NOVA STRATEŠKA AGENDA

2019 – 2024

Evropski svet

ryzhkovoleksand@123RF

UVOD

Svet je v zadnjih letih postal vse bolj negotov in zapleten, zaznamujejo ga hitre spremembe. To prinaša tako priložnosti kot izzive. V tem spreminjajočem se okolju EU v naslednjih petih letih lahko okrepi in bo okrepila svojo vlogo. Skupaj bomo nastopili odločno in zbrano, opirajoč se na naše vrednote in močne plati našega modela. To je edini učinkovit pristop k oblikovanju sveta prihodnosti, zastopanju interesov naših državljanov in državljank, podjetij ter družb in k ohranjanju našega načina življenja.

Pričujoča strateška agenda daje našemu odzivanju splošen okvir in smer. Njen namen je biti vodilo pri delu institucij v naslednjih petih letih. Osredotoča se na štiri poglavitne prednostne naloge:

■ zaščita državljanov in svoboščin,

■ razvoj trdne in dinamične gospodarske osnove,

■ izgradnja podnebno nevtralne, zelene, pravične in socialne Evrope ter

■ zastopanje evropskih interesov in vrednot na svetovnem prizorišču.

Določa tudi, kako te prednostne naloge uresničiti.

Evropa mora biti prostor, ki navdaja z občutkom svobode in varnosti. EU mora braniti temeljne pravice in svoboščine svojih državljanov in državljank, kakor jih priznavata Pogodbi, ter jih varovati pred aktualnimi in novimi grožnjami.

Skupne vrednote, iz katerih izhajajo naši demokratični in družbeni modeli, so temelj evropske svobode, varnosti in blaginje. Pravna država je s svojo odločilno vlogo v vseh naših demokracijah ključni porok za temeljito zaščito teh vrednot; dosledno jo morajo spoštovati vse države članice in EU.

Zagotoviti moramo integriteto našega ozemlja. Vedeti moramo in mi sami moramo odločati o tem, kdo vstopa v EU. Učinkovit nadzor nad zunanjimi mejami je nepreklicen predpogoj za zagotavljanje varnosti, vzdrževanje javnega reda in miru ter zagotavljanje pravilnega delovanja politik EU v skladu z našimi načeli in vrednotami.

Odločeni smo, da bomo še naprej razvijali v celoti delujočo celovito migracijsko politiko. Še naprej bomo sodelovali z državami izvora in tranzita ter poglabljali naše sodelovanje z njimi v boju proti nezakonitim migracijam in trgovini z ljudmi ter za zagotovitev dejansko delujočega vračanja. Kar zadeva

notranjo razsežnost, se moramo sporazumeti o učinkoviti migracijski in azilni politiki. Doseči moramo soglasje glede Dublinske uredbe in jo reformirati ob iskanju ravnotežja med odgovornostjo in solidarnostjo, ob upoštevanju oseb, izkrcanih v okviru operacij iskanja in reševanja.

Sprejeli bomo potrebne ukrepe za pravilno delovanje schengenske ureditve.

Nadaljevali in krepili bomo boj proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, pri čemer bomo izboljševali sodelovanje in izmenjavo informacij ter naprej razvijali naše skupne instrumente.

Okrepili bomo odpornost EU proti naravnim in antropogenim nesrečam. Pri tem sta ključna aktivna solidarnost in združevanje virov.

Naše družbe moramo zaščititi pred zlonamernimi kibernetskimi dejavnostmi, hibridnimi grožnjami in dezinformacijami, za katerimi stojijo sovražne države in nedržavni akterji. Obvladovanje teh groženj terja celovit pristop, več sodelovanja, več usklajevanja, več virov in več tehnoloških zmogljivosti.

Zaščita državljanov in svoboščin

AD

DIC

TIVE

STO

CK@

Foto

lia

Trdna gospodarska osnova je ključnega pomena za konkurenčnost in blaginjo Evrope ter njeno vlogo na svetovnem prizorišču kot tudi za ustvarjanje delovnih mest. Tehnološki, varnostni in s trajnostjo povezani izzivi spreminjajo globalno okolje, zato moramo v EU obnoviti temelje za dolgoročno trajnostno in vključujočo rast ter okrepiti kohezijo. To pomeni doseganje navzgor usmerjene konvergence naših gospodarstev in soočenje z demografskimi dejstvi.

Poskrbeti moramo tudi, da bo evro koristil našim državljanom in ostal odporen, obenem pa poglobiti ekonomsko in monetarno unijo v vseh njenih razsežnostih, dokončati bančni unijo in unijo kapitalskih trgov ter krepiti mednarodno vlogo evra.

Za čim večji učinek potrebujemo bolj celosten pristop, ki bo povezoval vse zadevne politike in razsežnosti: poglabljanje in krepitev enotnega trga in njegovih štirih svoboščin, oblikovanje industrijske politike, ki bo kos izzivom prihodnosti, obvladovanje digitalne revolucije ter zagotavljanje učinkovite pravične obdavčitve.

Enotni trg v vseh svojih razsežnostih je tu ključnega pomena. EU si ne more privoščiti, da ne bi v celoti izkoristila potenciala trga s pol milijarde ljudi, zlasti na področju storitev. Kratkoročne težave ne morejo biti argument proti drzni, vseobsegajoči in v prihodnost usmerjeni dolgoročni strategiji. To mora iti z roko v roki z bolj smelo, celovito in usklajeno industrijsko politiko. EU potrebuje oboje, in to nujno.

V naslednjih nekaj letih bo digitalna preobrazba še hitrejša, z daljnosežnimi posledicami. Poskrbeti moramo, da bo

Evropa digitalno suverena in da bo deležna pravičnega kosa pogače tega razvoja. Naša politika mora biti oblikovana tako, da bo odražala naše družbene vrednote, spodbujala vključenost in ostala združljiva z našim načinom življenja. Zato mora biti EU dejavna pri vseh vidikih digitalne revolucije in umetne inteligence, tj. pri infrastrukturi, povezljivosti, storitvah, podatkih, ureditvi in naložbah. To je treba pospremiti z razvojem storitvenega gospodarstva in splošnim uvajanjem digitalnih storitev.

Obenem mora EU povečati naložbe v spretnosti in izobraževanje, storiti več za spodbujanje podjetništva in inovacij ter okrepitev raziskovalne dejavnosti, zlasti tako, da odpravi razdrobljenosti pri raziskavah, razvoju in inovacijah v Evropi. Naložbe v našo prihodnost pomenijo tudi spodbujanje in podpiranje javnih in zasebnih naložb, tudi v infrastrukturo, za financiranje rasti našega gospodarstva in naših podjetij, vključno z malimi in srednjimi.

V svetu, v katerem se skupna pravila in standardi vse bolj postavljajo pod vprašaj, bo bistveno spodbujati enake konkurenčne pogoje, tudi na področju trgovine. To pomeni, da je treba zagotoviti pravično konkurenco v EU in na svetovnem prizorišču, spodbujati dostop do trga, boriti se proti nepoštenim praksam, eksteritorialnim ukrepom in varnostnim tveganjem iz tretjih držav ter varovati naše strateške oskrbovalne verige. Naš evropski okvir konkurenčnosti bomo še naprej prilagajali novim tehnologijam in premikom na svetovnem trgu.

Razvoj naše gospodarske osnove: evropski model za prihodnost

Reel

deal

HD

imag

es@

Foto

lia

Evropa potrebuje vključenost in trajnost, sprejeti mora spremembe, ki jih prinašajo prehod na zeleno gospodarstvo, tehnološki razvoj in globalizacija, in pri tem poskrbeti, da na nikogar ne bo pozabljeno.

Učinki podnebnih sprememb postajajo vse bolj očitni in vseprisotni, zato moramo nujno okrepiti naše ukrepe, namenjene obvladovanju te eksistencialne grožnje. EU more in mora pokazati pot, to pa tako, da se poda v korenito preobrazbo lastnega gospodarstva in družbe ter doseže podnebno nevtralnost. To bo moralo potekati tako, da bodo upoštevane nacionalne okoliščine in bo zadoščeno družbeni pravičnosti.

Podnebni prehod nam bo ponudil resnično priložnost, da se posodobimo, obenem pa v svetu postanemo vodilna zelena gospodarska sila. Naše politike bi morale biti skladne s Pariškim sporazumom. Vendar EU ne more biti edina, ki ukrepa: vse države bi morale storiti korak naprej in okrepiti svoje podnebno ukrepanje.

Uspeh prehoda na zeleno gospodarstvo bo odvisen od tega, ali bodo mobilizirane znatne zasebne in javne naložbe in ali bomo vzpostavili učinkovito krožno gospodarstvo ter integriran, notranje povezan in ustrezno delujoč evropski energetski trg, ki bo zagotavljal trajnostno, varno in cenovno dostopno energijo, ob doslednem spoštovanju pravice držav članic, da izberejo svojo mešanico energijskih virov. EU bo pospešila prehajanje na obnovljive vire, povečala energetsko učinkovitost, zmanjšala odvisnost od zunanjih virov, diverzificirala oskrbo in vlagala v rešitve za mobilnost prihodnosti.

Vzporedno s tem moramo še naprej izboljševati okolje v naših mestih in na podeželju, izboljšati kakovost našega

zraka in vode ter pospeševati trajnostno kmetijstvo, kar je odločilno za zagotavljanje varnosti hrane in spodbujanje kakovostne proizvodnjo. Postavili se bomo na čelo prizadevanj za ustavitev izgube biotske raznovrstnosti in za ohranitev ekosistemov, vključno z oceani.

Spremembe v smeri bolj zelene, pravičnejše in vključujoče prihodnosti bodo kratkoročno prinesle stroške in izzive. Zato je še toliko pomembneje, da te spremembe ustrezno pospremimo ter skupnostim in posameznikom in posameznicam pomagamo pri prilagajanju novemu svetu.

To pa terja zavzeto pozornost do socialnih vprašanj. Na ravni EU in na ravni držav članic bi bilo treba uveljaviti evropski steber socialnih pravic in pri tem ustrezno upoštevati delitev pristojnosti. Neenakosti, ki še zlasti prizadevajo mlade, predstavljajo nadvse resno politično, socialno in gospodarsko tveganje; generacijske, geografske in izobrazbene razlike se poglabljajo, pojavljajo se nove oblike izključevanja. Naša dolžnost je poskrbeti, da bodo priložnosti imeli vsi. Več moramo storiti, da bo zagotovljena enakost med ženskami in moškimi ter pravice in enake možnosti za vse. To je tako družbena nujnost kot gospodarski adut.

Zadostna socialna zaščita, vključujoči trgi dela in pospeševanje kohezije bodo Evropi pomagali ohranjati njen način življenja, prav tako pa tudi visoka raven varstva potrošnikov in prehranskih standardov ter dober dostop do zdravstva.

Vlagali bomo v kulturo in našo kulturno dediščino, ki sta osrednji nosilki naše evropske identitete.

Izgradnja podnebno nevtralne, zelene, pravične in socialne Evrope

Syda

Pro

duct

ions

@Fo

toli

Zastopanje evropskih interesov in vrednot po svetu

V svetu, ki je vse bolj negotov, zapleten in spremenljiv, mora EU delovati strateško ter povečati svojo sposobnost samostojnega nastopanja za obrambo svojih interesov, zaščito svojih vrednot in načina življenja ter sooblikovanje prihodnosti sveta.

EU bo ostala pogonska sila multilateralizma in na pravilih temelječega svetovnega mednarodnega reda, pri čemer si bo prizadevala za odprtost in pravičnost, pa tudi potrebne reforme. Podpirala bo OZN in ključne večstranske organizacije.

EU bo zastavila svoj vpliv za prevzem vodstvene vloge pri premagovanju svetovnih izzivov. Za to bo kazala pot naprej v boju proti podnebnim spremembam, spodbujala trajnostni razvoj in izvajala Agendo 2030 ter sodelovala s partnerskimi državami na področju migracij.

EU bo širila svoj edinstveni model sodelovanja, da bo v navdih tudi drugim. Podpirala bo evropsko perspektivo tistih evropskih držav, ki so se ji zmožne in voljne pridružiti. Uresničevala bo ambiciozno sosedsko politiko. Razvijala bo celovito partnerstvo z Afriko. Skupaj z našimi globalnimi partnerji in partnericami, s katerimi nas družijo enake vrednote, bo še naprej delovala v prid miru in stabilnosti ter širjenju demokracije in človekovih pravic.

Vendar če hoče EU svoje interese in vrednote zastopati bolje in če hoče sooblikovati novo globalno okolje, mora biti prodornejša in učinkovitejša. Zato morajo biti drže, ki jih zavzemamo, enotnejše, pri uveljavljanju našega vpliva pa moramo biti odločnejši in učinkovitejši. To pomeni tudi, da moramo poskrbeti, da bo na voljo več virov in da bodo tisti, s katerimi že razpolagamo, bolje izrabljeni. Pomeni tudi to, da moramo očitneje dati prednost evropskim gospodarskim, političnim in varnostnim interesom in v ta namen vpreči vse politike.

Ambiciozna in močna trgovinska politika, ki zagotavlja pošteno konkurenco, vzajemnost in skupne koristi, je pri tem osrednji element, tako v večstranskih odnosih

v okviru reformirane STO kot v dvostranskih odnosih med EU ter njenimi partnerji in partnericami.

SZVP in SVOP EU morata postati bolj odzivni in dejavni ter bolje povezani z drugimi razsežnostmi zunanjih odnosov. EU mora prav tako prevzeti več odgovornosti za lastno varnost in obrambo, in sicer zlasti s povečanjem obrambnih naložb, razvojem zmogljivosti in operativno pripravljenostjo; tesno bo sodelovala z Natom ob doslednem spoštovanju načel, določenih v Pogodbah in s strani Evropskega sveta, vključno z načeli vključenosti, vzajemnosti in avtonomije odločanja EU.

Odnosi s strateškimi partnerji in partnericami, tudi z našimi čezatlantskimi partnerji in partnericami, ter novimi silami morajo biti ključen segment močne zunanje politike. V ta namen je med EU in ustreznimi dvostranskimi ravnmi potrebne veliko več sinergije. EU se bo z drugimi globalnimi silami lahko enakovredno pogovarjala le, če ne bo zahajala v razdrobljenost in bo nastopala enotno, oprta na vire EU in držav članic.

@Eu

rope

an U

nion

EU se mora notranjih in zunanjih izzivov lotevati celostno. Da bi bilo zunanje delovanje učinkovito, potrebujemo trdno notranjo gospodarsko osnovo.

Naše institucije morajo biti osredotočene na to, kar je zares pomembno. EU se mora v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti veliko posvečati velikim rečem, majhnim pa malo. Ekonomskim in socialnim akterjem mora pustiti dovolj prostora, da bodo lahko dihali, ustvarjali in bili inovativni. Pomembno bo gojiti stike z državljani, civilno družbo in socialnimi partnerji ter regionalnimi in lokalnimi akterji.

Naše institucije bodo delovale v skladu z duhom in črko Pogodb. Spoštovale bodo načela demokracije, pravne države, preglednosti in enakosti med državljani in državljankami ter med državami članicami. Dobro upravljanje je odvisno tudi od doslednega izvajanja in izvrševanja dogovorjenih politik in pravil, kar je treba pozorno spremljati.

Vsaka od institucij bi morala pregledati svoje delovne metode in razmisliti, kako bo lahko najbolje izpolnjevala svojo vlogo, opredeljeno v Pogodbah.

EU mora sama sebi zagotoviti sredstva, ustrezna svojim ambicijam, uresničiti svoje cilje in izpeljati svoje politike.

Institucije in države članice morajo delovati z roko v roki ter skupaj uporabljati svoje precejšnje vire. Nadarjenost regionalnih in lokalnih akterjev bi bilo treba izkoristiti za uspešnost skupnih prizadevanj.

Pričujoča strateška agenda je prvi korak v procesu, ki ga bodo institucije in države članice razvijale naprej. Evropski svet bo pozorno spremljal izvajanje teh prednostnih nalog ter po potrebi določil nadaljnje splošne politične usmeritve in prednostne naloge.

URESNIČEVANJE NAŠIH PREDNOSTNIH NALOG

Rue de la Loi/Wetstraat 1751048 Bruxelles/BrusselBELGIQUE/BELGIËTel. +32 (0)2 281 61 11

/eucouncil