Glasilo S o c i a l i s t i č n e zveze delovnega ljudstva Kli-AMA jAhCA, NOVO MESTO

Lastn ik In izdajatel j : O k ro jn i odbor S Z D L Novo mesto. — Izhaja vsako sredo. Posamezna š t ev i lka 10 d in — Letna n a r o č n i n a 480 din. polletna 240 din, č e t r t l e t n a 120 d i n ; p lač l j iva 1e vnaprej. Za Inozemstvo 900 din ozlr « a m e r i š k e l o l a r j e . — Tek. r a č u n pr i K o m u n a l n i ba nki v Novem mestu, št. 60-KB-16-2-24

Stev. '34 (388) Leto VT11

NOVO MESTO, 21. AVGUSTA 1957

Urejuje ured....— ^iwr ~ uagovornJ urednik Ton« Oo&nik Naslov u r e d n i š t v a in uprave: Novo mesto. Cesta komandan ta Staneta SO PoŠt pred Nttvo mesto 38 Telefon u r e d n i š t v a In uprave- »v 127 Rokopisov ne v r a č a m o Tiska Cascpisno-za ložn l ško podjetje »S lov .po ročeva l ec« v L J u b l j a n i Za tisk odgovarja F . ~'ev#)

OKROG V O D O V O D A S T I Č N A — T R E B N J E — D O B R N I Č Dela na gradnji vodovoda

S t i č n a — T r e b n j e so letos skoraj povsem prenehaaa. Letos nema­ra ne bodo pr i š l i delj kot do zb i r a ln ika na Medvedjemu. V z r o k o v za tako p o č a s n o na ­predovanje de l je v e č . med g l avn imi je gotovo kredi t , so Pa tudi drugi , k i j i h je treba oim.pre'j odprav i t i .

Letos ž« ni b i lo o b č n e g a zbo­r a Vodne skupnosti . Po jav i le so se govorice -zlasti v obč in i Trebnje, izvirajo ps predvsem iz suma, da vodstvo, k i ima se­d e ž v I v a n č n i gor ic i , n i poseb­no zainteresirano za hitrctjso »r&dUtev na o b m o č j u trebanjske obč ine , zato niso bi le seje upravnega odbora tako pogoste (5 mesecev spioh ni b i lo seje). Sklep o b č n e g a zbora je pa b i l , da m o r a b i i l seja upravnega od/bora vsak mesec.

N i prav, da n i bi lo letos še o b č n e g a zbora Vodne skupnos t , ka j t i v resnic i je treba pojas­nit; č l a n o m nekatere s tvar i , k i nl=o povsem jasne n i t i č l a n o m upravnega odbora. E n i odbor­n i k i trdijo, da je b i lo na ž i ro rakunu Vodne skupnost i cb k o n c u lanskega leta za gradnjo glavnega cevovoda še okoi,: 8

do 9 mi l i jonov d in . K e r so bi'le cevi že nakupljene in p l a č a n e , kot tudi v e č i n a osOalega g rad i ­va, b i to zadostovalo za dog .n -di'tev glavnega cevovoda do V e ­l ike L o k e . T a k o slanjje dobro-iimetja Vodne skupnosti za gradnjo glavnega cevovoda je daiua tudi Invest ic i jska banka. To b i tudi zadostovalo za letos predvidena dela.

Ta jn ik upravnega odbora pa zatrjuje, da ob novem letu n i bi lo za nadaljevanje gradenj

skoraij nobenega denarja. P r i tem je treba še omeni t i , da za­radi izkaza Invest ici jske banke o dobrolmet ju Vodne skupnosti v viš ini 8 a l i nekaij več m i l i j o ­n o v d in , za to gradnjo *etos n i b i l a odobrena dotaci ja i« re­p u b l i š k e g a sk lada za negospo­darske invest ici je .

N i h č e » e m i s l i , da je biilo p r i poslovanju z denar jem kaj na­robe, pač pa. da so se verjetno m e š a l i r a č u n i za g lavni cevo­vod in »tiranske odcene. Po pra­v i l i h Vodne skupnost i se d r u ž ­bene dotacije porabijo lahko iftkijučno za gradnjo glavnega cevovoda. Te ' ' s t va r i bo razč is t i l sedaj f i n a n č n i rev izor i n p r i ­p r a v i l p o r o č i l o za letmi o b č n i zbor.

Delo de ov i r a l a tudi zamenja­v a c e v i na cevovodu pro t i V e ­l i k e m G a b r u . T o v a r n a j e n a m ­r e č pomotoma poslala p r e š i b k e cevi , k i so pokale. T reba j i h je bi io zamenjaiti z us t reznimi . Vsa dela v zvez i s tem kot tu ­di mater ia l je p l a č a l a tovarna A n h o v o . P r i tem Vodna Skup­nost nd b i l a pr izadeta.

Ža nadaljevanje del od z b i ­r a ln ika rna Mtedvted.i/eku p r o t i V e l i k i L o k i i n D o b r n i č u man j ­kajo tudi podrobni n a č r t i . Idetj-nd mačnt za gradnjo tega vodo­voda predvideva , da b i dobav­l j a l i vodo v d o b r n i š k o dol ino s p r e č r p a v a n j e m . Pozneje D * «> ugotovi l i , d« b i l ahko voda te­k l a v diobmisko dol ino samo-teino. To bi dobavo vode poce­ni lo , odpadle pa b i tud i razne nevšečnos t i ob pomanrjk&nrju to­ka , o k v a r i strojev i n pod. S ta­ko izvedbo n a č r t a se povsem strinjajo tudi s t rokovnjaki za vodogradnje. Podrobn i n a č r t za gradnjo Po novem predlogu pa r e p u b l i š k a rev iz i j ska komic i j a n.i pot rd i la . V s t rokovnem po-giedu n ima nič prot i , p a č pa nasprotuje z v i š a n i m s t r o š k o m za tako gradnjo. T i b i znaša l i po mnenju komis i je o k o l i 16 m i ­l i jonov d in v e č kot po p r e j š ­njem n a č r t u , po mnenju neka­ter ih s t rokovnjakov p« b i b i l i

morda več j i le td esem a l ; d" set mi l i jonov . Rev iz i j ska konv-sija je p r ip rav l jena po t rd i 1 ; drugi n a č r t — za s a m o t e ž n i tek vode — če o b č i n a Trebnje ah kdo drugi p i ača raz l iko višjih gradbenih s t r o š k o v .

Seja upravnega odbora je bila 4. avgusta v I v a n č n i gorici. Na tej so med d rug im s k l e n i l i , da bo l e t n i - o b č n i zbor 26. avgusta le'os. Na seji sta predsednik in tajnik p o r o č a l a o zadev; Dr-n o v i n i k P r i zajetju vode Je prizadet t a m o š n j i ml ina r , ker bo poslej i m e l manj vode. Las'-n ik nwina je zahteval odškod nino 1,200.000 din. Komisija, k je ugotovila stanje, m u j« po d a l j š e m pogajanju p r izna la 600.000 din . T a dogovor pa mo­ra potrdi t i o b č n i zbor, s icer ni vel javen.

U p r a v n i odbor je tudi sk len i l zvišar:,; veda rimo — podjetjem na 40 d in za m 1 , ostal im odje­malcem pa 20 d in od osebe in 10 d in od glave živine na me­sec. P r a v tako je sprejel sklep, da vasem V e l i k i Gaber in Ce­sta dovol i p r i k l j u č e k na g l a v n i cevovod takoj , č e izpolnijo svo­jo obvezo, k i so jo sprejel i za gradnjo glavnega cevovoda. To lahko izpoln i jo z deiom a l i p la ­č i lom.

S ipoh so do sedaj č lan i Vodn? skupnosti , k i bodo imeli koriš* od vodovoda, razmeroma malo pr i speval i k gradnji glavnega cevovoda. M n o g i še n'teo nlatami nit 1 pristopnega de leža . Samo v d o b r n i š k i d o l i n i đ* l 0 8 č l anov Vodne • skupno3ti . na dosedaj ni nobeden p l a č a l pristopnega de­leža .

Občn i zbor 26. avgusta bo, tako smo p r e p r i č a n i , razčis t i l v s a nenasna v p r a š a n j a in da! odgovor i n pojasni la na vse fe" sto, k a r č iane Vodne skupnosti zanima.- Gotovo je napaka, da ni b i l občn i zbor že spomladi , ke r b i odpadla negodovanja, » u m n i č e n j a in vse drugo, kar ni v korist h i t r e j š e m u uresni­č e v a n j u n a č r t a tega vel ikega komunalnega otojekte.

Mogcčno je Izzvenela gasilska manifestacija v Novem mestu 11. avgusta ob 10-letnlci Dolenjske gasilske zveze. — N a s l i k i : Podpredsednik OI.O V i k t o r Z U P A N Č I Č razvi ja prapor.

OBČINA ČRNOMELJ S E J E P O V E Č A L A

P r e t e k l i č e t r t e k je obč insk i l i u d s k i o đ h o r Č r n o m e l j imel p r ­vo skupno sejo s p r i k l j u č e n i m delom obč ine Predgrad . S tem t-klepom i z v r š n e g a sveta L j u d ­ske s k u p š č i n e Sloveni je je b i l i n a m r j č odpravl jena obč inn Predgrad ter so b i l i kaiastrske o b č i n e D o l . Podgora, Radenci , Sode v n in S ta r i t rg ob K o l p . p r i k l j u č e n e obč in i Č r n o m e l j . V nov i obč insk i l judsk i odbor Je bilo iz p r i k l j u č e n e g a p o d r o č j a izvol jenih 7 odbornikov. N a pr­v i seji se je m o r a l na novo kons t i tu i ra t i l judski odbor; za preds3onika je b i l spet izvol jen Janez Z u n i č , za podpredsednika pa A l o j z Hutar . P rav tako so bile z n o v i m i č lan i dopolnjene tudi s t r ine odtoorniške komisi je in sveti Izvoljena je b i l a - še komis i ja za prevzem uradn'b.

dolenjskega gasilstva v Novem mestu: L e p je b i l pogled na prapore na če lu povorke .

ODLIKOVANI DOLENJSKI GASILCI zborovanju

K O M U N A L N A DEJAVNOST OBČINE ŠENTJERNEJ

Na slavnostnem gasilcev ob D n e v u dolenjskih gasilcev 11. avgusta na G l a v ­nem trgu v N o v e m mestu je predsednik r e p u b l i š k e gasilske zveze Matevž Hace podel i l od­likovanja najbolj z a s l u ž n i m ga­silcem nsšega okraja.

Republiško gasilsko od l i č j e I. stopnje je prejel An ton Koš iček iz Novega mesla. Republiško

gasilsko od l i č je II- stopnje so pre je l i : Stane A r k o , Ivan R o l i h in Jakob Pre tnar , vs i iz N o v e ­ga mesta, ter F ranc F l o r j a n č l č z O točca i n A n t o n Sobar iz G r a -daca. R e p u b l i š k o gasilsko* od­l ičje III. stopnje sta prejela M a k s Z u p a n č i č iz Smihe la p r i Novem mes>*u in F r a n c M a l e H c i z Č r n o m l j a .

Svet za komunalne, gradbene i n stanovanjske zadeve O b L O Š e n t j e r n e j je na seji 20. j u l i j a med d r u g i m ^razpravljal tudi o komuna ln ih de l ih v p re tek lem letu. R a z d e l i l Je tudi sredstva cestnega sklada za razna k o ­munalna de la na o o m o č j u ob­č i n e .

V le tu 1956 je b i l o porabl je­n i h za p lan i rana komuna lna de­

l a 591.281 d in iz sredstev cest­nega sklada. Vsa predvidena dela lan i niso bi la i z v r š e n a po feriivdi neugodnega vremena. Omenjena sredstva so porabi l i za zgraditev novih in popravi la starih mostov, w poprav i l a v a ­šk ih poti i n podobno.

Letos je planiranega cestnega sklada 1.200. *00 din. doseženega do sedaj 625.000 d in . Tega Je

Notranjepolitični tedenski pregled

P E R S P E K T I V N I P L A N I V č a s i h se zdi, d a p r i s e s t av l j an ju In

odločanju tako v a ž n i h stvari kot je na primer perspektivni plan razvoja na­šega gospodarstva še vedno premalo poudarjamo v e l i k o v logo , ki jo ima jo lokalne skupnosti in podjetja. Zvezna ljudska skupščina je na zasedanjih pred poletnimi p o č i t n i c a m i sp re j e l a v r ­sto reso luc i j , v katerih je začrtana osnovna smer gospodarskega razvoja v industriji, gradbeništvu In k m e t i j s t v u . Izdelani pa so tudi številni e l a b o r a t i o drugih panogah gospodarstva i n d r u ž b e n e g a ž i v l j e n j a . Čeprav smo pred dnevi lahko brali n o r i c o , da so v zvez­nih organih v grobem že s e s t av i l i p r e d ­log p e r s p e k t i v n e g a plana, to seveda še ne pomeni, da se na jesenskih zaseda­njih skupščine ne bodo nadaljevale razprave o posameznih skupinah gospo­darskih vprašanj, ,marveč nas nasprot­no utrjuje v prepričanju, da delo do­bro poteka.

Na o s n o v i ie sprejetih resolucij zvezne skupščine sedaj Že z a č e n j a j o se­s t a v l j a t i svoje perspektivne plane okraji, o b č i n e i n podjet ja . P o m e n t eh lokalnih perspektivnih planov In pla­nov podjetij je v resnici zelo velik. Spomnili se moramo samo na dejstvo, da vodi naša politika i n v e s t i r a n j a k če­dalje v e č j i d e c e n t r a l i z a c i j i in da prak­tično ž e sedaj razpo laga jo gospodarske organizacije in p o l i t i č n o teritorialne enote s pretežnim delom s reds tev . Ra­

čunajo, da bodo prihodnje leto ti or­gani razpolagali s 75 odstotkov vseh bruto i n v e s t i c i j s k i h s reds tev . . K temu pa je treba dodati, da ti organi odlo­čajo o skoraj vseh n e p r o i z v o d n i h inve­sticijah, to je o gradnji stanovanj, šol, z d r a v s t v e n i h ustanov itd.

Glede na tako stanje je ie sedaj tre­ba opozoriti na nekatera vprašanja, od katerih je odvisen uspešen razvoj v bo­doče. Vzemimo kot primer i nves t i c i j e v s t anovan ja . S t a n o v a n j s k a graditev se je v zadnjih letih zelo r a z m a h n i l a i n smo u s p e l i o d p r a v i t i t u d i najbolj gro­be napake, kot je bila na p r i m e r pogo­sta luksuzna gradnja. Kljub pa nam se­danje primerjave z n e k a t e r i m i e v r o p ­s k i m i d r ž a v a m i k a ž e j o , d a je v naših stanovanjskih z g r a d b a h š e vedno do­kaj neugodno razmerje med koristni­mi stanovanjskimi površinami in skup­nimi g r a d b e n i m i p o v r š i n a m i i n da g ra ­d i m o še vedno preveč l u k s u z n o . S t r o ­š k i obrtniških del znašajo skoraj polo­vico vseh stroškov i n v primerjavi z. drugimi državami vsaj še enkrat več, kot bi bilo potrebno. Storilnost grad­beništva je zaradi slabe opremljenosti od e n k r a t do dvakrat manjša itd. Re­ševati ta vprašanja pomeni nič dru­gega kot s m o t r n o i n v e s t i r a t i .

P r i sestavljanju perspektivnih pla­nov okrajev in o b č i n je p r a v gotovo n a j v a ž n e j š a na loga : proučiti vse obsto­ječe pogoje za največje možno poveča­

nje proizvodnje. Toda tako povečanje ne sme biti v nasprotju s splošno go­spodarsko p o l i t i k o . .Za n j i m se ne sme­jo skrivati Želje po pretiranem inve­stiranju, po v l a g a n j u denarja v take obrate, ki jih imamo pri nas že dovolj i n k i ž e sedaj ne delajo s polno zmog­ljivostjo. Prav zaradi tega morajo te­meljiti p e r s p e k t i v n i plani na o b j e k t i v ­n i ocen i r e n t a b i l n o s t i določene proiz­vodnje. Ta rentabilnost pa ne sme b i t i samo rezultat t r e n u t n e g a p o l o ž a j a n a d o m a č e m trgu in tudi ne samo trenut­nih potreb zunanjega trga. Opraviti ta­ko nalogo pa nikakor ni lahko. Zaradi tega je nujno po t r ebno p r i s e s t av l j a ­n j u perspektivnih p l a n o v Široko sode­lovanje raznovrstnih izvedencev, trgo­vine, potrebna so š t e v i l n a posvetova­nja in ozki l o k a l n i i n t e r e s i mora jo s to­p i t i v ozadje. Enostavneje: d e l o v n i k o ­l e k t i v se pri sestavljanju p e r s p e k t i v ­nega p l a n a ne sme zapreti za t o v a r n i ­š k i z i d .

Prav tako pri sestavljanju perspek­tivnih p l a n o v ne smemo p o z a b i t i n a ta ­k a v p r a š a n j a kot je naša plačilna b i ­l a n c a s tujino. Primanjkljaj lahko od­pravi samo proizvodnja stotin gospo­darskih organizacij, med katerimi pa mora vsaka zase in za skupnost raču­nati k a k o bo p o v e č a l a izvoz.

Podobne stvari bi lahko n a v e d l i t u ­d i za vse t is te smern ice , k i so navedene v s k u p š č i n s k i h resolucijah. Med temi pa sta gotovo n a j v a ž n e j š i zahtevi po v e č j i proizvodnji blaga za široko po­trošnjo in zahteva po h i t r e j š i r a s t i ž i v ­l j en j ske r a v n i . Z v s e m i t e m i faktorji morajo p o l i t i č n o t e r i t o r i a l n e o r g a n i z a ­ci je in podjetja računati pri i z d e l a v i s v o j i h p e r s p e k t i v n i h p l a n o v .

svet razdel i l na 16-kra jevn ih odborov. V zvezi s tem je pred­sednik o b č i n e sk l i ca l sejo pred­sednikov kra jevnih odborov, na kater i So se pogovori l i o dose­danjem in b o d o č e m delu. P r e d ­sedniki so b i l i seznanjeni z vso­to denarja, k i j im je dan v upo­rabo za komunalna dela. Seve­da pa s tem zadeva še ni re­šena . K r a j e v n i odbori se bodo mora l i , če bodo hoteli imeti uspeh, pogovori t i z l judmi svo­jega o b m o č j a i n j i m povedati, da bodo n a j v e č denarja dobile tiste vasi , ka ter ih preb iva lc i so pr ipravl jeni n a j v e č pomagati s prostovol jnim deiom. Poleg te­ga naj u p o š t e v a j o sredstva, k i so jih, posamezne vasi dobile in izkor is t i le v pre teklem letu.

V s i predsedniki k ra jevn ih od­borov bodo v k ra tkem sk l i ca l i seje — rok so že določi l i — na kater ih bodo sestavi l i p lan de'a in razdedl i r azpo lož l j iva sred­stva vasem svoj ih o b m o č i j .

V preteklem letu so nekateri kra jevni odbori , k i so se znali povezati z l j udmi , i m e l i lepe uspehe, k l jub temu. da niso od obč ine dob i l i nobenega denarja.

Ce bodo l judje podpr l i svoj kra jevni odbor, s i bodo tudi z majhnimi denarn imi sredstvi lahko lepo u red i l i mostove in pota, k a r je n j im samim v k o ­rist.

kn j ig , a rh iva in inventarja, p r i . k l j u č e n e g a o b m o č j a ter k o m i s i ­ja za p i o r a č u n odpravl jene ob­čine Predgrad, da bo v l e t o š ­njem l e iu vodi la f i n a n č n o p o l i ­t iko tega pod roč j a .

L j u d s k i odbor je razprav l ja l tudi o p o r o č i l u sveta za d r u ž b e ­n i p lan in finance, k i ga je, po­dal predsednik sveta Ma t i j a D r ­žaj . P r i anal iz i dohodkov in u _ datkov za p r v i h 7 mesecev te­kočega leta je b i lo ugotovljeno, da je zskasneilo sprejetje d r u ž ­benega p lana in p r o r a č u n a ter zelo. pozno i zdan i predpis i o de_ l i t v i dohodka o b č u t n o vpl ivajo na slabo real izaci jo nekater ih dohodkev. Skupn i dohodki so b i l i v obdobju p r v i h 7 mesecfv ustvar jeni koimaj 32% letnega plana. Po s t ruk tur i p r o r a č u n a je b i l a real izaci ja d o s e ž e n a ta­kole: dohodki iz gospodarstva 6"/n, od prebivals tva 41°/o od uradov in zavodov 89%, dotaci­ja O L O 50 »/• ter od dohodkov invest ic i jskega sklada 46%. N a j ­s l a b š e dotekajo dohodki iz go­spodarstva. G l a v n i vz rok tenm, kot smo že omeni l i , ko zelo kasno izdani predpis i . Zato no tista industr i jska podjetja, Y. ugotavljajo dob i ček , do sedaj le delno o b r a č u n a l a pr ispevek za p r o r a č u n . Na jv i š j i predvideni dohodek iz tega dela p r o r a č u n a t. j . prispevek iz osebnih dohod­kov delavcev, k i ga p l aču j e jo tista podjetja, k i ugotavljajo do­hodek, pa je v p l a č a n komaj 2°/o letnega plana. V z r o k je is t i , saj so tozadevni predpis i izšli k o ­maj ju l i j a i n so mora la pr izade­ta podjetja izdelat i o b r a č u n in poroč i la do 15. avgusta. Na csnovi razprave je l judski od­bor sprejel naslednje sklepe:

1. V s lehernem podjetju je treba sk l i ca t i de lavsk i svet ter z n j i m in vodstvom podjetja

obravnavat i sedanje stanje ter nujnost, rednega odvajanja pro­r a č u n s k i h sredstev. Zaos t r i t i je treba tudi v p r a š a n j e p ro izvod­nje i n real izaci je letnega plana.

2. D a v k o p l a č e v a l c e se obvesH preko zborov vo l ivcev i n orga­nizaci j , da odvedejo svoje o b ­veznosti ter se tako izognejo raznim n e v š e č n o s t i m .

3. ZlasVi po podjetjih se takrfj izvede odmera zemljairine,

4. Vse dohodke iz p r o r a č u n * naj se oceni na osnovi rea l i za ­cije v I. pol le t ju in na podlagi rezultata je treba vsk lad i t i i&-datke.

Odbor je razpravl ja l tudi o odloku o p reskrb i p o t r o š n i k o v i vodo in p l a č e v a n j e vodarine. Svet za gospodarstvo Je n a m r e č ugotovil , da p l a č e v a n j « voda r i ­ne n i dovolj skrbno p r o u č e n o , kar se neugodno k a č e v b i l anc i podjetja »Vodovod«. S sprejet­jem novih določi l i n kor ig i rana enotne vodar ine bodo ugoit.ovlje_ ne pomanjkl j ivos t i odpravljene. P r a v tako je b i l dopolnjen o d ­lok o d i m n i k a r s k i h s tor i tvah.

Ob z a k l j u č k u seje so nekater i t d b o m i k i omeni l i škodo in s tem v zvezi nejevoljo p r e b i v a l ­stva posameznih pod roč i j Be lo kraj ine, kjer se pojavljajo d i v j i p r a š i č i . Letos se ta d iv jad po­javl ja zelo š t ev i lno i n kmetje so pr i s i l jen i , da po celodnevnem delu ponoč i k u r i j o i n preganja­jo u n i č e v a l c e polj sikih p r i d e l ­kov. L o v c i ne kaže jo poseoneg^ zanimanja za lov na divje p ra -i iče , kajt i n j ih p r e ž a in t rud sta bore slabo p o p l a č a n a , Sftj mora lo po predpis ih odvajat i p r e t e ž n i del plena okrajni l o v ­sk i zvezi i n lovsk i d r u ž i n i . V e n ­dar je bi lo sklenjeno, da se po­zove lovske d r u ž i n e , naj o rga­nizirajo skupinske love.

Po

O b v e s t i l o O b v e š č a m o vse krvodajalce In tiste, k i se še name­

ravajo pr ig las i t i z a oddajo k r v i , da zaradi t e h n i č n i h ovi r Transfuzi jska postaja nekaj časa N E B O P O S L O V A L A Ponovn i p r i č e t e k poslovanja postaje bomo p r a v o č a s n o ob jav i l i v n a š e m listu.

od 22. avgusta do l . septembra

O k o l i 22. m oko l i 27. avgusta p o s l a b š a n j e s padavinami in ohladi tvi jo , obenem (predvsem okol i 22. avgusta) nevarnost ne­urja. V estalem lepo vreme.

OBVESTILO 0 VOLILNIH IMENIKIH Pred b l i žn j imi v o l i t v a m i v o b č i n s k e zbore i n zbore pro­

izvajalcev n a r o č a m o gospodarskim organizaci jam In kme t i j ­sk im zadrugam v okraju , da takoj začno sestavljati vo l i lne imenike — sezname proizvajalcev. V o l i l n i i m e n i k i — seznami proizvajalcev morajo b i t i sestavljeni najkasneje do 31. avgusta 1957. V te sezname je t reba vpisat i vse delavce in u s l u ž b e n c e podjetja, k i imajo sklenjene delovne pogodbe, in tiste honorar­ne u s l u ž b e n c e , k i so polno zaposleni. Kmet i j ske zadruge pa napravi jo sezname tako, da vp i še jo vse č l ane K Z in njihove svojce, k i se ukvarjajo s kmet i j sko proizvodnjo, In u s l u ž b e n c e zadrug. Z a gospodarske organizacije, k i zaposlujejo manj kot 20 delavcev i n u s l u ž b e n c e v , napravi seznam vol i l cev - p ro izva­jalcev upravn i organ obč ine .

Vse ostale informacije glede sestavljanja seznamov pro­izvajalcev dobite p r i o b č i n s k i h l judsk ih odborih.

O L O N o v o m e s t o

Kri za življenje N a transfuzi jski postaji novo­

m e š k e bo ln i šn i ce so*14. avgu­sta letos oddal i k r i :

Us lužbenc i i n de lavci S G P P I O N I R : E m i l J u r e t i « , F r a n c Banovec, Ivan Stepec, J o ž e K us­tja r. Marijan F i l i pč i č , M i l a n VldljenovIČ, Ivan Gorenc, A n ­ton Kolenc , Sergej S e k a č . V l a ­do Koc jan i 1F i n Stane B a r t o l j .

Us lužbenc i b o l n i š n i c e : L u d v i k Reckjo, v i k a M u c , T o n i M i v c i n

Jus t l Turfc. Nadal je so se ta dan uvrs t i l i med krvodaja lce i e : A l o j ! J a n e ž i č in Antom F r a n k o , oba k r o j a č a iz Novega mesta, Anton Berus, č e v l j a r iz Novega mesta, A n g e l a R o m in A l b i n a R r a d a č , u s l u ž b e n k i OIX5 N o v « mesto, Franči&ka Hrvjvat, gospo­dinja i z B r o d a in A m a l i j a man, gospodinja iz Nov»ga m o ­sta. .

% &tr*n » D O L E N J S K I L I S T « Stev. 34 (388)

Še enkrat več zadružnikov V K m e t i j s k i z a d r u g i D r a g a -

t u š se p r i p r a v l j a j o n a po l l e tn i o b č n i zbor , k i bo konec a v g u ­sta. U p r a v n i o d b o r bo spet p r e d l o ž i l s v o j i m č l a n o m l ep ob­r a č u n de l a i n uspehov. P r a v i l ­nost d e l a zad ruge na jbo l j i z ­p r i č u j e s ta lna ras t š t e v i l a z a ­d r u ž n i k o v . V z a d n j i h d v e h l e ­t i h se je š t e v i l o z a d r u ž n i k o v p o v e č a l o z a 100 ods to tkov , V tej z a d r u g i je do sedaj že v č l a ­n j e n i h 270 gospodars tev .

D r a g a t u š k i z a d r u ž n i k i so se v v e l i k e m š t e v i l u v k l j u č i l i v

t ekmovan je z-a v e č j e p r i d e l k e . T e k m u j e n a d 50 z a d r u ž n i k o v za v i š j i p r i d e l e k k r o m p i r j a i n koruze . P r i k r o m p i r j u bodo do­segli p r a v lepe uspehe, s k o r u ­zo p a bo t eže . S p o m l a d i j i je š k o d o v a l a pozeba, sedaj p a jo je spet p r i z a d e l a toča . T u d i d r a g a t u š k i z a d r u ž n i k i so se o d ­ločil i z a k r o m p i r sor te M e r k u r . S e m e n s k e g a k r o m p i r j a t t vrs te so letos posad i l i n a d 15.000 kg . P r a v t a k o je z a d r u g a p r i s k r b e ­l a s v o j i m č l a n o m 3000 k g se­m e n s k e p š e n i c e , 500 p i š č a n c e v

Osemnajst hektarov nasadov na Okljuku

š t a j e r s k e pasme ter o k o l i 600 sadn ih drevesc . P r i d e l e k p š e ­n ice je b i l z m a n j š a n z a r a d i rje, k i je n a p a d l a ži to.

P r e d vo jno je z n a š a l a l e tna poraba u m e t n i h g n o j i l na t em o b m o č j u n a j v e č 4 do 5000 k g . Letos pa ga je k m e t i j s k a z a ­d r u g a p roda la do a v g u M a o k o l i 130.OH0 k g ! T a k o k o l i č i n o u m e t ­n i h g n o j i l so k m e t o v a l c i l a h k o k u p i l i s p o m o č j o zadruge, k i j e p r e s k r b e l a k r a t k o r o č n i k r e d i t i n n a b a v i l a dovo l j gno j i l .

P r i t ako oč i t i k o r i s t i , k i j o i m a j o z a d r u ž n i k i od svo j t o r ­ganizac i je , n i č u d n o , d a raste zaupan je k m e t o v a l c e v do z a ­druge. T o zaupan je dokazu je m e d d r u g i m tud i vedno v e č v log v h r a n i l n o k r e d i t n e m o d ­s e k u zadruge . K o t ž e neka j le t bodo z a d r u ž n i k i v D r a g a t u š u n a l e t o š n j e m p o l l e t n e m z b o r u l a h ­ko z a d o v o l j n i tud i s f i n a n č n i m pos lovan jem. V t em p o l l e t j u so p r i g o s p o d a r i l i o k o l i p o l d r u g i m i l i j o n d o b i č k a , k a r je v s e k a ­k o r l ep uspeh . Z a d r u g a z l a s t i p o v e č u j e t r g o v s k o de javnos t z o d k u p o m goveje ž i v i n e i n p r a ­š i čev , pos redu je o d k u p lesa, letos p a je o d k u p i l a tud i zna tne k o l i č i n e m e d u i n s u h i h gob ter d r u g i h p r i d e l k o v . E d i n o m l e k a z a d r u g a ne odkupu je , k e r g a n i m a k o m u p roda t i .

Z U N A N J E P O L I T I Č N I T E D £ N S K I P R E G L E D

Danes je že precej r a z š i r j e n o in usta­ljeno mnenje, da b i vojna , v kater i bi uporabl ja l i a tomska o rož ja v m n o ž i č ­nem obsegu, b i l a enako u n i č u j o č a za zmagovalca kot za premaganca, č e p r a v sta s tem že ta dva pojma postala ne­smiselna. Zaka j vojna ne b i pust i la za seboj ne premagancev ne zmagovalcev, ampak samo u n i č e n j e n a š e c iv i l izac i je in njenih ekonomskih temeljev.

To precej r a z š i r j e n o mnenje pa ni pospeš i lo — tako kot b i žele l i — poga­janj v r a z o r o ž i t v e n e m pododboru O Z N v Londonu , kjer se vsaka stran bolj opi ra na tisto, ka r razdvaja, in ne na tisto, ka r b i utegnilo zb l iža t i s ta l i šča . M i m o p rev idn ih , po lž je p o č a s n i h diplo­matov v Londonu , k i pač opravljajo svoj posel, kakor vedo in znajo, pa se v tisti t e žko o p r i j e m l j i v i in t e žko pre­gledni množ ic i č l o v e š k i h hotenj In že­l ja , k i jI megleno p rav imo svetovno javno mnenje, vedno bolj nabi ra ne­strpnost, r a z o č a r a n j e In jeza zaradi počasnos t i In n e u č i n k o v i t o s t i d ip lo­matskih pr i jemov.

V T o k i u je b i lo od 6. do 16. avgusta konferenca prot i uporabi jedrskega orož ja , k i se je je ude lež i lo več kot 1.000 delegatov iz 26 d r ž a v v A z i j i , A f r i k i , E v r o p i , A v s t r a l i j i In A m e r i k i . Delegati so sprejel i t r i resolucije, v ka te r ih zahtevajo prepoved jedrskih orož i j , p r i p o r o č a j o Z d r u ž e n i m naro­dom, k a k š n e korake naj t i s tori jo, in predlagajo skupne akci je za prepoved atomskih in v o d i k o v i h o rož i j .

T a konferenca n i pr ines la nič »no­

vega«, ke r je vse tisto, ka r je Izrazi la tako staro, kot je star č lovešk i rod : žel jo po m i r u . Le da je b i l njen poziv skrajno nujen in od ločen , ker je že l ja po m i r u danes h k r a t i že l ja po obstoju l judi in nj ihove c iv i l i zac i je .

Na jveč ja ov i ra za skleni tev vsaj za­č e t n e g a sporazuma o r azo rož i tv i je medsebojno nezaupanje n.<-d Vzhodom in Zahodom. Na Vzhodu se bojijo, da s k u š a Zahod unič i t i nj ihov n a č i n živ­ljenja in nj ihovo ideologijo. N a Zaho-

KREPITI ZAUPANJE du pa se bojijo, da Je k o n č n i c i l j So­vjetske zveze komunizem po vsem svetu.

»Sod imo — je r ečeno v eni izmed re­solucij tokijske konfernce — da se j edrsk i poskusi nevaren izraz pr iprav i « jedrsko vojno In zalo zahtevamo od prizadetih d r ž a v , da sklenejo medna­rodni sporazum o t ako j šn j i In brezpo­gojni prepovedi j ed r sk ih poskusov.

Zahtevamo prepoved proizvodnje, kop ičen j a in uporabe jedrskega orož ja ob mednarodnem nadzorstvu.

Nasprotujemo temu, da b i d r ž a v e , k i Imajo jedrsko orožje , odstopale to orož je ka ter i k o l i d rugi d r ž a v i .

Zahtevamo sp lošno r azo rož i t ev ob nadzorstvu, k i b i ga sprejele prizadete d r ž a v e . Ce sporazum o sp lošni razoro­ži tvi še n i mogoč , zahtevamo spora­zum o delni r a z o r o ž i t v i .

Nasprotujemo vzpostavljanju In raz­š i r j an ju vo j a šk ih opor i šč , posebno je­drsk ih opor i šč . Ugotavl jamo, da isto­časna uk in i tev vseh v o j a š k i h blokov in umik z vseh v o j a š k i h opor i šč ter umik vseh čet i vseh tuj ih ozemelj z m a n j š u j e j o nevarnost jedrske vojne.«

Te zahteve niso nove in tudi n i po­trebno, da b i bi le . Potrebno pa je, da j i h postavlja č im več l j ud i po svetu. Svetovno javno mnenje je morda res nejasno opredeljen pojem za vse mo­goče odtenke č l o v e š k e g a č u s t v o v a n j a in hotenja, kadar pa gre za č lovekov obstoj se vs i ti odtenki — ne glede na razl ike v t r ad ic i j i , p lemenu, p r e p r i č a ­nju a l i ve r i — združ i jo v enotno barvo. In ta ba rva naj b i b i l a t ist i rdeč i s i ­gnal, ob katerem bi se ustavile odgo­vorne vlade in se naposled sporazu­mele.

Ljudje po vsem svetu čut i jo , da je treba naglo ukrepat i . Zavedajo se, da je ob vseh j ams tv ih nevarnost že v lem, da tako strahotna u n i č e v a l n a sredstva sploh obstajajo. G l a v n i pr ipo­moček za dosego sporazuma pa je kre­pitev medsebojnega zaupanja. Zato je zelo v a ž n o , da odgovorni d r ž a v n i k i da­jejo take izjave, k i bodo to zaupanje krepi le , ne pa slabile.

In i e eno je v a ž n o : da se ljudje č im­bolj seznanjajo z mnenjem drug ih in da ugotavljajo, kje so s t i čne t o č k e in da te s t i čne t očke r azš i r j a jo na skupna p o d r o č j a razumevanja In zaupanja. L e tako bo m o g o č e reš i t i svet pred moro un i čen j a .

Napačno tolmačenje pravic Triletni nasad v i š cu j sorte latovka na Doblički gori

Smotrna iim n a č r t n a obnova sadjarstva, k i j o je zače lo K m e ­t i j sko gospodarstvo O k i j u k p red t r emi le t i , je k a ž i p o t za obnovo sadjarstva i n v inog rad ­n i š t v a p r i nas. 18 ha s t rnjenih naisadov £e k a ž e prVe v idne uspehe. MarJ/ .kdo se z ačud i , ko v i d i t r i l e tn i v inograd na S t r a ž ­njem v r h u . T r i l e t n i t rs i so.r le r izvanec se š i r i jo pod v e l i k i m i , z d r a v i m i i n lepo r a z v i t i m i gro­zdi . To dokazuje, da je ta sorta p r imerna za n a š e kraje . Poleg tega da obi lo obrodi , daje v ino t d l i č n e kval i te te i n r a n o dozo­r i . T a sorta je k r i ž a n k a dveh k•••:•! i e tnih sort: renskega r i z ­l inga z ze len im si lvancem- Za to sorto je znano, da dobro pre­n a š a z imsk i mraz, da ni i zb i r čna glede zemlje i n da .uspeva tudi v n*žj!h ilegeh. Tia n s » a d je obnrv l j en po sodobnih nače l ih . Vrs te so v smeni izohips, da se v inograd lahko strojno obdelu­je. Ns.sad ima ž ično oporo, v i ­š ina ograje pa je 60 cm. T r s i so vzgojeni na porensko rez. Iz tega nasada povzamemo lahko mars ikaj p o u č n e g a za naše v i ­n o g r a d n i š t v o .

T r i l e t r , v i šn j ev nasad na D o ­b l i čk i Pori je p r v i tovrs tn i na­sad v B e l i k r a j i n i . N a s o n č n e m k r a t k e m sve tu D c b l i č k e gore in S t r a ž n j e g a v rha je 8 ha vtlš-n jevih nasadov, k i obetajo lepo b o d o č n o s t v i š n j e v i m nasadom pri r.ns, z last i pa še sor ta lo -tovka .

V B e l i k r a j i n i žal do sedaj še nismo Imel i v e č j e g a strnje­nega breskovega nasada. B r e ­skve so le po v inogradih- Dasi so ta breskve brez potrebne oskrbe in nega, so obolele na kodvavost i in smol ikavos t i , so neobrezovane, dajejo dokaj le­pe r , - ide lk p , saj ie samo lan i t rgovrna y Č r n o m l j u odkup i l a za 2 mi l i j ona breskev. Posestvo O k i j u k pa ima 2 ha strnjenega breskevega nasada s kva l i t e t ­n i m i sor tami kot so: pistoja.

zmagovalka , hakale in druge. V tem nasadu je ob l ikovana n i z ­ka ograja kotlaste iin v i las te obl ike . T u je predvidena sodob­na oskrba i n nega kot je z i m ­sko š k r o p l j e n j e , m u l č e n j e , ob­delava kolobar jev, gnojenje z umetn imi gno j i l i , i n t enz ivna rez in drugo. Zarad i zelo ugod­n i h n a r a v n i h pogojev imajo taksni nasadi p r i nas lepo bo­d o č n o s t .

Poleg tovarne B E L S A D se razprost i ra h r u š k o v nasad sor~ ,t? k l e r ž o in v i l j a m o v k a , k i me-• : P.5 ha. Nedavno je b i l tam gozd. sedaj pa je sodoben h r u ­š k a nssad posestva O k i j u k .

Nasad i r i beza do sedal p r i nas niso b i l i znan i . P r v i tak na­sad, k i mer i 2,5 ha , so obnovila na O k l j u k u - P r v o l e t n i nasad relo dobro obe'a. Po l zkusn i na ­sad jagod kaže , ( da je treba za ­četi tud! s to ku l tu ro . Tako do­sega posestvo O k i j u k vedno no­ve uspehe, k i so sad m a r l j i v o ­sti ko l ek t iva , posebno pa stro­kovnega vodsitva podjetja.

,T.S.

Na p lenumu o b č i n s k e g a s i n ­dikalnega sveta Novo mesto p r e j š n j i teden se je oglas i l k besedi č l an upravnega odbora i n delegat p lenuma ,iz opekarne P r e ć n a , t o v a r i š M . N i se dotak­n i l v p r a š a n j , k i j i h je ob ravna ­va l p lenum, p a č pa je takoj ostro napadel t e h n i č n o vodstvo opekanne, k jer je zaposlen, i n ga odkr i to o b t o ž e v a l hud ih de­janj v š k o d o podjetja. V s a s tvar je izzvenela skrajno osebno.

K a j je bi'lio? V opekarn i se je spomlad i letos v peči podr la z ložena surova opeka in zato je nastal zastoj p r i ž g a n j u . P o mnenju M . — k i n.i njegovo, p a č pa d r u g i h l j ud i i zza njega — je tega k r i v d i rek tor i n n ihče d r u ­g i . K o m i s i j a je na k ra ju r az ­i ska la ta p r i m e r in ugotovi la , da SB je nezgoda p r ipe t i l a zara­di zmrznjene opeke kot posle­dice majskega mraza. To se l ahko dogodi vsakomur p r i t a ­kem delu-

Č e p r a v je M . vedel , da je b i ­lo tako i n da se t ak ih nezgod skoraj n i m o g o č e izogni t i , če so vmes nepredvidene vremenske nepr i l ike , je porab i l to za oseb­n i napad na d i rek tor ja in se za klevetanje pos luž i l pravice kot č lan upravnega odbora i n de l e .

Novomeški živilski trg in sejmišče Č e p r a v je kazalo na dež , so v

ponedeljek, 19. avgusta ž e n s k e iz b l i žn je i n daljnje okolice p r i ­nesle na n o v o m e š k i ž iv i l sk i trg vsega. D o b i t i je b i lo : jajca po 15 d i n (v m l e k a r n i po 14!!), č e ­bulo po 40 d i n kg , zelje po 50 d in kg , ohrovt po 40 d in g lavica , papr ika po 40 d i n kg , p a r a d i ž n i ­k i po 40 d in kg , s l r čk i po 5 d i n , ^metana po 50 din skodenca. sli ve po 60 d in kg, h r u š k e po 60 din, h r u š k e za vlaganje po 80 d in kg, r inglo po 60 d in kg , bre­skve po 80—90 d i n , breskve za vlaganje po 100 d in kg , surovo maslo v pa l i č i cah po 10 d in ko­mad, kure od 500 d in dalje, par p i š č a n c e v 650 d i n , kumare po 80 din kg , fižol po 30 d i n kg , mleko

Volivci - proizvajalci, od 1. do 10. septembra ugotovite pri vaši upravi, če ste vpisani v sezname proizvajalcev.

30 d in l i ter , solata 40 d in kg , jabolka 45 d in kg.

N a t rgu je b i lo tudi nekaj voz drv. N a j c e n e j š e so bi le po 1800 din meter.

Meso : govedina 240 d in , te le t i ­na 280 d in , sv in ina 350 d in kg .

Na s e jmi šče je bi lo p r ipe l j an ih 480 p r a š i č e v . P r o d a n i h je b i lo 461. Cena p r a š i č e m od 6 do 10 tednov s t a r im je b i la 2700 do 5000 d in , od 3 do 7 mesecev pa 5500 do 12.500 d in . P o v p r e č n a ce­na p r a š i č k o m od 3000 do 4000 d in ,

čedalje več kino dvoran Leta 1939 je bi lo v n a š e d r ­

žavi 413 k i n o dvoran , l a n i pa že 1.366. Le ta 1939 je gledalo k ino predstave 20 mi l i jonov obisklovalcev, l an i pa že 101,392.000. Vse k ino dvorane v naš i d r ž a v i imajo 453-908 sede­žev . V S loven i j i je 231 k i n o dvoran s 70.566 s e d e ž i .

gat p lenuma. Na podlagi nje­g o v i h dzjav sta šla dva č l a n a i z v r š i l n e g a odbora o b č i n s k e g a s indika lnega sveta ma s i n d i k a l ­n i sestanek k o l e k t i v a opekarne, da p rever i t a ob tožbe .

N i b i lo t e ž k o ugotovi t i vz ro ­k a za izpad M . T a je v opekar ­n i zaposlen ko t k u r j a č peč i . To je n a t a n č n o i n odgovorno delo, k i zahteva treznega č l o v e k a . T o pa M . n i . K p je i m e l n o č n o s l u ž b o , se je nap i l ž g a n j a in Ita­ko zanemar i l delo. Z a r a d i tega bi l ahko nastala ogromna š k o ­da- B i l je kaznovan i n namesto, d a b i p r i zna l napako i n se s k u ­ša l p o b o l j š a t i , išče p r i l i k o za m a š č e v a n j e . P r i tem ga podpi ­hujejo l judje, k i so b i l i p rav zaradi takega odnosa dio dela odstranjeni iz podjetja. P i j a n ­č e v a n j e med delom in delovna ned isc ip l ina sta hudi s tar i n a ­pak i v t em ko lek t ivu , k i pa j i h s k u š a j o sedaj odpravi t i tud i z o s t r e j š i m i uk ren i , če ne gre z le ­pa. N i malo p r imerov , da ta aH fini delavec v ča su najbolj n u j ­nega i n n e o d l o ž l j i v e g a dela ostane doma po nekaj dn i , ne da b i k d o vedel za to. T a k i l j u d ­je ču t i jo več jo odgovornost do svojega kosa zemlje kot do de­lovnega mesta v podjetju. T a k i m l judem je tudi t e ž k o a l i nemo­goče dopovedati , da a lkohol i n vestno opravl janje dela ne gre­sta skupaj , N i j i m mogoče dto-povedaiti, da se ne sme med delovnim č a s o m v gostilno, da se med delom ne sme opit! do onemoglosti tn podobno. Gotovo ne h« n ik j e r v svetu t rpe l i v podjefrju č loveka , k i se med de­lom tol iko napije, da pade s k u ­

paj kot prazna v r e č a i n zaspi, ne m e n e č se, kako gre delo na ­prej . M e d take spada tud i M ,

Opravl jan je naloge č l ana de­lavskega samoupravl janja n i lahko- Zahteva poznavanje p ro­blemat ike proizvodnje i n d r u ­g ih nalog podjetja, zahteva p r a . v i l n o presojo s tvar i , ču t odgo­vornost i i n p o š t e n j e . B r e z tega ne gre. K d o r tega ne pozna, kdo r tega n i m a , kdor gleda vsako s tvar iz interesa lastnih ko r i s t i , k o m u r je a lkoho l bližji kot p o š t e n o , zavestno ustvar ja­nje dobr in i n izpolnjevanja do l ­žnost i do d r u ž b e , ta ne spada n i ­ti v ko l ek t iv , še manj pa v orga­ne delavskega samoupravl janja . Njegov nastop ne more b i t i d r u ­gega kot grdo i z k o r i š č a n j e pra­v i c Člana delavskega samou­prav l jan ja .

V k o l e k t i v u opekarne P r e č n a pa Je dovolj trudi p o š t e n i h de­lavcev, k i se t rudi jo, da dajo n a š e m u gospodarstvu č imveč kva l i te tne opeke. N a v z l i c t e ža ­vam spomladi , so do konca j u l i ­j a p ro izved l i nad 300.000 kosov opeke v e č kot l an i v is tem ča ­su. Le tno obvezo bodo visoko presegli . T o je zas luga p r i d n i h delavcev in sposobnega t e h n i č ­nega vods tva podjetja ter do­bre organizacije dela . k i pa ne gre v r a č u n t i s t im, k i b i radi podjetju škodova l i . Ž a l o s t n o je, da t a k i m nasede tud i č l an upravnega odbora, kot Je to v tem pr imeru- T a m , kjer č lan i organa delavskega samouprav­l jan ja gledajo na podjetje it zornega kota osebnih ko r i s t i , neutemeljenih p rav ic i n popol-T>p*a nertoznavarv,-) d»invnesia

procesa, brez že l je po b o l j š e m upravl jan ju od d r u ž b * zaupa­nega j i m podjetja, mora b i t i v loga d i rek tor ja o d l o č n e j š a i n več ja , s icer gre podjetje 'lahko h i t ro po z lu . Nekdo m o r a uprav­l jat i podjetje v Interesu d r u ž ­be. Ce n i to organ delavskega upravl janja , mora b i t i kdio drug.

Cesto Višnjo gora-Ivončno gorico

10. avgusta je b i l spet po­memben dan na avto cesti L j u b -l jana-Zagreb: prometu so i z ­roč i l i 4 in pol k m dolg odsek od Višn je gore do Ivančne go­rice. N o v a avto cesta od L j u b ­ljane do I v a n č n e gorice je ne­kaj k i lomet rov k r a j š a od s.are, je brez hudih k lancev i n v e č ­j i h ov inkov . Ces t i šče je beton­sko. Tako se je avto cesta na pol p r ib l i ža l a Novemu mestn­

ih* -<̂ ww***> M " , ^ , . ' « ^

M e h a n i z i r a n i kamnolom v L u k n j i p r i P r e č n i . V njem pr idob i ­vajo sedem vrst gramoza za modernizaci jo ceste Novo mesto—

Smednik.

V tem tednu nabiramo

GOSPODARSKA POSLOVNA ZVEZA Novo mesto

o b v e š č a vse č e b e l a r j e , da lahko dobe v njenem sk l ad i š ču poljubno k o l i č i n o S L A D K O R J A Z A K R M L J E N J E Č E B E L po ceni 137 d i n k i l o g r a m č i s t ega s ladkorja .

Obenem o b v e š č a m o , da odkupujejo kmet i j ske ea-druge za njo vsako ko l i č ino medu po n a j v i š j i h dnevnih cenah.

Cvet jesenske rese (100 din), rmana (50 din), r d e č e deteljice (100 din).

L i s t anbeža (40 din), s lezenov-ca (200 din), volč je č e š n j e - b e l a -done (180 din), lapuha v inog rad ­n i š k e g a (60 din), melise (150 din), ozkolis tnega trpotca (80 din), hr ibske rese brez pecljev (500 din), mal ine (40 din).

Rast l ino zlate rozge (65 din), materine d u š i c e (45 din), kopi t -n ika s koren ino (70 din), h r i b ­ske rese (260 din), dobre m i s l i

V Kočevju gradijo mlekarno

Odbor za posojiila iz r e p u b l i ­škega investici j sike ga sk lada je v pre tek lem mesecu med d r u ­g im odobr i l 15 mi l i j onov d i n k o l prispevek k u d e l e ž b i iz zvezne­ga invest ic i jskega sk lada za gradnjo nove mlekarne v K o ­čevju . V celot i bo stala gradnja mlekarne o k o l i 140 mi l i jonov d in .

9P

m a š č u j e . K o je objekt zgrajen p r e d r a č u n u pa 365.000 d i n . pc n a č r t u i n vsa zunanja dela p r v e m p r i m e r u b i izkope

v i n

ASANACIJE podobno. Sele ko imamno vse te tovi , da je gradnja gospodarsko potem je m o g o č e objekt iz roč i -

K a d a r govor imo o p r a v i l n e m zajetju studenca, zgradi tv i vo ­dovoda, kapnice a l i vodnjaka, oziiiroma o«nj ihovd h ig iensk i i z -

'boli jšavi , p ravimo, da objekt za p r e sk ' bo z v . " asa i P r a v je. da je dobr ih i n h ig i en ­sko n e o p o r e č n i h vodn ih objek­tov č im v e č in da gradijo take objekte naizna podjetja i n orga­nizacije, ke r se s tem zbol j šu je osnova ž i v l j e n j s k e ravh i in do­be ljudije dobro piitno vodo. N i pa prav, da se talke gradnje opravl ja jo brez pravega n a č r t a In nadzora fin brez s trokovnega mnenja pristojnega zdravstve­nega organa, ke r v več in i p r i ­m e r o ^ stane popravljanje že ob­s to ječega objekta več , kot pa njegova izgradnja. Take asana-ciije imenujelo »dlivje« prav iz teh raizlotgov. V zadnjem času smo p r i terenskih ogled ih opa-r J l i spet večj i pejrast takih " d i v ­j ih« preden.) objektov za pre-•krbo z vodo, k i so b i l i zgrajeni Ioni ali letos. P r i nekater ih smo

gradnjo m o r a l i ustavi t i , p r drugih pa zahtevat i dograditev.

N o v o m e š k i okraj je t i p i čno k r a š k i . Zato so vs i s tudenci in ta lna voda s u m l j i v i i n je treba vodo b a k t e r i o l o š k o i n k e m i č n a pregledati prej, preden se odlo­č imo za asanacijo. Včas ih je treiba asamirati najprej gnoj i ­šča iin s t r a n i š č a v vaseh, predne sploh z a č n e m o gradini tak ob­jekt. P r a v tako je zelo važno ko l iko je vode ob suš i , če mor­da studenec ne usahne, oziroma kako je s talno vodo, če se mor-dia dviga in pada z gladino bl iž­njega potoka alti reke. Vsa ta opazovanja zahtevajo da l j š i &M P r i gradnji vodovodov je stvar popolnoma enaka, ker je treba u p o š t e v a t i dovolj ve l ik rezervo­ar. N i vseeno, k o l i k o oseb in ž iv ine bo uporabljalo vodn i v i r ker se po tem ravna veliko.si rezervoarja, s temn pa so zd ruže ­ni s t r o š k i gradnje. P r i kapnical i moramo upoš teva ta kra jevne

m e t e o r o l o š k e razmere, k o l i k o je nja sp loh u p r a v i č e n a i n če ni le tn ih padavin in kdaj so na j - morda še k a k š n a bo l j š a a l i ce-bolj pogoste. U p o š t e v a t i mora- r.ejsa r e š i t e v . P o po t rd i t v i n a č r - d o k o n č a n a , j e potreben ponovni druga nestrokovna dela pod mo vel ikos t lov i lne ploskve, ž le - ta i n p r e d r a č u n a z a č n e m o gra - ogled i n odvzem vzorca vode, nadzorstvom o p r a v i l i p r eb lva l -bove, naprave za f i l t r i ran je In d i t i . Ves ta postopek nam zago. tudi morebi tna r a z k u ž i t e v , šele c i prostovoljno. Gradbeno pod­

jetje n i dalo n ikakega n a č r t a , pač pa samo p r e d r a č u n . R a z u m ­l j ivo , da smo delo p r i i zkopu ur ta v i l i . D r u g i p r imer . Vaško kapnico v nek i obč in i so že i m e l i . VaSkl odbor za p o p r a v i ­lo kapnice se je pogodi l z z idar ­jem iz b l i žn je vas i , k i bi naj

podatke, lahko i z r a č u n a m o ve­l ikost objekta, vel ikost č r p a l k e ozi roma cevovoda i n napravimo n a č r t za vodni objet. N a podla­ga n a č r t a i z r a č u n a m o porabo cementa, peska i n drugega ma-

p rav i lno teriala, š tev i lo delovne sile i n de lovnih dni i n naredimo p r e d ­r a č u n . K o nimamo vse to, mora ­mo ponovno pregledat i celotno stanjp in ugotovit i , če je grad-

u p r a v i č e n a , da je h igiensko p r i ­merna in da bo potrebam zado­vol jevala . M e d gradnjo je po­treben s t rokovni nadzor, ke r mora b i t i objekt zgrajen tako. da vanj ne zatekajo fekal i je in tudi da voda iz njega ne odteka drugam, k e r b i v tem pr imeru voda ne b i l a u ž i t n a a l i pa b i Jo bi lo premalo. Takozvano p r i h r a -njevanje cementa se le p r e v e č

ti svojemu namenu.

Ves ta postopek je nujen. Voda mora b i t i v vsakem o ž i m n e o p o r e č n a , sdcer stanja nismo izbol jša l i , p a č pa smo zgrad i l i nekaj, ka r stanja bistveno ni

Hig iensko zajet studenec v Ot rcsku , o b č i n a Š e n t j e r n e j

popravi lo . Ob jek t i za preskrbo k R p n i c Q a s a n i T , a l k e r J € w u

z vodo so d rag i i h n a j m a n j š a p , o k v a r j e n a _ Z W a r ^ v i l

nestrokovna napaka se m a š č u j e . . n e p i w U l M > b e t o n s k o z m e s ; k e r

Nekaj p r imerov . Gradbeno je »pr ih ran i l« cement, je sicer podijetje v eni izmed občan na- gradnjo poceni l , objekt je pa

K;I ok ra ja je predlagalo grad- neraben, K a p n i c o bo treba zno-njo kapn ice p r i Šoli. 2e izbor va popravi t i i n sedaj bodo stro-mesta je b i l n a p a č e n , ke r je b i l ški seveda več j i . Tre t j i p r imer , v nep r imernem terenu in pre- Vodnjak p r i šoli je poprav l ja l d a l e č od stavbe. K a p n i c a naj bi nestrokovnjak. Posledica je, da b i l a k a m n i t a , cementa b i se voda zateka nazaj v vodnjak in uporabi lo 1.000 kg , peska 1,5 ga s tem o k u ž u j e . Pop rav i l o bo k u b i č n i h metrov , betonskega že- sicer m a n j š e , vendar so s t r o š k i leza 30 k g . Čirpalkia n i b i l a pred- rjerpatrebni, ke r b i b i l objekt že videna. T a k a gradnja bi bi la p r v i č lahko v redu popravl jen, podobna t i s t im, k i so j i h g rad i l ' T i p r i m e r i k a ž e j o , da brez našii pradedje. P o n a š i h i z r aču - s t rokovnjakov higienske s lužbe nih je potrebno kapnico name- ne gre, ke r so »divj*« gradnje y\i'i b l iže šoli , na drugem me- k l jub morda t renutnemu cene-stu, cementa 5.600 kg , peska 10 neonu u č i n k u nepr imerno d r a ž . k u b i č n i h metrov, betonskega je, k a k o r če b i b i le v z a č e t k u železa 91 k g . P redv idena je r , r p rav i lno zgrajene, pa tudi , d« palka , f i l t r i , c e v i i n ves ostali je h ig iensk i u č i n e k enak miči' mater ia l . Cena po p r e d r a č u n u M i h o č e m o l judem p r ip rav i t i gradbenega podjetja je b i l a dobro dn zdravo vodo. pa dovolj ok rog 120.000 d i n , po n a š e m je mora b i t i ! Dr. Bo*o Oblak

do lž ina do 25 cm (35 din), g l a -d i š n i k a (40 din), rmana (36 din), Črnobine (80 din), j e t i č n i k a (120 din), vodne krese (140 din).

K o r e n i n e b%Ladone (140 din), malega divjega j a n e ž a (350 din), vel ikega divjega j a n e ž a (250 din), baldr i jana (260 -din), g la -deža (58 din), regrata (116 din).

Plooove k r h l i k e (400 din), š i p ­ka (50 din), š i p k a l u ščenega (200 din), gloga (33 din), č r n e g a t rna (30 din), p u n č k o v i n o (800 din), suhe borovnice (600 din).

O B V E S T I L O : C V E T j e s « i s k e rese bomo odkupoval i samo do­k l e r ne bo porjavel , pohiti te a nabiranjem. Koren ine ve l ikega in malega divjega j a n e ž a naj nabirajo i n odkupujejo t ist i , k i ga dobro poznajo, neprav i lno nabranih ko ren in nc bomo pre ­vze l i .

Na 9 prebivalcev 1 radijski aparat

St«Vilo rad i j sk ih n a r o č n i k o v v nas: d r ž a v i h i t ro n a r a š č a . L e . ta 1939 je b i lo 155.113 r ad i j sk ih n a r o č n i k o v , letos pa je to š t e ­v i l o naraslo na 710.694. L e t a 1939 je p r i še l en rad i j sk i spre­j emnik na 100 prebiva lcev , l an i pa na 25 prebiva lcev . N a j v e č rad i j sk ih spre jemnikov je v

Sloven i j i , k jer pr ide en spre­jemnik na 9 preb iva lcev , i n najmanj v C r n i gori , k je r p r ida en spre jemnik na 70 p r e b i v a l ­cev.

Č e p r a v ub i ramo p r i nas še l e p rve korake v t e l ev iz i j i , je b i lo letos 1- jun i j a v naš i d r ž a v i 1» 3.240 t e lev iz i j sk ih spre jemnikov, kov

t 350 ha orehovih plantaž K m e t i j s k o posestvo »Glavice«

v K n i n u i m a gotovo n a j v e č j i p l a n t a ž n i i nasad orehov v E v r o ­p i . Na p o v r š i n i 350 hektarov ima zasajenih 35.000 o r ehov ih dreves. R a č u n a j o na l e t n i p r i ­delek 70 vagonov orehov na j ­bol jš ih sort. N a tem posestvu so lan i ob&ejali s h ib r idno k o ­ruzo 50 hektarov, poleg tega pa na posestvu goji jo tudi ovca plemenite pasme.

Potrošniški krediti Medtem ko-so znaša l i p o t r o š ­

n i šk i k red i t i v n a š i d r ž a v i za nakup Industr i jskega blaga m a ­ja l an i 25 m i l i j a r d ?06 m i l i j o n o v din , so do maja letos naras l i na °5 mi l i j a rd 8" mi lHonov d in . to je porast skoraj za 100 odstot* k r v

» D O L E N J S K I L I S T « Stran S

•vVefeai misli o počitfeu Z a redno opravljanje svoj ih

v sakdan j i h nalog potrebuje de­l o v n i č l o v e k obi l ico delovne miš. T a pa j« neposredno pove­zana z vsakdanjim, n a č i n o m ž i v l j e n j a posameznika . R a z u m ­l j ivo je, da bolj a l i 'manj nupor-no delo na posameznem delov­nem mestu zahteva p r e c e j š n j o mero delovne- energije, katere je s tveda potrebno vedno na­doknadi t i '/n obnovi t i . V kolik-.« pa č lovek ne o b d r ž i delovna sposobnosti n a p r i b l i ž n o enak; v iš in i , v p l i v a to o b č u t n o na Škodo zdravja .

Glede nadomesti tve p r i red­nem de lu porabljene energije je osnovni č in i t e l j p r a v i l n i odmor, k i r.aj o m o g o č i de lavcu , d a si ohran i de lovno sposobnost na is t i v i š in i . Zato je zelo važno , k a k o č l o v e k p r e ž i v i i n i zkor i s t i dnevno svoj prosti čas . P r i tem pa je treba takoj poudar i t i , da za odmor n i m o č smatrata, i z ­k l j u č n o le spanje i n p o l e ž a v a ­nje, ampak je potrebno p r i tem imel i U na takozvani ak t ivn i po­č i t ek . P o d tem razumemo kako laž je delo, k i je č l o v e k u v raz-ve t i n lo : dnevnu ča&optc, zan iml7 f i l m , vedra glasba, zabavna knj iga , m i r e n sprehod — vse to zelo ugodno v p l i v a na poč i t ek delovnega č loveka . V a ž s n pa je tudi odmor v toku redne de lov­no izmene i n tega ne strnemo pozabi t i alj zanemar i t i . T a je za Človeka, k i oprav l ja t e žko fli-z č n o a l i umsko delo aH pa pod ž ivčno napetostjo uprav l j a » t r o j n e naprave, zelo pomemben in nujno potreben, M e d deiom prav i lno razporejen odmor — Čeprav k ra tek — olajša de lavcu opravljanje dodeljenega m u de­la ter dv iga njegovo p roduk t iv ­nost.

Nesmotrno koriščamj e. proste­ga č a s a je za delovnega č loveka vehko zlo, k i p o v z r o č j prej a l i slej o b č u t n e posledice. Stana] o d v e č je poudarjat i , da so ure, prebit* v zad iml jen ih gos t i šč ih in č e z m e r n o u ž i v a n j e a lkoho l ­n i h p i j a č skrajno, neugodni č in i ­

telji za delavčevo zdravje in njegovo produktivnost pri rpravljanju rednega dela. Prav itko škodljivo pa Je tudi pre­hudo izčrpavanje delavčevih sii & •težkim delom ob prostem ča­su, kajti to občutno vpliva n« zdravje in ]ma lahko za posle­dico dolgotrajno zdravljenje.

Po naših podjetjih j * zaposle­nih zelo veliko kmečkih ljudi, k; imajo posestvo in svojo zeni-jo. Tak delavec nima ob­veznosti samo do podjetja, k.iei je v delovnem razmerju m so-e.alno zavarovan, ampak .m* obveznosti tudi do hiše, polja, v.nograda. Skrb ra uspešno g« spodarj<?nje s svojim, večkrat zelo skromnim in bornim imet jem, mu že pri rednem delu v tovarni ali r adn ju poraja raz­lične misli ter <••] ustvarja načrt kako bo zgrabil za delo, ko se vrne iz podjetja. Pt[ vsem tema pa najdemo odgovor na nasled­njo misel: A l ; je človek sposo­ben opravljati delo na dveh de-Irvnih mestih in to največkrat

na takih delovnih mestih, od katerih vsako zahteva veliko prizadevnosti in delovne energi­je? Odgovor na to vprašanje je na dlan; in kratek! Ne! Tak na­čin razsipanja človeških sil je skrajno škodljiv za njegovo zdravje in ima posledice. Raj moremo pričakovati od rudarja, k; ž?lj biti v času najtežjih poljskih del zaposlen na nočni .:.meni? Rezultat je le ta, da bo prišel ponoči v podjetje počivat tn se pripravit na jutrišnje de­lo na polju aH v vinogradu. Za nespočitega delavca ! • značilna tudi premajhna zbranost <n paz­ljivost pri delu, kar ima lahk"> zi. posledico težko — če ne naj­hujšo nezgodo. Pr; takih delav­cih kaj hitro ugotovimo prehu­do •izčrpanost, kar je povsem v.izuniljivo. Tudi vsak stroj le ograjen za določeno zmogljivost in če ga preobremenjujemo, pogonska energija omaga in 'mamo defekt. In prav tako na­stane »defekt* pri človeku.

Opazovanja preutrujenih de­

lavcev povedo, da s« tak č lovek dokaj h i t ro s p o r e č e s svoj imi so tovar i š i , da v podjetju ugo­tavlja, da Je dodeljen vedno na na j tež ja delovna mesta i n k o n č -nr, da se prj de l i t v i p lač i l a <n nagrad čut i vedno zapostavlje nega. Zlas t i slednje je povsem razumlj ivo, ka j t i zaveda i e , da Je p remalo dobi l v p r i m e ru z lastno oceno izgube svoje de­lovne energije v celoti .

P r a v isto k a r t em dejal glede dnevnega p o č i t k a , vel ja tudi za letni odmor. T u d i p r i tem naSi ljudje ve l iko greiše Namesto, da b - se v času letnega dopusta te­melji to odpoči l i , uporabljajo ta čas za opravljanje n a j t e ž j i h se­zonskih pol j sk ih de l a l i podob­nih poslov. V tem pogledu č a ­kajo s indika lne o r g a n i z a c i j « še -elo v a ž n e naloge. T o l m a č i t i morajo svo j im č l a n o m vrednost in nujnost letnega oddiha ter i ;m nud i t i oz i roma oskrbeti ka r najbolj ugodne pogoje za u speš ­no k o r i š č e n j e letnega odmora

Pb

Dolenjski fantje pozdravljajo P r e j e l i smo v e č pisem od

n a š i h ' fantov, ki služijo voja­ški rok v r a z n i h krajih naše države. V s i se r a d i spominja­jo lepe Dolenjske in toplo po­zdravljajo starše, prijatelje in znance:

iz A l e k s i n c ? , v S r b i j i ' Anton Mušič, Franc Vidmar, Ivan P l u t , Jože Mihor, Anton Hu-dorovac in Janez GoieŠ.

Z o t o k a V i s a : Z d r a v k o Mat-kovič, Alojz ŠuHaršič, Franc Flajnik, Bogomir Frankovič, Ignac Vraničar, Jože Kozjan, Anton Konda, Janez Brezur in Stane Henigman.

Z Reke: Franci Opara, Ci­ril Plut, Alojz Simonič, Dar­ko Erjavec, Jože Jerman in Marijan Tramte.

V i m e n u Dolenjcev iz Zadra p o z d r a v l j a naše b r a l ce I v a n Rodič.

Iz N o v e g a S a d a : Janez' Kek, Peter Galjot, Franc Z u p a n ­č ič , Franc Jerele, Janez U mek, Martin Kastelec, Slavko Ivan-čič in Ignac Golob.

Iz S k o p j a : Martin Kobe, Mirko Uršič, Vladislav Muren in Alojz Plut.

Iz Dugega sela: Franc Za­gore, Jože Logar, Vlado L o k ­ne r, Franc M i k l a v č i č , L e o n Gričar in Stane Barle.

Iz V i s a se š e o g l a š a j o : Vla­dimir Flajnik, Janez Movrin, F r a n c Seko, Vladimir Boho­rič, Jože Črnit, Tone Plut, Ju­

le Malenšek, Alojz Franko­vič in V i k t o r Koklič.

Iz Kiseljaka: Jože Hosta, Slcvko Vidmar, Franc Šinko­vec, Ivan Horvat, Franc ViŠ-nej, Ivan Čič in Franc Smote.

Pa spet iz Skopja: Stane Ivec, Stane Pvl in Mirko čr-nič:

Z Gor. Milanovoa: Jože Kek, Franc Zeletelj, Anton Kamin, Franc Žužek, Jože Bartolj, Karol Pavec, Miha Ozimek, Tomšič Jože, Dr,ago Bradač, Jože D e b e v c , Janez Novak, Stanko Žužek, Martin Z u p a n ­čič , Leopold Pust, Jože črta-lič in Rafko Jakopin.

DOLENMi OBVEŠČEVALEC

Surovež brez primere M c đ P I C N I R J E V I M I vozniki, k'

d o v a ž a j o gtadlvo m d v o » i š č e in­dustrije obutve » Novem mestu je tudi nek! mlhjri voznik, k i inr. rjavega in T.«lt&& konja. T a voz­nik Je do svoje ž i v i n e skrajno su­rov. To potrjuje dogodek l * . av­gusta zjutraj na navedenem grad­b i š č u .

Brez vsakcfc* pravega vzroka Jo p r i č e l voznik konje divje prete pati. Najprej ga Je pi l jei za sobno in ga suval, nato pa pograbil po­leno, k i ga rabi za p r e v r a č a n j e truge, in s tem udrihal po konju, koder je p a č padlo. Poleno je đrža l i obema rokama tn mahal / vso m o č j o . Vs i delavci, k i so to videli, so se KfraCal!, neki ž e n s k i , ki je to tudi videl t, pa je postalo slabo. Drugi voznik, katarom u 10 prisotni Izrazili z g r a ž a n j e n i d ta­ko surovostjo, je pa menil , da bi bilo treba prav tako ali 6e bolj pretepati ljudi.

. A H bi s« OAIC Z dovolj stroge kaznijo zaSčltitl ubogo Sivino pred takimi saro v e ž i ?

V Podbocju so igrali P o dokaj dolgem presledku

nam je b i la v nedeljo, 11. avgu­sta, na odru ku l tu rne dvoran* K Z pr ikazana ig ra »Sneguljč ' . -ca«. Igra je prav dobro *ispela in moramo reč i , da so bi le v l o ­ge dobro razdeljene m temu p r i m e m o odigrane. Posebno sta se i zkaza l i k r a l j i ca — v osebi M a r i j e Sketa — i n Snegui jka — V l a d k a P i s a n s k i . M l a d i n a je vloži la v igro mnogo truda, v p o m o č pa j i je b i l a tudi pred­sednica kulturno-prosvebnega d r u š t v a M i l k a K o d r l č e v a .

Res, da so t ežave , vendar pa Je dokazano, da s« da z i o b r o vo l jo ve l i ko nared i t i . O b č i n s t v o je lepo zasedlo dvorano in je b i lo z ig ro prav zadovoljno. M l a d i n a — le tako naprej i n p remos t i l i boste vse ovire , l jud-s ivo pa vam bo izkazalo hva­ležnos t * lep im obiskom. - sk l

MLINSKO PODJETJE

AJDOVŠČINA proizvaja vse vrste moke

in mlinskih izdelkov.

Sreda. 31. avgusta — Ivana Č e t r t e k . 22 avgusta — Timotel Petek. 23. avgusta — £ d e n k a Sobota, 24. avgusta — Jernej Nedelja, 25. avgusta — Ludvik Ponedeljek, 26. avg. — Bernard Torek, 27. avgusta — Zlatko

S O N C E - 21. avgusta vzhaja »on-ce ob 5.08 In zahaja ob 19.01. Dan je dolg 13 ur ln 53 minut.

L U N A : 25 avg ob 12.32 m!a1

»Krka« — Novo mesto: od 23. do 26. V U I . italijanski f i lm »V Z N A M E N J U V E N E R E « . Od 27. do 29. VIII Jugoslovanski film »NE O B R A Č A J SE. S I N K O « .

Dom J L A — Novo mesto: od 20. do 22. V I H . a m e r i š k i film »NE K O T T U J E C * . Od 23. do 26-avgusta italijanski film » Č A S T A D I V A « .

»Jadran« — K o č e v j e : 21 m 22. avgusta Jugoslovan film » S L A B D E N A R « . Od 23. do 25. VIII. ju­goslovanski film » D O L I N A MI­RU«.

Č r n o m e l j : 20. In 21. V I H . franco­ski film »OCE, M A M A , S L U Ž ­K I N J A IN J A Z « . Od 23. do 25. avgusta a m e r i š k i barvni film » C E N A S L A V E « .

Metl ika: 21. In 22. VIII. jugoslo­vanski film » P O S L E D N J I TIR«. 24. in 25. VIII. a m e r i š k i barvni film » N A D A L J N J E M S E V E R U « .

Kostanjevica: 21. VIII. francoski film » T E R E Z A R A C Q I N « . 25. avgusta francoski film » A F E R A M A U R I C I U S « .

Ž u ž e m b e r k : 25. VIII. finski f i lm » B E L A K O Š U T A « .

Toplice- 21. VIII sovjetski barv­ni film » O B A D * . 24. in 25. VIII a m e r i š k i barvni film »GOLA O S T R O G A « .

»Rog« — S t r a ž a : 24, in 23. VIII. finski film » M A J A O D K R I V A M U Z I K O .

Mokronog: 24. in 25. VIII. Itali­janski film » N A R O B U P R O P A ­DA«.

zemlje (gozd ln vrt) ter hlevom Poizvedbe pri Kastelx: v B i š k i va­si 20 - - p Mirna p e č .

Jazbec Fanl, ž i v e l a v Aisdenu 1928—1932, p o š l j i t e naslov oglasne­mu oddelku D o l e n j s k e g « Usta pod • B e l g i j a « (395—37)

Poceni prodam sobno ln kuhinj­sko pohiStvo ter parllnlk. Vpra­š a j t e B.-š l j in 4.

V soboto, 17. avgusta sem izgu­bila ž e n s k o jopico ( d r a p - r d e č e bar­ve) od L o č n e do O t o č c a . Najditelja prosim naj jo vrne v gostilno K o ­sale v Novem mtstu, dob* 1000 din nagrade.

hitite s prijavami! Potu't* z nami udobno in pocenil

Gradbeno podjetje » O b n o v a « Ljubljana sprejme za dela v Č r ­nomlju v e č j e Atevilo kvalificiranih zidarjev. Hrana ln stanovanje p r i ­skrbljeno. P l a č a po tarifnem pra­vilniku. Interesenti naj se Javijo pismeno ali osebno na upravo podjetja Ljubljana, Vi lharje -a 33 ah na d e l o v i š č u »Be l sad« , Č r n o ­melj. Nastop s l u ž b e takoj.

Na u č i t e l j i š č u v Novem mesta bodo razredni popravni Izpiti 30. avgusta 1937, z a č e t e k ob 8. ur l . Sprejemni in diplomski izpiti pa bodo l . ssptembra ob 8. ur l . Redni pouk v Š o l s k e m letu 1957-58 a« p r i č n e 3. septembra 1957.

Ravnateljstvo e r V e l j t š č a

Opozorilo T u r i s t i č n i biro — » P u t n i k « Novo

mesto o b v e š č a vse kolektive, pod jetja in ustanove, ki nameravajo obiskati Z a g r e b š k i velasejem v č a ­su od 7. do 22. septembra, da or­ganiziramo avtobusne provozo. Po-

Opozarjam vsa kos ir , k l bi Si­ril l a ž n j i v e vesti o meni, da ga oom sodrijsko preganjal. Tistemu, kJ mi s p o t o č i r a z n * š a l c e takih ve­sti, dam nagrado.

Ivan Kure , Novo mesto, P a r t e r š i č e v a 3

N O V O M E S T O V č a s u od 10. do 17. VIII. je bi­

lo rojenih 17 d e č k o v in 18 deklic. P o r o č i l a sta se: Z u p a n č i č Ivan.

t o v a r n i š k i delavec iz R e g e r č e va­si, in Skoda J o ž e f a , kuharska po­m o č n i c a iz Novega mesta.

Umrla sta: Barbor iČ Pavla, za-sebnica, PO let, Iz Novega mosta, in P o g a č a r Jakob, upokojenec. 70

iz Novega mesta.

G O T N A V A S Rojena je bila 1 deklica.

Berta s PleSn — deklico, Kastelic Albina t Gor Selc — d e č k a . K o ­be J o ž i c a , tz Novega mesta — d e č ­ka. Muc V d a iz Gor. Lokvice — d e č k a , K o v a č i č F r a n č i š k a iz Go­r i š k e vasi — d e č k a . Pepel Anto­nija [7. Ljubljane — deklico, B r » j . . d l č Marijana iz Cerketl - deklico in K l c Ana iz Za^or^ce — d e č k a .

K R O N I

V torek, 13. avgusta z v e č e r sem v vlaku LJubljana-Novo mesto po­motoma vzel tujo aktovko name­sto svoje. K e r gre za nenamerno zamenjavo, prosim prizadetega, da p o š l j e svoj naelov upravi Dolenj­skega lista.

I š č e m sobo ln osebo za varova­nje otroka. Naslov v upravi lista. (405—57)

Prodam radioaparat znamke »Mi­n e r v a « . — Naslov v upravi lista (404—57)

Radio, majhen, v dobrem Sta­nju, prodam za S.oon rj1n. Crnomel.; — 2 e l e z n i č a r s k a 13.

Prodam mlin na 4 pare kamnov ob Temenici pri Mirn i p e č i z 68 a

Pretekli teden so v n o v o m e š k i p o r o d l š n i c l rodile: Gor t in Tere­zija iz Crmosnjlc — d e č k a . Skuf-ca Kristina iz Vel . Podljubna — d e č k a , 2agar Julka iz Jurjevlce — d e č k a , P o t o č n i k F r a n č i š k a iz V a b č j e vasi — d e č k a , Modlc M a ­rija iz Dol . Vrhpolja — d e č k a F r a n k o v i č Ljubica iz Vel Pake — deklico, Bergant Mi lka iz No­vega mesta — d e č k a . C o l a r i č Š te f ­ka iz Cegelnice •— deklico. A ide -š e k Matilda iz Starega trga — deklico. M l h e l i č Vera iz Salke vasi — d e č k a , F o r š č e k Marija iz Novega mesta — d e č k a , P i š k u r Milena iz Trebnjega — d e č k a , Pe-r e č l č Mi lka iz Č r n o m l j a — dekli­co, Novak Pavla Iz Mirne — d e č ­ka, Kart t i š Rozalija iz C m o m l i a — deklico. Topolovec Krist ina z v r h a — deklico, K o š i r Mi lka iz K o č e v j a "— deklico, Zupane t r n i tz Dol. Toplic — d e č k a . Zaje Amalija lz Gor. Laz — d e č k a , G r -m o v š e k Ana z Vrhtrebnlega — d e č k a . S k r b e č Ana iz Sred. Glo-bodola — deklico. L e š n j a k J o ž e f a lz Š m a r j a — deklico, Vide Anica iz Š e n t j e r n e j a — deklico. K r i ž n i k

Pretekli teden so se p o n e s r e č i ­li in iskali p o m o č i v n o v o m e š k i b o l n i š n i c i : P i l e t l č J o ž e . avtokle-parski vajenec iz S t o p i č . Je padel s kolesa in si p o š k o d o v a l desno nogo. Bukovca Antona, vodovod­nega instalaterja s Kota, Je uda­rila os voza ln mu p o š k o d o v a l a glavo. K o Š I č e k Ivica, hč i posest­nika iz Ž u ž e m b e r k a Je padla z dre­vesa in si p o š k o d o v a l a roki. Sa-h l č Ivan, delavec lz K o č e v s k e Re­ke, je padel s kolesa in si p o š k o ­doval desno roko. Dragan Martin, delavec u Skrljeva, Je padel s ko­lesa in si p o š k o d o v a l levo ramo. Macele Rudolf, nakladalec lz B r š l j l n a . je padel s kolesa in si noikodoval desno roko. Borš t .nar Staneta, sina posestnika lz Brune vasi, je p o š k o d o v a l a bomba. Ban Anton, delavec lz Vel . Brusnic, si je na lagi p o š k o d o v a l prst desne roke B e j t o v f č Al l ja , sina s l a š č i ­čarja iz K o č e v j a , je podrl avto­mobil ln mu p o š k o d o v a l slavo. G o r š e Ano, p o * e « t n l c o _lz Bubnlar-cev, je podrla krava ln jI p o š k o ­dovala desno nogo. Z u p a n č i č Jo­že , posestnik iz Rumanle vasi, le padel «. kolesa m si ooSkodovat glavo. Henigman Majda, h č ' upravnika 1Z. Novega mesta, si Je v avtobusu z vrat! p o š k o d o v a l a orst leve roke.

Posledice primitivnosti, iznianj in trme

Prid--? roke v a š č a n o v Gorenje vasi zb i ra ln ik .

pr i fti^'ricti gradijo vodni

Iz ŠENTJERNEJU poročajo V Š e n t j e r n e j u je bi la usta­

novljena avto-moto šo la ; š t i r i mesece jo je obiskovalo nad 30 l jud i . Solo je vod i l upravni od­bor L judske tehnike. C e p r a v je ob p r i č e t k u pouka pr imanjko­valo strokovnega kadra , je b i l uspeh p r i i zp i t i h zadovol j iv . Se­veda pa nekaj t eča jn ikov izpita ni naredi lo.

*• *

13. avgusta ob desetih zveče r je i zb ruhn i l p o ž a r prj posest-

Sklctdfšče bi radi zgradili O b č n i zbor ICmeti jske z a d r u ­

ge D r a g a t u š j e s k l e n i l zg rad i t i z l a s l n i r n i s r e d s t v i p r i m e r n o s k l a d i š č e z a o d k u p l j e n e r i d e l -ke i n d r u g o b lago . G r a d i t i ao n a m e r a v a l i le tos i n so v ta namer i k u p i l i v b l i ž i n i z a d r u ž ­nega d o m a p r i m e r n o parce lo ter d a l i i z d e l a t i n a č r t e . P r i teh p a se j e z a t a k n i l o .

2 e meseoa m a r c a letos so n a č r t pos l a l i v r e v i z i j o na O L O N o v o mesto . Do sedaj n a č r t a š e

niso d o b i l i natoaj. N i potr jen, ne z a v r n j e n . P r e d p o t r d i t v i j o n a č r t a ne more jo p r i č e t i z d e ­l o m . P r i m e r n o s k l a d i š č e pa j i m je nu jno potrebno. V n j e m bo tudi g a r a ž a za š t e v i l n e stroje, k i j i h i m a zad ruga , p a j i h se­daj n i m a k a m s p r a v i t i p o d streho. Z a r a d i p o m a n j k a n j a prostorov n a m e r a v a j o z a č a s n o u r e d i t i v n o v e m s k l a d i š č u t u d i en p ros to r za u č i l n i c o , d o k l e r ne bo zgra jena n o v a š o l a .

Umrla je vneta pevka

Naše vnete pevke MARIJE JORDANOVE ni več. Ne­nadna smrt jo je odtrgala od nas. Četudi se zadnje čase ni več udejstvovala, je b i l a Še vedno vsa naša. Od leta 1945, ko se je u e l i k o večina č l a n i c AFZ org. vključila v šentjer-n e j s k i p e u s k i zbor , se je tudi Marija pridruftla ter z n a v d u ­š e n j e m i n radost jo p e l a na va­jah, na k o n c e r t i h i n sploh po­vsod, kjer je bila p r i l i k a . N a d 10 let je bila najzvestejša čla­nica zbora in ni z a m u d i l a no­bene vaje. V tem oziru je bila vzor mlademu rodu Kako hu­do ji je b i lo v Času b o l e z n i , ko je morala izostajati, in kako

srečna je zopet bila, ko se je spet pri vajah sešla z nami! S svojo pristno šegavostjo je poživljala naše sestanke, z ve­selim humorjem se je znala prilagoditi n s a k i druščini.

Nismo se mo£jli p o s l o v i t i od nje s pesmijo, ki j o je t ako l j u b i l a . Oprostila nam bo, saj h r a n i m o njeno pesem v svo j ih srcih kot drag spomin. Užalo­ščeni rodbini naše globoko so-žalje. '

P e v k e i n p e v c i pevskega zbo ra v Šentjerneju

niku Janezu H u d o k l i n u v D o -brav ic i pr i Š e n t j e r n e j u . K o je b i l s sireno dan znak za požar , so gasi lc i takoj h i t e l i gasit, k l jub temu pa je kozolec pogr». rel do tal . N a s r e č o so žito že prej omla t i l i i n tako vsaj ne­kaj r e š i l i .

Ali je to prav? 12.' avgusta sem šel v novo­

m e š k o t r a l i ko St. 11 i n hotel nakupit i v e č j e ko l i č ine t o b a č n i h izdelkov z n a r o č i l n i c o . P r o d a ­ja lka pa me je zelo grobo zav r ­ni la , češ da ne - da n ič na naro­č i ln ico . Na moje pojasnilo, da sem že v e č k r a t dobi l v tej t ra ­f ik i na na roč i ln i co , je odgovo­r i l a , da to njo n i č ne b r iga i n ona na n a r o č i l n i c o ne da n i č .

Odšel sem iz t raf ike p razn ih rok in takoj zav i l v t r a f iko št. 3, k jer sem dobi l vse, k a r sem želel in to • seveda na n a r o č i l ­nico.

V e m . da imajo vse t raf ike enaka navodi la za prodajo to­b a č n i h in drugih izde lkov, zato me tak odnos prodajalke v na­vedeni t r a f ik i do p o t r o š n i k a , še bolj čudi . M e n i m , da tak odnos ni v sk ladu z nače l i t rgovske p o s t r e ž b e v soc ia l i s t ičn i d r ž a v i .

A . IV

Uradni vestnik 0L0 š t e v i l k a io z dne 15. avgusta pr i ­n a š a : odlok O L O Novo mesto o p r o r a č u n u O L O za leto 1957; od­lok o b ć . L O Č r n o m e l j o uvedbi o b č i n s k e g a prometnega davka na o b m o č j u o b č i n e ; odredbo o>bčine Č r n o m e l j o p l a č e v a n j u pristojbin za uporabo prostorov za grobove na p o k o p a l i š č i h na o b m o č j u ob­č i n e Č r n o m e l j ; odlok o b č i n e K o -stanjevica-Podbotje o o b č i n s k e m p r o r a č u n u ; odlok o b č i n e Novo mesto o uvedbi o b č i n s k e doklade na dohodke od kmetijstva; odlok obč . Trebnje o o b č i n s k e m prora­č u n u za leto 1957; odlok o b č i n e Ž u ž e m b e r k o o b č i n s k e m prora­č u n u za leto 1957 ter volitve ln imenovanja svetev o b č i n s k e g a ljudskega odbora Trebnje.

Volivci , od 1. do 10. septembra preverite pri pristojnem matičarju, Ce ste vpisani in kako ste vpisani v volilni

imenik.

P r i nadal jevanju gradnje s u -hokranjskega vodovoda »o na j ­prej dobi le vodo 2 v i r č e . C e v o ­vod do te vasi je b i l spetljan pomladi letos. Posamezni gospo­dar j i v 2 v i r č a h so poh i t e l i m s i napel ja l i vodo v d o m a č i j e . Od cevovoda do svoje h i š e Je n a ­pel ja l vodo vsak na svoje s t ro­š k e . T i so b i l i r az l i čn i , k a k o r je p a č d o m a č i j a oddal jena od glavne cevi . Zatrjujejo, da je posameznika stala napel java s takso za p r i k l j u č e k do 20000 d in .

V s a de la z napel javo vode v vas, v k l j u č n o zasipanje j a rkov , so b i l a opravl jena s p l a č a n o de­lovno s i lo . O k a k e m pros tovol j ­nem b r e z p l a č n e m d e l u skoraj ni govora . Se za p l a č i l o je v e č ­krat p r iman jkova lo delavcev. T i s t i , k i so se zapos l i l i , pa še sedaj t rdi jo , da je b i l za s lužek zelo s lab . V Žvi rČah je še pre­cej d o m a č i j , k i n imajo vodovo­da v h i š i . E n i t rdi jo, da imajo vodnjake, da j i m voda n i po­trebna i n podobno, eni pa ho­dijo po vodo k sosedom.

Nedoigo tega je med gradi te­l j i vodovoda i n Z v i r č a n i nastal spor, k i še n i poravnan- G r a d i ­te l j i u p r a v i č e n o p r i č a k u j e j o , da hodo v a š č a n i vsaj de loma p r i ­spevali h gradnji vodovoda, Z v i r č a n i p a se takemu pr i spev­k u na vse n a č i n e i zmika jo . Spor je p r i š e l tako da leč , da so zapr­l i vodo za Zv i r če z u t e m e l j i t v i ­jo, da bodo ko r i s t n lk i vodovod* spet dobi l i vodo. k o bodo i z p o l ­n i l i svoje obveze.

Takra t pa so Z v i r č a n i z a v p i l i : »Kaj , vodo nam zapirate. K a k š ­na k r i v i c a ! K a j če p r ide do k a k š n e bolezni . v* i bnmo po­m r l i . K d o bo zato odgova r j a l . «

K a k š n e obveze naj b i i z p o l ­n i l i ? Zatrjujejo, da so na ne­kem sestanku doseglj spora­zum, po katerem m o r a vsako gospodarstvo, k i ima vodo. za­suti 18 metrov [jarka. Osta l i , k i «1 vode niso naneljalj v h i ­še, pa menda nimajo nobene obveze, K o n č n i k i v o d « v Zvtr-&Mb »0 menda ob l jub i l i , da bo­do nekaj pr ispeval i z delom, zasuti 18 metrov l a r k * Da se i i m zdi mnogo prevar . Tzgovar-isijo se na pomanjkanje časa , ^a n ' m a ' i rlelovn? pile, o*» bo­do te obveznosti I rnolniH Se nozneje ln podobno. "Hpl tem se , oka^e tu-ii zelo SVoHU'va trm.*. *e!i to l iko r-* bom d ° l a i . na če i ' m n n i n ; ko! j vode iz tega v o -

«voda I K d o ' m i rvrav v snoru?

v<?ak oo svole In nobeden. G r a -d i tel i i vodovoda b i mora l i v o r a -'nnje k v a l P v n » - * n pam©pr ispev­k a u red i t i » r e j predno so BiH *el l z fm&nH%. a l ; vsa l m H •mudijo. Gotovn h : bi l ' ' Ull« M U Hud i za r r , o « t o v o l ^ o de l« n , p^adnl; v^dov^d* prot i vasi In po v a s i Sedal JjJi s i l i jo na

delo v h r i b prot i P r e v o l a m , k a j ­t i v Ž v i r č a h je delo k o n č a n o .

Zahteva po k ra jevnem samo­p r i spevku Je povsem utemelje­na i n u p r a v i č e n a . V n a š e m l i ­stu smo že v e l i k o p isa l i , k o l i k o so p r i speva l i p reb iva l c i posa­meznih vasi p r i gradnj i vodovo­da. Z la s t i so znani p r i m e r i š t e ­v i l n i h vasi v B e l i k r a j i n i , k i so p r i gradnj i vodovoda oprav i le vsa t e ž a š k a dela b r e z p l a č n o . Ne samo p r i zasipanju j a rkov , p a č pa so v v e č k r a j i h tudi ja rke izkopal i l n o p r a v i l i ostala dela ter b r e z p l a č n o prepel ja l i vse gradivo. V v e č k r a j i h so na zbor ih v o l i v c e v sprejel i sklep o obveznosti posameznega go­spoda rstva. te obveznosti do k ra ja i z p o l n i l i i n , če je b i lo tre­ba, spreje l i še nove. Toda o g lavnem p r i s p e v k u so se pona­vadi pogovor i l i že pred p r i č e t -k o m del . To . da glede k r a j e v , nega samloprispevka nli b i lo urejeno r>red b r i č e t k o m del v Suh.i k r a j i n i , j « u p r a v i č e n raz­log Z v i r č a n o v za oteoanie p red fpirim samoprispevkom. •

Treba pa je r e č i o d k r ' t o be­sedo o pr iprav l jenos t i z v i r č a ­nov, da k lastnemu napredku

sami nekaj prispevajo- Te p r i ­pravl jenost i dosedaj nismo v i ­de l i , navz l i c ob i l i c i dlobre volje l judske oblas t i , da j i m pomaga iz zaostalosti, i n sorazmerno v e l i k i h sredstev, k i j i h j« l j u d ­ska oblast da la tem l judem. C i -kanje na morebitne posledice, k i b i j i h lahko i m e l pojav na­l ez l j i v ih bolezni zaradi piomanj-kanja vode, je sicer utemelje­no, vendar je v usttdh Z v i r č a n o v sedaj samo sredstvo za pr i t i sk , da b i j i m da l i vodo brez vsake njihove obveznosti- T u d i izgo­vor, da n imajo delovne s i l * , da imajo obi lo dela, da ne uitegne-jo delati sedaj i td, je prozoren in samo k a ž e na namerno i z mikanje , kot k a ž e od ločno od­klanjanje, da b i i z p o l n i l i obve­zo, k i je d o l o č e n a , dokaz hude trme, k i n i še n i k o l i kor i s t i l a . K o pnvori jo © pomanjkanju ča ­sa za prostovoljno delo, ne mo­remo m i m o dejstva, da »e je ob n a š e m obisku skoraj v*a * M pr iora v i ja la na žegmanje. Za pr iprave tn praznovanja časa dovol j . D a b i s« kdo spomrvl «,a obvpTrt, lastnega napred­ka , Jim menda še na pamet ne pride.

Men imo , da je o b č i n s k i l j u d ­sk i odbor doslej glede tega pre­malo s t o r i l , še manj pa mno­ž ične organizaci je . Men imo t u ­d i , d a n i pravilmo, če se .zahte­va k r a j e v n i samoprispevek v o b l i k i dela samo od k o r i s t n i -kov, k i imajo vodo v hiši- O d vodovoda imajo piosredno a l i neposredno kor i s t vs i p r e b i v a l ­c i , za to naj h gradnj i vs i p r i ­spevajo. N a j v e č j o k r i v i c o b i de la l i p reb iva lcem š t e v i l n i h vasi v Bei j k r a j i n i i n tudi d r u ­god, k i so za gradnjo posamez­n ih k o m u n a l n i h naprav pr i spe­v a l i zelo ve l iko , če ne bi vsaj sorazmerno temu pr i speva l i t u ­d i p reb iva l c i Suhe kra j ine . Z a ­devo s samopr i spevkom pa je treba uredita na zakoni t i osno­v i . C© tlo n i b i lo urejeno prej , j« t reba uredi t i sedaj. Z u k r e ­pi na eni s t ran i i n t rmas t im odklanjanjem in r a z n i m i izgo­vo r i na drugi s trani , ne bomo n ikamor p r i š l i . Z obo j im je t re­ba nehat i i n doseč i sporazum. To to l iko biolj, ke r se bodo po­dobni p roblemi po jav i l i ver je t ­no tud i v drugih &uhokranjskih vaseh-

DROBNE VESTI IZ METLIKE Pred k r a t k i m je M e t l i k a dob i ­

la nov rešilni, avto. P r e j š n j i je bi l popolnoma dotrajan in so se morali, bo ln ik i zadnje mesece vozi t i v bo ln i šn ico s tu j imi re­š i ln imi a l i pa s p r i va tn imi avto­mobi l i .

N o v i av tomobi l je b i l sestav­ljen v A v t o m o n t a ž i v Novem mestu, nabav i l pa ga je okrajni Svet za zdravstvo p r i O L O N o ­vo mesto. A v t o m o b i l je prav udoben, lepo izdelan in je upati ,

da bo dobro služil svojemu na­menu.

N o v i zdravstveni dom v M e ­t l i k i bodo menda le p r i če l i gra­di t i . K o t smo obveščen i , bo že ta teden b u l d o ž e r začel na pro­storu dosedanje mestne žage ko­pati temelje za novo zgradbo, Ce bo šlo po s r e č i , bo zdravstveni dom do zime v surovem že pod streho.

Gojitev vrb . N a ekonomij i Graben P r i No­vem mestu so naprav i l i poizkus z goji tvi jo v r b za pletenje ko­ša r . Z v rbami so nasadi l i 9 arov zemlje, k i nI posebno dobra za druge ku l ture .

Poizkus je od l i čno uspel in pokazal , da Je gojitev vrbe do­nosna stvar. Oranje i n Obdelo­vanje vrbovega nasada j i h je

Festival državnih uslužbencev

Osmega septembra letos bo v Novem mestu okrajni festival d r ž a v n i h u s l u ž b e n c e v n a š e g a okraja. Posebni pripravljalni od­bor Je izrtvlal o b š i r e n spored ie-stlvala, ki bo zajemal razna š p o r t ­na tekmovanja, š a h , ke..:janje namizni tenis, odbojko, strelja­nje ln drugo ter tekmovanje v strojepisju. Popoldne bo velika d r u ž a b n a prireditev s kulturnim sporedom. .

veljalo manj kot 2.000 d in . za vrbove š ibe pa so dobi l i v je­seni oko l i 90.000 d i n l

N a ekonomij i zatrjujejo, da je gojenje vrbe zeio enostavno. Vej ice plemenite vrbe s« zapi-čijo v zorano zemljo v presled­k u 15 do 35 cm. Vej ice morajo bi t i obrezane. Nasad se še en­krat al i dvakra t na leto okop-lje, in to je vse. V r b a raste na vsaki zeml j i , najraje pa na v lažn i . K e r je p o v p r a š e v a n j e Po v r b o v i h š ibah za pletenje zelo ve l iko , cena v rbov im ši­bam pa je b i l a l an i od 15 do 32 d in za k i log ram, slabo do­nosnih p o v r š i n je pa tudi do­vol j , bi b i lo p r i po roč l j i vo , da bi se gojenja v rb opr i j e l i tudi kmetovalc i . Na G r a b n u r a č u n a ­jo 'etos na š e znatno večj i p r i ­delek v r b o v i h šib. A . B .

Kopal i šče na Kolpi je zadnje tedne spet m o č n o ož ive lo , saj prihajajo nanj poleg d o m a č i n o v tudi i z l e tn ik i iz L jub l j ane , K a r ­lovca, Novega mesta i n od d r u ­god. N a k o p a l i š č u se ustavljajo tudi mnogi naš i i n tuji tu r i s t i , k i z av tomobi l i potujejo skozi M e t l i k o na P l i t v i č k a jezera. K r i ­stalno č is te vode, k i b i ime la do' 30' C res n i povsod dobi t i .

• Z n a r a š č a n j e m av tomobi l i zma

bo treba v M e t l i k i prav resno mis l i t i na bencinsko č r p a l k o . Ze to, da sta b i la l a n i v M e t l i k i sa­mo dva motorista, da pa j i h je letos že 15 ln tudi v e č nov ih a v ­tomobilov, nujno terja postavi­tev bencinske č r p a l k e . Mogoče bi jo lahko postavilo S p l o š n o trgovsko podjetje v M e t l i k i .

* Zanimanje za motor izem v

M e t l i k i stalno raste. Zdaj spet obiskuje avtomobilsko šolo 17 t eča jn ikov . M e d n j imi so tudi žene . Solo vod i tov. Jože G e r š i č .

i Gojenci Doma za glasbeno

vzgojo v L j u b l j a n i , k i so v o k v i ­ru K l u b a N O B K o s m a č - K l e m e n c več tednov tabor i l i ob K o l p i , so minu l i Čet r tek za s lovo p r i r e d i l i M e t l i č a n o m s svo j im orkest rom lep zabavni ln p lesni v e č e r . Ž e ­l imo, d a . b i s i m p a t i č n i fantje i n dekleta drugo leto spet priš l i med nas. -ar

Staran 4 » D O L E N J S K I L I S T « 5tev. 34 (388)

TUDI V T A J G A H RAŠTO M E S T A

Pros lave D n e v a dolenjsk:h gasilcev so za nami . Z a s lavnosi o k r a š e n o Novo mos'.o je spet do­b i lo staro podobo, r a z š l i so ke š t e v i l n i gas i l c i fcn gostje iz vsei . k ra jev nase domovine , ostala je pa v e l i k a gas i l ska misel , k. se č e d a l j e bolj š i r i in utjra poi v zavest dolenjskega p reb iva l -s tva . Dasč ta gas i l sk i fes . iva; n i dosegel razmaha, prvotne za­m i s l i , je gasilstvo vendar do­stojno manifes t i ra lo svoj pro­g r a m i n N o v o m e š č a n i so p rv i . po -osvoboditvi lahko v ide l j in spoznal ' sestav i r ottplnj ustroj novodobnega gasi ls tva.

Z a dolenjske ga i l l ce je b i l ta dan — 11. avgust — res po­memben j u b i l e j : m i n i l o je 16 let, ko je b i l a ustanovljena d a n a š n j a D o l . gas i lska zveza. N o v a l judska oblast je prines!;; tudi gas i ls .vu novo pot in n/r-, ob i ike . 1946 i e b i lo p r i tedanjem o k r o ž n e m povel js tvu L M v N o - > vem mestu ustanovljeno G a s i l ­sko poveljs tvo, k i je povezovalo 35 d ru Ste v, naslednje leto je pa b ! l a ustanovljena D o l . gasilska sveza- Zai fo je ta desetletni en tako pomenl j iva ne le za gas i l ­stvo na Dolenjskem, t e m v e č tu­d i za vse drugo prebivals tvo T o je i zpr iča la tudi ta proslava saj je zbra la v N o v e m mestu skoraj š t i r i »tteoč gasilcev in ga­s i l s t vu naklonjen ih l j u d i ne sa­mo i z Dolenjske, ampak tud; iz K o r o š k e , Š t a j e r s k e , S lov . P r i m o r j a , iz Notranjske m G o ­renjske.

Gas i l ska organizaci ja na D o ­lenjskem sega nazaj že dobr ih 80 let, dasi je b i l a v nekdanj i avsl .rocgrski monarh i j i le pre­v e č k r a t , posebno v mestih, pod­rejena pu.u-jčeval.nernu v p l i v u n e m š t v a . P a tudi v s ta r i Jugo­s l a v i j i je b i lo gasilstvo v e č i n a p r e p u š č e n o na milos t in n e m i ­lost v o d i l n i h po l i t i čn ih s t rank. N a v z l i c temu vs i l jenemu j a rmu :n rv-imanjkljivemu orodju je p a

vendar gasi la lvo pomeni lo za P sofi v n e s r e č i dragoceno p r i - ' dobitev. Druga svetovna vojna je tudi dolenjskemu gasi ls tvu F - V a b v e l i k o škodo . G a s i l ­ske če t e , k i se n b o hotele v d i . njat i okupator ju , so bi l« raz-p u ž J e n e , orodje je okupator pobra l a l i un ič i l , v k o l i k o r ga gasi lc i niso poskr. i l i . P o ž g a l i n p o r u š i l je 'tudi 28 domov.

Zanos obnove po osvobodi tvi je zajel tud i dolenjsko gas i l ­stvo. V dobr ih desetih le t ih po vo jn i se n i i zob l ikova lo le n vo, soć iuus i i i .oo gasilstvo, ampak so gas i lc i s podporo l judske ob ­las t i p o p r a v i l i i n o b n o v i l i po-r u l č n o domove, poz.;dali nove, ad p r i sk rbe l i orodje i n brizgalne.

Danes ima gasi lstvo na D o ­len jskem »pefi 73 domov i n 23 c r o d i š č . Č e p r a v n a š e gasilstvo še da l eč n i opremljen-) tako, kot b i mora lo b i t i , je vendac tako m o č n o l n usposobljeno, da se lahko povsem zanesemo nanj. V n o v o m e š k e m okraju, torej na o b m o č j u d a n a š n j e D o l . gasilske zveze, k i ima 92.000 prebivalcev , deluje 126 F < J D , k i š t e j e jo s k u ­paj 6563 a k t i v n i h č l a n o v . M e d nj mi je 4235 operat ivcev, vmes tudi 630 žena . - P o v p r e č j e č l anov enega d r u š t v a je. 52 č l a n o v , a l i 1 gasilec na 14 preb iva lcev .

K a j p a k to še vedno ni dovol j . V gasilske vrste je treba v k l j u ­či t i č i m v e č l jud i , z last i še žena i n delovno inteligence. Posebno je delovna intel igenca potrebna p r i ind- prosrovel jn ih d r u š t v i h , ka j t i tu mora gasilec za u s p e š , no r e š e v a n j e v p r i m e r u n e s r e č e temelj i to poznati s t rukturo ma­te r ia lov , t e h n o l o š k i proces i z ­delave i»td. N a š a indust r i ja j n n sedaj 1 1 prostov. gas i l sk ih če t s 365 č lan i . Č e t e so prav dobro opremljene.

V s a v e l i k a gasilska d r u ž i n a D o ­lenjsko se je v zadnj ih desetih l e t ih , odkar je D o l . gasilska zveza, bo r i l a s 632 p o ž a r i . P r i tem je 12 000 gnsilcav obva rova ­lo za 1 m i l i j a r d o i n 102 m i l i j o ­na dinar jev l judskega premo­žen ja , k i b i g a s i ce r u n i č i l i p lameni-

Toda gasilstvo n« gasi le po­ž a r o v a l i pomaga p r i r a zn ih e lementarnih n e s r e č a h , ka r je

Med godbeniki na gasilski proslavi v Novem mestu so sodelovali tudi godbeniki iz Metlike.

njegova osnovna naloga. D o . len jsk i gasi lc i se č e d a l j e p r i za -devneje p o s v e č a j o tudi k u l ' u r -noprosvetnenriu delu, propagan­d i za organizaci jo, sodelujejo v p reven t ivn i s lužb i i n še mar ­sikje.

D a delo na prosvetnem pod­r o č j u že ne t eče kot b i moralo, je vz rok ta, k e r m a n j k a frasil-* k t m v rs tam delavne inte i igen-oe, saj j e imamo med gasi lc i komaj 2,4 e/o. K m e č k e g a p reb i ­vals tva je v gas i ls tvu 4 7 % , de­lavcev 30°/o, ostali pa so obrt­n i k i a l i u s l u ž b e n c i . P r ema lo je

v gasi ls tvu tud i žena in pa p i ­onir jev. V t e m pogledu bo tre­ba napeti vse s i le i n p o m n o ž i t i gasilske vrste na Dolenjskem. P o ' c m bo gasi lstvo ne samo m n o ž i č n o , ampak tudi tako š t e ­v i l no -n usposobljeno, da bo kos s v o j i m še tako t e ž k i m r e š e v a l ­n i m na logam, pa tudi not ra­n j i m nalogam gasi lstva, k i je danes l judsko m soc ia l i s t i čno .

D a se dolenjski gasijej d-bro zavedajo svo j ih obojih nalog i n

j i h s k u š a j o č imbol j e r e š e v a t . , je lepo pokazal tudi Dolenjsk i gas i l sk i dan . - r .

Z i N I M i V O S T I Drenj na Atlantiku

O r j a i k a prostranstva A t l a n t ­skega oceana (med Evropo In A m e r i k o ) so danes p r i z o r i š č e izredno ž i v a h n e g a pomorskega i n z r a č n e g a prometa med obe­ma kontinentoma. O tem nam p r i č a podatek za en dan — 5. maja lani ob š t i r ih zjutraj . Ta dan i n ob tej u r i je plUio po A t l a n t i k u 53 p o t n i š k i h lad i j , v z r aku nad nj im pa je letelo 110 p o t n i š k i h letal . P r i tem se­veda n i s 0 v š t e t a mnoga vojna letala ne š t e v i l n e tovorne in to-vorno-potniSke ladje. V 110 le­ta l ih , last 18 mednarodnih le ­ta lskih d r u ž b , se je ob tej u r i peljalo 3295 potnikov. Sploh nad A t l a n t i k o m že sedaj vlada huda konkurenca med ladjami in le ta l i . K a j t i ko b rza potn i ­ška ladja potrebuje za vožn jo čez A t l a n t i k (v eno smer) 4 do 5 dni , preiet i jo v e l i k a š t i r i m o -torna letala razdaljo P a r i z — N e w Y o r k v 10 do 12 urah .

Liliputanska baterija V Z D A so i zde la l i »a tomsko

b a t e r i j o « , k i je komaj tako ve ­l i k a kot gumb za srajco. E l e k ­t r i č n i tak daje taka bater i ja pet Bet. Sestavljena J e « r a ­d ioakt ivne snov i » P r o m e t e u m 1/47«, k i žar čl e lektrone. Ba te ­r i jo bodo uporabljal,; v s l u š n i h napravah za n a g l u š n e , v ma jh ­n i h r ad i j sk ih sp re j emnik ih i n e l e k t r i č n i h nočnih urah .

Pleme, kjer gospodarijo ženske

N a o toku S u m a t r i ž iv i p l e ­m e M e n a n g k a b a n , k j e r so ž<-ne p o g l a v a r d r u ž i n e . N a s l e d ­s tvo p reha ja le n a ž e n s k o . D o n e d a v n e g a je š e v e l j a l o b i č a j , d a je ž e n a ž i v e l a m o ž a i n m u d a j a l a dena r za d r o b n e po t re ­

be. Z a k o n i sc s k l e p a j o i z l j u ­b e z n i i n v s a k ž e n i n i m a svojo ceno, k a t e r o m o r a p l a č a t i n e ­v e s t i n a m a l i . Žen im od tega dena r j a n i m a n i č , k e r m o r a zanj k u p i t i da rove b o d o č i ž e ­n i . L o č i t v e so m o ž n e , le da v t e m n ' - r n e r u p r i pade jo o t roc i ž e n i , m o ž na m o r a v r n i t i de­na r , k i ga je p r e j e l p r e d po­r o k o

Številke o vojnah In miru

N e k a m e r i š k i s t a t i s t i č a r je u g o t o v i l š t e v i l o vo jn od le ta 1460 p r o d n a š i m š t e t j e m p a do l e t a 1855. T r d i , d a je b i l v teh 3415 l e t i h le 300 l e t m i r . V t e m č a s u je b i l o sk l en j e jno na jman j 8.000 m i r o v n i h po­godb i n mnoge od n j i h so i -m e l e s v e č a n o p r i p o m b o , da bo m i r t r a ja l v e č n o .

Če »kralj« ne ve za šifro

I iv 1 ' k . V j Peter Ka. radžordze_ vič ima hude skrbjo ko t p i še jo tuji časop is i . S k u š a naj t i š i f ro za sef (predal) v nek i š v i c a r s k i banki , v ka te rem je baje sh ra ­njenih 6 m i l i j o n o v š v i c a r s k i h frankov. Ta denar je menda n a ­ložil v banki še k r a l j A l e k s a n ­der I. P o p raks i , k i je v Švici ob i ča jna , je najel sef pod šifro, ne pa pod svojina imenom. Š v i ­carski zakoni prepovedujejo vsaki banki , da b i povedala ime las tn ika takega r a č u n a a l i i z r o ­či la vsebino sefa k o m u r k o l i , k i ne more povedati t očne š i f re . T a k o Peter n i m a skrb i samo s hotelom (sedaj je n a m e š č e ­nec nekega hotela v A m e r i k i ) , ampak m u dela sive lase tudi b a n č n a š i f ra , oz i roma nedoseg­l j i v i h 6 m i l i j o n o v f rankov.

N a s e v e r u E v r o p e i n A z i j e se r azp ros t i r a jo v e l i k a n s k a p o d r o č j a ta jg i n tunder . V,\e t undre l e ž i j o v pasu s eve rno -r .ečajnega podneb ja . Z e m l j a je / .mrznjena do d v a me t ra g l o ­boko i n se v t r e h mesec ih polet ja ota>ja k o m a j za en m e ­ter, v e n d a r Ima tud i ta su rova /.emlja v s u r o v e m t e č a j n e m podneblju avefte . ž i v a l s t v o l in ras t l ins tvo. T u n d e r je v e č vrs t . V a r k t i č n i t u n d r i raisto le m a ­h o v i i n l i š a j i , gozdna j i 1 gosto poras la z i g l a v c i , p r a v a t u n d r a pa z g r m i č e v j e m , b r e z a m i in, v r b a m i . N a j š i r i je pas t u n d r e na seve rozahodu A z i j e . V ' ; r a tkom po le tnem č a s u o ž i v ­ljajo t u n d r e o b l a k i ž u ž e l k i n raznega m r č e s a . Stalna p r e b i ­v a l c i t und re so los, c e v e r n i le len ( i rvas) , m e d v e d , p o l a r n i '.ajec, h e r m e l i n , rosomah , p i ž -m a r pa t ud i s i b i r s k i t iger . O d teh ž i v a l i je za p>ičle p r e b i ­valce t unde r n a j v a ž n e j š i se­v e r n i j e l en , sa j i m daje m l e k o

\i meso, i z k o ž e i z d e l u j e j o ob leko i n obutev, iz žil sukanec iz č r e v v r v i i td .

Ta jge so na j r az sežne r j š i goz­dovi n a svetu. S t r n j e n a ta jga m e r i sto t isoč k v a d r a t n i h k i ­l ome t rov . V n j i p r e ž i po lno neva rnos t i , posebno h u d a n a ­dloga so roji i n ro j i k o m a r j e v . Zime so v t a jgah s t rahotne. Hkrat i pa so ta o d l j u d n a i n divja p o d r o č j a p r a v c a t : raj za lovce . L o v i j o p lemeni t e k o -žuhair/?, p r e d v s e m l i s i ce i n sive veverice. R e k e , potoki i n m o č v i r j a so p o l n a ž l a h t n i h r i b , z e m l j a pa r u d n i n , p remoga i n nafti- .

Razen lovcev , k i zahaja jo v te k r a j e , i m a j o t und re i n t a j g e

še svoje s t a lne p reb i vailce: E s k i m e , Samojede, B u r j a t e Ja_ k u t e i n še n e k a t e r a m a n j š a m o n g o l s k a p l e m e n a . Danes je 1udi že v teh svetu o d m a k n j e ­n i h področjih nekaj mest i n v e l i k o va s i , p a t ud i i n d u s t r i j a se rjizviija.

» D O B E R STREL« Sta r i A n d r e j je I m e l . svo jo

k o č o t i k o b š i r n e o b r a š č e n e gmajne . K a j p a k je l i s i c a , k i je hod i l a v vas po k o k o š i , b i l a n a j v e č k r a t n e p o v a b l j e n gost p r a v p r i A n d r e j e v i h k o k o š i h . Č a k a j , s i j e m i s l i l A n d r e j , k o p r i t i s n e z i m a , t i b o m že s l e k e l k o ž u š č e k !

P r i š l a je z i m a i n A n d r e j je n a s t a v i l l i s i c i na d v o r i š č u s to l -č e n i h kos t i . N a p r i m e r n e m k r a ­j u je na to n a p r a v i l l i no , p r i n e ­sel s tar p i h a l n i k i n ga dobro n a b a s a l s s m o d n i k o m , n a s e k a ­n i m i ž e b l j i i n š č e t i n a m i . P i h a l ­n i k je n a m e r i l n a nas t av l j eno vabo i n ob m r z l i h n o č e h č a k a l l i s i c o . O d č a s e do č a s a je s topi l

v k o č o na toplo i n se spet v r a ­ča l nazaj v zasedo. N e k e n o č i zagleda l i s i co , k o p o b i r a kos t i . Zda j je p r i š e l t r enu tek m a š č e ­van ja , si m i s l i A n d r e j , p o m e r i in u ž g e . S t r a š e n pok je od jek­n i l i i zpod s l amna te strehe, v \ e ž i p a je nekaj z a m o l k l o p a d ­lo . 2ena se oglasi iz pos te l je : »Oča , si k a j ? « ( n a m r e č zadel) . »O, sem m a t i , m i s l i m , d a b o m i m e l dovol j do s m r t i ! «

S t a r a r j a v a i n m o r d a v e č m e ­secev nabasana p u š k a ga je t ako u d a r i l a , d a m u je desno p l e č e s k o č i l o i z r a m e i n je po tem d o g o d k u r e v e ž ostal p u k -last . L i s i c a je seveda , ko t o b i ­č a j n o , odnes la pete.

Od 1. do 10. septembra so vam na vpogled volilni ime-nlkl za volitve v občinske zbore in zbore proizvajalcev.

»V dvainsedemdeseto leto grem. V Zagradcu imam dom ln košček zemlje. 3000 din pokojnine je premalo zame in ženo, zato nabiram zelišča. Po 40 din plačajo suho listje malin, ki ga sedajle

nesem,« je našemu fotoreporterju povedal zcliSčar Tgnac S T R U ­NA, ko sta se srečala na poti proti Ambrusu v Suhi krajini.

© C£ R © <S L E D V E D O M A Č I

»Zdravo tovariš, zdi se m i , d r se m i d v a poznava, ali ne?« je (govoril moža v gozdarski uniformi okrajni logar iz se­vernega dela našega okraja.

»Ja, zdi se mi, da se malo res poznava«, je odgovoril ogovorjeni. »Najbrž iz kakega tečaja, ali ne,« je že p r i p o m ­n i l .

» P r a v i m a š , n a t e č a j u sva b i l a menda skupaj, bo kar dr­žalo.«

Hudomušno se je nasmejal ogovorjeni takemu spominu okrajnega logarja. Bil je šef okrajne gozdne uprave, torej logarjev neposredni starešina več kot tri leta, in je tudi dva­krat po dva meseca predaval istemu logarju na tečaju.

XXX D o b r e vo l j e i n do petdeset

ods to tkov » p o d p a r o « jo je m a . h a l J a k a i z v i n o g r a d a p o d L i ­

s c e m p r i Žužemberku proti domu. V polmraku je zagledal pred seboj na stezi sedečo po­stavo.

»Lej no, tudi ta se ga je na-lezel«, je rekel sam pr i . s eb i Jaka in že od daleč vošč i t . K o je začel neznanec Čudno brundati na mesto odzdrava, je Jaka na mah postal trezen, kajti na stezi je sedel medved, ki pa se je Jaki lepo umaknil.

A t a m s n u r e č e m nato v o d g o v o r : »Z meno j n i t r e ­ba s t o r i t i n i č d rugega , k a k o r da m i ne dela te o v i r na p o t i « . I z t r g a l je iz b e l e ž n i c e l i s t ek i n z a p i s a l : » Z a k a j p o š i l j a t e tega č l o v e k a k m e n i ? « N a t o je p o k l i c a l v o ­j a k a nazaj ter m u ga d a l , naj ga i z roč i a t amanu .

N a enak n a č i n sva š la p o t e m spet nazaj do k o l o ­d v o r a . K o p r i d e v a h gene ra lu , m e v p r a š a , ka j je r e ­k e l D r a g o v i č . O d g o v o r i m m u , da m i n i r e k e l n i č d r u ­gega k o t to, da m i že l i s r e č n o pot. A t a m a n p r a v i : " P r a v res m i je ža l , da ne ostanete p r i nas v R u s i j i . « P o k l i c a l je svoje v o j a k e ter n a r o č i l , naj m i p o s t r e ž e j o s č a j e m i n p r inese jo k o ž u h e , da se b o m bol je o d p o č i l , ke r deske so t rde . T u d i k r u h a i n s l a d k o r j a je u k a z a l p r i n e s t i , k o l i k o r je k d o ho te l . D r u g i d a n ob s edmih sva z U k r a j i n c e m v nab i to p o l n i h v o z o v i h ho te la o d ­po tova t i p ro t i V l a d i v o s t o k u . P r e d o d h o d o m v l a k a pa so z a p r l i vse vagone i n i s t a d v a v o j a k a , k i sem j u p r e j š n j i d a n v i d e l n a k o l o d v o r u , sta p r e g l e d o v a l a v sem p o t n i k o m potne l i s te . K o sta p r i š l a do mene, s ta se n a s m e h n i l a i n me p u 3 t i l a V m i r u , mojega t o v a r i š a U k r a j i n c a , k i j e b i l d o m a tz G a l i c i j e , pa sta z v l a k a po t egn i l a i n ga p r e d a l a k i t a j s k e m u v o j a k u k l j u b m o ­j e m u d o p o v e d o v a n j u , d a to p r a v z a p r a v n i a v s t r i j s k i d r ž a v l j a n t e m v e č begunec p r e d a v s t r i j s k o oblas t jo i n vo j sko . V l a k je o d p e l j a l b rez n jega .

V o z i l i smo se po p o k r a j i n i , k i j e p o p o l n o m a brez d rev j a , le ob v o d i Je r a s lo n e k a k š n o g r m i č e v j e . Z e m ­l j a pa je ze lo r o d o v i t n a , p r a v a ž i t n i c a K i t a j s k e . T i h o ­t aps tvo je tedaj v t i s t i h k r a j i h c v e t e l o k o t le k a j . D o ­spe l i smo v g l a v n o mes to H a r b i n ter se p e l j a l i n e o v i ­r ano dal je . P r i N i k o l s k u smo spet p r i š l i n a r u s k o z e m ­l jo , t a m so b i l i t u d i p o t n i k i , k i so b i l i iz V l a d i v o s t o k a d o m a . Z v e č e r s m o p r i š l i v p r i s t a n i š č e , k j e r so b i l e ob ž e l e z n i c i z a s id r ane š t e v i l n e l ad je r a z n i h v e l i k o s t i , m e d n j i m i sta b i l i t u d i dve r u s k i v o j n i l a d j i , k i so j u z a ­p l e n i l i J a p o n c i v č a s u r u s k o - j a p o n s k e v o j n e l e t a 1 9 0 4 do 1 9 0 5 .

P r e n o č i l i smo n a k o l o d v o r u , d r u g i dan p a smo šli na u p r a v o mes ta , d a b i n a s kje z a p o s l i l i a l i n a m vsaj o m o g o č i l i , d a d o b i m o h r a n o i n s tanovanje . Z a s t ano­van je so n a m o d k a z a l i p r a z n o v o j a š n i c o . Z a r a z l i k o od e v r o p s k e R u s i j e na j o m e n i m , da v t e m m e s t u n i b i l o n o b e n i h s p r e m e m b v m e s t n i u p r a v i i n t u d i n i b i l o n o ­b e n i h bo rb . B i l sem ž e e n t eden t a m i n o p a z o v a l v r v e ­nje, ki j e o b i č a j n o v v e l i k i h m e s t i h ob m o r j u , k a r me n e k d o p o t r e p l j a po r a m i i n ko se oz r em, v i d i m m o j e ­ga s o p o t n i k a G a l i č a n a , k i so ga k i t a j s k e o b l a s t i i z p u ­s t i l e i n je p r i š e l z a m e n o j . Spe t sva skupa j ž i v e l a . M e ­sto je b i l o p r a v i B a b i l o n v s e h n a r o d n o s t i E v r o p e , A z i ­j e i n sko ra j t u d i A m e r i k e . P o i z v e d e l s e m kje je s r b s k i k o n z u l a t i n se n a m e n i l t ja , da m i pomaga jo p r i t i v A m e r i k o a l i v d o m o v i n o . V l j u d n o so m i p o j a s n i l i , da t r e n u t n o to ni m o g o č e , d a p a naj se o g l a s i m č e z k a k mesec in se bo takrat v i d e l o k a k o bo. Ž i v e l i smo v m e ­stu vso zimo 1918 — 1919 brez de la . I m e l s e m dovo l j p r i l o ž n o s t i z a r a z g o v o r z r a z n i m i v o j a k i , u j e t n i k i l n b e g u n c i i z /vse R u s i j e . S p o m l a d i l e t a 1 9 1 9 s e m se p r i ­j a v i l v Z v e z o r u d a r s k i h d e l a v c e v z n a m e n o m , da b i kaj z a s l u ž i l . K o se nas j e z b r a l o k a k i h 6 0 , s m o šli a p r i l a leta 1919 v r u d n i k , 5 0 k i l o m e t r o v d a l e č od m e ­sta. Vozil i smo se po m o r j u , de l p o t i p a smo šl i p e š . Med v s e m i sem bil e d i n i S l o v e n e c . D e l a l s e m ko t k v a ­l i f i c i r a n i de l avec z m e s e č n o p l a č o 3 0 0 r u b l j e v . H r a n e je bilo d o v o l j , v e n d a r je b i l a v č a s i h p o k v a r j e n a . D e l a l sem kake tri mesece, ko je s p o m o č j o č e š k i h p o l k o v p r e j š n j o b o l j š e v i š k o oblast od Urala do V z h o d n e g a aH J a p o n s k e g a m o r j a p r e v z e l a d m i r a l K o l č n k — bela ga rda . N e k e g a dne je p r i š e l k n a m l a s t n i k r u d n i k a M a -najev, po p o k l i c u a d v o k a t te r mas o d p u s t i l , k e r je r u d ­n i k b i l spet n j e g o v a last . S l i smo v V l a d i v o s t o k za z a ­s l u ž k o m . N a j o m e n i m , d a j e b i l ob i z p l a č e v a n j u z a ­s l u ž k a , k i smo g a p r e j e l i v p i s a r n i mes tne up rave , n a ­v z o č t u d i neki be loga rd i s t , ka t e rega j e n j i h o v a k o ­manda p o s t a v i l a za v z r ž e v a n j e r e d a p r i i z p l a č i l u . M e d r u d a r j i se je n a š e l nek R u s , k i je p r i m a z a l be loga r ­d i s t u tako z a u š n i c o , d a g a je v r g l o po t l eh i n r e k e l : »Ti si k r i v , tda smo m o r a l i z a p u s t i t i de lo !«

S k l e n i l sem, da grem naza j v p r a z n o r u d a r s k o n a ­selje, z meno j bo še l J van, p r e ž i v l j a l a p a se b o v a z i s k a n j e m z la t a , l o v o m a l i s p o p r a v i l o m r a z n e g a o r o d ­ja, š i v a l n i h s t ro jev in p o d o b n i h s t v a r i . P r i d r u ž i l se n a m a je t u d i n e k P o l j a k , b i v š i r u d a r v A m e r i k i . T a k o smo ž i v e l i od po le t j a 1 9 1 9 do p o m l a d i 1 9 2 0 . Teda j so se p o j a v i l i v V l a d i v o s t o k u t u d i a m e r i k a n s k i v o j a k i . R o -z a n o v pa je bi l p o v e l j n i k b e l i h . P a r t i z a n i — b o l j š e v i k i so p o s l a l i b / k o m a n d i i n t e r v e n c i j s k i h če t deputac i jo , naj bodo n e v t r a l n i pr i n j i h o v i a k c i j i zoper omenjenega gene ra l a , k i j e o d r e j a l p r e i s k a v e , n a s i l n e m o b i l i z a c i j e i n d r u g a n a s i l j a n a d p r e b i v a l s t v o m . K o m a n d a je o d ­g o v o r i l a , da bo n e v t r a l n a , s a m o da ne b o p r i š l o do bo rb i n s t r e l j an j a . B o l j š e v i k i p a so o d g o v o r i l i , da z a ­r a d i t ega ne bo p o č i l a nobena p u š k a . K o »o b o l j š e v i k i o b k o l i l i g e n e r a l o v š t a b , n i b i l o v pos lopj i* v*'? ne g e ­n e r a l a ne n jegovega Š t a b a . L i s j a k je z a v o h a l n e v a r ­nost i n u š e l iz b r l o g a . J a p o n c i , k i ' so s t r a t i l i pos lopje , tega n i so v i d e l i i n so h o t e l i s t r e l j a t i na Ruse , toda A m e r i k a n c i so jim r e k l i naj m i r u j e j o , s i c e r b o d o on i s t r e l j a l i nan je . Po o d h o d u b e l i h je b i l a spet i z b r a n a n o v a m e s t n a u p r a v a i n se je na s i l j e neha lo . N o v o oblas t so p o d p r l i A m e r i k a n c i , p a t u d i s r b s k i p r o s t o v o l j c i , k i so se p r e u s m e r i l i in z a p u s t i l i K o l č a k a , so b i l i z an jo . L e J a p o n c i so se p o t u h n i l i i n so bili m i r n i le z a v o l j o tega, ker so se bali A m e r i k a n c e v . > , r

XII. mladinski šahovski šampionat Jugoslavije Š a h o v s k i turnir za mladinsko pr­

venstvo Jugoslavije se b l i ž a za­k l j u č k u . Doslej so odigrali 15 kol. Do konca ostaneta še dve koli, ki bosta o d l o č i l i , kdo bo novi mla­dinski Š a m p i o n Jugoslavije — V r a -n c s i č ali Karanjac ali celo kdo tretji. Kdor obiskuje turnir v Do­mu J L A aH pa če redno spremlja p o r o č i l a v n a š i h dnevnikih, je go­tovo uvidel, da se Je po amagi Karanjca nad v o d e č l m V r a n e š i č e m (v 14. kolu) p o l o ž a j na vrhu tabele precej zamotal in da Je sedaj kaj

Uspehi novomeških tabornikov na Paiah

Lep je bil prizor, ko so na Loki nastopili n a j m K j š i gasilci in dali pi L i č e n poudarek v gasi lskemu siavju.

Taborni ognji na Palah so uga­nili in nad 5.000 tabornikov se

v r a č a domov. Vsi so polni lepita spominov na dneve, k i so jih pre­ž i v e l ! v delu In tekmovanjih.

N o v o m e š k i taborniki, č e p r a v j ih le bilo le sedemnajst, so lahko za­dovoljni z d o s e ž e n i m i uspehi. Kjer se je le dalo so nastopili, Skoda le. rta Jih nI bilo v e č , gotovo bi pre­jeli š e v e č p r i m a n j .

N a j v e č j i uspeh je velika diplo­ma naselja Orce Mlkolovo. v kate­rem M prebivali, dobili pa so jo za d o s e ž e n e uspehe pri delu ln tekmovanjih. Take diplome nI prejela nobena druga slovcmska enota in je res v veliko priznanje n a š i m tabornikom. Prejeli so tudi diplomo za u s p e š n o Izvajanje ta­b o r n i š k e g a ž i v l j e n j a v naselju. Ob tabornem ognju so Izvedli lep pro­gram in tudi v radia peli n a š e pesmi.

TurJ i š p o r t n i k i - taborniki so

n a v d u š i l i g'.crlnlrc v malem roko­metu. Premagali so o d l i č n o ekipo iz Beograda z rezultatom 7:6 (3:3). V k o n č n i tekmi za prvaka nase­lja so pa klonil i pred taborniki tz Titovega Velesa z rezultatom 5:4 (SO) In tako dosegli drugo mesto. V m o š t v u prvakov Je nastopilo tu­di nekaj s t a r e j š i h igralcev, ki po starosti niso ustrezali B skupini. Od n a š i h je bil posebno u s p e š e n v napadu mladi F l č ln v golu J o ž e , ki sta oba n a v d u š i l a Š t e v i l n o ob­č i n s t v o .

Pr i orientacijskem t^ku so de­kleta v B skupini dosegla I. me­sto, fantje pa si v Isti skupini Mole II,—III. mesto. Fantje so se tudi izkazali v kurjenju ognja, kjer so dosegli I. mesto

II. smotra Je za nami In že se­daj moramo misliti na III. smotro, kjer moramo pnn<>\ ,:• dokazati, da spadamo m e d n a j b o l j š e t a b o r n i š k e enote v Sloveniji.

Vof« r; Um ar

t e ž k o reč i , kdo bo novi prvak J u ­goslavije. Karanjac je po slabem z a č e t k u in po porazu z Messingom v 10. kolu z a č e l igrati veliko bolj previdno in obenem bolj ostro. T o mu Je prineslo š t i r i zaporedne zmage, ki se j im lahko p r i d r u ž i se peta, č e bo uspel realizirati majhno prednost v prekinjeni par­tiji i R a k l č e m .

K a k š n o je stanje na tabeli (po 15. kolu) in k a k š n i so obeti do konca. Trenutno vodi V r a n e s i č z l i t o č k a m i , toda Karanjac Ima le pol t o č k e manj in prekinjeno partijo, v kateri se mu obeta najmanj « p o -l o v i č k a « . To bi ga i z e n a č i l o z V r a -neft lčem. Do z a k l j u č k a imata oba p r i b l i ž n o enako m o č n e nasprotni­ke, zato bo verjetno ravno preki­njena partija z R a k l č e m o d l o č i l ­nega pomena. M o g o č e bi v p r i ­meru, da bosta oba kandidata za prvaka imela po 15. kolu enako š t e v i l o t o č k , dali majhno pred­nost V r a n e š i č u , ker Bb Parmo, s katerim igra Karanjac, verjetno precej t e ž j e premagati kot L a l i č a . Lahko se p<» Drlpetl, da se oba vo­d e č a kje spotakneta. V tem pr i ­meru bi poraslo upanje Messlngu in G r g l č u , ki sedaj zaostajata le za pol t o č k e . V sredo opoldne bo verjetno že razvozljana sedanja uganka, kajti zadnle kolo se bo Igralo že v sredo dopoldne.

Za tretje in č e t r t o mesto se bo­sta potegovala O r g i č in Messlng. G r g i č Je brez dvoma najbolj, am­biciozen Igralec na turnirju. ?.e v z a č e t k u je odkrito povedal, da Ju­riša na prvo mesto. T o mu bi go­tovo tudi uspelo, č e se ne bi dva­krat » s p o t a k n i l « ln namesto t o č k e pobral n i č l o . Ima n i č manj kot osem zmag in bo gotovo hud kon­kurent v o d e č l m a pri nagradi za

najvotje š t e v i l o zmag. i Jeto mesto je skoraj zagotovljeno T n v u n c u , k; se obenem poteguje tudi za I. kategorijo, za katero Je treba JO in pol točk . T o mu bo gotovo uspelo, saj ima v zadnjih dven ko­lih lahke nasprotnike. Parmr je n a j b o l j š i slovenski predstavnik, Skupaj z Ž i v k o v i č e m in R a k l č e m se bo boril za 6. mesto, o d l o č i l a pa bo partija s Karanjcem. T ud i on je vse do zadnjih kol upal na i . kategorijo, toda ta mu je sedaj skoraj nedosegljiva. Edino v pr i ­meru, č e bi premagal oba nasprot­nika v zadnjih dveh kolih — ž e v i č a in Karanjca, bi normo do­segel. V zadnjih kolih Je imel pre­cej upov, da zbere v e č t o č k , toda vedno se mu je zmaga zmuznila v remls

K a k o r je znano, bo septembra gostovala v Romunij i n a ć a mladin­ska d r ž a v n a reprezentanca (deset­č l a n s k a ) , zato bo v zadnjih kolih že velika borba za 9. In 10. mesto. Za ta mesta so trije kandidati — L a l i č , S u n j l č in Markovski . K d o bo odpadel je t e ž k o uganiti.

Ostala slovenska predstavnika igrata iz dneva v dan s l a b š e . Do­lar je do 11. kola presenetil z tre­mi zaporednimi zmagami, nato p i je spet odpovedal in zaporedoma *<•> mu v tabelo vpisali š t i r i n i č l e . N . č b o l j š e ni s K n e ž e v i č e m . T u ni krivo samo neznanje ln neizku­š e n o s t . Z malo v e č pazljivosti (po­sebno prt Dolarju) bi se dalo pre­cej v r č d o s e č i . Dolar v e č k r a t p r i ­de v dobljen p o l o ž a j in ko misli , da mu zmaga ne more uiti. navad­no kaj spregleda In Izgubi. K e r imata oba v zadnjih kolih soraz­merno m o č n e nasprotnike, je kaj maln upanja, da, se redita repa tabela. v F M