obedineti nacii ekonomski i socijalen sovet ekonomska … · 2011. 6. 1. · obedineti nacii...

1

OBEDINETI NACII Ekonomski i socijalen sovet EKONOMSKA KOMISIJA ZA EVROPA KOMITET ZA POLITIKA VO OBLASTA NA ZA[TITATA NA @IVOTNATA SREDINA ÊTVRTA MINISTERSKA KONFERENCIJA "@IVOTNA SREDINA ZA EVROPA" Arhus, Danska, 23-25 juni 1998 godina

KONVENCIJA ZA PRISTAP DO INFORMACII, UÊSTVO NA

JAVNOSTA VO ODLUÛVAWETO I PRISTAP DO PRAVDA ZA PRA[AWA POVRZANI SO @IVOTNATA SREDINA

Stranite na ovaa Konvencija, Povikuvaj}i se na na~eloto 1 od Stokholmskata deklaracija za ~ovekova okolina, Povikuvaj}i se i na na~eloto 10 od Dekralacijata za ìvotna sredina i razvoj od Rio, Povikuvaj}i se isto taka i na Rezoluciite na Generalnoto Sobranie br. 37/7 od 28.10.1982 godina za Svetskata povelba za prirodata, i br. 45/94 od 14.12.1990 godina, vo vrska so potrebata da se obezbedi zdrava ìvotna sredina za dobroto na poedincite, Povikuvaj}i se na Evropskata povelba za ìvotna sredina i zdravje, usvoena na Prvata evropska konferencija za ìvotna sredina i zdravje na Svetskata zdravstvena organizacija, odràna na 08.12.1989 godina vo Frankfurt na Majna, Germanija, Potvrduvaj}i ja potrebata da se za{titi, so~uva i podobri sostojbata na ìvotnata sredina, i da se obezbedi odr`liv i ekolo{ki prifatliv razvoj, Priznavaj}i go faktot deka adekvatnata za{tita na ìvotnata sredina e od su{tinsko zna~ewe za dobroto na ~ovekot i za uìvaweto na osnovnite ~ovekovi prava, vklu~uvaj}i go i pravoto na samiot ìvot,

2

Priznavaj}i go i faktot deka sekoe lice go poseduva pravoto da ìvee vo ìvotna sredina {to odgovara na negovoto zdravje i dobrosostojba, i deka sekoe lice ja ima dol`nosta (i kako edinka, i zaedno so ostanatite) da ja za{tituva i podobruva ìvotnata sredina za dobroto na sega{nite i idnite generacii, Smetaj}i deka, za da moàt da go potvrdat ova pravo i da ja ispolnat ovaa dol`nost, gra|anite mora da imaat pristap do informaciite, da go imaat pravoto da u~estvuvaat vo odlu~uvaweto i da imaat pristap do pravdata vo vrska so pra{awata na za{titata na ìvotnata sredina, i priznavaj}i go vo ovaa smisla faktot deka na gra|anite moèbi }e im bide potrebna pomo{ za da moàt da gi realiziraat svoite prava, Prifa}aj}i go faktot deka, na poleto na za{titata na ìvotnata sredina, so podobreniot pristap do informaciite i so u~estvoto na javnosta vo odlu~uvaweto, so pro{iruva kvalitetot i implementacijata na odlukite, se pridonesuva kon javnata svest za aspektite na za{titata na ìvotnata sredina, na javnosta i se dava mo`nost da ja izrazi svojata zagriènost, i na javnite vlasti im dava mo`nost da im posvetat dol`no vnimanie na vakvite griì, Sakaj}i so ova da ja razvijat odgovornosta i transparentnosta vo donesuvaweto odluki i da ja intenziviraat javnata poddr{ka za odlukite vo vrska so ìvotnata sredina, Prifa}aj}i ja poèlnosta od transparentnost vo site vladini tela, i upatuvaj}i apel do zakonodavnite tela da gi implementiraat principite na ovaa Konvencija vo svoite postapki, Priznavaj}i go faktot deka javnosta ima potreba da bide informirana za procedurite za u~estvo vo odlu~uvaweto po pra{awata na za{titata na ìvotnata sredina, da ima sloboden pristap do istite i da znae kako da gi koristi, Priznavaj}i go i zna~eweto na soodvetnite ulogi {to poedini gra|ani, nevladini organizacii i privatniot sektor moàt da gi imaat vo za{titata na ìvotnata sredina, So èlba da go unapredat obrazovanieto na poleto na za{titata na ìvotnata sredina, so {to bi se zgolemilo razbiraweto na ìvotnata sredina i odr`liviot razvoj, i sakaj}i da ja pottiknat {iroko rasprostranetata javna svest za, i u~estvoto vo, odlukite {to ja zasegaat ìvotnata sredina i odr`liviot razvoj, Odbeleùvaj}i go vo ovoj kontekst zna~eweto na koristeweto na sredstvata za javno informirawe i na elektronskite mediumi ili na ostanatite idni formi na komunikacija,

3

Priznavaj}i go zna~eweto na celosnata integracija na ekolo{kite razmisli vo donesuvaweto odluki od strana na vladite, i soodvetnata potreba na javnite vlasti da poseduvaat precizni, seopfatni i aùrni informacii od oblasta na ìvotnata sredina, Prifa}aj}i go faktot deka javnite vlasti gi smetaat informaciite svrzani so ìvotnata sredina za rabota od javen interes, Smetaj}i deka efikasnite sudski mehanizmi bi trebalo da i bidat dostapni na {irokata javnost (vklu~uvaj}i gi i organizaciite), taka {to da moàt da se za{titat legitimnite interesi na javnosta i za da moè da se sproveduva Zakonot, Naglasuvaj}i go zna~eweto na adekvatnoto obezbeduvawe informacii do nivnite korisnici, so {to na korisnicite }e im se ovozmoì da donesuvaat odluki na poleto na za{titata na ìvotnata sredina, i pritoa da bidat korektno informirani, Priznavaj}i ja zagriènosta na {irokata javnost vo vrska so namernoto osloboduvawe vo ìvotnata sredina na genetski modificirani organizmi, kako i potrebata od zgolemena transparentnost i pointenzivno u~estvo na javnosta vo donesuvaweto odluki na ova pole, Uvereni deka implementacijata na ovaa Konvencija }e pridonese kon zajaknuvaweto na demokratijata vo regionot na Ekonomskata komisija na OON za Evropa (ESE), Svesni za ulogata {to vo ovoj pogled ja ima ESE i povikuvaj}i se, me|u ostanatoto, na Op{tite nasoki na ESE vo vrska so pristapot do informaciite za ìvotnata sredina i u~estvoto na javnosta vo donesuvaweto odluki vo vrska so ìvotnata sredina, sodràni vo Ministerskata deklaracija usvoena od Tretata ministerska konferencija "@ivotna sredina za Evropa" odràna na 25. oktomvri 1995 godina vo Sofija, Bugarija. Imaj}i gi predvid soodvetnite odredbi sodràni vo Konvencijata za ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina vo prekugrani~en kontekst, usvoena vo Espo, Finska, na 25. fevruari 1991 godina; Konvencijata za prekugrani~nite posledici od industriskite nesre}i; i Konvencijata za za{tita i koristewe na prekugrani~nite vodni tekovi i me|unarodnite ezera (obete usvoeni na 17.03.1992 godina vo Helsinki), kako i vo ostanatite regionalni konvencii, Svesni deka usvojuvaweto na ovaa Konvencija }e pridonese kon natamo{noto razvivawe na procesot "@ivotna sredina za Evropa", kako i kon rezultatite od êtvrtata ministerska konferencija vo juni 1998 godina vo Aarhus, Danska,

4

Se dogovorija za slednovo:

^len 1 Cel

Za da se pridonese kon za{titata na pravoto na sekoj poedinec od sega{nite i idnite generacii, da ìvee vo ìvotna sredina {to e soodvetna za negovoto zdravje i dobrosostojba - sekoja Strana }e gi garantira pravata na pristap do informacii, u~estvoto na javnosta vo odlu~uvaweto, i na pristap do pravda kaj pra{awata svrzani so za{titata na ìvotnata sredina, a soglasno so odredbite od ovaa Konvencija.

^len 2 Definicii

Za potrebite na ovaa Konvencija, 1. Vo slu~aj tekstot da ne ukaùva poinaku, "Strana" }e se odnesuva na dogovornata strana na ovaa Konvencija; 2. "Javna vlast" zna~i: (a) Vlada (vlast), na nacionalno, regionalno i drugo nivo; (b) Fizi~ki i pravni lica {to obavuvaat javni administrativni funkcii soglasno so nacionalniot Zakon, vklu~uvaj}i gi i konkretnite dol`nosti, aktivnosti ili uslugi svrzani so ìvotnata sredina; (v) Site drugi fizi~ki ili pravni lica {to imaat javni zadolènija ili funkcii, ili {to obezbeduvaat javni uslugi vo vrska so ìvotnata sredina, pod kontrola na telo ili lice od alineite (a) ili (b) od ovoj stav; (g) Instituciite na bilo koja organizacija na regionalna ekonomska integracija od ^len 17, koja {to e Strana vo ovaa Konvencija. Ovaa definicija ne gi vklu~uva telata ili instituciite {to funkcioniraat vo sudsko ili zakonodavno svojstvo. 3. "Informacii vo vrska so ìvotnata sredina" gi ozna~uva site informacii vo pismena, vizuelna, audio, elektronska ili koja i da e druga materijalna forma, a vo vrska so: (a) Sostojbata na elementite na ìvotnata sredina, kako {to se vozduhot i atmosferata, vodata, po~vata, zemji{teto, pejsa`nite i prirodnite lokaliteti, biolo{kiot diverzitet i negovite komponenti,

5

vklu~uvaj}i gi i genetski modificiranite organizmi, i interakcijata pome|u ovie elementi; (b) Faktorite, kako {to se supstanciite, energijata, bu~avata i radijacijata, i aktivnostite ili merkite, vklu~uvaj}i gi i administrativnite merki, spogodbite, politikite, zakonodavstvoto, planovite i programite za za{tita na ìvotnata sredina, {to vo momentov ili eventualno vo idnina }e gi zasegaat elementite na ìvotnata sredina, vo smisla na alinea (a) od ovoj ~len, i analizite na isplatlivosta i ostanatite ekonomski analizi i pretpostavki {to se koristat pri donesuvaweto odluki za ìvotnata sredina; (v) Sostojbata so zdravjeto i bezbednosta na lu|eto, ìvotnite uslovi na lu|eto, kulturnite lokaliteti i objekti, vo onaa merka vo koja {to istite se ili bi moèle da bidat zasegnati so sostojbata na elementite na ìvotnata sredina ili, preku ovie elementi, so faktorite, aktivnostite ili merkite od alinea (b); 4. "Javnost" ozna~uva edno ili pove}e fizi~ki ili pravni lica i, soglasno so nacionalnoto zakonodavstvo ili praksa, nivnite zdruènija, organizacii ili grupi; 5. "Konkretnata javnost" se odnesuva na javnosta zasegnata (vo momentot ili vo idnina) so, ili {to ima interes vo, donesuvaweto odluki za ìvotnata sredina; za potrebite na ovaa definicija, }e se smeta deka interes imaat i nevladinite organizacii {to ja unapreduvaat za{titata na ìvotnata sredina i {to ispolnuvaat koj i da e uslov postaven vo nacionalniot zakon.

^len 3 Op{ti odredbi

1. Sekoja Strana }e gi prezeme neophodnite zakonodavni, regulativni i drugi merki, vklu~uvaj}i gi i merkite za ostvaruvawe kompatibilnost pome|u odredbite so koi se implementiraat odredbite od ovaa Konvencija vo odnos na informiraweto, javnoto u~estvo i pristapot do pravdata, kako i soodvetnite merki za realizacija- so cel da se vospostavi i odrùva jasna, transparentna i konzistentna ramka za implementacija na odredbite od ovaa Konvencija. 2. Sekoja Strana }e nastojuva da obezbedi deka slu`benite lica i vlasti }e i pomaga i }e ja upatuvaat javnosta {to bara pristap do informaciite, da u~estvuva vo donesuvaweto odluki i vo baraweto pristap do pravdata vo rabotite svrzani so ìvotnata sredina. 3. Sekoja Strana }e go unapreduva obrazovanieto na poleto na za{titata na ìvotnata sredina i ekolo{kata svest kaj javnosta, osobeno za na~inite na koi {to moè da se dobie pristap do

6

informaciite, da se u~estvuva vo donesuvaweto odluki i da se dobie pristap do pravdata kaj rabotite svrzani so ìvotnata sredina. 4. Sekoja Strana }e se pogriì za soodvetno priznavawe i poddr{ka na zdruènijata, organizaciite ili grupite {to ja unapreduvaat za{titata na ìvotnata sredina, i nejziniot nacionalen praven sistem da bide konzistenten so ovaa obligacija. 5. Odredbite od ovaa Konvencija nema da vlijaat vrz pravoto na dadena Strana da odrùva ili voveduva merki so koi {to se obezbeduva po{irok pristap do informaciite, pointenzivno u~estvo na javnosta vo odlu~uvaweto, i pogolem pristap do pravdata vo vrska so pra{awata na poleto na ìvotnata sredina - odo{to toa se bara so ovaa Konvencija 6. Ovaa Konvencija kako uslov nema da postavi kakvo bilo otstapuvawe od postoe~kite prava na pristap do informacii, u~estvo na javnosta vo odlu~uvaweto i pristap do pravdata kaj pra{awata svrzani so ìvotnata sredina. 7. Sekoja Strana }e ja unapreduva primenata na na~elata na ovaa Konvencija vo me|unarodnite procesi na donesuvawe odluki na poleto na ìvotnata sredina, i vo ramkite na me|unarodnite organizacii {to se zadolèni za raboti na poleto na ìvotnata sredina. 8. Sekoja Strana }e se pogriì licata {to gi realiziraat svoite prava soglasno so odredbite od ovaa Konvencija, da ne bidat pari~no kazneti, sudski goneti ili zagrozuvani na koj i da e drug na~in zaradi svojot anga`man. Ovaa odredba nema da vlijae vrz ovlastuvawata na nacionalnite sudovi da realiziraat razumni tro{oci vo sudskite postapki. 9. Vo domenot na primenata na relevantnite odredbi od ovaa Konvencija, javnosta }e ima pristap do informaciite, }e ja ima mo`nosta da u~estvuva vo odlu~uvaweto i }e ima pristap do pravdata vo rabotite svrzani so ìvotnata sredina, bez diskriminacija vo odnos na dràvjanstvoto, nacionalnosta ili mestoto na postojan prestoj i, dokolku se raboti za pravno lice, bez diskriminacija vo odnos na toa kade toa go ima prijaveno svoeto sedi{te ili centar na svoite aktivnosti.

^len 4 Pristap do informaciite za ìvotnata sredina

1. Sekoja Strana }e se pogriì, soglasno so narednite stavovi na ovoj ~len, javnite vlasti, kako odgovor na potrebata od informaciite za ìvotnata sredina, da gi stavat ovie informacii na raspolagawe na javnosta, vo ramkite na nacionalnata legislativa, vklu~uvaj}i gi i (po

7

potreba i soglasno so stav b) od ovoj ~len) kopiite od fakti~kata dokumentacija {to sodrì vakvi informacii: (a) Bez da mora da se dade izjava za zainteresiranosta; (b) Vo baranata forma, osven dokolku: (i) Za javnata vlast ne e razumno vakvite informacii da gi stavi na raspolagawe vo druga forma, vo koj {to slu~aj }e treba da bidat dadeni pri~inite zaradi koi {to informaciite se davaat vo takva forma; ili (ii) Informaciite ve}e ne se javno raspoloìvi vo nekoja druga forma. 2. Informaciite za ìvotnata sredina od ^len 1 od prethodniot tekst }e bidat staveni na raspolagawe {to e mo`no poskoro, a najdocna vo rok od eden mesec po dostavuvaweto na konkretnoto barawe, osven dokolku obemot i kompleksnosta na baranite informacii ne go opravduvaat prolongiraweto na ovoj period, za maksimum dva meseca po samoto barawe. Baratelot na informacii }e bide informiran za sekoe prolongirawe i za pri~inite za istoto. 3. Dadeno barawe za informacii za ìvotnata sredina moè da bide odbieno dokolku: (a) Javnata vlast do koja {to baraweto e upateno, ne gi poseduva baranite informacii za ìvotnata sredina; (b) Baraweto e o~igledno nerazumno ili e formulirano premnogu op{to; ili (v) Baraweto se odnesuva na materijal {to vo momentot se kompletira ili se odnesuva na internite komunikacii na javnite vlasti, vo slu~aite koga vo nacionalnoto gra|ansko ili obi~ajno pravo postoi osnov za takov isklu~ok, imaj}i go predvid javniot interes {to e opsluùvan so vakvoto otkrivawe. 4. Baraweto za informacii za ìvotnata sredina moè da se odbie dokolku otkrivaweto (objavuvaweto) na vakvite informacii negativno bi vlijaelo vrz: (a) Doverlivosta na postapkite na javnite vlasti, vo slu~aite koga za vakvata doverlivost postoi garancija vo nacionalniot Zakon; (b) Me|unarodnite odnosi, nacionalnata odbrana ili javnata bezbednost;

8

(v) Vladeeweto na pravdata, mo`nosta sekoe lice da ima fer sudewe ili vrz mo`nosta na konkretna javna vlast da sproveduva istraga od krivi~na ili disciplinska priroda; (d) Doverlivosta na komercijalnite i industriskite informacii, vo slu~aite koga vakvata doverlivost e za{titena so Zakon, so cel da se za{titi legitimniot ekonomski interes. Vo ovaa smisla, informaciite za emisiite {to se relevantni za za{titata na ìvotnata sredina, }e bidat staveni na raspolagawe; (|) Pravata na intelektualna sopstvenost; (e) Doverlivosta na li~nite podatoci i/ili dosijea {to se odnesuvaat na dadeno fizi~ko lice, vo slu~aite koga toa lice ne dalo soglasnost za objavuvaweto na informaciite, i toa koga za vakvata doverlivost postoi odredba vo nacionalniot Zakon; (`) Interesite na treta strana {to gi obezbedila baranite informacii, bez taa treta strana da imala pravna obvrska (fakti~ka ili potencijalna) toa da go stori, i vo slu~aite koga taa treta strana ne se soglasuva materijalot da se objavi; ili (z) @ivotnata sredina na koja {to ovie informacii se odnesuvaat, kako na primer prirodnite lokaliteti kade {to se odgleduvaat mladite na retkite vidovi. Gorenavedenite osnovi za odbivawe se tolkuva na restriktiven na~in, zemaj}i go vo predvid javniot interes {to e zasegnat od objavuvaweto i zemaj}i vo predvid dali baranata informacija se odnesuva na emisii vo ìvotnata sredina. 5. Vo slu~aj javnata vlast do koja e upateno baraweto za informacii vo vrska so ìvotnata sredina da ne gi poseduva baranite informacii, taa {to e mo`no poskoro }e go informira baratelot na informacii za javnata vlast za koja {to taa smeta deka gi poseduva baranite informacii, ili samoto barawe za informacii }e go prosledi do taa javna vlast i za toa }e go informira i baratelot na informaci. 6. Sekoja Strana }e se pogriì, dokolku informaciite izzemeni od objavuvawe soglasno so stavovite 3(v) i 4 od ovoj ~len, moàt da se izdvojat bez zagrozuvawe na doverlivosta na samite izzemeni informacii - javnite vlasti na raspolagawe }e go stavat ostanatiot del od informaciite za ìvotnata sredina {to bile pobarani. 7. Odbivaweto na dadeno barawe za informacii }e bide izdadeno vo pismena forma, dokolku samoto barawe bilo vo pismena forma, ili dokolku baratelot na informacii taka saka. Vo odbivaweto }e bidat navedeni pri~inite za odbivaweto i }e bidat dadeni informacii za

9

pristap do procedurata na razgleduvawe, soglasno so ^len 9. Odbivaweto }e bide izdadeno {to e mo`no pobrgu, a najdocna vo rok od eden mesec, osven dokolku kompleksnosta na baranite informacii ne go opravduva prolongiraweto na ovoj period, na maksimum dva meseca po priemot na baraweto za informacii. Baratelot na informacii }e bide informiran za site prolongirawa na rokovite i za pri~inite za istite. 8. Sekoja Strana moè na svoite javni vlasti da im dozvoli da go naplatuvaat obezbeduvaweto informacii, me|utoa naplatuvanite iznosi }e se dviàt vo razumni ramki. Javnite vlasti {to imaat namera da go naplatuvaat obezbeduvaweto informacii, }e im stavat na uvid na baratelite na informacii cenovnik na svoite uslugi; pritoa, }e bide navedeno vo koi slu~ai }e mora da se plati za informaciite, a vo koi slu~ai e dozvoleno izzemawe od taa obvrska, kako i slu~aite koga obezbeduvaweto na baranite informacii zavisi od avansnoto pla}awe na baraniot iznos.

^len 5 Sobirawe i objavuvawe na informaciite za ìvotnata sredina

1. Sekoja Strana }e se pogriì: (a) Javnite vlasti da poseduvaat i aùriraat informacii za ìvotnata sredina {to se relevantni za nivnite funkcii; (b) Da se vospostavat mandatorni sistemi, taka {to da postoi adekvaten protek na informacii do javnite vlasti, vo vrska so predlaganite i postoe~kite aktivnosti {to bi moèle bitno da ja zasegaat ìvotnata sredina; (v) Vo slu~aj na kakva i da e implicitna zakana za ~ovekovoto zdravje ili za ìvotnata sredina, kako posledica od ~ovekovite aktivnosti ili prirodni pri~ini, do subjektite na javnosta {to bi moèle da bidat zasegnati, vedna{ i bez oddolùvawe da se objavuvaat site informacii {to bi moèle na javnosta da i ovozmoàt da prezeme merki za spre~uvawe ili ublaùvawe na {tetite {to bi nastanale kako posledica od samata zakana, a koi informacii se nao|aaat vo posed na konkretna javna vlast. 2. Vo ramkite na sopstvenoto nacionalno zakonodavstvo, sekoja Strana }e se pogriì na~inot na koj {to javnite vlasti na javnosta i gi stavaat na raspolagawe informaciite za ìvotnata sredina da bide transparenten, i samite informacii za ìvotnata sredina da bidat efikasno raspoloìvi, po pat na, me|u ostanatoto: (a) Obezbeduvawe dovolno informacii za javnosta vo vrska so vidot i opfatot na informaciite za ìvotnata sredina {to se nao|aat vo

10

posed na relevantnite javni vlasti; za osnovnite uslovi pod koi vakvite informacii se stavaat na raspolagawe i pristap; i za procesot so koj {to istite moàt da se dobijat; (b) Voveduvaweto i odrùvaweto prakti~ni aran`mani, kako {to se: (i) Javno raspoloìvite listi, registri ili dosijea; (ii) Baraweto slu`benite lica da i pomognat na javnosta vo nejzinoto barawe pristap do informaciite soglasno so ovaa Konvencija; i (iii) Preciziraweto na punktovite za kontakt; i (v) Obezbeduvawe pristap do informaciite za ìvotnata sredina sodràni vo listite, registrite ili dosijeata od stav (b) (i), bez naplata. 3. Sekoja Strana }e se pogriì informaciite za ìvotnata sredina da stanuvaat postepeno se pove}e raspoloìvi vo elektronskite bazi na podatoci do koi {to javnosta lesno }e moè da ima pristap preku javnite telekomunikacioni mreì. Vo informaciite raspoloìvi vo ovaa forma }e spa|aat: (a) Izve{tai za sostojbata na ìvotnata sredina, od stav 4 od natamo{niot tekst; (b) Tekstovi na zakonskite odredbi vo vrska so ìvotnata sredina; (v) Dokolku toa e primerno, politiki, planovi i programi za ìvotnata sredina, i spogodbi na poleto na ìvotnata sredina; i (g) Drugi informacii, dokolku raspoloìvosta na vakvite informacii vo ovaa forma bi go olesnila sproveduvaweto na nacionalniot zakon za implementacija na ovaa Konvencija, pod uslov vakvite informacii da se ve}e raspoloìvi vo elektronska forma. 4. Vo redovni intervali ne podolgi od tri ili ~etiri godini, sekoja Strana }e objavuva i diseminira nacionalen izve{taj za sostojbata na ìvotnata sredina, vklu~uvaj}i gi i informaciite za kvalitetot na ìvotnata sredina i informaciite za pritisocite vrz ìvotnata sredina. 5. Vo ramkite na sopstvenoto zakonodavstvo, sekoja Strana }e prezeme merki za potrebite na objavuvawe, me|u ostanatoto, na:

11

(a) Dokumentite od zakonodavstvoto i politikite, kako {to se dokumentite vo vrska so strategiite, politikite, programite i akcionite planovi svrzani so ìvotnata sredina, i tekovnite izve{tai za nivno sproveduvawe, izgotveni na razli~ni instanci na vladata; (b) Me|unarodnite spogodbi, konvencii i dogovori za pra{awata na poleto na ìvotnata sredina; i (v) Ostanatite zna~ajni me|unarodni dokumenti za pra{awa od domenot na ìvotnata sredina, dokolku toa e soodvetno. 6. Sekoja Strana }e gi ohrabruva subjektite ~ii {to aktivnosti imaat bitno vlijanie vrz ìvotnata sredina, redovno da ja informiraat javnosta za vlijanieto na nivnite aktivnosti i proizvodi vrz ìvotnata sredina, vo ramkite na (onamu kade {to toa e soodvetno) dobrovolnoto eko-markirawe ili eko-revizorstvo, ili na drugi na~ini. 7. Sekoja Strana: (a) ]e gi objavuva faktite i analizite na faktite {to taa gi smeta za relevantni i bitni vo osmisluvaweto na osnovnite nasoki na politikata za za{tita na ìvotnata sredina; (b) ]e go objavuva, ili }e go stavi na raspolagawe i uvid na nekoj drug na~in, raspoloìviot pojasnuva~ki materijal za svoite aktivnosti i odnosi so javnosta za rabotite {to spa|aat vo domenot na ovaa Konvencija; i (v) ]e obezbeduva informacii vo soodvetna forma za obavuvaweto javni funkcii ili za obezbeduvaweto javni uslugi svrzani so ìvotnata sredina, od strana na vladata na site instanci. 8. Sekoja Strana }e formira mehanizmi za da obezbedi deka na javnosta }e i se stavat na raspolagawe dovolno informacii, na na~in {to na korisnicite na informacii }e im ovozmoì da donesuvaat odluki za ìvotnata sredina vrz osnova na dobra informiranost. 9. Imaj}i gi predvid soodvetnite me|unarodni procesi, sekoja Strana }e prezeme merki za postepeno formirawe seopfaten nacionalen sistem na inventari ili registri na zagaduva~i, vo struktuirana, kompjuterizirana i javno raspoloìva baza na podatoci, kompilirana so pomo{ na standardiziranoto dostavuvawe izve{tai. Vakviot sistem bi moèl da sodrì i podatoci i transferi za preciziran opfat na supstancii i proizvodi, vklu~uvaj}i go tuka i koristeweto (eksploatacijata) na vodite, energijata i resursite, od konkretiziran obem na aktivnosti do ekolo{kite mediumi, i do lokalitetite na terensko i ne-terensko pre~istuvawe i deponirawe.

12

10. Nieden del od ovoj ~len nema da go ograni~i ili zagrozi pravoto na Stranite da odbijat da objavat oddelni informacii za ìvotnata sredina, soglasno so ^len 4, stav 3 i 4.

^len 6 U~estvoto na javnosta vo odlu~uvaweto po konkretni aktivnosti

1. Sekoja Strana: (a) ]e gi primenuva odredbite od ovoj ~len vo odnos na odlukite dali da gi dozvoli predloènite aktivnosti navedeni vo Prilog I; (b) Soglasno so svojot nacionalen zakon, isto taka }e gi primenuva odredbite od ovoj ~len vo odlu~uvaweto po predloènite aktivnosti {to ne se navedeni vo Prilog I {to bi moèle da imaat biten efekt vrz ìvotnata sredina. Za ovaa cel, Stranite }e utvrdat dali konkretna predloèna aktivnost podleì na ovie odredbi; i (v) Moè da odlu~i, vrz poedine~na osnova i dokolku za toa postoi odredba vo nacionalniot Zakon, da ne gi primeni odredbite od ovoj ~len vrz predloènite aktivnosti {to sluàt na potrebite na nacionalnata odbrana, dokolku taa Strana smeta deka vakvata primena bi imala negativen efekt vrz ovie potrebi. 2. Zasegnatata javnost }e bide informirana, so javno izvestuvawe ili poedine~no (kako {to e posoodvetno), na po~etokot od procedurata na odlu~uvaweto po pra{awata na poleto na ìvotnata sredina i, na adekvaten, navremen i efikasen na~in, me|u ostanatoto i za: (a) Predloènata aktivnost i primenata vrz osnova na koja {to odlukata }e bide donesena; (b) Prirodata na mo`nite odluki ili na nacrt-odlukata; (v) Javnata vlast {to e nadle`na za donesuvaweto na odlukata; (g) Predvidenata procedura, vklu~uvaj}i go i, dokolku i koga ovie informacii moàt da se obezbedat, slednovo: (i) Zapo~nuvaweto na procedurata; (ii) Mo`nostite za u~estvo na javnosta; (iii) Vremeto i mestoto na odrùvawe na predvidenoto javno soslu{uvawe;

13

(iv) Imeto na javnata vlast od koja {to moàt da se dobijat relevantnite informacii i kade {to se deponirani relevantnite informacii za uvid od strana na javnosta; (v) Imeto na relevantnata javna vlast ili na koe i da e drugo oficijalno telo do koe {to moàt da se dostavat pra{awa ili zabele{ki, i dinamikata na prosleduvawe na zabele{kite ili pra{awata; i (vi) Koi informacii za ìvotnata sredina svrzani so predloènata aktivnost se raspoloìvi; i (d) Faktot deka aktivnosta podleì na nacionalna ili prekugrani~na procedura za ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina. 3. Procedurite za u~estvo na javnosta }e sodràt razumni rokovi za razli~nite fazi, so koi {to }e se dade dovolno vreme za informirawe na javnosta soglasno so stav 2, i na javnosta }e i se dade dovolno vreme da se podgotvi i efikasno da u~estvuva vo tekot na donesuvaweto odluki za ìvotnata sredina. 4. Sekoja Strana }e se pogriì za navremeno u~estvo na javnosta, koga site opcii se otvoreni i koga moè da se realizira efikasno u~estvo na javnosta. 5. Onamu kade {to toa e soodvetno, sekoja Strana }e gi pottiknuva idnite subjekti da ja opredelat zasegnatata javnost, da vleguvaat vo diskusii, i da obezbeduvaat informacii vo vrska so celite na nivnata primena, pred tie da podnesat barawe za odobrenie. 6. Sekoja Strana od nadle`nite javni vlasti }e pobara na zasegnatata javnost da i ovozmoàt uvid ,na barawe, onamu kade {to toa e potrebno spored nacionalniot Zakon, besplatno i vedna{ {tom toa }e bide mo`no, vo site informacii relevantni za odlu~uvaweto od ovoj ~len, koi {to informacii }e bidat raspoloìvi vo tekot na procedurata na u~estvo na javnosta, bez ograni~uvawe na pravoto na Stranite da odbijat da objavat oddelni informacii soglasno so ^len 4, stav 3 i 4. Kako minimum i bez ograni~uvawa vo pogled na odredbite od ^len 4, relevantnite informacii }e go opfa}aat i slednovo: (a) Opis na mestoto na realizacija i na fizi~kite i tehni~kite osobenosti na predloènata aktivnost, kako i procenka za o~ekuvanite ostatoci i emisii; (b) Opis na bitnite vlijanija na predloènata aktivnost vrz ìvotnata sredina;

14

(v) Opis na merkite {to se predviduvaat za spre~uvawe i/ili za reducirawe na posledicite, vklu~uvaj}i gi i emisiite; (g) Ne-tehni~ko rezime na gorenavedenoto; (d) Pregled na osnovnite alternativi prou~eni od strana na kandidatot; i (|) Soglasno so nacionalnite zakonski odredbi, osnovnite izve{tai i soveti izdadeni od strana na javnata vlast, vo momentot koga zasegnatata javnost }e bide informirana soglasno so stav 2 od prethodniot tekst. 7. So postapkite za u~estvo na javnosta, na javnosta }e i se dozvoli vo pismena forma ili, dokolku taka e possodvetno, na javen uvid ili razgovor so kandidatot, da gi dostavi site zabele{ki, informacii, analizi ili mislewa {to taa gi smeta za relevantni na predloènata aktivnost. 8. Sekoja Strana }e se pogriì vo odlukata soodvetno da se zeme predvid rezultatot od u~estvoto na javnosta. 9. Sekoja Strana }e se pogriì, otkako javnata vlast }e ja donese odlukata, javnosta da bide vedna{ informirana za istata, vo soglasnost so soodvetnite proceduri. Sekoja Strana na javnosta }e i go stavi na raspolagawe tekstot na odlukata, zaedno so pri~inite i razmislite vrz osnova na koi {to odlukata bila donesena. 10. Sekoja Strana }e se pogriì, koga javnata vlast povtorno }e gi razgleduva ili aùrira vaè~kite uslovi za dadena aktivnost od stav 1, da se primenuvaat mutatis mutandis i onamu kade {to toa }e bide soodvetno odredbite od stavovite 2 do 9 od ovoj ~len. 11. Vo ramkite na sopstveniot nacionalen Zakon i do onoj stepen do koj {to toa }e bide ostvarlivo i soodvetno, sekoja Strana }e gi primenuva odredbite od ovoj ~len pri odlu~uvaweto dali da go dozvoli namernoto osloboduvawe na genetski modificiranite organizmi vo ìvotnata sredina.

^len 7 U~estvoto na javnosta vo odnos na planovite,

programite i politikite svrzani so ìvotnata sredina

Sekoja Strana }e vovede soodvetni prakti~ni i/ili drugi odredbi, so koi {to na javnosta }e i se ovozmoì da u~estvuva vo tekot na izgotvuvaweto na planovite i programite na poleto na ìvotnata sredina, vrz transparentna i fer osnova, otkako prethodno na javnosta

15

}e i gi stavi na raspolagawe neophodnite informacii. Vo ovaa smisla, }e se primenuva ^len 6, stav 3, 4 i 8. Javnosta {to }e moè da zeme u~estvo }e bide precizirana od strana na relevantnata javna vlast, imaj}i gi predvid celite na ovaa Konvencija. Dokolku toa e soodvetno, sekoja Strana }e nastojuva da gi obezbedi uslovite za u~estvo na javnosta vo izgotvuvaweto na politikite {to se odnesuvaat na ìvotnata sredina.

^len 8 U~estvoto na javnosta vo tekot na izgotvuvaweto

na izvr{nite propisi i/ili na op{to vaè~kite pravno obvrzuva~ki

normativni instrumenti Sekoja Strana }e nastojuva da go unapreduva aktivnoto u~estvo na javnosta vo soodvetna faza, i dodeka opciite se u{te se otvoreni, vo tekot na izgotvuvaweto od strana na javnite vlasti, na izvr{nite odredbi i na ostanatite op{to vaè~ki pravno obvrzuva~ki pravila, {to moàt da imaat bitno vlijanie vrz ìvotnata sredina. Za taa cel, }e treba da se prezemat slednive merki: (a) ]e treba da se fiksiraat dinamikite i rokovite {to }e bidat dovolni za efikasno u~estvo; (b) Nacrt-pravilata }e treba da se objavat ili nekoj drug na~in da se napravat javno raspoloìvi; i (v) Na javnosta }e terba da i se dade mo`nost da komentira, neposredno ili preku reprezentativnite konsultativni tela. Rezultatot od u~estvoto na javnosta }e se zeme predvid {to e mo`no pove}e.

^len 9 Pristap do pravdata

1. Vo ramkite na sopstvenoto nacionalno zakonodavstvo, sekoja Strana }e se pogriì, sekoe lice {to smeta deka negovoto barawe za informacii soglasno so ^len 4 bilo ignorirano, nepravedno odbieno (delumno ili celosno), neadekvatno odgovoreno ili neobraboteno na nekoj drug na~in vo soglasnost so odredbite od toj ~len - da ima pristap do procedurata na razgleduvawe pred sud ili pred nekoe drugo nezavisno i nepristrasno telo formirano so Zakon. Vo okolnosti koga Stranata }e se pogriì za vakvoto razgleduvawe od strana na sud, taa (Stranata) }e se porgiì vakvoto lice isto taka da ima pristap do ekspeditivna procedura precizirana so Zakon,

16

besplatno ili po niska cena, kade {to odredena javna vlast povtorno }e go razgleda baraweto za informacii, ili toa }e go stori nezavisno i nepristrasno telo {to ne pretstavuva sudski organ. Kone~nite odluki soglasno so ovoj stav 1, }e bidat obvrzuva~ki za javnata vlast {to gi poseduva informaciite. Pri~inite }e bidat navedeni vo pismena forma, barem onamu kade {to pristapot do informaciite se odbiva soglasno so ovoj stav. 2. Vo ramkite na sopstvenoto nacionalno zakonodavstvo, sekoja Strana }e se pogriì subjektite na zasegnatata javnost (a) [to imaat dovolen interes ili, kako alternativa, (b) îe {to pravo e namaleno, onamu kade {to administrativniot proceduralen zakon na odredena Strana go postavuva toa kako preduslov, }e imaat pristap do procedura na razgleduvawe pred sud i/ili pred drugo nezavisno ili nepristrasno telo formirano so Zakon, da ja osporat su{testvenata i proceduralnata zakonitost na koja i da e odluka, akt ili propust podlo`ni na odredbite od ^len 6 i (onamu kade {to za toa postoi odredba vo nacionalniot Zakon i bez ograni~uvawe vo odnos na stav 3 od natamo{niot tekst), na ostanatite relevantni odredbi od ovaa Konvencija. Ona {to pretstavuva dovolen interes i namaluvawe na dadeno pravo, }e bide opredeleno soglasno so uslovite od nacionalniot Zakon, i konzistentno so celta na zasegnatata javnost da i se dade {irok pristap do pravdata vo ramkite na poleto na primena na ovaa Konvencija. Za ovaa cel, interesot na koja i da e nevladina organizacija {to gi ispolnuva uslovite od ^len 2, stav 5, }e se smeta za dovolen za potrebite na alinea (a) od prethodniot tekst. Za ovie organizacii isto taka }e se smeta deka imaat prava {to moàt da se namalat za potrebite na alinea (b) od prethodniot tekst. Odredbite od ovoj stav 2 nema da ja isklu~at mo`nosta od preliminarna procedura na razgleduvawe pred administrativna vlast, i nema da vlijae vrz uslovot za iscrpuvawe na administrativnite proceduri na razgleduvawe pred da se pribegne kon sudskite proceduri na razgleduvawe, onamu kade {to vakov uslov postoi vo nacionalniot Zakon. 3. Pokraj i bez ograni~uvawe vo odnos na procedurite na razgleduvawe od stav 1 i 2 od prethodniot tekst, sekoja Strana }e se pogriì, subjektite na javnosta ({to gi zadovoluvaat kriteriumite postaveni vo nacionalniot Zakon, dokolku istite postojat) da imaat pristap do administrativnite ili sudskite proceduri za osporuvawe na aktite i propustite od strana na fizi~ki lica i javni vlasti, koi {to se

17

nao|aat vo sprotivnost so odredbite na nacionalniot zakon na taa dogovorna strana vo vrska so ìvotnata sredina. 4. Pokraj i bez ograni~uvawe vo odnos na stav 1 od prethodniot tekst, so procedurite od stav 1, 2 i 3 }e obezbedat adekvatni i efikasni merki za otstranuvawe na posledicite, vklu~uvaj}i go i izdavaweto sudski nalozi (onamu kade {to toa e soodvetno), i deka }e bidat fer, pravedni, navremeni i ne premnogu skapi. Odlukite na sudovite i (sekoga{ koga toa e mo`no) na ostanatite tela, }e i bidat staveni na uvid na javnosta. 5. Za da se zgolemi efektivnosta na odredbite od ovoj ~len, sekoja Strana }e se pogriì javnosta da ima pristap do informaciite za administrativnite i sudskite proceduri na razgleduvawe, i }e ja razgleda mo`nosta za formirawe soodvetni mehanizmi za pomo{, za da se otstranat ili reduciraat finansiskite i ostanatite pre~ki za pristap do pravdata.

^len 10 Sostanok na Stranite

1. Prviot sostanok na Stranite }e bide svikan vo rok od najmnogu edna godina po datata na vleguvawe vo sila na ovaa Konvencija. Potoa, redoven sostanok na Stranite }e se odrùva najmalku edna{ na sekoi dve godini, osven dokolku Stranite ne re{at poinaku, ili na pismeno barawe od bilo koja Strana, pod uslov istoto barawe da bide poddràno od najmalku edna tretina od site Strani, vo rok od {est meseci otkako Izvr{niot sekretar na Ekonomskata komisija za Evropa }e go prosledi do site Strani. 2. Na svoite sostanoci, Stranite postojano }e ja razgleduvaat implementacijata na ovaa Konvencija, vrz osnova na redovnite izve{tai od Stranite. So ovaa cel na um, Stranite: (a) ]e gi razgleduvaat politikite i pravnite i metodolo{kite priodi vo odnos na pristapot do informacii, u~estvoto na javnosta vo odlu~uvaweto i pristapot do pravdata vo pra{awata svrzani so ìvotnata sredina, so cel nivno natamo{no podobruvawe; (b) ]e gi razmenuvaat informaciite vo vrska so iskustvata steknati od sklu~uvaweto i implementiraweto bilateralni i multilateralni spogodbi ili drugi aran`mani {to se relevantni za celite na ovaa Konvencija, a na koi {to potpisni~ki se edna ili pove}e Strani kon ovaa Konvencija; (v) Onamu kade {to toa }e bide soodvetno, }e gi baraat uslugite na soodvetnite tela na ESE i na ostanatite nadle`ni me|unarodni tela i specifi~ni komiteti, vo odnos na site aspekti {to se svrzani so ostvaruvaweto na celite na ovaa Konvencija;

18

(g) ]e formiraat zavisni tela {to tie }e gi smetaat za neophodni; (d) Po potreba }e izgotvuvaat protokoli kon ovaa Konvencija; (|) ]e gi razgleduvaat i usvojuvaat predlozite za dopolnuvawa kon ovaa Konvencija, soglasno so odredbite od ^len 14; (e) ]e razgleduvaat i sproveduvaat dopolnitelni aktivnosti {to moàt da bidat potrebni za ostvaruvaweto na celite na ovaa Konvencija; (`) Na svojot prv sostanok, }e gi razgledaat i }e gi usvojat so konsenzus delovodnicite za svoite sostanoci i za sostanocite na zavisnite tela; (z) Na svojot prv sostanok, }e gi razgledaat svoite iskustva od implementacijata na odredbite od ^len 5, stav 9, i }e odlu~at koi ~ekori se neophodni za natamu da se razvie sistemot od toj stav, imaj}i gi predvid me|unarodnite procesi i trendovi, vklu~uvaj}i go i izgotvuvaweto soodveten instrument vo vrska so registrite ili inventarite vo vrska so osloboduvaweto na zagaduvaweto i negovoto prenesuvawe, {to bi moèle da se organiziraat kako prilog kon ovaa Konvencija. 3. Po potreba, Sostanokot na Stranite moè da ja razgleda mo`nosta od vospostavuvawe finansiski aran`mani. 4. Obedinetite nacii, nivnite specijalizirani agencii i Me|unarodnata agencija za atmoska energija, kako i bilo koja dràva ili organizacija na regionalna ekonomska integracija koja {to, soglasno so ^len 17, go ima pravoto da ja potpi{e ovaa Konvencija, me|utoa koja {to ne e Strana kon ovaa Konvencija, kako i bilo koja me|uvladina organizacija kvalificirana vo oblastite na koi {to se odnesuva Konvencijata- }e go ima pravoto da u~estvuva na sostanocite na Stranite vo svojstvo na nabquduva~. 5. Bilo koja nevladina organizacija kvalificirana vo oblastite na koi {to se odnesuva ovaa Konvencija, a koja {to go informirala Izvr{niot sekretar na Ekonomskata komisija za Evropa za svojata èlba da bide zastapena na konkreten sostanok na Stranite- }e go ima pravoto da u~estvuva na sostanokot, osven dokolku za ova prigovor ne vloì barem edna tretina od Stranite prisatni na konkretniot sostanok. 6. Za potrebite na stav 4 i 5 od ovoj ~len, delovodnicite od stav 2, alinea (`) od ovoj ~len }e sostavat osnova za prakti~nite aran`mani za procedurata na pristapuvawe i za ostanatite relevantni uslovi.

19

^len 11 Pravo na glas

1. Osven vo slu~aite od stav 2 od ovoj ~len, sekoja Strana kon ovaa Konvencija }e go ima pravoto da glasa. 2. Organizaciite na regionalna ekonomska integracija, vo rabotite vo ramkite na svojata kompetencija, }e go realiziraat svoeto pravo na glas so broj na glasovi {to e ednakov na brojot na nivnite zemji-~lenki koi {to se i Strani kon ovaa Konvencija. Ovie organizacii nema da go realiziraat svoeto pravo na glas dokolku nivnite zemji-~lenki go realiziraat svoeto pravo na glas, i obratno.

^len 12 Sekretarijat

Izvr{niot sekretar na Ekonomskata komisija za Evropa }e gi obavuva slednive sekretarijatski funkcii: (a) Svikuvawe i podgotvuvawe na sostanocite na Stranite; (b) Dostavuvawe do Stranite na izve{tai i drugi informacii primeni soglasno so odredbite od ovaa Konvencija; (v) Site drugi funkcii {to moàt da gi opredelat Stranite.

^len 13 Prilozi

Prilozite kon ovaa Konvencija }e pretstavuvaat sostaven del od istata.

^len 14 Dopolnuvawa kon Konvencijata

1. Bilo koja Strana moè da predloì dopolnuvawa kon ovaa Konvencija. 2. Tekstot na bilo koe predloèno dopolnuvawe kon ovaa Konvencija }e mu bide dostaven vo pismena forma na Izvr{niot sekretar na Ekonomskata komisija za Evropa, koj {to za istiot }e gi izvesti site Strani, najmalku 90 dena pred sostanokot na Stranite do koj {to toj e predloèn za usvojuvawe. 3. Stranite }e storat se {to e vo nivna mo} so konsenzus da postignat soglasnost po bilo koe predloèno dopolnuvawe kon ovaa Konvencija. Vo slu~aj site napori za ostvaruvawe konsensuz da bidat iscrpeni, a ne bide postignata nikakva soglasnost, dopolnuvaweto kako posleden

20

~ekor }e bide usvoeno so tro-~etvrtinsko mnozinsko glasawe od strana na Stranite {to prisastvuvaat i glasaat na sostanokot. 4. Dopolnuvawata kon ovaa Konvencija usvoeni soglasno so stav 3 od ovoj ~len, }e bidat dostaveni od strana na Depoziterot do site Strani za ratifikacija, odobruvawe ili prifa}awe. Dopolnuvawata kon tekstot na ovaa Konvencija ({to ne pretstavuvaat dopolnuvawa kon nekoj od nejzinite prilozi), za Stranite {to gi ratifikuvale, odobrile ili prifatile, }e stapat na sila na 90. den otkako Depoziterot }e primi izvestuvawe za nivnata ratifikacija, odobruvawe ili prifa}awe od strana na najmalku tri ~etvrtini od ovie Strani. Potoa, istite }e stapat na sila za bilo koja druga Strana, na 90. den otkako taa Strana }e gi deponira sopstvenite instrumenti na ratifikacija, odobruvawe ili prifa}awe na dopolnuvawata. 5. Sekoja Strana {to ne e vo mo`nost da odobri dadeno dopolnuvawe ili prilog kon ovaa Konvencija, za toj fakt pismeno }e go izvesti Depozitarot vo rok od 12 meseci od datata na koja {to e donesena odlukata za nemo`nosta za usvojuvawe. Depozitarot bez odlagawe }e gi izvesti site ostanati Strani za sekoe vakvo dobieno izvestuvawe. Sekoja Strana moè vo bilo koe vreme svoeto vakvo prethodno izvestuvawe da go zameni so izvestuvawe za prifa}awe i, po deponiraweto na instrumentot na prifa}awe kaj Depozitarot, dopolnuvawata kon vakov prilog }e stapat na sila za taa Strana; 6. Po istekot na 12 meseci od datata na negovo soop{tuvawe od strana na Depozitarot od stav 4, dadeno dopolnuvawe kon konkreten prilog, }e vleze vo sila za onie Strani {to ne dostavile izvestuvawe do Depozitarot vo soglasnost so odredbite od stav 5 od ovoj ~len, pod uslov vakvo izvestuvawe da ne bilo dostaveno od najmnogu edna tretina od Stranite. 7. Za potrebite na ovoj ~len, terminot "Stranite {to se prisatni i {to glasale" gi ozna~uva Stranite {to prisastvuvale i {to glasale "za" ili "protiv".

^len 15 Razgleduvawe na po~ituvaweto

Vrz osnova na konsenzus, Sostanokot na Stranite }e vospostavi aran`mani od nekonfrontativna, nesudska i od konsultativna priroda, za razgleduvawe na po~ituvaweto na odredbite od ovaa Konvencija. Ovie aran`mani }e ovozmoàt soodvetna involviranost na javnosta, i moàt vo sebe da sodràt opcija soop{tenijata da se razgleduvaat od strana na subjektite na javnosta, vo vrska so rabotite povrzani so ovaa Konvencija.

21

^len 16

Re{avawe sporovi 1. Dokolku pome|u dve ili pove}e Strani dojde do spor okolu interpretacijata ili primenata na ovaa Konvencija, tie }e pobaraat re{enie za istiot po pat na pregovori ili preku bilo koj drug na~in na re{avawe sporovi {to e prifatliv za stranite vo sporot. 2. Pri potpi{uvaweto, ratifikuvaweto, prifa}aweto, odobruvaweto ili pristapuvaweto kon ovaa Konvencija, ili vo bilo koe vreme potoa, Stranata moè da dostavi pismena izjava do Depozitarot deka, za spor {to ne e re{en soglasno so stav 1 od ovoj ~len, taa (Stranata) }e go prifati ednoto ili obete sledni sredstva na re{avawe sporovi kako obvrzuva~ki vo odnos na bilo koja Strana {to }e ja prifati istata obvrska: (a) Dostavuvawe na sporot do Me|unarodniot sud na pravdata; (b) Arbitraà soglasno so procedurata utvrdena vo Prilog II. 3. Dokolku Stranite vo sporot gi prifatile obata na~ina na re{avawe na sporot od stav 2 od ovoj ~len, samiot spor moè da se dostavi samo do Me|unarodniot sud na pravdata, osven dokolku stranite vo sporot ne se dogovorat poinaku.

^len 17 Potpi{uvawe

Ovaa Konvencija }e bide otvorena za potpi{uvawe vo Aarhus (Danska), na 25 juni 1998 godina, a po taa data, vo sedi{teto na Obedinetite nacii vo Wujork, se do 21 dekemvri 1998 godina , od strana na zemjite-~lenki na Ekonomskata komisija za Evropa, kako i od strana na zemjite {to poseduvaat konsultativen status vo Ekonomskata komisija za Evropa, soglasno so stav 8 i 11 od rezolucijata na Ekonomskiot i op{testven sovet br. 36 (IV) od 28. mart 1947 godina, i od strana na organizaciite na regionalna ekonomska integracija {to opfa}aat suvereni dràvi {to se ~lenki na Ekonomskata komisija za Evropa, a na koi {to nivnite zemji-~lenki ja imaat preneseno nadle`nosta za rabotite {to se rakovodat spored ovaa Konvencija, vklu~uvaj}i ja i nadle`nosta odnosno kompetentnosta da se vleguva vo spogodbi vo odnos na ovie pra{awa.

^len 18 Depozitar

Generalniot sekretar na Obedinetite nacii }e dejstvuva kako Depozitar na ovaa Konvencija.

22

^len 19

Ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe i pristapuvawe 1. Ovaa Konvencija }e podle`i na ratifikacija, prifa}awe ili odobruvawe od strana na zemjite-potpisni~ki i od strana na organizaciite na regionalna ekonomska integracija. 2. Konvencijata }e bide otvorena za pristapuvawe od 22 dekemvri 1998 godina, od strana na zemjite i organizaciite na regionalna ekonomska integracija od ^len 17. 3. Bilo koja druga zemja {to ne e spomnata vo stav 2 od ovoj ~len, a {to e ~lenka na Obedinetite nacii, mo`e da pristapi kon ovaa Konvencija po odobruvaweto od strana na Sostanokot na Stranite. 4. Bilo koja organizacija od ^len 17, koja {to }e stane Strana kon ovaa Konvencija, bez bilo koja od nejzinite zemji-~lenki da e Strana kon istata, }e bide obvrzana so site obvrski vo ramkite na ovaa Konvencija. Dokolku edna ili pove}e zemji-~lenki na vakva organizacija se Strani kon ovaa Konvencija, organizacijata i nejzinite zemji-~lenki }e odlu~at za svoite soodvetni odgovornosti pri ispolnuvaweto na svoite obvrski spored ovaa Konvencija. Vo vakvi slu~ai, organizacijata i zemjite-~lenki nema da go imaat pravoto naporedno da gi realiziraat svoite prava vo ramkite na ovaa Konvencija. 5. Vo svoite instrumenti na ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe ili pristapuvawe, organizaciite na regionalna ekonomska integracija od ^len 17, }e dadat izjava za stepenot na svojata nadle`nost odnosno kompetentnost vo odnos na rabotite rakovodeni spored ovaa Konvencija. Ovie organizacii isto taka }e go informiraat Depozitarot za sekoja pozna~ajna modifikacija vo odnos na stepenot na sopstvenata kompetentnost odnsno nadle`nost.

^len 20 Stapuvawe vo sila

1. Ovaa Konvencija }e stapi na sila na 90-iot den od datata na deponiraweto na 16-iot instrument na ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe ili pristapuvawe. 2. Za potrebite na stav 1 od ovoj ~len, bilo koj instrument deponiran od strana na organizacija na regionalna ekonomska integracija, nema da se smeta za dopolnuvawe kon instrumentite deponirani od strana na zemjite-~lenki na ovaa organizacija.

23

3. Za sekoja zemja ili organizacija od ^len 17, koja {to }e ja ratifikuva, prifati ili odobri ovaa Konvencija ili koja {to kon istata }e pristapi po deponiraweto na 16-iot instrument na ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe ili pristapuvawe - Konvencijata }e stapi na sila na 90-iot den od datata na deponirawe od strana na ovaa zemja ili organizacija, na nejziniot instrument na ratifikacija, prifa}awe, odobruvawe ili pristapuvawe.

^len 21 Povlekuvawe

Vo bilo koe vreme po istekot na tri godini od datata na stapuvawe na sila na ovaa Konvencija za dadena Strana, taa dogovorna strana }e mo`e da se povle~e od Konvencijata so dostavuvawe pismeno izvestuvawe do Depozitaort. Bilo koe vakvo povlekuvawe }e stapi na sila na 90-iot den po datata na koja {to Depozitarot }e go primi izvestuvaweto za istoto.

^len 22 Avtenti~ni tekstovi

Originalot na ovaa Konvencija, vo primeroci na angliski, francuski i ruski jazik, podednakvo avtenti~ni tekstovi, }e bide deponiran kaj Generalniot Sekretar na Obedinetite Nacii. Dolupotpi{anite, propisno ovlasteni, li~no ja potpi{aa ovaa Konvencija. Vo Aarhus (Danska), na 25-iot den od juni, iljada devetstotini devedeset i osma godina.

24

Prilog I Lista na aktivnosti od ^len 6, stav 1, alinea (a)

1. Sektor energetika: - Rafinerii za mineralna nafta i gas; - Instalacii za gasifikacija i transformirawe na gasovite vo te~na sostojba; - Termo-elektrani i drugi instalacii za sogoruvawe, so toplinski input od 50 ili pove}e megavati; - Pe~ki za koks; - Nuklearni elektrani i drugi nuklearni reaktori, vklu~uvaj}i go i rasklopuvaweto ili dezaktiviraweto na vakvite elektrani ili reaktori 1/ (so isklu~ok na istra`nite instalacii za proizvodstvo i konverzija na materijalite podlo`ni na fisija, ~ija {to maksimalna mo}nost ne e pogolema od 1 kW kontinuirano termi~ko optovaruvawe); - Instalacii za prerabotka na ozra~enoto (od radijacija) nuklearno gorivo; - Instalacii proektirani: - Za proizvodstvo ili zbogatuvawe nuklearno gorivo; - Za prerabotka na ozra~eno nuklearno gorivo ili visoko radioaktiven otpad; - Za finalno deponirawe ozra~eno nuklearno gorivo; - Isklu~ivo za finalno deponirawe radioaktiven otpad; - Isklu~ivo za deponirawe (planirano za nad 10 godini) ozra~eni nuklearni goriva ili radioaktiven otpad na lokacija razli~na od mestoto na proizvodstvo t.e sozdavawe. 2. Proizvodstvo i prerabotka na metali: - Instalacii za pe~ewe i sinteruvawe metalna ruda (vklu~uvaj}i ja i sulfidnata ruda); - Instalacii za proizvodstvo na sirovo `elezo ili ~elik (primarna ili sekundarna fuzija), vklu~uvaj}i go i kontinuiranoto leewe, so kapacitet nad 2,5 toni na ~as; - Instalacii za prerabotka na crni metali: (i) Postrojki za `e{ko valawe, so kapacitet nad 20 toni sirov ~elik na ~as; (ii) Kova~nici so ~ekani ~ija {to energija iznesuva nad 50 kiloxuli po ~ekan, kade {to koristenata kalorifi~na mo} iznesuva nad 20 MW; (iii) Primena na za{titni fuzirani metalni oblogi, so input pogolem od dva toni sirov ~elik na ~as; - Livnici za crni metali, so proizvoden kapacitet nad 20 toni dnevno;

25

- Instalacii: (i) Za proizvodstvo na oboeni sirovi metali od ruda, koncentrati ili sekundarni sirovini so metalur{ki, hemiski ili elektrolitski procesi; (ii) Za topewe (i legirawe) oboeni metali, vklu~uvaj}i gi i obnovenite proizvodi (rafinirawe, leewe vo livnica itn.), so kapacitet na topewe pogolem od 4 toni dnevno za olovo i kadmium, ili 20 toni dnevno za site drugi metali; - Instalacii za povr{insko tretirawe metali i plasti~ni materijali so primena na elektrolitiski ili hemiski procesi, kade {to zafatninata na sadovite kade {to se obavuva tretiraweto iznesuva nad 30 m3. 3. Industrija na minerali: - Instalacii za proizvodstvo na cementen klinker vo obrtni kilnovi, so proizvoden kapacitet pogolem od 500 toni dnevno, ili na var vo obrtni kilnovi, so proizvoden kapacitet pogolem od 50 toni dnevno, ili vo drugi pe~ki, so proizvoden kapacitet pogolem od 50 toni dnevno; - Instalacii za proizvodstvo na azbest i na proizvodi so azbestna baza; - Instalacii za proizvodstvo na staklo, vklu~uvaj}i gi i staklenite vlakna, so kapacitet na topewe nad 20 toni dnevno; - Instalacii za topewe mineralni supstancii, vklu~uvaj}i go i proizvodstvoto na mineralni vlakna, so kapacitet na topewe nad 20 toni dnevno; - Instalacii za proizvodstvo na kerami~ki proizvodi so gorewe (t.e pe~ewe), konkretno za proizvodstvo na pokrivni crepovi, tuli, ognootporni tuli, plo~ki, kameni yidarski proizvodi ili procelan, so proizvoden kapacitet pogolem od 75 toni dnevno, i/ili so kapacitet na kilnovi pogolem od 4 m3 i gustina po kiln pogolema od 300 kg/m3. 4. Hemiska industrija: Proizvodstvoto vo ramkite na zna~eweto na kategoriite na aktivnosti sodr`ani vo ovoj stav, se odnesuva na proizvodstvo vo industriski obem po pat na hemiska prerabotka na supstancii ili grupi na supstancii od alineite od (a) do (e): (a) Hemiski instalacii za proizvodstvo na osnovnite organski hemikalii, kako {to se: (i) Prosti jaglenovodorodi (linearni ili cikli~ni, zasiteni ili nezasiteni, alifati~ni ili aromati~ni); (ii) Jaglenovodorodi {to sodr`at kislorod, kako {to se alkoholite, aldehidite, ketonite, karboksilnite kiselini, esterite, acetatite, eterite, peroksidite, epoksidnite smoli;

26

(iii) Sulfurni jaglenovodorodi; (iv) Nitrogeni jaglenovodorodi kako {to se aminite, amidite, nitritnite soedinenija, nitro-soedinenijata ili nitratnite soedinenija, nitrilite, cijanatite, izocijanatite; (v) Jaglenovodorodi {to sodr`at fosfor; (vi) Halogenski jaglenovodorodi; (vii) Organo-metalski soedinenija; (viii) Bazi~ni plasti~ni materijali (polimeri, sinteti~ki vlakna i vlakna so celulozna osnova); (ix) Sinteti~ki gumi; (x) Farbi i pigmenti; (xi) Povr{inski aktivni agensi i sloevi; (b) Hemiski instalacii za proizvodstvo na bazi~ni neorganski hemikalii, kako {to se: (i) gasovi, kako na primer amnonija, hlor ili hidrogen-hlorid, fluorin ili hidrogen-fluorid, jaglenite oksidi, sulfurnite soedinenija, nitrogen-oksidite, sulfur-dioksidot, karbonil- hloridot; (ii) Kiselini, kako {to e hromnata kiselina, hidro-fluornata kiselina, fosfornata kiselina, nitritnata kiselina, hirdo- hlornata kiselina, sulfuri~nata kiselina, oleumot, sulfurnite kiselini; (iii) Bazi, kako {to se amonium-hidroksidot, kalium- hidroksidot, sodium-hidroksidot; (iv) Soli, kako {to e amonium-hloridot, kalium-hloratot, kalium- karbonatot, sodium-karbonatot, perboratot, srebreniot nitrat; (v) Nemetali, metalni oksidi ili drugi neorganski soedinenija kako {to e kalcium-karbidot, silikonot, silikon-karbidot; (v) Hemiski instalacii za proizvodstvo na ve{ta~ki |ubriva bazirani vrz fosfor, nitrogen ili kalium (prosti ili slo`eni ve{ta~ki |ubriva); (g) Hemiski instalacii za proizvodstvo na bazi~ni proizvodi za za{tita na rastenijata i na biocidi; (d) Instalacii kade {to se primenuva hemiski ili biolo{ki proces za proizvodstvo na bazi~ni farmacevtski proizvodi; (|) Hemiski instalacii za proizvodstvo na eksplozivi; (e) Hemiski instalacii vo koi {to hemiskata ili biolo{kata obrabotka se koristi za proizvodstvo na proteinski prehranbeni aditivi, fermenti i drugi proteinski supstancii.

27

5. Upravuvawe so otpadot: - Instalacii za spaluvawe, obnovuvawe, hemisko tretirawe ili deponirawe opasen otpad; - Instalacii za spaluvawe komunalen otpad, so kapacitet pogolem od 3 toni na ~as; - Instalacii za deponirawe neopasen otpad, so kapacitet pogolem od 50 toni dnevno; - Deponiii {to primaat nad 10 toni dnevno, so vkupen kapacitet pogolem od 25.000 toni, so isklu~ok na deponiite so inerten otpad. 6. Pre~istitelni stanici za otpadni vodi, so kapacitet pogolem od ekvivalent na 150.000 ìteli. 7. Industriski postrojki za: (a) Proizvodstvo na ka{a od drvena gra|a ili sli~ni vlaknesti materijali; (b) Proizvodstvo na hartija i karton so proizvodstven kapacitet pogolem od 20 toni dnevno. 8. (a) Izgradba na liniii za me|ugradski èlezni~ki soobra}aj i na aerodromi (2/ so osnovna rabotna dolìna od 2.100 m ili pove}e); (b) Izgradba na avtopati{ta i ekspresni pati{ta; 3/ (v) Izgradba na nov pat so ~etiri ili pove}e lenti, ili prestrojuvawe i/ili pro{iruvawe na postoe~ki pat so dve lenti, taka {to da se dobijat ~etiri ili pove}e lenti, onamu kade {to vakviot nov pat, ili prestroena i/ili pro{irena delnica od pat, bi imale 10 ili pove}e km kontinuirana dolìna. 9. (a) Vodni pati{ta vo vnatre{nosta na zemjata i pristani{ta za vnatre{en voden soobra}aj, kade {to e mo`no pominuvawe na plovni tela pote{ki od 1.350 toni; (b) Trgovski pristani{ta, pristani{ta za tovarewe i rastovaruvawe, povrzani so kopneni i nadvore{ni pristani{ta (osven pristani{tata za traekti), {to moàt da primat plovni tela pote{ki od 1.350 toni. 10. Crpewe podzemni vodi ili ve{ta~ki postrojki za polnewe na podzemnite bazeni, kade {to godi{nata zafatnina na zafatenata ili popolnetata voda e ednakva na, ili pogolema od, 10 milioni kubni metri.

28

11. (a) Raboti za transfer na vodni resursi pome|u re~nite bazeni, kade {to celta na transferot e da se spre~at eventualnite nedostatoci na voda, i kade {to koli~estvoto na prenesenite vodi e pogolemo od 100 milioni kubni metri godi{no; (b) Vo site drugi slu~ai, raboti za transfer (prenos) na vodni resursi pome|u re~ni bazeni, kade {to pove}egodi{niot prose~en protok vo zafatniot bazen e pogolem od 2.000 milioni kubni metri godi{no, i kade {to koli~estvata na prenesenite vodi se pogolemi od 5% od ovoj protok. Vo obata slu~aja, isklu~eni se transferite na voda za piewe so cevni sistemi. 12. Ekstrakcija na nafta i priroden gas za komercijalni potrebi, kade {to izvadenoto koli~estvo e pogolemo od 500 toni dnevno (vo slu~aj da se raboti za nafta), i 500.000 kubni metri dnevno (dokolku se raboti za gas). 13. Brani i drugi instalacii proektirani za zadrùvawe ili za permanentno skladirawe vodi, kade {to novoto ili dopolnitelnoto koli~estvo zadràni ili skladirani (aukumulirani) vodi iznesuva pove}e od 10 milioni kubni metri. 14. Cevovodi za transport na gas, nafta ili hemikalii, so pre~nik pogolem od 800 mm i so dolìna pogolema od 40 km. 15. Instalacii za intenzivno odgleduvawe ìvina ili sviwi, so pove}e od: (a) 40.000 mesta za ìvina; (b) 2.000 mesta za tovni sviwi (nad 30 kg); ili (v) 750 mesta za matorici. 16. Kamenolomi i otvoreni rudnici, kade {to povr{inata na lokacijata e pogolema od 25 hektari, ili ekstrakcija na treset, kade {to povr{inata na lokacijata e pogolema od 150 hektari. 17. Izgradba na dalnovodi so napon od 220 ili pove}e kV, i so dolìna pogolema od 15 km. 18. Instalacii za skladirawe nafteni, nafteno-hemiski ili hemiski proizvodi, so kapacitet od 200.000 ili pove}e toni. 19. Drugi aktivnosti:

29

- Postrojki za prethodno tretirawe (operacii kako {to se mieweto, beleweto, natopuvaweto) ili farbawe vlakna ili tkaenini, kade {to kapacitetot na tretirawe iznesuva nad 10 toni dnevno; - Postrojki za {tavewe golemi i mali koì, kade {to kapacitetot na tretirawe e pogolem od 12 toni gotovi proizvodi dnevno: a) Klanici so kapacitet na proizvodstvo nad 50 toni dnevno; (b) Tretirawe i obrabotka nameneti za proizvodstvo na prehranbeni proizvodi od: (i) Sirovini od ìvotinsko poteklo (osven mleko), so proizvoden kapacitet na gotovi proizvodi pogolem od 75 toni dnevno; (ii) Sirovini od rastitelno poteklo, so proizvoden kapacitet na gotovi proizvodi pogolem od 300 toni dnevno (prose~na vrednost vrz kvartalna osnova); (v) tretirawe i prerabotka na mleko, so nad 200 toni primeno mleko dnevno (prose~na vrednost vrz godi{na osnova); - Instalacii za deponirawe ili reciklirawe ìvotinski trupovi i otpad od ìvotinsko poteklo, so kapacitet na tretirawe pogolem od 10 toni dnevno; - Instalacii za povr{insko tretirawe supstancii, predmeti ili proizvodi so primena na organski solventi, konkretno za prekrivawe, pe~atewe, obloùvawe, odmastuvawe na povr{inata na metalite, postigawe vodootpornost, kalibrirawe, boewe, ~istewe ili impregnirawe, so potro{uva~ki kapacitet od 150 kg na ~as ili nad 200 toni godi{no; - Instalacii za proizvodstvo na jaglenik (pe~en jaglen) ili elektrografit, po pat na spaluvawe ili grafitizacija; 20. Bilo koja aktivnost, neopfatena vo stavovite 1-19, kade {to javnoto u~estvo se obezbeduva preku postapka na ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina, soglasno so nacionalnoto zakonodavstvo. 21. Odredbata od ^len 6, stav 1, alinea (a), ne vaì za bilo koj od gorespomenatite proekti {to isklu~ivo ili pred se, se prezema za istraùva~ki potrebi, razvoj i tesirawe novi metodi ili proizvodi, so vremetraewe pomalo od dve godini, osven dokolku postoi verojatnost deka istite bi moèle da predizvikaat zna~aen negativen efekt vrz ìvotnata sredina ili vrz zdravjeto. 22. Bilo kakva izmena kon, ili pro{iruvawe na, odredeni aktivnosti, kade {to izmenata ili pro{iruvaweto kako takvi gi zadovoluvaat kriteriumite definirani vo ovoj prilog, }e podleàt na ^len 6, stav 1, alinea (a). Bilo koja druga izmena ili pro{iruvawe na aktivnostite, }e podleì na ^len 6, stav 1, alinea (b). Zabele{ki:

30

1/ Nuklearnite elektrani i ostanatite nuklearni reaktori, prestanuvaat da bidat vakva instalacija vo momentot koga seto nuklearno gorivo i ostanatite radioaktivno kontaminirani elementi, definitivno }e bidat otstraneti od lokalcijata kade {to se nao|a instalacijata. 2/ Za potrebite na ovaa Konvencija, "aerodrom" se odnesuva na aerodrom {to odgovara na definicijata vo Konvencijata od ^ikago (1944 godina), so koja {to se formira Me|unarodnata organizacija za civilna vozdu{na plovidba (Prilog 14). 3/ Za potrebite na ovaa Konvencija, "ekspresen pat" ozna~uva pat {to odgovara na definicijata vo Evropskata spogodba za osnovnite me|unarodi soobra}ajni arterii (15.11.1975 godina).

31

Prilog II Arbitraà

1. Vo slu~aj da se dostavi spor za arbitraà, soglasno so ^len 16, stav 2 od ovaa Konvencija, Stranata ili Stranite }e go izvestat Sekretarijatot za predmetot na sporot i konkretno }e gi navedat ~lenovite od ovaa Konvencija ~ija {to interpretacija ili primena pretstavuva predmet na sporot. Sekretarijatot informacijata }e ja prosledi do site dogovorni strani kon ovaa Konvencija. 2. Arbitra`niot sud }e se sostoi od tri ~lena. Stranata ili stranite {to go pokrenuvaat sporot, kako i drugata strana ili strani vo sporot, }e nazna~at arbiter, a dvata arbitri imenuvani na ovoj na~in so vzaemna soglasnost }e imenuvaat tret arbiter, koj {to }e bide pretsedatel na arbitra`niot tribunal. Tretiot arbiter nema da bide dràvjanin na bilo koja strana vo sporot, nitu }e ima mesto na voobi~aen prestoj na teritorijata na bilo koja od trite strani, nitu }e bide vraboten vo nivnite zemji, nitu prethodno }e se bavi so slu~ajot vo bilo koe drugo svojstvo. 3. Vo slu~aj pretsedatelot na arbitra`niot tribunal da ne bide imenuvan vo rok od dva meseca po imenuvaweto na vtoriot arbiter, a na barawe od bilo koja strana vo sporot, Izvr{niot sekretar na Ekonomskata komisija za Evropa }e imenuva pretsedatel vo rok na natamo{ni dva meseca po istekot na ovoj period. 4. Vo slu~aj ednata od stranite vo sporot da ne imenuva arbiter vo rok od dva meseca po priemot na baraweto, drugata strana }e moè za toa da go informira Izvr{niot sekretar na Ekonomskata komisija za Evropa, koj }e go imenuva pretsedatelot na arbitra`niot tribunal vo rok na natamo{en dvomese~en period. Po imenuvaweto, pretsedatelot na arbitra`niot tribunal od stranata {to ne imenuvala arbiter, }e pobara toa da go stori vo tekot na narednite dva meseca. Dokolku konkretnata strana vo sporot ne go stori toa vo tekot na toj period, pretsedatelot za toa }e go informira izvr{niot sekretar na Ekonomskata komisija za Evropa, koj {to ova imenuvawe }e go obavi vo tekot na narednite dva meseca. 5. Arbitra`niot tribunal svojata odluka }e ja donese soglasno so me|unarodniot Zakon i so odredbite od ovaa Konvencija. 6. Bilo koj arbitraèn tribunal formiran soglasno so odredbite od ovoj Prilog, }e go izgotvi sopstveniot delovodnik. 7. Odlukite na arbitra`niot tribunal, kako za procedurata, taka i za su{tinata, }e se donesuvaat so mnozinstvo glasovi od strana na negovite ~lenovi.

32

8. Tribunalot moè da gi prezeme site soodvetni merki za da gi utvrdi faktite. 9. Stranite vo sporot }e ja olesnat rabotata na arbitra`niot tribunal, i konkretno, so primena na site na~ini i sredstva {to im stojat na raspolagawe: (a) ]e mu gi dostavat site relevantni dokumenti i informacii; (b) Po potreba, }e mu ovozmoàt da pokanuva svedoci ili eksperti i da gi primi nivnite dokazi. 10. Stranite i arbitrite }e ja za{tituvaat doverlivosta na site informacii {to tie }e gi dobijat kako doverlivi vo tekot na postapkata na arbitra`niot tribunal. 11. Na barawe od edna od stranite, arbitra`niot sud moè da prepora~a vremeni merki za za{tita. 12. Vo slu~aj edna od stranite vo sporot da ne se pojavi pred arbitra`niot sud ili ne go brani svojot slu~aj, drugata strana vo sporot moè od tribunalot da pobara da prodolì so postapkata i da ja donese svojata kone~na odluka. Otstastvoto na edna strana ili nebraneweto na slu~ajot od stranata, nema da pretstavuva pre~ka za odvivaweto na postapkata. 13. Arbitra`niot sud moè da gi islu{a i da odlu~i po protivbarawata {to neposredno }e proizlezat od predmetot na sporot. 14. Osven dokolku arbitra`niot sud ne odlu~i poinaku zaradi konkretnite okolnosti na slu~ajot, tro{ocite na tribunalot, vklu~uvaj}i go i pla}aweto na negovite ~lenovi, podednakvo }e bidat snoseni od stranite vo sporot. Tribunalot }e vodi evidencija za site svoi izdatoci, i do stranite vo sporot }e dostavi finalna izjava za istite. 15. Bilo koja Strana kon ovaa Konvencija koja {to za predmetot na sporot ima interes od pravna priroda, i koja {to bi moèla da bide zasegnata so dadena odluka vo slu~ajot, moè da interevenira vo postapkata so soglasnost od strana na tribunalot. 16. Arbitra`niot sud svojata presuda }e ja donese vo rok od pet meseci po datata na koja {to istiot e formiran, osven dokolku ne zaklu~i deka e neophodno ovoj rok da se prodolì za period ne podolg od pet meseci. 17. Presudata na arbitra`niot sud }e bide pridruèna so izjava za pri~inite. Taa }e bide definitivna i obvrzuva~ka za site strani vo sporot. Arbitra`niot tribunal presudata }e im ja prosledi na

33

stranite vo sporot i na sekretarijatot. Sekretarijatot primenite informacii }e gi dostavi do site dogovorni strani kon ovaa Konvencija. 18. Bilo koj spor {to mo`e da proizleze pome|u stranite vo vrska so interpretacijata ili izvr{uvaweto na presudata, mo`e da se dostavi do arbitra`niot tribunal od bilo koja strana ili, dokolku toa ne e mo`no, do drug tribunal {to za ovaa cel }e se formira na ist na~in kako i prviot tribunal.

obedineti nacii ekonomski i socijalen sovet ekonomska … · 2011. 6. 1. · obedineti nacii...

Documents