Nevidna roka Številka 0 Leto 1 Marec 1997

Interno glasilo učiteljev ekonomije srednjih šol

Uvodnik red seboj imate poskusno številko “Nevidne roke”, ki naj

bi postal časopis učiteljev ekonomije na srednjih šolah in nam kot nevidna roka pomagal pri vsakodnevnem delu. Da bi dejansko postal naš časopis je seveda zaželeno, da v njem sodelujemo v kar največjem številu.

Vsakodnevno se srečujemo z manjšimi ali večjimi težavami pri doseganju učnih ciljev, kako ekonomske probleme poenostaviti in približati srednješolski populaciji, ki nima na urniku samo ekonomije in dnevno presedi v šoli po sedem ali osem ur.

Skoraj vsakdan se v naših glavah porodi kakšna nova zamisel. Včasih se takšne zamisli porodijo, ko si v razredu povedal že vse, kar si imel za povedati, pa si rečeš, drugo leto bom drugače. Tudi meni se to dogaja. Zato se mi je porodila ideja, da bi takšne stvari začeli zapisovati in zbirati in da ne bi individualno “odkrivali tople vode”, temveč bi svojo energijo raje usmerili v odkrivanje še neraziskanih stvari. Včasih se vprašam, ali je moja ideja dovolj dobra ali bi mogoče prav prišla mojim kolegom? Prepričana sem, da se tudi vam porajajo takšna vprašanja. Ali pa, le kako uspejo drugi to snov razložiti, ko moji učenci tega sploh ne razumejo. Torej sklenimo roke in izmenjajmo izkušnje.

Sama sem letos v tretjih letnikih pričela delati nekoliko drugače od predhodnih let. Učencem pripravljam delovna gradiva, ki jim omogočajo lažje spremljanje moje razlage in večji del teoretičnih zadev razložim preko primerov. Računam, da bom svoje delo zaključila nekje do spomladi, vsaj prvi del snovi (8.poglavij). Mogoče bo koga zanimalo kako in kaj. Pa zakaj ne bi “odkrila tople vode”. Saj mogoče že kdo tako dela, pa se jaz trudim brez potrebe. Mislim, da je cilj vseh nas, da učence pripravimo na maturo, oziroma da nematurantom olajšamo spoznavanje ekonomije. Ravno slednje

me teži, saj vse prevečkrat govorimo samo o maturantih in pozabljamo na preostalo srednješolsko populacijo srednjih ekonomskih šol.

Da ne bom predolga. V našem časopisu (želim si da bi postal resnično naš), bi želela da razgrnemo svoje ideje, rešitve posameznih problemov, zastavimo nove probleme in dileme, posredujemo zanimive članke, ki smo jih uporabili pri urah, ipd. Vsi prispevki bodo avtorizirani, in upam, da bomo uredili tudi ovrednotenje s točkami za napredovanje.

Nekaj idej je že v tej številki. Preberite in

povejte svoje mnenje. Predvsem pa bi želela odgovore na priložen vprašalnik.

VIKTORIJA SULČIČ

Andrejka Zadravec, 3.c - SEDŠ Koper

P

Preberite: 1 Uvod

2 Tržno dogajanje v kratkem obdobju

4 Problem mejnih količin

5 Dobro je vedeti

7 Iz tiska

7 Išče se

priloga : Anketa

2 Nevidna roka

Tržno dogajanje v kratkem obdobju

Z letošnjim letom sem pri pouku prešla na razlago snovi preko primerov. Eden izmed takšnih primerov je tudi obdelava snovi o tržnem dogajanju v času, s katero naj bi prišli do zaključka, da je optimalen obseg produkcije pri točki PC=MC. Učenci naj bi znali razložiti zakaj predstavlja ta točka optimalen obseg produkcije. Nekoliko zahtevnejša je obrazložitev točke preloma in indiferentne točke.

Učenci izpolnijo priloženo tabelo pri kateri so vneseni le podatki o količini, ceni in celotnih stroških (Q, p, TC). Vse manjkajoče podatke izračunajo učenci sami. Namensko nisem podala fiksnih stroškov, ki naj bi jih učenci razbrali iz podanih podatkov. S tem ponovim že osvojeno snov o stroških iz tretjega poglavja (produkcija).

Po izpolnjeni tabeli učence navedem k razmišljanju, kateri obseg produkcije je po njihovem optimalen. Glede na podatke iz razpredelnice največkrat omenjajo količino 4, ko so stroški na enoto najnižji (AC), kar smo spoznali že pri tretjem poglavju. Seveda nekateri opazijo, da je dobiček pri petih enotah enak kot pri štirih enotah, vendar si zadeve ne znajo pojasniti, ker smo pri produkciji rekli, da je optimalni obseg produkcije pri minimalnih stroških na enoto. Spoznavanje pravila olajša vpisovanje mejnih stroškov kot vmesnega podatka, npr. med tri in štiri, ne pri štirih enotah. Sicer jim je zelo težko pojasniti zakaj se splača proizvesti dodatno enoto, čeprav se mi dobiček ne veča. Toda o tem kasneje.

Učenci narišejo graf, kjer na y os vnesejo podatke o ceni, MC, AC in AVC, ter količino na x os.

Postavim tezo, da je optimalni obseg produkcije v presečišču krivulj PC in MC (pri 120-ih d.e.). Učence navedem k razmišljanju, kaj bi se zgodilo, če produkcijo povečam za eno enoto, torej iz 5 na

6. Postavim vprašanje koliko dodatnih stroškov bi imeli s proizvodnjo dodatne enote. Iz preglednice razberejo, da bi imeli 150 d.e. dodatnih stroškov in bi pri PC=120 d.e. imeli pri dodatni enoti za 30 d.e. izgube. Zaključimo, da se torej ne izplača delati 6 enot, čeprav je PC še vedno višja od AC, kar pomeni, da bi podjetje poslovalo z dobičkom. Torej je optimalni obseg produkcije v točki PC=MC.

Postavim vprašanje, kaj se zgodi, če se cena iz 120 d.e. spusti na točko, kjer MC sekajo krivuljo AC. Učenci običajno iz grafa razberejo, da bi to pomenilo, da pokrijemo le stroške poslovanja, kar pomeni, da nimamo dobička. Imenujem točko s točko preloma in poudarim, da pomeni večanje obsega produkcije od točke preloma dalje hkrati večanje profita podjetja. Vse do točke PC=MC, kjer je dobiček maksimalen. Od tu dalje se zaradi delovanja zakona padajočih mejnih donosov začne dobiček zmanjševati.

Razpravo vodim v smeri, kaj bi pomenilo za podjetje, če se cena spusti na presečišče AVC z MC. Učenci večinoma ugotovijo, da bi delali z izgubo, zato se ne splača delati. Za lažje razumevanje vsebine jih napeljem k izračunom.

Predpostavim, da je cena na trgu 70 d.e. Izračunamo kakšen je izkupiček in dobiček pri količini 0, 2 in 3.

Q p TR TC PF

0 70 0 60 -60

2 70 140 210 -70

3 70 210 270 -60

Iz izračuna razberemo, da pri ceni 70 d.e. pri količini treh enot enak ima podjetje dobiček oziroma izgubo kot pri količini nič, za kar učenci večkrat izjavijo, da saj je vseeno ali delamo ali ne. Torej povzamem in točko, kjer so MC=AVC imenujem točka indiferentnosti ali točka opustitve poslovanja. Iz izračunov sami ugotovijo, da bi se dve količini ne izplačalo delati, da bi pri izgubi 70 d.e., na fiksne stroške odpadlo 60 d.e., za 10 d.e. pa bi bili v primanjkljaju pri variabilnih stroških.

Izvedem diskusijo, zakaj bi bilo smiselno delati, če bi se cena gibala med 70 in 87 d.e. oziroma ali je

Q p TR TC PF MC AC AVC 0 120 0 60 -60 1 120 120 140 -20 80 140,0 80,0 2 120 240 210 30 70 105,0 75,0 3 120 360 270 90 60 90,0 70,0 4 120 480 350 130 80 87,5 72,5 5 120 600 470 130 120 94,0 82,0 6 120 720 620 100 150 103,3 93,3 7 120 840 800 40 180 114,3 105,7

8 120 960 1010 -50 210 126,3 118,8

3 Nevidna roka bolje biti prisoten na trgu, seveda za kratek čas ali je bolje ne delati. Povzamem, da je smiselno delati, če pokrijemo vsaj variabilne stroške.

Naredim zaključek: V kratkem obdobju se producent prilagaja trgu s spreminjanjem variabilnih faktorjev, ker ima za to dovolj časa. Variabilne faktorje dodaja toliko časa, dokler ne doseže obsega poslovanja, kjer so njegovi MC enaki ceni na trgu (PC=MC) in je dobiček maksimalen. Torej so njegovi mejni stroški odločilni za določanje obsega poslovanja.

Največji problem pri razlagi navedene snovi je razložiti zakaj ne delati samo štiri enote, temveč pet enot, saj kot pravijo učenci nič ne pridobim. Sama pa trdim, da tudi nič ne izgubim, temveč samo povečam mojo prisotnost na trgu. Zanimalo bi me, kaj ostali o tem mislite oziroma kako to razložite učencem .

Viktorija Sulčič

4 Nevidna roka

Problem mejnih količin Tako kot večina vas, se tudi jaz trudim, da bi ekonomijo čimbolj približala dijakom. To zahteva veliko ilustracij s članki iz časopisov in računskimi nalogami. Članke zaenkrat išče vsak učitelj zase, kakor tudi večinoma vsak zase pripravlja računske naloge. Pri delu si sicer lahko nekoliko pomagamo z Delovnim zvezkom Fortičeve, vendar bi nam bilo v veliko pomoč, če bi lahko svoje rezultate in svoja razmišljanja primerjali z rezultati in razmišljanji drugih učiteljev. Danes vam predstavljam problem s katerim sem se srečala pri obravnavi mejnih koristnosti, mejnega produkta in mejnih stroškov. Mejne količine lahko vpišemo pri celih številih ter jih tudi vrišemo pri celih številih ali pa jih vpišemo v vmesno vrstico in vrišemo kot vmesni podatek ( med 0 in 1, med 1 in 2 itd). Seveda lahko rečemo, da je to samo stvar dogovora ali, da ni bistvene razlike. Vendar dijake vrisovanje mejnih količin pri celih številih pripelje do nekaterih “napačnih” sklepov. Tako jim je pri razlagi zakona o padajočih mejnih donosih težko razložim koliko delavcev bo zaposlil racionalen gospodar. Učenci naj bi razumeli, da pameten gospodar proizvaja na področju, ki ga omejujeta: točka kjer je povprečni produkt variabilnega faktorja maksimalen in točka kjer je mejni produkt variabilnega faktorja enak nič. Poleg tega naj bi razumeli, da se padajoči donos variabilnega faktorja pojavi po točki, ko mejni produkt začne padati in celotni produkt narašča počasneje kot vlaganje variabilnega faktorja. Učenci dobijo tabelo v kateri imajo podatke o celotnem produktu in številu zaposlenih. Podatki so v knjigi M. Glas: Ekonomija, DZS Ljubljana 1992. Na tablo zapišemo obrazce za izračun povprečnega in mejnega produkta. Nato učenci dopolnijo tabelo.

Tabela 1. Zakon padajočih mejnih donosov Narišejo graf, kjer na x os vnašajo podatke o

številu zaposlenih, na y pa celotni, mejni in povprečni produkt. Graf 1. Zakon padajočih donosov

Najprej pogledamo, kdaj postane mejni produkt maksimalen, oziroma kdaj začne padati. Vidimo, da mejni produkt pada po zaposlitvi drugega delavca. Pogovorimo se o tem, kaj se tedaj zgodi s celotnim produktom in ugotovimo, da narašča počasneje kot vlaganje variabilnega faktorja. Pri zaposlitvi drugega delavca se je celotni produkt povečal za 5, medtem ko se je pri povečanju zaposlitve z dveh na tri delavce povečal le za 4. Nato pogledamo, kje se mejni produkt izenači s povprečnim produktom in ugotovimo, da je to med drugim in tretjim delavcem. V tej točki je povprečni produkt maksimalen. Racionalen gospodar bo zaposlil vsaj tri delavce. Manj pa ne ker mu šele četrti delavec poveča celotni produkt manj kot povprečje do tedaj zaposlenih delavcev. Na koncu ugotovimo še, da je mejni produkt enak nič med

št. zap. Q AP MP 0 0 0,00 1 3 3,00 2 8 4,00 3 12 4,00 4 15 3,75 5 17 3,40 6 17 2,83 7 16 2,29 8 13 1,32

3 5 4 3 2 0 -1 -3

5 Nevidna roka petim in šestim delavcem in je tedaj celotni produkt maksimalen. Mejni produkt postane negativen po zaposlitvi šestega delavca, zato racionalen gospodar ne bo zaposlil šestega delavca. Čisto natančen odgovor bi bil, da racionalen gospodar zaposli med pet in šest delavcev? Če bi vrisali mejne količine pri celih številih, bi bil mejni produkt maksimalen pri zaposlitvi drugega delavca in bi začel padati šele po zaposlitvi tretjega delavca. Mejni in povprečni bi se izenačila pri treh delavcih. Vendar največji problem nastopi, ker je pri zaposlitvi šestega

delavca mejni produkt enak nič in se šestega delavca, še splača zaposliti? Zanima me kako vi razložite to snov, na kakšen način narišete grafe in kako dijaki to sprejmejo. Poleg tega bi želela zvedeti ali mejne količine kdaj prikazujete od 0 ali od 0,5 oziroma 1 in kako to pojasnite dijakom.

Branka Likon

Dobro je vedeti

V rubriki dobro je vedeti bi predstavila nekaj novejših podatkov, ki lahko nadomestijo starejše v učbeniku.

PLAČILNA BILANCA podatki za obdobje I.-XI.96 v mio USD

Priliv Odliv Saldo

I.TEKOČE TRANSAKCIJE 9.723 9.994 -271

1. Blago 7.325 8.442 -1.117

2. Storitve 1.922 1.209 713

3. Dohodki od dela in kapitala 326 215 111

4. Tekoči transferi 149 128 21

II. KAPITALSKI RAČUN IN FINAČNI RAČUN

272

A. KAPITALSKI RAČUN -3

B. FINANČNI RAČUN 275

Neposredne naložbe 152

naložbe v vrednostne papirje 804

Ostale naložbe -11

Mednarodne denarne rezerva BS -670

III. STATISTIČNA NAPAKA 1

6 Nevidna roka

TRG DELOVNE SILE XI/96

aktivno prebivalstvo 867.400

zaposleni 635.800

samozaposleni in kmetje 109.800

registrirana brezposelnost 121.800

st.registrirane brezposelnosti 14%

PLAČE XI/96

Povprečna bruto plača v SLO 138.175

Povprečna neto plača 87.145

JAVNA POTROŠNJA

PRIHODKI - struktura

leto 1995 leto 1996

davek od dobička 1,3 2,0

dohodnina 15,1 15,9

prometni davek 29,5 30,8

carine in uvozne dajatve

8,0 7,0

prispevek za socialno varnost

41,7 38,5

ostali javnofinančni prihodki

4,4 5,8

SKUPAJ 100 100

ODHODKI - struktura

leto 1995 leto 1996

1. Proračunska poraba države

44,6 43,7

- plače in materialni stroški

15,6 16,5

- socialni transferi 7,4 7,6

- investicije in kapitalske naložbe

6,2 5,5

- ostala prorač.poraba 15,4 14,1

2. Proračunska poraba občin

10,1 10,6

3. Odhodki pokojninskega in invaliskega zavarovanja

29,8 29,7

4. Odhodki obveznega zdravstva

15,1 15,1

5. Ostalo 0,4 0,9

SKUPAJ 100 100

7 Nevidna roka PRIMERJALNI PODATKI

leto 1993 leto 1994 leto 1995 ocena

1996 cilj 1997

Realna rast BDP v % 2,8 5,3 3,9 3,5 4,0

BDP/preb.

v USD (tekoči tečaj)

6.366 7.205 9.348 9.300 9.740

inflacija - konec leta 22,9 18,3 8,6 8,8

deleži v BDP

osebna potrošnja 58,3 57,3 58,1 57,6 56,3

investicije v osn.sred. 18,7 19,6 21,1 22,2 23,4

materialni izdatki države 21,1 20,1 20,8 20,9 21,1

MENJAVA S TUJINO

pogoji menjave 1,0 -2,0 1,0 0,0 0,0

devizne rezerve v mio USD 1.566 2.764 3.426 4.117

zunanji dolg v mio USD 1.873 2.258 2.970 4.090

podatki so povzeti po: EKONOMSKO OGLEDALO - jan. 96

URL: http://www.sigov.si/cgi-bin/spl/zmar/arhiv/kazalo.html?language=slo

podatke je zbrala: Viktorija Sulčič

Iz tiska

vir: DELO, 1.3.97

Išče se

• neto in bruto zadolženost (maturitetni katalog, str. 37)

8 Nevidna roka

9 Nevidna roka

Uredniški odbor: Viktorija Sulčič, Branka Žerjal ( SEDŠ Koper), Jana Žnidaršič (SŠS Sežana), Branka Likon (CSŠ Postojna).

Naslov uredništva: Viktorija Sulčič - Srednja ekonomska in družboslovna šola Koper, Martinčev trg 3, 6000 KOPER, tel: 066/272-526; E-mail: Viktorija.Sulcic@guest.arnes.si

V kolikor pri svojem delu uporabljate računalnik lahko (zaželeno) oddate prispevke na disketi - brez virusov prosim. Prispevek lahko shranite v naslednjih formatih: format ASCII, WIN Word ver. 6.0 ali starejše; Excel ver 5.0 ali starejše; WQPRO ver. 5.0 ali starejše, MS Works ver. 3.0 ali starejše. Disketo vrnemo.

10 Nevidna roka

VPRAŠALNIK 1. Prisotnost tiskanega gradiva za učitelje ekonomije je:

◊ potrebna

◊ nepotrebna 2. Poskusna številka se mi vsebinsko zdi :

◊ ustrezna

◊ neustrezna pomanjkljiva, zato predlagam

..................................................................................................................................

..................................................................................................................................

.................................................................................................................................

3. Pripravljen(a) sem sodelovati

◊ če bi bili prispevki nagrajeni s točkami

◊ tudi če prispevki ne bi bili nagrajeni

◊ nisem pripravljen(a) sodelovati

4. Ostale pripombe/predlogi: ............................................................................................................................................

............................................................................................................................................

............................................................................................................................................

............................................................................................................................................

............................................................................................................................................

............................................................................................................................................

............................................................................................................................................

............................................................................................................................................

Prosim, da izpolnjen vprašalnik pošljete na naslov:

Viktorija Sulčič, SEDŠ Koper, Martinčev trg 3, 6000 KOPER

Najlepša hvala!