obči državljanski zakonik (odz)

Obi dravljanski zakonik (ODZ)Zbirni podatkiObni dravljanski zakonik, t. 1/1811istopis, ki ne velja ve na dan: 7.1.2014 - veljavnost/uporaba: od 1.1.1812 do 2.2.1945Povezava do dokumenta na portalu IUS-INFO

Besedilo

Uvod O dravljanskih zakonih sploh Pojem dravljanskega prava.

1. Vsi zakoni, ki doloajo zasebne pravice in dolnosti prebivalcev drave med seboj, tvorijo dravljansko pravo v njej.

2. im je zakon pravilno razglaen, se ne more nihe opraviiti s tem, da mu ne bi bil postal znan.

Prietek veljavnosti zakonov. 3.

Veljavnost zakona in pravni nasledki, ki izvirajo iz njega, se prienjajo takoj po razglasu, razen, e bi doloil razglaeni zakon sam pozneji as njegove veljavnosti.

Obseg zakona. 4.

Dravljanski zakoni veejo vse dravljane deel, za katere so razglaeni. Dravljani so tudi v dejanjih in poslih, ki jih vre izven dravnega ozemlja, vezani na te zakone, kolikor utesnjujejo njihovo osebno zmonost, jih podvzemati in e naj ta dejanja in posli povzroajo hkratu v teh deelah pravne nasledke. Koliko so tujci vezani na te zakone, se doloa v naslednjem poglavju.

5. Zakoni ne uinkujejo nazaj, torej nimajo nobenega vpliva na poprejnja dejanja in na prej pridobljene pravice.

Razlaga. 6.

Kadar se zakon uporablja, se mu ne sme dajati noben drug smisel, kakor tisti, ki izhaja iz lastnega pomena besed v njihovi zvezi in iz jasnega namena zakonodajca.

7. Kadar se praven primer ne da odloiti niti po besedah, niti po naravnem smislu kaknega zakona, se je ozirati na podobne, v zakonih dolono odloene primere in na razloge drugih z njim sorodnih zakonov. Ako ostane praven primer e dvomljiv, mora se odloiti glede na skrbno zbrane in dobro preudarjene okolnosti po naravnih pravnih naelih.

8. Le zakonodajec ima oblast, da razlaga zakon na obe obvezen nain. Tako razlago je treba uporabljati na vse pravne primere, ki jih je e odloiti, e zakonodajec ne pristavi, naj se ne ozira na njegovo razlago pri odlobi takih pravnih primerov, ki so jim predmet pred razlago zapoeta dejanja in zahtevane pravice.

Trajanje zakona. 9.

Zakoni obdre svojo mo dotlej, dokler jih zakonodajec ne izpremeni ali izreno ne razveljavi.

Druge vrste predpisov, to so: a) Obiaji.

10. Na obiaje se je moi ozirati le, kadar se kateri zakon sklicuje nanje.

b) Deelni ustavi. 11.

Le tisti ustavi posameznih deel in deelnih okrajev imajo mo zakona, ki jih izreno potrdi vladar po razglasitvi tega zakonika.

c) Sodnijski izreki. 12.

V posameznih primerih izdane odredbe in sodbe, ki jih izrekajo sodia v poedinih pravdnih sporih, nimajo nikdar moi zakona, ni jim moi raztegniti na druge primere ali na druge osebe.

d) Privilegiji. 13.

Posameznim osebam ali tudi celim zdrubam podeljeni privilegiji in svoboine naj se presojajo kakor druge pravice, kolikor o tem politini ukazi nimajo nobene posebne dolobe.

Glavna razdelba dravljanskega prava. 14.

Predmet predpisom v dravljanskem zakoniku so osebno pravo, stvarno pravo in dolobe, ki so jima skupne.

IUS SOFTWARE Vsebina preverjena: 7.1.2014 Stran 1 od 99

Prvi del. O osebnem pravu. Prvo poglavje.

O pravicah, ki se tiejo osebnih lastnosti in razmer. Osebne pravice.

15. Osebne pravice se tiejo deloma osebnih lastnosti in razmer, deloma temelje v rodbinskem razmerju.

I. Iz svojstva osebnosti. Prirojene pravice. 16.

Vsak lovek ima prirojene, e po razumu vidne pravice, in ga je torej teti za osebo. Robstvo ali nevoljnitvo in izvrevanje nanje se nanaajoe oblasti ni dopueno v teh deelah.

Pravna domneva o njih. 17.

Kar je primerno prirojenim naravnim pravicam, o tem se teje, da velja tako dolgo, dokler se ne dokae zakonita omejitev teh pravic.

Pridobljive pravice. 18.

Vsakdo je pod pogoji, predpisanimi po zakonih, zmoen, pridobivati pravice.

Zasledovanje pravic. 19.

Vsakemu, kdor meni, da se mu krati njegova pravica, je dano na voljo, da se pritoi na oblastvo, doloeno po zakonih. Kdor pa se preko oblastva posluuje samolastne pomoi, ali, kdor prekorai meje silobrana, je za to odgovoren.

20. Tudi take pravne posle, ki zadevajo glavarja drave, pa se tiejo njegove zasebne lastnine ali pridobitnih nainov, utemeljenih v dravljanskem pravu, naj sodna oblastva presojajo po zakonih.

II. Osebne pravice iz lastnosti starosti ali nedostatka razuma. 21.

Tisti, ki zaradi nedostatka let, duevnih hib ali zaradi drugih razmer niso zmoni, svoje stvari sami primerno oskrbovati, so pod posebno zaito zakonov. K tem spadajo; otroci, ki sedmega, nedorasleci, ki tirinajstega, nedoletniki, ki (tiriindvajsetega) leta svoje starosti e niso izpolnili; potem: besniki, blazniki in bebci, ki so ali povsem brez pameti ali vsaj nesposobni, izprevideti nasledke svojih dejanj; dalje tisti, ki jim je sodnik kot proglaenim zapravljivcem prepovedal daljnjo upravo njihove imovine, konno odsotniki in obine.

22. Celo nerojeni otroci imajo od asa, ko so bili spoeti, pravico do zaite po zakonih. Kolikor gre za njihove in ne za pravice koga drugega, se tejejo za rojene; mrtvorojen otrok pa se teje glede na

pravice, ki so mu pridrane za primer ivljenja tako, kakor bi ne bil nikdar spoet.

23. V dvomljivem primeru, ali je bil otrok rojen iv ali mrtev, se domneva prvo. Kdor trdi nasprotno, mora to dokazati.

III. Iz razmerja odsotnosti. 24.

Smrt odsotnika se domneva: 1. Ako je preteklo sedemdeset let od njegovega rojstva in pet let od zadnjega poroila, da e ivi, ali ako je preteklo trideset let od njegovega rojstva in deset let od zadnjega poroila - roki petih in desetih let raunjeni od zavretka zadnjega leta, v katerem je e ivel po poroilih, kar jih je; 2. ako je bil v vojni teko ranjen ali je pogrean kot udelenik v vojni in so pretekla tri leta od zavretka leta, v katerem je prenehala vojna, brez poroila o njegovem ivljenju; 3. ako je bil na potopljeni ladji ali v kakni drugi blinji smrtni nevarnosti in je pogrean tri leta od zavretka leta, v katerem se je to zgodilo. Da se je ladja potopila, se domneva, ako ni prispela na mesto svoje namembe ali e ni bilo dolonega potnega cilja, ako se ni vrnila in so pretekla tri leta od zadnjega poroila. Kot dan potopljenja velja zadnji dan tega roka. V vseh teh primerih je moi zaprositi proglasitev za mrtvega.

25. V dvomu, katera je izmed dveh ali ve umrlih oseb je preminila najprej, mora tisti, ki trdi, da je eden ali drugi prej umrl, svojo trditev dokazati; ako tega ne more, se domneva, da so vsi umrli ob istem asu, in ni moi govoriti o prenosu pravic enega na drugega.

IV. Iz razmerja moralne osebe. 26.

Pravice lanov dovoljene drube med seboj se doloajo po pogodbi ali namenu in posebnih predpisih, ki obstoje zanje. V razmerju napram drugim uivajo dovoljene drube praviloma enake pravice s posameznimi osebami. Nedovoljene drube nimajo kot take nobenih pravic, niti proti lanom, niti proti drugim, in niso zmone, da pridobivajo pravice. Nedovoljene drube so pa tiste, ki so osobito prepovedane po politinih zakonih ali oividno nasprotujejo varnosti, javnemu redu ali dobremu nravstvu.

27. Koliko so obine glede svojih pravic pod posebnim varstvom javne uprave, je doloeno v politinih zakonih.

V. Iz razmerja dravljana. 28.

Polno uivanje dravljanskih pravic se pridobi z dravljanstvom. Dravljanstvo v teh dednih dravah imajo otroci avstrijskega dravljana po rojstvu.

istopis, ki ne velja ve na dan: 7.1.2014 Obi dravljanski zakonik (ODZ)


Kako se dravljanstvo pridobi. 29.

Tujci pridobe avstrijsko dravljanstvo z vstopom v javno slubo (z nastopom obrta, za igar izvrevanje je potrebna redna nastanjenost v deeli), z desetletnim nepretrganim domovaliem, dovrenim v teh dravah, toda pod pogojem, da si tujec ves ta as ni nakopal nobene kazni zaradi hudodelstva.

30. Tudi brez nastopa obrata ali rokodelstva in pred potekom desetih let se more dravljanstvo zaprositi od politinih oblastev in te ga smejo podeliti po tem, kakor je imovina, pridobitna zmonost in nravno vedenje prosilca.

31. S tem, da ima kdo zgolj posestvo na kmetih, hio ali zemljie ali jih asno uiva, da napravi trgovino, tvornico ali se udeleuje pri eni ali drugi, pa ni osebno nastanjen v kakni deeli teh drav, ne pridobi avstrijskega dravljanstva.

Kako se izgubi. 32.

Izgubo dravljanstva vsled izselitve ali vsled omoitve dravljanke z inozemcem, doloajo zakoni o izseljevanju.

Pravice tujcev. 33.

Tujcem gredo vobe enake dravljanske pravice in obveznosti kakor deelanom, ako se za uivanje teh pravic izreno ne zahteva svojstvo dravljana. Tudi morajo tujci, da uivajo enako pravico z deelani, v dvomljivih primerih dokazati, da ravna tudi drava, ki ji pripadajo, s tozemskimi dravljani kakor s svojimi glede pravice, za katero gre.

34. Osebno zmonost tujcev za pravne posle je treba vobe presojati po zakonih kraja, katerim je tujec podvren po svojem domovaliu, ali, e nima nobenega pravnega domovalia po svojem rojstvu kot podanik, kolikor ni v zakonu ukazano ni drugega za posamezne primere.

35. Kadar inozemec v tej dravi zapone posel, s katerim daje drugim pravice, ne da bi jih vzajemno zavezal, je to presojati ali po tem zakoniku ali pa po zakonu, ki mu je tujec podvren kot podanik, po tem kakor je eden ali drugi zakon bolj ugoden za veljavnost posla.

36. Kadar inozemec sklene v tozemstvu vzajemno obvezen posel z dravljanom, se presoja brez izjeme po tem zakoniku; kadar ga pa sklene z inozemcem, le tedaj po tistem, e se ne dokae, da se je ob sklepanju imelo v mislih drugo pravo.

37. Kadar inozemci sklepajo z inozemci ali s podaniki te drave v

inozemstvu pravne posle, naj se ti presojajo po zakonih kraja, kjer je bil posel sklenjen, e se pri sklenitvi ni oividno vzelo drugo pravo v podstavo in ne nasprotuje predpis, obseen gori v 4.

38. Poslaniki, javni upravniki in v njihovi slubi stojee osebe uivajo oprostitve, utemeljene v meddravnem pravu in v javnih pogodbah.

VI. Osebne pravice iz verskega razmerja. 39.

Razlinost vere nima nobenega vpliva na zasebne pravice (razen kolikor tega pri nekaterih predmetih zakoni osobito ne zaukazujejo.)

VII. Iz rodbinskega razmerja. Rodbina, sorodstvo in svatvo. 40.

Pod rodbino se razumevajo zarodniki z vsemi svojimi potomci. Zveza med temi osebami se imenuje sorodstvo; zveza pa, ki nastane med enim zakoncem in med sorodniki drugega zakonca, svatvo.

41. Kolena sorodstva med dvema osebama naj se doloijo po tevilu zaroditev, po katerih zavisi v ravni vrsti ena izmed nju od druge, in v stranski vrsti obe od svojega najblinjega skupnega rodu. V kateri vrsti in v katerem kolenu je kdo enemu zakoncu v sorodstvu, prav v tisti vrsti in prav v tistem kolenu je z drugim zakoncem v svatvu.

42. Pod imenom roditelji se razumejo praviloma brez razlike kolena vsi sorodniki v navzgornji in pod imenom otroci vsi sorodniki v navzdolnji vrsti.

VIII. Zaita imena. 43.

Kadar se komu oporeka pravica do njegovega imena ali kadar trpi kodo zaradi neupraviene rabe njegovega imena (psevdonima), sme toiti na opuenje in v primeru krivde na povrailo kode. (Nov. III, 1.)

Drugo poglavje. O zakonskem pravu.

Pojem zakona. 44.

Rodbinska razmerja se ustanavljajo z enitno pogodbo. V enitni pogodbi izrekata dve osebi razlinega spola na zakonit nain svojo voljo, da ivita v nerazdrueni skupnosti, zarajata otroke, jih vzgajata in si vzajemno pomagata.

in zaroke. 45.

Zaroka ali predhodna obljuba, vzeti se v zakon, dana ali sprejeta



pod katerimikoli okolnostmi ali pogoji, ne povzroa nobene pravne obveznosti, niti da se sklene zakon sam, niti da se izpolni, kar se je pogodilo za primer odstopa.

Pravni uinek odstopa od zaroke. 46.

Vendar je pridrana oni stranki, ki ni dala nobenega utemeljenega vzroka za odstop, pravica do povraila resnine kode, o kateri more dokazati, da jo ima zaradi tega odstopa.

Pravilo o zmonosti, skleniti zakon. 47.

enitno pogodbo sme vsakdo skleniti, ako mu ni na poti noben zakonit zadrek.

Zakonski zadrki: I. Pomanjkanje privoljenja

a) zaradi nezmonosti, dati privoljenje. 48.

Besniki, blazniki, bebci in nedorasleci ne morejo skleniti nobene veljavne enitne pogodbe.

49. Nedoletniki ali tudi polnoletniki, ki se ne morejo iz katerihkoli razlogov sami za se veljavno obvezati, so tudi nezmoni, brez privoljenja svojega zakonskega oeta veljavno stopiti v zakon. Ako oe ve ne ivi ali je nezmoen jih zastopati, se zahteva za veljavnost zakona razen izreenja rednega zastopnika tudi privoljenje sodnega oblastva.

50. Nedoletniki nezakonskega rojstva potrebujejo za veljavnost svojega zakona, razen izjave svojega varuha, privoljenja sodnega oblastva.

51. Tujemu nedoletniku, ki hoe v teh dravah stopiti v zakon in ne more donesti potrebnega privoljenja, mora tozemsko sodie, pod katero bi spadal po svojem stanu in bivaliu, postaviti zastopnika, ki naj temu sodiu izree, ali privoljuje v zakon ali ga ne odobruje.

52. Ako se nedoletniku ali varovancu ali oskrbovancu odree privoljenje v zakon in ta, ki elita stopiti v zakon, menita, da se jima s tem godi krivica, imata pravico, zaprositi pomo rednega sodnika.

53. Nedostatek potrebnih dohodkov, dokazano ali obe znano slabo nravstvo, nalezljive bolezni ali smoter zakona ovirajoe hibe onega, s komur se hoe stopiti v zakon, so pravini razlogi, da se odree privoljenje v zakon.

54. Vojaki zakoni doloajo, s katerimi vojakimi ali k vojatvu

spadajoimi osebami se brez pismenega dovolila njihovega polka, vojak ali obe njihovih predstojnikov ne more skleniti nobena (veljavna) enitna pogodba.

b) zaradi nedostatka resninega privoljenja. 55.

Privoljenje v zakon je brez pravne moi, kadar je bilo izsiljeno z utemeljenim strahom. Ali je bil strahom. Ali je bil strah utemeljen, se mora presojati po velikosti in verjetnosti nevarnosti in po telesni in duevni kakovosti ogroene osebe.

56. Privoljenje je tudi tedaj neveljavno, kadar ga je dala odpeljana in e ne osvobojena oseba.

57. Zaradi zmote je privoljenje v zakon le tedaj neveljavno, kadar se je zgodila v osebi bodoega zakonca.

58. Ako najde zakonski mo po enitvi, da je njegova ena e z drugim nosea, sme razen primera, doloenega v 121, zahtevati, da se preglasi zakon za neveljaven.

59. Vse ostale zmote zakoncev kakor tudi njihove prevarane nade domnevanih ali tudi dogovorjenih pogojev ne nasprotujejo veljavnosti enitne pogodbe.

II. Pomanjkanje zmonosti za smoter a) telesne zmonosti;

60. Vedna nezmonost, izpolnjevati zakonsko dolnost, je zakonski zadrek, ako je bila e za asa sklenjenega zakona samo asna ali ele med zakonom nastala, celo neozdravna nezmonost ne more razvezati zakonske vezi.

b) nravne zmonosti: zaradi obsodbe na kazen radi hudodelstva;

61. Na kazen najteje ali teke jee obsojeni zloinec ne more od dneva oznanjene mu sodbe, in dokler traja as njegove kazni, skleniti veljavnega zakona.

zaradi zakonske vezi; 62.

Mo sme biti poroen ob istem asu le z eno eno, in ena le z enim moem. Kdor je e bil v zakonu in hoe zopet stopiti v zakon, mora po pravu dokazati izvreno razdruitev, to je popolno razvezo zakonske vezi.

zaradi posveenja ali obljube, 63.

Duhovniki, ki so sprejeli e vija, posveenja, kakor tudi redovne osebe obeh spolov, ki so storile slovesne obljube brezzakonstva, ne morejo sklepati veljavnih zakonov.



razlinost vere, 64.

Zakoni med kristijani in osebami, ki niso kranske vere, se ne morejo sklepati veljavno.

sorodstva, 65.

Med sorodniki v navzgornji in navzdolni vrsti, med polnorodnimi in polrodnimi brati in sestrami, med bratranci in sestranci, kakor tudi z brati in sestrami roditeljev, namre s stricem in ujcem in pa s teto z oetovske in materinske strani se ne more skleniti veljaven zakon, naj izhaja sorodstvo iz zakonskega ali nezakonskega rojstva.

ali svatva; 66.

Iz svatva nastane zakonski zadrek, da se mo ne sme oeniti s sorodnicami svoje zakonske ene, omenjenimi v 65, in ena ne omoiti s tamkaj omenjenimi sorodniki svojega moa.

zaradi preestva, 67.

Zakon med dvema osebama, ki sta druga z drugo preestvovali, je neveljaven. Preestvo pa mora biti dokazano pred sklenjenim zakonom.

ali umora zakonca. 68.

Kadar sta si dve osebi, tudi brez poprejnjega preestva, obljubili, da se vzameta v zakon, in ako je, da bi namen dosegla, tudi le ena izmed njiju zakoncu, ki je bil njunemu zakonu na poti, stregla po ivljenju, se ne more med njima niti tedaj skleniti veljaven zakon, kadar se umor resnino ni dovril.

III. Pomanjkanje bistvenih oblinosti. Take so: 69.

Za veljavnost zakona se zahteva tudi oklic in slovesno izreeno privoljenje.

a) oklic, 70.

Oklic je oznanilo nameravanega zakona z navedbo imena, priimka, rojstnega kraja, stanu in stanovalia obeh zaroencev z opomnjo: da naj vsakdo naznani zakonski zadrek, ki mu je znan. Naznani naj se neposredno tistemu dunemu pastirju, ki je pristojen za poroko, ali pa dunem pastirju, ki je zakon oznanil.

71. Oznanilo se mora opraviti ob treh nedeljah ali praznikih pred navadno zbranim cerkvenim zborom upnega okolia in, ako prebivata zaroenca vsak v drugem okoliu, obeh upnih okoliev. (Pri zakonih med nekatolikimi kranskimi verniki se mora opraviti oklic ne le v njunih bogoslunih zborih, marve tudi v tistih katolikih upnih cerkvah, v katerih okoliu prebivata; in pri

zakonih med katolikimi in nekatolikimi kranskimi verniki ne le v upni cerkvi katolikega in v molilnici nekatolikega dela, ampak tudi v katoliki upni cerkvi, v katere okoliu prebiva nekatoliki del.)

72. Ako zaroenca ali eden izmed njiju e ne stanujeta est tednov v upnem okoliu, v katerem naj se zakon sklene, je treba oklic opraviti tudi v njunem zadnjem prebivaliu, kjer sta prebivala delj kakor ba doloeni as, ali pa morata zaroenca nadaljevati bivanje est tednov v kraju, kjer sta, da tamkaj zadoa oznanilo njunega zakona.

73. Ako se v estih mesecih po oklicu zakon ne sklene, se morajo vsa tri oznanila ponoviti.

74. Za veljavnost oklica in od tega odvisno veljavnost zakona je sicer dovolj, da sta oznanjeni imeni zaroencev in njun nameravani zakon vsaj enkrat v upnem okoliu i enina i neveste, in nedostatek v obliki ali tevilu oznanil ne dela zakona neveljavnega, vendar so zaroenci ali njuni zastopniki kakor tudi duni pastirji pod primerno kaznijo obvezani, skrbeti za to, da se vsa tukaj predpisana oznanila izvre v pravi obliki.

b) slovesna izjava privoljenja. 75.

Slovesno se mora izrei privoljenje pred rednim dunim pastirjem enina ali neveste, naj se e imenuje, po razlinosti vere, upnik, pastor ali kakorkoli, ali pa pred njegovim namestnikom ob prisotnosti dveh pri.

76. Slovesno privoljenje v zakon se sme izrei po pooblaencu, vendar se mora v to izprositi dovoljenje deelnega oblastva in v pooblastilu doloiti osebo, s katero se naj stopi v zakon. Zakon, sklenjen brez takega posebnega pooblastila, je neveljaven. Ako je pooblastilo preklicano pred sklenjenim zakonom, je zakon sicer neveljaven, pooblastitelj pa je odgovoren za kodo, ki jo je povzroil njegov preklic.

77. Ako stopita v zakon katolika in nekatolika oseba, se mora privoljenje izrei pred katolikim upnikom ob prisotnosti dveh pri, vendar sme na zahtevo drugega dela tudi nekatoliki duni pastir priti k temu slovesnemu opravilu.

78. Ako zaroenca ne moreta pokazati pismenega izprievala, da se je oznanilo redoma izvrilo, ali, ako v 49, 50, 51, 52 in 54 omenjene osebe potrebnega dovolila za svojo poroko, ako dalje tisti, katerih polnoletnost ni oividno jasna, ne morejo pokazati krstnega lista ali pismenega izprievala o svoji polnoletnosti, ali, ako se pojavi drug zakonski zadrek, je dunemu pastirju pod teko kaznijo prepovedano, poroko opraviti, dokler nista zaroenca donesla



potrebnih izprieval in odpravila vseh ovir. 79.

Ako zaroenca menita, da je njima poroka odreena po krivici, se smeta pritoiti na deelno oblastvo, in v krajih, kjer ni deelnega oblastva, okronemu uradu.

80. V trajen dokaz sklenjenega zakona so upni predstojniki obvezani, vpisati ga lastnorono v posebno za to doloeno porono knjigo. Treba je razlono navesti ime in priimek, starost, stanovanje kakor tudi stan zakoncev s pripomnjo, ali sta bila e v zakonu ali ne, ime in priimek, potem stan njunih roditeljev in pri; dalje dan, ko je bil zakon sklenjen, konno tudi ime dunega pastirja, pred katerim je bilo privoljenje slovesno izreeno, in omeniti listine, s katerimi so bile nastale ovire odpravljene.

81. Ako naj se zakon sklene v kraju, v igar upnijo ne spada noben zaroencev, mora redni duni pastir takoj, ko izda listino, s katero imenuje drugega za svojega namestnika, to okolnost vpisati v porono knjigo svoje upnije, imenujo kraj, kje in pred katerim dunim pastirjem nas se sklene zakon.

82. Duni pastir kraja, kjer se sklene zakon, mora sklenjeni zakon takisto vpisati v porono knjigo svoje upnije s pristavkom, kateri upnik ga je imenoval za namestnika, in naznaniti sklenitev zakona v osmih dneh upniku, ki mu je dal pravico.

Izpregled zakonskih zadrkov. 83.

Iz vanih razlogov je moi zaprositi izpregled zakonskih zadrkov pri deelnem oblastvu, ki naj po okolnosti dalje poizveduje.

84. Preden se sklene zakon, morajo stranke same in pod svojim lastnim imenom zaprositi izpregled zakonskih zadrkov. Ako bi se pa po e sklenjenem zakonu pojavil prej neznan razvezen zadrek, se smeta stranki tudi po svojih dunih pastirjih obrniti do deelnega oblastva za izpregled brez navedbe svojega imena.

85. V krajih, kjer ni deelnega oblastva, se daje okronim uradom oblast, da iz vanih razlogov izpregledajo drugo in tretjo oznanilo.

86. V nujnih okolnostih sme deelno oblastvo ali okroni urad, in ako potrjena blinja smrtna nevarnost ne dopua nobenega odloga, tudi krajno oblastvo povsem izpregledati oklic, vendar morata zaroenca s prisego potrditi, da jima ni znan noben njunemu zakonu nasprotujo zadrek.

87. Vsa tri oznanila naj se izpregledajo, ako se stori omenjena prisega, tudi tedaj, kadar se hoeta poroiti dve osebi, o katerih se je e

prej vobe domnevalo, da sta s seboj poroeni. V tem primeru sme duni pastir zaprositi izpregled pri deelnem oblastvu, ne da bi naznanil imeni strank.

88. Ako je izpregledan zadrek, ki je bil ob sklenitvi zakona, se mora brez ponovnega oklica privoljenje znova izrei pred dunim pastirjem in dvema zaupnima priama in vpisati slovesno opravilo v poroni knjigi. Ako je izpolnjen ta predpis, je tak zakon teti tako, kakor bi bil prvotno sklenjen veljavno.

Uinek veljavnega zakona; Pravice in obveznosti zakoncev;

89. Pravice in obveznosti zakoncev nastanejo iz namena njune zdruitve, iz zakona in sklenjenih dogovorov. Tukaj se doloajo samo osebne pravice zakoncev; iz enitnih pogodb izvirajoe stvarne pravice so pa v drugem delu.

skupne; 90.

Pred vsem sta oba dela enako obvezana k zakonski dolnosti, zvestobi in dostojnemu vedenju drug proti drugemu.

posebne zakonskega moa; 91.

Mo je glava rodbine. V tej lastnosti ima posebno pravico, voditi hino gospodarstvo; obvezan je pa tudi, zakonsko eno po svoji imovini dostojno vzdrevati in jo zastopati v vseh primerih.

zakonske ene. 92.

ena dobi moevo ime in uiva pravice njegovega stanu. Obvezana je, iti za moem v njegovo domovalie, ga v gospodarstvu in pridobivanju po moeh podpirati, in kolikor zahteva domai red, drati se njegovih naredb sama in skrbeti, da se jih tudi drugi dre.

Razdruba zakonske skupnosti. 93.

Zakoncema nikakor ni dopueno, samolastno razdruiti zakonsko zvezo, akoravno bi bila o tem med seboj edina, naj e trdita, da je zakon neveljaven, ali pa hoeta zakon razvezati, ali se tudi le loiti od mize in postelje.

I. Navidezna razdruba, ker je izreena prvotna neveljavnost. Nain uvedbe,

94. Neveljavnost zakona, ki mu je na poti kateri v 56, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 75 in 119 navedenih zadrkov, naj se preiskuje uradoma. V vseh ostalih primerih je treba poakati, da zaprosijo tisti, ki so bili prikrajani v svojih pravicah vsled zakona, sklenjenega z zadrkom.



95. Zakonec, ki je vedel, da je bila zmota v osebi ali da je bil drugi del zastraen, dalje zakonec, ki je zamolal okolnost, da po 49, 50, 51, 52 in 54 sam po sebi ne sme skleniti nobenega veljavnega zakona, ali ki je lanivo zatrjal, da ima zase potrebno privoljenje, ne sme izpodbijati veljavnosti zakona zaradi svojega lastnega protipravnega dejanja.

96. Vobe ima le nekrivi del pravico, zahtevati, da se zakon izree za neveljaven, izgubi pa to pravico, ako e nadaljuje zakon, potem ko dozna za zadrek. Zakon, ki ga sklene nedoletnik ali varovanec ali oskrbovanec samolastno more oe ali varutvo izpodbijati le dotlej, dokler traja oetovska oblast ali varutvo.

in razprave, 97.

Za razpravo o neveljavnosti zakona je pristojno le deelno sodie okraja, v katerem imata zakonca svoje redno domovalie. Deelno sodie naj postavi (skalni urad ali drugega) razumnega in potenega moa, ki preiskuje okolnosti in da brani zakon, da se poizve resnino stanje celo tedaj uradoma, kadar se razpravlja na zahtevo stranke.

98. Ako se da zadrek odpraviti, naj skua deelno sodie to dosei s potrebnimi uvedbami in s sporazumom strank; ako pa to ni moi, naj deelno sodie odloi o veljavnosti zakona.

99. Domneva je vedno za veljavnost zakona. Navedeni zakonski zadrek mora torej biti popolnoma dokazan in nima tukaj niti soglasno priznanje obeh zakoncev nobene dokazne moi, niti ni moi o tem dopuati prisege zakoncev.

osobito zaradi nezmonosti. 100.

Osobito, ako bi kdo trdil poprejnjo in vedno nezmonost za izpolnjevanje zakonske dolnosti, je potrebno dokazovanje po izvedencih, namre, po izkuenih zdravnikih in ranocelnikih, in po okolnostih tudi po babicah.

101. Ako se ne da zanesljivo doloiti, ali je nezmonost trajna ali samo asna, sta zakonca dolna e eno leto skupaj stanovati, in ako je nezmonost trajala ves ta as, naj se zakon proglasi za neveljaven.

102. Ako se pokae iz sporne razprave o veljavnosti zakona, da je bil zakonski zadrek enemu delu ali pa obema prej znan in da sta ga nala zamolala, je krivcu naloiti kazen, ki je doloena v kazenskem zakonu o tekih policijskih postopkih. Ako je en del nekriv, mu je dano na voljo, terjati odkodnino. Ako so se konno v takem zakonu zarodili otroci, se mora zanje skrbeti po onih naelih, ki so ustanovljeni v poglavju o dolnostih roditeljev.

II. Resnina razdruba: a) asna loitev: v sporazumu;

103. Loitev od mize in postelje mora sodie zakoncema, ako oba v to privoljujeta in sta si edine o pogojih, dopustiti in paziti na naslednje.

104. (Zakonca sta dolna najprej razodeti svoj sklep, da se loita, z nagibi vred svojemu upniku. upnikova dolnost je, opominjati zakonca na slovesno obljubo, ki sta jo dala drug drugemu pri poroki, in jima krepko na srce polagati kodljive nasledke loitve. Te predobe je treba ponavljati trikrat ob raznih asih. Ako so brezuspene, mora upnik izdati strankama pismeno izprievalo, da navzlic trikratnim predobam e zahtevata loitev.)

105. Oba zakonca morata s tem izprievalom podati pronjo za loitev pri svojem rednem sodiu. Sodie naj ju osebno poklice in, ako pred njim potrdita, da se strinjata tako o svoji loitvi kakor tudi o pogojih glede imovine in vzdrevanja, dovoli, brez daljnjih poizvedb, zahtevano loitev in jo zaznamuje v sodnih spisih. Ako je kaj otrok, je sodie obvezano, skrbeti zanje po predpisih, ki so v naslednjem poglavju.

106. Nedoleten ali zakonec, ki je pod varstvom, mora sicer sam zase privoliti v loitev, toda za dogovor glede imovine zakoncev in vzdrevanja kakor tudi glede preskrbe otrok je potrebno privoljenje zakonitega zastopnika in varstvenega sodia.

brez sporazuma. 107.

Ako en del noe privoliti v loitev in ako ima drugi del pravine razloge, jo zahtevati, se morajo tudi v tem primeru prej vriti prijazne predobe upnikove. Ako so te brez uspeha ali ako so obdoleni del brani priti k upniku, potem naj se poda zahteva z upnikovim izprievalom in s potrebnimi dokazi pri rednem sodiu, ki naj stvar uradoma preie in razsodi. Sodnik sme ogroenemu delu tudi e pred odlobo dovoliti loeno dostojno stanovalie.

108. S spori, ki nastanejo ob loitvi, zaproeni brez privolitve drugega zakonca, zaradi odloitve imenovine ali preskrbe otrok, naj se ravna po predpisu, danem spodaj v 117 glede na razvezo zakona.

109. Vani razlogi, iz katerih je mo izrei loitev, so: Ako je bil toenec krivim spoznan preestva ali kaknega hudodelstva, ako je toeega zakonca zlobno zapustil ali tako je neposredno ivel tako, da pride v nevarnost znaten del imovine toeega zakonca ali dobro nravstvo rodbine, dalje ivljenju ali zdravju nevarna zalezovanja, zelo grda ravnanja, ali po razmerju oseb, jako obutne, opetovane alitve, trajne telesne hibe, ki od njih preti nevarnost, da se nalezejo.



Nain zopetne zdruitve. 110.

Loenima zakoncema je dano na voljo, da se zopet zdruita, vendar je treba zdruitev naznaniti rednemu sodiu. Ako se hoeta zakonca po taki zdruitvi zopet loiti, naj se ravnata prav po tem, kar je predpisano za prvo loitev.

b) popolna razveza pri katolianih s smrtjo 111.

Vez veljavnega zakona se more med katolikimi osebami razvezati le s smrtjo enega zakonca. Prav tako nerazvezna je zakonska vez, e je bil tudi le en del e ob asu sklenjenega zakona katolike vere.

in s proglasitvijo za mrtvega. 112.

Zgolj potek asa, doloen v 24 za priglasitev za mrtvega, v katerem je zakonec odsoten, sicer ne daje drugemu delu e nobene pravice, imeti zakon za razvezan in stopiti v drug zakon; ako pa to odsotnost spremljajo take okolnosti, ki nikakor ne dopuajo dvoma, da je odsotnik umrl, se sme zaprositi pri deelnem sodiu okraja, kjer ima zapueni zakonec svoje domovalie sodno izrecilo, da je odsotnika imeti za mrtvega in da je zakon razvezan.

113. Na to pronjo se postavi skrbnik, da poizveduje po odsotniku, in odsotnik se pozove po oklicu, ki se glasi na celo leto in ki ga je trikrat uvrstiti v javne, e treba tudi v inozemske asnike s pristavkom, da ga sodie priglasi za mrtvega, ako ne pride v tem asu ali ga ne obvesti kako drugae, da je e iv.

114. Ako ta doba pretee brez uspeha, je na novo pronjo zapuenega zakonca postaviti (skalni urad ali drugega) pravinega in izvedenega moa, da brani zakonsko vez, in je treba po konani razpravi izrei, ali se pronji ugodi ali ne. Dovoljenje ni stranki razglasiti takoj, marve ga po vijem sodiu predloiti v najvije sklepanje.

Razdruba pri drugih kranskih vernikih. 115.

Nekatolikim kranskim vernikom dopua zakon po njihovih verskih pojmih iz vanih razlogov razvezo zakona. Taki razlogi so: Ako zakonec zakrivi preestvo ali hudodelstvo, zaradi katerega je obsojen na kazen najmanj petletne jee, ako en zakonec zlobno zapusti drugega in se, ako je njegovo prebivalie neznano, na javen sodni poziv ne zglasi v enem letu, ivljenju ali zdravju nevarna zalezovanja, ponovna zelo grda ravnanja, nepremagljiva mrzkost, zaradi katere zahtevata oba zakonca razdrubo zakona; vendar v poslednjem primeru ni takoj dopustiti razveze zakona, marve naj se najprej poskusi loitev od mize in postelje, in sicer po razmerah, tudi ponovno. Drugae naj se v vseh teh primerih ravna po istih predpisih, ki so dani za preiskavo in presojo neveljavnega zakona.

116. Zakon dopua nekatolikemu zakoncu, da zahteva iz navedenih razlogov razvezo, dasiravno je drugi del h katoliki veri.

Razloitev imovine. 117.

Ako se pri razvezi zakona pojavijo spori, ki naj se tiejo kakne druge sklenjene pogodbe, odloitve imovine, vzdrevanja otrok ali drugih terjatev in protiterjatev, naj redni sodnik vselej poskusi najprej poravnati te spore. Ako se pa stranki noeta poravnati, naj ju napoti na redno postopanje, o emer je treba odloati po predpisih, danih v poglavju o enitnih pogodbah, med tem naj pa odmeri zakonski eni in otrokom dostojno vzdrevanje.

Nain zopetne zdruitve. 118.

Ako se hoeta razvezana zakonca znova zdruiti, je zdruitev teti za nov zakon in skleniti z vsemi slovesnostmi, ki so zakonito potrebne za sklenitev zakona.

Omejitev in previdnosti pri zopetni poroki. 119.

Razvezanim zakoncem je sicer vobe dopueno, da se zopet poroe; vendar se ne more skleniti veljaven zakon s tistimi, ki so sprio dokazov, podanih ob razvezi, povzroiti poprejnjo razvezo s preestvom, s hujskanjem ali na drug kazniv nain.

120. Ako se zakon izree za neveljaven, ako se razvee ali ako se razdrui vsled moeve smrti, ne more ena, ako je nosea, pred svojim porodom in, ako nastane dvom o njeni nosenosti, ne pred potekom 180 dni skleniti nov zakon; ako pa po okolnostih ali po izprievalu izvedencev nosenost ni verjetna, more po preteku treh mesecev dovoliti izpregled v glavnem mestu deelno oblastvo, na deeli pa okroni urad. (Nov. III, 202.)

121. Vsled prestopka te dolobe ( 120) zakon sicer ni neveljaven, toda ena izgubi koristi, katere ji je naklonil prejnji mo z enitno pogodbo, dedinsko pogodbo, poslednjo voljo ali z dogovorom pri razporoki; mo pa, s katerim sklene drugi zakon, izgubi pravico, ki mu sicer gre po 58, da zakon da izrei za neveljaven in obema zakoncema naj se naloi okolnostim primerna kazen. Ako se rodi v takem zakonu otrok in je vsaj dvomljivo, ali ga ni zarodil prejnji mo, naj se otroku postavi skrbnik, da zastopa njegove pravice.

122. Ako se zakon izree za neveljaven ali za razvezan, naj se to zaznamuje v poroni knjigi tam, kjer je poroka vpisana, in naj zaradi tega sodie, kjer je bila razprava o neveljavnosti ali razvezi, obvesti oblastvo, ki mora skrbeti za pravilnost porone knjige.

Izjeme pri idih. 123.

Pri idih veljajo glede na njihovo versko razmerje naslednje



razlike od zakonskega prava, ki je v tem poglavju vobe ustanovljeno.

a) glede zakonskih zadrkov; 124.

(Za sklenitev veljavnega zakona morata zaroenca izposlovati dovolilo od okronega urada, v igar okraju je glavna obina, kamor pripada eden ali drugi del.)

125. Zakonski zadrek sorodstva ne sega med stranskimi sorodniki pri idih dalje, kakor ne zakon med bratom in sestro, potem med sestro in sinom ali vnukom njenega brata ali njene sestre; zakonski zadrek svatva pa velja samo za naslednje osebe: Po razdruenem zakonu mo ni upravien, oeniti se s sorodnico svoje ene v navzgornji in navzdolnji vrsti, niti ne s sestro svoje ene; in ena ni upraviena, omoiti se s sorodnikom svojega moa v navzgornji in navzdolnji vrsti, niti ne z bratom svojega moa, niti s sinom ali vnukom brata ali sestre svojega moa.

b) glede oznanila; 126.

Oznanilo idovskih zakonov se mora opraviti v sinagogi ali v skupni molilnici, kjer je pa ni, mora krajno oblastvo opraviti oznanilo v glavni in posebni obini, kateri pripada eden in drugi zaroenec, ob treh zaporednih sobotah ali praznikih glede na predpise, ki so dani v 70 do 73. Izpregledanje oznanil je moi dosei po predpisih 80 do 83.

c) glede poroke; 127.

Poroka se mora izvriti pred rabinom ali verskim uiteljem (verskim voditeljem) glavne obine enega ali drugega zaroenca, potem ko sta se izkazala s potrebnimi izprievali, ob prisotnosti dveh pri. Rabin ali verski uitelj sme tudi rabina ali verskega uitelja druge obine odrediti, da izvri poroko.

128. Izvreno porono opravilo mora redni rabin ali verski uitelj v deelnem jeziku vpisati v porono knjigo tako, kakor je predpisano v 88 do 82, zaznamovati od zaroencev donesena potrebna izprievala z vrstno tevilko, pod katero sta bila poroenca vpisana v porono knjigo, in priiti izprievala v njo.

129. Neveljaven je idovski zakon, ki je sklenjen ne glede na zakonite predpise.

130. Zaroenci, ali rabini in verski uitelji, ki ravnajo zoper omenjene predpise, potem tisti, ki opravijo poroko, akoravno niso redoma postavljeni, se kaznujejo (po 252 drugega dela kazenskega zakona).

131. Rabinom ali verskim uiteljem, ki ne vodijo poronih knjig po

predpisih zakona, naj se naloi primerna denarna ali telesna kazen, odstranijo naj se iz njihove slube in izree, da so za vedno nesposobni za njo.

d) glede loitve; 132.

Pri loitvi od mize in postelje veljajo tudi glede idovskih zakoncev obni predpisi; zakonci se morajo torej taksisto obrniti na rabina ali verskega uitelja in ta se mora ravnati po gori navedenih odredbah ( 104 do 110).

e) glede razveze. 133.

Veljavno sklenjen zakon idov je moi s prostim vzajemnim privoljenjem zakoncev razvezati z loitnim pismom, ki ga mo da eni, toda zakonca se morata najprej zaradi svoje razveze javiti svojemu rabinu ali verskemu uitelju, ki naj poskua (z najkrepkejimi predobami) ju zdruiti znova in naj le takrat, kadar je poskus brezuspeen, izda pismeno izprievalo, da je izpolnil svojo naloeno dolnost, navzlic vsemu svojemu trudu pa strank ni utegnil odvrniti od njunega sklepa.

134. S tem izprievalom morata oba zakonca priti pred deelno sodie okraja, v katerem imata svoje domovalie. Ako to oblastvo uvidi po okolnostih, da je e nekaj upanja na zopetno zdruitev, naj ne dovoli takoj loitve zakona, marve naj zavrne zakonca na eden ali dva meseca. Le kadar bi bilo to brez uspeha ali ne bi bilo takoj spoetka nobenega upanja za zopetno zdruitev, naj deelno sodie dopusti, da mo izroi eni loitno pismo, in ako sta se oba dela e enkrat izrekla pred sodiem, da sta odloena, loitno pismo s prostim privoljenjem dati in vzeti, naj se ima loitno pismo za pravnoveljavno in naj se s tem razvee zakon.

135. Ako je zakonska ena preestvovala in se dejanje dokae, ima mo pravico, jo tudi proti njeni volji z loitnim pismom odpustiti od sebe. Toba, ki se naperi zoper eno na razvezo zakona, pa se mora podati pri deelnem sodiu okraja, v katerem imata zakonca svoje redno domovalie, in se mora z njo ravnati kakor z vsako drugo sporno stvarjo.

136. Ako prestopi idovski zakonec h kranski veri, se zakon ne razdrui, sme se pa razdruiti iz pravkar ( 133 do 135) navedenih vzrokov.

Tretje poglavje. O pravicah med roditelji in otroki.

Izvor pravnega razmerja med zakonskimi roditelji in otroki. 137.

Ako se iz zakona rode otroci, nastane novo pravno razmerje, s tem se ustanove pravice in obveznosti med zakonskimi roditelji in otroki.



Zakonita doloitev zakonskega rojstva. 138.

O onih otrocih, ki jih ena porodi po preteku 180 dni po sklenjenem zakonu in pred potekom 300 dni po moevi smrti ali po popolni razvezi zakona, se domneva, da so zakonskega rodu. (Nov. III, 202.)

Skupne pravice in dolnosti roditeljev. 139.

Roditelja sta vobe zavezana, vzgajati svoje zakonske otroke, to je, skrbeti za njih ivljenje in zdravje, priskrbovati jim dostojno vzdrevanje, razvijati njih telesne in dune moi in s poukom v veri in koristnih vednostih polagati temelj njih bodoi blaginji.

140. Politini predpisi doloajo, v kateri veri naj se vzgaja otrok, igar roditelja nista iste vere, in v kateri starosti je otrok upravien, priznavati se k drugi veri kakor k tisti, v kateri je bil vzgojen.

141. Zlasti je oetova dolnost, tako dolgo skrbeti za vzdrevanje otrok, dokler se ne morejo sami preivljati. Skrb za njih telo in njih zdravje prevzeti, je sosebno mati dolna.

142. Ako se zakonca loita ali razdruita in nista s pritrditvijo sodia dogovorila niesar o negi in vzgoji otrok, mora sodie glede na posebne okolnosti primera in koristi otrok, poklic, osebnost in lastnosti zakoncev in vzroke loitve ali razdruitve odloiti, je li prepustiti vse otroke ali katere oetu ali materi. Drugi zakonec obdri kljub temu pravico, osebno obevati z otrokom. Sodie more obevanje blije urediti. Stroke vzgoje trpi oe. Ob izpremenjenih razmerah mora sodie brez ozira na svoje prejnje odredbe ali dogovore zakoncev na novo odrediti, kar je potrebno v korist otrok. (Nov. I, 6.)

143. Ako je oe brez sredstev, mora pred vsem mati skrbeti za vzdrevanje, in ako oe umrje, sploh za vzgojo otrok. Ako tudi matere ni ve, ali ako je brez sredstev, preide ta skrb na oetove stare in za temi na materine stare.

144. Roditelji imajo pravico, sporazumno voditi dejanja svojih otrok; otroci so jim dolni spotovanje in pokorino.

145. Roditelji so upravieni, pogreane otroke poiskati, pobegle nazaj zahtevati in ubene z oblastveno pomojo nazaj privesti; tudi so upravieni, nenravne, nepokorne ali otroke, ki motijo domai red in mir, strahovati na nepretiran in njih zdravju nekodljiv nain.

146. Otroci dobe ime svojega oeta, njegov grb in vse druge ne zgolj osebne pravice njegove rodbine in njegovega stanu.

Posebne oetove pravice: oetovska oblast. 147.

Pravice, ki gredo zlasti oetu kot glavi rodbine, tvorijo oetovsko oblast.

Njene posledice: a) glede volitve stanu otrok, 148.

Oe sme svojega e nedoraslega otroka vzgajati za tisti stan, ki ga smatra zanj za primernega; ko pa dorase, sme otrok, ako je brez uspeha razloil oetu, da eli drug, svojemu nagnjenju in svojim zmonostim primerneji poklic, podati svojo pronjo rednemu sodiu, ki naj uradoma odloi o tem glede na stan, imovino in ugovore oeta.

b) gled imovine, 149.

Vse kar otroci kakorkoli zakonito pridobe, je njihova lastnina; dokler so pa pod oetovsko oblastjo gre oetu uprava. Le ako je oe za upravo nezmoen, ali so ga tisti, ki so naklonili njegovim otrokom imovino, od nje izkljuili, imenuje sodie drugega upravnika.

150. Iz dohodkov imovine, kolikor zadoajo, je zalagati vzgojevalne stroke. Ako se pri tem pokae prebitek, se mora naloiti in o tem vsako leto dajati raun. Le tedaj, kadar bi bil ta prebitek malenkosten, se sme oetu odpustiti dajanje rauna in mu prebitek prepustiti v prostovoljno uporabo. Ako je tisti, ki je otroku dal imovino, privolil uivanje oetu, jamijo dohodki vendar vedno za stanu primerno vzdrevanje otroka in jih oetovi upniki ne morejo zapleniti otroku v kodo.

151. Kar s svojo marljivostjo pridobi otrok, ki je sicer nedoleten, pa ni v oskrbi roditeljev, s tem sme prosto razpolagati kakor tudi s stvarmi, ki se mu izroe v porabo, ko je dorasel.

c) glede zaveze otrok. 152.

Otroci, ki so pod oetovsko oblastjo se ne morejo veljavno zavezati brez izrene ali vsaj tihe privolitve oetove. Otrok izven oskrbe roditeljev se sme samostojno s pogodbo zavezati za slubene posle. Na take zaveze in na zaveze nedoletnikov sploh naj se uporablja to, kar je doloeno v naslednjem poglavju ( 246 do 248) o obveznih dejanjih tistih, ki so pod varutvom. Oe ima tudi dolnost, zastopati svoje nedoletne otroke. (Nov. III, 2.)

153. Predpisi, ki jih treba izpolniti, da je zakon nedoletne osebe veljaven, so v prednjem poglavju ( 49 in nasl.).

154. Potroek, ki so ga imeli za vzgojo otrok, ne daje roditeljem nobene pravice do imovine, ki jo pridobe otroci pozneje. Ako pa roditelji obuboajo, so njih otroci pozneje. Ako pa roditelji obuboajo, so njih otroci dolni, jih dostojno vzdrevati.



Pravno razmerje med nezakonskimi roditelji in otroki. Natanneja doloitev pojma, kaj so nezakonski otroki.

155. Nezakonski otroci ne uivajo enakih pravic z zakonskimi. Pravno se domneva nezakonsko rojstvo pri onih otrocih, ki jih porodi sicer zakonska ena, toda pred dobo ali po dobi, ki je gori ( 138) zakonito doloena glede na sklenjeni ali razvezani zakon.

156. Ta pravna domneva pa nastopi pri prejnjem rojstvu e le tedaj, kadar mo, ki mu pred poroko nosenost ni bila znana, najdalje v treh mesecih potem, ko je izvedel za otrokovo rojstvo, sodno prereka oetovstvo.

157. Ako mo v tej dobi pravno prereka zakonitost prejnjega ali poznejega rojstva, je treba to dokazati le po izvedencih, ki po natanni preiskavi kakovosti otroka in matere jasno navedo vzrok izrednega primera.

158. Zakonsko rojstvo otroka, rojenega v zakoniti dobi, more mo izpodbijati najdalje v treh mescih potem, ko je to izvedel, s tem, da dokae proti skrbniku, ki naj se postavi v obrambo zakonskega rojstva, nemonost, da bi bil on zarodil otroka. Niti materino preestvovanje niti njena trditev, da je njen otrok nezakonski, ne moreta sama zase otroku odvzeti pravice zakonskega rojstva. Ako je mo pred potekom roka za izpodbijanje duevno obolel, more njegov zakoniti zastopnik vriti pravico izpodbijanja v treh mescih, ko je to izvedel, ali ako je e prej vedel za rojstvo otroka, v treh mescih potem, ko je bil postavljen. (Nov. III, 6.)

159. Ako je mo umrl pred dobo, ki mu je dovoljena za izpodbijanje, ali je izza rojstva otroka njegovo bivalie trajno neznano, more tudi otrok izpodbijati svoje zakonsko rojstvo s pritrditvijo matere, e e ivi. V ta namen mora toiti skrbnika, postavljenega, da brani zakonsko rojstvo. Pravica tobe ugasne po preteku enega leta po doseeni doletnosti. Prav tako smejo, ako je mo umrl pred dobo, ki mu je dovoljena za izpodbijanje, tudi dedii, ki bi bili prikrajani na svojih pravicah, v treh mesecih po moevi smrti izpodbijati iz navedenega razloga zakonsko rojstvo otroka. (Nov. III, 7.)

159 a. Pravica zakonitega zastopnika moa ali otroka samega za izpodbijanje prestane, ako opravilno sposobni zakonski mo sodno prizna zakonsko rojstvo otroka, preden je sodba pravnomona. (Nov. III, 8.)

Pozakonjenje nezakonskih otrok: a) z odpravo zakonskega zadrka ali z oprostljivim

neznanjem zakoncev, 160.

Otroke, ki so se zarodili sicer iz neveljavnega, pa ne iz takega zakona, ki mu nasprotujejo v 62 do 64 navedeni zadrki, je teti

za zakonske, ako se zakonski zadrek odpravi pozneje, ali, ako je na strani vsaj enega roditeljev oprostljivo neznanje zakonskega zadrka; vendar morajo biti v zadnjem primeru taki otroci izkljueni od pridobitve one imovine, ki je po rodbinskih odredbah posebno pridrana zakonskemu zarodu.

b) s poznejim zakonom, 161.

Otroci, ki so bili rojeni izven zakona in so vsled pozneje poroke svojih roditeljev vstopili v rodbino, se tejejo s svojim potomstvom vred za rojene v zakonu; vendar pa ne morejo izpodbijati lastnosti prvorojenstva in drugih e pridobljenih pravic zakonskim otrokom, zarojenim v zakonu, ki je med tem obstajal.

c) po vladarjevi milosti. 162.

Nezakonsko rojstvo ne more otroku kodovati niti v njegovem dravljanskem ugledu niti v njegovem napredovanju. V to svrho ni treba nobene posebne vladarjeve milosti, s katero se izree otrok za zakonskega. Le roditelji morejo za njo prositi, ako hoejo, da bi bil otrok enako zakonskemu deleen stanovskih prednosti ali pravice do proste dedne imovine. Glede na druge rodbinske lane nima ta milost nobene moi.

Dokaz, da je kdo oe nezakonskega otroka. 163.

Komur se tako dokae, kakor predpisuje sodni red, da se je zdruil z materjo otroka v dobi, od katere ni preteklo do njegovega poroda manj kakor 180 in ne ve kakor 300 dni, ali kdor to prizna tudi le izven sodia, o tem se domneva, da je zarodil otroka. (Nov. III, 202.)

164. Vpis oetovega imena v krstno ali rojstno knjigo, ki se je izvril po materini navedbi, je le tedaj popoln dokaz, kadar je vpis izvren po zakonitem predpisu s privoljenjem oetovim in je to privoljenje potrjeno z izprievalom dunega pastirja in botra s pristavkom, da jima je oe osebno znan. Kakno je pravno razmerje med nezakonskimi roditelji in

otroki. 165.

Nezakonski otroci nimajo pravice niti do oetovega priimka niti do plemstva, grba in drugih prednosti roditeljev; imenujejo se po rodbinskem imenu materinem. Zakonski mo matere sme dati z izjavo pri politinem deelnem oblastvu otroku svoje ime s privoljenjem matere in otroka, ali, ako je otrok nedoleten, s privoljenjem zakonitega zastopnika in sodia. Za veljavnost teh izjav je treba, da so predloene v javni ali sodno ali po notarju poverjeni listini. (Nov. I, 8.)

166. Tudi nezakonski otrok ima pravico, zahtevati od svojih roditeljev njih imovini primerno oskrbo, vzgojo in preskrbo, in pravice roditeljev nad otrokom segajo tako dale, kolikor zahteva namen vzgoje. Sicer pa nezakonski otrok ni pod oetovsko oblastjo



svojega zaroditelja, temve ga zastopa varuh. K oskrbi je zavezan zlasti oe, ako pa tega ne zmore, preide ta obveznost na matere in po njej na materine stare. (Nov. I, 9.)

167. Oe je zavezan, povrniti materi stroke poroda in pa stroke njenega vzdrevanja za prvih est mesecev po porodu in tudi daljnje izdatke, ako so potrebni vsled poroda. Terjatev zastara s pretekom treh let po porodu. (Nov. I, 10.)

168. e pred rojstvom otroka sme sodie na predlog matere, e ji je to potrebno in ne ivi neisto, prisiliti tistega, igar oetovstvo je verjetno izkazano po 163., da zaloi na sodiu znesek za vzdrevanje, ki je potrebno otroku za prve tri mesece, kakor tudi obiajni znesek za stroke, ki naj se materi povrnejo po 167. (Nov. I, 11.)

169. Dokler mati hoe in ji je moi, da sama vzgaja svojega nezakonskega otroka primerno bodoi namenitvi, ga ji oe ne sme odvzeti; vendar pa mora zalagati oskrbne stroke. Ako pa je otrokov blagor v nevarnosti vsled materine vzgoje, je oe dolan, loiti otroka, od matere in ga vzeti k sebi ali ga spraviti kam drugam varno in dostojno. (Nov. I, 12).

170. Roditeljem je dano na voljo, poravnati se med seboj glede vzdrevanja, vzgoje in preskrbe nezakonskega otroka; taka poravnava pa nikakor ne sme kodovati otrokovi pravici.

171. Oskrbovanje in preskrbovanje nezakonskih otrok preide kakor drug dolg na oetove dedie. Ako je oetovstvo od oeta priznano ali sodno ugotovljeno, smejo zahtevati nezakonski otroci, ki so ob asu oetove smrti oskrbovani in vzgojevani v njegovi hii, oskrbo in vzgojo e dalje v isti meri kakor doslej, dokler niso sposobni, da se sami vzdrujejo, toda ne v viji meri nego je morejo deleni biti zakonski otroci glede na zapueno imovino. (Nov. I, 13.)

Kdaj ugasne oetovska oblast nad otroki. 172.

Oetovska oblast prestane takoj ob doletnosti otroka, e sodie iz pravinega vzroka na oetovo pronjo ni privolilo in javno naznanilo, da traja e dalje.

173. Pravini vzroki, zaprositi pri sodiu za podaljanje oetovske oblasti, so. Ako se otrok, eprav polnoleten, zaradi telesnih ali duevnih hib ne more sam preivljati ali svojih stvari oskrbovati, ali, ako je zael za nedoletnosti v znatne dolgove ali zakrivil take pregreke, zaradi katerih se mora e dalje drati pod natannim oetovim nadzorom.

174. Otroci morajo tudi, preden izpolnijo tiriindvajseto leto, stopiti iz

oetovske oblasti, ako jih oe z odobrenjem sodia izreno izpusti, ali, ako dvajsetletnemu sinu dopusti vodstvo lastnega gospodarstva.

175. Ako se nedoletna hi omoi, pride sicer glede svoje osebe pod moevo oblast ( 91 in 92), glede imovine pa ima oe do njene doletnosti pravice in dolnosti skrbnika. Ako umre mo za njene nedoletnosti, pride ona zopet pod oetovsko oblast.

176. Ako oe izgubi pamet, ali ako je proglaen za zapravljivca, ali e je obsojen zaradi hudodelstva v kazen jee na dalji as kakor eno leto, ako se samolastno izseli, ali, ako je odsoten nad eno leto, ne da bi naznanil svoje bivalie, prestane oetovska oblast in se postavi varuh, kadar pa ti zadrki nehajo, stopi oe zopet v svoje pravice.

177. Oetje, ki povsem zanemarjajo oskrbo in vzgojo svojih otrok, izgube oetovsko oblast za vedno.

178. Ako oe zlorablja svojo oblast in ne izpolnjuje z njo zdruenih dolnosti ali je kriv neastnega ali nenravnega vedenja, mora ne le otrok, sam poklicati sodie na pomo, marve vsakdo, komur je to znano, in posebno najbliji sorodniki. Sodie mora preiskati predmet pritobe in ukreniti, kar je primerno okolnostim, zlasti sme ukazati, da je treba oeta enako kakor varuha staviti pod nadzorstvo sodie glede uprave imovine ali glede skrbi za otrokovo osebo. (Nov. I, 4.)

178 a. Ako je zavod ali drutvo za varstvo ali oskrbo otrok prevzelo oskrbo in vzgojo otroka, s katerim se je grdo ravnalo, potem zapuenega ali zanemarjenega ali takega otroka, ki ga roditelji ne nadzirajo in vzgajajo kakor treba, sme varstveno sodie na predlog zavoda ali drutva odrediti, potem ko je preiskalo stvar in zaslialo roditelje, da je moi otroka pred dovreno vzgojo odvzeti zavodu ali drutvu proti njih volji le s pritrditvijo sodia. (Nov. I, 5.) Zveze, sline pravnemu razmerju med roditelji in otroki.

1. Sprejem otroka za svojega (posvojitev). 179.

Osebe, ki niso slovesno obljubile samskega stanu, in nimajo svojih zakonskih otrok, smejo druge sprejeti za svoje; sprejemajoa oseba se imenuje posvojitelj ali posvojiteljica, sprejeta se imenuje posvojen otrok.

Potrebnosti. 180.

Posvojitelji morajo izpolniti tirideseto leto, posvojeni otrok mora biti vsaj osemnajst let mlaji kakor njegovi posvojitelji. Poroena oseba sme posvojiti ali posvojena biti le s pritrditvijo svojega zakonca. Te pritrditve ni treba, ako je izreeno, da je zakonec



umobolen, ako je njegovo bivalie neznano ali ako je zakon loen. (Nov. I, 18.)

181. e je otrok nedoleten se mora sprejeti za svojega le s privoljenjem zakonskega oeta, ali, e ga nima, le s privoljenjem matere, varuha in sodia. Dasi je otrok doleten, njegov zakonski oe pa e ivi, se zahteva njegovo privoljenje. Ako se odree privoljenje brez zadostnega razloga, se je moi pritoiti pri rednem sodniku. Sprejem otroka za svojega je s potrebnim privolilom predloiti deelnemu oblastvu, da ga potrdi, sodiu posvojiteljev in posvojenega otroka pa, da ga vpie v sodne spise.

182. Bistveni pravni uinek sprejema otroka za svojega je, da dobi sprejeta oseba ime posvojitelja ali rodbinsko ime posvojiteljice. Tudi je moi dogovoriti, da naj s tem zdrui prejnje rodbinsko ime in da pridri rodbinsko plemstvo, e ga ima. V tem primeru mora pridrati svoj priimek in sprejeto ime zdruiti neposredno z njim. Ako pa ele posvojitelji, da preide njih plemstvo in grb na posvojenega otroka, treba zaprositi vladarjevo dovoljenje. (Nov. I, 19.)

183. Med posvojitelji in posvojenim otrokom ter njegovimi potomci veljajo, kolikor zakon ne dela izjeme, enake pravice, kakor med zakonskimi roditelji in otroki. Posvojitelj prevzame oetovsko oblast. Na ostale lane rodbine posvojiteljeve nima nobenega vpliva razmerja med posvojitelji in posvojenim otrokom; posvojeni otrok pa tudi ne izgubi pravic svoje lastne rodbine.

184. Pravice med posvojitelji in posvojenimi otroki se smejo s pogodbo drugae doloiti, kolikor se s tem ne izpreminja bistveni v 182 navedeni uinek sprejema otroka za svojega in se tudi ne posega v pravico koga drugega.

Prestanek posvojitve. 185.

Dokler je posvojeni otrok nedoleten, se da pravno razmerje med posvojitelji in posvojenim otrokom razveljaviti le s privoljenjem nedoletnikovih zastopnikov in sodia. Kadar prestane pravno razmerje med posvojiteljem in posvojenim otrokom, pride nedoletni otrok zopet pod oblast zakonskega oeta.

2. Prevzem v rejo. 186.

Pravice in obveznosti posvojiteljev in posvojenih otrok ne veljajo za otroke, ki se vzamejo v rejo. V rejo sme vzeti vsakdo; ako pa hoejo stranke o tem skleniti pogodbo, jo je treba sodno potrditi, kolikor bi se pravice rejenca ali rejenke kratile ali njima nalagale posebne obveznosti. Do povraila rejnine nimajo rejniki nobene pravice.

etrto poglavje. O varutvu in skrbstvu.

Doloitev varutva in skrbstva. 187.

Osebam, ki ne uivajo dobrote oetove skrbi in ki so e nedoletne ali iz drugega razloga nezmone, svoje stvari same oskrbovati, dajejo zakoni posebno zaito po varuhu ali po skrbniku.

Razlika med varutvom in skrbstvom. 188.

Varuh naj skrbi zlasti za nedoletnikovo osebo, hkrati pa opravlja njegovo imovino. Skrbnik je potreben za opravljanje poslov tistih, ki so nezmoni, jih sami oskrbovati iz drugega razloga kakor radi nedoletnosti.

I. O varutvu. Povod za postavitev.

189. Kadar se primeri, da je treba nedoletniku, bodi zakonskega ali nezakonskega rojstva, postaviti varuha, so sorodniki nedoletnika ali druge z njim v blinjem razmerju stojee osebe pod primerno kaznijo obvezane, to naznaniti sodiu, pod igar sodstvo spada nedoletnik. Tudi politina oblastva, posvetni in duhovni predstojnik obin morajo skrbeti, da se o tem obvesti sodie.

Kdo zlasti naj postavi varuha. 190.

im je sodie obveeno, mora uradoma postaviti sposobnega varuha.

Izkljuenje od varutva sploh. 191.

Nesposobni za varutvo sploh so tisti, ki zaradi svoje nedoletnosti, zaradi telesnih ali duevnih hib ali iz drugih razlogov ne morejo voditi svojih lastnih poslov, ki so bili obsojeni zaradi hudodelstva ali ki od njih ni moi priakovati, da bi siroto vzgajali ali imovino koristno upravljali.

192. Tudi redovnikom in inozemcem naj se praviloma ne izroi varutvo. (Nov. I, 21.)

193. Zakonske ene potrebujejo za sprejem varutva pritrditve svojega moa, razen kadar gre za lastnega otroka ali kadar je mo proglaen za umobolnega, kadar je njegovo bivalie neznano ali kadar je zakon loen. (Nov. I, 22.)

ali od doloenega varutva. 194.

K doloenemu varutvu ni pripuati tistih, ki jih je oe ali za poklic varuha upraviena mati ( 196) izreno izkljuila od varutva, ki so z roditelji nedoletnika ali z njim samim v znanem sovratvu ali ki so z nedoletnikom e v pravdi. Sodie naj presodi, ali je oseba nesposobna za varutvo zaradi terjatev, neporavnanih



med njo in nedoletnikom. (Nov. I, 23.) Oprostitev od varutva.

195. Proti svoji volji se ne morejo siliti, da prevzamejo varutvo: enske razen matere in babice, dalje duhovniki, trajno dejansko sluei vojaki in javni uradniki, prav tako ne, kdor je estdeset let star, kdor je dolan skrbeti za pet otrok ali vnukov, ali kdor mora opravljati e eno teavno varutvo ali tri manja, konno, kdor bi le teko ali z znatnimi stroki utegnil opravljati to slubo, ker je njegovo domovalie oddaljeno od varstvenega sodia. (Nov. I, 24.)

Nain poziva k varutvu: 1. z oporoko;

196. Pred vsem gre varutvo tistemu, kogar je oe v to pozval ali, ako ta ni tega odredil, mati, e ni nobenega zadrka po 191 do 194. (Nov. I, 25.)

197. Ako je mati razen primera, omenjenega v 196, ali katera druga oseba namenila nedoletniku dedni dele in hkrati imenovala varuha, mora ta veljati le za skrbnika zapueni imovini. (Nov. I, 25.)

2. po zakonu; 198.

Kadar v zapustilu sploh ni poklican varuh ali nesposoben varuh, je treba varutvo izroiti pred vsemi zakonski materi, potem oetovemu oetu, nato oetovi materi, konno najblijemu sorodniku, med ve enako blinjimi pa praviloma starejemu.

3. po sodiu. 199.

Ako se varutvo ne da ustanoviti na navedeni nain, je stvar sodia, koga imenuje za varuha glede na zmonost, stan, imovino in nastanjenost.

Oblika za dejansko postavitev varuha. 200.

Vsakega imenovanega varuha brez razlike mora varstveno sodie takoj napotiti, da prevzame varutvo. Varuh je dolan, prevzeti varutvo (in stoji pod varstvenim oblastvom glede na vse s to slubo zvezane posle), akoravno stoji za svojo osebo pod drugim sodstvom.

Oblika za odklonitev postavitve. 201.

Ako meni tisti, kogar je sodie pozvalo k varutvu, da ni pripraven za to slubo, ali, da je po zakonu tega oproen, se mora v tirinajstih dneh potem, ko mu je bil naznanjen sodni nalog, obrniti na varstveno sodie, ali, ako za svojo osebo ne stoji pod njegovim sodstvom, na svoje pristojno sodie, ki naj njegove razloge s svojim mnenjem vred predloi varstvenemu sodiu v

odloitev. Odgovornost varuha in sodia glede tega predmeta.

202. Kdor prekriva svojo nesposobnost za varutvo, kakor tudi sodie, ki vedoma imenuje po zakonu nesposobnega varuha, ima odgovornost za vso nedoletniku iz tega nastalo kodo in za korist, ki mu je odla.

203. Tako je odgovoren tudi, kdor se brani brez utemeljenega razloga, prevzeti varutvo, in vrhtega ga je treba v to prisiliti s primernimi sredstvi.

Nastop varutva. 204.

Varuka sluba se sme prevzeti le po nalogu, ki ga je dalo pristojno sodie. Kdor se samolastno vsiljuje v varutvo, je obvezan, povrniti vso kodo, ki je iz tega nastala nedoletniku.

Obljuba. 205.

Vsak varuh, izvzemi deda, mater in babico, mora, podavi roko, obljubiti; da hoe nedoletnika navajati k pravinosti, bogabojenosti in kreposti, da ga hoe stanu primerno vzgajati za koristnega dravljana, zastopati pred sodiem in izven sodia, zvesto in marljivo upravljati imovino in se v vsem ravnati po predpisih zakona.

Listina o tem. 206.

Na ta nain zavezanemu varuhu mora sodie izdati o tem redno listino, da je z njo poverjen glede svoje slube in se lahko izpria, kedar je treba. Ako prevzame varutvo ded, mati ali babica, jim je treba vroiti slino listino in vanjo vstaviti, kar drugi varuhi obljubijo.

Varutvo zavodov. 207.

Varuha ni treba postaviti, dokler je nedoletnik, ki nima ne nepremine ne znatne premine imovine, v prisilni delavnici ali poboljevalnici ali v javnem ali zasebnem, skrbstveni vzgoji namenjenemu zavodu, igar ustav je po dravi odobren. Isto velja za gojence, ki so v vzgoji rodbine pod nadzorstvom predstojnika zavoda. V tem primeru ima predstojnik zavoda pravice in dolnosti varuha. Ako bi bil po danih razlogih za svojo osebo po zakonu izkljuen od varutva, mora sodie po svojem izprevidu odloiti, ali je kot predstojnik zavoda nesposoben, da prevzame te pravice in dolnosti. Sodie sme nedoletniku v njegovo korist postaviti varuha ali e postavljenega pustiti v njegovi slubi, kljub temu da je bil sprejet v zavod. Na vzgojo nedoletnika v zavodu ne sme vplivati ta varuh. (Nov. I, 50.)

Generalno varutvo. 208.

Ako ni sposobnih varuhov, ki so pripravljeni sprejeti slubo, ali



ako je to potrebno za uspeno brambo pravic in koristi siromanih oskrbovancev, je moi izroiti varutvo sposobnemu organu javne uprave ali kakrnemu udruenju za zaito mladine. Izroitev je moi omejiti na posamezne pravice in dolnosti varuha. Natanneje doloijo o tem ukazi. Sodie sme preklicati to izroitev, ako je to v korist varovancu ali oskrbovancu. (Nov. I, 54.)

Zdruitev varukih glavnih dolnosti, vzgoje in uprave imovine v eni osebi.

209. Kakor mora varuh, ki ga je imenoval oe, skrbeti ne le za nedoletnikovo osebo, marve tudi za njegovo imovino, takisto se domneva, da je hotel oe onemu, ki ga je imenoval za skrbnika imovini, poveriti hkrati nadzor nad osebo. Ako pa oe ni imenoval varuha za vse otroke ali skrbnika ne za celo imovino, je sodie dolno, postaviti za druge otroke varuha ali za ostali del imovine skrbnika.

210. Ako je imenovanih ve varuhov, smejo sicer nedoletnikovo imovino upravljati skupno ali deljeno. Ako jo pa upravljajo skupno ali ako dele upravo brez sodnega dovoljenja med seboj, je odgovoren vsak posameznik za vso kodo, ki nastane nedoletniku. Vselej mora sodie tudi odrediti, da ima le eden skrb za nedoletnikovo osebo in glavno vodstvo poslov.

Podpiranje varuhinje po sovaruhu. 211.

Sodie mora dodati enski, postavljeni za varuha, mokega za sovaruha: (1. ako je zakonska ena postavljena za varuha in je oe v poslednji volji odredil, da je treba postaviti sovaruha, to pa le, e je imel ob asu svoje smrti oetovsko oblast nad nedoletnikom; 2. ako varuhinja to zahteva; 3. ako ima sodie to za potrebno v korist varovanca iz posebnih razlogov, zlasti zaradi obsega in tekoe imovinske uprave; 4. ako se postavi nezakonska mati za varuha in je sodelovanje sovaruha potrebno v zaito koristi nezakonskega otroka. Kadar se izbira sovaruh, se je treba pred vsem ozirati na izreeno oetovo voljo, potem na nasvet varuhinje, konno na nedoletnikove sorodnike. (Nov. I, 27.)

Sovaruhove dolnosti in pravice. 212.

Tudi sovaruh mora dobiti od sodia poverilno listino in obljubiti, da hoe pospeovati nedoletnikov blagor, in mora v to svrho podpirati varuhinjo s svojim svetom. Ako bi zapazil vane nedostatke, si mora prizadevati, da jih odpravi, in, ako bi bilo treba, to naznaniti varstvenemu sodiu.

213. Druga bistvena sovaruhova dolnost je, da pri poslih, za katerih veljavnost je potrebno privoljenje varstvenega sodia, sopodpie pronjo varuhinje ali priloi svoje posebno mnenje, mora pa tudi na zahtevo sodia neposredno podati o takem poslu svoje mnenje.

214. Sovaruh, ki je izpolnil te dolnosti, je prost vse daljnje odgovornosti; ako je pa bila sovaruhu hkrati naloena uprava imovine, ima s to upravo vse dolnosti skrbnika.

215. Ako varuhinja odstopi od varutva, naj se varutvo praviloma izroi bivemu sovaruhu.

Posebne varuhove dolnosti in pravice: a) glede vzgoje osebe.

216. Varuh ima kakor oe obveznost in pravico, skrbeti za nedoletnikovo vzgojo; vendar mora v vanih in pomisleka vrednih poslih poprej izprositi odobrenje in predpise varstvenega sodia.

Ustrezna obveznost oskrbovanca. 217.

Nedoletnik je dolan svojemu varuhu spotovanje in poslunost, je pa tudi upravien, se pritoiti pri svojih najblijih sorodnikih ali pri sodnem oblastvu, ako bi varuh kakorkoli zlorabljal svojo oblast ali zanemarjal dolnosti pri potrebnem oskrbovanju in odgojevanju. Tudi nedoletnikovi sorodniki in vsak, kdor to zve, naj naznani sodnemu oblastvu. Do tega oblastva se mora obrniti tudi varuh, ako mu z oblastjo, ki mu je podeljena za vzgojo, ni moi prepreiti nedoletnikovih pregrekov.

Kdo naj v prvi vrsti skrbi za vzgojo. 218.

Oseba sirote naj se zaupa predvsem materi celo tedaj, kadar ni prevzela varutva ali se je zopet omoila, razen, ako otrokov blagor ne bi zahteval druge odredbe.

Doloitev in viri strokov za vzgojo. 219.

Vzdrevalne stroke doloa varstveno sodie in se pri doloevanju ozira na oetovo odredbo, na varuhovo mnenje, na imovino, na stan in na druge razmere nedoletnika.

220. Ako dohodki ne zadoajo za te stroke ali za potroek, s katerim naj se nedoletniku priskrbi trajno preivljanje, se sme z odobrenjem sodia naeti tudi glavna imovina.

221. Kadar so sirote isto brez sredstev naj varstveno sodie skua imovito najbljije sorodnike pripraviti do tega, da jih oskrbujejo, e niso po 143. k temu itak pravno obvezani. Razen tega ima varuh polno pravico obrniti se do javnih milodarnih ustanov in obstojeih zavodov za siromake tako dolgo, dokler se nedoletnik ne more sam preivljati z lastnim delom in prizadevanjem.



Posebne dolnosti varutva: b) glede uprave imovine. - Ovedba in zavarovanje imovine.

222.

Skrb, naloena varstvenemu sodiu za imovino sirote, zahteva, da skua najprej ovedeti njeno imovino in jo zavarovati z zapeatenjem, s popisom in cenitvijo.

z zapeatenjem in popisom; 223.

Pod sodnim peatom se vzamejo preminine v hrambo le tedaj, kadar je to potrebno za zavarovanje; popis pa, to je, natanen seznam vse siroti lastne imovine, se mora vselej napraviti tudi ne glede na prepoved oeta ali drugega zapustnika. potem s cenitvijo imovine ali neposredno po varstvenem

sodiu 224.

Popis imovine in cenitev preminin naj se izvri brez zamude, ako treba, tudi preden se postavi varuh. Popis se hrani pri zapuinskih spisih in se varuhu priobi poverjen prepis. Cenitev nepremine imovine se mora opraviti; im je mono, pa tudi povsem izostati, ako se vrednost razvidi iz drugih zanesljivih virov.

ali po realnem oblastvu. 225.

Ako lei nedoletnikova nepreminina v drugi deeli ali celo v tuji dravi, mora varstveno oblastvo zaprositi redno sodie druge deele ali tuje drave, da izvri prepis in cenitev ter to priobi, temu sodiu pa mora prepustiti, da postavi skrbnika za to posestvo.

226. Ako lei nepreminina v isti deeli, pa pod drugim oblastvom, pristoje sicer temu vse pravice, ki se tiejo posestva, torej tudi popis in cenitev, vendar mora ne le priobiti varstvenemu oblastvu na zahtevo nje prepis, marve tudi prepustiti varuhu prosto upravo posestva, ne da bi si lastilo kakrnokoli sodstvo nad njegovimi varutvenimi dejanji.

Kam spada premina imovina. 227.

Tiste preminine, ki so na nepreminem posestvu z namenom, da ostanejo stalno na njem, je smatrati za del tega posestva, vse druge preminine, tudi dolna pisma in celo glavnice, ki se dre nepreminega posestva, spadajo pod varstveno sodstvo.

Obni predpis glede uprave imovine. 228.

im varuh ali skrbnik prevzame imovino, jo mora upravljati z vso pazljivostjo potenega in marljivega gospodarja, in odgovoren biti za svojo krivdo.

Posebni predpisi: glede neposredne uprave imovine, zlasti glede

dragocenosti; 229.

Dragulji, druge dragocenosti in dolna pisma kakor vse vane listine se spravijo v sodno hrambo; od prvih dobi varuh seznam, od drugih prepise, ki jih potrebuje za svojo rabo.

glede gotovine; 230.

Od gotovine naj ostane le toliko v varuhovih rokah, kolikor je potrebno za vzgojo sirote in za redno gospodarstvo; ostanek naj se porabi zlasti v plailo morebitnih dolgov ali za drugo koristno uporabo in ako se ne da porabiti koristneje, se mora naloiti na obresti v javnih blagajnah ali zakonito varno tudi pri zasebnikih. Varnost pa je le tedaj zakonita, kadar po zavarovanju, vrauni morebitna poprednja bremena, hia ni obremenjena nad polovico, posestvo na kmetih ali zemljie pa ne nad dve tretjini svoje prave vrednosti.

glede ostale premine imovine; 231.

Druga premina imovina, ki je ni treba hraniti niti za nedoletnikovo rabo, niti za rodbinski spomin, niti po oetovi odredbi, niti se ne da kako drugae koristno porabiti, se mora vobe prodati na javni drabi. Pohitvo se sme prepustiti roditeljem in sodediem pod roko za sodno cenilno vrednost. Kar se ni prodalo na javni drabi, sme varuh z dovoljenjem varstvenega sodia prodati tudi pod cenilno vrednostjo.

glede nepreminine; 232.

Nepreminina se sme prodati le v stiski ali v oitno nedoletnikovo korist z dovoljenjem varstvenega sodia, in praviloma le na javni drabi, iz vanih razlogov pa sme sodie dovoliti tudi odsvojitev pod roko.

pri vanih izpremembah, ki jih je treba ukreniti; 233.

Sploh ne sme varuh pri vseh poslih, ki ne spadajo k rednemu gospodarstvu in ki so veje vanosti, niesar ukreniti brez sodnega privoljenja. Torej ne sme samolastno odkloniti nobene dediine niti je nepogojno sprejeti, niti odsvojiti blaga, ki je zaupano njegovi hrambi, niti skleniti zakupne pogodbe, niti odpovedati glavnice, ki je naloena z zakonito varnostjo, niti odstopiti terjatve, niti poravnati pravde, niti prieti, nadaljevati ali opustiti tvornice, trgovine in obrta brez sodnega odobrenja.

pri izterjanju glavnic; 234.

Varuh ne sme sam za se sprejeti nobene nedoletnikove glavnice, ko se vrne. Dolnik, ki se mu odpove taka glavnica, si mora v svojo varnost dati od varuha pokazati sodno dovolilo za iztirjanje glavnice, in se ne sme zadovoljiti zgolj z varuhovo pobotnico; tudi mu je dano na voljo, da opravi plailo neposredno pri sodiu



samem. pri nadaljnji uporabi glavnic.

235. Kadarkoli se primeri, da se povrne dolna glavnica, naj varuha potrebno ukrene, da se koristno uporabi in izprosi sodno odobrenje za dejansko uporabo.

Zavarovanje nezavarovanih terjatev. 236.

O terjatvah, za dokaz katerih ni listin, si mora varuh priskrbeti listine in izkuati, da nezavarovane terjatve kolikor moi zavaruje ali jih izterja ob dospelosti. Vendar naj se roditeljem ne odpove nedoletnikova glavnica, etudi ni zakonito zavarovana, kadar bi jo teko vrnili brez odsvojitve svoje nepreminine ali odstopa od svojega obrta, pa nedoletniku najbre ne preti nobena nevarnost izgube.

Varina. 237.

Varuh ob nastopu varutva ni dolan dati varine. Tudi pozneje je varine prost, dokler se natanno ravna po zakonitih predpisih za varnost imovine in daje redno ob pravem asu raun.

Obveznost, dajati raun. 238.

Vobe je vsak varuh in vsak skrbnik obvezan, dajati raun o izroeni mu upravi. Dajanje rauna sme sicer zapustnik odpustiti varuhu glede tistega zneska, ki ga je prostovoljno volil, tudi varstveno sodie sme to, ako dohodki najbre ne presegajo izdatkov za nedoletnikovo vzdrevanje in vzgojo, vendar mora varuh izkazati v vseh primerih v popis vzeto glavno imovino in glavnico, tudi mora poroati o stanju oskrbovaneve osebe, ako se v tem pripeti vana izprememba.

Kdaj je treba dajati raun. 239.

Rauni z vsemi potrebnimi izkazi se morajo izroiti varstvenemu sodiu koncem vsakega leta ali najdalje v dveh mesecih po njegovem preteku. V teh raunih se morajo natanno doloiti prejemki in izdatki, prebitek ali zmanjanje glavnice. Ako je v nedoletnikovi imovini trgovina, naj se zadovolji sodie s predloenim poverjenim raunskim sklepom ali s tako zvano bilanco in jo zase obdrati kot tajno. Proti varuhu, ki ne da rauna v doloenem asu, se morajo uporabiti pravna prisilna sredstva, ki so primerna okolnostim.

Kraj, kjer je dajati raun. 240.

Ako ima nedoletnik v raznih deelah nepreminine, katerih uprava je poverjena samo enemu varuhu, mora varuh za vsako deelo voditi poseben raun in ga predloiti tamkajnjemu oblastvu, vendar mu je dano na voljo, da v nedoletnikov blagor pribitek v eni deeli leee imovine porabi v drugi.

Kako je reiti raun. 241.

Varstveno sodie je obvezano, da varuhove raune da po posebnih predpisih pregledati in popraviti po raunskih in drugih izvedencih in da reitev o tem priobi varuhu.

242. Ako se v raunih kaj pozabi ali se sicer pripeti kakrenkoli pogreek, ne sme biti to na kodo niti varuha, niti nedoletniku. Posebni predpisi za varuha pri posredni upravi imovine.

Zlasti pri zastopstvih. 243.

Nedoletnik ne sme priti pred sodie niti kakor toitelj niti kakor toenec mora ga varuh ali sam zastopati ali dati po kom drugem zastopati.

Pri pogodbah oskrbovanca. 244.

Nedoletnik je sicer upravien, da z dovoljenimi dejanji zase kaj pridobi brez sodelovanja svojega varuha, vendar ne sme brez varstvenega dovoljenja niesar svojega odsvojiti, niti prevzeti nobene obveze.

245. Zlasti ne smejo nedoletniki brez varstvenega privoljenja stopiti v veljaven zakon ( 49 do 51). V katerih primerih se nedoletnik obvezuje brez varuhovega

privoljenja. 246.

Tudi brez privoljenja svojega varuha se sme nedoletnik samostojno s pogodbo zavezati za slubo in le iz vanih razlogov more varuh predasno razvezati pogodbo, ki jo je sklenil nedoletnik. Kar nedoletnik pridobi na ta ali drug nain s svojo marljivostjo, s tem sme prav tako prosto razpolagati in se zavezati kakor z onimi stvarmi, ki so mu bile izreene v njegovo rabo, ko je dorastel. (Nov. III, 3.)

247. Varstveno sodie sme nedoletniku, ki je izpolnil dvajseto leto, prepustiti isti prebitek njegovih dohodkov v lastno prosto upravo; glede tega njegovi upravi izroenega zneska je upravien, da se samolastno zavee.

248. Nedoletnik, ki se po izpolnjenem dvajsetem letu dela pri kakem poslu doletnega, je odgovoren za vso kodo, ako druga stran, preden je bil posel sklenjen, pa ni utegnila ele poizvedovati, ali je res, kar trdi, ali ne. Dorastel nedoletnik je odgovoren z vso svojo imovino tudi glede drugih prepovedanih dejanj in glede kode, ki jo povzroi po svoji krivdi. (Nov. III, 4.)



Konec varutva: a) vsled smrti;

249. Varutvo povsem prestane z nedoletnikovo smrtjo. Ako pa umre varuh ali ako je odpuen, se mora po predpisu zakona ( 198 in 199) postaviti drug varuh.

b) ko je odpravljen zadrek za izvrevanje oetovske oblasti; 250.

Varutvo prestane tudi, kadar oe zopet prevzame svojo oblast, katere izvrevanje je bilo nekaj asa ovirano. ( 176.)

c) z resnino polnoletnostjo; 251.

Varstvo ugasne tudi takoj, ko varovanec dosee polnoletnost; vendar sme varstveno sodie odrediti na pronjo ali po zaslianju varuha in sorodnikov zaradi varovanevih telesnih ali duevnih hib, zaradi zapravljivosti ali iz drugih vanih razlogov podaljanja varutva na dalji in nedoloen as. Ta odredba pa se mora javno oznaniti primeren as prej, preden nastopi polnoletnost. d) polnoletnostjo, ki se pravno teje vsled izpregleda;

252. Nedoletniku, ki je izpolnil dvajseto leto, sme varstveno sodie, ko je poizvedelo mnenje varuha in po potrebi tudi najblijih sorodnikov, privoliti izpregled starosti in ga proglasiti za polnoletnega. Ako oblastvo dopusti nedoletniku, da izvruje trgovino ali obrt, ga s tem hkrati proglasi za polnoletnega. Izreena polnoletnost ima povsem enak pravni uinek kakor resnino doseena polnoletnost.

e) ako se varuh odpusti uradoma ali vsled pronje. 253.

Odpust varuha odredi sodie v nekaterih primerih uradoma, v drugih na pronjo.

Kdaj naj se varuh uradoma odpusti. 254.

Uradoma se mora varuh odpustiti, ako upravlja varutvo proti svoji dolnosti, ako je spoznan za nesposobnega ali ako se glede njega pojavijo taki pomisleki, da bi bil po zakonu izkljuen od prevzema varutva.

255. Varstveno sodie sme odrediti, da se ena, postavljena za varuhinjo, odpusti, kadar se omoi. Za varuhinjo postavljene omoene enske naj se odpuste, kadar preklie mo odobrenje za opravljanje varutva. (Nov. III, 28.)

256. Ako zapustnik ali sodie postavi varuha le za nekaj asa ali ga izkljui za doloen primer, ga je treba odpustiti, im potee ta as ali nastopi doloeni primer.

Kdaj sme varuh po pravici prositi za odpust, 257.

Ako med varutvom nastopijo taki razlogi, da bi bil varuh zaradi njih po zakonih oproen, ali izkljuen od prevzema varutva, je v prvem primeru upravien, v drugem pa zavezan prositi za odpust.

258. Varuhu, kateremu je izroeno varutvo kakor dozdevnemu najblijemu nedoletnikovemu sorodniku, je dano na voljo, da nasvetuje na svoje mesto blijega in sposobnega sorodnika, ki se je pozneje nael; vendar bliji sorodnik nima nobene pravice zahtevati, da mu daljnji sorodnik odstopi e prevzeto varutvo razen, ako bi bil zadran, javiti se prej.

ali kdaj kdo drugi. 259.

Ako sta mati ali brat bila za asa postavljenega varutva sama e nedoletna, smeta po doseeni polnoletnosti zahtevati varutvo. Tudi je dano vsakemu sorodniku na voljo, javiti v enem letu, da prevzame varutvo, ako je sodie poklicalo nesorodnika za varuha.

260. Ako se nedoletnica omoi, zavisi od presoje sodia, ali naj se skrbstvo odstopi zakonskemu mou ( 175).

Pogoji za odpust varuha: a) navadni as;

261. Varuh sme praviloma odloiti varutvo le konec varutvenega leta, ko je njegov naslednik redno prevzel upravo imovine. Sodie pa mu sme varutvo tudi takoj odvzeti, ako meni, da je to potrebno za varnost osebe ali imovine.

b) konni raun; 262.

Varuh je zavezan, da izroi najdalje v dveh mesecih po konanem varutvu svoj konni raun sodiu, in dobi od tega po dognani pravilnosti listino, da je upravljal svojo slubo poteno in redno. S to listino pa ni oproen obveznosti iz zvijanega dejanja, ki se pozneje zasledi.

c) izroitev imovine. 263.

Koncem varutva je varuhova dolnost, polnoletniku ali novo postavljenemu varuhu izroiti imovino proti sprejemnici in to izkazati sodiu. Napravljeni seznam imovine in vsako leto odobreni rauni sluijo za pravec pri takih izroitvah.

Varuhova odgovornost za tujo krivdo. 264.

Vobe je odgovoren varuh le za svojo krivdo in ne tudi za krivdo svojih podrejenih. Ako pa vedoma nastavi nesposobne osebe ali jih pridri, ali ne zahteva povraila od njih povzroene kode, je odgovoren tudi za to malomarnost.



Nadomestna odgovornost varstvenega sodia. 265.

Celo varstveno sodie, ki zanemari svojo slubo v nedoletnikovo kodo, je za to odgovorno in dolno kodo povrniti, ako ni drugih sredstev za povrailo.

Nagrada varuha: a) vsakoletna;

266. Marljivim varuhom sme sodie iz prihranjenih dohodkov prisoditi razmerno vsakoletno nagrado; vendar te nagrade ne sme biti nikdar ve kakor pet od sto istih dohodkov, in sme dosei najve tiritiso goldinarjev na leto.

b) ali ob odstopu. 267.

Ako je nedoletnikova imovina tako neznatna, da se ne da na leto prihraniti ni ali le malo, se sme vsaj koncem varutva dati okolnostim primerna nagrada varuha, ki je ohranil imovino nezmanjano ali pridobil nedoletniku dostojno preskrbo.

Varuhovi pravni pomoki pri pritobah. 268.

e varuh meni, da se mu godi krivica po odredbi varstvenega sodia, naj poda pritobo najprej na istem sodiu, in le, ako ta nima uspeha, rekurz na vijem sodiu.

II. Oskrbstvu. Pojem skrbstva.

269. Za osebe, ki ne morejo svojih stvari same oskrbovati in svojih pravic same braniti, mora sodie postaviti skrbnika ali upravnika, ako niso pod oetovsko ali varuko oblastjo.

Primeri skrbstva: 270.

To se zgodi pri nedoletnikih, ki imajo v drugi deeli nepremino imovino ( 225); ali jih v posebnem primeru ne more zastopati oe ali varuh, pri polnoletnikih, ki zblazne ali pobebijo, pri proglaenih zapravljivcih, pri nerojenih, vasih tudi pri gluhonemih, pri odsotnih in pri jetnikih.

a) za nedoletnike; 271.

Pri poslih, ki se primerijo med roditelji in nedoletnim otrokom, ali med varuhom in nedoletnikom, se mora sodie naprositi, da imenuje za nedoletnika posebnega skrbnika.

272. Kadar se primerijo pravde med dvema ali ve nedoletniki, ki imajo istega varuha, ne sme ta varuh zastopati nobenega teh nedoletnikov, naprositi mora marve sodie, da imenuje za vsakega posebej drugega skrbnika.

b) za blaznike ali bebce, za zapravljivce; 273.

Za blaznega ali bebastega je moi smatrati le tistega, ki ga sodie priglasi za takega, ko ovede natanno njegovo vedenje in zaslii zdravnike, ki so od sodia tudi v ta namen poklicani. Za zapravljivca pa mora sodie proglasiti tistega, o katerem postane iz dolega naznanila in o tem izvrene preiskave oitno, da razsipa svojo imovino nepremiljeno in izpostavlja sebe ali svojo rodbino bodoi bedi po lahkomiljenih ali pod pogubnimi pogoji sklenjenih posojilnih pogodbah. V obeh primerih se mora sodna proglasitev javno naznaniti. Glej preklicni red z dne 28. junija 1916 tev. 207 dr. zak.

d) za nerojene; 274.

Glede nerojenih se postavi zastopnik za potomstvo sploh ali za e spoet telesni plod ( 22). V prvem primeru mora zastopnik skrbeti za to, da ni prikrajano potomstvo pri doloeni mu zapuini; v drugem primeru pa, da se ohranijo pravice e nerojenega otroka.

e) za gluhoneme; 275.

Ako so gluhonemi hkrati bebasti, ostanejo vedno pod varutvom, ako so pa zmoni po nastopu petindvajsetega leta upravljati svoje posle, se jim ne sme proti njihovi volji postaviti skrbnik; le k sodiu naj nikdar ne pridejo brez zastopnika.

f) za odsotne in za neznane delenike posla; 276.

Za odsotne ali za sodiu ob asu e neznane delenike kaknega posla se postavi skrbnik takrat, kadar ne zapuste nobenega rednega zastopnika, a bi brez takega pretila njih pravicam nevarnost vsled odloga, ali kadar bi bile pravice koga drugega ovirane v njih teku. Ako je znano bivalie odsotne osebe, jo mora skrbnik pouiti o stanju njenih poslov in te posle oskrbovati kakor one nedoletnika, ako ni odrejeno ni drugega.

277. Kadar nastopijo po zakonu v 24 doloeni pogoji in zaprosi kdo, da se odsotna oseba proglasi za mrtvo, mora sodie za njo imenovati pred vsem skrbnika, potem se odsotna oseba pozove po oklicu, glaseim se na celo leto, s pristavkom, da ga sodie proglasi za mrtvega, ako ne pride v tem asu ali sodia ne obvesti kako drugae o svojem ivljenju.

278. Za pravni smrtni dan odsotne osebe se teje dan, ko je zadobila proglasitev za mrtvega svojo pravno mo; vendar proglasitev za mrtvega ne izkljuuje dokaza, da je odsotnik umrl prej ali pozneje, ali, da e ivi. Ako se to dokae, naj se ravna s tistim, ki je vzel na podstavi sodne proglasitve za mrtvega v posest imovino tako, kakor z drugim potenim posestnikom.

g) za jetnike. 279.

Hudodelcu, obsojenemu na kazen najteje ali teke jee, naj se



postavi skrbnik, ako ima imovino, ki bi bila v nevarnosti po dalje trajajoi kazni.

Postavitev skrbstva. 280.

Sodie, ki je pristojno, da imenuje varuha, mora praviloma z isto previdnostjo in po istih naelih tudi skrbnika. Ako pa gre za upravo stvari ali posla, ki spada pod drugo sodie, naj imenuje to sodie tudi skrbnika.

Vzroki za oprostitev. 281.

Kdor ima potrebne lastnosti za varuko slubo, more prevzeti tudi skrbstvo. Tudi veljajo pri skrbstvu isti oprostilni razlogi in pravice prvenstva kakor pri varutvu.

Pravice in obveznosti. 282.

Pravice in obveznosti skrbnikov, ki morajo skrbeti ali le za upravo imovine ali hkrati za osebo oskrbovanca, je treba presojati po predpisih, danih o tem varuhom.

Prestanek skrbstva. 283.

Skrbstvo prestane, kadar so konani skrbniku poverjeni posli, ali, ako nehajo razlogi, ki so oskrbovanca ovirali upravljati svoje posle. Ali je blaznik ali bebec zadobil pravo pamet ali e je zapravljiveva volja temeljito in trajno poboljana, to se more odloiti po natanni ovedbi okolnosti, na podlagi dalje izkunje in v prvem primeru hkratu temeljem izprieval zdravnikov, ki jih doloi sodie za preiskavo.

Varstveni svet. 284.

V podporo sodi pri izvrevanju varukega in skrbstvenega sodstva so poklicani varstveni sveti. Posebni zakoni odrejajo njih sestavo in dolnosti. (Nov. I, 48.)

Drugi del O stvarnem pravu.

O stvareh in njih pravni razvrstitvi. Pojem stvari v pravnem smislu.

285. Vse, kar je razlino od osebe, in slui ljudem za rabo, se imenuje v pravnem smislu stvar.

Razvrstitev stvari po razlinosti tistega, igar so. 286.

Stvari v dravnem ozemlju so ali dravno ali zasebno blago. Zasebno blago pripada posameznim ali moralnim osebam, manjim drubam ali celim obinam.

Niije stvari, javno blago in dravna imovina. 287.

Stvari, ki so prepuene vsem lanom drave v prisvojitev, se

imenujejo niije stvari. One, ki so jim dopuene le za rabo, kakor ceste, veletoki, reke, morska pristania in morska obreja, se imenujejo obno ali javno blago. Kar je doloeno za pokritje dravnih potrebin, kakor: pravica, kovati denar, ali potne in druge vladarske pravice, komorno blago, rudniki in soline, davki in carine, se imenuje dravna imovina.

Obinsko blago, obinska imovina. 288.

Na enak nain tvorijo stvari, ki so po deelni ustavi v porabo vsakemu lanu obine, obinsko blago; one pa, katerih dohodki so doloeni za zalaganje obinskih izdatkov, obinsko imovino.

Vladarjevo zasebno blago. 289.

Tudi tista imovina vladarja, ki je ne poseduje kot glavar drave, se teje za zasebno blago.

Obni predpis glede teh raznih vrst blaga. 290.

Po predpisih, ki so v tem zasebnem pravu o nainu, kako se stvari po pravu pridobivajo, ohranjujejo in na druge prenaajo, se morajo praviloma ravnati tudi upravniki dravnega in obinskega blaga ali dravne in obinske imovine. Razlike in posebni predpisi, ki se tiejo uprave in rabe tega blaga, so v dravnem pravu in v politinih ukazih.

Razvrstitev stvari po razliki njih kakovosti. 291.

Stvari se po razliki svoje kakovosti deleev telesne in netelesne, v premine in nepremine, v potrone in n

obči državljanski zakonik (odz)

Documents