o tipovima seoskih naselja (i njihovu okoliŠu) u varaŽdinskoj i koprivniČkoj regiji u 18. i 19....

7/24/2019 O TIPOVIMA SEOSKIH NASELJA (I NJIHOVU OKOLIU) U VARADINSKOJ I KOPRIVNIKOJ REGIJI U 18. I 19. STOLJEU

1/17

EKONOMSKA I EKOHISTORIJA Volumen 2, Broj 2, str. 89 - 103

Ekonomska i ekohistorija 89Hrvoje Petri - O TIPOVIMA SEOSKIH NASElJA U VARADINSKOJ I KOPRIVNIKOJ REGIJI

O TIPOVIMA SEOSKIH NASElJA (I NJIHOVU OKOlIU)U VARADINSKOJ I KOPRIVNIKOJ REGIJIU 18. I 19. STOlJEU

on tYpeS of Settlement (anD their environment) inthe varaDin anD koprivnica reGion in the 18thanD 19thcenturY

Hrvoje Petri Primljeno: 14. 4. 2006.Zavod za hrvatsku povijest Prihvaeno: 20. 9. 2006.Filozofski fakultet Rad ima dvije pozitivne recenzijeSveuilite u Zagrebu UDK/UDC 911.373 (497.5-37 Varadin) ,,17/18Ivana Luia 3, HR-10000 Zagreb 911.373 (497.5-37 Koprivnica) ,,17/18

Republika Hrvatska Pregledni [email protected] Reviews

SaetakU lanku autor analizira tipove seoskih naselja i njihova okolia preteno na osnovi

topografskih i katastarskih karata. Prve karte koje prikazuju strukturu seoskih naselja na

osnovi koje se mogu predlagati tipovi naselja su iz oko 1780. godine. Autor se dotie i procesa

koji su utjecali na formiranje naselja. U radu je analizirana skupina seoskih naselja

jugoistono od Varadina i sjeverno od Koprivnice.

Kjune rijei: tipovi seoskih nsel, 18. stolee, 19. stoleeKey words: Types of rurl settlemnts, 18th Century, 19th Century

jedn od temelnih rdov o tipovim seoskih nsel n hrvtskom podruu npislisu eorfi Zvonimir Duki i Miln eno.1O oblikovnu seoskih nsel n prostoruludbreke Podrvine piso e etnolo Vitomir Bel.2Zdtk koi sm sebi postvio u ovomlnku bio e dopuniti dosdne spozne i istrivn o seoskim nselim n prostorimzpdno i istono od ludbreke Podrvine. U zpdnom sm dielu ko primer uzeo skupinusel uno i uoistono od Vrdin, u istonom dielu rupu sel izmeu Lerd i

Koprivnice. Ukupno e obreno 11 seoskih nsel, z koe sm predloio klsifikciu uest tipov: 1. rudsti ili omilsti tip sel n kontktu ters i pobr; 2. rtrkni tip selu brienom podruu; 3. tip sel u ednom nizu uz vodeni tok; 4. tip mne sel u polouuz veu rieku; 5. tip mnih cestovnih (dvoulinih) sel n kontktu polo i ters te 6.cestovno-omilsto seosko nsele. Obrd seoskih nsel temeli se n krtorfskim iktstrskim izvorim iz 18. i 19. stole te predstvl smo smernice z dln i detlniistrivn.

1 Z. Dugaki, M. enoa, Naselja, u: Zemljopis Hrvatske, knj. 2, Zagreb 1942., str. 599-608 i literatura navedena na str. 617-618.2 V. Belaj, Oblikovanje seoskih naselja oko Ludbrega, Ludbreg (monografija), Ludbreg 1984., str. 219-225.


2/17


Hrvoje Petri - O TIPOVIMA SEOSKIH NASElJA U VARADINSKOJ I KOPRIVNIKOJ REGIJI90

Grudasti ii gomiasti tip sea na kontaktu terasa i pobragrudsti ili omilsti tip sel n

kontktu ters i pobr predstvlureltivno neprviln ren sel. Dobriprimeri z tkv tip sel su Doni i gorniKneinec uoistono od Vrdin.3Velikomilst sel su vn z one dielovePnonske nizine u koim nie bilo sustvnekolonizcie.4 Prem zemlovidu s kr18. stole, kod nsel gorni Kneinec(gorni Knieinczi) vidi se neprviln izledulic s formirnim sreditem oko crkveu sreditu sel iz koe se ulice prem

uu pruu u obliku slov V s dv nizku severnie od sredit. Cielo seloim rudstu strukturu ko e dielomrstvoren uz prometnicu p se ini kod e rie o prielznom tipu nsel premcestovnom selu. Kod sel Doni Kneinec(Dolni Knieinczi) rudst struktur e ooiti er su kue u nselu okuplene uomilu bez prvilnosti i sredit sel.5

U ktstrsko opini Kneinec,

prem zpisniku prcel iz 1861. odine,6spominu se toponimi: Z selom, Prenic,Pri putu, N breu, Ord, Brenic,Polevic, Cvilenki, Kleevin, ret,Blek, Tern, Podolnic, Blnic, Lovci,Stosovin, Mltric (Mltri), Mustek,Du niv, Pri melinu, Pesek, Zverte, Zkutom, Korekovec, Pole klnc, gorneDobrov, Dolne Dobrovo. Ktstrskopin Kneinec obuhv dv sel:

Doni i gorni Kneinec. Znimlivo e de uz rub gorne Kneinc (Kneinecgorni) zpdno upisn toponim Z selomi Pri putu, istono Zverte, severno Nbreu, uno Prenic. juno od Done

3 T. uri, D. Feletar, H. Petri, Opina Gornji Kneginec, Gornji Kneginec-Samobor 2004.4 Z. Dugaki, M. enoa, Naselja, str. 603.5 Hrvatska na tajnim zemljovidima XVIII. i XIX. stoljea, knj. 10, Varadinska upanija, Zagreb 2005., karta sekcije 7.6 Hrvatski dravni arhiv (HDA), Dravna geodetska uprava (DGU), Katastarska opina Kneginec.

Sika 1: Grudasti ili gomilasti tip sela na kontaktu terasai pobra - Donji i Gornji Kneginec

Sika 2: Dio katastarske karte Gornjeg Kneginca iz 1861.


3/17



Kneinc upisn e toponim Pri melinu, istono e Stosovin, zpdno Lovci i Blnic, severno Podolnic. Od vodotok su ucrtni Mosdernk uz istoni rub Done Kneinc irieic Plitvic (upisn ko potok) n severu.

Doni Kneinec e prem ktstrsko krti iz iste, 1861. odine imo strukturu slinu

krunom toku unutr koe e bilo 11 obekt (ku i ospodrskih zrd). Oko krunotok bile su rsporeene kue i ospodrske zrde, iz sel su se rvli putevi n sve etiristrne sviet. gorni Kneinec ini lvn ulic ko im izled obrnuto slov Y. Crkv Sv.Mde dominir sreditem nsel, istono i uno od ne formiro se mni tr iz koese dv put rzdvu prem uu stvrui izmeu nih dvie insule. N vrhu obrnutoslov Y severn ulic im nstvk prem zpdu. Severno od crkve e ucrtn upni dvors ospodrskim zrdm (reno od opeke), n vrhu une insule e ucrtn upnikov

vrt. juno od crkve bil e smeten kol (ren od pleter).gotovo su sve kue proelem bile okrenute prem dvoritim (izuzeci su ku josef

Kniko k. br. 31 - br. upis 89, Michl Vurinc k. br. 3, bro upis 83, Ivn Tuk k.br. 1, bro upis 86, Pvl gurni k. br. 28, bro upis 59 i Mik Hmulc k. br. 13, broupis 46 u gornem Kneincu ko su bile okrenut prem ulici te ku Ivn Sokoli k.br. 18, bro upis 759 u Donem Kneincu). U gornem Kneincu su od opeke bile reneedino crkv, upni dvor s ospodrskim zrdm i ku josip Veeri te izvn nselku u vlsnitvu grd Vrdin. U Donem Kneincu e od opeke bil sren edinoku Mike Kereti, k. br. 4, bro upis 785.

U omilst sel moue e ubroiti i Lun (Losn) koi e n krti s kr 18. stoleucrtn istonie od ceste izmeu Vrdin i Zreb. Lun im rudstu (omilstu)strukturu ku koe se okuplu oko sredine ulice.7

7 Hrvatska na tajnim zemljovidima XVIII. i XIX. stoljea, knj. 10, Varadinska upanija, Zagreb 2005., karta sekcija 14.

Sika 3: Diokatastarskogplana DonjegKneginca iz 1861.godine


4/17



Selo Lun e u druo polovici 19. stole spdlo pod ktstrsku opinu Sv. Ili. Izsuvno zpisnik prcel opine Sv. Ili (s selim Doln, Krinec, Lun, Seketin iirovec) iz 1861. te ktstrske krte8iz iste odine moe se videti struktur nsel. Nprostoru ciele ktstrske opine iz zpisnik prcel mou se proitti toponimi: Obre,

Pod peskom, Pri retu, Pri luu, Pod topolem, Kostnevec, Z Mihukom, Zei rki,Presbur, irovec, Dolice, Dolii, Pod Dolnom, Sevec, gski vrh, Sepski vrh, Seketinskibrei, Kozlovec i Lun. Nsele Lun sstoi se od sredit nsel oko koe e 1861.bilo rupirno desetk ku. Sredini dio nlzi se istono od ceste ko vodi iz Vrdinu Zreb. Zpdno od ceste bilo e nekoliko ku, ko i rzbcnih istonie od sreditnsel. Sve su kue bile rene od nevrsto mteril (pleter) i bile su proelemokrenute prem dvoritu. Prem ksniim ktstrskim izmerm moe se videti usitnvneprcel n prostoru sel Lun.

U ktstrsko opini Bikupec 1860. ucrtne su dvie kue od opeke uz cestu Vrdin

- Zreb. Kue su oznene toponimom Turin, ko vlsnik e upisn armer Erzbisthum(bro upis 1008 i 1009 n rudini Police).9Moemo rei d su te dvie kue zprvo znilepoetni dio nsel Turin. Fromirne nsel Turin u iduih stotinu odin moe se videtiiz ksniih ktstrskih plnov. Selo se formirlo ko cestovno nsele uz prometnicu kopovezue Vrdin i Zreb. U ktstrsko opini Bikupec su 1860. bili popisni sledeitoponimi: Zverte, Ribnk, Krin, Pri jlkovekom putu, Pri Svetom Roku, gerlice, Rkite,Zvernk, Kere, Prodnice, Mkovec, Porednice, Zvertnice, Police i Tomevec. Turin seko nsele poeo evidentirti u popisim stnovnitv od 1910. odine.

Ratrkani tip sea u brijenom podruju

Solidn primer rtrkno tip sel u brienom podruu e Vrdinbre. Poetke nselmoemo triti n ktstrsko krti s kr 18. stole de e ucrtn Vrsdinski Bre,ko skupin vinord.10Kod Vrdinbre se nverotnie rdilo o sluu prerstnsezonsko nsel vinordrskih klieti u seosko nsele s stlnim stnovnicim.

U ktstrsko opini Vrdinbre1869. odine upisni su toponimi: Kordovic, Duivrh, Mli vrh, Hlie, Peeki vrh, Kolnk, Crnere, Bnin, Skre, gor, Vodove,Kreovic i Puti. Osim stnovnik Vrdinbre svoe su posede (nee vinorde)tmo imli Zrebk ndbiskupi (n Peekom vrhu), prebendri Sv. Vid iz Vrdin(Kordovic), crkv Sv. Nikole u Vrdinu, up Vrdin, up Bikupec, opin Kneinec(posedovl e veliki umski kopleks u gori), up Kneinec, neimenovni smostn iz

Vrdin, rdsk opin Vrdin (um Cmere, n gori, Putim i Kreovici), zkldz drumove (n Putim), opin Vrdinbre (n Putim i Vodovu) te vie stnovnik(polodelc) iz Kneinc te po edn stnovnik iz Toplic (Vrdinskih), Vertlinovc,

8 HDA, DGU, Katastarska opina Sv. Ilija.9 HDA, Dravna geodetska uprava, Katastarska opina Bikupec.10 Hrvatska na tajnim zemljovidima XVIII. i XIX. stoljea, knj. 10, Varadinska upanija, Zagreb 2005., karta sekcija 14.


5/17



Lun i gorne Kun.11 Zrebki kptol e tkoer imo svo posed n prostoru

Vrdinbre.

12

Vein ku bil e ren od vrsto mteril. Od vodotok su ucrtni potociMozdnk (Mozdernk) i Blizn. Struktur nsel Vrdinbre bil e uvetovn relefom.Uz zpdni rub Vrdinbre prolzil e cest ko e povezivl Vrdin i Zreb.Nvei e dio ku smeten uz puteve koi su povezivli dielovi nsel. Vein ku eproelem bil okrenut prem dvorino strni. Kue su posedovli rni i polodelciiz Vrdinbre te neke prvne osobe (npr. grdsk opin Vrdin, Zrebk

11 HDA, DGU, Katastarska opina Varadinbreg.12 KAZ, Katastarski plan kaptolskog posjeda - selo Varadinbreg, 1861.

Sika 4: Dugi Vrh naVaradinbregu na planu iz1869. godine

Sika 5: Hali, Peeki vrh iBanina na planu iz 1869.godine


6/17



ndbiskupi), vinordrske klieti (odnosno podrume) posedovli e polodelci izKneinc. Kue su bile koncentrirne n Duom Vrhu, Mlom Vrhu, Kordovici, Peekom

vrhu, jliu, Bnini, Skru i gori.13

Tip sea u jednom nizu uz vodeni tokPrem Vitomiru Belu, Kutnk i antolovec

predstvlli bi tip sel koe e srenihizvorno u ednom nizu ku uz vodenitok,14 u ovom sluu uz mrtvi mendrkoi e bio s une strne. Ve e krem18. stole Kutnk (Kuttinek) poeo ubitiosobitosti tip sel u ednom nizu, u iem sezpdnom nstvku nlzilo selo antolovec

(jntolovecz). N krti s kr 18. stole emoue primietiti d e vei dio Kutnkposto nsele s dv niz ku, antolovece osto selo u ednom nizu ku.15

N ktstrsko krti opine Kutnk iz 1859. ucrtn su dv nsel: Kutnk i antolovec.Sve kue su u ob sel bile rene od vrsto mteril s proelem prem dvoritu (slinslu postoi u selu elekovec,16istono do Kutnk).

Izled sel bio e odreen tokom nekdne vodotok koi e teko uz sel Kutnki antolovec u obliku slov j tvorei bli kut. Verotno e Kutnk po tome dobio ime.

antolovec e funkcioniro otovo ko produen zpdn ulic Kutnk. Izmeu t dv

sel povezn putem bile su etiri prcele. U Kutnku su kue bile s obe strne ulice, uantolovcu smo s une strne, to pokzue d e antolovec i u druo polovici 19. stolebio tip sel s ednim nizom ku. U sredini sel Kutnk s istone e strne bil ucrtn kpelSv. Vlentin.

Vee umske povrine bile su uno od Kutnk i antolovc, mne severno. N severusu zbileeni toponimi Komornic, Ztopole, Vinevec, uz ob sel glode. Istono su Zselom, Sopot i Melinec. juno su ucrtni toponimi josek, Bokeve i Lo, zpdno Polnki Keri. grnicu s ktstrskom opinom Zblte (n istoku) ine ostci stro vodotok, nkoi se nstvlu ostci druo vodotok koi ide u smeru sel. Stri vodotok se ulievo upotok Pronicu.

Tip manjeg sea u pooju uz veu rijekuPodrvsk Selnic moe posluiti ko tip mne sel u polou uz veu rieku, u ovom

sluu Drvu. N krti s kr 18. stole e Selnic (Szelnicze) ucrtn uz rukvc riekeDrve koi e dielom uteco n strukturu ulic. Selnic e, prem ovo krti, mne selo

13 HDA, DGU, Katastarska opina Varadinbreg.14 V. Belaj, Oblikovanje seoskih naselja, str. 222.15 Sekcija 16, M. Valenti, I. Horbec, I. Juki (prir.), Krievaka upanija, Hrvatska na tajnim zemljovidima 18. i 19. stoljea, knj. 9,

Zagreb 2005.

Sika 6: Tip sela u jednom nizu uz vodeni tok -Antolovec i Kutnjak (kraj 18. stoljea)


7/17



koe im osobitosti cestovno nsel, no zbo utec rieke Drve n selo i neov okoliPodrvsku e Selnicu moue izdvoiti u zsebn tip mne seosko nsel nstlo izvornou ednom nizu u polou uz veu rieku.16Podrvsk Selnic e, prem ktstrsko krti iz 1859.odine,17 iml izled nsel okupleno oko sredit (verotno nekdne opinskopnk). Sredite se pru u smeru zpd-istok, s time d se n krnem zpdnom rubuodvu dvie ulice (edn prem uu, dru prem zpdu). U sreditu sel dolzi doodvn dviu ulic, i to prem severu (s o ednim severnim odvokom n istonomrubu sredit) i prem istoku. Znimlivo e d selo im smo pet ku (i dvie ospodrskezrde) renih od vrsto mteril, sve ostle ospodrske zrde i ukupno 51 kubile su rene od mekno revinsko mteril (pleter).

Vein ku iml e ue dvorite i bile su smetene edn pokr drue u ulinom nizu.

Iz ku su se (osim nekoliko iznimnih sluev) ospodrske zrde prule u nizu, nkon nih bili su vrtovi. Mni dio vrtov bio e smeten izvn nsel, i to nee uno odnsel. U nveem brou sluev uz kuu su postole dvie ospodrske zrde. Proelku su ulvnom bil okrenut prem ulici. Selo nie imlo prcelu oznenu z roble.

Riek Drv tee severno od Podrvske Selnice u smeru zpd-istok. Prem ktstrskokrti iz 1859. odine, im est d (n koim su bile umske povrine), delomino semoe videti nezin utec n polo sel. Prostor koim tee Drv ko i cieli kr severnood sel nzivo se Vurde, s time d su uz Drvu istono i zpdno od Podrvske Selnicesmetene umske povrine. juozpdno e zbileen toponim Podbrestom, uno Dobroc, istono Netee.

Tip manjih cestovnih (dvouinih) sea na kontaktu pooja i terasaOd mnih cestovnih (dvoulinih) sel n kontktu polo i ters severno od Koprivnice

zhvlno e odbrti dv sel zpdno od Lerd (Zblte i Imbriovec). Zblte (Zplti) ekrem 18. stole bilo ucrtno ko cestovno nsele koe se sstolo od dvie ulice, u obliku

16 Sekcija 16, M. Valenti, I. Horbec, I. Juki (prir.), Krievaka upanija, Hrvatska na tajnim zemljovidima 18. i 19. stoljea, knj. 9,Zagreb 2005.

17 HDA, Dravna geodetska uprava, Katastarska opina Podravska Selnica.

Sika 7: Tipmanjeg selau poloju uzveu rijeku- PodravskaSelnica (kraj 18.stoljea)


8/17



obrnuto slov L.18Prem ktstrsko krti iz 1859., selo Zblte e bilo mlo nsele smlim trom oko kpele Sv. Rok i ulicm u smeru uoistok.19Osim kpele i edne mnekue, sve su ostle bile rene od meko revinsko mteriel (pleter).

umske su se povrine nlzile severno i uno od Zblt. Severno od sel zbileen e

toponim Luk (s velikom umskom povrinom). Severnu rnicu ktstrske opine (premktstrsko opini Veliki Otok) ine ostci stro vodotok, nekdn d obileen etoponimom Siet. Ostci isto vodotok ine i rnicu prem ktstrsko opini Imbriovec nuu i severu. juno od nsel, prem ktstrsko opini Imbriovec, zbileen e toponimLedin. grnicu ktstrske opine prem zpdu (prem ktstrsko opini Kutnk) inei ostci stro vodotok. Izmeu Zblt i ktstrske opine Kutnk, u smeru zpd,ucrtn e toponim Veliko Pole, uoistono Lu u sklopu koe e bil velik um.

Zemlovid Krievke upnie iz ozefinsko vremen (80. odine 18. stole) pokzueokoli sel Imbriovc (jmbrovcze) koe e td s svih strn bilo okrueno umrcim,

neto vee umske povrine ucrtne su severno, uno i zpdno od sel, nmne ih ebilo prem elekovcu.20Uz Imbriovec (zpdno, de e dns potok Seovin) teko epotok Prudnic koi se uoistono od Imbriovc ulievo u potok Rsinicu. Seovin etekl severno od Imbriovc i Zblt, uno od Mlo Otok. U okolici Imbriovc niezbileen niedn nziv pol. Ucrtni su polski putovi koi su povezivli Imbriovec ssusednim selim Pustkovcem (uozpdno), Zbltem (severozpdno), Mlim Otokom(severoistono) i elekovcem (istono). Uz puteve prem elekovcu i Mlom Otoku bilisu drvoredi. Iz ove krte vidi se i struktur nsel Imbriovec. Selo se prulo u smerusever-u, nede n dvie treine duine ulice ko se prul u tom smeru nlzilo se


19 HDA, DGU, Katastarska opina Zablatje.20 Na imbriovekom, a naroito na elekovekom podruju je u drugoj polovici 18. stoljea bila iskrena glavnina umskih

povrina. ini se da je na nekim oblinjim vlastelinstvima bila drukija situacija. Npr. ume su jo i sredinom XVIII stoljeaprekrivale gotovo polovicu povrine ludbrekog vlastelinstva, usp. J. Adamek, Ludbreg i njegova okolica u doba feudalizma,str. 103.

Sika 8: Tip manjih

(dvoulinih) sela nakontaktu poloja iterasa - Zablatje iImbriovec (kraj 18.stoljea)


9/17



spne s mnom ulicom ko e vodil istono, t. u smeru elekovc. N krinu ovihulic bil e ucrtn crkv. Vei dio ku pru se uim dielom prem ulici, smo nekolikoku se pru duim dielom. Oko svih ku ucrtne su okunice koe su neto ire nseveroistonom dielu sel de e uedno nmn koncentrci ku.21

Prem ktstrsko krti iz 1859. odine,22 selo Imbriovec sstolo se od dvie ulice -edn se prul smerom sever-u, dru pod prvim kutom skree prem istoku tvoreizrotirno slovo T. juno od nsel teku (u smeru zpd-istok) potoci Rsenic (RsinicBch) i gliboki (gluboki Bch), u blizini se vidi korito stro potok gliboko (strigliboki).

gotovo sve kue i ospodrske zrde bile su srene od nevrsto mteril. Ukupnoe bilo ucrtno 60 ku: edinki 43 i fronti 17 ku. Od opeke e bilo reno smo sedmzrd: crkv Sv. Imbre n mlom tru u sreditu sel, pet ku u ulici ko se pru u smerusever-u (upni dvor, Mike Novoselc, Imbre gurkn, Mrk Meimorc, Mrtin Fik)

te kol u ulici prem istoku (preko put crkve), odnosno prem elekovcu. Ulic ko ide usmeru sever-u, severnie od poslednih ku, rv se u dv put - edn prem Zbltu, drui prem Mlom Otoku. U smeru prem uu zvrv okruen kum (verotnozbo ornien strim vodotokom ucrtnim unie), no n udlenosti od priblino treineod u edn put skree prem zpdu, odnosno prem selu Pustkovec. N tom e putuucrtn most preko stro vodotok.

Kue su bile smetene uz rub ulice, ospodrske zrde unutr dvorit. Znimlivoe d su sve kue proelem bile okrenute prem ulici (ili e krtorf ednostvno povukocrtu zdebln n ulino strni iz nedovolno poznto rzlo). Velik vein prcel bile usk i prul se od ulice prem vrtovim koi su bili iz ospodrskih zrd. Ui rub

prcel bio e prem ulino strni. Kue su bile smetene uz sm rub ulice, ospodrskzrd e bil fiziki odvoen, li u nizu iz kue. Im primer i vie ospodrskih zrdu nizu iz kue. Vrtovi su nee bili iz ospodrske zrde, rietko uz kuu.

Zpdno i uno od ospodrskih zrd Imbriovc, odnosno od kr prcel koeprikzuu okunice vide se ostci stro vodotok. Vno e spomenuti d e t stri vodotokodredio fizionomiu cielo nsel i prune ulic. N kru ulice ko se pru prem istokustri vodotok, ko veliki mendr, zokree prem uu i uliev se u potok Rsenicu. Isti

vodotok prem severu ini rnicu nsel i ktstrske opine Imbriovec. Moue e d erie o strom koritu potok Rsenice. Severoistono od Imbriovc, u neposredno bliziniposlednih ku, ucrtn e ml voden povrin.

Pol uno od vrh mendr oznen su toponimom Dvorie. N stre ume, odnosnon proces kren umskih povrin upuuu toponimi Zkerki i Nove Kere uno odImbriovc, Stri Ker n zpdu i Kerec n severu. Iz ovih nziv se moe videti d ekrene um poelo zpdno od nsel. Osim spomenutih, uozpdno od nsel upisnisu nzivi pol novec i Vole, zpdno e ndr, severno su Veliko Pole, Dvorie,


22 HDA, Dravana geodetska uprava, Katastarska opina Imbriovec.


10/17



Mostie i Smerki, istono su Podhrste, Hudo Pole, Kolrin, Brestovec, Kolrin i MelskiKut, uno e Hrsko Pole, uoistono Poln. N Zkerim, Novim Kerim i Polni(uno od Imbriovc) te n Podhrstu (zpdno prem elekovcu) bile su vee povrinezednike (opinske) zemle.23

Tip cestovno-gomiastog nasejaTipino cestovno-omilsto nsele

e selo elekovec. Prem izledu iprostornom rsporedu ono predstvlprielzni tip izmeu cestovnih (ulinih)i omilstih seoskih nsel. N prvi sepoled moe initi d e rie o cestovnomnselu, no detlniom nlizom moe

se zkluiti d ovo seosko nsele imi neke osobitosti omilsto nselp moemo uvrstiti u tip cestovno-omilsto seosko nsel.

U krtorfsko zbirci Hrvtskodrvno rhiv u Zrebu uv se krtko prikzue okoli elekovc u stnukkv e bio oko 1761. odine,24 dklesredinom 18. stole. Krt e nprvlen29. svibn 1781. odine. On e vrlo

vn er pokzue nstriu pozntuprostornu strukturu sel elekovc(pus gyelekovecz). Oko 1761.sredite sel bilo e oko crkve ko e biloznen n lokcii ko bi odovrli dnno elekoveko crkvi. Istonood crkve ucrtn e slobodn povrin, prem zpdu se prul irok ulic.

juno od crkve bil e ulic uz koue prlelno io stri tok Drve, to

indirektno potvrue d e rnie riektekl uz sm rub elekovc, inilo u esmo nekoliko ku. T e ulic bil vrlokrtk, t. predstvll e dio mlo trkod crkve. jedn velik ulic prul seu smeru sever-u, prlelno uz cestu

23 HDA, Dravana geodetska uprava, Katastarska opina Imbriovec.24 HDA, Karografska zbirka, D XV 2.

Sika 9: Karta iz 1781. godine

Sika 10: Tip cestovno-gomilastog naselja - elekovec(kraj 18. stoljea)


11/17



Lerd - Koprivnic (vi Kproncz). Ve td e n mestu lokcie dnne kpele Sv.Florin bio ucrtn znk rspel, to ukzue n to d se tmo nlzilo rspelo ili mnkpelic. Ko dvie inzule ucrtn su o dv diel elekovc - edn n zpdu (premImbriovcu) prostorno odvoen od osttk sel te drui n severozpdu, uz cestu Lerd

- Koprivnic.Iz ove se krte moe videti oblik ku. Nvei dio ku inile su edinke - kue s uim

dielom uz cestu (55 posto), sliedile su po zstuplenosti fronte - kue s irim dielom uzcestu (29 posto), nmne su bile zstuplene kue n klu, t. u obliku slov L (16posto). Prcele kuevlsnik sstole su se od dv diel. U prvom e dielu bil ku (uzulicu), u nstvku su sliedile ospodrske zrde. Vein dominstv iml e ucrtnuednu ospodrsku zrdu, li postoi mli bro ku s neucrtnim ospodrskim zrdm,ko i s dvie ospodrske zrde. U druom dielu su bili vrtovi. Sve prcele su bile iznimnoiroke.

Od vodotok e oznen stri tok Drve (fluvis Drvicz) koi e teko u smeru sever-u i pruo se uz istoni rub sel. U ne se severno od elekovc ulievl riek Bedn(fluvius Bedny) ii e tok ucrtn kroz severni dio elekovekih zeml. N Bedni eblizu krin cest z Veliki Otok (Ny attk) i Lerd ucrtn most. Im i sno oznenihosttk striih vodotok, li bez upis nihovih nziv.

Prcelizci slobodnkih (selinih) zeml (libertinorum sesionles terr) tek edelomino oznen i, ko e tono ucrtn, moe se videti reltivn usitnenost posed.Mnoo sitnih prcel se vidi n Zeliu (Terr Zelische) de e edn biv drvsk drsprcelirn n vrlo mle estice. Tmo e usitnenost prisutn i dns. Posebno e ucrtnpsscuum jlsz koi se pruo uz cestu prem Imbriovcu (wee von Imbrihovecz nch

Bezye). Iz elekovc e, uz jls, postoo direktni put z Mli Otok (wee nch Kyssattk).

Od toponim su upisni: jlsz, Trepetye, Hudo polye, Ord, Lubonichki Kerchi, Zellische,grdische (in comittv szldiensis - prem nemu e ncrtn nstvk put iz elekovc pto ovori d e ovde moo biti brod, t. prielz preko Drvice), Ribnyk, Lenische, MrinSzello, Vrov Kerch, Hrupch, Chepelyevo, Bezie i Rszohticz (s ucrtnom kuicom kodmn - pssc).

Npreciznie su prikzne lodilne (tzv. vlstelinske ili rofovske) zemle n prediumBezie. Iz ove se krte vidi d e nvei dio tih lodilnih posed n elekovekomprostoru imo plemi admovi, drui e po veliini bio imonoviev lodi, nkon to

Hochreitterov n koem e ucrtn mur uz cestu z Lerd (versus Lerdinum) s dvrevinsk obekt. Od ostlih ucrtni su lodii plemi Pok i Kni.

U okolici elekovc se sno vidi d su procesi kren toliko npredovli d umskihpovrin uope nie bilo severno, uoistono i istono od sel. Nve koncentrcium i umrk zbileen e zpdno i uozpdno. Kroz elekovec su prolzili vniiputovi prem Lerdu (odnosno u odvoku kod most preko potok Seovine severno odelekovc i preko Veliko Otok do Ludbre), Torecu i Botovu (prem upnii omo)te Koprivnci. juno od elekovc se potok Rsinic (dns: Rsenic) uliev u gliboki, potok Seovin koi e teko severno od elekovc ulievo se u Mlu Drvicu ko


12/17



predstvl stri tok rieke Drve. Ml Drvic e tekl od Lerd od sever prem uu uznistoniu elekoveku ulicu. Kod elekovc e teko u obliku luk i skreto prem istokude se ulievo u rieku Drvu. S lieve strne Mle Drvice (severoistono od elekovc)

ucrtn e toponim grdie, s desne strne Mle Drvice (severozpdno od elekovc)nlzi se toponim Cirkvie. Posebno e znimlivo d se grdie nlzi vrlo blizu Cirkviu,to oito nie sluno. Uz severni rub elekovc upisn e toponim Beze, uoistono odelekovc upisn e toponim Pruvnic (Brunic), uno od sel toponim Movr (uno odgliboko e ubileen i nziv Tomnic). Oko sel e bil mre polskih putov, od koihe edn povezivo selo. Uz zpdni rub sel bilo e seosko mne (Freithof). Po ovo sekrti vidi d su postole dvie ezre sel. jedn e bil koncentrirn u zpdnom dielu, dru uz crkvu u istonom dielu sel. glvn elekovek ulic e il u smeru istok-zpdte povezivl dvie spomenute ezre nselenosti. gotovo sve kue bile su okrenute premulici uim dielom (tzv. edinke), oko svih ku bile su se okunice. 25

Prem ktstrskom plnu iz 1859. odine,26elekovec e imo oko 170 prcel s kum ivnim zrdm. Sredite sel bilo e oko crkve (Velike gospe, odnosno Mri Himmelfhrt)i kolske zrde. Od potok Drvic (Drvic Bch) koi e bio istono od nsel edne ulic vodil u smeru istok-zpd. Vidlivo e d potok Drvic zprvo oznv stritok rieke Drve. On e u velikom dielu uteco n formirne rnic ktstrske opineelekovec er e prostor s neove lieve oble pripdo Lerdu, s desne elekovcu. Uzdio oble e vodio put koi e povezivo dv diel elekovc.


26 HDA, Dravna geodetska opina, Katastarska opina elekovec.


13/17



Dru ulic se uz crkvu prul prem uu (prem Torecu). On se nekoliko prcelprie seosko robl (koe e i td bilo n dnnem mestu) rvl u tri diel formiruimli tr n koem e ucrtn voden povrin. kolsk zrd bil e smeten preko putcrkve i upnikov stn, oko ne e bil ve prcel u vlsnitvu opine elekovec oko

koe su bile kue rsporeene u ulice u obliku etverokut. Zpdno od kole i crkve prulse verotno lvn elekovek ulic. Postoi mounost d se t ulic formirl n mesturnie zedniko zemlit (pnk), zedniko opinsko zemlite kod kole bi molobiti neov osttk. Veliki zedniki pnk nstvl se direktno n lvnu ulicu i bio esmeten s obe strne ceste ko e povezivl Lerd i Koprivnicu. Slin primer pretvrnopinsko pnk u stmbenu zonu immo u zrebkom rurlnom nselu Horvti kodTrenevke, to e istrivl Mirel Slukn alti u svoo disertcii.27

Nkon dvie prcele od crkve skretl e ml ulic u smeru u, nkon o tri idru uliic prem uu. Obe su se uliice nkon nekoliko ku spoile i nstvlle ko

edinstven ulic prem uu i ksnie prem istoku (prem uu e bil smo edn osmlenku, prie ne dvie odvoene vodene povrine). N kru lvne ulice postoo e o ednodvok prem uu (s etiri kue). Znimlivo e d su sve prcele u tim ulicm reltivnoiroke.

Prcele su bile ue u ulici ko e il u smeru u-sever, li prlelno s cestom Lerd- Koprivnic i ko e bil fiziki odvoen od sredine diel nsel. Kue su u no bile sistone strne (izuzetk e bil edn ku i tri ospodrske zrde smetene n zpdnostrni), zpdno uz rub ulice bili su vrtovi n koe se nstvlo opinski pnk. T seulic spl s cestom z Lerd i nstvll ko ulic koristei trsu ceste. N mestu spopostol e uliic od smo nekoliko ku prem uozpdu, nkon koe se nstvlo

opinski pnk.S zpdne strne opinsko pnk ucrtn e ulic s 19 ku, od koih e edn

bil nslonen n put koi e povezivo elekovec s Imbriovcem. U to ulici kue nisu bilismetene uz rub ceste neo su s istone i zpdne strne unutr iste prcele u prvilu bileospodrske zrde, vrtovi su bili n istonom rubu dvorit (uz opinski pnk).

ako elekovec usporedimo s okolnim nselim, vrlo lko moemo doi do spozne de ono bilo tipino. Dok e u okolnim selim p k i u trovitu Lerd vein ku bilren od pleter, odnosno od nevrsto mteril,28u elekovcu su otovo sve kue bilerene od vrsto mteril (opeke). Koi e bio rzlo tome? je li nkon neke ktstrofe(npr. por) selo bilo plnski reno ili bismo uzroke moli triti u neemu druome?

Veruem d e n ov pitn dti odovor budu istrivn.29

Znimlivo e d su proel veine ku bil okrenut prem dvoritu (ili su brem biltko ucrtn). U lvno i ulici prem Torecu su kue u prvilu bile smetene uz rub ulice,

27 Mirela Slukan, Prostorni razvoj grada Zagreba od polovice 19. stoljea na temelju katastarskih izvora, Doktorska disertacija,rukopis, Zagreb 1999., str. 282.

28 Izuzetak su sela Kutnjak i Antolovec s veinom kua graenih od vrstog materijala. HDA, DGU, Katastarska opina Kutnjak.29 Neke zidane kue bile su podignute i nakon 1859. godine (i to na parceli gdje je ranije bila zidana kua), o emu svjedoi

sauvani natpis s nedavno sruene zidane kue u elekovekoj Ulici palih boraca 32 s natpisom Ovo stanje je podigel KvakanJosef (...) 1866., to ukazuje da su neke zidane zidanice bile graene 1866. godine.


14/17



u ulici ko e il prlelno (li istonie) uz cestu Koprivnic - Lerd, u sredinem dieluulice, veliki se dio ku dodirue s ulicom. Vein prcel uz elekoveke kue im dvieospodrske zrde u nizu, uz dio lvne ulice te prvi dio ulice prem severu (prlelnes opinskim pnkom) te u dielu ostlih ulic nkon ospodrskih zrd nlze se livde

s voncim.Veliki opinski pnk nlzio se istono od elekovc, bio e oznen toponimom

Dolni Btn. juno od sel zbileen e toponim Sel, severozpdno e gorni Btn, uozpdno Brestovec. Velik koncentrci vrtov bil e istono i severno od nsel uzDrvicu. juno od elekovc ucrtni su potoci Rsinic i gliboki (gluboki). Uz toponimBrunic (istono od elekovc i od toponim Dolni Btn) ucrtn e ku s ospodrskomzrdom, vlsnitvo Ferdinnd Inkey. Brunic e ucrtn u poluokruenu Drvice, nDolnem Btnu zpdno od ne bile su prvilo strukturirne velike zemline povrine (veeod 145 utr) u vlsnitvu Ferdinnd Inkey, uno i zpdno od nih rnie spominni

opinski pnk (te kolski pnk). Uz kuu se uno nlze dvie ospodrske zrde, istono e ucrtn vrt. Ve opinsk zemlit (gelekovec gemeinde), t. pnci nlzili suse i n prostoru Lubenovc (Lubenovc), odnosno izmeu poslednih ku u ulici ko e

vodil prem severu (Lerdu) i Drvice.Severni dio prostor sel elekovc (ktstrske opine) bio e ornien Drvicom

(Drvic Bch), odnosno strim tokom rieke Drve. Severni dio ktstrske opineelekovec nziv se Lubenovec (iko stnovnici to pole nzivu Lubenovec) i on eotovo s svih strn okruen postoeim (Drvic) ili strim vodotocim. N zpdnomrubu Lubenovc (Lubenovc) nlzi se ue dviu presuenih vodotok, mlo istonieue presueno vodotok u Drvicu. Moemo pretpostviti d e Lubenovec bio zprvo dio

rieno mendr, o emu svedoi d e n istok vodio put prem Ludbreu. Znimlivo e dpreko Lubenovc do sel elekovec prolzil cest ko e povezivl Lerd i Koprivnicu.Nvee e povrine u Lubenovcu imo Ferdinnd Inkey. Kko su u upisniku prekrienepovrine u vlsnitvu elekovn, moue e d ih e Ferdinnd Inkey kupio od nih. DioLubenovc blie elekovcu bio e u vlsnitvu opine elekovec, uz Drvicu e bio skup

vrtov sitnih prcel u vlsnitvu elekovn.Znimlivo e d se severno od sel elekovec spominu dv Cirkvi. jedno e bilo

severno od Lubenovc (istono uz rub ceste prem Lerdu), druo uozpdno od ne(izmeu ovo pol i elekovc). N Cirkviu e opin elekovec iml ume. Zpdnood Cirkvi e ucrtn stri vodotok koi uedno ini dio istone rnice ktstrske opine

elekovec. juno od Lubenovc ucrtno e Beze (mrof) s posedim i zrdm (od koihsu dvie od opeke, edn od pleter) rofice Eve Koreti. Velik dio Bez dro e Teodorgurevi (urevi). Izmeu Bez i sel elekovec ucrtno e pole gorni Btin. Izmeusel elekovec i Imbriovec ucrtno e pole Brestovec, n zpdno rnici elekovcucrtn e umsk povrin u vlsnitvu opine elekovec. june rnice Brestovcornivo e potok Rsenic (Rsinic). N uu ktstrske opine elekovec e uepotok Rsenice u gliboki, nizvodno e bio mlin u suvlsnitvu Bl i gure imk.


15/17



Umjesto zakjukaIz nlize rzvo skupine nsel n vrdinskom i koprivnikom podruu tiekom 18.

i 19. stole predloeni su sledei tipovi seoskih nsel: 1. rudsti ili omilsti tip sel nkontktu ters i pobr; 2. rtrkni tip sel u brienom podruu; 3. tip sel u ednom nizuuz vodeni tok; 4. tip mne sel u polou uz veu rieku; 5. tip mnih cestovnih (dvoulinih)sel n kontktu polo i ters te 6. tip cestovno-omilsto seosko nsel.

SummaryThe rticle nlyzes the types of settlement nd their environment on the bsis of the

toporphic mps (five types of settlement). The im of the rticle is to present the processof chene nd some of the fctors which determine the form of settlement. The nlysisdels with the reion southest of Vrdin, nd northen of Koprivnic (Republic of Croti).The oldest mp (cc 1780.) shows first orniztion of settlement. In the 19th century first

orniztion of settlement develop nd chned in environment.


16/17

Ekonomska i ekohistorijaEconomic- and Ecohistory

asopis za gospodarsku povijest i povijest okoliaScientific Research Journal for Economic and Environmental History

Volumen 2 / Broj 2Zagreb - Samobor 2006.

ISSN 1845-5867UDK 33 + 9 + 504.3


17/17

Nakladnici /Publishers:

Drutvo za hrvatsku ekonomsku povijest i ekohistorijuSociety for Croatian Economic and Environmental History

Izdavaka kua Meridijanip.p. 132, 10430 Samobortel.: 01/33-62-367, faks: 01/33-60-321e-mail: [email protected]

Sunakladnici / Co-publishers:

Sekcija za gospodarsku povijest Hrvatskog nacionalnog odbora za povijesne znanosti Zagreb(moderator: Hrvoje Petri)

Meunarodni istraivaki projekt Triplex Confinium - Hrvatska viegranija u euromediteranskomkontekstu Zavoda za hrvatsku povijest Filozofskog fakulteta Sveuilita u Zagrebu(voditelj: prof. dr. sc. Drago Roksandi)

Urednici /Editors-in-chief:

Mira Kolar-Dimitrijevi, Hrvoje Petri

Urednitvo /Editorial Staff:

Dragutin Feletar, eljko Holjevac, Mira Kolar-Dimitrijevi, Dubravka Mlinari, Nenad Moaanin,Hrvoje Petri, Drago Roksandi, Mirela Slukan Alti, Nataa tefanec, Ivica ute

Meunarodno uredniko vijee /International Editorial Board:

Drago Roksandi - predsjednik (Zagreb, Hrvatska)Daniel Bari (Le Havre-Pariz, Francuska),Slaven Bertoa (Pula, Hrvatska),Zrinka Blaevi (Zagreb, Hrvatska),Zrinka Tatjana Buklija (Cambridge, UK),Boris Golec (Ljubljana, Slovenija),Hrvoje Graanin (Zagreb, Hrvatska),Andrej Hozjan (Maribor, Slovenija),Halil Inalcik (Ankara, Turska),Egidio Ivetic (Padova, Italija),Aleksandar Jakir (Marburg, Njemaka),Karl Kaser (Graz, Austrija),Isao Koshimura (Tokio, Japan),Marino Manin (Zagreb, Hrvatska),Kristina Milkovi (Zagreb, Hrvatska),Ivan Mirnik (Zagreb, Hrvatska),Gza Plffy (Budimpeta, Maarska),Daniel Patafta (Rijeka, Hrvatska),Gordan Ravani (Zagreb, Hrvatska),Marko ari (Zagreb, Hrvatska),Nataa tefanec (Zagreb, Hrvatska),Mladen Tomorad (Zagreb, Hrvatska),Jaroslav Vencalek (Ostrava, eka), Milan Vrbanus (Zagreb, Hrvatska), Zlata ivakovi Kere (Osijek, Hrvatska)

Grafiki urednik / Graphic design:

Alojz ZaboracPrijelom /Loyout:

Meridijani, Hrvoje Herceg

Lektura /Language editing:

Lidija Menges

Za nakladnike /Journal directors:

Petra Somek, Hrvoje Petri

ISSN:

1845-5867

Tisak /Print by:

Bogadigrafika, Koprivnica 2006.

Adresa urednitva /Mailing adresss:

Hrvoje Petri (urednik)Zavod za hrvatsku povijest, Filozofski fakultetIvana Luia 3HR-10000 Zagrebe-mail: [email protected]

Na naslovnici:

Podruje Legrada i elekovca na karti iz 18. stoljea

Tiskano uz pomo Ministarstva znanosti, obrazovanja i porta RH i Grada Koprivnice

o tipovima seoskih naselja (i njihovu okoliŠu) u varaŽdinskoj i koprivniČkoj regiji u 18. i 19....

Documents