o c e n aocena izdelano: 04.09.2013 3 dopolnjena verzija 7.1 zap. št. dopolnjeno/ažurirano...

Ministrstvo za obrambo RS Izpostava URSZR Kranj Ocena ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč na območju Gorenjske

OCENA Izdelano: 04.09.2013

1

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO

UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE

Izpostava Kranj

Nazorjeva 1, 4000 Kranj T: 04 281 73 30

F: 04 238 18 59

E: [email protected]

www.sos112.si/kranj

O C E N A OGROŽENOSTI ZARADI NARAVNIH IN

DRUGIH NESREČ NA OBMOČJU GORENJSKE

Verzija: 7.0

(Dopolnjena verzija 7.1)



Naziv organa Podpis Datum Ažuriral Izpostava Uprave RS za zaščito in

reševanje Kranj Jernej HUDOHMET

846-47/2013-3-DGZR

16. 02. 2012 19. 10. 2012 03. 09. 2013

Skrbnik Izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje Kranj

Janez PRAŠIČEK

Kranj, marec 2010



2

K A Z A L O

1.0.0. UVOD 5

2.0.0. DEMOGRAFSKE, GEOGRAFSKE IN UPRAVNE ZNA ČILNOSTI GORENJSKE REGIJE 6

2.1.0. Pregled občin – demografske in geografske značilnosti 6

2.2.0. Podnebne in hidrološke značilnosti 7

2.3.0. Geološke in seizmološke značilnosti 8

2.4.0. Upravna organiziranost in pregled organiziranosti Civilne zaščite 10

3.0.0. OCENE OGROŽENOSTI 15

3.1.0. Ocena potresne ogroženosti 16

3.2.0. Ocena ogroženosti zaradi nevarnih snovi 25

3.3.0. Ocena ogroženosti zaradi požarov 31

3.4.0. Ocena ogroženosti zaradi poplav 37

3.5.0. Ocena ogroženosti zaradi plazov 45

3.6.0. Ocena ogroženosti zaradi snežnih plazov 49

3.7.0. Ocena ogroženosti zaradi neeksplodiranih ubojnih sredstev 53

3.8.0. Ocena ogroženosti zaradi jedrske ali radiološke nesreče 55

3.9.0. Ocena ogroženosti zaradi železniške nesreče 61

3.10.0. Ocena ogroženosti zaradi nesreče zrakoplova 68

3.11.0. Ocena ogroženosti ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali 76

3.12.0. Ocena ogroženosti zaradi terorizma 79

3.13.0. Ocena ogroženosti ob nesreči v cestnem predoru 84

3.14.0. Ocena ogroženosti ob množičnih nesrečah na avtocesti 90

4.0.0. ZAKLJU ČEK 111

5.0.0. PREGLED UPORABLJENIH VIROV 113



3

Dopolnjena verzija 7.1

Zap. št.

Dopolnjeno/ažurirano (poglavje, točka)

Datum

1. V poglavju ena v točki 1.0.0. so bile ažurirane zakonske podlage ocene 16. 02. 2012 2. V poglavju dva v točki 2.1.0. je prenovljena tabela število prebivalcev 16. 02. 2012 3. V poglavju dva v točki 2.3.0. je dodan nov tretji odstavek v zvezi s temeljno

karto potresne ogroženosti Slovenije in dodana je nova slika, Slika 1: Karta intenzitet EMS – 98. S tem se vse nadaljnje slike preštevilčijo

16. 02. 2012

4. V poglavju dva v točki 2.4.0. je prenovljena slika 6 16. 02. 2012 5. V poglavju tri so prenovljene tabele 16. 02. 2012 6. V poglavju tri v točki 3.1.3. je dodana nova slika, Slika 9: Projektni

pospeški tal. 16. 02. 2012

7. V poglavju tri v točki 3.2.2. je prenovljena slika 11 16. 02. 2012 8. V poglavju tri v točki 3.2.3. sta popravljena prvi in tretji odstavek v zvezi z

viri manjšega in večjega tveganja po Direktivi Seveso II 16. 02. 2012

9. V poglavju tri v točki 3.2.8. so bile v prvem odstavku dodane novele k Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami

16. 02. 2012

10. V poglavju tri v točki 3.2.9. je bila v prvi alineji popravljena številka priloge 16. 02. 2012 11. V poglavju tri v točki 3.4.7. je popravljen zadnji odstavek v zvezi z visokimi

pregradami 16. 02. 2012

12. V poglavju tri v točki 3.6.1. je popravljen zadnji odstavek v zvezi z žrtvami snežnih plazov

16. 02. 2012

13. V poglavju tri v točki 3.7.4. so bile v drugem odstavku dodane novele k Uredbi o organiziranju , opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč

16. 02. 2012

14. V poglavju tri v točki 3.9.1 je bila v prvem odstavku dodana novela k Zakonu o varnosti v železniškem prometu

16. 02. 2012

15. V poglavju tri v točki 3.9.9. dodana nova tretja alinea v zvezi z Zakonom o varnosti v železniškem prometu in dodana je še nova zadnja alinea v zvezi z Državnim načrtom zaščite in reševanja ob železniški nesreči, verzija 3.1

16. 02. 2012

16. V poglavju tri v točki 3.12.5. sta popravljena tretji in četrti odstavek v zvezi z viri manjšega in večjega tveganja po Direktivi Seveso II

16. 02. 2012

17. V poglavju tri v točki 3.13.2. je nova slika 24 16. 02. 2012 18. V poglavju tri v točki 3.13.9. sta dodani novi tretja in peta alinei v zvezi z

obratnima načrtoma zaščite in reševanja ob nesreči v predoru Karavanke in Ljubelj

16. 02. 2012

19. V poglavju tri v točki 3.14.1. je pri »množični nesreči« popravljen drugi odstavek v zvezi z avtocestnimi odseki na gorenjski avtocesti in prenovljena je slika 25

16. 02. 2012

20. V poglavju tri v točki 3.14.3. je popravljen tretji odstavek v zvezi s stopnjo ogroženosti

16. 02. 2012

21. V poglavju tri v točki 3.14.4. je popravljen drugi odstavek v zvezi s pogostnostjo množičnih nesreč na avtocestah

16. 02. 2012

22. V poglavju tri v točki 3.14.9. je dodana nova zadnja alinea v zvezi Obratnim načrtom zaščite in reševanja ob množični nesreči na avtocesti na območju ACB Hrušica

16. 02. 2012

23. V poglavju pet so vneseni novi viri na podlagi katerih je izdelana prenovljena ocena ogroženosti

16. 02. 2012



4


1. V poglavju dva v točki 2.1.0. so dodani novi četrti, peti in šesti odstavek v

zvezi neugodno poselitvijo 19. 10. 2012

2. V poglavju dva v točki 2.2.0. so dodani novi peti, šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek v zvezi s podnebnimi spremembami v regiji

19. 10. 2012

3. V poglavju tri v točki 3.2.7. je dodan nov zadnji odstavek v zvezi s verjetnostjo pojavljanja nesreč z nevarnimi snovmi zaradi podnebnih sprememb

19. 10. 2012

4. V poglavju tri v točki 3.3.6. je dodan nov zadnji odstavek v zvezi s podnebnimi spremembami

19. 10. 2012

5. V poglavju tri v točki 3.4.4. je bil dodan nov zadnji odstavek in nova Slika 15 v zvezi s podnebnimi spremembami

19. 10. 2012

6. V poglavju tri v točki 3.4.6. je dodan nov zadnji odstavek v zvezi z verjetnostjo poplav

19. 10. 2012

7. V poglavju tri v točki 3.5.2. je dodan nov zadnji odstavek v zvezi s podnebnimi spremembami

19. 10. 2012

8. V poglavju tri v točki 3.5.5. je dodan nov zadnji odstavek v zvezi z verjetnostjo pojavljanja zemeljskih plazov

19. 10. 2012

9. V poglavju tri v točki 3.6.6. je dodan nov zadnji odstavek v zvezi s verjetnostjo pojavljanja snežnih plazov zaradi podnebnih sprememb

19. 10. 2012

10. V poglavju tri v točki 3.8.6. je dodan nov zadnji odstavek v zvezi z verjetnostjo pojavljanja jedrskih ali radioloških nesreč v primeru podnebnih sprememb

19. 10. 2012

11. V poglavju tri v točki 3.9.7. je dodan nov zadnji odstavek v zvezi s prilagajanjem na podnebne spremembe

19. 10. 2012

12. V poglavju tri v točki 3.10.7. je dodan nov zadnji odstavek v zvezi s pojavljanjem nesreč zrakoplovov zaradi povečanja pogostosti ekstremnih vremenskih dogodkov

19. 10. 2012

13. V poglavju tri v točki 3.11.6. je dodan nov zadnji odstavek v zvezi s pojavljanjem kužnih bolezni pri živalih zaradi zvišanja temperatur in ogrevanja ozračja

19. 10. 2012

14. V poglavju tri v točki 3.13.7. je v zadnjem odstavku dodan nov zadnji stavek v zvezi s podnebnimi spremembami

19. 10. 2012

15. V poglavju tri v točki 3.14.7 je v zadnjem odstavku dodan nov zadnji stavek v zvezi s podnebnimi spremembami

19. 10. 2012

16. V poglavju pet je vnesen novi viri na podlagi katerega je izdelana prenovljena ocena ogroženosti

19. 10. 2012


1. Na podlagi Državne ocene ogroženosti ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali št. 842-5/2011-56, z dne 20. 11. 2012 je bila prenovljena točka 3.11.0. Ocena ogroženosti zaradi množičnega pojava kužnih bolezni pri živalih. Točka 3.11.0. se po novem glasi: Ocena ogroženosti ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali«. Odobrena in sprejeta 2. 9. 2013

04. 09. 2013



5

1.0.0. UVOD Ocena ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč na območju Gorenjske je izdelana v skladu z določili Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06-UPB1 in 97/10) ter v skladu z določili Navodila o pripravi ocene ogroženosti (Uradni list RS št. 39/95). Vsebinsko je ocena sestavljena iz petih osnovnih delov in sicer: − Uvodnega dela , kjer je na splošno predstavljena Ocena ogroženosti zaradi naravnih in drugih

nesreč na območju Gorenjske. − Demografsko, geografsko, upravnega dela , kjer so navedeni osnovni geografski, demografski,

upravni in drugi podatki, ki so podlaga za lažje razumevanje predlaganih ukrepov za zaščito, reševanje in pomoč oziroma odpravljanje posledic nesreč, ki so nakazani v zaključkih ocene ogroženosti za posamično nesrečo.

− Dela kjer so razdelane ocene ogroženosti, kjer na osnovi podatkov iz raziskav in študij ter drugih

strokovnih podlag, podajamo podatke o posamičnih virih nevarnosti za vse nesreče (možne vzroke za nastanek nesreč, verjetnosti ponavljanja nesreč, poteku in možnem obsegu, verjetnih posledic nesreče....) in oceno stopnje ogroženosti občin v regiji po posamičnih nesrečah ter predlagamo zaključke in usmeritve za organiziranost zaščite in reševanja. Pri izdelavi ocene ogroženosti smo upoštevali, da je za območje Gorenjske regije najpomembnejša izdelava ocen ogroženosti za naslednje nesreče:

- potresu, - nevarne snovi, - požare, - poplave, - zemeljske plazove, - snežne plazove, - jedrske ali radiološke nesre če, - neeksplodirana ubojna sredstva, - železniške nesre če, - nesreče zrakoplova, - pojavu posebno nevarnih bolezni živali, - terorizem, - nesreče v predoru, - množi čne nesre če na avtocesti.

− Zaklju čni del ocene ogroženosti vsebuje pregled ogroženosti posamičnih občin v regiji glede na

ogroženost po vseh predvidenih nesrečah. Poudariti moramo, da je bila ocena ogroženosti Gorenjske regije izdelana na podlagi obstoječih pisnih strokovnih virov in bazah podatkov. Velja poudariti, da seveda nimamo popolnega pregleda nad omenjeno literaturo, zato so nekateri strokovni podatki morda malce zastareli. Pri izdelavi ocene ogroženosti Gorenjske regije smo upoštevali tudi vse do sedaj izdelane ocene ogroženosti lokalnih skupnosti na Gorenjskem.

− Pregleda uporabljenih virov , kjer so navedeni vsi viri na podlagi katerih je ocena izdelana.



6

2.0.0. DEMOGRAFSKE, GEOGRAFSKE IN UPRAVNE ZNA ČILNOSTI GORENJSKE REGIJE

2.1.0. Pregled ob čin – demografske in geografske zna čilnosti Na območju Izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Kranj živi 199.139 prebivalcev, na skupni površini 2.136 km2. Na območju Gorenjske regije je ustanovljenih 18 občin (BLED, BOHINJ, CERKLJE na Gorenjskem, GORENJA VAS-POLJANE, GORJE, JESENICE, JEZERSKO, KRANJ, KRANJSKA GORA, NAKLO, PREDDVOR, RADOVLJICA, ŠENČUR, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, ŽELEZNIKI, ŽIRI in ŽIROVNICA). Pregled števila prebivalcev in velikosti površin pa je po občinah naslednji:

Občina Število površina prebivalcev (km2)

1. BLED 8.131 70 2. BOHINJ 5.287 334 3. CERKLJE na Gorenjskem 7.011 78 4. GORENJA VAS-POLJANE 7.233 149 5. GORJE 2.909 119 6. JESENICE 21.688 75 7. JEZERSKO 666 69 8. KRANJ 54.781 148 9. KRANJSKA GORA 5.291 256 10. NAKLO 5.229 28 11. PREDDVOR 3.447 87 12. RADOVLJICA 18.817 119 13. ŠENČUR 8.405 43 14. ŠKOFJA LOKA 22.693 149 15. TRŽIČ 15.313 155 16. ŽELEZNIKI 6.763 165 17. ŽIRI 4.918 43 18. ŽIROVNICA 4.321 49

SKUPAJ 202.903 2.136

Vir: Število prebivalcev po lokalnih volitvah 2010 Lahko ugotovimo, da je Gorenjska relativno gosto poseljena pokrajina, saj dobra tretjina pokrajine pripada predalpskemu in alpskemu področju na katerem je poselitev prebivalstva minimalna. Zgostitvena območja so v tesni povezavi s preteklo upravno organiziranostjo, saj živi največ prebivalcev prav okoli urbanih jeder upravnih enot: Kranja, Radovljice, Jesenic, Škofje Loke in Tržiča. Glavno poselitveno območje na območju Gorenjske se razprostira od Rateč, Jesenic, Radovljice, Kranja, proti Škofji Loki in v obe dolini Sor. Razdalja med opisanimi skrajnimi točkami je okoli 150 km. Pri oblikovanju nekaterih regijskih enot Civilne zaščite se je omenjeni dejavnik pokazal kot prednost in hkrati velika omejitev, saj je potrebno upoštevati izredno majhno mobilnost prebivalcev posameznih krajev. Te omejitve so zanemarljive pri oblikovanju občinskih enot Civilne zaščite. 21% poselitve v Gorenjski regiji se nahaja na zemljiščih, ki imajo zelo neugoden oziroma neugoden vpliv na stabilnost. Na območjih, kjer je opredeljena velika nevarnost pojavljanja plazov se nahaja 2,4% objektov, na območjih srednje nevarnosti 11,1% objektov v regiji. V neposredni bližini voda je zgrajenih 8% objektov. 0,5% objektov v regiji se nahaja na območju pogostejših poplav, 1,5% objektov na območju katastrofalnih poplav. Četrtina vseh objektov je zgrajena na strminah z nagibi več kot 15%.



7

Podobno kot poselitev se je tudi gradnja infrastrukture v Gorenjski regiji širila na zemljišča z zelo neugodnimi oziroma neugodnimi vplivi na stabilnost; na teh zemljiščih se nahaja 22% vseh infrastrukturnih objektov. Dobre 3% infrastrukturnih objektov je na območjih, kjer je nevarnost pojavljanja plazov velika, 18% infrastrukturnih objektov se nahaja na območjih s srednjo nevarnostjo pojavljanja plazov. 15% infrastrukturnih objektov poteka v obvodnem pasu do 50 m oddaljenosti od vodnega telesa, na območjih pogostejših poplav je 0,7% infrastrukturnih objektov, na območjih katastrofalnih poplav pa 1,1%. 38% infrastrukturnih objektov v regiji se nahaja na zemljiščih z nagibom nad 15%. V skladu z zakonodajo je na Gorenjskem (območje Izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Kranj) ustanovljenih 18 občin in sicer: 1. Na območju Upravne enote Kranj:

- mestna občina Kranj, s sedežem v Kranju, - občina Naklo, s sedežem v Naklem, - občina Preddvor, s sedežem v Preddvoru, - občina Jezersko, s sedežem na Jezerskem, - občina Cerklje na Gorenjskem, s sedežem v Cerkljah, - občina Šenčur, s sedežem v Šenčurju.

2. Na območju Upravne enote Škofja Loka:

- občina Škofja Loka, s sedežem v Škofji Loki, - občina Gorenja vas-Poljane, s sedežem v Gorenji vasi, - občina Železniki, s sedežem v Železnikih, - občina Žiri, s sedežem v Žireh.

3. Na območju Upravne enote Radovljica:

- občina Radovljica, s sedežem v Radovljici, - občina Bled, s sedežem na Bledu, - občina Bohinj, s sedežem v Bohinjski Bistrici, - občina Gorje, s sedežem v Zgornjih Gorjah.

4. Na območju Upravne enote Jesenice:

- občina Jesenice, s sedežem na Jesenicah, - občina Kranjska Gora, s sedežem v Kranjski Gori, - občina Žirovnica, s sedežem v Breznici.

5. Na območju Upravne enote Tržič:

- občina Tržič, s sedežem v Tržiču.

2.2.0. Podnebne in hidrološke zna čilnosti Gorenjska regija je najbolj alpska pokrajina Slovenije. Prevladuje gorsko podnebje s spremenljivimi letnimi obdobji. Padavine so izrazitejše v jesenskem času in povzročajo poplave ob večdnevnih padavinah v nižinskem področju korita reke Sore in Save. Po podatkih ARSO je letno povprečje padavin 1400 ml/m2 . Povprečne letne temperature zraka so 190 C, povprečne zimske temperature do -3,50 C. Na severu regije je podnebje zaradi Julijskih Alp in Karavank precej ostro. V zimskem času padejo večje količine snega. V poletnem času se v regiji zelo pogosto pojavljajo vročinske nevihte s točo, sodro in nalivi. Ozemlje Gorenjske regije je zelo bogato in razvejano z rekami zato so v jesenskih in spomladanskih mesecih pričakovane manjše poplave ob koritih reke Save, obeh Sor in manjših hudournikov. Količine voda, predvsem na reki Savi in njenih pritokih se v različnih obdobjih izredno spreminjajo. Različni posegi v naravo, hidromelioracijski posegi v naravnem okolju ter drugi klimatski pogoji povzročajo hitro naraščanje in upadanje voda na območju naše regije.



8

V geografskem pogledu obsega območje Gorenjske zgornje porečje Save, pripadajo ji: Ljubljanska kotlina severno od Ljubljane, Škofjeloško hribovje, Julijske Alpe, Karavanke z dolinami in planotami (Bohinj, Dolina, Jelovica, Pokljuka, Mežaklja), Kamniške Alpe do najvišjih grebenov, ki ločijo porečji Save in Drave, Soče in Savinje. Scenariji podnebnih sprememb za Gorenjsko regijo kažejo po raziskovalnem projektu CLISP na jasen trend zviševanja temperatur in ogrevanja v vseh sezonah (zima, pomlad, poletje, jesen). Temperature naj bi se v povprečju zvišale za 1 – 2,7 C. Najbolj se bodo ogrela poletja, povprečne temperatura v poletnem obdobju se bodo zvišale za 0,7 – 2,8 0C. Pozimi se pričakuje povišane temperature za 1 – 2,7 0C glede na primerjalno obdobje 1961 – 1990. Nekoliko manj izražen je trend povišanja temperatur v pomladanskem obdobju, pričakuje se povišanje temperatur med 0,3 – 2,1 0C. V jesenskih mesecih se bodo temperature v Gorenjski regiji povišale med 0,8 – 2,3 0C. Glede pričakovanih padavin, scenariji kažejo precej heterogeno sliko, kar pomeni, da so napovedi manj zanesljive. Štirje od šestih scenarijev kažejo na trend upadanja padavin v poletnem obdobju. V ostalih sezonah se kaže rahla tendenca povečanja količine padavin. Vse to pomeni, da se bo zviševala temperatura tal, da se bo spreminjala vlažnost zraka, oblačnost, jakost nalivov ter tudi jakost in pogostost meteoroloških pojavov megle, snežne odeje in neviht. Glede na scenarije je pričakovati, da se bo število hladnih dni znatno zmanjšalo poleti, ocene kažejo, da je možno zmanjšanje tudi za do 16 dni. Število hladnih dni naj bi se zmanjšalo tudi v jesenskih mesecih. Število dni, ko je potrebno ogrevanje, naj bi se do leta 2050 zmanjšalo za do 27 dni na leto. Število ledenih dni, to je dni, ko je maksimalna dnevna temperatura nižja od 0 0C se bo v zimskih mesecih zmanjšalo za 6 – 20 dni. Na drugi strani naj bi se povečalo število toplih dni, in sicer za do 17 dni v poletnem obdobju. Število dni, ko bo potrebno objekte ohlajati, se bo povečalo, in sicer za do 32 dni. Pričakovati je, da se bo rastna sezona na območju Gorenjske regije v povprečju podaljšala za do 40 dni na leto. Nadalje lahko pričakujemo spremembe kakovosti zraka, povečano pogostost in intenzivnost poplav, povečano pogostost in intenziteto zemeljskih plazov in drobirskih tokov, spremembe rečnih režimov površinskih voda, spremembe nivoja podtalnice, manj zanesljivo pokritost s snežno odejo, spremembe življenjskega okolja živali, spremembe v fenološkem razvoju rastlin, daljša vegetacijska doba, povečano pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov in pojavljanje vročinskih valov.

2.3.0. Geološke in seizmološke zna čilnosti Območje Gorenjske regije sestavljajo različni geološki sistemi. Na obrobju regije potekata dve prelomnici: med alpskim in dinarsko-gorskim sistemom in seizmično aktivna prelomnica na območju Občine Žiri. Zaradi geotektonskih pogojev je ozemlje Gorenjske regije tudi seizmično ogroženo, v nekaterih predelih bolj, v nekaterih manj. Med najbolj ogrožena področja uvrščamo mesti Kranj - južni in vzhodni del, ki ležita na rečnih naplavinah ter širše območje Žirov, kjer vsako leto beležimo nekaj deset šibkih do zmernih potresnih sunkov. Temeljna karta potresne nevarnosti Slovenije je karta projektnega pospeška tal za povratno dobo 475 let, ki je izdelana v skladu z zahtevami evropskega predstandarda 8 (EC8). Uporablja se skupaj s slovenskim predstandardom Eurocode 8 – Projektiranje potresno odpornih konstrukcij , ki ga je izdelal Slovenski inštitut za standarizacijo (2001). Geodetska osnova Karte projektnega pospeška tal je karta Slovenije v merilu 1 : 500 000.



9

Slika 1: Karta intenzitet EMS – 98 (Vir: ARSO) Tektonski in neotektonski premiki so povzročili nastanek več seizmogenih področij. Na osnovi seizmoloških kart (kart povratnih period potresov na območju Slovenije) sodi širše področje ljubljanske kotline v ogroženo območje, kjer lahko pričakujemo potres z IX. stopnjo Medvedev-Sponheuer-Karnikove potresne lestvice (MSK).

Slika 2: Karta intenzitet – MSK (Vir: ARSO)



10

Zanimiva je tudi karta, ki bi jo lahko poimenovali tudi katalog potresov

Slika 3: Karta potresov od 567 leta dalje (Vir: ARSO)

2.4.0. Upravna organiziranost in pregled organizira nosti Civilne zaš čite Na območju Gorenjske regije (v upravnem pomenu besede) trenutno deluje Izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Kranj, ki strokovno sodeluje in nudi pomoč pri organizaciji sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami 18-im občinam, ki pa so zelo heterogene, tako po številu prebivalstva (od občine Jezersko s 693 prebivalci do Mestne občine Kranj z 52.938 prebivalci), kot po površini (od občine Naklo s 28 km2 do občine Bohinj s 334 km2). Občine so glavne nosilke sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in odgovorne za uresničevanje zaščitnih ukrepov ter organiziranje in izvajanje pomoči in reševanja v primeru naravnih in drugih hudih nesreč, tudi težjih industrijskih nesreč. S tem namenom organizirajo enote in službe za zaščito, reševanje in pomoč ter imenujejo poverjenike za Civilno zaščito po vaseh, četrtih in stanovanjskih blokih in podjetjih ter drugih organizacijah. Občine so odgovorne tudi za organiziranje, razvijanje in usklajevanje samozaščite in vzajemne pomoči v bivalnem in delovnem okolju. Za operativno - strokovno vodenje zaščite in reševanja so ustanovljeni štabi Civilne zaščite ter poveljniki in vodje reševalnih enot in služb. Lokalne skupnosti so omenjene enote ustanovile v skladu z Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč in s Pravilnikom o kadrovskih in materialnih formacijah enot, služb in organov Civilne zaščite. V večjih občinah so poleg štabov CZ občin ustanovljene enote za prvo pomoč, tehnično reševalne enote, enote za RKB zaščito, službe za vzdrževanje zaklonišč, službe za podporo in druge sile za ZRP iz vrst društev in drugih nevladnih organizacij. Štab Civilne zaščite za Gorenjsko razpolaga z enoto za tehnično reševanje, enoto za RKB izvidovanje, službo za podporo, logističnim centrom, ekipo za odkrivanje, zavarovanje in identifikacijo NUS in ekipami za popolnitev ReCO Kranj.



11

Slika 4: Pregled občin



12

Organizacijska shema regijskih enot Civilne zaščite

Slika 5: Organizacijska shema regijskih enot Civilne zaščite

Štab Civilne zaš čite za Gorenjsko

Informacijski center

Tehnično reševanje

Ekipa za odkri-vanje, zavarova-nje in identifika-

cijo NUS

Logističen center

Oddelek za RKB izvidovanje

Služba za podporo

Ekipa za oskrbo

Ekipa za prevoz

Ekipa za informacijsko in komunikacijsko

podporo

Ekipa za administrativno

podporo in druge potrebe

1. ekipa

2. ekipa

1. ekipa Ekipa za skladiščno poslovanje

Ekipa za administrativno

podporo

2. ekipa

3. ekipa

Oddelek za iskanje zasutih iz ruševin

Oddelek za tehnično reševanje

1. ekipa

2. ekipa

3. ekipa 3. ekipa

1. ekipa

2. ekipa

3. ekipa

Ekipa za tehnično reš-evanje s specialnimi

delovnimi stroji

Ekipa za reševanje na vodi in iz vode

Ekipe za popolni-tev centra za obveščanje



13

Organizacijska shema drugih regijskih enot za ZRP – posebna evidenca

Slika 6: Organizacijska shema regijskih enot za ZRP – posebna evidenca

Gorska reševalna služba

Reševanje iz vode in na vodi

Jamarsko reševalna služba

Reševalci z reševalnimi psi

Postavitev začasnih

prebivališč

Društvo Bohinj

Društvo Mojstrana

Društvo Jesenice

Društvo Radovljica

Društvo Jezersko

Društvo Rateče

Društvo Kranj

Društvo Šk. Loka

Postaja Kr. Gora

Društvo Tržič

R. postaja Bled

R. postaja Kranj

Re. center JRS Kranj

ZVDKRPS

1. ekipa

2. ekipa

Kinološka zveza Slove.

Enota SIP - ERP

Ekipa

Gasilske enote širšega pomena

JZ GRS Kranj

JZ GARS Jesenice

PGD Bled

PGD Škofja Loka



14

Organizacijska shema organov, enot in služb sil za zaščito, reševanje in pomoč v Gorenjski regiji

Slika 7: Organizacijska shema organov, enot in služb sil za zaščito, reševanje in pomoč v Gorenjski regiji

Vlada Republike Slovenije

Državna komisija za ocenjevanje škode

Štab Civilne zaš čite Republike Slovenije

MORS-URSZR

Regijska komisija za ocenjevanje škode

Izpostava URSZR Kranj

Štab Civilne zaš čite za Gorenjsko

CIVILNA ZAŠČITA

Štab Civilne zaščite Občine Bled

Štab Civilne zaščite Občine Bohinj

Štab Civilne zaščite Občine Cerklje

Štab CZ Občine Gorenja vas-Poljane

Štab Civilne zaščite Občine Gorje

Štab Civilne zaščite Občine Jesenice

Štab Civilne zaščite Občine Jezersko

Štab Civilne zaščite Mestne občine Kranj

Štab Civilne zaščite Občine Kranjska Gora

Štab Civilne zaščite Občine Naklo

Štab Civilne zaščite Občine Preddvor

Štab Civilne zaščite Občine Radovljica

Štab Civilne zaščite Občine Šenčur

Štab Civilne zaščite Občine Škofja Loka

Štab Civilne zaščite Občine Tržič

Štab Civilne zaščite Občine Železniki

Štab Civilne zaščite Občine Žiri

Štab Civilne zaščite Občine Žirovnica

POKLICNE FORMACIJE

PROSTOVOLJNE FORMACIJE

Ekipa za odkrivanje, zavarovanje in

identifikacijo NUS

Tehnično reševanje

Oddelek za RKB izvidovanje

Služba za podporo

Ekipe za popolnitev centra za obveščanje

Poklicni gasilski enoti Kranj, Jesenice

Gospodarske družbe gradbene

Zdravstveni zavodi

Javna podjetja

Gospodarske družbe preskrbovalne

Podvodna reševalna služba

Ekipe za iskanje in reševanje s psi

Enota za postavitev zasilnih bivališč

Jamarsko reševalna služba

Gorska reševalna služba

Prostovoljna gasilska društva



15

3.0.0. OCENE OGROŽENOSTI

K A Z A L O

3.1.0. Ocena potresne ogroženosti 16

3.2.0. Ocena ogroženosti zaradi nevarnih snovi 26

3.3.0. Ocena ogroženosti zaradi požarov 32

3.4.0. Ocena ogroženosti zaradi poplav 38

3.5.0. Ocena ogroženosti zaradi plazov 46

3.6.0. Ocena ogroženosti zaradi snežnih plazov 50

3.7.0. Ocena ogroženosti pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi 54

3.8.0. Ocena ogroženosti zaradi jedrske ali radiološke nesreče 56

3.9.0. Ocena ogroženosti zaradi železniške nesreče 62

3.10.0. Ocena ogroženosti zaradi nesreče zrakoplova 69

3.11.0. Ocena ogroženosti ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali 77

3.12.0. Ocena ogroženosti zaradi terorizma 94

3.13.0. Ocena ogroženosti zaradi nesreče v predoru 99

3.14.0. Ocena ogroženosti ob množičnih nesrečah na avtocesti 105



16

3.1.0. OCENA POTRESNE OGROŽENOSTI 3.1.1. Uvod Najbolj potresno ogrožena območja v Sloveniji, na katerih lahko pričakujemo potrese 9. stopnje po Mercalli-Cancani-Siebbergovi potresni lestvici (MCS) so: tolminsko, idrijsko, ljubljansko in brežiško. Ta do najvišje stopnje ogrožena območja obsegajo skupaj 863 km2 ali 4,26 % površine Slovenije. Gorenjsko območje je veliko 32 km2 in obsega občine Gorenja vas - Poljane in Železniki. Strokovna podlaga za izdelavo ocene ogroženosti Gorenjske regije pred potresi je Potresna ogroženost Slovenije, ki jo je izdelal Seizmološki zavod Republike Slovenije. Z dokumentacijo o potresni ogroženost, so seznanjene tudi vse lokalne skupnosti. Pregled ob čin v Gorenjski regiji:

Občina Število Površina Število Preb./km2 prebivalcev (km2) naselij

1. Bled 8.131 70 21 116 2. Bohinj 5.287 334 23 16 3. Cerklje na Gorenjskem 7.011 78 30 90 4. Gorenja vas-Poljane 7.233 149 72 48 5. Gorje 2.909 119 11 25 6. Jesenice 21.688 75 12 289 7. Jezersko 666 69 2 10 8. Kranj 54.781 148 48 370 9. Kranjska Gora 5.291 256 10 21 10. Naklo 5.229 28 13 187 11. Preddvor 3.447 87 16 40 12. Radovljica 18.817 119 52 158 13. Šenčur 8.405 43 13 195 14. Škofja Loka 22.693 149 62 152 15. Tržič 15.313 155 35 99 16. Železniki 6.763 165 29 41 17. Žiri 4.918 43 18 114 18. Žirovnica 4.321 49 9 88

Skupaj 202.903 2.136 464 95

Vir: Število prebivalcev po lokalnih volitvah 2010 Prebivalstvo: Na Gorenjskem območju, ki zavzema 18 občin, prebiva 202.903 prebivalcev na 2.136 km2. Povprečno število prebivalcev na km2 na Gorenjskem torej znaša 95 preb./km2. Gostota naseljenosti na Gorenjskem je največja v Mestni občini Kranj, ki ima 370 preb./km2. Sledijo ji občine: Jesenice 289 preb./km2, Šenčur 195, Naklo 187, Radovljica 158, Škofja Loka 152, Bled 116, Žiri 114, Tržič 99, Cerklje na Gorenjskem 90, Žirovnica 88, Gorenja vas-Poljane 48, Železniki 41, Preddvor 40, Gorje 25, Kranjska Gora 21, Bohinj 16 in Jezersko s 10 prebivalci na km2. Površina: Po površini je največja občina Bohinj s 334 km2. Ostale občine si sledijo po naslednjem vrstnem redu: Kranjska Gora 256 km2, Železniki 165 km2, Tržič 155 km2, Gorenja vas-Poljane in Škofja Loka po 149 km2, Kranj 148 km2, Gorje in Radovljica s po 119 km2, Preddvor 87 km2, Cerklje na Gorenjskem 78 km2, Jesenice 75 km2, Bled 70 km2, Jezersko 69 km2, Žirovnica 49 km2, Šenčur in Žiri po 43 km2 in Naklo 28 km2.



17

3.1.2. Viri nevarnosti in možni vzroki nastanka nes reče Ljubljanska seizmogena cona Ozemlje ljubljanske seizmogene cone in širše okolice sestavljajo neotektonski bloki. Območja južno od Ljubljane so se v kvartarju pogrezala (in se še vedno), zahodni in vzhodni predeli imajo tendenci dviganja, severne predele pa gradijo miocenske depresije s pogrezanjem v pliocenu in kvartarju. Ljubljano in okolico sekajo številni prelomi, ki se raztezajo v štirih glavnih smereh. Poleg redkih najstarejših prelomov s smerjo vzhod - zahod, sekajo ozemlje številni dinarski in prečno dinarski prelomi, ki so večinoma potresno aktivni. Potresno so aktivni tudi prelomi, ki potekajo v smeri sever - jug. Tektonske razmere so zelo zapletene. Območje je sestavni del južne veje alpskega orogena. Tu se stikata dve veliki geotektonski enoti - Južne Alpe in Dinaridi. Značilna je starejša narivna in mlajša (neotektonska) grudasta zgradba. Narivno zgradbo je povzročilo dvoje obdobij narivanj v terciarju. V prvem obdobju med oligocenom in miocenom se je ozemlje, ki pripada Dinaridom, narivalo v smeri s severozahoda proti jugozahodu. V drugem obdobju, med miocenom in pliocenom pa se je ozemlje južnih Alp narivalo s severa proti jugu. Posamezni snopi prelomov in prelomni sistemi pomenijo potencialne potresne cone. Ljubljansko polje je mlada tektonska udornina. V smeri zahod - vzhod potekata dva tektonska jarka. Tudi Ljubljansko barje je mlada tektonska udornina, sestavljena iz nizov tektonskih jarkov različnih smeri. Najmočneje prevladuje smer severovzhod - jugozahod. 3.1.3. Vrste, oblike in stopnje ogroženosti Potresna ranljivost zgradb in drugih infrastrukturn ih objektov Podatki potresne ranljivosti stavb so poleg potresne nevarnosti bistveni za ocenjevanje potresne ogroženosti. Od leta 1965 dalje naj bi bili vsi objekti grajeni v skladu z zahtevami predpisov o potresno varni gradnji na potresnih območjih. Stavbe so bile do leta 1964 grajene praviloma le za prenos vertikalne obtežbe. Ukrepe za povečanje potresne odpornosti stavb so graditelji upoštevali le v krajših obdobjih po rušilnih potresih. Pri oceni ranljivosti stavb se ocenjuje vrsto in kakovost zidov, količino zidov, tlorisno razporeditev zidov, povezanost zidov in druge dejavnike. Objekte delimo v tri skupine: - objekti, zgrajeni pred letom 1895, - objekti, zgrajeni v obdobju od 1896 do 1965 in - objekti zgrajeni po letu 1965 Kljub prizadevanju do želenih in potrebnih podatkov o starosti stavb zaradi različnega zajemanja podatkov ni bilo možno pridobiti. PREGLED STOPENJ POTRESNE OGROŽENOSTI PO OBČINAH (po seizmološki karti Slovenije za povratno periodo 500 let po MCS lestvici) Predvidene potresne stopnje (glej Sliko: 8) veljajo za širše območje občin, zato teh ocen ni mogoče uporabiti za ocenjevanje mikrolokacij. Odziv ljudi, poškodbe objektov, delovanje na predmete ter spremembe v naravi so prikazane v tabelah.



18

Slika: 8. Potresi MCS – Gorenjska regija Na območju delovanja Štaba Civilne zaščite za Gorenjsko so, ob upoštevanju seizmološke karte Slovenije za povratno periodo 500 let, najbolj ogrožene naslednje občine: Gorenja vas-Poljane, Železniki, Kranj, Žiri, Jesenice, Šenčur, Naklo, Cerklje na Gorenjskem in Preddvor. Pregled površin (v ha) in deleži MCS območji po občinah:

Občina MCS 7 % MCS 8 % MCS 9 % SKUPAJ (ha)

1. Bled 7018 100,00 0 0,00 0 0,00 7018 2. Bohinj 33320 99,81 65 0,19 0 0,00 33385 3. Cerklje na Gorenjskem 1390 17,81 6413 82,19 0 0,00 7803 4. Gorenja vas-Poljane 5723 38,31 5433 36,37 3782 25,32 14938 5. Gorje 8843 74,16 3081 25,84 0 0,00 11924 6. Jesenice 812 10,92 6620 89,08 0 0,00 7432 7. Jezersko 6856 99,70 21 0,30 0 0,00 6877 8. Kranj 2997 20,16 11869 79,84 0 0,00 14866 9. Kranjska Gora 23040 90,24 2492 9,76 0 0,00 25532 10. Naklo 1236 44,70 1529 55,30 0 0,00 2765 11. Preddvor 2176 25,10 6492 74,90 0 0,00 8668 12. Radovljica 11682 97,77 267 2,23 0 0,00 11949 13. Šenčur 0 0,00 4292 100,00 0 0,00 4292 14. Škofja Loka 14005 93,95 902 6,05 0 0,00 14907 15. Tržič 15538 100,00 0 0,00 0 0,00 15538 16. Železniki 12209 73,25 3377 20,48 900 5,46 16486 17. Žiri 148 2,58 3989 91,89 204 5,53 4341 18. Žirovnica 4879 100,00 0 0,00 0 0,00 4879

Skupaj 151872 71,10 56842 26,61 4886 2,29 213600



19

Deleži prebivalstva leta 2010 po posameznih MCS območjih Občina

MCS 7 % MCS 8 % MCS 9 % SKUPAJ

1. Bled 8.131 100,00 0 0,00 0 0,00 8.1312. Bohinj 5.287 100,00 0 0,00 0 0,00 5.2873. Cerklje na Gorenjskem 295 4,20 6.716 95,80 0 0,00 7.0114. Gorenja vas-Poljane 2.983 41,24 2.975 41,13 1.275 17,63 7.2335. Gorje 2.883 99,12 26 0,88 0 0,00 2.9096. Jesenice 4.305 19,85 17.383 80,15 0 0,00 21.6887. Jezersko 666 100,00 0 0,00 0 0,00 6668. Kranj 1.742 3,18 53.039 96,82 0 0,00 54.7819. Kranjska Gora 5.087 96,14 204 3,86 0 0,00 5.29110. Naklo 1.565 29,92 3.664 70,08 0 0,00 5.22911. Preddvor 65 1,9 3.382 98,10 0 0,00 3.44712. Radovljica 18.710 99,43 107 0,57 0 0,00 18.81713. Šenčur 117 1,39 8.288 98,61 0 0,00 8.40514. Škofja Loka 22.282 98,19 411 1,81 0 0,00 22.69315. Tržič 15.313 100,00 0 0,00 0 0,00 15.31316. Železniki 6.187 91,48 429 6,34 147 2,18 6.76317. Žiri 26 0,53 4.840 98,41 52 1,06 4.91818. Žirovnica 4.321 100,00 0 0,00 0 0,00 4.321

Skupaj 99.965 49,80 101.464 49,48 1.474 0,72 202.903 Potresno nevarnost v Gorenjski regiji glede na pričakovani projektni pospešek tal prikazuje slika 9.

0,150 g

0,175 g

0,200 g

0,225 g

Slika: 9. Projektni pospešek tal (g) (Vir: eGIS UJME)



20

3.1.4. Ogroženi prebivalci, premoženje in kulturna dediš čina Ocena posledic rušilnega potresa v Gorenjski regiji : Osnova za izdelavo ocen posledic so izvlečki iz občinskih ocen ogroženosti prej naštetih občin ter enotna metodologija za izdelavo ocen, ki jo je pripravila Uprava RS za zaščito in reševanje. 1. Ocena zasutih prebivalcev:

Občina (število krajevnih skupnosti)

Število prebivalcev

Število obiskovalcev

Skupaj Zasuto vseh

1. Bled – ( 4 ) 8.131 4.089 12.220 886 2. Bohinj – ( 4 ) 5.287 2.617 7.904 418 3. Cerklje na Gorenjskem – (8) 7.011 2.638 9.649 690 4. Gorenja vas-Poljane – ( 6 ) 7.233 3.523 10.756 857 5. Gorje – ( 1 ) 2.909 985 3.894 319 6. Jesenice – ( 9 ) 21.688 7.316 29.004 3.116 7. Jezersko – ( 1 ) 666 231 897 75 8. Kranj – ( 25 ) 54.781 32.647 87.428 6.857 9. Kranjska Gora – ( 3 ) 5.291 2.758 8.049 661 10. Naklo – ( 3 ) 5.229 1.801 7.030 546 11. Preddvor – ( 3 ) 3.447 1.307 4.754 390 12. Radovljica – ( 11 ) 18.817 6.130 24.947 1.458 13. Šenčur – ( 6 ) 8.405 3.877 12.282 941 14. Škofja Loka – ( 11 ) 22.693 3.701 26.394 1.979 15. Tržič – ( 13 ) 15.313 3.555 18.868 1.364 16. Železniki – ( 5 ) 6.763 1.994 8.757 674 17. Žiri – ( 1 ) 4.918 2.350 7.268 564 18. Žirovnica – ( 1 ) 4.321 1.402 5.723 456

Skupaj 202.903 82.921 285.824 22.251

Osnova za izračun je podatek o število prebivalcev po občinah po lokalnih volitvah 2010. Ocena ranjenih in mrtvih je odvisna tudi glede na čas potresa, predvsem v ožjih urbanih središčih, kjer se število oseb podnevi poveča za cca 100%. V ostalih delih občin so nihanja znatno manjša, v večini celo zanemarljiva, ker se veliko ljudi vozi na delo izven kraja stalnega prebivališča, predvsem v mestna središča in v Ljubljano. 2. Ocena plitvo, srednje in globoko zasutih:



Plitvo zasuti

Srednje zasuti

Globoko zasuti

1. Bled – ( 4 ) 8.131 267 267 355 2. Bohinj – ( 4 ) 5.287 126 126 166 3. Cerklje na Gorenjskem–( 8 ) 7.011 207 207 276 4. Gorenja vas-Poljane – ( 6 ) 7.233 257 257 343 5. Gorje – ( 1 ) 2.909 96 96 127 6. Jesenice – ( 9 ) 21.688 935 935 1246 7. Jezersko – ( 1 ) 666 23 23 29 8. Kranj – ( 25 ) 54.781 2.063 2.063 2.731 9. Kranjska Gora – ( 3 ) 5.291 199 199 263 10. Naklo – ( 3 ) 5.229 164 164 218 11. Preddvor – ( 3 ) 3.447 117 117 156 12. Radovljica – ( 11 ) 18.817 438 438 582 13. Šenčur – ( 6 ) 8.405 283 283 375 14. Škofja Loka – ( 11 ) 22.693 594 594 791



21

Občina

(število krajevnih skupnosti) Število

prebivalcev Plitvo zasuti

Srednje zasuti

Globoko zasuti

15. Tržič – ( 13 ) 15.313 410 410 544 16. Železniki – ( 5 ) 6.763 202 202 270 17. Žiri – ( 1 ) 4.918 169 169 226 18. Žirovnica – ( 1 ) 4.421 137 137 182

Skupaj 202.903 6.687 6.687 8.880 Pri oceni razmerja med plitvo, srednje in globoko zasutimi je uporabljena izkustvena ocena 30:30:40. Največja ogroženost je glede na skupno število zasutih v mestni občini Kranj, sledijo pa jim Jesenice, Škofja Loka, Radovljica in Tržič. Vzrok za tako sliko ogroženosti je predvsem v tem, da na potresno manj aktivnem območju leži večji deli mestnih spalnih naselji, ki močno povečajo število potresno ogroženih gospodinjstev. 3. Ocena ranjenih in mrtvih



Število ranjenih-lažje

Število ranjenih –

težje

Število ranjenih

Število mrtvih

1. Bled – ( 4 ) 8.131 222 222 444 20 2. Bohinj – ( 4 ) 5.287 105 105 210 10 3. Cerklje na Gorenjskem–( 8 ) 7.011 172 172 344 15 4. Gorenja vas-Poljane – ( 6 ) 7.233 214 214 428 18 5. Gorje – ( 1 ) 2.909 80 80 160 7 6. Jesenice – ( 9 ) 21.688 779 779 1558 68 7. Jezersko – ( 1 ) 666 19 19 38 2 8. Kranj – ( 25 ) 54.781 1.714 1.714 3.428 150 9. Kranjska Gora – ( 3 ) 5.291 165 165 330 14 10. Naklo – ( 3 ) 5.229 136 136 272 12 11. Preddvor – ( 3 ) 3.447 97 97 194 8 12. Radovljica – ( 11 ) 18.817 364 364 728 32 13. Šenčur – ( 6 ) 8.405 235 235 470 20 14. Škofja Loka – ( 11 ) 22.693 494 494 988 43 15. Tržič – ( 13 ) 15.313 366 366 732 32 16. Železniki – ( 5 ) 6.763 168 168 336 14 17. Žiri – ( 1 ) 4.918 141 141 282 12 18. Žirovnica – ( 1 ) 4.421 114 114 228 10

Skupaj 202.903 5.585 5.585 11.170 487 Pri oceni je upoštevan kriterij, da je razmerje med lažje in težje ranjenimi 50 : 50, skupno število ranjenih pa je 50% od vseh zasutih. V občinah je upoštevan izkustveni kriterij 3% od števila zasutih. Glede na podatke v zgornji tabeli so najbolj ogrožene mestna občina Kranj, Jesenice in Škofja Loka. 4. Ocena količine ruševin

Občina (število krajevnih skupnosti

Število zasutih Ruševine: 3 – 5 m3 ruševin na zasutega

1. Bled – ( 4 ) 886 3.544 2. Bohinj – ( 4 ) 418 2.090 3. Cerklje na Gorenjskem – ( 8 ) 690 3.450 4. Gorenja vas-Poljane – ( 6 ) 857 4.285 5. Gorje – ( 1 ) 319 1.595 6. Jesenice – ( 9 ) 3.116 12.464



22

Občina (število krajevnih skupnosti

Število zasutih Ruševine: 3 – 5 m3 ruševin na zasutega

7. Jezersko – ( 1 ) 75 375 8. Kranj – ( 25 ) 6.857 27.428 9. Kranjska Gora – ( 3 ) 661 3.305 10. Naklo – ( 3 ) 546 2.730 11. Preddvor – ( 3 ) 390 1.950 12. Radovljica – ( 11 ) 1.458 5.832 13. Šenčur – ( 6 ) 941 4.705 14. Škofja Loka – ( 11 ) 1.979 7.916 15. Tržič – ( 13 ) 1.364 5.456 16. Železniki – ( 5 ) 674 3.370 17. Žiri – ( 1 ) 564 2.820 18. Žirovnica – ( 1 ) 456 2.280 Skupaj 22.351 95.595 Pri izračunu je upoštevan kriterij, da pride na enega zasutega prebivalca v intenzivno poseljenih območjih (blokovna gradnja) 3 m3 ruševin, v manj poseljenih območjih (individualna gradnja) pa 5 m3 ruševin na zasutega prebivalca. Tudi pri oceni količine ruševin so najbolj ogrožene občine Kranj, Škofja Loka, Jesenice in Radovljica. 5. Primerjava med potrebnim številom reševalcev in dejanskim stanjem: Zap. št.

Občina Skupno potrebno število

Obstoječe število

Manjka

1. Bled 444 159 -285 2. Bohinj 210 102 -108 3. Cerklje na Gorenjskem 344 204 -140 4. Gorenja vas-Poljane 429 288 -141 5. Gorje 160 30 -130 6. Jesenice 1.559 165 -1.394 7. Jezersko 38 64 +26 8. Kranj 3.360 840 -2.520 9. Kranjska Gora 331 107 -224

10. Naklo 273 162 -111 11. Preddvor 195 86 -109 12. Radovljica 729 259 -470 13. Šenčur 470 168 -302 14. Škofja Loka 989 456 -533 15. Tržič 737 525 -212 16. Železniki 337 249 -88 17. Žiri 282 166 -116 18. Žirovnica 228 45 -183

18. Skupaj 11.115 4.075 -7.040

Kulturna dediš čina Kulturna dediščina za katero veljajo posebni ukrepi varovanja se nahaja v prilogi – Pregled kulturne dediščine za katero veljajo posebni ukrepi varovanja. Pregled vsebuje naslednje podatke: občino v kateri je kulturna dediščina, vrsto kulturne dediščine in njeno lokacijo. V primeru rušilnega potresa na območju regije, predvsem pa v mestu Kranj lahko pričakujemo, da bi bila močno poškodovana tudi kulturna dediščina, ki vključuje dragocene sakralne, zgodovinsko - posvetne in arhitekturne objekte.



23

3.1.5. Verjetne posledice nesre če in verjetnost nastanka verižne nesre če Ob potresu z večjo rušilno močjo lahko v regiji predvsem v urbanih naseljih pričakujemo veliko število mrtvih in ranjenih ter veliko materialno škodo. Potres bi posledično povzročil še vrsto drugih nesreč in sicer požar na območjih, kjer se uporabljajo viri toplotnega sevanja, plazenje tal, kjer bi bila porušena stabilnost tal, poplave v primeru porušitve pregrade HE Moste in pregrade HE Mavčiče, onesnaženje okolja z nevarnimi snovmi (plinovod) in poškodbe kanalizacijske infrastrukture. Porušitev pregrade HE Moste bi imela za posledico tudi onesnaženje vodotoka Save Dolinske in Save zaradi nevarnih snovi, ki jih je desetletja v Savo Dolinko izpuščala Železarna Jesenice in so se nabirale v jezu. 3.1.6. Verjetnost pojavljanja nesre če in možnost predvidevanja nesre če Glede na specifiko seizmičnih dogajanj in stopnje razvoja tehnike lahko le s težavo napovedujemo potrese. Na osnovi kart povratnih potresnih period pa lahko predvidevamo stopnjo potresne ogroženosti. Verjetnost ponavljanja potresov v Gorenjski regiji je 63 %, kar pomeni, da bo vsakih 50 let nastal potres z največjo intenziteto 7 stopenj MSK in vsakih 100 let potres z intenziteto 8 stopenj MSK. 3.1.7. Zaklju ček Glede na oceno posledic rušilnega potresa v Gorenjski regiji lahko ugotovimo, da bi imel rušilni potres: 1. Najtežje posledice bi bile v urbanih središčih, saj bi tu povzročil:

- zasutje preko 6.800 prebivalcev v Mestni občini Kranj (od tega 2.731 globoko) in ravno toliko takih, ki bi ostali brez strehe nad glavo, saj bi bila njihova stanovanja porušena, oni pa bi sicer ostali brez poškodb,

- drugi najbolj prizadeti občini bi bili Jesenice in Škofja Loka s po preko 3.000 oziroma skoraj 2.000 zasutimi prebivalci in istim številom prebivalcev brez strehe.

Skupaj mora regija torej računati, ob upoštevanju istočasne potresene aktivnost obeh seizmičnih prelomnic, na reševanje preko 22.000 zasutih prebivalcev in na zagotovitev začasnih namestitev za približno isto število prebivalcev brez strehe.

2. Posebno slaba je napoved glede ocene števila mrtvih in ranjenih, ki se predvideva v regiji skupaj na 11.170 lažje in težje ranjenih prebivalcev ter ocena o 487 mrtvih. Ocenjujemo, da je metodologija za izračun ranjenih in mrtvih verjetno naravnana na zgornje vrednosti, saj so bile posledice zadnjih katastrofalnih potresov v tujini v primerjavi z našimi razmerami manjše. Oskrba ranjenih ter sanacija relativno velikega števila mrtvih predstavlja torej poseben problem v urbanih središčih.

3. Ocena skupne količine ruševin kot posledic rušilnega potresa se giblje na preko 95.000 m3 ruševin za katere je potrebno predvideti deponije in odvoz z ustrezno mehanizacijo.To je še posebej pereč problem za gosto naseljene predele - še posebej za četrti s slabo protipotresno gradnjo stanovanjskih blokov, ki so se gradili po II. svetovni vojni.

4. Posebno pozornost je potrebno posvetiti krepitvi sil za zaščito, reševanje in pomoč, saj primerjava podatka o potrebnem številu reševalcev in dejanskim številom reševalcev v enotah za zaščito, reševanje in pomoč ni ugoden. V primeru katastrofalnega potresa bi v regiji potrebovali preko 11.000 reševalcev, regija pa razpolaga s dobro tretjino tega števila, oziroma 3.560 reševalci v silah za zaščito, reševanje in pomoč. Še posebej je ta deficit izražen v mestu Kranj.

5. Potrebno je izdelati Oceno potresne ogroženosti tako na ravni regije kot v vseh lokalnih skupnostih, katere lahko prizadene potres VII. stopnje ali več po Evropski potresni lestvici (EMS). To pomeni, da morajo oceno potresne ogroženosti v Gorenjski regiji izdelati vse občine.

6. Na ravni regije se izdela načrt zaščite in reševanja ob potresu-Regijski načrt zaščite in reševanja ob potresu za Gorenjsko regijo, prav tako se izdelajo načrti zaščite in reševanja ob potresu v lokalnih skupnostih.

7. Načrt zaščite in reševanja na območju Gorenjske regije izdelajo vse občine, ki jih lahko prizadene potres VII. stopnje ali več po EMS potresni lestvici. To pomeni, da morajo načrte zaščite in reševanja ob potresu izdelati vse občine na Gorenjskem.



24

majhna ogroženost

srednja ogroženost

velika ogroženost

zelo velika ogroženost

Slika 10: Karta potresne ogroženosti OPIS LEGENDE - karti potresne ogroženosti Karta potresne ogroženosti občin v Gorenjski regiji, ki je v prilogi, je bila izdelana na podlagi preglednice površin in deležev MCS območij po občinah. Merilo za razporeditev občin regije v 4. območju s štirimi stopnjami ogroženosti pa je bilo naslednje:

I območja z majhno stopnjo potresne ogroženosti: 100 % območja občine lahko doleti le potres do 7

stopnje po MCS

II območja s srednjo stopnjo potresne ogroženosti: do 25 % območja občine lahko doleti potres z 8 stopnjo po MCS

III. območja z veliko stopnjo potresne ogroženosti: nad 50 % območja občine lahko doleti potres z 8 stopnjo po MCS

IV. območja z zelo veliko stopnjo potresne ogroženosti: 75 do 100 % območja občine lahko doleti potres z 8 stopnjo po MCS, občina je gosto poseljen industrijski kraj

3.1.8. Priloge - Karte seizmičnosti v Gorenjski regiji (posebna priloga), - Karta kulturne dediščine.



25

3.2.0. OCENA OGROŽENOSTI ZARADI NEVARNIH SNOVI 3.2.1. Uvod Regijska ocena ogroženosti zaradi nevarnih snovi za Gorenjsko regijo temelji na ugotovitvah in podatkih “Ocene ogroženosti zaradi nevarnih snovi”, ki jo je pripravil oddelek za preventivo v Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Ocena ogroženosti je pripravljena kot podlaga za izdelavo načrta zaščite in reševanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi, saj daje pregled nad poglavitnimi stacionarnimi viri nevarnih snovi v regiji, hkrati pa daje Štabu Civilno zaščito za Gorenjsko možnost dostopa do računalniške baze podatkov o nevarnih snoveh na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanja, za primere ko bi se pojavila nesreča z nevarno snovjo, ki jo reševalci podatkovno ne obvladujejo. Nevarna snov je vsaka snov, v kateremkoli agregatnem stanju, ki v primeru nenadzorovanega prodora v okolje neposredno ogroža življenje ali zdravje ljudi in živali oziroma povzroča škodo ali uničenje premoženja ter ima škodljive posledice za okolje. Slovenija ima pomanjkljivo zakonodajo glede zavezanosti k obveznemu prijavljanju količin in vrst nevarnih snovi, ki jih imetniki oziroma uporabniki in proizvajalci hranijo oziroma uporabljajo ter urejala način skladiščenja nevarnih snovi. Tudi pri tej oceni ogroženosti so bili vsi potencialni imetniki nevarnih snovi naprošeni za podatke, a jih nekateri žal niso dostavili. Pričujoči tekst predstavlja le grobo oceno ogroženosti regije pred nevarnimi snovmi, saj kot že navajamo ne vsebuje podatkov o količinah in vrstah nevarnih snovi, ki se dnevno prevažajo po železnici oziroma cestah Gorenjske regije, kjer poteka železniški in cestni križ Slovenije in ki količinsko in kakovostno vsekakor niso zanemarljive. 3.2.2. Viri nevarnosti in možni vzroki nastanka nes reče

Slika 11: Viri nevarnih snovi (Vir: eGIS UJME)



26

Železniška in cestna infrastruktura je zgrajena v neposredni bližini vodotokov in naseljenih krajev. Dodatno nevarnost predstavljajo plinovodi, podjetja, ki uporabljajo nevarne snovi v tehnološkem procesu. Nesreče z nevarnimi snovmi se dogajajo v transportu, pri pretovarjanju, pretakanju, skladiščenju in ob neposredni uporabi v proizvodnji in drugih tehnoloških procesih. Zaradi nesreč z nevarnimi snovmi so najbolj ogrožene vode, obrežja tekočih vod, in zemeljska plast nad vodnimi zajetji s talnico, zemeljska plast na območjih komunikacij. Možna je tudi kontaminacija zraka z nevarnimi snovmi. Vsa industrija je praktično skoncentrirana v ali v neposredni bližini starih mestnih središč. Z izgradnjo novih industrijskih con, ki so ustrezno komunalno opremljene in delno požarno varno projektirane, se je stopnja ogrožanja, v bližini industrijskih objektov, zmanjšala. Za možne posledice jedrske nesreče se na območju Gorenjske regije načrtujejo ukrepi in naloge za zaščito, reševanje in pomoč za zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje, ki so v pristojnosti regije ob jedrski nesreči v Nuklearni elektrarni Krško ali v jedrski elektrarni v tujini, ki so znotraj 1000 km območja oddaljenosti od Slovenije. Izvajajo se ukrepi zaščite, reševanja in pomoč za območje splošne pripravljenosti. Ekološke nesreče so posledica človeškega neodgovornega, nepravilnega delovanja. So posledice nesreč z nevarnim snovmi v cestnem prometu, železniškem prometu, zračnem prometu ter nesreč pri hranjenju večjih količin nevarnih snovi skladiščenih po podjetjih. 3.2.3. Vrsta oblika in stopnja ogroženosti V Gorenjski regiji imamo tri vire večjega tveganja po Direktivi Seveso II in sicer v Občini Jesenice ENOS Energetika, d.o.o. s 600 t utekočinjenega naftnega plina, v Občini Radovljica ATOTECH SLOVENIJA, Proizvodnja kemičnih izdelkov, d.d. s 125,05 t strupenimi pripravki in 204,356 t strupenimi kemikalijami največje mesečne zaloge in dnevne porabe nevarnih snovi in v Mestni občini Kranj ima podjetje EKOLOGIJA, d.o.o. deponijo, sedež podjetja je v Škofji Loki. Skupaj je torej v regiji 929,406 t nevarnih snovi večjega tveganja. Po Direktivi Seveso II so v regiji trije viri manjšega tveganja in sicer v Občini Jesenice EUROSOL, d.o.o. s 222,5 t nevarnih snovi, ACRONI d.o.o. s 367,086 t nevarnih snovi in SPG-SOL PLIN GORENJSKA d.o.o. kjer ni podatka o količini nevarnih snovi. Glede na nepopolne podatke je ocenjeno, da je v regiji več kot 1000 t nevarnih snovi, ki spadajo v vire manjšega tveganja, oziroma skupaj več kot 1513 t nevarnih snovi večjega in manjšega tveganja NEVARNOSTI Gorenjska regija geografsko zajema Julijske Alpe, zgornji del Ljubljanske kotline, ki so jo reke na debelo zasule s prodom. Za regijo je značilna velika količina padavin, zato je pomemben vir pitne vode. Vnetljive snovi povzročijo požarno in eksplozijsko nevarnost. Jedke snovi lahko povzročijo poškodbe ljudi in živali. PREVENTIVA, NAČRTI ZAŠČITE IN REŠEVANJA, USPOSABLJANJE Podjetja, ki posedujejo nevarne snovi, morajo poskrbeti za vse ukrepe preprečevanja izpusta nevarnih snovi, izdelati načrt zaščite in reševanja ter o svoji dejavnosti, ki lahko ogrozi lokalno skupnost, tej tudi poročati. Glede na vrsto nevarnih snovi, ki se vsakodnevno uporabljajo in skladiščijo ocenjujemo, da moramo posvetiti večjo pozornost zlasti preventivnim protipožarnim ukrepom. Občine morajo poskrbeti za načrte zaščite in reševanja v primeru nesreč z nevarnimi snovmi, še posebej zato, ker je območje Gorenjske regije pomemben vodni vir. Občine Jesenice, Kranj in Radovljica ležijo na pomembnih vodnih virih podtalnice, zato bi morali v teh občinah še dodatno opremiti in usposobiti enote za intervencijo v primeru nesreče z nevarno snovjo.



27

3.2.4. Ogroženi prebivalci, živali in kulturna dedi ščina Pregledna tabela ogroženih prebivalcev, živali in kulturne dediščine v Gorenjski regiji po posameznih občinah

Občina Naziv podjetja

ali lokacije

Vrste in količine nevarnih snovi

Ogroženi prebivalci

Ogrožene živali, hlevs-ka

živina

Ogrožena kulturna

dediščina Jesenice ENOS

Energetika d.o.o.

utekočinjen naftni plin (600 t)

100

Jesenice EUROSOL, d.o.o.

različne nevarne snovi (222,5 t)

500

Jesenice ACRONI d.o.o. različne nevarne snovi (367,086 t)

100

Jesenice SPG-SOL PLIN Gorenjska, d.o.o.

ni podatkov

Kranj EKOLOGIJA, d.o.o.

ni podatkov 500 200

Radovljica ATOTECH SLOVENIJA, Proizvodnja kemičnih izdelkov, d.d.

strupeni pripravki (125,05 t),

400 100

Radovljica ATOTECH SLOVENIJA, Proizvodnja kemičnih izdelkov, d.d.

strupene kemikalije (204,356 t)

400 100

Opomba: Tabela je izdelana na podlagi dostopnih podatkov. Ekološke službe so ocenile potencialno število ogroženih prebivalcev v okolici. Podatki so delno dosledni v oceni ogroženih delavcev v podjetju. 3.2.5. Vrste in koli čine nevarnih snovi

Občina Zap. Ime objekta Naslov objekta Telefon Količina št. (l, m3, kg)

1. BLED 1. LIP Bled Ljubljanska 32, Bled 04/579 55 00 65 000 kg

6. JESENICE 1. ENOS Energetika d.o.o.

C. B. Kidriča 44, Koroš-ka Bela

600000 kg

2. EUROSOL, d.o.o. C. železarjev 8, Jesenice

= 225000 kg

3. ACRONI, d.o.o. C. B. Kidriča 44, Jesenic.

= 367086 kg

4. SPG-SOL PLIN GORENJSKA, d.o.o.

C. železarjev 8, Jesenice

8. KRANJ 1. Exoterm Struževo 66 257 13 23 750000kg 2. Gorenjski tisk M. Vadnova 6, Kranj 201 63 00 20500 kg 3. Iskra Tel Ljubljanska 24 Kranj 207 20 00 38000 kg 4. SAVATECH d.o.o. Škofjeloška 6, Kranj 5. SAVA TIRES d.o.o. Škofjeloška 6, Kranj

9. KRANJSKA GORA

1. LIP DOORS Mojstrana 600 kg



28

Občina Zap. Ime objekta Naslov objekta Telefon Količina

št. (l, m3, kg) 12. RADOVLJ- 1. Iskra Otoče Otoče 5/a, Podnart 533 11 31 9150 kg ICA 2. Novi Plamen Kropa Kropa 3, Kropa 533 64 61 13 000 kg 3. Atotech Slovenija, d.d. Podnart 24, 533 11 11 329406

kg 4. Elan Begunje Begunje 1 575 10 00 824000kg

14. ŠKOFJA LOKA

1. Knauf Insulation d.o.o. Trata 32, Šk. Loka 04/511 40 00 11870 kg

15. TRŽIČ 1. Datris Bled, skladišče Tržič

Loka 117, Tržič 574 52 30 100 000 kg

2. Peko Tržič Ste Marie aux Mines 5, Tržič

596 32 60 2300 kg

3. PGP Tržič Ste Marie aux Mines 5, Tržič

596 30 60 22700 kg

4. Lepenka Tržič Slap 8, Tržič 100500 kg

16. ŽELEZNIKI 1. NIKO Otoki 16, Železniki 511 77 00 16580 kg

17. ŽIRI 1. KLADIVAR Žiri Industrijska 2, Žiri 515 91 00 630 kg Količine in vrste nevarnih snovi so po občinah zelo različne. Ne smemo pozabiti tudi cisterne kurilnega olja pri individualnih stanovanjskih hišah. Vse več se uporablja tudi plinohrame. Od nevarnih snovi, ki se uporabljajo v delovnem procesu, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo so na območju Gorenjske regije najpogostejše: eksplozivne snovi in predmeti, plini, vnetljive tekočine, vnetljive trdne snovi, samoreaktivne snovi in trdi desezbilirani eksplozivi, samovnetljive snovi, snovi, ki pri stiku z vodo tvorijo vnetljive pline, oksidirajoče snovi, organski peroksidi, kužne snovi, jedke snovi in druge nevarne snovi ter predmeti. 3.2.6. Verjetne posledice nesre če in verjetnost nastanka verižne nesre če Posledice nesreč z nevarnimi snovmi (industrijske nesreče) bi bile odvisne predvsem od proizvodnega procesa v podjetjih. Največkrat bi prišlo do poškodb na objektih, na proizvodnih strojih in linijah, skladiščih in transportnih sredstvih. Pri industrijskih nesrečah večjega obsega, bi poleg poškodb na objektih in strojih bila ogrožena človeška življenja, največ v delovnem času. Ob pojavu nesreče onesnaženja tal, pitne vode, vodotokov in zraka se verižno pojavi problem oskrbe ljudi in živine s pitno vodo. Ob večji nesreči onesnaženja zraka bi morali s kontaminiranega območja takoj preseliti večje število ljudi, če bi do tega prišlo v urbanem središču. 3.2.7. Verjetnost pojavljanja nesre če in možnost predvidevanja nesre če Industrijske nesreče je težko predvideti oziroma napovedati. V podjetjih, kjer je proizvodni proces takšne narave, da obstaja največja verjetnost nastanka industrijske nesreče, se mora varnostnim ukrepom in varstvu pri delu posvetiti največja pozornost. Možnost napovedovanja nesreč onesnaženja tal, pitne vode, vodotokov je možna le na osnovi statističnega pregleda dosedanjih nesreč, temeljitega nadzora tehnoloških procesov pri katerih lahko pride do teh nesreč, sistema notranjega transporta in skladiščenja nevarnih snovi. Verjetnost pojavljanja nesreč z nevarnimi snovmi se lahko zaradi povečanja pogostosti ekstremnih vremenskih dogodkov poveča le v primeru, če se organizacije, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo jedrske snovi in druge nevarne snovi, nafto in njene derivate ter energetske pline ne bodo ustrezno prilagodile podnebnim spremembam.



29

3.2.8. Zaklju ček V popis smo zajeli vsa podjetja, ki uporabljajo, proizvajajo ali skladiščijo nevarne snovi in so navedena kot viri večjega oziroma manjšega tveganja za okolje po Seveso II direktivi. Nekatera nam podatkov niso posredovala, žal tudi nekatera, ki imajo večje količine nevarnih snovi. Nekateri podatki so bili tudi pomanjkljivi. Vendar se bodo ti problemi razrešili, ko bomo imeli zakonodajo, ki bo predpisala količine in vrste nevarnih snovi, ki jih morajo podjetja prijaviti, sicer bodo kazensko in materialno odgovorna. Prav tako so v skladu z 38. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. list RS, št. 51/06-UPB1 in 97/10) podjetja, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo nevarne snovi, nafto in njene derivate ter energetske pline in opravljajo dejavnost ali upravljajo s sredstvi za delo, ki predstavljajo nevarnost za nastanek nesreče, dolžna izdelati oceno ogroženosti ter načrt zaščite in reševanja, oziroma tiste organizacije, ki imajo na svojem območju nevarne snovi v količinah enakih ali višjih od količin, navedenih v prilogi Uredbe o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (priloga 1, tabela 1 in tabela 2, stolpec 3). V popisu ni zajet transport nevarnih snovi po cestah v Gorenjski regiji, kot tudi ne posebna počivališča, ki so namenjena tovornjakom, ki prevažajo nevarne snovi. Prav tako niso zajete tudi količine naftnih derivatov po posameznih bencinskih servisih. Kolikšne količine nevarnih snovi in katere nevarne snovi se prevažajo po železnici pa prikazuje priloga »Pregled nevarnih snovi, ki se prevažajo po železnici na območju Gorenjske regije«. Po zbranih podatkih se v Sloveniji skladišči, uporablja in proizvaja največ tekočih nevarnih snovi, večinoma so to vnetljive nevarne snovi. Uporabljajo pa se tudi razmeroma velike količine žveplene kisline, klorovodikove in fosforjeve kisline, natrijevega in amonijevega hidroksida ter amoniaka in klora.

majhna ogroženost

srednja ogroženost


Slika 12: Karta ogroženosti zaradi nevarnih snovi



30

Predlagamo, da v občinah, ki uporabljajo, proizvajajo ali skladiščijo velike količine nevarnih snovi ali posebej nevarne snovi, posvetijo posebno pozornost preventivnim ukrepom preprečevanja kakršnegakoli izpusta nevarnih snovi in protipožarnim ukrepom. Intervencijske enote morajo biti primerno opremljene in usposobljene za intervencijo ob izpustu nevarnih snovi. Preventivna dejavnost lahko bistveno zmanjša ogroženost zaradi nevarnih snovi v Sloveniji. Potrebno je izdelati Oceno ogroženosti zaradi nevarnih snovi tako na ravni regije kot v vseh lokalnih skupnostih, katere imajo na svojem območju vire večjega in manjšega tveganja po Seveso II direktivi. To pomeni, da morajo oceno ogroženosti zaradi nevarnih snovi v Gorenjski regiji izdelati naslednje občine: Jesenice, Kranj in Radovljica. V regiji ni potrebno izdelati načrta zaščite in reševanja ob nesreči z nevarno snovjo, saj imamo za nesreče z nevarnimi snovmi izdelan Regijski načrt ukrepanja ob izlitju nevarne snovi za Gorenjsko regijo. Načrt ukrepanja zajema vse možne vrste nesreč z nevarno snovjo, ki se lahko zgodijo v Gorenjski regiji, s poudarkom na izlitju nevarne snovi, ki bi imele za posledico ogrožanja večjega števila ljudi, živali in kulturne dediščine, ter bi bila potrebna pomoč regije. Načrti zaščite in reševanja ob nesreči z nevarno snovjo izdelajo v lokalnih skupnostih, ki imajo vire večjega in manjšega tveganja po Seveso II direktivi. Te občine so: Jesenice, Kranj in Radovljica. 3.2.9. Priloge - Pregled stacionarnih virov tveganja zaradi nevarnih snovi na območju regije (glej skupne priloge P –

42), - Pregled nevarnih snovi, ki se prevažajo po železnici na območju Gorenjske regije (glej poglavje

3.9.0. Ocena ogroženosti zaradi železniških nesreč, podpoglavje 3.9.5. Vrsta in količina nevarnih snovi



31

3.3.0. OCENA OGROŽENOSTI ZARADI POŽAROV 3.3.1. Uvod Požari v naravnem okolju naredijo zaradi uničenja vegetacije in kasnejše erozije tal veliko škode. Nastanek požarov se kaže predvsem v posegih človeka v naravo. Vreme in klima sta dejavnika, ki najbolj vplivata na nastanek in nadaljnje širjenje požara. Požari se najpogosteje pojavljajo v obdobju toplega in lepega vremena brez padavin. Za nastanek je najpomembnejša vlažnost drobnega materiala, to je prizemne vegetacije (trava, grmovje), in organskega materiala (odpadlo listje, vejice). Sezona gozdnih požarov je pri nas predvsem zgodaj spomladi, bistveno manj jih je poleti in jeseni. Med vzroki gozdnih požarov se največkrat pojavljajo stroji in naprave, izkoriščanje gozda, čiščenje zemljišč, izletniki in rekreacija, otroška igra, strela,... 3.3.2. Viri nevarnosti in možni vzroki nastanka nes reče Oceno ogroženosti pred požari Gorenjske regije lahko razdelimo na: a/ oceno ogroženosti pred požari v naravi, kjer so naravni vzroki tisti, ki tako oceno opredeljujejo kot

trajno, in ki je opredeljena tudi v državni oceni ogroženosti pred požari, b/ oceno ogroženosti pred požari, ki so nastali v gradbenih objektih in na požare na prometnih

sredstvih, ki je glede na vzroke nastanka časovno variabilnejša od prve. Seštevek materialnih škod povzročenih v eni in drugi skupini požarov pa nam daje okvirni podatek o stopnji požarne ogroženosti posamičnih občin v regiji. Praviloma so škode, ki nastajajo ob požarih na objektih kar nekajkrat večje kot pri požarih v naravnem okolju in dosegajo preko 80 % vseh škod zaradi požarov. Oceno ogroženosti Gorenjske regije bomo zasnovali na primerjavi statističnih podatkov o vseh treh različnih vrstah požarov v letu 2009. 3.3.3. Vrste, oblike in stopnje ogroženosti Pregled požarne ogroženosti po ob činah Pregled požarov po občinah v letu 2009

Občina Število požarov Skupaj v naravi v objektih na prometnih

sredstvih vseh požarov

1. Bled 8 11 1 20 2. Bohinj 4 7 0 11 3. Cerklje na Gorenjskem 4 8 4 16 4. Gorenja vas-Poljane 3 10 0 13 5. Gorje 3 5 0 8 6. Jesenice 28 49 14 91 7. Jezersko 0 1 0 1 8. Kranj 38 76 4 118 9. Kranjska Gora 6 6 4 16 10. Naklo 6 7 5 18 11. Preddvor 2 6 0 8 12. Radovljica 20 21 5 46 13. Šenčur 6 7 4 17 14. Škofja Loka 12 25 1 38 15. Tržič 7 20 6 33 16. Železniki 0 4 1 5



32

Občina Število požarov Skupaj

v naravi v objektih na prometnih sredstvih

vseh požarov

17. Žiri 0 6 0 6 18. Žirovnica 6 2 1 9

Skupaj 153 271 50 474 Po statističnih podatkih je bilo na Gorenjskem največ požarov v Mestni občini Kranj in sicer 118. Sledijo ji občine Jesenice s 91, Radovljica 46, Škofja Loka 38, Tržič 33, Bled 20, Naklo s 18, Šenčur s 17, Cerklje na Gorenjskem in Kranjska Gora s 16, Gorenja vas Poljane s13, Bohinj s 11, Žirovnica s 9, Gorje in Preddvor s po 8, Žiri s 6, Železniki s 5 in Jezersko s samo enim požarom v letu 2009. Največ požarov v naravi je bilo v Mestni občini Kranj (38). Največ požarov v objektih je bilo v Mestni občini Kranj (76). Največ požarov na prometnih sredstvih pa je bilo v Občini Jesenice (14). 3.3.4. Ogroženi prebivalci in premoženje Požari v naravi Požari v naravi so v večini primerov posledica človekovih posegov v naravo. Delo človeka v naravi in posledice požarov so odvisne predvsem od letnega časa. Nevarnost požarov v naravi je glede na klimatske razmere potencialno največja v vročih in suhih obdobjih v poletnih mesecih in v suhih pomladnih oziroma jesenskih obdobjih. Pomlad in jesen sta sicer manj ugodna za nastanek požarov (povečane padavine), vendar pa so takratne človekove aktivnosti v naravi take, da velikokrat povzroče požare. Tako kot v Sloveniji zabeležimo največ požarov v naravi zgodaj spomladi, oziroma pozno pozimi, drugi maksimum pa je poleti, ko je nevarnost požarov največja. Na podlagi spremljanja pogostnosti požarov Izpostava URSZR Kranj predlaga Upravi RS za zaščito in reševanje razglasitev požarne ogroženosti v posameznih občinah. Glede na to, da v Gorenjski regiji velik delež gozdov leži na hribovitem svetu in so z gozdovi popolnoma poraščene tudi visokogorske planote (Jelovica, Pokljuka, Mežaklja ...), kjer je težak dostop, je potrebno že v zgodnji fazi odkritja požara načrtovati uporabo zrakoplovov za podporo gašenja iz zraka. V letu 2009 so zrakoplovi pomagali pri gašenju požarov v naravi, ki so navedeni v spodnji tabeli.

Zap. št.

Kraj požara Občina Datum

1. Mirca nad Jesenicami Jesenice 8. 4. 2009 2. Mirca nad Jesenicami Jesenice 9. 4. 2009

Požari v objektih Vzroki požarov na objektih so največkrat samovžig saj v dimnikih, iskrenje iz dimnika, neprevidno kuhanje, okvare in nepravilno delovanje električnih in grelnih naprav ter aparatov, kratki stiki na električnih napeljavah in odprti ogenj. Po pogostosti se najprej razvrščajo vžig gorljivih snovi v bližini ognja oziroma toplote, udar strele, neprevidno kajenje ter brušenje, trenje, varjenje in pregrevanje. Je še veliko drugih vzrokov vendar so zelo redki. So tudi požari, kjer se vzrok vžiga ne ugotovi oziroma podatkov o tem ni.



33

Največ požarov zakrivijo malomarnost, neprevidnost in nevednost, namerna povzročitev, naravni pojavi, otroška igra in živali. Pregled požarov na objektih po občinah v Gorenjski regiji za leto 2009 je v spodnji tabeli.

Občina Število požarov v objektih

1. Bled 11 2. Bohinj 7 3. Cerklje na Gorenjskem 8 4. Gorenja vas-Poljane 10 5. Gorje 5 6. Jesenice 49 7. Jezersko 1 8. Kranj 76 9. Kranjska Gora 6 10. Naklo 7 11. Preddvor 6 12. Radovljica 21 13. Šenčur 7 14. Škofja Loka 25 15. Tržič 20 16. Železniki 4 17. Žiri 6 18. Žirovnica 2

Skupaj 271 Požari na prometnih sredstvih Empirični podatki kažejo, da je največ požarov na prometnih sredstvih v poletnih mesecih. Morda gre vzrok temu iskati v višjih temperaturah, saj so vozila in njihovi pogonski motorji bolj obremenjeni. Največ požarov je na osebnih vozilih, lahkih dostavnih vozilih in bivalnikih, nato sledijo tovorna vozila, delovna vozila, kmetijski stroji oziroma vozila in motocikli ter avtobusi. Največ požarov na prevoznih sredstvih nastane zaradi okvar in nepravilnega delovanja sredstev, naprav, opreme, strojev motorjev, kratkega stika na električni napeljavi, v in po prometnih nesrečah ter zaradi odprtega ognja. Drugi vzroki so redkejši. So tudi primeri, ko vzrok ni znan oziroma ni podatkov. Po načinu povzročitve so na prvem mestu malomarnost, nevednost in neprevidnost ter namerna povzročitev. Z zanemarljivimi številkami se nato razvrstijo naravni pojavi, otroška igra in živali. Pregled požarov na prometnih sredstvih po občinah v Gorenjski regije za leto 2009 je v spodnji tabeli.

Občina Število požarov na prometnih sredstvih

1. Bled 1 2. Bohinj 0 3. Cerklje na Gorenjskem 4 4. Gorenja vas-Poljane 0 5. Gorje 0 6. Jesenice 14 7. Jezersko 0 8. Kranj 4 9. Kranjska Gora 4 10. Naklo 5



34

Občina Število požarov na

prometnih sredstvih 11. Preddvor 0 12. Radovljica 5 13. Šenčur 4 14. Škofja Loka 1 15. Tržič 6 16. Železniki 1 17. Žiri 0 18. Žirovnica 1

Skupaj 50 3.3.5. Verjetne posledice nesre če in verjetnost nastanka verižne nesre če Požari v naravi povzročajo škodo na travnatih površinah (travnikih, pašnikih), na njivah (predvsem na žitnih poljih) in gozdovih. Posledice teh požarov so najbolj opazne in dolgotrajne na gozdnih površinah. Do teh požarov največkrat pride v spomladanskem času, ko se opravlja čiščenje travnatih in gozdnih površin in kurjenje odpadkov od čiščenja. Požari, ki nastanejo v industrijskih in energetskih objektih, pa povzročijo ob večjih požarih veliko materialno škodo tako na objektih kot tudi v proizvodnji. Pri teh požarih so lahko ogrožena tudi človeška življenja. Požari na kmetijskih objektih so velikokrat posledica strele, nepravilne električne napeljave in drugih vzrokov (samovžig krme). Škoda, ki nastane ob teh požarih je vedno velika, objekti pa so potrebni celovite obnove. Požari v cestnem in železniškem prometu so redki, posledice požarov v cestnem prometu, kjer bi prišlo do vžiga vnetljivih in eksplozivnih snovi bi bile velike in ogrožena bi bila tudi človeška življenja. Ob požaru predvsem v objektih in cestnem prometu (prevozu nevarnih snovi) je možen nastanek tudi drugih nesreč, kot so eksplozije, onesnaženje okolja s strupenimi snovmi ter porušitev objektov. Pri požarih na objektih in tudi v naravi, predvsem v bližini elektro distribucijskih vodov, veliko nevarnost predstavlja električna energija, kar morajo upoštevati posredovalci ob gašenju požara. 3.3.6. Verjetnost pojavljanja nesre če in možnost predvidevanja nesre če Nastanek požara je težko predvideti, zato je potrebno redno statistično spremljanje požarov in na podlagi dobljenih podatkov in drugih parametrov (prisotnosti nevarnih snovi, tako v proizvodnji kot tudi v objektih, daljše sušno obdobje), redno opozarjati na nevarnost nastanka požara. Podjetje in organizacije, ki uporabljajo v svoji proizvodnji nevarne snovi, morajo skrbeti za svojo varnost z ustrezno službo ter s preventivnimi ukrepi. Zaradi podnebnih sprememb, predvsem zvišanju temperatur in ogrevanja v vseh sezonah (zima, pomlad, poletje, jesen), ter pojavljanja vročinskih valov se bo verjetnost pojavljanja požarov v Gorenjski regiji povečevalo. 3.3.7. Zaklju ček Do sedaj v Sloveniji še nismo ugotavljali nevarnost nastanka požara na osnovi meteoroloških podatkov (Napovedovanje požarne ogroženosti, Andrej Pečenko, Boris Stevanovič, UJMA ,št.1, 1987). V svetu obstaja več načinov za izračun indeksa nevarnosti požara v naravnem okolju. Pomen vrednosti indeksov oziroma razlaga stopnje nevarnosti: • ZELO MAJHNA NEVARNOST POŽARA: Možnosti za nastanek požara ni, verjetnost vžiga je

minimalna. Če pride do požara, se širi zelo počasi ali pa sam ugasne. V požaru je zajetega zelo malo materiala,v glavnem gornja, prizemna plast vegetacije in organskega materiala.



35

• MAJHNA: Požar nastane pri trajnem viru ognja, kot je npr. ogenj pri kampiranju. Širjenje v gozdu je počasno, v odprtem prostoru hitrejše. Gre za manjše površinske požare slabe intenzivnosti. V glavnem zgori samo listje, požar pa se da hitro omejiti.

• SREDNJE: Požar lahko povzroči vžigalica. Širjenje je v gozdu hitrejše kot v odprtem prostoru, ogenj gori na površini s povprečno intenzivnostjo. Nekaj organskega materiala zgori. Nadzor požara ni težak, pogasi pa se ga z manjšim številom gasilcev in tehničnih pripomočkov.

• VELIKA: Vžigalica zanesljivo povzroči požar, ki se v gozdu hitro širi. To so intenzivni površinski požari, ki ponekod zajemajo tudi krošnje dreves. Veliko organskega materiala zgori. Nadzor je težak, gašenje je težavno, potrebna so velika sredstva.

• ZELO VELIKA: Požar se lahko pojavi takoj, vzrok je lahko iskra. Širi se zelo hitro in se prenese v krošnje dreves na širšem območju. Zelo veliko organskega materiala zgori, ogenj pa zajame srednje in debelo gorivo in tudi normalno vlažna območja. Nadzor je izredno težak, gašenje je zelo težavno, potrebna so vsa razpoložljiva sredstva.

Potrebno je izdelati Oceno ogroženosti zaradi požarov tako na ravni regije kot v vseh lokalnih skupnostih. To pomeni, da morajo oceno ogroženosti zaradi požarov v Gorenjski regiji izdelati vse občine. Na regijski ravni se ne izdeluje načrta zaščite in reševanja ob velikih požarih v naravi. Zadnji večji požar v naravi v Gorenjski regiji je bil leta 2003 na Komarči v Občini Bohinj. Načrte zaščite in reševanja ob večjih požarih v naravnem okolju ni potrebno izdelati tudi občinam, lahko pa to predvidijo v svojih ocenah ogroženosti in načrt izdelajo. Pri tem se smiselno uporablja kot podlaga Državni načrt zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju, verzija: 2.0.

majhna ogroženost

srednja ogroženost

velika ogroženost


Slika 13: Karta požarne ogroženosti



36

3.3.8. Priloge - karta požarne ogroženosti - požari v naravi



37

3.4.0. OCENA OGROŽENOSTI ZARADI POPLAV 3.4.1. Uvod Poplave so naravni pojav, ki še z drugimi dinamičnimi pojavi oblikujejo zemeljsko površje. Poplave so povsod tam, kjer so vodni tokovi nanesli naplavinski pokrov in ga še nanašajo. To so dna dolin in ravnine, ki so obenem najprimernejša območja za poselitev. Večje količine hribinskega materiala lahko prenašajo samo velike vodne količine, ki so nastale po intenzivnih padavinah. Poplave se lahko povečajo zaradi neposrednih in posrednih vzrokov, ki so antropogenega izvora ali pa nastajajo zaradi medsebojnega delovanja naravnih sil, porušenega ravnotežja med zemljinami in zaradi dinamičnih pojavov kot so različne vrste erozij in napetosti v zemeljski skorji. Glavna značilnost porazdelitve letnih padavin v Sloveniji je, da so na tako majhnem prostoru zelo velike razlike. Letne vrednosti v smeri od zahoda proti vzhodu močno padajo, spreminja pa se tudi čas nastopa maksimalnih padavin. Na prostorsko in časovno porazdelitev padavin močno vpliva geografska lega Slovenije in njena močno reliefna razgibanost. Največ padavin pade v Sloveniji v dneh, ko pride nad naše kraje iznad Sredozemlja vlažen in relativno toplejši zrak. Ob gorskih pregradah se zrak dviguje, ohlaja in tedaj se iz njega izloča vsa odvečna vlaga. To je tudi vzrok, da leži maksimum letnih padavin v zahodnih predelih Julijcev in v krajih, ki ležijo na dinarsko-alpski pregradi. Drugi maksimum, nekoliko manjši pa je v Kamniško-Savinjskih Alpah. Letna vsota padavin se z oddaljenostjo od morja proti severovzhodu manjša in doseže v krajih blizu meje z Madžarsko letno vsoto pod 900 mm. V najbolj namočenih krajih Slovenije pade okrog 4 krat več padavin kot v najbolj suhih. Po letni količini padavin spadajo najbolj namočeni kraji v Sloveniji med najbolj namočene kraje v celi Evropi. Največ težav pri predstavitvi tega klimatskega elementa je zaradi same natančnosti meritev, saj na izmerjene vrednosti močno vpliva veter. To še posebno drži v primeru padavin v obliki suhega snega, ki je najpogostejši ravno v krajih, kjer je naš maksimum padavin. V smeri od jugozahoda proti severovzhodu se razen količine padavin spreminja tudi čas nastopa najmočnejših padavin. Kraji zahodne in jugozahodne Slovenije dobijo največ padavin v jesenskih mesecih; v smeri proti severovzhodu pa se težišče pomika v poletne mesece, kjer so padavine predvsem v obliki ploh in neviht. V zadnjem času se v Gorenjski regiji pojavljajo poplave v jesensko-zimskem obdobju. Tako so bile velike poplave leta 2007 meseca septembra, kjer je bila najbolj prizadeta Občina Železniki in božične poplave leta 2009, ki so najbolj prizadele Občino Bohinj. Za omilitev posledic poplav je zelo pomembno ustrezno čiščenje vodotokov, izgradnja zadrževalnikov in čiščenje gozdov, da visoke vode ne nosijo s seboj drevja. 3.4.2. Viri nevarnosti in možni vzroki nastanka nes reče Poplave lahko povzročijo različno močne padavine, odvisno od tega, kakšne so odtočne razmere, na katerem delu vodotoka se poplave pojavijo in od trajanja intenzivnih padavin. Izjemne količine padavin nastanejo ob močnem ali trajnejšem dviganju vlažnega in razmeroma toplega zraka. V naravi poznamo več različnih pojavov, ki se dviga. V poletnih nevihtnih oblakih, ki so deloma termičnega izvora, so vzponske hitrosti tudi do 40 m/s. Temu sledijo izredno močni nalivi, vendar običajno trajajo le kratek čas. Zelo redko trajajo take padavine več ur. Lahko pa pade v eni uri do 100 litrov padavin na kvadratni meter. V ljudski govorici se uporablja izraz " oblak se je utrgal". Izraziti oblaki vertikalnega razvoja zaradi dviganja zraka nastajajo poleti, ob prehodih hladnih front. Ciklonalne padavine nastajajo zaradi splošnega dviganja zraka v območju nizkega zračnega pritiska. Lahko so dolgotrajnejše vendar niso tako intenzivnejše kot pri nevihtnih oblakih. Posebne vrste padavin so orografske padavine, ki nastanejo zaradi dodatnega dviganja vlažnega in razmeroma toplega zraka ob gorskih ovirah. Običajno so povezane s ciklonalnimi padavinami, zelo pogosto pa se pojavijo ob nastanku sekundarnega ciklona pred prehodom hladne fronte. Orografske padavine so v Sloveniji najizdatnejše v pozni jeseni, ko priteka ob južnih ali jugozahodnih vetrovih topel in zelo vlažen zrak in je zaradi še vedno toplega morja absolutna vlaga v dotekajočem zraku neprimerno večja kot pozimi ali pomladi, ko se morje že nekoliko ohladi.



38

3.4.3. Vrste, oblike in stopnje ogroženosti Poplave so odvisne in se razlikujejo: - po tipu vodotoka (gorski, dolinski, ravninski), - glede na relief zemljišča (ježa, depresije), - po obsegu, - glede na intenziteto in razprostranjenost padavin, - glede na letni čas (jesenske, spomladanske poplave), - po tipu visoko vodnega vala, - po trajanju, - po pogostosti (npr. 20 letne poplave), - glede na vrsto zemljišča in značaj poplavljenih objektov. Značilnosti so: - nastop je predvidljiv ter je večinoma omejen na jesensko in spomladansko obdobje, - višina in obseg so znani, - lahko trajajo dolgo časa, - poškodb tal zaradi erozije ni - povzročajo zakrasevanje in odnašanje plodne zemlje v podzemlje, - poplavne vode vsebujejo le malo lebdečih mineralnih plavin, tako da je odlaganje blata komaj

opazno. Verjetnost in stopnja ogroženosti

Zap. št

Občina Kazalec ogroženosti

Opomba

1. Bled 3 2. Bohinj 3 3. Cerklje na Gorenjskem 3 4. Gorenja vas-Poljane 4 5. Gorje 1 6. Jesenice 2 7. Jezersko 1 8. Kranj 2 9. Kranjska Gora 2 10. Naklo 1 11

o c e n aocena izdelano: 04.09.2013 3 dopolnjena verzija 7.1 zap. št. dopolnjeno/ažurirano...

Documents