nbrm report - uni banka7.1.5 operativni sistemi 58 7.1.6 korisni~ki pristap 58 7.1.7 baza na...

ABCD

Univerzalna Investiciona Banka AD

Skopje

Izve{taj za izvr{enata revizija na Bankata

za 2009 godina

ABCD Univerzalna Investiciona Banka AD Skopje

Izve{taj za izvr{enata revizija na Bankata za 2009 godina

i

Sodrìna

Voved 1

Prilog A - Finansiki izve{ati na Bankata za godinata zavr{ena na 31 dekemvri 2009 godina i mnenie na revizorot kon Finansikite izve{ati na Bankata 4

Prilog B - Pismo na dru{tvoto za revizija do Nadzorniot i do Upravniot odbor na Bankata 6

Prilog V - Pregled na korekciite vo finansiskite izve{tai na Bankata predloèni od strana na dru{tvoto za revizija 8

Prilog G - Izve{tai {to Bankata gi dostavuva do Narodnata banka za potrebite na supervizijata so sostojba na datumot na finansiskite izve{tai 10

Prilog D - Ostanati informacii 12

1 Adekvatnost na kapitalot na Bankata 13

2 Upravuvawe so rizicite 14 2.1 Krediten rizik 15 2.1.1 Kreditna politika 15 2.1.2 Strategija za kreditirawe 15 2.1.3 Organizacija 15 2.1.4 Odobruvawe na krediti 16 2.1.5 Sledewe na kreditniot rizik 19 2.1.6 Instrumenti za obezbeduvawe na pobaruvawata 20 2.1.7 Klasifikacija na kreditnata izloènosta i

utvrduvawe na potencijalnite zagubi na Bankata 21 2.1.8 Nefunkcionalni pobaruvawa 23 2.1.9 Otpi{uvawe na pobaruvawata 23 2.2 Rizik na kamatni stapki 24 2.3 Valuten rizik 25 2.3.1 Voved 25 2.3.2 Upravuvawe so valutniot rizik 26 2.3.3 Organizacionata struktura za upravuvawe so valuten

rizik 26



ii

2.3.4 Definirawe limiti za izloènost na valuten rizik, sledewe i upravuvawe so istiot 27

2.3.5 Definirawe na nadle`nostite i ovlastuvawe vo vrska so aktivnostite izrazeni vo devizi i/ili vo denari so devizna klauzula 30

2.3.6 Stres-test za izloènosta na valuten rizik 30 2.3.7 Kapital potreben za pokrivawe na valutniot rizik 30 2.4 Pazaren rizik 30 2.4.1 Voved 30 Upravuvawe so pazarni rizici 31 2.4.2 Osnovni principi za upravuvawe so pazarniot rizik 31 2.4.3 Sistem za upravuvawe so pazarniot rizik 31 2.5 Likvidnosen rizik 31 2.5.1 Voved 31 2.5.2 Organizaciona struktura za upravuvawe so

likvidnosniot rizik 32 2.5.3 Postapki i proceduri na vnatre{na kontrola i

revizija 35 2.5.4 Stres testirawe 35 2.5.5 Plan za upravuvawe so likvidnosniot rizik vo

vonredni uslovi 35 2.5.6 Izvestuvawe do NBRM 35 2.5.7 Ro~na neusoglasenost 35 2.6 Operativen rizik 36 2.6.1 Voved 36 2.6.2 Identifikuvawe, ocena, sledewe i kontrola 36 2.7 Rizik od koncentracija 38 2.7.1 Voved 38 2.7.2 Rizik od koncentracija vo aktivata 38 2.7.3 Rizik od koncentracija vo pasivata 39 2.7.4 Koristewe uslugi od nadvore{ni lica 40 2.7.5 Identifikacija i sledewe na povrzanite subjekti vo

Bankata 40 2.7.6 Koncentracija na izloènost kon poedine~ni lica 40 2.7.7 Koncentracija na izloènost po dejnosti 41 2.7.8 Koncentracija na izloènost po geografska lokacija 41 2.8 Rizik na zemja 41 2.9 Rizik od kapitalni vloùvawa 42 2.10 Rizik od vloùvawa vo nedvi`nosti 43 2.11 Strategiski rizik 43 2.12 Reputaciski rizik 47

3 Vodewe na trgovskite knigi i smetkovodstveni politiki i proceduri na Bankata 49



iii

3.1 Trgovski knigi na Bankata 49 3.2 Smetkovodstveni politiki i proceduri na Bankata 49 3.3 Vrednuvawe na bilansnite i vonbilansnite sredstva i

obvrski 49

4 Usoglasenost na raboteweto na Bankata so zakonskite propisi 51

5 To~nost i kompletnost na izve{taite na Bankata koi gi dostavuva do NBRM 52

6 Vnatre{na revizija 53 6.1 Slu`ba za vnatre{na revizija 53 6.2 Sposobnost i nezavisnost na vnatre{nite revizori 54 6.3 Izvr{uvawe na vnatre{nata revizija 54 6.4 Nadgleduvawe na sistemot za vnatre{na kontrola 55 6.5 Periodi~ni izve{tai 55 6.6 Pristap pri ocenkata 56 6.7 Ograni~uvawa koi se odnesuvaat za proverka na

funkcioniraweto na vnatre{nata revizija 56 6.8 Zna~ajni naodi 57 6.9 Zaklu~ok 57

7 Informaciski sistem na Bankata 58 7.1 IT okolina 58 7.1.1 IT infrastruktura 58 7.1.2 Mre`na oprema 58 7.1.3 Odbori i komisii koi ja poddr`uvaat rabotata na

Bankata 58 7.1.4 Lokacija na primarniot sistem za procesirawe 58 7.1.5 Operativni sistemi 58 7.1.6 Korisni~ki pristap 58 7.1.7 Baza na podatoci i aplikacii 58 7.1.8 Centar za spravuvawe so katastrofi (CSK) 59 7.2 Softverski alatki koi se koristat vo Bankata za

upravuvawe so rizikot 59 7.2.1 Sopstveni sredstva i kapitalna adekvatnost 59 7.2.2 Krediten rizik 59 7.2.3 Rizik na kamatna stapka 60 7.2.4 Likvidnosen rizik 60 7.2.5 Pazaren rizik 61 7.2.6 Operativen rizik 61 7.3 IT oddel za vnatre{na revizija 61 7.4 Pristap kon ocenkata 61



iv

7.5 Naodi 63 7.5.1 Zna~ajni naodi 63 7.5.2 Ostanati naodi i preporaki vo soglasnost so barawata

za najdobrite praktiki 64 7.6 Zaklu~ok 64

8 To~nost i kompletnost na podatocite koi Bankata e dol`na da gi objavi 66

9 Postapuvawe po merkite izre~eni od strana na NBRM 67

10 Sistemi na Bankata za spre~uvawe perewe pari 68 10.1.1 Voved 68 10.1.2 Organizaciska postavenost 70 10.1.3 Nadle`nost 70 10.1.4 Analiza na klientot, sledewe na transakcii,

sobirawe, centralizacija, ~uvawe i dostavuvawe na podatoci 70

10.1.5 Zabrani 72 10.1.6 Odbivawe da se izvr{i ili zadr`uvawe na

transakcijata 72 10.1.7 Obuka 73 10.1.8 Vnatre{na kontrola 73

11 Finansiski aktivnosti koi gi vr{i Bankata 75

Prilog \ - Pra{alnici 76



1

Voved

So Odluka za sodrìnata na revizijata na raboteweto i na godi{nite finansiski

izve{tai na bankata (Slu`ben vesnik na RM br.146/2007) od 29 noemvri 2007 godina se

propi{uva sodrìnata, odnosno opfatot na revizijata na raboteweto i na godi{nite

finansiki izve{tai na bankite. Revizijata na Univerzalna Investiciona Banka AD

Skopje („Bankata” ili „UNIBanka”) za 2009 godina be{e izvr{ena vo soglasnost so

ovaa odluka, i vo soglasnost so Zakonot za revizija, Zakonot za bankite,

Me|unarodnite standardi za revizija i Kodeksot za etika na profesionalnite

smetkovoditeli utvrdeni od strana na Me|unarodnata federacija na smetkovoditeli.

Soglasno odredbite na Odlukata dru{tvoto za revizija treba da izgotvi izve{taj za

finansiskite izve{tai na banka, odnosno mislewe za toa dali finansiskite

izve{tai na bankata se izraboteni vo soglasnost so smetkovodstvenata regulativa

koja{to e vo primena. Kon ovoj izve{taj revizorot treba da gi priloì finansiskite

izve{tai na bankata koi se predmet na revizijata.

Mnenieto na revizorot za finansiskite izve{tai i Finansiskite izve{tai na

Bankata za godinata zavr{ena na 31 dekemvri 2009 godina se dadeni vo Prilog A kon

ovoj izve{taj.

Revizorot isto taka, treba da gi priloì i pismoto na dru{tvoto za revizija do

nadzorniot i do upravniot odbor na bankata; pregledot na korekciite vo

finansiskite izve{tai na bankata predloèni od strana na dru{tvoto za revizija; i

izve{taite {to bankata gi dostavuva do Narodna banka na Republika Makedonija

(“NBRM” ili “Narodna banka”) za potrebite na supervizijata so sostojba na datumot na

finansiskite izve{tai za tekovnata godina.

Pismoto na dru{tovoto za revizija do nadzorniot i do upravniot odbor na bankata e

dadeno vo Prilog B kon ovoj izve{taj; pregledot na korekciite vo finansiskite

izve{tai na bankata predloèni od strana na dru{tvoto za revizija, dokolku ima, e

daden vo Prilog V kon ovoj izve{taj, i izve{taite {to Bankata gi dostavuva do

Narodnata banka za potrebite na supervizijata so sostojba na datumot na

finansiskite izve{tai se dadeni vo Prilog G kon ovoj izve{taj.

Soglasno Odlukata vo Prilog D dadeni se ostanatite informacii koi dru{tvoto za

revizija treba da gi dade kako dodatok, i toa:

Opis na politikite i procedurite na bankata za odrùvawe na adekvatnosta na

kapitalot, visinata na stapkata na adekvatnost na kapitalot na datumot na

finansiskite izve{tai, opis na internite proceduri na bankata (dokolku postojat)

za sledewe i ocenka na potrebnata visina na sopstvenite sredstva vo soglasnost

so vidot i obemot na nejzinite aktivnosti i dali se po~ituva taka opredelenata

stapka na adekvatnost na kapitalot;

Opis na sistemite na bankata za upravuvawe so rizicite, odnosno opis na

usvoenite politiki na bankata za upravuvawe so rizici i proceduri za

identifikuvawe, merewe i kontrola na pooddelnite rizici, dokolku takvi

politiki i proceduri postojat, so eventualni preporaki na dru{tvoto za revizija

vo vrska so upravuvaweto so oddelnite rizici. Dru{tvoto za revizija treba da

navede i dali bankata primenuva interni metodologii za utvrduvawe na internite



2

limiti za izloènost kon oddelnite rizici i dali tie limiti se po~ituvaat.

Treba da se navedat i merkite koi bankata gi prezema zaradi eventualnoto

nadminuvawe na zakonskite ili interno utvrdenite limiti. Pritoa, treba da se

opfatat najmalku: kreditniot rizik, rizikot na kamatni stapki koj proizleguva od

portfolioto na bankarskite aktivnosti, valutniot rizik, pazarniot rizik,

likvidnosniot rizik, operativniot rizik, rizikot od koncentracija, rizikot od

kapitalni vloùvawa i od vloùvawa vo nedvi`nosti itn. Dopolnitelno, treba da

se navede i koncentracijata na izloènosta od aspekt na rizikot na zemja;

koncentracijata na sredstvata i obvrskite kon oddelni lica i rizikot od nea; opis

na rizicite koi proizleguvaat od aktivnostite povrzani so dru{tvata za pomo{ni

uslugi na bankata. Dru{tvoto za revizija dava opis na nivoto i promenite vo

visinata na ispravkata na vrednosta i na izdvoenata posebna rezerva;

Opis na vodeweto na trgovskite knigi, soodvetnosta na smetkovodstvenite

politiki i proceduri na bankata, kako i vrednuvaweto na bilansnite i

vonbilansnite sredstva i obvrski, so eventualni preporaki na dru{tvoto za

revizija;

Opis na usoglasenosta na raboteweto na Bankata so propisite so koi se regulira

kontrolnata funkcija na NBRM. Dokolku dru{tvoto za revizija voo~i zna~itelni

nepravilnosti i neusoglasenosti so propisite, treba zadolìtelno da gi navede

vo ovoj del od Izve{tajot, vklu~itelno i eventualnite merki koi bankata gi

prezela za nadminuvawe na neusoglasenostite;

Opis na to~nosta i kompletnosta na izve{taite, {to Bankata gi dostavuva do

supervizijata na Narodnata banka (koi se odnesuvaat na adekvatnosta na

kapitalot, otvorenata devizna pozicija, kreditniot rizik, likvidnosniot rizik,

rizikot na kamatna stapka, operativniot rizik i drugi rizici za koi od strana na

Narodnata banka se propi{ani soodvetni izve{tai), preku ocenka dali se

izraboteni soglasno so ona {to e propi{ano od strana na Narodnata banka;

Ocenka na sistemite na vnatre{na kontrola i ocenka dali vnatre{nata revizija

funkcionira vo soglasnost so Zakonot za bankite, kako i eventualni preporaki na

dru{tvoto za revizija za unapreduvawe;

Ocenka na sigurnosta na informativniot sistem od aspekt na negovata

usoglasenost so raboteweto i so celite na bankata, za{titata na podatocite i

vospostavenite sistemi za kontrola, pri {to dru{tvoto za revizija treba da ja

navede i metodologijata vrz osnova na koja ja izvr{ilo ocenkata na sigurnosta na

informativniot sistem, kako i eventualno da dade preporaki za nejzinoto

unapreduvawe. Dru{tvoto za revizija treba da dade komentar dali bankata

izgotvila i implementirala politiki i proceduri za sigurnost na

informativniot sistem;

Opis na to~nosta i kompletnosta na podatocite koi bankata e dol`na da gi objavi,

soglasno so Odlukata za objavuvawe izve{tai i podatoci od strana na bankata;

Opis na merkite i aktivnostite prezemeni od strana na bankata, zaradi

postapuvawe po merkite izre~eni od strana na Narodnata banka;

Opis na sistemite na bankata za spre~uvawe perewe pari, kako i po~ituvaweto na

soodvetnite propisi, i



3

Kratok opis na finansiskite aktivnosti koi gi vr{i bankata vo soglasnost so

izdadenata dozvola za osnovawe i rabota od strana na guvernerot na Narodnata

banka, so istaknuvawe na aktivnostite koi se sodràni vo dozvolata za osnovawe

i rabota, a koi{to bankata se u{te ne zapo~nala da gi vr{i.

Barawata soglasno gorenavedenite to~ki se dadeni vo To~kite 1 do 11 od ovoj

izve{taj.

Pra{alnicite koi se sostaven del na Odlukata za sodrìnata na revizijata na

raboteweto i na godi{nite finansiski izve{tai na bankata se dadeni vo Prilog \

kon ovoj izve{taj.

Ograni~uvawe za upotreba

Zaklu~ocite vo ovoj izve{taj se baziraat isklu~ivo na informacii i dokumenti dobieni od Bankata, kako i na revizijata na finansiskite izve{tai na Bankata za godinata zavr{ena na 31 dekemvri 2009 godina.

Ovoj izve{taj e namenet samo za upotreba na NBRM i moè da se koristi isklu~ivo za

celite za koi e napraven.

.



4

Prilog A - Finansiki izve{ati na Bankata za godinata zavr{ena na 31 dekemvri

2009 godina i mnenie na revizorot kon Finansikite izve{ati na Bankata



6

Prilog B - Pismo na dru{tvoto za revizija do Nadzorniot i do Upravniot odbor

na Bankata

ABCD

Uni Banka AD, Skopje

Pismo do rakovodstvoto

za godinata zavr{ena na

31 dekemvri 2009

ABCD Uni Banka AD Skopje


Sod`ina

1 Voved 1 1.1 Revizija za godinata zavr{ena na 31 dekemvri 2009

godina 1 1.2 Posledici 1 1.3 Ograduvawe od izmama 1 1.4 Struktura na ovoj izve{taj 1

2 Klasifikacija na izlo`enosta na krediten rizik spored denovite na docnewe vo izmiruvawe na dostasanite obvrski 2

2.1 Nabquduvawe 2 2.2 Rizik 2 2.3 Preporaka 2 2.4 Odgovor na rakovodstvoto 2

3 Presmetka na ispravkata na vrednost so diskontirawe na o~ekuvanite pari~ni tekovi 3


4 Prefrlawe na pobaruvawata po krediti, kamata i drugi pobaruvawa od smetkite za redovni na smetkite za somnitelni i sporni 4


5 Procenka na obezbeduvaweto po dadenite krediti 5


6 Upravuvawe so bazata na podatoci i direkten pristap do bazata na podatoci 7

ABCD Uni Banka AD Skopje



7 Politiki i proceduri za bezbednost na informaciite 9


8 Migracija na podatoci 10 8.1 Nabquduvawe 10 8.2 Rizik 10 8.3 Preporaka 10 8.4 Odgovor na rakovodstvoto 10

9 Ostanati preporaki 11 9.1 Identifikacija na povrzani strani 11 Odgovor na rakovodstvoto 11 9.2 Izgotvuvawe na Sumarniot obrazec za klasifikacija na

izlo`enosta na krediten rizik 11 Odgovor na rakovodstvoto 12 9.3 Evidentirawe na kursni razliki od ispravkata na

vrednost na deviznite krediti 12 Odgovor na rakovodstvoto 12

UNI Banka AD Skopje


ABCD

1

1 Voved

1.1 Revizija za godinata zavr{ena na 31 dekemvri 2009 godina

Ova e treta revizija na UNI Banka AD Skopje ("Bankata") izvr{ena od strana na KPMG. Na{ata glavna zada~a be{e da izvr{ime pregled i revizija na smetkovodstvenite evidencii so cel da dademe mislewe za toa dali smetkovodstveniot sistem e vo soglasnost so Smetkovodstvenite standardi kako {to se usvoeni vo "Metodologijata za evidentirawe i vrednuvawe na smetkovodstvenite stavki i za podgotovka na finansiskite izve{tai" i "Upatstvoto za vidovite i sodrìnata na finansiskite izve{tai na bankite".

1.2 Posledici

Na{iot izve{taj e kreiran da vklu~uva polezni preporaki koi moèbi }e pomognat da se podobrat rezultatite i da se izbegnat slabostite koi moàt da predizvikaat materijalni zagubi i gre{ki. Kako {to se dogovorivme vo na{ite nasoki za rabota, Va{a e obvrskata da gi prezemete neophodnite ~ekori za nadminuvawe na slabostite i dokolku ne uspeete da go storite toa nie nema da ja snosime odgovornosta za eventualno nastanatata zaguba ili gre{ka.

1.3 Ograduvawe od izmama

Kako {to be{e dogovoreno vo na{ite nasoki za rabota, Vie isto taka potvrdivte deka, poradi va`nosta na informaciite za na{ata rabota, obezbedeni od strana na Bankata, nejzinite direktori, vraboteni ili pretstavnici, osven vo slu~aj na na{e nevnimanie, lo{a verba ili namerno neispolnuvawe, Vie nema da ne smetate za odgovorni za eventualno nastanata zaguba ili nekoi drugi posledici dokolku informaciite od materijalno zna~ewe za na{ata zada~a namerno se sokrieni ili nepravilno ni se predstaveni.

1.4 Struktura na ovoj izve{taj

Sekoja oblast na nabquduvawe e prikaàna na oddelna stranica. Za sekoe nabquduvawe strukturata e: nabquduvawe, rizik, preporaka i odgovor na rakovodstvoto.

Vo tekot na na{ata revizija za godinata zavr{ena na 31 dekemvri 2009, nie go pregledavme i go testiravme va{iot smetkovodstven sistem i internite kontroli na na~in za koj smetavme deka e najsoodveten.

Sakame da naglasime deka zabele{kite i komentarite izneseni od na{a strana ne treba da gi dovedat vo pra{awe lojalnosta, doverlivosta i stru~nosta na va{ite vraboteni.

UNI Banka AD Skopje


ABCD

2

2 Klasifikacija na izloènosta na krediten rizik spored denovite na docnewe vo izmiruvawe na dostasanite obvrski

2.1 Nabquduvawe

Vo tekot na na{ata revizija, na primerokot koj be{e predmet na na{e razgleduvawe zabeleàvme deka pri klasifikacijata Bankata trgnuva od denovite na docnewe po pooddelni kreditni partii, no spored na{ata analiza pomestena e granicata za klasifikacija vo odredena kategorija na rizik. Spored dobienite objasnuvawa ova pomestuvawe se dolì na ve}e postavenite parametri vo sistemot, i nemo`nosta za promena na istata poradi momentalnata migracija na nov sistem. Soglasno dobienite informacii novata softverska aplikacija e usoglasena so iziskuvawata na regulativata.

Kako dopolnenie vo Bankata nema pi{ani analizi za sekoja kreditna izloènost, kade bi se zamale vo predvid i drugite kriteriumi za klasifikacija.

2.2 Rizik

Podcenetost na utvrdenata ispravka na vrednost na finansiskite sredstva.

2.3 Preporaka

Na{a preporaka e Bankata da se usoglasi so kriteriumite za klasifikacija

spored Odlukata, a pred se da se prilagoduvawe na to~nite denovi na

docnewe (kako eden od po~etnite kriteriumi neophodni pri utvrduvawe na

ispravka na vrednost na finansiskite sredstva).

2.4 Odgovor na rakovodstvoto

Bankata ja ima sogledano potrebata od podetalno definirawe na

kriteriumite i parametrite vo aplikacijata za presmetka na ispravkata na

vrednost/posebna rezerva koja vo celost }e bide usoglasena so odredbite

od Odlukata za upravuvawe so kreditniot rizik, pri {to procesot na

implementirawe i postavuvawe na takva presmetka vo novata bankarska

aplikacija e zapo~nat i e vo tek. Poradi ekonomskata neisplatlivost, kako

i potrebnite resursi za dvojno sproveduvawe na opredeleni aktivnosti vo

aplikaciite, a imaj}i ja vo predvid o~ekuvanata skore{na migracija,

Bankata odlu~i procesot na usoglasuvawe da go sprovede direktno vo

novata bankarska aplikacija.

UNI Banka AD Skopje


ABCD

3

3 Presmetka na ispravkata na vrednost so diskontirawe na o~ekuvanite pari~ni tekovi

3.1 Nabquduvawe

Soglasno Odlukata iznosot na ispravka na vrednosta za aktivnite bilansni pobaruvawa na poedine~na osnova se utvrduva kako razlika pome|u smetkovodstvenata vrednost na bilansnite pobaruvawa i nivnata sega{na vrednost (procenet nadomestliv iznos). Sega{nata vrednost na aktivnite bilansni pobaruvawa se dobiva so diskontirawe na o~ekuvanite idni pari~ni tekovi po tie pobaruvawa so upotreba na efektivnata kamatna stapka pri po~etnoto priznavawe, odnosno soglasno Odlukata za upravuvawe so krediten rizik - utvrdena vrz osnova na dogovorot.

Za vreme na na{ata revizija, zabele`avme deka vo Bankata pri presmetka na ispravkata na vrednost na poedine~na osnova kako iznos na ispravka na vrednost se zema razlikata pome|u sega{nata vrednost na aktivnite bilansni pobaruvawa i izlo`enosta po kreditna partija vo Dokumentot CRIS (ne zemaj}i ja vo predvid akumulirana amortizacija). Ova doveduva do pogolem iznos na ispravka na vrednost, od ispravkata koja bi se dobila so sporedba na sega{nata vrednost i amortiziranata nabavna vrednost po kreditna partija.

3.2 Rizik

Precenetost na utvrdenata ispravka na vrednost na finansiskite sredstva.

3.3 Preporaka

Na{a preporaka e proverka na aplikativnoto re{enie.


Bankata gi ima sogledano navedenite nedostatoci pri presmetkata na

ispravkata na vrednost/posebna rezerva, me|utoa od navedenite pri~ini

pogore korekciite se sproveduvaat vo novata bankarska aplikacija.

UNI Banka AD Skopje


ABCD

4

4 Prefrlawe na pobaruvawata po krediti, kamata i drugi pobaruvawa od smetkite za redovni na smetkite za somnitelni i sporni

4.1 Nabquduvawe

Soglasno Odlukata za upravuvawe so krediten rizik koja se primenuva od 1

januari 2009 godina, "Pobaruvaweto klasificirano vo kategorii na rizik

"G" i "D" ili pobaruvaweto, koe po bilo koj osnov (glavnica, kamata, drugi

nekamatni prihodi) ne e naplateno podolgo od 90 dena smetano od denot na

dostasuvaweto, bankata e dol`na da go evidentira (da go prekniì) na

posebna smetkovodstvena smetka za nefunkcionalni pobaruvawa - krediti,

kamata, drugi pobaruvawa".

Vo tekot na na{ata revizija zabeleàvme deka i pokraj faktot {to

prefrlaweto na pobaruvawata po krediti i kamata na smetkite za

somnitelni i sporni pobaruvawa e postaveno avtomatski vo sistemot,

postojat nekoi nelogi~nosti, odnosno postojat pobaruvawa dostasani pove}e od 90 dena koi vo dokumentot CRIS se evidentirani kako redovni. Vakviot

status ukaùva deka pobaruvawata ne se soodvetno prefrleni na smetkite

za somnitelni i sporni pobaruvawa.

Vo dokumentot CRIS so sostojba na 31 dekemvri 2009 godina voo~ivme

pobaruvawa po glavnica vo vkupen iznos od MKD 17.825 iljadi koi se so

status redovni, a se dostasani pove}e od 90 dena.

4.2 Rizik

Neto~nost i nekompletnost na smetkite za somnitelni i sporni pobaruvawa

vo glavnata kniga na Bankata.

4.3 Preporaka

Na{a preporaka e da se koregira softverskata aplikacija.


Vakvite propusti koi se nastanati poradi nesoodvetno parametrizirawe na

aplikacijata za klasifikacija na pobaruvawata }e bidat celosno

nadminati vo novata bankarska aplikacija.

Voedno poradi tehni~kata mo`nost za sproveduvawe na korekciite i vo

starata aplikacija, Bankata gi sprovede soodvetnite korekcii i po 30

april 2010 godina, nema da ima pobaruvawa evidentirani na redovni

smetki koi kasnat pove}e od 90 dena.

UNI Banka AD Skopje


ABCD

5

5 Procenka na obezbeduvaweto po dadenite krediti

5.1 Nabquduvawe

Vo tekot na na{ata revizija, kaj del od klientite od primerokot {to go odbravme za testirawe, zabeleàvme deka Bankata ne vr{i redovna procenka na vrednosta na obezbeduvaweto po odobrenite krediti, so koristewe na eksterni ovlasteni proceniteli. Imeno, kaj nekoi klienti procenka na vrednosta na obezbeduvaweto e izvr{ena pri odobruvawe na kreditite, a potoa postojat samo Izve{tai od izvr{ena poseta na kreditokorisnici, bez posledovatelna procenka od eksterni ovlasteni proceniteli.

Spored kreditnata politika na Bankata ..."procenkata na vrednosta na obezbeduvaweto se izvr{uva od strana na eksterni ovlasteni proceniteli. Direktorot na Direkcija Upravuvawe so rizici ja kontrolira procenkata i dava mislewe za istata. Preocenka na zemenoto obezbeduvaweto se izvr{uva na redovna osnova".

5.2 Rizik

Vrednosta na obezbeduvaweto e eden od kriteriumite koj {to se zema vo predvid pri opredeluvaweto na klasifikacijata za soodvetniot klient. Kako rezultat na ova, nedostatokot na soodveten i aùriran podatok za objektivnata vrednost na obezbeduvaweto i stepenot na pokrienost na izloènosta na Bankata so obezbeduvaweto moè da predizvika nesoodvetna procenka na rizikot povrzan so soodvetniot klient kako i nesoodvetna klasifikacija na klientot.

5.3 Preporaka

Dosledna primena na kreditnata politika na Bankata. Bankata bi trebalo da vovede praktika na redovna procenka na obezbeduvaweto, vo zavisnost od vidot na zemenoto obezbeduvawe kako i od pazarnite uslovi. Na ovoj na~in bi se ovozmoìlo kontinuirano sledewe na vrednosta na obezbeduvaweto kako i stepenot na pokrienost na izloènosta na Bankata so obezbeduvaweto. Kako dopolnenie, Bankata treba da go definira precizno poimot redovna procenka, so cel da se izbegna subjektivniot tretman {to e toa redovno.

5.4 Odgovor na rakovodstvoto Bankata soglasno zakonskata i internata regulativa }e gi sprovede

procenkite na obezbeduvaweto na godi{na osnova, a na onie obezbeduvawa

~ija vrednost nadminuva 5% od sopstvenite sredstva na polugodi{na

osnova.

UNI Banka AD Skopje


ABCD

6

Voedno so voveduvawe na novata bankarska aplikacija, neminovno }e bide i

voveduvawe na nova organizaciona struktura koja }e korespondira so

funkcioniraweto i postavenosta na novata aplikacija. Vo ramkite na

novata organizacija }e bide formirana kreditna administracija koja me|u

drugite aktivnosti }e sproveduva i analiza i sledewe na obezbeduvawata.

UNI Banka AD Skopje


ABCD

7

6 Upravuvawe so bazata na podatoci i direkten pristap do bazata na podatoci

6.1 Nabquduvawe

Vo tekot na na{ata revizija be{e identifikuvano otsustvo na

formalizirani proceduri koi go reguliraat direktniot pristap do bazata

na podatoci. I pokraj toa, ni be{e poso~eno deka vo mnogu retki slu~ai se

vr{i direkten pristap do podatocite vo bazata na podatoci na Bankata.

Pritoa ne e obezbedena soodvetnata dokumentacija za izvr{enata

aktivnost i manipulacija na podatocite vo bazata na podatoci. Ni be{e

poso~eno deka direkten pristap do bazata na podatoci se vr{i isklu~ivo

po barawe na Upravniot Odbor na Bankata. Baraweto ne e dokumentirano,

pri {to samo verbalno se zadolùva IT Direktorot da ja izvr{i

intervencijata vo bazata so direkten pristap do bazata na podatoci.

6.2 Rizik

Nedostatokot na formalizirana i na soodvetno nivo odobrena procedura za

intervencii vo bazata na podatoci preku direkten pristap moè da

pretstavuva golem rizik za Bankata vo slu~ai na nedokumentirani

intervencii vo bazata na podatoci pri {to ne se generira ili moè da se

izbegne soodvetna revizorska traga, bez razlika na toa kolku retko se

izvr{uvaat. So nedostatokot na soodvetna procedura i propi{ani nivoa na

odobruvawe za direkten pristap do bazata na podatoci, Bankata ja

doveduva vo pra{awe konzistentnosta i validnosta na podatocite koi se

~uvaat vo bazata na podatoci a vo taa nasoka i to~nosta na finansiskite

izve{tai koi se bazirani na tie podatoci.

6.3 Preporaka

Na{a preporaka e neodlo`no implementirawe na soodvetno

formalizirana procedura za direkten pristap do bazata na podatoci vo

koja jasno }e gi definira uslovite pod koi e dozvolen direkten pristap do

podatocite vo bazata na podatoci kako i definirawe na soodvetnite nivoa

i proceduri za odobruvawe na takvite intervencii. Procedurata treba da

obezbedi jasni upatstva za obezbeduvawe na konzistentnost na podatocite

pred i po intervencijata vo bazata na podatoci.

Alternativno re{enie koe isto taka e prifatlivo vo ovoj slu~aj e

donesuvawe na odluka za celosna zabrana na vr{ewe na direkten pristap

do bazata na podatoci. Vo toj slu~aj, manipulacijata na podatocite vo

bazata na podatoci bi se vr{ela isklu~ivo so koristewe na bankarskata

softverska aplikacija na Bankata pritoa obezbeduvaj}i soodveten

revizorski trag na promenite.

UNI Banka AD Skopje


ABCD

8


Bankata ja razgleda preporakata i kako re{enie za usoglasuvawe so

navedenite zabele{ki }e pristapi kon alternativnoto re{enie odnosno

nema da bide dozvoleno da se intervenira, na bilo kakov na~in, preku

direkten pristap do bazata za podatocite. Sekoja eventualna intervencija

po zavr{uvawe na rabotnoto vreme }e bide izvr{ena preku strogo

definirana procedura za taa namena, koja }e vklu~uva logirawe na celiot

proces preku soodvetniot sistem za revizorska traga na sistemsko i

aplikativno nivo.

.

UNI Banka AD Skopje


ABCD

9

7 Politiki i proceduri za bezbednost na informaciite

7.1 Nabquduvawe

Vo tekot na revizijata ni bea pretstaveni pogolem broj proceduri i

politiki na Bankata koi bea izraboteni, pregledani i odobreni od Bankata.

Iako pogolemiot broj od procedurite se odobreni od soodvetno nivo na

menaxment na Bankata, istite ne se redovno pregleduvani i aùrirani. I

pokraj toa {to ne se zadolìtelni, ovie pregledi pretstavuvaat dobar

na~in da se obezbedi soodvetna primenlivost na politikite i procedurite

so {to najdobro }e ja otslikaat momentalnata sostojba i potrebi na

Bankata.

7.2 Rizik

Neredovniot pregled na politikite i procedurite kako i nivnoto

nenavremeno aùrirawe moè da dovede do nedoslednosti i propusti vo

sodrìnata na politikite na Bankata pri {to istite ne se vo soglasnost so

tekovnite biznis barawa na Bankata kako i momentalnite zakani i

ranlivosti vo sistemite na Bankata.

7.3 Preporaka

Na{a preporaka e soglasno praktikata, politikite i procedurite na

Bankata povrzani so bezbednosta na informacionite sistemi da podleàt

na godi{ni pregledi i dokolku e potrebno istite da bidat aùrirani.


Bankata ja ima anticipirano potrebata od redovno aùrirawe na

normativnata baza za sigurnost na informacionite sistemi i ima

prevzemeno aktivnosti vo nasoka na revidirawe na postojnite politiki i

proceduri, kako i voveduvawe na novi vo opredeleni oblasti na

funkcioniraweto na direkcijata IT so koi bi go podobrile procesot na

izvr{uvaweto na sekojdnevnite rabotni obvrski.

UNI Banka AD Skopje


ABCD

10

8 Migracija na podatoci

8.1 Nabquduvawe

Vo tekot na na{ata revizija zabele`avme deka Bankata nema vospostaveno

formalizirana procedura za migracija na podatoci so koja jasno }e bidat

definirani potrebnite aktivnosti i ~ekori za izvr{uvawe na uspe{na

migracija na podatocite na Bankata. Ovaa procedura e neophodna za

uspe{na migracija na finansiskite podatoci na Bankata na ponova

platforma.

8.2 Rizik

Zemaj}i go vo predvid faktot deka vo tekot na na{ata revizija Bankata

be{e vo proces na implementacija na nov klu~en bankarski sistem,

implementacija na soodvetna procedura za migracija na podatoci e od

osobeno zna~ewe i e silno prepora~ana. Nedostatokot na soodvetna

procedura koja jasno }e go definira procesot na migracija na podatoci

pretstavuva rizik za konzistentnosta i to~nosta na migriranite podatoci,

{to negativno bi se odrazilo na celokupniot proces na migracija.

8.3 Preporaka

Na{a preporaka e definirawe i implementacija na soodvetna

formalizirana procedura za migracija na podatoci pred Bankata da go

zapo~ne procesot na migracija kon noviot sistem.


Bankata vo ovaa faza na implementacija na novata bankarska aplikacija,

podgotvuva nacrt verzija od Procedurata za migracija na podatoci, koja }e

bide predmet na odobruvawe od organite na Bankata. Site ponatamo{ni

aktivnosti povrzani so migracijata kon novata bankarska aplikacija, a

posebno verifikacijata na podatocite, }e se sproveduvaat soglasno

donesenata Procedura.

UNI Banka AD Skopje


ABCD

11

9 Ostanati preporaki

9.1 Identifikacija na povrzani strani

Spored informaciite dobieni od Bankata vo tekot na revizijata, pri

odobruvawe na nov kredit site klienti potpi{uvaat izjava za povrzani

strani, no taa informacija ne se vnesuva vo sistemot.

So cel polesna identifikacija i sledewe na izloènosta na Bankata

sprema grupi na povrzani komitenti, potrebno e oformuvawe na baza na

podatoci za me|usebnata povrzanost na komitentite na Bankata, koja{to

redovno bi se aùrirala, so {to }e se obezbedi tekovna informacija za

sledewe na rizikot od koncentracija na Bankata vo odredeni grupi na

komitenti.

Ovaa baza istovremeno bi se koristela i pri izgotvuvaweto na kvartalnite

izve{tai (P1, P2, P3, P4 i P5) koi {to Bankata gi dostavuva do NBRM.

Odgovor na rakovodstvoto

Vo nasoka na usoglasuvawe so odredbite vo Odlukata za na~inot i

postapkata za vospostavuvawe i promena na programata na banka za

spre~uvawe perewe pari i finansirawe na terorizam (slu`ben vesnik na

RM br. 83/2009) na nivo na bankarskiot sektor vo RM, na po~etokot na 2010

godina, vovedena e Aplikacija za vospostavuvawe na deloven odnos, vo koja

me|u drugite informacii se naveduvaat i informaciite za povrzanosta na

klientite. Ovie podatoci se vnesuvaat vo aplikacijata na Bankata i istite

se vo forma soodvetna za ponatamo{no koristewe i avtomatska obrabotka.

Vo opredelen vremenski period site klienti na Bankata }e dostavat vakvi

aplikacii so potrebnite podatoci, pri {to Bankata }e obezbedi celosna i

aùrirana baza na podatoci.

9.2 Izgotvuvawe na Sumarniot obrazec za klasifikacija na izloènosta na krediten rizik

Vo tekot na na{ata revizija, zabeleàvme deka Bankata pri izgotvuvawe na Sumarniot obrazec za klasifikacija na izloènost na krediten rizik ne gi usoglasuva podatocite so onie vo dokumentot CRIS. Imeno, vkupnite izloènosti po krediti, kamata, drugi pobaruvawa i vonbilansni stavki i iznosot na ispravka na vrednosta se isti i vo dvata dokumenta, no voo~eni se razliki vo iznosite “za koi ispravka na vrednost ne e opredelena” - reden broj 1 od sumarniot obrzec i vkupniot iznos na kreditnata izloènost po kreditni partii koi imaat nula ispravka na vrednost vo dokumentot CRIS.

UNI Banka AD Skopje


ABCD

12


Bankata gi ima voo~eno navedenite nedostatoci i preku postavenosta na

novata aplikacija i generiraweto na podatoci od edinstvena baza, istite

}e bidat celosno nadminati.

9.3 Evidentirawe na kursni razliki od ispravkata na vrednost na deviznite krediti

Vo tekot na na{ata revizija, zabele`avme deka Bankata nema posebna smetka na koja }e gi evidentira kursnite razliki koi proizleguvaat od kursirawe na ispravkata na vrednost na deviznite pobaruvawa, koi soglasno Odlukata za smetkovodniot plan na bankite treba da bidat evidentirani na smetka "Efekt od kursni razliki na ispravkata na vrednost".


Od pri~ina {to ovie izmeni vo regulativata bea doneseni vo tekot na 2009

godina, koga Bankata ve}e be{e vo opredelena faza na podgotovka za

implementacija kon novata bankarska aplikacija i imaj}i ja predvid

ekonomskata isplatlivost, se donese odluka soodvetnata presmetka i

evidentirawe na kursnite razliki koi proizleguvaat od kursirawe na

ispravkata na vrednost/posebna rezerva da se sprovedat direktno vo

novata aplikacija.



8

Prilog V - Pregled na korekciite vo finansiskite izve{tai na Bankata

predlo`eni od strana na dru{tvoto za revizija

Slednive korekcii na finansiskite izve{tai na Bankata za godinata zavr{ena na 31 dekemvri 2009 godina bea predlo`eni od KPMG.



10

Prilog G - Izve{tai {to Bankata gi dostavuva do Narodnata banka za potrebite na

supervizijata so sostojba na datumot na finansiskite izve{tai



12

Prilog D - Ostanati informacii



13

1 Adekvatnost na kapitalot na Bankata

NBRM kako glaven regulator vo bankarskiot sektor ja sledi adekvatnosta na kapitalot na Bankata vo celina. Bankata e pod direktna supervizija od strana na regulatorot.

Soglasno Zakonot za banki (Slu`ben vesnik br. 67/2007, 90/2009), Bankata e dol`na da odrùva minimalna stapka na adekvatnost na kapitalot spored propi{ana stapka od 8% od sopstvenite sredstva na Bankata, nasproti sumata na vkupnata aktiva ponderirana spored rizik. Vkupnata aktiva ponderirana spored rizikot pretstavuva zbir na aktivata ponderirana spored kreditniot rizik i aktivata ponderirana spored valutniot rizik.

Direkcijata za upravuvawe so rizik e odgovorna za sledewe i ocena na potrebnata visina na sopstvenite sredstva kako i za sledewe na stapkata na adekvatnost na kapitalot. Direkcijata za upravuvawe so rizik na mese~na osnova ja presmetuva stapkata na adekvatnost na kapitalot, a na kvartalna osnova go dostavuva izve{tajot AK do NBRM. Izve{tajot se koristi od strana na Upravniot Odbor na Bankata i Odborot za upravuvawe so rizici pri donesuvawe na odluki i merki za odrùvawe na stapkata

Vo Metodologijata za utvrduvawe na stapkata za adekvatnosta na kapitalot (od januari 2009 godina) Bankata ima odredeno interen limit za odrùvawe na adekvatnosta na kapitalot od 13% od sopstvenite sredstva. Na 31 dekemvri 2009 godina stapkata na adekvatnost na kapitalot na Bankata e 18,03%.

Simulacii i stres - testovi

Direkcijata za upravuvawe so rizik pokraj redovnoto mese~no presmetuvawe i analiza na stapkata na adekvatnosta na kapitalot vr{i i stres - test scenarija za dvièweto na istata vo kombinacija so razli~nite scenarija na ostanatite rizici. Scenarijata se pravat najmalku edna{ godi{no, a po potreba i po~esto, vo zavisnost od aktivnostite koi gi sproveduva Bankata. Dobienite podatoci se sumiraat vo Izve{taj koj se dostavuva do Upravniot Odbor i Odborot za upravuvawe so rizici. Izve{tajot sodrì podatoci za neispolnuvawe na interno definiranite limiti i predlog merki za nadminuvawe na neispolnuvaweto.



14

2 Upravuvawe so rizicite

Bankata upravuva so rizicite vo soglasnost so Odlukata na NBRM za upravuvawe so rizicite (Slu`ben vesnik br. 31/2008), Strategijata za prezemawe i upravuvawe so rizici (od avgust 2008 godina) kako i politikite za upravuvawe so oddelnite rizici navedeni podolu vo tekstot kade {to se obrabotuvaat soodvetnite rizici.

Nadzorniot Odbor na Bankata ima celosna odgovornost vrz vospostavuvaweto i sledeweto na politikite za upravuvawe so rizikot. Odborot ima formirano Komisija za upravuvawe so aktiva i pasiva i likvidnost ("KUAPL"), Krediten Odbor i Odbor za upravuvawe so rizici, koi se odgovorni za razvoj i sledewe na politikite za upravuvawe so rizik na Bankata vo nivnite oddelni oblasti.

Politikite za upravuvawe so rizik na Bankata se vospostaveni za da gi identifikuvaat i analiziraat rizicite so koi se soo~uva Bankata, za postavuvawe na soodvetni limiti i kontroli za rizicite, i da gi sledi rizicite i usoglasenost so limitite. Politikite i sistemite za upravuvawe so rizik redovno se sledat i analiziraat dali gi reflektiraat promenite vo pazarnite uslovi, i ponudenite proizvodi i uslugi.

Odborot za upravuvawe so rizici na Bankata e odgovoren za sledewe na usoglasenosta so politikite i procedurite za upravuvawe so rizici, i za sledewe na adekvatnosta na politikata za upravuvawe so rizik vo relacija so rizicite so koi se soo~uva Bankata. Odborot za upravuvawe so rizici vo izvr{uvaweto na ovie funkcii e potpomognat od strana na Vnatre{nata revizija. Vnatre{nata revizija vr{i redovni i periodi~ni revizii na kontrolite i procedurite za upravuvawe so rizik, i ovie rezultati gi prezentira do Odborot za upravuvawe so rizici.

Vospostaveniot sistem za upravuvawe so rizicite vo Bankata, se zasnova na:

vospostaveni politiki i proceduri za upravuvawe so rizicite;

soodvetna organizaciska struktura so jasno definirani nadle`nosti i odgovornosti pri prezemaweto i upravuvaweto so rizicite, a vo duhot na dobroto korporativno upravuvawe;

efikasen informativen sistem;

mehanizam koj obezbeduva mo`nost za redovno revidirawe na sistemite, politikite i procedurite za upravuvawe so rizicite;

soodveten sistem na vnatre{na kontrola i soodvetnost na vnatre{nata revizija.

Stres-testirawe vo procesot na upravuvawe so rizicite

Bankata najmalku edna{ godi{no - so 30 juni, vr{i stres - testirawe, zaradi ocenka na potencijalnoto vlijanie na eden ili pove}e vnatre{ni ili nadvore{ni faktori na rizik vrz vrednosta na sredstvata i obvrskite na Bankata.

Soglasno Strategijata za prezemawe i upravuvawe so rizici, stres-testiraweto se temeli vrz izbor na ekstremni scenarija koi mo`e da bidat specifi~ni za Bankata (vnatre{ni faktori) i onie koi mo`e da proizlezat od pazarnite uslovi vo koi raboti Bankata (nadvore{ni faktori).



15

2.1 Krediten rizik

2.1.1 Kreditna politika

Kreditniot rizik pretstavuva rizik od zaguba za Bankata, poradi nemo`nosta nejziniot klient da gi izmiruva svoite obvrski sprema nea, vo dogovoreniot iznos i/ili vo dogovorenite rokovi. So cel upravuvawe so kreditniot rizik, Bankata gi zema vo predvid i gi razgleduva zbirno site elementi od izloènosta na kreditniot rizik: individualniot rizik na neispolnuvawe na obvrskite na dol`nikot, rizik na zemja i rizik na oddelen sektor itn.

Nadzorniot Odbor e odgovoren za vospostavuvaweto i sledeweto na kreditnata politikata na Bankata. Site slu`benici od oddelnite direkcii za kreditirawe se dol`ni da ja sledat kreditnata politika i navremeno da izvestuvaat za utvrdenite otstapuvawa od nea.

Kreditnata politika na Bankata (od fevruari 2008 godina, revidirana vo noemvri 2008 godina) kako i procedurite i odlukite od oblasta na kreditiraweto, gi propi{uvaat aktivnostite koi se prevzemaat pri odobruvawe i sledewe na kreditnata izloènosta, so cel sveduvawe na kreditniot rizik na koj e izloèna Bankata na prifatlivo nivo. Kreditnata politika i soodvetnite proceduri, redovno se sledat i analiziraat dali gi reflektiraat promenite vo pazarnite uslovi, i ponudenite proizvodi i uslugi.

2.1.2 Strategija za kreditirawe

Dolgoro~nata strategija na Bankata e fokusirana na ponuda na {irok spektar na bankarski uslugi na klienti od site sektori na teritorijata na Republika Makedonija i po{iroko. Bankata se stremi da ja zajakne svojata pozicija na makedonskiot pazar, posebno me|u korporativnite klienti, so akcent na privatniot sektor, malite i sredni pretprijatija, pri {to i ponatamu }e ja diverzificira izloènosta po oddelni dejnosti i industriski granki.

Direkcija za Korporativno kreditirawe, Direkcija Kreditirawe na malo, Direkcija Kari~no rabotewe kako i Direkcijata za upravuvawe so rizici go analizira i prognozira razvojot na kreditnoto portfolio, kako po ro~na i rizi~na struktura, taka i po dejnosti, regioni, ekspozituri i klienti. Politika na Bankata e strukturata na portfolioto naselenie - firmi (bez finansiski institucii) da se dviì vo procenti 40 - 60, vo bilo koja korist vo zavisnost od aktuelnite potrebi na pazarot, a pred se i zaradi disperzijata na kreditniot rizik na portfolioto.

Bankata ja sledi aktuelnata sostojba na pazarot vo Republika Makedonija i vo soglasnost so potrebite na istata, makroekonomskata politika na Vladata i sopstvenite interni planovi }e vr{i izmeni vo pogore navedenite procentualni u~estva.

2.1.3 Organizacija

Vo sproveduvawe na kreditnata politika pri odobruvawe i sledewe na kreditite, kako i regulirawe na rizi~nite plasmani, u~estvuvaat slednite organi na Bankata:

Nadzoren Odbor;

Odbor za upravuvawe so rizici i

Krediten odbor

Oddelnite direkcii za kreditirawe na Bankata se dol`ni da gi implementiraat i sledat kreditnite politiki i proceduri na Bankata. Tie se odgovorni i za kvalitetot na kreditnoto portfolio, kako i za nadgleduvawe i kontrola na site kreditni rizici.



16

Procesot na odobruvawe na kreditite se odviva spored standardizirana procedura, utvrdena so Kreditnata politika (od fevruari 2008 godina, revidirana vo noemvri 2008 godina) kako i soodvetnite proceduri koi proizleguvaat od taa politika usvoeni od strana na Nadzorniot odbor. Isto taka izgotveni se i soodvetni upatstva i kriteriumi za prakti~na primena na Kreditnata politika na Bankata.

2.1.4 Odobruvawe na krediti

Pravni lica

Procesot na odobruvawe na kreditite na pravni lica se odviva spored standardizirana procedura, utvrdena so Kreditnata politika na Bankata i ostanati proceduri na Bankata, me|u koi i:

Procedura za analiza i odobruvawe na barawa za plasmani na pravni lica

Procedura za analiza i odobruvawe na barawa za konkretni krediti po ramka i nivno evidentirawe

Procedura za realizacija, evidencija i isplata na plasman

Procedura za sledewe i naplata na pobaruvawa po osnov na krediti na pravni lica

Procedura za odobruvawe na krediti na mikro, mali i sredni pretprijatija vo iznos od 20.000 EUR

Procedura za sledewe na plasmani

Procedura za odobruvawe na overdraft

Procedura za odobruvawe na revolving kredit koj se koristi so MasterCard karti~ka

Procedura za odobruvawe na kredit na pravni lica so pari~no pokritie

Procedura za analiza i odobruvawe na barawa za konkretni krediti do 10.000 EUR i nivno evidentirawe

Procedura za blokada i deblokada na depoziti na fizi~ki i pravni lica

Pri sklu~uvawe na kreditnite zdelki, Bankata od svoite klienti bara, dokumenti i podatoci, za:

Pravniot status;

Finansiskata sostojba;

Opravdanosta za kreditirawe (cel na kreditiraweto, glavni pazari, osnovni dobavuva~i, klienti i konkurencija, upravuvawe so dru{tvoto, organizacija na dru{tvoto)

Vidot na obezbeduvaweto.

- opis na ponudenoto obezbeduvawe;

- dokaz za sopstvenost na ponudenoto obezbeduvawe;

- ocenka na obezbeduvaweto;

- orginalni polisi za osiguruvawe na predlo`enite obezbeduvawa;

- Sliki od obezbeduvaweto;



17

- Potencirawe na lokacijata na obezbeduvaweto vo gradot ili okolinata.

Bankata po svoja procenka mo`e da pobara i druga dokumentacija za utvrduvawe na pravniot status.

So cel namaluvawe na kreditniot rizik i obezbeduvawe na kreditnoto portfolio, kreditniot referent vo ramkite na Direkcijata za Korporativno kreditirawe izgotvuva ocenka na kreditosposobnosta na klientot i negoviot krediten rizik. Ocenkata za kreditosposobnosta se formira od procenkata na finansiskata sostojba na kreditobaratelot (finansiska analiza) i od analizata na prognozite za negoviot ekonomski razvoj.

Isto taka, Bankata vr{i proverka i analiza na ponudenoto obezbeduvawe od ekonomski i praven aspekt. Ekonomskiot aspekt se odnesuva na vrednosta na obezbeduvaweto vo slu~aj na prisilna naplata, a pravniot aspekt se odnesuva na verodostojna dokumentacija za identifikacija i sopstvenost, kako i brza nepre~ena procedura vo slu~aj na utu`uvawe na pobaruvaweto.

Analizata na obezbeduvaweto vklu~uva informacii za:

Proverka na obezbeduvaweto na samata lokacija (poseta na ponudenoto obezbeduvawe od strana na pretstavnici na Bankata - Direkcijata za pravni raboti i Direkcijata za Korporativno kreditirawe);

Procenka na vrednosta na ponudenoto obezbeduvawe od strana na ovlasten porcenitel koj ne e vraboten vo Bankata;

Kompletna dokumentacija za dokaz na sopstvenosta.

Proverka na dostavenata dokumentacija za predmetot na obezbeduvawe ja vr{i Direkcijata za pravni raboti i dava mislewe za urednosta na istata. Ekonomskiot aspekt e predmet na ocenka od strana na Direkcijata za Korporativno kreditirawe.

Vrz osnova na analizata i ocenkata na kreditnata sposobnost i kreditniot rizik na klientot, referentite za kreditirawe izgotvuvaat predlog so mislewe za donesuvawe na re{enie vo konsultacija so Direktorot na Direkcijata za Korporativno kreditirawe.

Za sekoj odobren kredit se izgotvuva Odluka, koja ja potpi{uva Direktorot na direkcijata Korporativno kreditirawe i Direktorot na Direkcija Upravuvawe so rizici, pri odobruvawe na krediti do 20.000 EUR.

Odlukata za odobruvawe na kredit ja potpi{uvaat site ~lenovi na Krediteniot odbor dokolku kreditot e do 250.000 EUR ili Nadzorniot odbor dokolku kreditot nadminuva 250.000 EUR.

Po odobruvawe na plasmanot se preminuva kon vospostavuvawe na obezbeduvaweto vo korist na Bankata i izgotvuvawe na dogovorot za kredit koj go potpi{uvaat klientot kako i Direktorot na Direkcijata na Korporativno kreditirawe i Rakovoditelot na soodvetniot sektor.

Celokupnata dokumentacija za odobreniot kredit se ~uva vo Direkcijata za Korporativno kreditirawe kade {to se formira kreditno dosie za sekoj odobren plasman. Notarskite akti i propratnata dokumentacija za vospostavenoto obezbeduvawe vo korist na Bankata se ~uvaat vo Direkcijata za pravni raboti.

Dokolku ve}e edna{ se vospostaveni kreditnite odnosi preku Ramkoven dogovor za bankarski uslugi, postapkata za odobruvawe na poedine~en kredit ili izdavawe na garancija vrz baza na Ramkovniot dogovor se poednostavuva so dostavuvawe na:



18

popolneto barawe za konkreten dogovor za kredit / garancija od strana na kreditokorisnikot i dostavuvawe na dokument za namensko koristewe na sredstva;

mislewe od rakovoditelot na ekspoziturata koe }e sodrì informacii za:

konkretnoto kreditno barawe,

vkupnata kreditna izloènost kon bankata (nedostasna i dostasana),

slobodniot limit od Ramkovniot dogovor i

finansiska analiza i mislewe za momentalnata sostojba na kreditokorisnikot

Odlukata za odobruvawe na baraweto ja nosi Direktorot na Direkcijata na Korporativno kreditirawe, Kreditniot odbor ili Nadzorniot odbor vo zavisnost od iznosot na pobaraniot kredit.

Fizi~ki lica

Procesot na odobruvawe na kreditite na fizi~ki lica se odviva spored standardizirana procedura, utvrdena so Kreditnata politika na Bankata i soodvetnite proceduri:

Procedura za tehnologija na obrabotka na kreditno barawe za potro{uva~ki kredit

Procedura za tehnologija na obrabotka na krediti obezbedeni so zalog na nedvièn i dvièn imot

Procedura za tehnologija na obrabotka na barawe za overdraft na fizi~ki lica;

Procedura za sledewe i naplata na pobaruvawa na korisnici na potro{uva~ki krediti na fizi~ki lica obezbedeni so zalog na nedvièn imot i podvi`ni predmeti

Sledewe i naplata na pobaruvawa na korisnici na potro{uva~ki krediti na fizi~ki lica

Kriteriumi za kreditirawe na potro{uva~ki krediti

Kriteriumi za kreditirawe za krediti obezbedeni so hipoteka na nedvièn imot i zalog na dvièn imot

Procedura za odobruvawe na limiti za kreditirawe na naselenie po kreditni produkti vo iznosi do 10.000 Evra od strana na ekspoziturite

Procedura za odzemawe na pravoto na ekspoziturite za kreditirawe na naselenie po kreditni produkti vo iznosi do 10.000 evra

Procedura za odobruvawe nakredit na fizi~ki lica obezbeden so zalog na pari~ni sredstva.

Bankata odobruva namenski i nenamenski potro{uva~ki krediti so administrativna zabarana na plata i eden, dva ili tri ìranti kako obezbeduvawe, vo zavisnost od produktot.

Bankata, isto taka, odobruva stanbeni i hipotekarni krediti na gra|ani za kupuvawe ili renovirawe na ìveali{tata i krediti za malo stopanstvo, soglasno uslovi opredeleni od Nadzorniot Odbor. Ovie krediti se odobruvaat za rok do 25 godini, so hipoteka na nedvièn imot od prv red vo korist na Bankata.



19

Procedurata za odobruvawe na krediti na fizi~ki lica zapo~nuva so podnesuvawe na Barawe za odobruvawe kredit od strana na kreditobaratelot zaedno so propratna dokumentacija (kopija od li~na karta, dokaz za sopstvenost nad ponudenoto obezbeduvawe kako {to e imoten list, {tedna kni{ka itn.). Po obrabotka na kreditnoto barawe, kreditniot referent na Front office dava predlog mislewe za (ne)odobruvawe na kreditot.

Vo zavisnost od iznosot na pobaraniot kredit, kreditnoto barawe i predlog misleweto od kreditniot referent go razgleduvaat i odlu~uvaat za odobruvawe/odbivawe na kreditot:

do 5.000 EUR - rakovoditelot na espoziturata;

nad 5.000 EUR - Direktorot na Direkcija za kreditirawe na malo i

nad 10.000 EUR - Direktorot na Direkcija za kreditirawe na malo i Direktorot na Direkcijata za upravuvawe so rizici.

Dokolku baraweto e odobreno referentot na Front office go dogovara terminot/denot za potpi{uvawe na dokumentacijata i za podigawe na kreditot.

Vo slu~aj na krediti so administrativna zabarana na plata ili krediti obezbedeni so zalog na pari~ni sredstva, kreditniot referent zadolèn za kreditot ispra}a po e-mail, barawe do krediten referent (koj ima ovlastuvawe za blokirawe na depozitot) od Back office-ot na Direkcija kreditirawe na malo za blokirawe na sredstvata, koi }e sluàt kako obezbeduvawe na kreditot koj treba da gi sodrì slednive informacii: ime i prezime na zalogodava~ot, kontoto i partijata na depozitot ili broj na transakciskata smetka, iznosot na depozitot koj treba da se blokira, ime i prezime na kreditokorisnikot so EMBG, kako i brojot na dogovorot na kreditot.

Vo slu~aj na stanbeni i hipotekarni krediti, Direkcija za kreditirawe na malo se osiguruva deka kreditokorisnikot go osigural hipotekiraniot nedvièn imot i go vinkuliral vo korist na Bankata, so rok na vaèwe na polisata i vinkulacijata ne pokratok od rokot za vra}awe na kreditot.

Po celosno kompletirawe na predvidenata dokumentacija, sredstvata od kredit se pu{taat na transakciskata smetka na kreditokorisnikot.

Referentot formira kreditno dosie za sekoj odobren kredit, koe se ~uva vo ekspoziturata koja go inicirala baraweto i go isplatila kreditot za onie locirani vo vnatre{nosta na RM, dodeka pak ekspoziturite na teritorija na grad Skopje gi ispra}aat istite do Direkcija Kreditirawe na malo.

2.1.5 Sledewe na kreditniot rizik

Po odobruvawe na sredstvata od kreditot do celosnata negova naplata, Direkcija za Korporativno kreditirawe, Direkcija Kreditirawe na malo, Direkcija Kari~no rabotewe kako i Direkcijata za upravuvawe so rizik gi prevzemaat site neophodni aktivnosti za za{tita od eventualni zagubi zaradi nenavremeno izmiruvawe na obvrskite na kreditokorisnikot kon Bankata. Referentite vo Direkcija za Korporativno kreditirawe, Direkcija Kreditirawe na malo i Direkcija Kari~no rabotewe vr{at tekovno sledewe na ispolnuvaweto na dogovorite za kredit.

Pri utvrduvawe na otstapuvawa od uslovite vo dogovorite ili vlo{uvawe na finansiskata sostojba i plate`nata sposobnost na kreditokorisnikot, Direkcija za Korporativno kreditirawe pismeno predlaga do kreditokorisnicite da prevzemat merki za otstranuvawe na pri~inite.

Ako kreditokorisnikot ne prevzeme merki i vo opredelen rok ne nastapat pozitivni rezultati, Bankata moè da:



20

gi promeni uslovite vo dogovorot po predhodna soglasnost me|u nea i klientot;

go ograni~i ili vremeno spre~i ponatamo{noto koristewe na kreditot;

go napravi pobaruvaweto predvremeno dostasano i da pristapi kon negova prisilna naplata ili da prevzeme dejstvija za vonsudska proda`ba na zaloènoto obezbeduvawe.

2.1.6 Instrumenti za obezbeduvawe na pobaruvawata

Za da ja garantira naplatata na svoite pobaruvawa pri sklu~uvawe na kreditnite dogovori, Bankata bara od klientite soodvetno obezbeduvawe.

Obezbeduvaweto se oformuva so pismen dogovor.

Direkcijata za pravni raboti po pravilo bara notarski zavereni dogovori za zalog, a po sopstvena procenka i notarski protokoli za odgovorno ~uvawe.

Direkcijata za pravni raboti prima obezbeduvawa samo otkako }e se uveri, vrz osnova na pismeni dokumenti, deka liceto koe go dava obezbeduvaweto e nositel na pravoto na sopstvenost vrz predmetite ili pobaruvaweto, koe {to sluì kako obezbeduvawe.

Bankata gi prima slednite vidovi na obezbeduvawa:

Hipoteki na nedvi`nosti

Akcii, osven akcii na samata Banka

Dràvni obvrznici

Konfirmirani akreditivi

Nekonfirmirani akreditivi

Garancii od banki i visoko bonitetni firmi

Menici i drugi nalozi vo ramkite na zakonot

Depoziti

Zalog na podvièn imot

Administrativna zabrana

Cesija i asignacija od visoko boniteni firmi, dràvni i op{tinski organi

Prethodno navedenite obezbeduvawa moàt da se kombiniraat. Kako obezbeduvawa ne moàt da posluàt sopstveni akcii, izdadeni od Bankata.

Osnovni principi pri dogovarawe na obezbeduvawata:

To~nost na dokumentacijata;

Procenetiot pazaren iznos na obezbeduvaweto da bide dovolen za pokrivawe na site pobaruvawa koi Bankata eventualno }e gi ima po dogovorot obezbeden so toa obezbeduvawe, kako i za eventualnite tro{oci pri realizacija na obezbeduvaweto;

Da ne se namaluva vrednosta na obezbeduvaweto za celo vremetraewe na kreditot;

Mo`nost za brza realizacija na obezbeduvaweto (likvidnost);



21

Bankata da bide edinstven nositel na pravata vrz obezbeduvaweto ili obezbeduvaweto da e od vtor red samo vo slu~ai na refinansirawe, koga po avtomatizam posle refinansiraweto obezbeduvaweto stanuva obezbeduvawe od prv red.

Bankata bara zaloènite nedvi`ni predmeti i hipotekarni imoti da bidat osigurani vo nejzina korist.

2.1.7 Klasifikacija na kreditnata izloènosta i utvrduvawe na potencijalnite

zagubi na Bankata

Bankata ima doneseno interna procedura - Metodologija za o{tetuvawe, koja go regulira na~inot na presmetka na o{tetuvaweto na finansiskite sredstva.

Kriteriumi za klasifikacija (objektivni dokazi za o{tetuvawe)

Objektivniot dokaz deka finansiskoto sredstvo ili grupa na sredstva se o{teteni, vklu~uva informacii koi gi voo~uva imatelot na sredstvoto vo vrska so:

informacija za finansiska pote{kotija na klientot;

informacija za napo~ituvawe na dogovorot, vklu~itelno i nepla}awe ili docnewe na pla}awata na dostasanite obvrski;

bankata odobruva zna~itelni olesnuvawa na klientot poradi negovite finansiski pote{kotii, a koi bankata inaku ne bi gi ponudila na drugi klienti;

izvesnost deka klientot }e vleze vo ste~ajna postapka ili drug vid na finansiska reorganizacija;

is~eznuvawe na aktiven pazar za odredeno pobaruvawe ili finansiski instrument, poradi finansiski pote{kotii na klientot; ili

podatoci koi ukaùvaat deka postoi namaluvawe vo procenetite idni pari~ni tekovi za grupa izloènosti na krediten rizik, vo sporedba so nivnoto po~etno priznavawe, iako namaluvaweto ne moè da se povrze so poedine~na izloènost na krediten rizik, vklu~uvaj}i:

negativni promeni vo plate`nata sposobnost na klientite

vlo{uvawe na nacionalnite ili lokalnite ekonomski uslovi koi vlijaat na pla}aweto na obvrskite na klientite

Pokraj gorenavedenite objektivni dokazi za o{tetuvawe Bankata gi zema vo predvid i slednive uslovi i informacii za korporativnite klienti:

za korporativni klienti koi docnat so podmiruvawe na svoite obvrski po osnov na glavnica i kamata pome|u 30 do 50 dena, Bakata }e gi razgleda uslovite za docneweto i }e obezbedi postojani informacii za raboteweto na klientite, kako informacii dali klientot ima aktivna ìro smetka koja se vodi vo Bankata so konstantni prilivi na ìro smetka, dali obezbeduvaweto e kvalitetno i likvidno, dali docneweto e rezultat na mali pote{kotii vo naplatata na pobaruvawata koi ne se voobi~aeni i koi ne se o~ekuva da vlijaat na procesot na raboteweto na klientot, dali spored procenka idnite pari~ni prilivi ne go doveduvaat vo pra{awe nivnoto natamo{no izmiruvawe na obvrskite, dali docneweto nad 30 dena pri izmiruvawe na obvrskite e povremeno i ne se dolì na finansiski pote{kotii vo raboteweto, itn. Dokolku vakvata procenka na rizikot nedvosmisleno ukaè deka docneweto e privremeno Bankata nema da ja promeni kategorijata na rizik.



22

gorenavedenite kriteriumi ne se zemaat vo predvid dokolku Bankata ima dopolnitelni informacii koi nedvosmisleno ukaùvaat na bilo kakvi pote{kotii vo rabotewe na klientot, pri {to Bankata }e ja opredeluva odnosno vlo{i kategorijata na rizik i pokraj ispolnuvaweto na istite.

za korporativnite klienti koi se vo docnewe pove}e od 50 dena dokolku smetaat deka e potrebno Direkciite Korporativno kreditirawe i Upravuvawe so rizici dopolnitelno sproveduvaat procenka na rizikot, pri {to se utvrduvaat pri~inite za docneweto i se donesuva odluka za kategorijata na klientot.

Presmetka na zaguba poradi o{tetuvawe

Po~nuvaj}i od 1 januari 2009 godina stapi vo sila novata Odluka za upravuvawe so krediten rizik, so {to vo bankite se smeni na~inot na presmetka na ispravkata na vrednost na finansiskite sredstva i na posebnata rezerva za vonbilansni izloènosti. Promenata rezultira{e so zgolemuvawe na nivoto na ispravka na vrednost, me|u drugoto i poradi strogite kriteriumi za vklu~uvawe na obezbeduvaweto pri presmetkata na ispravkata na vrednost.

Presmetkata na zagubata poradi o{tetuvawe vo Bankate e avtomatizirano. Imeno, vo klu~niot sistemot na Bankata se vneseni parametri za presmetka na zagubata poradi o{tetuvawe. Klasifikacijata na krediten rizik e prvi~no spored denovite na docnewe na klientite vo izmiruvaweto na svoite obvrski kon Bankata.

Denovite na docnewe za korporativni klienti se slednite: do 50 dena docnewe se klasifikuvaat vo rizi~na kategorija A, od 50 do 90 dena docnewe se klasifikuvaat vo rizi~na kategorija B, nad 90 dena docnewe se vo kategorija V, pri {to vo sistemot ne postoi avtomatizam za kategoriite od V, G i D. Imeno za da se prenese nekoja kreditna partija vo polo{a kategorija od rizi~nata kategorija V treba de se intervenira ra~no.

Denovite na docnewe za fizi~kite lica se slednite: do 30 dena docnewe se klasifikuvaat vo rizi~na kategorija A, od 30 do 90 dena docnewe se klasifikuvaat vo rizi~na kategorija B, nad 90 dena docnewe se vo kategorija V, pri {to vo sistemot ne postoi avtomatizam za kategoriite od V, G i D (isto kako i za korporativnite klienti).

Po izvr{enata klasifikacija se presmetuva sega{nata vrednost na idnite o~ekuvani pari~ni tekovi so diskontirawe na istite.

Vo pismoto do Nadzorniot i Upravniot odbor na Bankata Prilog B se dadeni preporaki za nadminuvawe na voo~enite otstapuvawa pri presmetkata na zagubata poradi o{tetuvawe na finansiskite sredstva.

Bankata gi klasificira na grupna osnova za grupa na sli~ni finansiski instrumenti, izloènostite kon korporativni klienti za koi poedine~na ispravka na vrednosta, ne bila opredelena vo tri homogeni potportfolija spored srodnost na kreditniot rizik i toa:

I grupa na sli~ni finansiski instrumenti - krediti na korporativni klienti so docnewe do 15 dena - 0,2%

II grupa na sli~ni finansiski instrumenti - krediti na korporativni klienti so docnewe do 30 dena - 0,4%

III grupa na sli~ni finansiski instrumenti - krediti na korporativni klienti so docnewe nad 30 dena - 0,7%

Izloènostite po kreditna partija na naselenie se ocenuvaat na poedine~na osnova spored denovite na docnewe.



23

Metod na izbor na klienti opfateni so revizijata

Pristapot na revizijata na kreditnoto portfolio na Bankata vklu~uva{e testirawe na sistemot na interni kontroli vo procesot na kreditirawe, kako i testovi na detali, odnosno izbor na primerok od kreditnoto portfolio.

Vo tekot na na{ata revizija bea identifikuvani odredeni slabosti vo sistemot za odreduvawe na ispravkata na vrednost na Bankata. Istite se vklu~eni vo pismoto na revizorot do Nadzorniot i Upravniot odbor na Bankata Prilog B. Vo Prilog V e prikaàn pregled na korekciite vo finansiskite izve{tai na Bankata predloèni od strana na KPMG.

Vrz osnova na izvr{enite revizorski postapki zaklu~ivme deka nivoto na rezervacii

napraveni od strana na Bankata so sostojba na 31 dekemvri 2009 godina vo materijalen

aspekt e vo soglasnost so Odlukata za upravuvawe so krediten rizik.

2.1.8 Nefunkcionalni pobaruvawa

Pobaruvaweto, koe po bilo koj osnov (glavnica, kamata i/ili drugi nekamatonosni prihodi) ne e naplateno podolgo od 90 dena smetano od denot na dostasuvaweto, softverot avtomatski go evidentira (kniì) na posebna smetkovodstvena smetka za somnitelni i sporni pobaruvawa soglasno Odlukata za supervizorskite standardi za regulirawe na dostasanite, a nenaplateni pobaruvawa na bankite (Slu`ben vesnik br. 134/2007).

Krediti koi preminuvaat vo kategorija na nefunkcionalni i Bankata od niv ne ostvaruva prihodi, se klasifikuvaat kako somnitelni i sporni. Prevzemaweto na aktivnosti za prisilna naplata na pobaruvawa se vr{i soglasno Procedurata za upravuvawe so problemati~ni plasmani vo koja e precizirano koja direkcija e odgovorna za prezemawe merki za naplata na pobaruvawata vo zavisnost od denovite na docnewe na klientot pri podmiruvawe na dostasanite obvrski.

Vo tekot na na{ata revizija bea identifikuvani odredeni slabosti vo sistemot, a {to se odnesuvaat na somnitelnite i spornite pobaruvawa na Bankata. Istite se vklu~eni vo pismoto na revizorot do Nadzorniot i Upravniot odbor na Bankata Prilog B.

2.1.9 Otpi{uvawe na pobaruvawata

Soglasno Odlukata za supervizorskite standardi za regulirawe na dostasanite, a nenaplatenite pobaruvawa na bankite (Slu`ben vesnik br. 134/2007), Bankata vr{i otpis na pobaruvawata otkako vrz osnova na pravosilna sudska odluka se iscrpeni site mo`nosti za naplata na pobaruvaweto ili nedvosmisleno e utvrdena nemo`nost i/ili nespremnost na liceto da ja plati obvrskata, a Bankata nema validni instrumenti za prisilna naplata na pobaruvaweto.

Stru~nite slu`bi od kade {to poteknuva nenaplatenoto pobaruvawe podgotvuvaat Predlog - elaborat za otpis na pobaruvawa koj se potvrduva od strana na Direkcijata za pravni raboti, Direkcijata za upravuvawe so rizici i Kreditniot odbor. Predlogot - elaboratot za otpis na pobaruvawa treba da gi sodrì slednite elementi: pri~inata poradi koja se predlaga otpis na pobaruvaweto; prezemenite merki za naplata na pobaruvaweto i rezultatite od nivnoto prezemawe; pri~inata za nepostoewe ili nesoodvetnost na obezbeduvaweto na pobaruvaweto itn.

Kone~na odluka za celosen ili deloumen otpis na pobaruvaweto donesuva Nadzorniot odbor na Bankata po usvojuvaweto na prethodno izraboteniot elaborat.



24

Po donesenata odluka na Nadzorniot odbor, otpi{anite pobaruvawa se prenesuvaat na posebna vonbilansna smetka i za niv se vodi posebna evidencija od strana na Bankata, kako za celosniot otpis, taka i za delumniot otpis na pobaruvawata.

Bankata e dol`na da ja izvesti NBRM vo rok od deset dena po donesuvaweto na Odlukata za delumen ili celosen otpis na pobaruvawata.

2.2 Rizik na kamatni stapki

Vo soglasnost so Odlukata za upravuvawe so rizicite ("Sl. Vesnik na RM" br. 31/2008) i Odlukata za upravuvawe so rizikot od promena na kamatnite stapki vo portfolioto na bankarski aktivnosti ("Sl. Vesnik na RM" br. 163/2008), koja {to }e se primenuva od 1 juli 2010 godina, Bankata vo avgust 2008 godina donese interna Politika za upravuvawe so rizik na kamatni stapki.

Politikata za upravuvawe so rizik na kamatni stapki e predmet na revidirawe, vo zavisnost od vnatre{nite i nadvore{nite uslovi vo koi raboti Bankata.

Bankata e izloèna na rizik od promenlivost na kamatnite stapki kako rezultat na toa {to kamatonosnite sredstva i kamatonosnite obvrski dostasuvaat ili nivnata kamatna stapka se menuva vo razli~en period ili vo razli~ni iznosi. Vo slu~aj na sredstva i obvrski so promenlivi kamatni stapki, Bankata e isto taka izloèna na osnovniot rizik, koj proizleguva od razli~niot na~in na menuvawe na promenlivite kamatni stapki, kako {to se na primer kamatnata stapka na {tednite vlogovi na naselenieto, LIBOR i razli~ni vidovi na kamati. Krajniot efekt od promenata na kamatnite stapki zavisi i od razli~ni faktori kako {to se stabilnosta na ekonomijata, opkruùvaweto i stapkata na inflacija.

Aktivnostite za upravuvawe so rizikot se nameneti za optimizirawe na neto prihodite od kamati, so pazarni kamatni stapki koi se konzistentni so delovnite strategii na Bankata.

Aktivnostite za upravuvawe so sredstvata i obvrskite se sproveduvaat od aspekt na reagirawe na senzitivnosta na Bankata na promenite na kamatnite stapki.

Dokolku rokot na dostasuvawe na aktivata e podolg od rokot na dostasuvawe na pasivata, vo slu~aj na dogovoreni fiksni kamatni stapki, se raboti za sostojba na kamatno-~uvstvitelna pasiva, zatoa {to pasivata dostasuva pobrzo od aktivata, odnosno pobrzo moè da dojde do promena na pasivnite kamatni stapki. Dokolku dojde do promena na kamatnite stapki se javuva t.n. rizik od refinansirawe, odnosno tro{okot za sobirawe dopolnitelni sredstva za finansirawe da e pogolem od zarabotkata {to }e se ostvari od plasmanite na Bankata. Vo vakov slu~aj efektite se negativni vo slu~aj na porast na kamatnite stapki.

Vo slu~aj na opa|awe na pasivnite kamatni stapki moè da dojde do pojava na t.n. rizik od povlekuvawe na depoziti (predvremeno povlekuvawe na sredstvata od strana na deponentite na Bankata), a vo isto vreme go namaluva obemot na novo privle~eni sredstva vo Bankata.

Obraten e slu~ajot na kamatno-~uvstvitelna aktiva koga aktivata pobrzo dostasuva od pasivata. Vo vakov slu~aj efektite se negativni vo slu~aj na opa|awe na kamatnite stapki (slu~aj na dogovoreni fiksni kamatni stapki).

Tuka se pojavuva neizvesnost vo odnos na kamatnite stapki po koi }e moàt da se reinvestiraat sredstvata koi se sobrani na podolg period. Vo ovoj slu~aj se javuva t.n. rizik od reinvestirawe, odnosno rizik pri koj naplatenite sredstva od investiranite depoziti bi bile pod tro{okot za nivno sobirawe.

Opa|aweto na kamatnite stapki moè da predizvika t.n. rizik od predvremeno pla}awe, odnosno kreditokorisnicite da baraat vra}awe na kreditite so fiksna



25

kamatna stapka pred rokot na nivno dostasuvawe i da baraat novi krediti, {to od svoja strana }e predizvika neo~ekuvan priliv na gotovina vo Bankata {to predizvikuva u{te pogolema ro~na neusoglasenost na aktivata i pasivata, kako i namaluvawe na kamatnite prihodi.

Direkcijata za upravuvawe so rizik vr{i procenka, merewe i kontrola na kamatniot rizik preku:

izgotvuvawe na Izve{tajot za rizici, vo koj preku analizi i stres-test scenarija se simulira promena na kamatnite stapki za odreden procenten poen. Rezultatite od stres-test scenarijata se analiziraat vo relacija so neto kamatnite prihodi (NKP) na Bankata na godi{na osnova. Prihodite ili rashodite za Bankata od promenite vo visinata na kamatnata stapka se izrazuvaat kako % od NKP. Ovoj izve{taj Direkcijata za upravuvawe so rizici go izgotvuva na trimese~no nivo zaradi ne dinami~nata priroda na promenite vo visinata na kamatnite stapki. Rezultatite od ovoj izve{taj se analiziraat od Komisijata za upravuvawe so aktivata, pasivata i likvidnosta na Bankata.

izgotvuvawe na izve{taj za prose~ni aktivni i pasivni kamatni stapki i ostvareni marì na Bankata, edna{ mese~no, koja dava podatoci za prose~nata aktivna i pasivna kamatna stapka na naselenie, firmi i finansiskite institucii, kako i maràta so koja raboti Bankata.

Direkcijata za upravuvawe so rizik gi dostavuva ovie izve{tai do Nadzorniot odbor, Odborot za upravuvawe so rizik i Komisijata za upravuvawe so aktiva, pasiva i likvidnost na trimese~na osnova.

Upravuvaweto so kamatniot rizik vo Bankata go vr{i Komisijata za upravuvawe so aktiva, pasiva i likvidnost koja se sostanuva edna{ mese~no, a po potreba i po~esto, preku:

analiza na rezultatite od Izve{taite za rizici koi gi sporeduva so aktuelnite dvièwa na pazarot. Od utvrdeniot soodnos se utvrduva na~inot na reakcija na Bankata so cel da se namalat negativnite efekti na kamatniot rizik vrz Bankata. Limitot za reakcija opredelen od menaxmentot na Bankata, se namaleni prihodi za 7% - 10% od NKP, a zaradi promena na visinata na kamatnite stapki.

izve{taj za prose~ni aktivni i pasivni kamatni stapki i ostvareni marì na Bankata, na mese~no nivo, ovozmoùva navremeno da se zabeleàt site promeni vo strukturata na pasivata i aktivata koi }e dovedat do zgolemuvawe ili namaluvawe na maràta na Bankata, da se sogledat anomalii od koi moè da se zaklu~i dali se presmetuva to~no aktivnata i pasivnata kamata, kako i da se prevzemat merki za brza reakcija so cel namaluvawe na negativnite posledici.

vospostavena politika na Bankata da raboti so promenlivi i prilagodlivi kamatni stapki vo dogovorite vo aktivata i pasivata, {to ovozmoùva brza reakcija pri pazarnata promena na visinata na kamatnata stapka.

2.3 Valuten rizik

2.3.1 Voved

Bankata upravuva so valutniot rizik vo soglasnost so Odlukata za upravuvawe so rizicite, Politikata za upravuvawe so valuten rizik (od dekemvri 2008 godina) i Metodologijata za identifikuvawe, merewe, sledewe i za{tita od rizik od koncentracija na izloènosta na Bankata (od avgust 2008 godina). Internata politika na Bankata be{e revidirana vo dekemvri 2009 godina.



26

Valuten rizik pretstavuva rizik od zaguba kako posledica na promena na me|uvalutnite kursevi i/ili promena na vrednosta na denarot vo odnos na vrednosta na drugite stranski valuti.

Valutniot rizikot se javuva koga promenite vo kursot na stranskite valuti imaat negativno vlijanie vrz plasmanite i obvrskite na Bankata {to se denominirani vo tie valuti.

2.3.2 Upravuvawe so valutniot rizik

Bankata go meri i sledi valutniot rizik dnevno so merewe na efektot vrz prihodite i rashodite od raboteweto vo devizi i vo denari so devizna klauzula na dnevna osnova po oddelna valuta, odnosno vr{i dnevno kursirawe so koristewe na soodvetnite kursevi.

Valutniot rizik Bankata go upravuva preku definirawe i sproveduvawe najmalku na slednive procesi i aktivnosti:

Organizacionata struktura za upravuvawe so valuten rizik

Limiti za izloènost na valuten rizik, sledewe i upravuvawe so istiot

Definirawe na nadle`nostite i ovlastuvawe vo vrska so aktivnostite izrazeni vo devizi i/ili vo denari so devizna klauzula

Stres-test za izloènosta na valuten rizik

2.3.3 Organizacionata struktura za upravuvawe so valuten rizik

Bankata vospostavuva organizaciona struktura za upravuvawe so valuten rizik, koja e so jasno definirani nadle`nosti i odgovornosti, pri {to:

Nadzorniot odbor na Bankata e dolèn da:

Ja odobruva Politikata za upravuvawe so valuten rizik.

Ja razgleduva adekvatnosta na odobrenata politika najmalku na godi{na osnova.

Na predlog na Odborot za upravuvawe so rizici e dolèn da gi opredeli formata, sodrìnata i dinamikata na izvestuvawe na Nadzorniot odbor za aktivnostite na Bankata vo devizi i vo denari so devizna klauzula.

Dolèn e da obezbedi sistem na vnatre{ni kontroli, kako i da obezbedi redovno sledewe i kontrola na aktivnostite vo devizi i vo denari so devizna klauzula i na primenata na propisite i internite politiki i proceduri na Bankata.

Upravniot odbor na Bankata e dolèn da:

Vospostavi i primenuva proceduri za identifikuvawe, merewe, sledewe i kontrola na valutniot rizik na bankata, vo soglasnost so politikata;

Vospostavi i primenuva soodvetni sistemi za merewe na izloènosta na Bankata na valuten rizik;

Vospostavi i primenuva soodvetni sistemi za sledewe i merewe na dobivkite i zagubite od aktivnostite nominirani vo devizi;

Obezbedi uslovi za redovno sledewe i ocenka na politikata i nejzinoto sproveduvawe;

Vospostavi proceduri za ocenka na vlijanieto na novi proizvodi vrz izloènosta na valuten rizik;



27

Gi sledi ekonomskite i drugite uslovi vo koi raboti Bankata, zaradi predviduvawe na mo`nite promeni vo aktivnostite vo devizi i vo denari so devizna klauzula, deviznite kursevi i valutniot rizik;

Podgotvuva i predlaga forma, sodrìna i na~in na izvestuvawe na Nadzorniot odbor i Odborot za upravuvawe so rizici vo vrska so aktivnostite vo devizi i vo denari so devizna klauzula, zaradi efikasno upravuvawe so valutniot rizik na koj e izloèna Bankata;

Odborot za upravuvawe so rizici e dolèn da:

Vospostavi politika za upravuvawe so valutniot rizik i da ja sledi nejzinata primena;

Dava predlozi za unapreduvawe na politikata;

Vr{i ocenka na sistemot na Bankata za upravuvawe so valutniot rizik;

Gi analizira efektite od upravuvaweto so valutniot rizik vrz rezultatite od raboteweto na Bankata;

Odreduva interni limiti za odnosot na otvorenata devizna pozicija (dolga i kratka) po oddelna valuta so sopstvenite sredstva i redovno gi revidira ovie limiti;

Odreduva interen limit za odnosot na agregatnata devizna pozicija so sopstvenite sredstva i redovno go revidira ovoj limit;

Definira eventualni isklu~oci od odredenite limiti i delegira odgovornosti za odlu~uvawe za primena na tie isklu~oci;

Vr{i analiza na izve{taite za izloènosta na Bankata na valutniot rizik i sledewe na aktivnostite koi se prezemaat zaradi upravuvawe so ovoj rizik;

Gi sledi ekonomskite i drugite uslovi vo koi raboti Bankata, zaradi predviduvawe na mo`nite promeni vo aktivnostite vo devizi i vo denari so devizna klauzula, deviznite kursevi i valutniot rizik;

2.3.4 Definirawe limiti za izloènost na valuten rizik, sledewe i upravuvawe so

istiot

Bankata otvorenosta kon evroto i drugite valuti ja odrùva soglasno propi{anite zakonski limiti vo Odlukata za upravuvawe so valutniot rizik (Slu`ben vesnik br. 17/2008). Otvorenata devizna pozicija pretstavuva saldo me|u aktivnite i pasivnite devizni bilansni pozicii, presmetani poedine~no za sekoja stranska valuta koja se pojavuva vo bilansot na Bankata.

Otvorenata devizna pozicija moè da bide dolga devizna pozicija ili kratka devizna pozicija.

Otvorenata devizna pozicija e dolga koga deviznata aktiva e pogolema od deviznata pasiva, odnosno razlikata pome|u deviznata aktiva i deviznata pasiva ima pozitiven predznak (+).

Otvorenata devizna pozicija e kratka koga deviznata aktiva e pomala od deviznata pasiva, odnosno razlikata pome|u deviznata aktiva i deviznata pasiva ima negativen predznak (-).

Zbirot na site otvoreni dolgi devizni pozicii vo oddelni valuti, izrazeni vo denari, ja pretstavuva agregatnata dolga devizna pozicija na Bankata. Zbirot na site



28

otvoreni kratki devizni pozicii vo oddelni valuti, izrazeni vo denari, ja pretstavuva agregatnata kratka devizna pozicija na Bankata. Pogolemiot iznos pome|u agregatnata kratka devizna pozicija i agregatnata dolga devizna pozicija (vo apsolutna vrednost), ja pretstavuva agregatnata devizna pozicija na Bankata, odnosno vkupnata izloènost na Bankata na valutniot rizik. Agregatnata devizna pozicija moè da iznesuva najmnogu do 30% od sopstvenite sredstva na Bankata.

Isto taka, Bankata vospostavuva interno definirani limiti za izloènost na valuten rizik - navedeni podolu, so cel preku redovna kontrola i sledewe na istite da vospostavi adekvaten sistem na upravuvawe so valutniot rizik. Ovie ograni~uvawa se odnesuvaat na:

Valutite vo koi Bankata gi izvr{uva svoite aktivnosti;

Nivoto na izloènost na valuten rizik po poodelni valuti i agregatnata devizna pozicija i

Maksimalniot iznos na transakcii na devizniot pazar po organizacioni edinici i rabotni mesta

Dokolku Bankata oceni deka e potrebno vo odredeni situacii pri o~ekuvani nepovolni vlijanija od pazarnite dvièwa moè da gi ograni~i ili celosno da gi blokira aktivnostite vo opredelena valuta.

Od aspekt na postavenite limiti na izloènost na valuten rizik, Bankata gi definira slednive limiti:

Dolgata otvorena devizna pozicija po odelni valuta da iznesuva najmnogu 27% od sopstvenite sredstva na Bankata za EUR, odnosno najmnogu 10% od sopstvenite sredstva na Bankata za USD i ostanatite valuti.

Kratkata otvorena devizna pozicija po odelni valuti moè da iznesuva najmnogu 10% od sopstvenite sredstva na Bankata za EUR, USD i ostanatite valuti.

Bankata go vr{i sledeweto preku izgotvuvawe na dnevni izve{tai od strana na Direkcijata za upravuvawe so rizik vo koi se sledat sostojbite na deviznite pozicii i poziciite so devizna klauzula vo bilansot na Bankata, od koi zavisi usoglasuvaweto na Bankata so zakonski opredelenite limiti po oddelni valuti i interno definiranite limiti. Direkcijata za upravuvawe so rizici izve{taite gi dostavuva na dnevna osnova do Upravniot odbor.

Sledewe na soodnosot na deviznata pozicija vo oddelna valuta so sopstvenite sredstva na Bankata, se vr{i so cel da se utvrdat propi{anite vnatre{ni limiti vo koi treba da se dviì ovoj soodnos, so cel pred se, odrùvawe na zakonski opredelenite limiti od strana na NBRM. Voedno se utvrduva i sledi i podelba na deviznata aktiva i pasiva po poodelni valuti, od aspekt na nestabilniot kurs na odredena valuta.

Procesot upravuvawe so valutniot rizik Bankata go definira i realizira preku:

prevzemawe merki za korekcija vo strukturata na aktivata i pasivata;

konverzija po valuti;

prevzemawe merki za za{tita na kreditnata aktiva od promena na devizniot kurs;

politikata za ocenka na kreditniot rizik koj proizleguva od rizikot na devizniot kurs na koj e izloèn rezidentot;

izve{taj za rizicite;



29

vospostavena praksa za redovno izvestuvawe na UO i na Odborot za upravuvawe so rizicite;

vospostavuvawe na adekvaten informativen sistem.

Prezemaweto na merki za korekcija vo strukturata na deviznata aktiva i pasiva se sproveduva preku Komisija za upravuvawe so aktiva, pasiva i likvidnost.

Dokolku se naru{at propi{anite limiti na izloènost na valuten rizik od strana na NBRM ili interno definiranite limiti vo Bankata, se prevzemaat aktivnosti vo nasoka na korekcija na deviznata pozicija. Pri {to, dokolku se nadminat interno definiranite limiti, Direkcijata za tre`ri, diling i hartii od vrednost e dol`na da go izvesti Upravniot Odbor na Bankata so detalno obrazloènie za pri~inite za nadminuvawata i merkite za korekcija. Direkcijata Upravuvawe so rizik e zadolèna za sledewe i izvestuvawe na KUAPL i Upravniot Odbor i za ispolnuvawe na donesenite odluki za odstapuvawa ili isklu~oci od nivna strana.

Dokolku Bankata go nadmine propi{anoto ograni~uvawa od NBRM, vo dva posledovatelni dena, dol`na e naredniot den da dostavi do NBRM pismeno obrazloènie za pri~inite koi dovele do nastanatoto pre~ekoruvawe, kako i da gi navede merkite za sveduvawe vo ramkite na propi{anoto ograni~uvawe.

Dokolku otvorenata devizna pozicija (ODP) po oddelni valuti se dviì kon dolnata granica na interno propi{anite limiti, odnosno kratka devizna pozicija od 10% od sopstvenite sredstva, toga{ Komisijata za upravuvawe so aktiva, pasiva i likvidnost, prezema vremeni merki za:

pribirawe na ~isto denarski depoziti, odnosno ne pribira depoziti so devizna klauzula, nitu devizni depoziti,

zgolemuvawe na plasmanite so devizna klauzula i deviznite plasmani,

kupuvawe na devizi,

konverzija po valuti.

Dokolku agregatnata dolga devizna pozicija po oddelni valuti se dviì kon nadminuvawe na internite limiti od 27% od sopstvenite sredstva za EUR odnosno 5% od sopstvenite sredstva za USD i ostanatite valuti, Bankata prevzema vremeni merki za:

namaluvawe na plasmanite so valutna klauzula i deviznite plasmani,

zgolemuvawe na depozitite so valutna klauzula,

prodavawe na devizi,

konverzija po valuti.

Dokolku Bankata saka da ja odrì deviznata pozicija na opredeleno nivo gi prevzema slednive merki za:

plasirawe na devizni krediti za pla}awe vo stranstvo, pri {to vo aktivata }e se zgolemat pobaruvawata vo devizi, dodeka konkretnata isplata na sredstva }e se vr{i od sredstvata na Bankata vo stranski banki, pri {to vkupnata devizna aktiva nema da se promeni,

konverzija po valuti preku kupoproda`ba na valuti,

plasirawe na denarski krediti od denarski izvori na sredstva.



30

2.3.5 Definirawe na nadle`nostite i ovlastuvawe vo vrska so aktivnostite izrazeni

vo devizi i/ili vo denari so devizna klauzula

Bankata jasno gi definira nadle`nostite po organizacioni delovi i soodvetnite rabotni mesta, pri {to napravena e segragacija na dol`nostite od aspekt na merewe, sledewe i kontrola na valutniot rizik, evidentirawe na deviznite transkacii i ograni~uvawe na nivoata na avtorizacija pri sproveduvawe na devizni transakcii. Pri toa postaveni se limiti za odobruvawe na deviznite transakcii. Direktorot na Direkcija tre`ri diling i hartii od vrednost samostojno odobruva transakcii do visina od 100.000 EUR. Transakciite vo povisok iznos se odobruvaat od strana na Izvr{nite Direktori.

2.3.6 Stres-test za izloènosta na valuten rizik

Bankata na redovna osnova, najmalku edna{ godi{no - so 30 juni sproveduva celokupna analiza na vlijanieto na promenite na deviznite kursevi i celokupnata izloènost na Bankata na valuten rizik. Pokraj analizata na direktnoto vlijanie Bankata sproveduva i analiza na idirektnata izloènost na valuten rizik.

Analizata za vlijanieto na valutniot rizik vrz sopstvanite sredstva i profitot na Bankata e definiran podetalno vo Procedurata Stres test (od dekemvri 2009 godina).

2.3.7 Kapital potreben za pokrivawe na valutniot rizik

Soglasno so Odlukata za metodologijata za utvrduvawe na adekvatnost na kapitalot Bankata e dol`na da presmetuva i da raspolaga so kapital potreben za pokrivawe na valutniot rizik.

Ovoj kapital se presmetuva na toj na~in {to zbirot na apsolutniot iznos na neto pozicijata vo zlato i agregatnata devizna pozicija na Bankata se mnoì so 8%. Neto-pozicijata na bankata vo zlato pretstavuva razlika pome|u site aktivni i pasivni pozicii na bankata vo zlato, vklu~uvaj}i gi i site vonbilansni pozicii izrazeni vo zlato (forvard i fju~ers dogovori vo zlato, opcii vo zlato i sli~no).

Direkcijata Upravuvawe so rizici na redovna kvartalna osnova go sledi i presmetuva vaka definiraniot potreben kapital za pokrivawe na valutniot rizik i za istiot da ja izvestuva NBRM.

2.4 Pazaren rizik

2.4.1 Voved

Bankata upravuva so pazarniot rizik vo soglasnost so Odlukata za upravuvawe so rizicite, Strategijata za investirawe pri trguvawe so devizni sredstva i hartii od vrednost (od noemvri 2008 godina) i Politikata za upravuvawe so pazaren rizik (od avgust 2008 godina).

Politikata za upravuvawe so pazaren rizik e predmet na revidirawe, vo zavisnost od vnatre{nite i nadvore{nite uslovi vo koi raboti Bankata.

Pazaren rizik pretstavuva rizik od zaguba kako posledica na promena na cenata na finansiskite instrumenti nameneti za trguvawe.

Pazarniot rizik e sostaven od nekolku komponenti i toa:

rizik od promena na cena na finansiskite instrumenti nameneti za trguvawe;

valuten rizik (vidi to~ka 2.3), i

rizik od promena na kamatnite stapki (vidi to~ka 2.2)



31

Upravuvawe so pazarni rizici

2.4.2 Osnovni principi za upravuvawe so pazarniot rizik

Za efikasno upravuvawe so pazarnite rizici obezbedena e jasna operativna i organizaciska podelba pome|u aktivnostite na trguvawe (front office) koe se sproveduva vo ramkite na Direkcijata za tre`ri, diling i hartii od vrednost, i pozadinskoto rabotewe vo vrska so trguvaweto (back office) koe se sproveduva vo ramkite na Direkcijata Platni sistemi – poramnuvawe na operacii od diling i hartii od vrednost. Voedno vospostavena e i jasna operativna i organizaciska podelba na odgovornostite i nadle`nostite na licata so posebni prava i odgovornosti koi izvr{uvaat rakovodna funkcija (Direktorite na Direkcija tre`ri, diling i hartii od vrednost, Upravuvawe so rizik, Platen promet i Izvr{nite Direktori) vo ramkite na sistematizacijata na rabotni mesta..

Bankata go izdvojuva pozadinskoto rabotewe od procesot na upravuvawe so rizicite i od smetkovodstvenoto evidentirawe na trguvaweto. Imeno, sprovedenite transakcii vo ramkite na Direkcijata za Tre`ri, diling i hartii od vrednost, se evidentiraat vo ramkite na Direkcijata Upravuvawe so rizici.

Podelbata me|u aktivnostite na trguvawe (front office) i pozadinskoto rabotewe vo vrska so trguvaweto (back office) opfa}a vospostavuvawe soodvetni rabotni i bezbednosni proceduri, pravila za pristap do kompjuterskite aplikacii i fizi~ka podelba na delovnite prostorii vo koi se izvr{uvaat ovie aktivnosti kako {to e navedeno vo poodelnite proceduri za sproveduvawe na aktivnostite vo ramkite na Direkcijata za Hartii od vrednost, tre`ri i diling kako i preku sistematizacijata na rabotni mesta.

2.4.3 Sistem za upravuvawe so pazarniot rizik

Sistemot za upravuvaweto so pazarniot rizik podrazbira: ocenka, merewe, sledewe i upravuvawe so pazarniot rizik.

Pri sledeweto na pazarniot rizik Bankata vospostavuva limiti. Revidirawe na limitite se sproveduva na redovni osnovi i odobruvawe na istite e edna od nadle`nostite na Upravniot i Nadzorniot Odbor kako i Odborot za upravuvawe so rizici. Nadminuvaweto na limitite vo zavisnost od visinata na nadminuvaweto se odobruva od strana na ovlasteno lice (Direktorot na Direkcijata tre`ri, diling i hartii od vrednost, Direktorot na Direkcijata za upravuvawe so rizik, Izvr{en Direktor), me|utoa pri sekoe nadminuvawe mora da bide izvesten Upravniot odbor na Bankata.

Bankata obezbeduva dnevno sledewe na rizicite koi proizleguvaat od aktivnostite na trguvaweto, i toa na podatocite za:

poziciite za izvr{enite trguvawa, visinata na ostvarenite limiti i pre~ekoruvawata na limitite;

rezultatite od izvr{enite trguvawa.

2.5 Likvidnosen rizik

2.5.1 Voved

Bankata upravuva so likvidnosniot rizik vo soglasnost so Odlukata na NBRM za upravuvawe so rizicite, internata Politika za upravuvawe so likvidnosen rizik (od dekemvri 2008 godina), Metodologijata za utvrduvawe na nivoto na stabilnoto depozitno jadro (od dekemvri 2008 godina) kako i Planot za upravuvawe so likvidnosen rizik vo vonredni uslovi (od dekemvri 2008 godina).



32

Preku ovaa politika Bankata gi definira i vospostavuva:

Organizaciona struktura za upravuvawe so likvidnosniot rizik;

Postapki i proceduri na vnatre{na kontrola i revizija;

Adekvaten informativen sistem;

Stres-testirawe;

Plan za upravuvawe so likvidnosniot rizik vo vonredni uslovi.

Likvidnosniot rizik pretstavuva rizik Bankata da ne mo`e da obezbedi dovolno sredstva za izmiruvawe na svoite kratkoro~ni obvrski vo momentot na nivnoto dostasuvawe, ili potrebnite sredstva da gi obezbedi so mnogu povisoki tro{oci. Likvidnosniot rizik proizleguva kako od nemo`nosta za pravilno upravuvawe so neo~ekuvanite promeni vo izvorite na sredstva, taka i od nemo`nosta Bankata navremeno i brzo da ja pretvori aktivata vo pari~ni sredstva, so minimalni tro{oci.

Bankata postojano vr{i revidirawe na ve}e vospostavenite uslovi za rabota od slednive pri~ini:

nastanati promeni vo raboteweto na Bankata;

promeni na pazarnite uslovi;

promeni vo zakonskata regulativa od domenot na upravuvaweto so likvidnosniot rizik.

2.5.2 Organizaciona struktura za upravuvawe so likvidnosniot rizik

Nadzorniot Odbor na Bankata ja donesuva Politikata za upravuvawe so likvidnosniot rizik i gi utvrduva limitite na odgovornost za efikasno sledewe i kontrola na likvidnosniot rizik. Vo nadle`nost na Nadzorniot Odbor e i analizata na funkcioniraweto na Planot za upravuvawe so likvidnosten rizik vo vondredni uslovi. Politikata za upravuvawe so likvidnosniot rizik e predmet na revidirawe, vo zavisnost od vnatre{nite i nadvore{nite uslovi vo koi raboti Bankata.

Nadzorniot Odbor i Odborot za upravuvawe so rizicite se odgovorni za vospostavuvaweto i sledeweto na politikata za upravuvawe so likvidnosniot rizik na Bankata dodeka Komisija za upravuvawe so aktiva, pasiva i likvidnost ("KUAPL") i Direkcijata za tre`eri, diling i hartii od vrednost na Bankata se dol`ni da ja sledat politikata i navremeno da izvestuvaat utvrdenite otstapuvawa od nea.

KUAPL se sostanuva najmalku edna{ mese~no i gi ima slednite ovlastuvawa i odgovornosti:

Ja implementira politikata za upravuvawe so likvidnosta, bazirana na op{ta strategija za likvidnost, kako e specificirano od Nadzorniot Odbor;

Dostavuva predlozi do Nadzorniot Odbor, soglasno momentalniot ili potencijalniot status na likvidnosta;

Gi odreduva dozvolenite instrumenti za za{tita od rizik;

Gi kontrolira operativnite oddeli vo vrska so nivniot udel vo upravuvaweto so likvidnosta, kako {to e specificirano vo ovaa politika;

Sproveduva analiza i procenka na tekovnite informacii vo vrska so likvidnosta na bankata;



33

Dostavuva predlozi do menaxmentot na Bankata vo vrska so raspredelbata na plasmanite i obvrskite, promeni vo strukturata na klientite, vremeto i stranskite valuti;

Dostavuva predlozi do menaxmentot na Bankata vo vrska so parametrite na kamatnata politika, imaj}i go vo predvid nejziniot udar vrz likvidnosta;

Gi sledi i ocenuva parametrite za procenka na likvidnosta, kamatniot rizik, kako i rizikot na stranskite valuti;

Mu predlaga na menaxmentot na Bankata mo`ni globalni limiti vo vrska so rizi~nite operacii preku doma{ni i stranski banki.

Direkcijata za treèri, diling i hartii od vrednost na Bankata e odgovorna za operativnoto sproveduvawe na site transakcii povrzani so likvidnosta na Bankata, a pritoa se griì Bankata da bide likvidna soglasno propi{anite zakonski odluki od strana na NBRM. Direkcijata e dol`na na trimese~na osnova da dostavuva Izve{taj za likvidnosta na Bankata do Odborot za rakovodewe so rizik i Nadzorniot Odbor.

Direktorot na Direkcija za tre`ri, diling i hartii od vrednost samostojno moè da odlu~uva za:

Kupuvaweto na kratkoro~ni hartii od vrednost vo vid na blagajni~ki zapisi i na dràvnite zapisi izdadeni od strana na Vladata na Republika Makedonija, do iznos od 5.000.000,00 denari na dnevna osnova, a za iznos pogolem mora da ima soglasnost od eden ~len na Upravniot Odbor.

Plasiraweto na denarski sredstva preku pazarot na pari vo vid na kratkoro~ni krediti za likvidnost kaj drugi doma{ni delovni banki do iznos od 5.000.000,00 denari na dnevna osnova, a za iznos pogolem mora da ima soglasnost od eden ~len na Upravniot Odbor. Upravniot Odbor na Bankata isto taka gi propi{uva limitite za odobruvawe na krediti za likvidnost za poodelnite komercijalni banki. Vkupnite denarski sredstva plasirani preku pazarot na pari vo vid na kratkoro~ni krediti za likvidnost kaj drugi doma{ni delovni banki vo prese~en datum ne smee da ja pomine granicata od 20.000.000,00 denari. Za iznosot nad dozvoleniot limit treba da postoi pismena soglasnost od Upravniot Odbor;

Zadolùvaweto na Bankata so sredstva preku pazarot na pari vo vid na kratkoro~ni krediti za likvidnost od drugi doma{ni delovni banki do iznos od 5.000.000,00 denari na dnevna osnova, a za iznos pogolem mora da ima soglasnost od eden ~len na Upravniot Odbor. Vkupnite denarski sredstva zemeni preku pazarot na pari vo vid na kratkoro~ni krediti za likvidnost od drugi doma{ni delovni banki vo prese~en datum ne smee da ja pomine granicata od 20.000.000,00 denari. Za iznosot nad dozvoleniot limit treba da postoi pismena soglasnost od Upravniot Odbor na Bankata;

Zemawe na sredstva od NBRM vo vid na lombarden krediti za likvidnost na dnevna osnova mora da ima soglasnost od eden ~len na Upravniot Odbor. Vkupnite denarski sredstva zemeni od NBRM vo vid na lombarden krediti za likvidnost na prese~en datum ne smee da ja pomine granicata od 20.000.000,00 denari. Za iznosot nad dozvoleniot limit treba da postoi pismena soglasnost od Upravniot Odbor na Bankata.

Kupuvawe i prodavawe na dolgoro~ni hartii od vrednost - akcii i obvrznici. Nalogot treba da bide potpi{an od eden ~len na Upravniot Odbor. Za nalog na iznos nad 10.000.000,00 denari treba da postoi pismena soglasnost od Upravniot Odbor na Bankata.



34

Koristeweto na denarskata zadolìtelna rezerva e vo nadle`nost na Direkcija za tre`ri, diling i hartii od vrednost i vo soglasnost so zakonskata regulativa.

Bankata gi propi{uva slednive likvidnosni pokazateli za sledewe na nivoto na likvidnost i na izloènost na likvidnosen rizik, pri {to gi odreduva i soodvetnite granici vo koi moàt da se dviàt ovie pokazateli.

Likvidna aktiva / vkupna aktiva - Pokazatel za mo`nosta na Bankata da gi pokrie idnite potrebi za likvidni sredstva. Se presmetuva na mese~na osnova i ne treba da padne pod 18%.

Vkupni krediti / vkupni depoziti - Kolku ovoj pokazatel e povisok, tolku e polo{a i likvidnosnata pozicija na bankata. Ovoj pokazatel odreduva kolkavo udel od izvorot na sredstva za finansirawe se koristi za kreditirawe i istiot ne treba da se nadmine 95%.

Vkupni depoziti / vkupna pasiva. Bankata }e nastojuva da go oddrùva ovoj pokazatel do 90%.

Bankata go definira na~inot na merewe i sledewe na identifikuvanite interni likvidnosni pokazateli i utvrduva vremenski periodi vo koi tie pokazateli se po~ituvaat (na dnevna, nedelna ili mese~na osnova) vo ramkite na Metodologijata za upravuvawe so likvidnosen rizik.

Pokraj gorenavedenite interni likvidnosni pokazateli Bankata ja ocenuva likvidnosta i preku slednite indikatori:

Likvidna aktiva / vkupnite depoziti - stepen na pokrienost na vkupnite depoziti na bankata so iznosot na likvidnata aktiva.

Likvidna aktiva / kratkoro~nite obvrski

Dolgoro~ni depoziti i pozajmici / vkupna pasiva

Depoziti na drugi banki / vkupnite obvrski - visokiot iznos na depoziti na drugi banki, koi se smetaat kako nestabilni izvori na sredstva, e pokazatel za porast na likvidnosniot rizik na koj e izloèna bankata;

Depoziti po viduvawe i kratkoro~ni depoziti / vkupnite obvrski - procent na izvori na sredstva koi moàt da bidat povle~eni od bankata vo relativno kratok vremenski period.

Bankata isto taka go presmetuva i koristi i Koeficientot na likvidnost.

Direkcijata Upravuvawe so rizici podgotvuva informacija za dvièweto na koeficientot na likvidnost i iznosot na slobodnite sredstva, koj se dostavuva na dnevna osnova do Upravniot odbor na Bankata, Direktorot na direkcija Upravuvawe so rizici i Direktorot na direkcija Tre`ri, diling i hartii od vrednost.

Vo dnevnata informacija pokraj koeficientot za likvidnost sodràni se i informaciite za:

ro~na struktura na likvidnite sredstva;

zadolìtelni sredstva so koi bankata }e moè da raspolaga vo isklu~itelni okolnosti;

dnevni slobodni i raspolo`livi sredstva za tro{ewe;

sredstva koi ne se na raspolagawe na Bankata;



35

dnevni devizni i denarski prilivi i odlivi;

ispolnuvawe na zadol`itelna rezerva vo denari;

informacija za iznosot na koeficientot na likvidnost pri odliv na 20% od depozitnata baza na naselenieto;

koeficientot na pokrienost na spomenatiot odliv so postoe~kite slobodni sredstva i sredstvata koi dostasuvaat do 15 dena od denot na presmetkata

koeficientot na likvidnost po iskoristuvawe na vonbilasnite pozicii.

Odborot za upravuvawe so rizici e odgovoren za kontrola na usoglasenosta na Bankata so interno postavenite limiti.

2.5.3 Postapki i proceduri na vnatre{na kontrola i revizija

Vnatre{nata kontrola na upravuvaweto so likvidnosniot rizik e sostaven del na celokupniot sistem na vnatre{na kontrola, vospostaven na nivo na Bankata.

2.5.4 Stres testirawe

Bankata vr{i testirawe na likvidnosta vo razli~ni uslovi - stres-scenarija, so cel da se utvrdi nivnoto vlijanie vrz likvidnosta na Bankata, da se podgotvi Bankata za rabota vo vonredni uslovi, da se ocenat mo`nostite za rast na Bankata ili da se utvrdi najdobriot izvor za finansirawe na novite aktivnosti/proizvodi.

Stres-testiraweto opfa}a scenarija koi se specifi~ni za Bankata (vnatre{ni faktori) i scenarija koi proizleguvaat od pazarnite uslovi vo koi raboti Bankata (nadvore{ni faktori).

Bankata go definira na~inot na vr{ewe stres-testirawe, kako i pretpostavkite vrz koi }e se zasnova toa testirawe, vo ramkite na Procedurata - Stres Test.

2.5.5 Plan za upravuvawe so likvidnosniot rizik vo vonredni uslovi

Sposobnosta na Bankata za nadminuvawe na nemo`nosta za navremeno finansirawe na del ili na site nejzini aktivnosti, vo golema mera zavisi od adekvatnosta na vospostaveniot Plan za upravuvawe so likvidnosniot rizik vo vonredni uslovi koj Bankata go ima razvieno.

2.5.6 Izvestuvawe do NBRM

Na mese~na osnova Bankata gi podgotvuva i dostavuva slednive izve{tai:

Izve{taj za ro~nata struktura na aktivata i pasivata vo denari, vo devizi i na agregatno nivo:

Izve{taj za najgolemite deponenti i nivoto na koncentracija:

Izve{taj za stepenot na likvidnost do 30 i 180 dena, i

Izve{taj za internite likvidnosni pokazateli.

2.5.7 Ro~na neusoglasenost

Bankata ne e usoglasena vo pogled na stapkata na likvidnost do 180 dena za mesec dekemvri 2009 godina - vo kolonata za devizi. Imeno stapkata iznesuva 0,54 i otstapuva od propi{anata za dekemvri 2009 godina za 0,18.



36

2.6 Operativen rizik

2.6.1 Voved

Bankata upravuva so operativniot rizik vo soglasnost Odlukata za upravuvawe so rizicite i Politikata za upravuvawe so operativen rizik (od juli 2008 godina). Politikata za upravuvawe so operativen rizik e predmet na revidirawe, vo zavisnost od vnatre{nite i nadvore{nite uslovi vo koi raboti Bankata. Vo dekemvri 2009 godina Bankata donese nova revidirana Politika.

Operativen rizik e rizik od finansiski zagubi koi se rezultat na neadekvatni interni procesi, ~ove~ki resursi i sistemi ili nenadejni nadvore{ni nastani (go vklu~uva i pravniot rizik).

Vo Politikata za upravuvawe so operativen rizik, vaè~ka vo 2009 godina, kaj zagubata od operativen rizik se identifikuvani sedum tipa na nastani koi predizvikuvaat operativni zagubi i toa:

Vnatre{na izmama – postapka nameneta za storuvawe izmama, bespravno prisvojuvawe na sopstvenost ili nesproveduvawe na zakonskite odredbi, regulativa ili vnatre{ni politiki na Bankata, isklu~uvaj}i gi nastanite povrzani so diskriminacijata, vo koi e vklu~ena barem edna vnatre{na strana.

Nadvore{na izmama - postapka nameneta za storuvawe izmama, bespravno prisvojuvawe na sopstvenost ili nesproveduvawe na zakonskite odredbi od treta nadvore{na strana.

Trudova praksa i bezbednost pri rabota – postapki nedosledni na politikata za rabotni odnosi, zakonite za bezbednost i zdravje pri rabota, dogovorite sklu~eni so vrabotenite, isplati na vrabotenite od povredi pri rabota i od diskriminacija na vraboteniot.

Klienti, produkti i biznis praktiki – nenamerno ili nebre`no izostanuvawe i neispolnuvawe na profesionalni obvrski kon specifi~ni klienti (doveritelski barawa) od uslovite na produktot ili dizajnot na produktot.

[teti na sredstvata za rabota - zaguba ili {teta na fizi~kata mo}nost na sredstvata za rabota od prirodni katastrofi, teroristi~ki napadi itn.

Biznis upadi i sistemski gre{ki – upad vo biznisot i sistemski o{tetuvawa;

Ispolnuvawe, sorabotka i upravuvawe – nesoodveten proces na sorabotka, opsluùvawe i menaxirawe vo relacija so trgovski dru{tva i dobavuva~i na Bankata.

2.6.2 Identifikuvawe, ocena, sledewe i kontrola

[tetata koja Bankata moè da ja pretrpi od nefunkcionirawe na opredelen proces moè da se manifestira kako finansiska zaguba, a i kako vlijanie vrz reputacijata na Bankata. Bidej}i gubeweto na reputacijata na Bankata ne moè da se izrazi so finansiski pokazateli, Bankata kvalitativno ja izrazuva {tetata od nefunkcionirawe na opredelen deloven proces vo svojata analiza na {tetite.

Direkcijata za upravuvawe so rizik e zadolèna za identifikacija i sledewe na operativniot rizik vo raboteweto na Bankata i redovno go informira Nadzorniot i Upravniot Odbor na Bankata. Pri toa, Bankata identifikuva tri nivoa na operativna rizi~nost i toa:



37

Nivo Opis

Nisko Predizvikuva nezna~ajni finansiski zagubi i nezna~ajno ja zagrozuva reputacijata i interesot na Bankata

Sredno Predizvikuva finansiski zagubi no {tetata pove}e se manifestira preku vlijanie vrz reputacijata i interesot na Bankata

Visoko ]e predizvika zna~ajni finansiski zagubi koi moàt da go zagrozat natamo{noto funkcionirawe na Bankata, odnosno moàt da povlijaat vrz likvidnosta na Bankata / Seriozno }e ja zagrozi reputacijata na Bankata

Ekspoziturite na Bankata se aktivno vklu~eni vo procesot na identifikuvawe na operativno-{teten nastan i prijava na istiot do Direkcijata za upravuvawe so rizik.

Soglasno identifikuvanite nivoa vo politikata, Bankata ima vospostaveno preventivni merki za upravuvawe so predizvikaniot operativen rizik, kako {to sledat:

Postojano podobruvawe na performansite na personalot;

Voveduvawe na nov informacionen sistem koj }e moè da odgovori na brziot razvoj

na Bankata, sovremenite bankarski procesi i se pogolemite barawa za interna i

eksterna standardizacija;

Postojano sledewe, dopolnuvawe i podobruvawe na internite politiki, proceduri

i kontroli za upravuvawe so rizicite.

Direkcijata za upravuvawe so rizik aktivno e vklu~ena vo procesot na voveduvawe na nov proizvod i usluga, preku izgotvuvawe na mislewe za site vidovi na rizici koi moàt da se pojavat pri voveduvaweto na noviot produkt i usluga.

Bankata vo 2009 godina zapo~na so implementacija na ramka za identifikuvawe, sledewe, merewe, upravuvawe i kontrola na operativniot rizik vrz nejzinoto rabotewe. Za taa cel, revidirana e Politikata i vovedena e Procedura za upravuvawe so operativen rizik koi bi pridonele za efektivnoto upravuvawe so operativnite nastani vo raboteweto na Bankata vo nasoka na za{tita na klientite, vrabotenite i akcionerite na Bankata, za{tita na aktivite na Bankata i maksimalno efektno iskoristuvawe i reducirawe na rizicite od operativni zagubi, a vo nasoka na maksimizirawe na operativniot kapacitet na Bankata.

Isto taka, vo zavr{na faza e i implementiraweto na Register na operativni nastani vo koj site organizacioni edinici na Bankata (ekspozituri i direkcii) }e gi beleàt site operativni nastani so koi se sretnale vo tekovnoto rabotewe, kako i zagubite koi nastanale kako rezultat na tie operativni nastani. Vo kontekst na predhodno navedenoto od sekoja organizaciona edinica odredeni se odgovorni lica za sobirawe i beleèwe na operativnite nastani za ~ie olesneto identifikuvawe izgotveni se posebni pregledi so operativni nastani karakteristi~ni za raboteweto na sekoja edinica.

Vodej}i se od strategijata, za niska izloènost na Bankata na razni vidovi rizici, izgotveni se klu~ni indikatori koi treba da pridonesat za navremeno otkrivawe na pri~initelite za ~esti operativni nastani vo organizacionata edinica, kako i za definirawe na nivoto na tolerantnost na Bankata za izloènosta kon ovoj vid rizik.

Novata revidirana Politika za operativen rizik e dopolneta i usoglasena so Odlukata za upravuvawe so rizici. Imeno, opfateni se slednive podra~ja:



38

Principi za upravuvawe so operativen rizik (po~ituvawe na nivoata na kompetencii i zakonskite, podzakonskite i internite akti na Bankata, aktivno upravuvawe so operativniot rizik)

Vidovi operativen rizik na koi e izloèna Bankata (~ove~ki rizik, procesen rizik, sistemski rizik, rizik od nadvore{en nastan)

Odgovornosti (Nadzoren odbor, Upraven odbor, Odbor za upravuvawe so rizici, Direkcija upravuvawe so rizik, Vnatre{na revizija)

Kapital za operativen rizik

Bankata za merewe na izloènostta na operativen rizik }e go primenuva metodot "The Basic Indicator Approach", odnosno Bazi~en indikator. Toj predviduva izdvojuvawe na kapital za operativen rizik ednakov na zbirot od godi{nite bruto prihodi (kamatonosni i nekamatonosni prihodi) za prethodnite tri godini pomnoèno so fiksen koeficient od 15%.

Za Bankata prifatlivo nisko nivo na izloènost na operativen rizik e 5% od Bazi~niot indikator.

Bankata }e se stremi da premine kon koristewe na rizi~no po~uvstvitelni metodi, kako na primer standardiziraniot pristap za opredeluvawe na kapitalot potreben za pokrivawe na operativniot rizik, soglasno Odlukata na NBRM za izmenuvawe i dopolnuvawe na Odlukata za metodologijata za utvrduvawe na adekvatnatnost na kapitalot (Slu`ben vesnik na RM br. 31/2009) koja }e se primenuva od 31.12.2011 godina.

Kontrola

Kontrolata na operativniot rizik vo dejnosta na organizacionite edinici e odgovornost na direktorite na soodvetnite organizacioni edinici (direktori na direkcii, rakovoditeli na ekspozituri, rakovoditeli na sektori).

2.7 Rizik od koncentracija

2.7.1 Voved

Rizik od koncentracija pretstavuva sekoja poedine~na direktna ili indirektna izloènost ili zbir na izloènosti koi moàt da predizvikaat zagubi koi bi moèle da go zagrozat natamo{noto rabotewe na Bankata.

Bankata ja sledi i ja odrùva koncentracijata na izloènosta vo soglasnost so Zakonot za banki, Odlukata za limitite na izloènost (Slu`ben vesnik br. 31/2008) kako i Metodologijata na Bankata za identifikuvawe, merewe, sledewe i za{tita od rizik od koncentracija na izloènost na Bankata (od avgust 2008 godina), kako i revidiranata Metodologija.

2.7.2 Rizik od koncentracija vo aktivata

Rizikot od koncentracija vo aktivata se odnesuva prvenstveno na rizikot od koncentracija na izloènosta na Bankata kon poedine~no lice i licata povrzani so nego.

Izloènosta na Bankata kon poedine~no lice gi opfa}a vkupnite bilansni i vonbilansni pobaruvawa na Bankata od toa lice, vloùvawata vo hartii od vrednost izdadeni od toa lice i kapitalnite vloùvawa vo toa lice, kako i licata povrzani so nego.

Vkupnata izloènost kon poedine~no lice ne smee da nadmine 25% od sopstvenite sredstva na Bankata.



39

Bankata vodi politika na niska koncentracija vo aktivata kon odredeni lica bidej}i vo sprotivno moè da nastanat zagubi poradi nenaplativost na pobaruvawa po osnov na odobreni krediti, koi bi predizvikale zagubi od tipot na dopolnitelni rezervacii i naru{ena likvidnost. Toa vo kraen slu~aj bi zna~elo namaluvawe na sopstvenite sredstva na Bankata i namaluvawe na adekvatnosta na kapitalot pod interniot limit odreden od Bankata. Soglasno Pismenoto predupreduvawe br.6667 dobienoto od NBRM na 20 oktomvri 2008 godina, Bankata treba da odrùva stapka na adekvatnost na kapitalot ne poniska od 15% od sopstvenite sredstva.

Sledeweto na rizikot od koncentracija kon odredeno lice vo aktivata se vr{i na mese~no nivo so sostavuvawe na lista od site klienti koi go so~inuvaat 50% od kreditnoto portfolio. Poedine~no za sekoj klient se presmetuva u~estvoto vo vkupnoto kreditno portfolio, so poseben akcent na 25-te najgolemi izloènosti na Bankata posebno sprema pravni, odnosno fizi~ki lica.

Bankata ima postaveno interni limiti na izloènost (osven zakonski propi{anite) kon oddelni klienti, na poedine~na osnova i so povrzanite lica.

koncentracija na 25-te najgolemi plasmani vo vkupnite plasmani na korporativni klienti (pravni lica) da se dviì do prifatlivo nivo od 25%

koncentracijata na 25-te najgolemi plasmani vo vkupnite plasmani na naselenie (fizi~ki lica) da se dviì do prifatlivo nivo od 7%

Po~ituvaweto na ovie limiti go sledi Direkcijata upravuvawe so rizik i mese~no gi izvestuva organite na Bankata za po~ituvaweto i eventualnoto nadminuvawe na limitite.

2.7.3 Rizik od koncentracija vo pasivata

Rizikot od koncentracija vo pasivata se odnesuva prvenstveno na rizikot od koncentracija na depozitnata baza na Bankata kaj poedine~ni lica i licata povrzani so niv.

Mereweto na rizikot od koncentracija na depozitnata baza se vr{i preku sekojdnevno sledewe na dvièweto na depozitite na najgolemite deponenti i licata povrzani so niv, so cel postignuvawe na adekvatno nivo na diverzificiranost na izvorite na sredstva.

Bankata ima propi{ano interni limiti na koncentracija na depozitnata baza kon oddelni klienti, na poedine~na osnova i so povrzanite lica i toa:

nivo na koncentracija na najgolemite 20 deponenti vo prose~nata depozitna baza do 20%,

nivo na koncentracija kon doma{ni i stranski banki za pozajmicite i kratkoro~nite depoziti, soglasno Procedura za opredeluvawe na limitite na izloènost.

Po~ituvaweto na ovie limiti go sledi Direkcijata upravuvawe so rizik i mese~no gi izvestuva organite na Bankata za po~ituvaweto i eventualnoto nadminuvawe na limitite.

Sledeweto na koncentracijata na depozitite na Bankata predviduva i odrùvawe na redovni kontakti so najgolemite deponenti (pravni i fizi~ki lica) i korespodentnite banki na Bankata. Na toj na~in Bankata e vo tek so nivnite nameri za povlekuvawe odnosno preoro~uvawe na depozitite kako ne bi bilo dovedeno vo pra{awe optimalnoto nivo na likvidnost, a so toa i uspe{na kontrola i upravuvawe so ostanatite vidovi rizici.



40

Na stranata na pasivata Bankata go sledi i rizikot od koncentracija na obvrskite kaj poodelni lica, a koi obvrski se rezultat na koristeni uslugi od nadvore{ni lica kako obvrski za kirii sprema zakupodava~ite, obvrski sprema dobavuva~ite na osnovni i obrtni sredstva i sl.

Bankata vr{i analiza pri izborot na potencijalnite lica ponuduva~i na uslugite i sekoga{ sklu~uva dogovori so nadvore{ni lica koi go nudat baraniot kvalitet, a vo isto vreme se lica koi pokaùvaat neprekinatost vo sorabotkata so nivnite partneri.

2.7.4 Koristewe uslugi od nadvore{ni lica

Pri izborot i donesuvaweto odluki za koristewe na uslugi od nadvore{ni lica Bankata se vodi od principot na kvalitetno ispolnet deloven proces ili finansiska aktivnost, ekonomski beneficii koi bi se dobile od angaìraweto na nadvore{nite lica i rizikot za sigurnosta na informaciite i ostanatite rizici koi proizleguvaat od koristeweto na uslugite. Rizicite koi proizleguvaat od koristeweto na uslugi od nadvore{ni lica se utvrduvaat i kontroliraat od strana na Bankata, preku voveduvawe na soodvetni kontrolni mehanizmi.

Bankata pri stapuvawe vo deloven odnos so nadvore{noto lice od koe koristi uslugi, sklu~uva formalen dogovor vo koj se definirani odredbite koi ovozmoùvaat jasno razgrani~uvawe na pravata i obvrskite pome|u Bankata i nadvore{noto lice.

Direkcijata/sektorot/slu`bata koi se nositeli na aktivnosta/procesot za koi se koristat uslugite od nadvore{nite lica na redovna osnova go sledat i kontroliraat raboteweto na nadvore{noto lice, so cel da utvrdat dali nivoto na uslugata e soglasno so dogovorenite uslovi i da gi koregiraat neusoglasenostite dokolku postojat.

2.7.5 Identifikacija i sledewe na povrzanite subjekti vo Bankata

Osnovnata cel na identifikacijata i sledeweto na povrzani subjekti vo Bankata e sledewe i kontrola na vkupnata izloènost kon istite.

Povrzanite subjekti na Bankata gi sledi Direkcijata upravuvawe so rizik i toa od dva spekti:

povrzani subjekti so Bankata i

povrzani subjekti koi se klienti na Bankata.

Vrz osnova na akcionerskata kniga na Bankata, odluki za imenuvawe na ~lenovi na odborite na Bankata, kako i informacii dobieni od Direkciite za kreditirawe,

Isto taka, soglasno Zakonot za banki, licata so posebni prava i odgovornosti i akcionerite so kvalifikuvano u~estvo vo Bankata, na sekoi {est meseci, davaat pismena izjava vo koja }e gi navedat klientite na Bankata koi, soglasno so zakonskite i podzakonskite akti, se smetaat za povrzani so niv.

Ponatamu, Bankata ja sledi i povrzanosta na svoite klienti me|u sebe. Imeno, referentite vo ramkite na Direkcijata za Korporativno kreditirawe i Direkcijata Kreditirawe na malo i Direkcijata Karti~no rabotewe ne odobruvaat izloènost na nov klient bez da obezbedat dokumentacija za negovata sopstveni~ka struktura i za sostavot na negovite organi na nadzor i upravuvawe i bez da gi izvr{i neophodnite proverki za povrzanosta na noviot klient so ostanatite klienti na Bankata, nejzinite akcioneri i licata so posebni prava i odgovornosti.

2.7.6 Koncentracija na izloènost kon poedine~ni lica

Za pogolema uspe{nost na procesot na upravuvawe so rizikot od koncentracija na izloènost, osven zakonski odredenite limiti, Bankata ima vovedeno i interni



41

limiti po pooddelni vidovi na koncentracija na izloènost, soglasno Metodologijata za identifikuvawe, merewe, sledewe i za{tita od rizik od koncentracija na izloènost na Bankata:

2.7.7 Koncentracija na izloènost po dejnosti

Bankata odrùva disperzirano portfolio i od aspekt na dejnostite koi }e bidat finansiski poddrùvani od nejzina strana.

2.7.8 Koncentracija na izloènost po geografska lokacija

So cel namaluvawe na rizikot od koncentracija, vo ramkite na Metodologijata na Bankata za identifikuvawe, merewe, sledewe i za{tita od rizik od koncentracija na izloènost na Bankata, Bankata ima propi{ano interni limiti na izloènosta po geografska lokacija i toa za portfolioto na fizi~ki lica i portfolioto na pravni lica. Limitite za portfolio na fizi~ki lica se presmetani vrz osnova na podatoci

od Dràvniot zavod za statistika za brojot na vraboteni lica koi se smetaat za kreditosposobni, po pooddelni op{tini. Limitite za portfolioto na pravni lica se presmetani vrz osnova na statisti~kite podatoci za brojot na registriranite delovni subjekti po oddelni op{tini.

Koncentracijata na izloènosta na Bankata ja sledi Direkcijata upravuvawe so rizik. Izve{taite za koncentracija na izloènosta na Bankata se dostasuvaat na mese~na osnova do Nadzorniot odbor na Bankata.

2.8 Rizik na zemja

Bankata go sledi i odrùva rizikot na zemja vo soglasnost so Odlukata za upravuvawe so rizicite i internata Politikata za upravuvawe so rizikot na zemja (od avgust 2008 godina).

Rizik na zemja pretstavuva rizik od zaguba poradi izloènosta na Bankata kon oddelna zemja, koj moè da proizleze od ekonomskite, socijalnite i politi~kite uslovi vo zemjata-dol`nik.

Posebna forma na rizik od zemjata pretstavuvaat:

Rizik na suverenitet - stranska dràvna vlast ne gi ispolnuva svoite obvrski;

Red. br.

Izloènost

Zakonski limit (izloènost /

sopstveni sredstva na

Bankata)

Interen limit (izloènost /

sopstveni sredstva na

Bankata)

1 Vkupnata izloènost kon poedine~no lice

25% 22%

2

Vkupnata koncentracija na izloènost kon poedine~no lice koe e akcioner so kvalifikuvano u~estvo vo Bankata

10 % 5%

3

Vkupnata izloènost kon poedine~no lice koe e lice so posebni prava i odgovornosti vo Bankata

3% 1%



42

Rizik na transfer – stranskata dràvna i javna vlast postavuva restrikcii pri transferot na sredstva od strana na svoi rezidenti zaradi regulirawe na svoite obvrski sprema stranski doveriteli;

Kolektiven rizik na dol`nicite – zna~itelen broj na dol`nici vo poodelna zemja ne gi ispolnuva svoite obvrski kako rezultat na jasno prepoznatlivi pri~ini, na pr. prirodni nepogodi, vojna, politi~ki i socijalni potresi vo zemjata i.t.n.

Nastani koi moàt da predizvikat i da go zgolemat rizikot od zemja se:

Vlo{eni ekonomski uslovi vo zemjata kon koja sme izloèni;

Politi~ki i socijalni prevrati i nemiri;

Razgoruvawe na nacionalizam;

Dràvna neosnovana eksproprijacija na kapitalot;

Nepo~ituvawe i neispla}awe na nadvore{en dolg od strana na dràvata kon koja sme izloèni;

Valutna devalvacija vo dràvata kon koja sme izloèni;

Izmeni vo zakonodavstvoto koe go regulira raboteweto na rezidentite vo odnosnata dràva.

Soglasno Politikata Bankata, kontrolata na rizikot od poodelni zemji ja ostvaruva preku diverzifikacija na portfolioto t.e izbegnuvawe na mo`nite koncentracii na ovoj vid na rizik.

Bankata vospostavuva interni limiti kon poedine~ni zemji.

Bankata ima vospostaveno limit od aspekt na ro~nost na kreditna izloènost kon nerezidenten subjekt (isklu~ok finansiski institucii) do 5 godini. Po procenka i odluka na Nadzoren Odbor ro~nosta na kreditnata izloènost kon poedine~ni slu~aevi moè da se zgolemi.

Vo opredeluvaweto na limitite za izloènost kon poedine~ni zemji, Bankata }e gi koristi i oficijalnite izve{tai od instituciite na soodvetnite zemji kako, od:

me|unarodni kreditni agencii (Standard & Poor’s, Moody’s);

nivnite nacionalni banki;

institucii koi se zanimavaat so statistika, i

nezavisni institucii koi se zanimavaat so analizi na razvojot

Bankata ima oformeno lista na zemji kon koi nema da ima nikakva izloènost. Listata e odobrena od strana na Nadzorniot odbor i e zasnovana na dva kriteriumi i toa: politi~ki – nedemokratski dràvi koi ne gi po~ituvaat osnovnite ~ovekovi prava; ekonomski – nedostatok od pazarno stopanstvo – Irak, Iran, Avganistan, Mijan Mar, Zimbabve, Kongo, Ruanda, Indonezija, Sudan, Somalija, Mikronezija, Tibet i Severna Koreja. Listata se revidira dvapati vo godinata soglasno slu~uvawata na svetskata geopoliti~ka scena.

2.9 Rizik od kapitalni vloùvawa

Bankata go sledi i odrùva rizikot od kapitalni vloùvawa vo soglasnost so Zakonot za banki, Odlukata za limitite na izloènost i Procedurata za kapitalni vloùvawa i vloùvawa vo nedvi`nosti (od avgust 2008 godina).



43

Bankata gi sledi slednite limiti:

Sekoe steknuvawe kapitalni delovi vo poedine~no lice ili kupuvawe hartii od vrednost izdadeni od poedine~no lice, osven od NBRM i od Republika Makedonija, koe e ednakvo ili pogolemo od 5% od sopstvenite sredstva na Bankata, kako i sekoja golema izloènost na poedine~no lice, se odobruva so odluka na Nadzorniot odbor. Isto taka, odluka na Nadzorniot odbor e potrebna i pri sekoe zgolemuvawe, so koe vkupnata izloènost kon poedine~no lice dostignuva ili nadminuva 15% i 20% od sopstvenite sredstva na Bankata.

2.10 Rizik od vloùvawa vo nedvi`nosti

Bankata go sledi i odrùva rizikot od vloùvawa vo nedvi`nosti vo soglasnost so Zakonot za banki i pogore spomenatata Procedurata za kapitalni vloùvawa i vloùvawa vo nedvi`nosti.

Na 31 dekemvri 2009 godina imotot na Bankata vo zemji{te, zgradi, oprema i kapitalni delovi vo nefinansiski institucii iznesuva 33% od sopstvenite sredstva na Bankata. Osven imotot steknat vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa, Bankata nema vloùvawa vo imot koj ne go koristi za izvr{uvawe na svoite aktivnosti.

Direkcijata za pravni raboti e odgovorna da go sledi po~ituvaweto na ispolnuvaweto na rokot od tri godini za proda`ba na imotot i kapitalnite delovi steknati vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa, odnosno pri istekuvaweto na toj rok za oddelni stavki se odgovorni vedna{ da ja izvestat Direkcijata upravuvawe so rizik zaradi vklu~uvawe na soodvetniot iznos vo presmetkata na limitot.

Odlukata za investirawe vo nedvi`nosti ja donesuvaat Nadzorniot i Upravniot Odbor na Bankata, pri {to Direkcijata upravuvawe so rizik dava mislewe za efektot na vloùvawe vo nedvi`nosti i sledeweto na limitot postaven od NBRM. Isto taka, Direkcijata upravuvawe so rizici pri proekcija na kapitalnata adekvatnost na bankata gi zema vo predvid planiranite golemi vloùvawa vo nedvi`nosti (koi nadminuvaat 10% od sopstvenite sredstva na Bankata).

2.11 Strategiski rizik

Strategiskiot rizik e aktuelen ili potencijalen rizik vrz dobivkata ili sopstvenite sredstva na bankata od nepovolni biznis odluki, nesoodvetna implementacija na odluki ili nedovolna responzivnost na promenite vo biznis sredinata. Bankata upravuva so ovoj rizik soglasno Politikata za upravuvawe so strategiski rizik (od avgust 2008 godina).

Red. br. Izloènost Limit

1 Poedine~en kapitalen del na bankata vo nefinansiska institucija

15%

2 Agregatniot iznos na kapitalni delovi vo nefinansiski institucii

30%

3

Imot na Bankata vo zemji{te, zgradi, oprema i kapitalni delovi vo nefinansiski institucii

60%

4 Bankata ne smee da ostvaruva kontrola vo nefinansiski institucii.

-

5 Vkupnata izloènost kon podru`nica na Bankata.

10%



44

Ovoj rizik proizleguva od soodvetnosta na:

strate{kite celi na Bankata,

razvojot na biznis strategii i angaìraniot resurs vo ostvaruvawe na celite,

kvalitet vo nivna implementacija,

pritoa podràni od pravilni linii i nivoa na komunikacija, operativni sistemi i sistemi na sorabotka i menaxerski sposobnosti.

Faktorite koi pomagaat vo namaluvawe na strategiskiot rizik i vo implementacija na Delovnata i razvojna politika na Bankata se:

kvalifikuvani ~lenovi vo organite na upravuvaweto;

adekvatna podgotovka za razvoj na strategiski i biznis plan;

kvaliteten ~ove~ki potencijal i negova permanentna edukacija;

efikasen sistem za upravuvawe so rizici;

adekvaten sistem na priem i prosleduvawe na informacijata;

navremena i efikasna prezentacija na novi produkti i uslugi.

Politikata za upravuvawe so strate{ki rizik e donesena soglasno Odlukata za upravuvawe so rizici. Politikata za upravuvawe so strate{ki rizik go ureduva procesot na sledewe i upravuvawe na strate{kiot rizik, vidovite rizik - faktori koi doveduvaat do zgolemeno nivo na strate{ki rizik, liniite na odgovornost na organite na Bankata i preventivni i korektivni merki za uspe{no upravuvawe na strate{kiot rizik.

Delovnata i razvojna politika na Bankata sodrì:

Analiza na makroekonomskata sredina vo dràvata;

Pregled na raboteweto na Bankata vklu~uvaj}i gi rezultatite od prethodnite dostignuvawe;

Strate{kite celite i aktivnosti;

Prezentacija na Sistemot za upravuvawe so rizicite vo Bankata;

Misija, celi i operativen plan za sekoja delovna edinica vo Bankata;

Finansiskiot plan za period od 1 - 3 godini.

Biznis plan na Bankata e dokument koj dava operativna ramka i podr{ka za uspe{na implementacija na Delovnata i razvojna politika na Bankata. Generalno biznis planot e plan na rok od edna godina vo koj se vklu~eni celite za periodot, o~ekuvawata za dobivkata, odgovornostite, resursite koi bi bile koristeni i monitoring kriteriumi za dostignuvawata.

Preduslov za uspe{no upravuvawe so strategiskiot rizik i efikasna i efektivna implementacija na delovnata i razvojna politika na Bankata e sozdavawe i implementacija na soodvetna organizaciona {ema i efikasen proces na upravuvawe od strana na menaxmentot. Organite na upravuvawe - Nadzoren Odbor, Upraven Odbor, Odbor za upravuvawe so rizici - ovozmoùvaat poddr{ka na Politikata za upravuvawe so strategiski rizik so jasna podelba na pravata i obvrskite na vrabotenite vo Bankata i delovnite edinici vo Bankata.



45

Strategiskiot rizik se pojavuva od dva vida na izvori i toa: nadvore{ni i vnatre{ni.

Nadvore{nite izvori na strategiski rizik se onie faktori na koi Bankata ne moè da vlijae i da upravuva bidej}i nema kontrola nad niv, i istite moàt negativno da vlijaat na realizacijata na celite predvideni vo Delovnata i razvojna politika na Bankata. Tie faktori se:

Konkurencija – Delovnata i razvojna politika i biznis planot na Bankata mora da bidat vo linija so aktuelnata i da ja predviduva potencijalnata konkurencija. Konkurentskite faktori mora da bidat zemeni vo obyir pri kreiraweto na Tarifata na Bankata i razvojot na novi bankarski produkti.

Promena na celnata grupa – promenite vo demografijata i profilot na klientite moàt da vlijaat na klientskata baza, prihodot i sopstvenite sredstva na Bankata;

Tehnolo{ki promeni – Bankata moè da se soo~i so rizik od promeni vo tehnologijata bidej}i konkurentite moè da sozdadat i razvijat poefikasen sistem ili usluga so pomali tro{oci.

Ekonomski faktori – globalnite, regionalnite i nacionalnite ekonomski uslovi vlijaat na nivoto na profitot na Bankata. Zatoa, postojanoto sledewe i analizirawe na ekonomskite trendovi se neophodni.

Zakonski promeni – promeni na zakonite i odlukite od regulatornite organi, dano~nite vlasti i lokalnite vlasti, moàt da vlijaat na implementacijata na Delovnata i razvojna politika i biznis planot na Bankata.

Preventivni dejstvija koi se prevzemaat za sledewe i kontrola na goreopi{anite faktori se:

Konkurencija – istraùvawa na bankarskiot pazar vo Makedonija i regionot, na ponudata na novi bankarski produkti i uslugi. Odgovoren za vr{ewe na istraùvawata na trimese~no nivo e Sektorot za marketing i reklama.

Promena na celnata grupa – sledewe na pojava na novi celni grupi zaradi ~lenuvawe na Republika Makedonija vo sojuzi, unii, organizacii.

Tehnolo{ki promeni – sledewe na noviteti od oblasta na informacionite tehnologii, izvestuvawe za opravdanost od nivna implementacija vo raboteweto na Bankata so cel namaluvawe na tro{ocite za rabotewe, namaluvawe na vremetraeweto na ispolnuvawe na opredeleni delovni procesi, kako i realokacija na ~ove~kiot potencijal kon posloèni delovni procesi. Odgovorna za sledeweto na tehnolo{kite promeni e Direkcijata za informacioni tehnologii.

Ekonomski faktori – sledewe na makroekonomskite indikatori vo Makedonija i regionot. Odgovoren za sledewe na ekonomskite faktori na mese~no nivo e Sektor za plan i analiza – Direkcija za upravuvawe so rizici.

Zakonski promeni – sledewe na zakonskite i podzakonskite odredbi, evropskite direktivi ratifikuvani vo vnatre{noto pozitivno pravo i nivna implementacija vo normativnata baza na Bankata, odgovorna za sledewe i implementacija na zakonskite promeni e Slu`bata za kontrola na usoglasenosta so raboteweto na Bankata so propisite.

Vnatre{nite izvori na strategiski rizik se onie koi se kontroliraat od Bankata i koi moàt da vlijaat ili da ja prolongiraat implementacijata na Delovnata i razvojna politika na Bankata. Tie izvori vklu~uvaat:



46

Organizaciona struktura – zna~ajno za implementacija na Delovnata i razvojna politika i biznis planot na Bankata i realizacija na postavenite celi e sozdavawe na organizaciona {ema so jasni linii na odgovornosti.

Rabotni procesi i proceduri – ovie faktori ovozmoùvaat navremena i to~na implementacija na biznis planot. Upravniot Odbor treba da definira jasni politiki, proceduri i odgovornosti vo nasoka na prevencija od nedostatoci koi se voo~uvaat vo internite kontroli.

Vraboteni – uspe{nosta na realizacijata na Delovnata i razvojna politika i biznis planot na Bankata zavisi od vizijata, znaeweto, iskustvoto i motiviranosta na Upravniot Odbor, direktorite i vrabotenite na Bankata. Vrabotenite mora da ja imaat neophodnata obuka i da gi znaat strate{kite celi na Bankata pri realizacijata na planovite. Nedostatokot od kompetentnost na pove}e nivoa moàt da ja zgolemat izloènosta od rizik, namaluvawe na finansiskite performansi na Bankata i {teta na ugledot na Bankata;

Informacii – adekvatna, soodvetna, to~na i navremena informacija ovozmoùva jasna detekcija na pozicijata na Bankata na pazarot, so toa pozitivno se vlijae na sozdavaweto i uspe{noto planirawe na idnite strategiski i biznis planovi kako i vrz odlukite na menaxmentot.

Tehnologija – tehnolo{kite sistemi ovozmoùvaat opsluùvawe i podr{ka na kompleksni transakcii i barawa na klienti, kako i podr{ka na novi biznis linii za klientite.

Soglasno ovaa politika, Bankata gi prevzema slednive preventivni dejstvija koi se prevzemaat za sledewe i kontrola na gore opi{anite faktori:

Organizaciona struktura – kontinuirana analiza od strana na Upravniot Odbor na postavenata horizontalna i vertikalna hierarhija na Bankata, nivoata na odgovornosti i obvrski, a se vo duhot na dobroto korporativno upravuvawe.

Rabotni procesi i proceduri - soglasno odredbite od Zakonot za banki i barawata na ISO 9001:2000, vospostavena e metodologija za sledewe na zakonskite propisi i barawata na ISO 9001:2000, nivna implementacija vo politiki, proceduri i upatstva za rabota na site nivoa na Bankata, zapoznavawe na vrabotenite so politiki, proceduri i upatstva, postojana aktuelizacija pri promeni vo nekoj dokument i kontrola na nivnata pravilna primena. Odgovorna za ispolnuvawe na pogoreopi{anata metodologija e Slu`bata za kontrola na usoglasenosta so raboteweto na Bankata so propisite.

Vraboteni – permanenta edukacija na vrabotenite za Delovnata i razvojna politika na Bankata so cel steknuvawe na kompetencija i vizija kade e mestoto na vraboteniot vo uspe{nata implementacijata na Delovnata i razvojna politika na Bankata, poedine~no i voop{to, {to se o~ekuva od nego i kakvi znaewa treba da vloì pri ispolnuvawe na Delovnata i razvojna politika. Kontinuirana edukacija na vrabotenite so novitetite i promenite vo zakonskite odredbi i tehnologijata na rabota. Odgovorna za upravuvawe so ~ove~kiot resurs vo Bankata e Direkcija za pravni raboti – Sektor za kadrovi raboti vo sorabotka so Direkcija za mreà na ekspozituri i ostanati direkcii.

Informacii – vospostavuvawe na sistemi od strana na Upravniot Odbor za prenos na adekvatna, soodvetna, to~na i navremena informacija za jasna detekcija na pozicijata na Bankata na pazarot, za uspe{no planirawe i sozdavawe na idni strategiski i biznis planovi, a vo duhot na dobroto korporativno upravuvawe.



47

Tehnologija – tehnolo{ka i avtomatizirana potkrepa na sekoj deloven proces na bankata so cel namaluvawe na vlijanieto na ~ove~kiot faktor, namaluvawe na tro{ocite za rabotewe, namaluvawe na vremetraeweto na ispolnuvawe na opredeleni delovni procesi, kako i realokacija na ~ove~kiot potencijal kon posloèni delovni procesi. Odgovorna za sledewe, izvestuvawe i poddr{ka e Direkcijata za informacioni tehnologii.

2.12 Reputaciski rizik

Bankata upravuva so reputaciski rizik vrz osnova na Politika za reputaciski rizik (od juni 2008 godina).

Reputaciskiot rizik e tekovno i potencijalno vlijanie na negativnoto mislewe na javnosta za Bankata. Ovoj rizik vlijae na sposobnosta na Bankata, kako od aspekt na vospostavuvawe novi biznis relacii, voveduvawe novi produkti i uslugi, privlekuvawe novi klienti, taka i od aspekt na prodolùvawe na servisirawe i opsluùvawe na postoe~kite produkti, uslugi i klienti.

So ovaa Politika, Bankata, identifikuva nekolku grupi na potencijalni indikatori (izvori) koi go predizvikuvaat reputaciskiot rizik:

Ekonomski - glasinite za namaleni kreditni aktivnosti i likvidnosni problemi ja naru{uvaat reputacijata na Bankata i moàt da dovedat do povlekuvawe na depozitite od klientite; u~estvuvawe na Bankata vo somnitelni zdelki i transakcii zabraneti so zakon; glasini za finansiski problemi na povrzani subjekti so Bankata, koi ima mo`nost da se prenesat i vrz Bankata

Pravni - izmenite vo zakonskata regulativa na koi Bankata ne moè navremeno da odgovori ovozmoùvaat mo`na pojava na reputaciski rizik; ne navremeno sproveduvawe na re{enija od NBRM isto taka vlijae na negativniot reputaciski rizik;

Lo{a trudova praksa - diskrepanca pome|u javno pretstavenite vrednosti na Bankata i sostojbite vo praksata;

Upravuva~ki - nedostatocite vo standardite na korporativno upravuvawe i eti~kiot kodeks moàt da dovedat do reputaciski rizik;

Odnosi kon konkurencijata - odnesuvaweto na Bankata na pazarot e daleku od javno prezentiranite vrednosti;

Rabotna sredina i praktiki - Bankata dozvolila nebezbedni praktiki, naru{uvawe na ìvotnata sredina i na zdravjeto i bezbednosta na vrabotenite

Ovoj rizik moè da ja vovede Bankata vo sudski procesi i sporovi, koi u{te pove}e moàt da go zgolemat reputaciskiot rizik, a moè i da predizvika namaluvawe na finansiskiot rezultat, kapitalot i namaluvawe na brojot na klienti, ~ija {to doverba te{ko se steknuva.

Bankata vo svoite sekojdnevni aktivnosti prezema niza na preventivni merki za gradewe na imixot (reputacijata) na Bankata kako me|u klientite, taka i me|u ostanatite u~esnici vo finansiskiot svet na Republika Makedonija.

Za ostvaruvawe na taa cel Bankata sekoga{ se zalaga za:

Objavuvawe na godi{ni revidirani finansiski izve{tai od nezavisni institucii vo pe~ateni dnevni vesnici i na web site-ot na Bankata;

Transparentnost vo raboteweto na organite na Bankata;



48

Korektnost vo odnosite so site finansiski institucii vo zemjata;

Partnerski i sovetodaven odnos so klientite na Bankata;

Nastojuvawe za vonsudsko re{avawe na problemite so klientite;

Po~ituvawe na aktuelnite zakonski propisi;

Organizirawe na vnatre{en sistem na kontrola na procesite (sistem ~etiri o~i);

Voveduvawe na ranopredupreduva~ki sistem na upravuvawe so rizicite;

Sproveduvawe na efikasna vnatre{na kontrola.



49

3 Vodewe na trgovskite knigi i smetkovodstveni politiki i proceduri na Bankata

3.1 Trgovski knigi na Bankata

Trgovskite knigi se vodat uredno i aùrno. Bankata gi vodi trgovskite knigi na na~in koj ovozmoùva transparentnost na sostojbata na sredstvata, obvrskite, kapitalot, prihodite i rashodite. Trgovskite knigi se vodat na elektronski na~in, po sistemot na dvojno knigovodstvo so primena na edinstveni smetki propi{ani so smetkoven plan od strana na NBRM.

Upravniot odbor na Bankata e odgovoren za vodewe na trgovskite knigi i delovnata dokumentacija.

3.2 Smetkovodstveni politiki i proceduri na Bankata

Finansiskoto izvestuvawe na Bankata regulirano vo zakonskite propisi: Zakon za trgovski dru{tva (Slu`ben Vesnik na RM br. 28/2004, ~len 469), Metodologijata za evidentirawe i vrednuvawe na smetkovodstvenite stavki i za podgotovka na finansiskite izve{tai (Slu`ben vesnik na RM br. 118/2007) i Upatstvoto za vidovite i sodrìnata na finaniskite izve{tai na bankite (Slu`ben vesnik na RM br. 118/2007, 80/2009 i 157/2009), i finansiskite izve{tai izgotveni vo soglasnost so Me|unarodnite standardi za finansisko izvestuvawe (MSFI) vo osnova se temeli na objektivno i realno prikaùvawe na finansiskata sostojba i rezultatot od raboteweto.

Evidentiraweto i vrednuvaweto na smetkovodstvenite stavki i podgotovkata na finansiskite izve{tai se vr{i vrz osnova na Smetkovodstvenite politiki na Bankata koi se odobreni od strana na Nadzorniot odbor vo avgust 2008 godina.

Primarni kvalitativni karakteristiki na finansiskite izve{tai

Kvalitativni karakteristiki se atributi koi ja pravat informacijata sodràna vo

finansiskite izve{tai korisna za ~itatelite. Чetirite glavni kvalitativni

karakteristiki se:

Razbirlivost, relevantnost, verodostojnost i sporedlivost.

Finansiskite izve{tai izgotveni vo soglasnost so ovie smetkovodstveni politiki, vklu~uvaat:

Bilans na sostojba

Bilans na uspeh

Izve{taj za promeni vo kapitalot

Izve{taj za pari~niot tek

Bele{ki kon finansiskite izve{tai.

Soglasno so ~len 102 stav 5 od Zakonot za banki, Bankata e vo obvrska da izgotvuva godi{ni i polugodi{ni finansiski izve{tai, pri {to podatocite se odnesuvaat za tekovniot i prethodniot sporedliv period.

3.3 Vrednuvawe na bilansnite i vonbilansnite sredstva i obvrski

Vrednuvaweto na bilansnite i vonbilansnite sredstva i obvrski na Bankata se vr{i

vo soglasnost so regulativata na Narodna Banka na Republika Makedonija.



50

Podetalni informacii za vrednuvaweto na bilansnite i vonbilansnite sredstva i

obvrski na Bankata se dadeni vo bele{kite kon finansiskite izve{tai na Bankata,

dadeni vo Prilog A.



51

4 Usoglasenost na raboteweto na Bankata so zakonskite propisi

Rizikot od neusoglasenost na aktivnostite na Bankata so propisite pretstavuva rizik na izloènost na Bankata na sankcii i rizik od finasiski zagubi, kako i rizik od zagrozuvawe na reputacijata na Bankata {to bi proizleglo direktno od neusoglasenosta na Bankata so propisite. Bankata upravuva so rizikot od neusoglasenost na aktivnostite na Bankata soglasno Procedurata za sledewe i kontrola na usoglasenosta na raboteweto na Bankata so propisite (od septemvri 2008 godina).

Slu`bata za kontrola na usoglasenosta na raboteweto so propisite e odgovorna da gi identifikuva i sledi mo`nite rizici koi proizleguvaat od eventualnata neusoglasenost na aktivnostite na Bankata so propisite. Slu`bata za kontrola na usoglasenosta na raboteweto na Bankata so propisite e samostojna vo izvr{uvaweto na rabotite {to se vo nejzina nadle`nost. Odgovornoto lice vraboteno vo ovaa slu`ba ima prethodno iskustvo kako nadvore{en revizor.

Slu`bata za kontrola na usoglasenosta na raboteweto na Bankata so propisite dostavuva mese~ni izve{tai do Upravniot odbor i kvartalni izve{tai do Nadzorniot odbor.

Isto taka, vrabotenite vo ramkite na Slu`bata dejstvuvaat kako koordinatori vo procesot na sorabotka i komunikacija so NBRM i ostanatite dràvni institucii vo vrska so procesite na podnesuvawe na barawe za mislewe za odredeni zakonski barawa, obezbeduvawe na komentari na nacrt verzii od regulativtata kako i podgotvuvawe na odgovori na pisma dobieni od NBRM i ostanatite dràvni institucii vo sorabotka so soodvetnite direkcii. Site odgovori na primeni izvestuvawa od NBRM ili ostanati dràvni institucii se odobreni i potpi{ani od strana na Upravniot Odbor na Bankata.

Spored Zakonot za banki Odborot za upravuvawe so rizici treba da se sostanuva edna{ nedelno. Zapisnici se izgotvuvaat na mese~na osnova, a objasnuvawata od Bankata bea deka Odborot se sostanuva na dnevna osnova, no ne se izgotvuvaat formalni zapisnici.

Osven ona {to e sodràno vo Pismoto na dru{tvoto za revizija do Nadzorniot i do Upravniot odbor na Bankata dadeno vo Prilog B, vo tekot na na{ata revizija na finansiskite izve{tai na Bankata za godinata zave{ena na 31 dekemvri 2009 godina nemame voo~eno zna~ajni nepravilnosti i neusoglasenosti na Bankata so zakonskite propisi.



52

5 To~nost i kompletnost na izve{taite na Bankata koi gi dostavuva do NBRM

Soglasno zakonskata regulativa i podzakonskite akti doneseni od strana na NBRM,

Bankata dostavuva redovni dnevni, dekadni, mese~ni, kvartalni, polugodi{ni i

godi{ni izve{tai do NBRM.

Imaj}i gi vo predvid barawata na Odlukata za sodrìnata na revizijata na

raboteweto i na godi{nite finansiski izve{tai na bankata slednite izve{tai {to

Bankata gi dostavuva do NBRM za potrebite na supervizijata so sostojba na datumot na

finansiskite izve{tai za tekovna godina bea predmet na kontrola od strana na

KPMG:

Izve{taj za sopstvenite sredstva na bankata - obrazec SS

Izve{taj za vkupnite aktivnosti na bankata - obrazec VA

Izve{taj za aktivata ponderirana spored kreditniot rizik - obrazec APKR i izve{taj za vonbilansna aktiva obrazec APKRV - 1

Izve{taj za kapitalot potreben za pokrivawe na valutniot rizik - obrazec KPVR

Izve{taj za stapkata na adekvatnost na kapitalot - obrazec AK

Izve{taj za klasifikacija na izloènosta na krediten rizik - obrazec KA

Obrazec P1 - Izloènost na bankata kon licata so posebni prava i odgovornosti vo bankata

Obrazec P2 - Izloènost na bankata kon podru`nici i akcioneri so kvalifikuvano u~estvo vo bankata

Obrazec P3 - Kapitalni delovi na bankata vo nefinansiski institucii

Obrazec P4 - Golemi izloènosti na bankata

Obrazec P5 - Zbiren pregled na izloènosta na bankata i na vloùvawata vo nefinansiski institucii

Izve{taj za dogovornata ro~na struktura na aktivata i pasivata

Izve{taj za izloènosta na valuten rizik po pozicii - obrazec ODP - p.

Zbiren izve{taj za izloènosta na valuten rizik - obrazec ODP - z.

Osven ona {to e sodràno vo Pismoto na dru{tvoto za revizija do Nadzorniot i do Upravniot odbor na Bankata dadeno vo Prilog B, izve{taite navedeni pogore {to Bankata gi dostavila do NBRM so sostojba na denot na izgotvuvaweto na finansiskite izve{tai se kompletni i to~ni.

Za potrebite na finansiskite izve{tai, napraveni se odredeni reklasifikacii poradi {to iznosite prikaàni vo izve{taite dadeni vo Prilog G se razlikuvaat od iznosite prikaàni vo finansiskite izve{tai na Bankata.



53

6 Vnatre{na revizija

6.1 Slu`ba za vnatre{na revizija

Slu`bata za vnatre{na revizija (SVR) na Bankata e formirana od strana na Nadzorniot odbor. Soglasno Statutot na Bankata i prilo`enata kon nas organizaciona struktura na Bankata, SVR e nezavisen organizacionen del vo ramki na Bankata.

Organizacioniot raspored na SVR, pravata, odgovornostite i odnosite so ostanatite organizacioni delovi na Bankata, kako i odgovornostite na SVR se objasneti vo:

Statutot na Bankata, del koj se odnesuva na vnatre{nata revizija;

Politikata za vnatre{na kontrola i vnatre{na revizija, odobrena od Nadzorniot

odbor.

Soglasno Politikata za vnatre{na kontrola i vnatre{na revizija, SVR ima odgovornost pred Nadzorniot Odbor i Odborot za revizija, a komunikacija ima osven so ovie organi i so Upravniot Odbor i sredniot menaxment, kako i so organizacioniot del kade {to e izvr{ena revizijata. Dopolnitelno, Politikata go definira Nadzorniot Odbor kako organ koj e odgovoren da go opredeluva delokrugot na rabotata na SVR i sredstvata potrebni za funkcionirawe na istata.

Soglasno Statutot na Bankata, vnatre{nite revizori ne prezemaat operativni aktivnosti, t.e. vr{at edinstveno vnatre{ni revizorski funkcii, imaat pravo na pristap do site potrebni informacii, pristap do i poddr{ka od site vrabotenite vo Bankata, kako i da imaat prifatlivi rabotni uslovi.

SVR raboti i dejstvuva vrz osnova na slednive politiki i proceduri, odobreni od Nadzorniot odbor:

Politika za vnatre{na kontrola i vnatre{na revizija;

Metodologija za vnatre{na revizija vo domenot na upravuvawe so rizikot od

promena na kamatnite stapki;

Procedura za revizija vo domenot na sopstvenite sredstva na bankata i

adekvatnosta na kapitalot;

Procedura za revizija na krediti odobreni na korporativni klienti;

Procedura za revizija vo domenot na upravuvawe so operativniot rizik;

Procedura za revizija vo domenot na upravuvawe so pazarniot rizik;

Procedura za revizija na krediti odobreni na fizi~ki lica;

Procedura za revizija na depoziti od fizi~ki lica;

Upatstvo za revizija na ekspozituri;

Metodologija za vnatre{na revizija na platniot promet vo zemjata;

Metodologija za vnatre{na revizija na platniot promet so stranstvo; i

Metodologija za vnatre{na revizija na trguvawe so hartii od vrednost.



54

6.2 Sposobnost i nezavisnost na vnatre{nite revizori

SVR se sostoi od odgovorno lice i 3 vnatre{ni revizori. Vo tekot na godinata nema{e promeni kaj vrabotenite.

Sposobnost:

Vnatre{nite revizori ja imaat potrebnata ve{tina, znaewe i iskustvo za sproveduvawe na svoite rabotni zada~i.

Odgovornoto lice na SVR i eden od vnatre{nite revizori poseduvaat sertifikat za ovlasteni revizori i se ~lenovi na Institutot za ovlasteni revizori na Republika Makedonija (IORRM). Dopolnitelno, tri od vnatre{nite revizori imaat prethodno rabotno iskustvo kako nadvore{ni revizori.

Soglasno barawata na IORRM, vrebotenite vo SVR koi poseduvaat sertifikat za ovlasteni revizori u~estvuvaa vo Programata za kontinuirano profesionanlno obrazovanie.

Po izvr{enata proverka na sigurnosta na informativniot sistema na Bankata od strana na NBRM vo tekot na 2009 godina, Bankata dobila preporaka da go zajakne kapacitetot na SVR vo delot na revizija na informati~kata tehnologija preku postojana i soodvetna obuka na vrabotenite. Soglasno Izve{tajot za Aktivnostite na internata revizija za 2009 godina, po dobienata preporaka eden vraboten vo SVR stanal ~len na Odborot za nagleduvawe na IT i posetil obuka od soodvetnata oblast (IT sigurnost).

Nezavisnost:

Vnatre{nite revizori izvr{uvaat isklu~ivo zada~i povrzani so vnatre{nata revizija vo soglasnost so Statutot na Bankata i Politikata za vnatre{na kontrola i vnatre{na revizija koja e odobrena od Nadzorniot odbor

Spored godi{niot izve{taj na SVR, slu`bata ne u~estvuvala vo anga`mani koi {to bi ja naru{ile nezavisnosta na revizorite. Edinstvena konsultanska aktivnost na SVR vo tekot na godinata bila pri izbor pri log management re{enie (sistem za sobirawe, kontrola i obrabotka na gogovi).

Poradi goleminata na slu`bata, SVR nema vospostaveno formalen princip na rotirawe na vrabotenite vo sproveduvaweto na revizorskite anga`mani.

Odgovornoto lice na SVR ja ima potpi{ano izjavata za konflikt na interesi.

6.3 Izvr{uvawe na vnatre{nata revizija

Aktivnostite na SVR se izvr{uvaat vo soglasnost so godi{niot plan za vnatre{na revizija baziran na rizik, koj e odobren od Nadzorniot odbor. Kapitalnata adekvatnost, kreditite, kamatnite stapki, likvidnosta, pazarot i operativnite rizici bea oceneti i bea isplanirani revizii vrz osnova na prioritetite. Soglasno Izve{tajot za Aktivnostite na internata revizija za 2009 godina site biznis edinici na Bankata bile predmet na vnatre{na revizija. Dopolnitelno, del od aktivnostite na SVR vo tekot na 2009 godina vklu~uvaat:

revizija na Slu`bata za kontrola na usoglasenosta na raboteweto na Bankata so propisite (maj 2009 godina).

revizija vo domenot na upravuvawe so rizici - detalna revizija na kreditni dosija od poveke ekspozituri od aspekt kreditniot rizik (juni - septemvri 2009 godina);

proverka na sistemot na izvestuvawe na transakcii povrzani so perewe pari vrz osnova na slu~aen primerok, kako i dali se po~ituvat odredbite na Zakonot za



55

spre~uvawe perewe pari i finansirawe na terorizam (noemvri - dekemvri 2009 godina);

Izvr{enite revizii od strana na SVR se vo soglasnost so odobreniot plan dodeka godi{niot izve{taj na SVR sodrì ocenka na ostvaruvawata vo odnos na godi{niot plan za revizija.

Site dobieni izve{tai od vnatre{nata revizija sodràt naodi, preporaki i rokovi za implementacija.

Koga e potrebno SVR izvr{uva dopolnitelni revizii, nadvor od predvidenite so godi{niot plan.

Bankata ne koristi uslugi od kreditni posrednici, i soodvetno takvi revizii ne se izvr{eni vo tekot na 2009 godina.

Vnatre{nite revizori izvr{uvaat posledovatelni revizii, so cel da ja proverat implementacijata na dadenite preporaki. Site izve{tai od vnatre{nata revizija (vklu~uvaj}i gi i prosledenite izve{tai) se dostaveni do Odborot za revizija.

Vo razgovor so vrabotenite na SVR bevme informirani deka Upravniot odbor na Bankata prezema namvremeni dejstvija za nadminuvawe na nedostatocite, vo sistemot za vnatre{na kontrola, identifikuvani za vreme na vnatre{nata revizija.

Odborot za Revizija izvr{il ocenka na raboteweto na SVR vo ramki na godi{niot Izve{taj za rabotata na Odborot za revizija na Univerzalna Investiciona Banka za 2009 godina

6.4 Nadgleduvawe na sistemot za vnatre{na kontrola

Vo tekot na 2009 godina SVR nema napraveno specifi~en anga`man od aspekt na ocenka isklu~ivo na sistemot za vnatre{na kontrola. Imeno, soglasno izgotveniot godi{en izve{taj, SVR neprekinato ja nadgleduva adekvatnosta i efikasnosta na sistemot za vnatre{na kontrola vo organizacioniot del koj bil predmet na redovna i/ili vonredna revizija od strana na slu`bata.

6.5 Periodi~ni izve{tai

Vo soglasnost so Zakonot za Banki SVR izgotvuva polugodi{ni i godi{ni izve{tai za svoeto rabotewe. Sodrìnata na izve{taite e vo soglasnost so barawata na Zakonot za banki. Soglasno dobienite zapisnici od sostanocite na Nadzorniot odbor, izve{taite izgotveni od SVR se dostaveni do Nadzorniot Odbor i istite se rezgleduvani na polugodi{na osnova. Kako dopolnenie na dodi{niot izve{taj, SVR izgotvuva tabela, na koja nakratko se iznesuvaat naodite vo soodvetnata ekspozitura, predloènite merki i statusot na implementacija.

Dopolnitelno, SVR dostavuva i izve{tai do Odborot za revizija na Bankata na trimese~na osnova. Soglasno dobienite zapisnici od sostanocite na Odborot za revizija, site izve{tai izgotveni od SVR vo vrska so sprovedenite revizii se dostaveni do Odborot za revizija i istite se rezgleduvani na trimese~na osnova.

Soglasno Statutot na Bankata, SVR e dol`na vedna{ da go izvesti Nadzorniot odbor na Bankata i Upravniot odbor, ako, za vreme na kontrolata, utvrdi nepo~ituvawe na standardite za upravuvawe so rizici poradi {to bi postoela mo`nost za naru{uvawe na likvidnosta i solventnosta na Bankata, ili dokolku Upravniot odbor ne gi po~ituva propisite, op{tite akti i vnatre{nite proceduri na Bankata. Vo tekot na 2009 godina nema prijaveni nedostatoci, koi baraat prezemawe na postapki od strana na Nadzorniot Odbor.



56

6.6 Pristap pri ocenkata

So cel da se izvr{i ocenka na funkcioniraweto na vnatre{nata revizija vo soglasnost so Zakonot za bankite nie:

Izvr{ivme intervju so odgovornoto lice za vnatre{na revizija vo bankata;

Izvr{ivme proverka na postoe~kata dokumentacija na Bankata, vklu~uvaj}i gi:

Statut na Bankata

Sertifikati za ovlasten revizor

Godi{en plan za vnatre{na revizija za 2009 godina

Polu-godi{en izve{taj na SVR (01 januari 2009 - 30 juni 2009 godina)

Godi{en izve{taj na SVR za 2009 godina

Godi{en izve{taj na Odborot za revizija za 2009 godina

Izjava za konflikt na interesi, potpi{ana od odgovornoto lice na SVR

Procedura za revizija vo domenot na sopstvenite sredstva i adekvatnosta na

kapitalot

Procedura za revizija vo domenot na upravuvawe so pazaren rizik

Procedura za revizija vo domenot na upravuvawe so operativen rizik

Politika za vnatre{na kontrola i vnatre{na revizija

Metodologija za vnatre{nata revizija vo domenot na upravuvawe so rizikot od

promena na kamatnite stapki.

Upatstvo za revizija na ekspozituri

Procedura za revizija na krediti odobreni na fizi~ki lica

Procedura za revizija na krediti odobreni na korporativni klienti

Metodologija za vnatre{na revizija na platniot promet vo zemjata

Metodologija za vnatre{na revizija na platniot promet so stranstvo

Procedura za vnatre{na revizija depoziti na fizi~ki lica

Delovnik za organizacija i rabota na odbor za revizija

Izve{taj za rabotata na Odborot za revizija na Univerzalna Investiciona

Banka za 2009 godina

6.7 Ograni~uvawa koi se odnesuvaat za proverka na funkcioniraweto na

vnatre{nata revizija

Zaklu~ocite vo ovoj del od izve{tajot baziraat isklu~ivo na informacii i dokumenti dobieni od Bankata koi se odnesuvaat za 2009 godina. KPMG Makedonija ne izvr{i verifikacija na kompletnosta i to~nosta na dostavenata informacija i dobienite podatoci od Bankata se smetaat za verodostojni.

Ocenkata za funkcioniraweto na vnatre{nata revizija na Bankata be{e izvr{ena so cel da se odredi usoglasenosta so Zakonot za bankite.



57

6.8 Zna~ajni naodi

Za vreme na proverkata na funkcioniraweto na Slu`bata za vnatre{na revizija ne identifikuvavme zna~ajni neusoglasenosti so Zakonot za bankite.

6.9 Zaklu~ok

Vrz osnova na na{ata proverka, a imaj}i gi predvid naodite i gorespomenatite ograni~uvawa, ne zabele`avme ni{to {to pri~inuva da veruvame deka Slu`bata za vnatre{na revizija ne funkcionira vo soglasnost so Zakonot za bankite.



58

7 Informaciski sistem na Bankata

7.1 IT okolina

Celta na ovoj del od izve{tajot e da se prezentira tehni~ki opis na osnovniot informaciski sistem, kakvi serveri postojat, mre`nata komunikacija i bazata na podatoci koja se upotrebuva za finansiskite aktivnosti vo Bankata.

7.1.1 IT infrastruktura

Poednostaven opis na infrastrukturata na Bankarskiot informaciski sistem sleduva:

IT sistemot vo Bankata se nao|a vo Glavnata kancelarija vo Bankata;

Bankata ima posebna VPN konekcija so filijalite koi se nao|aat nadvor od Skopje i edna posebna VPN konekcija za filijalite vnatre vo Skopje;

Posebni konekcii za CaSys, NBRM i KIBS, MoneyGram, SWIFT, Makedonska berza se podneseni vo sistemot so potrebnoto nivo na bezbednost.

7.1.2 Mre`na oprema

Opremata za komunikaciskata mreà e CISCO i e odrùvana od IT oddelot na Bankata.

7.1.3 Odbori i komisii koi ja poddrùvaat rabotata na Bankata

Sledniot odbor i komisija se postaveni za ja nadgleduva IT strategijata, investiciite i bezbednosnite operacii:

Odbor na direktori - gi nadgleduva IT investiciite

IT upraven odbor - gi sledi IT investiciite i proekti

Odgovoren za sigurnosta na informaciskiot sistem na Kompanijata

7.1.4 Lokacija na primarniot sistem za procesirawe

Primarniot podato~en centar e postaven vo UNI AD Skopje, ul. Maksim Gorki br. 6, Skopje. Vo centralata ima posebna server soba.

Filijalite na Bankata koi se nao|aat vo Skopje i vo ostanatite gradovi se povrzani so primarniot podato~en centar preku komunikaciskata i podato~na infrastruktura.

7.1.5 Operativni sistemi

Momentalno site informaciski sistemi koi se koristat za zapi{uvawe na transakciite, procesirawe i priprema na finansiskite izve{tai se bazirani na Oracle 10g baza na podatoci i RedHat Linux i Windows 2003 i 2008 Server platformi.

7.1.6 Korisni~ki pristap

Vkupniot broj na vraboteni vo Bankata korisnici na informacioniot sistem iznesuva pribli`no 320.

Lokalni administrativni prava se ovozmoèni na IT administratorite i IT Menaxerot.

Pristapot na glavniot bankarski sistem i aktivniot direktorium e ovozmoèn od strana na IT direktorot.

7.1.7 Baza na podatoci i aplikacii

Slednava baza na podatoci i aplikacii se postaveni vo Bankata:



59

Bankarski informaciski sistem (BIS) - Osnoven bankarski softver;

SWIFT;

MoneyGram platen sistem;

XTrans Klienti - CaSys;

Broker - Softver za brokersko rabotewe;

eBanking – aplikacija za elektronsko bankarstvo.

Interfejs

ATM interfejs;

POS interfejs.

7.1.8 Centar za spravuvawe so katastrofi (CSK)

7.1.8.1 Upravuvawe so katastrofi i dostapnost na Sistemot

Bankata ima osnovano centar za spravuvawe so katastrofi i plan za spravuvawe so katastrofi. CSK i PSK vklu~uvaat: kontinuitet na biznisot vo Centralata, proceduri za izvestuvawe i spravuvawe so incidenti i strategii za kontinuitetot na biznisot.

Planot za kontinuitet na biznisot se nadgleduva, i se sostoi od:

Tipovi na nastani koi }e vodat do zapo~nuvawe na Planot za kontinuitet na biznisot;

Avtoritet pri krizi;

Чekori za prezemawe vo slu~aj na kriti~ni nastani;

Lokacija za spravuvawe so katastrofi.

7.2 Softverski alatki koi se koristat vo Bankata za upravuvawe so rizikot

7.2.1 Sopstveni sredstva i kapitalna adekvatnost

Bankata koristi informacii vo BIS softverot so cel za da se sostavat izve{tai za presmetka na sopstvenite sredstva i odnosot na kapitalna adekvatnost. Generiraweto na izve{taite e delumno avtomatsko, pri {to avtomatski se generiraat definiciite od BIS softverot dodeka obrabotkata na podatocite se vr{i vo MS Excel.

7.2.2 Krediten rizik

7.2.2.1 Upravuvawe so krediten rizik

Bankata podgotvuva mese~ni izve{tai povrzani so izloènost na kreditniot rizik, koncentracija na izloènosta i analiza na kvalitetot na portfolioto.

Izve{tajot koristi primarna informacija, koja se dobiva od klu~niot sistem na Bankata i Microsoft Excel i Microsoft Word obrasci. Informaciite dobieno od klu~niot sistem se vneseni vo Excel obrazec i odnosite se presmetuvaat avtomatski.

Izve{taite gi sodràt slednive informacii, povrzani so kreditnite rizici:

Klasifikacija na izloènosta na kreditniot rizik (spored klasifikacija na NBRM);



60

Koncentracija na izloènosta na kreditniot rizik;

Izve{taj za krediten rizik i analiza na ispravkata na vrednost.

7.2.2.2 Kupuvawe na akciite od Bankata

Bankata ne izdava kredit so cel da se kupat bilo kakvi akcii. Ovoj proces e kontroliran na visoko nivo od strana na Bankata. Iako akciite na Bankata kotiraat na Makedonskata berza na hartii od vrednost, do ovoj moment od Bankata ne se kupeni akcii so kredit izdadeni od Bankata.

7.2.2.3 Klasifikacija na izloènosti i presmetka na zagubi od ispravka na vrednost

Klasifikacija na izloènost spored regulativite na NBRM e avtomatiziran vo sistemot, osnovano spored denovi na docnewe. Specijalnite rezervi se avtomatski presmetani, vrz osnova na klasificiraweto na rizi~nata grupata na klientot.

Izve{tajot so podatoci za ispravka na vrednost se podgotvuva ra~no upotrebuvaj}i Microsoft Excel obrazec.

7.2.2.4 Krediten rizik na novi produkti

Pred implementacijata na sekoj proizvod, Bankata mora da izvr{i analiza na kreditot, pazarot i likvidnosniot rizik vo soglasnost so procedurata za proektirawe i razrabotuvawe na produkt/usluga na Bankata.

7.2.2.5 Proces na odobruvawe

Pri procesot na odobruvawe Bankata koristi set odobreni proceduri za kreditno odobruvawe. Bankata ima vospostaveno nivoa na avtorizacija vo soglasnost so odobrenite kreditni limiti i kreditna izloènost.

7.2.3 Rizik na kamatna stapka

Bankata ra~no podgotvuva mese~ni izve{tai spored izloènosta na rizik na kamatni stapki, upotrebuvaj}i Microsoft Excel i Microsoft Word obrasci.

Izve{tajot koristi primarni informacii od klu~niot bankarski sistem na Bankata. Prvi~nite informacii koi se dobivaat od klu~niot sistem se koristat za presmetki na razli~ni scenarija za promenite na kamatnite stapki.

7.2.4 Likvidnosen rizik

7.2.4.1 Lansirawe na novi proizvodi

Pred implementacijata na sekoj proizvod, Bankata mora da izvr{i analiza na kreditot, pazarot i likvidnosniot rizik vo soglasnost so procedurata za proektirawe i razrabotuvawe na produkt/usluga na Bankata.

7.2.4.2 Upravuvawe so likvidnosen rizik

Bankata podgotvuva mese~ni izve{tai za izloènosta na likvidnosen rizik. Izve{tajot koristi primarni informacii od klu~niot bankarski sistem na Bankata. Prvi~nite informacii se dobivaat od klu~niot sistem i se vnesuvaat vo Excel tabela i odnosite na likvidnosniot rizik se presmetuvaat avtomatski.

Bankata mese~no podgotvuva analiza za upravuvawe so posebnata gotovina vrz osnova na o~ekuvawata za iden priliv i odliv na gotovina i izvestuva do Upravniot odbor i KUAPL na Bankata.



61

7.2.5 Pazaren rizik

7.2.5.1 Pristap do sistemot za trguvawe

Edinstveniot sistem za trguvawe koj se koristi od strana na Bankata e Tenfore. Pristap do Tenfore se dobiva so elektronski sertifikat koj se dodeluva na avtorizirani lica od strana na Klirin{kata ku}a KIBS koi se zadolèni za generirawe i distribucija na sertifikati.

7.2.5.2 Upravuvawe so pazaren rizik

Za celi na analiza, Direkcijata za upravuvawe so rizici vo Bankata podgotvuva specijalizirani stres testovi za pazarnite rizici i likvidnosnite rizici upotrebuvaj}i Microsoft Excel obrasci.

Izve{tajot koristi primarni informacii od klu~niot bankarski sistem na Bankata – BIS vo poseben modul vo pogled na deviznite pozicii. Prvi~nite informacii koi se dobivaat klu~niot sistem se koristat za presmetki na razli~ni scenarija za promenite na deviznite stapki.

7.2.6 Operativen rizik

7.2.6.1 Politiki za informati~ka bezbednost

Bankata ima razvieno politika za informati~ka bezbednost, koja e vo soglasnost so regulativite na NBRM.

Bankata nema implementirano sistem za zapi{uvawe na incidenti i problemi. Sepak, registri od incidenti i problemi se odrùvaat vo Microsoft Excel tabelarnite presmetki.

Od noemvri 2009 godina Bankata e vo faza na testirawe na seopfatno re{enie za sledewe na operativniot rizik na Bankata. Re{enieto e izraboteno i prevzemeno od Prva Investiciona Banka (R. Bugarija).

Mre`nata oprema e nadgleduvana so poseben softver – Eventia Reporter – modul od Checkpoint Smart Dashboard softverski sistem.

7.2.6.2 Plan za spravuvawe so katastrofi

Bankata ima vnatre{no razvien Plan za spravuvawe so katastrofi. Ima to~no opredeleni dol`nosti za vospostavuvawe, podobruvawe i implementacija na ovie planovi.

Bankata nema doneseno jasno dokumentirani proceduri za identifikuvawe na itnite situacii vo koi se upotrebuva planot.

7.3 IT oddel za vnatre{na revizija

Slu`bata za vnatre{na revizija ne izvr{uva pregled na informaciskiot sistem dizajniran od strana na Bankata. Slu`bata za vnatre{na revizija ne e zadolèna da izvr{uva pregled na informaciskiot sistem, tie izvr{uvaat pregled samo ako e posebno pobaran od rakovodstvoto.

7.4 Pristap kon ocenkata

So cel da se ocenat IT sistemite i informaciskata sigurnost na bankata vo soglasnost so Odlukata za sodrìnata na revizijata na raboteweto i godi{nite finansiski izve{tai na bankata, KPMG koriste{e sopstvena metodologija za ocenka na efektivnosta na generalnite IT i aplikaciski kontroli koi se dizajnirani i se upotrebuvaat od strana na Bankata. Na{ata metodologija gi otslikuva metodologiite



62

od najdobrite praktiki i standardite, vklu~uvaj}i go "CobiT" (Celi na kontrolite za informaciska i povrzana tehnologija) i "ISO 27001" (ISO/IEC 27001:2005 – Informaciska tehnologija – Tehniki za sigurnost – Sistemi za upravuvawe so informaciska sigurnost – Barawa).

Soglasno so na{ata metodologija nie gi koristevme slednite pristapi so cel da ja kompletirame na{ata ocenka na usoglasenosta:

Ja pregledavme strukturata na IT oddelot i slikata na aplikaciite za da ocenime dali potrebite na bankata se soodvetno opfateni so relevantnite IT funkcii i sistemi;

Izvr{ivme funkcionalen pregled na izbranite informaciski sistemi koi gi poddr`uvaat procesite za upravuvawe so rizicite na bankata za da ja ocenime usoglasenosta na sistemite so odlukite na NBRM koi se odnesuvaat na site specifi~ni oblast na upravuvaweto so rizicite vo bankata;

Gi pregledavme i analiziravme implementiranite politiki i proceduri so cel da gi identifikuvame kontrolite vo ramkite na glavnite oblasti na upravuvaweto so informaciskata sigurnost na bankata. Kako del na na{ata ocenka nie se obidovme da gi pregledame dostapnite dokumenti koi se odnesuvaat na:

- Namenata i odgovornosta vo odnos na informaciskata sigurnost;

- Upravuvawe so pravata za pristap na korisnicite i raspredelbata na zada~ite;

- Kontrola nad konfiguracijata na bazite na podatoci i korisnicite so posebni privilegii;

- Monitoring na sistemskite zapisi;

- Kontrola nad promenite vo programata i parametrizacijata; vklu~uvaj}i go i nivnoto odobruvawe, testirawe i primena;

- Pravila i avtorizacii za prifa}aweto i/ili izrabotkata na programata, testiraweto i migracijata;

- Pravila za arhivirawe i vra}awe na kriti~ni sistemi i podatoci;

- Plan za biznis kontinuitet i plan za oporavuvawe od katastrofi i povrzani proceduri;

- Proceduri za upravuvawe so incidenti i problemi;

- Proceduri koi gi otslikuvaat ulogite i odgovornostite za dnevnite IT operacii;

- Pravila za koristewe na kompjuterite od strana na krajnite korisnici.

Gi intervjuiravme vrabotenite za IT i informaciska sigurnost i klu~nite korisnici na sistemot od bankata;

Ja pregledavme dokumentacijata za mre`ata i postavenost na sistemot i glavnite IT dogovori i spogodbi za nivo na usluga;

Nie izvr{ivme testovi za da ja potvrdime operativnata efektivnost na postoe~kite kontroli, vklu~uvaj}i gi no ne i ograni~uvaj}i se na sistemskite prebaruvawa i opservacii kade {to tipovite na testovite i kriteriumite za goleminata na primerite zavisat od prirodata i periodi~nosta na operaciite na identifikuvanite kontroli vo soglasnost so na{ata metodologija.



63

7.5 Naodi

7.5.1 Zna~ajni naodi

Podolu se opi{ani nekolku naodi od revizijata koi imaat zna~ajno vlijanie vo sevkupnata ocenka na informaciskiot sistem vo Bankata.

7.5.1.1 Upravuvawe so bazata na podatoci i direkten pristap do bazata na podatoci

Vo tekot na na{ata revizija be{e identifikuvano otsustvo na formalizirani proceduri koi go reguliraat direktniot pristap do bazata na podatoci. I pokraj toa, ni be{e poso~eno deka vo mnogu retki slu~ai se vr{i direkten pristap do podatocite vo bazata na podatoci na Bankata. Pritoa ne e obezbedena soodvetnata dokumentacija za izvr{enata aktivnost i manipulacija na podatocite vo bazata na podatoci. Ni be{e poso~eno deka direkten pristap do bazata na podatoci se vr{i isklu~ivo po barawe na Upravniot Odbor i Generalniot Direktor na Bankata. Baraweto ne e dokumentirano i se pri {to samo verbalno se zadolùva IT Direktorot da ja izvr{i intervencijata vo bazata so direkten pristap do bazata na podatoci.

Nedostatokot na formalizirana i odobrena na soodvetno nivo procedura za intervencii vo bazata na podatoci preku direkten pristap moè da pretstavuva golem rizik za Bankata vo slu~ai na nedokumentirani intervencii vo bazata na podatoci pri {to ne se generira ili moè da se izbegne soodvetna revizorska traga, bez razlika na toa kolku retko se izvr{uvaat. So nedostatokot na soodvetna procedura i propi{ani nivoa na odobruvawe za direkten pristap do bazata na podatoci, Bankata ja doveduva vo pra{awe konzistentnosta i validnosta na podatocite koi se ~uvaat vo bazata na podatoci a vo taa nasoka i to~nosta na finansiskite izve{tai koi se bazirani na tie podatoci.

7.5.1.2 Politiki i proceduri za bezbednost na informaciite

Vo tekot na revizijata ni bea pretstaveni pogolem broj proceduri i politiki na Bankata koi bea izraboteni, pregledani i odobreni od Bankata. Iako pogolemiot broj od procedurite se odobreni od soodvetno nivo menaxmentot na Bankata, istite ne se redovno pregleduvani i aùrirani. I pokraj toa {to ne se zadolìtelni ovie pregledi pretstavuvaat dobar na~in da se obezbedi soodvetna primenlivost na politikite i procedurite so {to najdobro }e ja otslikaat momentalnata sostojba i potrebi na Bankata.

Neredovniot pregled na politikite i procedurite kako i nivnoto navremeno aùrirawe moè da dovede do nedoslednosti i propusti vo sodrìnata na politikite na Bankata pri {to istite ne se vo soglasnost so tekovnite biznis barawa na Bankata kako i momentalnite zakani i ranlivosti vo sistemite na Bankata.

7.5.1.3 Migracija na podatoci

Vo tekot na na{iot pregled be{e evidentirano deka Bankata nema vospostaveno formalizirana procedura za migracija na podatoci so koja jasno }e bidat definirani potrebnite aktivnosti i ~ekori za izvr{uvawe na uspe{na migracija na podatocite na Bankata. Ovaa procedura e neophodna za uspe{na migracija na finansiskite podatoci na Bankata na ponova platforma.

Zemeno vo predvid deka vo tekot na na{iot pregled Bankata be{e vo proces na implementacija na nov klu~en bankarski sistem, implementacija na soodvetna procedura za migracija na podatoci e od osobeno zna~ewe i e silno prepora~ana. Nedostatokot na soodvetna procedura koja jasno }e go definira procesot na migracija na podatoci moè da pretstavuva rizik za konzistentnosta i to~nosta na migriranite podatoci, {to negativno bi se odrazilo na celokupniot proces na migracija.



64

7.5.2 Ostanati naodi i preporaki vo soglasnost so barawata za najdobrite praktiki

Podolu e pretstavena lista od ostanatite op{ti naodi od revizijata koi vo odredena mera vlijaat na sevkupnata ocenka za informati~ka bezbednost vo Bankata vo soglasnost so vospostavenite kriteriumi za ocenka na IT generalnite i aplikaciski kontroli definirani vo na{ata metodologija i vo soglasnost so prifatenite najdobri praktiki:

Bankata nema vospostaveno dolgoro~ni planovi za informati~kata bezbednost na Bankata

Bankata nema vospostaveno proceduri za proverka na potencijalen konflikt na interesi pri segregacijata na dol`nostite vo sistemite. Iako Bankata ima vospostaven soodveten oddel za vnatre{na revizija, vakva proverka ne e napravena

Bankata nema soodvetna formalizirana procedura za upravuvawe so korisnicite i korisni~kite privilegii vo sistemite

Bankata ne vr{i povremeni pregledi na aktivni korisnici vo sistemite i nivnite privilegii vo istite

Aktivnostite na sistemsko nivo ne se sledat

Bankata pokraj elektronska komunikacija ne ~uva soodvetna dokumentacija za testirawe na promenite i/ili novo implementiranite re{enija vo aplikaciite na Bankata kako test planovi, test scenarija i analiza na ishodot

Bankata nema vospostaveno soodvetni proceduri ili politiki so koi }e se definiraat periodite na ~uvawe na podatocite od sigurnosnite kopii

Bankata ne vr{i prioritizacija i grupirawe na otvorenite IT incidenti. Ne postoi centralna baza na podatoci (knowledge base) vo koja }e se ~uvaat re{enijata na ve}e poznatite incidenti.

7.6 Zaklu~ok

Na{ite zaklu~oci i preporaki vo soglasnost so na{ata metodologija i primenetite kriteriumi na najdobrite praktiki kako i prethodno spomenatite ograni~uvawa se dadeni podolu.

IT okolina

Vrz osnova na na{iot pregled i na identifikuvanite naodi, nie smetame deka implementiranata za{tita na podatocite i kontrolnite sistemi povrzani so informaciskata sigurnost na Bankata treba da se podobrat so cel da se namalat odredeni rizici za raboteweto na Bankata i celite koi proizleguvaat od identifikuvanite problemi vo odnos na sredinata za kontrola na informaciskata sigurnost.

So cel da se ovozmo`i usoglasenost so priznatite najdobri praktiki vo upravuvaweto so informaciskata sigurnost, Bankata treba da gi pregleda i oceni vlijanieto na problemite koi vlijaat na sredinata za kontrola na informaciskata sigurnost koi se identifikuvani za vreme na na{iot pregled (vidi to~ka 7.5 "Naodi") i treba da se dizajniraat i implementiraat soodvetni merki za namaluvawe na rizicite koi mo`e da se pojavat od neusoglasenosta.



65

Softverski alatki koi se koristat vo UNIBanka AD Skopje za upravuvawe so rizikot

Vrz osnova na na{iot pregled na funkcionalnite karakteristiki na softverot koj gi poddrùva procesite za upravuvawe so rizicite na bankata, nie smetame deka informaciskite sistemi se soodvetni za ispolnuvawe na podgotovkata na izve{tai koi gi zadovoluvaat funkcionalnite barawa na bankata i ispolnuvawe na odredeni kriteriumi, kako {to se "transparentnost", "kompletnost", "korisnost", "sporedlivost" i "vremenost".

Kako {to }e se razviva rabotata i operaciite na bankata vo idnina, bankata moè da zeme vo predvid implementirawe na specijaliziran softver za da go olesni izrabotuvaweto na izve{taite za rakovodstvoto i zakonodavstvoto. Me|u drugite pridobivki od upotrebata na takov softver moè da e i taa da potrebnite izve{tai se dobivaat kako gotov rezultat na prethodno definirani korisni~ki kriteriumi. Isto taka, involviranosta na korisnicite vo podobruvaweto na kvalitetot na podatocite moè da se namali, {to efikasno moè da go namali rizikot od izvestuvawe na gre{ki koi moàt da proizlezat od opsegot na zgolemeniot volumen na raboteweto i transakciite

IT oddel za vnatre{na revizija

Vrz osnova na izvr{eniot pregled na implementiranite mehanizmi za sproveduvawe na vnatre{na IT revizija, vklu~uvaj}i gi i povrzanite ulogi i odgovornosti, nie smetame deka bankata nema dovolen kapacitet da izveduva efektivna vnatre{na revizija na nejzinite IT sistemi i relevantnite aspekti na informaciskata sigurnost. Se prepora~uva bankata ili da iznajmi kadar so specifi~na IT ekspertiza ili da koristi uslugi na nadvore{na funkcija za vnatre{na IT revizija od druga kompanija.



66

8 To~nost i kompletnost na podatocite koi Bankata e dol`na da gi objavi

Vo soglasnost so Odlukata na NBRM za objavuvawe na izve{tai i podatoci od strana na bankata (Slu`ben vesnik br. 134/2007), Bankata e dol`na da gi objavi na makedonski jazik na nejzinata internet-stranica slednite podatoci:

podatoci za svoeto rabotewe

podatoci za svoite akcioneri

podatoci za visinata na sopstvenite sredstva i za adekvatnosta na kapitalot i

podatoci za sistemite i procesot na upravuvawe so rizicite.

Bankata e dol`na na internet-stranicata da go prika`e i datumot na objavuvawe na podatocite.

Bankata gi ima objaveno na svojata internet-stranica site podatoci soglasno barawata na gorenavedenata odluka.



67

9 Postapuvawe po merkite izre~eni od strana na NBRM1

Spored izjavite na rakovodstvoto na Bankata vo tekot na godinata {to zavr{uva na 31 dekemvri 2009 godina ne se izre~eni merki od strana na NBRM.

.

1 Analizite i konstataciite izneseni vo ovoj del se zasnovaat vrz informaciite (pismenite korespodencii) koi {to ni bea prezentirani od strana na Bankata vo tekot na na{ata revizija. Bankata e odgovorna za kompletnosta i verodostojnosta na ona {to be{e prezentirano, i vrz osnova na {to gi temelime na{ite zaklu~oci.



68

10 Sistemi na Bankata za spre~uvawe perewe pari

10.1.1 Voved

Vrz osnova na Zakonot za banki, Zakonot za spre~uvawe na perewe pari i drugi prinosi od kaznivo delo i finansirawe na terorizam (Slu`ben vesnik br.4/2008) i Odluka za na~inot i postapkata za vospostavuvawe i primena na programata na banka za spre~uvawe perewe pari i finansirawe na terorizam (Slu`ben vesnik na RM br. 83/2009) Bankata e dol`na da postapuva vo soglasnost so propisite za spre~uvawe na perewe pari i finansirawe na terorizam. Imeno, Bankata e dol`na da gi prezeme slednite merki i dejstvija za otkrivawe i spre~uvawe na perewe pari i finansirawe na terorizam:

1. Centralizacija na podatocite za identitetot na klientite, nositelite na prava, opolnomo{tenite lica, ovlastenite zastapnici i opolnomo{tuva~ite, kako i na podatocite za somnitelnite transakcii koja }e ovozmoì:

analiza na svoite klienti;

sledewe na odredeni transakcii

sobirawe, ~uvawe i dostavuvawe na podatoci za transakciite i klientite koi gi vr{at do nadle`nite organi, soglasno Zakonot za Spre~uvawe perewe pari i drugi prinosi od kaznivo delo i finansirawe na terorizam; i

voveduvawe na vnatre{ni programi za implementacija na merkite i dejstvijata za spre~uvawe na perewe pari i finansirawe na terorizam.

2. Definirawe na zada~ite i odgovornostite na odgovornoto lice za sproveduvawe na odredbite od Zakonot za spre~uvawe na perewe na pari i drugi prinosi od kaznivo delo i finansirawe na terorizam i Programata (vo ponatamo{niot tekst: odgovornoto lice za spre~uvawe perewe pari);

3. Plan za postojana obuka vrabotenite od oblasta na spre~uvaweto perewe pari i finansirawe na terorizmot (vo ponatamo{niot tekst: Planot za obuka);

4. Instrumenti za vnatre{na proverka na sproveduvaweto na merkite i dejstvijata.

Analizata na klientite vklu~uva: identifikuvawe i verifikuvawe na klientot i na krajniot sopstvenik, obezbeduvawe informacii za celta i namerata na delovniot odnos, postojano sledewe na delovniot odnos so klientot. Bankata sproveduva procedura na analiza na klientite vo slednite slu~ai:

koga se vospostavuva deloven odnos;

koga se izvr{uva edna ili nekolku povrzani transakcii vo iznos od 15.000 evra i pove}e;

koga postoi somnevawe za perewe pari i finansirawe na terorizam;

koga postoi somnevawe za vistinitosta ili adekvatnosta na prethodno dobienite podatoci za identitetot na klientot.

Pri identifikuvaweto i verifikuvawe na identitetot na klientot i krajniot sopstvenik, Bankata utvrduva koi vidovi klienti moàt da ja izloàt bankata na rizik od perewe pari i finansirawe na terorizmot. Vrz osnova na analizata na klientot, Bankata formira profil na rizik za sekoj klient so koj vospostavila deloven odnos, vo ramkite na koj go utvrduva i gosledi nivoto na rizik od perewe pari i finansirawe na terorizmot povrzan so toj klient, koristejki gi slednite podatoci:

istorija na klientot;



69

vid na dejnosta {to ja izvr{uva;

geografska lokacija na klientot i na negovite najzna~ajni delovni partneri;

povrzanost so politi~ki funkcii ili politi~ki izloèni lica;

vid na bankarski proizvodi i uslugi koi{to }e gi koristi;

cel i namera na delovniot odnos;

izvor na pari~nite sredstva.

Bankata obezbeduva podatoci i informacii vrz osnova na koi }e gi utvrdi celta i namerata na delovniot odnos so klientot, {to moè da vklu~i podatoci za prirodata na negovite aktivnosti, finansiskata sostojba, izvorite na sredstva i najzna~ajnite delovni partneri. Utvrduvaweto na izvorite na sredstva na klientot - fizi~ko lice bankata moè go vr{i preku dobivawe podatoci za: iznosot na mese~nata plata, drugite dopolnitelni izvori na sredstva, imotnata sostojba i sli~no, vrz osnova na koi }e moè da se dobie poto~na slika za delovniot odnos so klientot.

Bankata vospostavi proces na kontinuirano sledewe na delovniot odnos so klientite i transakciite vo nasoka na potvrduvawe deka tie transakcii se vo soglasnost so rizi~niot profil na klientot.

So cel celosno i efikasno po~ituvawe i sproveduvawe na odredbite od gorenavedenite zakoni i odluka, Bankata ima doneseno Programata i Procedira za spre~uvawe na perewe pari i drugi prinosi od kaznivo delo i finansirawe na terorizam. Na 15 oktomvri 2008 godina Bankata donese i usvoi Procedura Zapoznaj go svojot klient (Know Your Customer -KYC) i Procedura za identifikuvawe i sledewe na transakcii povrzani so politi~ki eksponirani lica, i istite gi revidira{e na 15 oktomvri 2009 godina.

Na 15 noemvri 2009 godina Bankata gi revidira{e internite indikatori za spre~uvawe perewe pari i finansirawe na terorizam kako i internata lista na rizi~ni zemji.

Programata za spre~uvawe na perewe pari i drugi prinosi od kaznivo delo i finansirawe na terorizam sodrì odredbi za kadrovski i materijalno-tehni~ki uslovi koi Bankata gi ispolnuva, i toa:

Organizaciska postavenost;

Odgovornosti;

Analiza na klientot, sledewe na transakcii sobirawe, centralizacija, ~uvawe i dostavuvawe na podatoci;

Zabraneti aktivnosti na bankata spored barawata za spre~uvawe na perewe pari i finansirawe na terorizam;

Odbieni ili odloèni transakcii spored barawata za spre~uvawe perewe pari i finansirawe na terorizam;

Obuka na vrabotenite i

Vnatre{na kontrola.



70

10.1.2 Organizaciska postavenost

Soglasno odredbite od Zakonot za spre~uvawe na perewe pari i izvr{uvawe na Programata za spre~uvawe na perewe pari, kako odgovorni lica se imenuvaat ~lenovite na Upravniot Odbor na Bankata. Vo Bankata funkcionira poseben oddel – Sektorot za spre~uvawe perewe pari i finansirawe na terorizmot vo ramkite na direkcijata Upravuvawe so rizici, koj se griì za sproveduvawe na ovaa programa i odredbite na Zakonot. Odgovornoto lice na Sektorot koe voedno e odgovorno za kontakt so Upravata za spre~uvawe na perewe pari se nazna~uva so odluka na Upravniot Odbor na Bankata. Brojot na vrabotenite vo ovaa Sektorot e opredelen od brojot na vrabotenite na Bankata i na 31 dekemvri 2009 godina Sektorot e sostavena od ~etvorica vraboteni. Kako odgovorni lica vo smisla na odredbite od Zakonot se smetaat i rakovoditelite na sekoj organizacionen del vo Bankata.

10.1.3 Nadle`nost

Odgovornoto lice i ostanatite vraboteni vo Sektorot go sledat po~ituvaweto na merkite, dejstvijata i utvrdenite postapki na vrabotenite i ostanatite odgovorni lica vo Bankata vo kontekst na po~ituvawe na Programata. Odgovornite lica davaat potrebni upatstva, nasoki i direktni zadolènija na vrabotenite vo izvr{uvawe na predvidenite aktivnosti. Rakovoditelite na organizacionite delovi vo Bankata dostavuvaat redovni izve{tai vo vrska so sproveduvaweto na Programata.

Odgovornoto lice i ostanatite vraboteni vo Sektorot se dol`ni kvalitetno i navremeno da gi izvr{uvaat svoite obvrski soglasno barawata na Zakonot za spre~uvawe na perewe pari i FT, Odlukata za na~inot i postapkata za vospostavuvawe i primena na programata na bankata za spre~uvawe perewe pari i finansirawe na terorizmot, Politikata i Procedurata za spre~uvawe na perewe pari i FT.

Bankata im ovozmoùva na odgovornoto lice i ostanatite vraboteni lica vo Sektorot pristap do site podatoci i informacii potrebni za izvr{uvawe na nivnite obvrski i zada~i.

10.1.4 Analiza na klientot, sledewe na transakcii, sobirawe, centralizacija, ~uvawe i

dostavuvawe na podatoci

Za analiza na klientot, sledewe na transakcii, sobiraweto, centralizacija, ~uvawe i dostavuvawe na podatoci odgovorni se site vraboteni vo Bankata vo ramkite na svoeto sekojdnevno izvr{uvawe na rabotnite zada~i, nezavisno dali klientot vr{i redovna, povrzana ili somnitelna transakcija.

Vrabotenite zadolìtelno go izvestuvaat Odgovornoto lice, za sekoja redovna transakcija. Odgovornoto lice vo koordinacija so odgovornite lica od ostanatite organizacioni delovi na Bankata go ocenuvaat somnitelniot karakter na odredena transakcija.

Zaradi celosen i postojan uvid vo relevantni podatoci za sproveduvawe na politikata, Bankata obezbeduva centralizacija (edinstvena baza) na podatoci za klientite na bankata.

Podatocite pri redovni i povrzani transakcii se dostavuvaat do Odgovornoto lice vo rok od 24 ~asa od izvr{ena transakcijata, dodeka pri somnitelni transakcii se dostavuvaat vedna{ po identifikuvaweto na somnitelnata transakcija.

Odgovornoto lice, sobranite podatoci, informacii i druga potrebna dokumentacija, vo soglasnost so Zakonot i Procedurite, gi dostavuva do Upravata za SPP i FT, najdocna vo rok od tri rabotni dena od izvr{enata transakcija, kaj redovnite i povrzanite transakcii, kako i vo rok od 24 ~asa kaj somnitelnite transakcii. Za sekoja transakcija prijavena vo Upravata kako somnitelna Bankata ima obvrska da ja



71

izvesti NBRM vo rok od tri dena od dostavuvaweto na izve{tajot. Izve{taite za redovnite, povrzanite i somnitelnite transakcii do Upravata se dostavuvaat po elektronski pat ili preku telekomunikacioni sredstva (telefon, telefaks), a vo slu~aj koga toa ne e mo`no, so drugi pi{ani sredstva.

Izve{taite dostaveni po telefon se potvrduvaat so telefaks, elektronski ili drug pi{an dokument najdocna vo rok od tri dena od denot na nivnoto dostavuvawe. Zaradi izvr{uvawe na svoite nadle`nosti Upravata dostavuva barawa za dopolnitelni podatoci za odredeni fizi~ki ili pravni lica za koi Odgovornoto lice ima obvrska da odgovori vo rok od deset rabotni dena od denot na priemot na baraweto.

Podatocite, informaciite i ostanatata dokumentacija, se ~uvaat najmalku 10 godini po izvr{enata transakcija, odnosno od poslednata transakcija ako se raboti za pove}e povrzani transakcii.

Dosie na klient so koj e vospostaven po dolgotraen deloven odnos se ~uva najmalku 10 godini od denot na prestanokot na delovniot odnos. Podatocite, informaciite i dosiejata se ~uvaat vo soglasnost so Zakonot i Pravilnikot za arhivsko rabotewe na Bankata.

Sodrìnata na podatocite, informaciite i ostanatata dokumentacija so koja na neposreden i posreden na~in se zapoznal bilo koj od vrabotenite, e od doverliva priroda i istata moè da bide soop{tena na nadleèn organ zaradi otkrivawe i spre~uvawe na perewe pari. Sodrìnata na podatocite, informaciite i ostanatata dokumentacija ne smeat da se koristat za namena sprotivna na predvidenata so Zakonot za spre~uvawe na perewe pari i FT, Odlukata za na~inot i postapkata za vospostavuvawe i primena na programata na bankata za spre~uvawe perewe pari i finansirawe na terorizmot, Politikata i Procedurata za spre~uvawe na perewe pari i FT.

Bankata sproveduva poednostavena analiza na klientot vo slednite slu~ai:

klientot e banka vo R. Makedonija koja ima dozvola za osnovawe i rabotewe izdadena od guvernerot na NBRM i ima vospostaveno adekvatni merki za spre~uvawe perewe pari i finansirawe na terorizam,

banka od zemja ~lenka na Evropskata Unija koja e osnovana i raboti vo soglasnost so pravnite propisi na Evropskata Unija, ili

banka od treti zemji vo koi propisite predviduvaat najmalku isti barawa za prevzemawe merki za spre~uvawe na perewe pari i finansirawe na terorizam, kako barawata utvrdeni so ovoj zakon (Ministerot za finansii utvrduva lista na zemji koi vleguvaat vo ovaa alineja).

Bankata sproveduva zasilena analiza na svoite klienti vo slednite slu~ai:

koga klientot ne e fizi~ki prisuten za celite na identifikacija, pri {to identitetot se utvrduva preku dopolnitelni dokumenti, podatoci ili informacii, verifikuvawe na obezbedenite dokumenti ili dokumentite da gi potvrdi druga banka vo Republika Makedonija, od zemja ~lenka na Evropskata Unija, ili banka od treti zemji vo koi propisite predviduvaat najmalku isti barawa za prevzemawe merki za spre~uvawe na perewe pari i finansirawe na terorizam, kako barawata utvrdeni so ovoj zakon

koga vospostavuva korespodentski odnosi so banki za koi ne e dozvolena poednostavena analiza, Bankata treba da pribere podatoci so koi }e ja utvrdi nejzinata dejnost (registracija na Bankata), reputacija i kvalitet na supervizija (supervizorski izve{taj), podatoci za kvalitetot na sistemot na za{tita od perewe pari i finansirawe na terorizam (Politiki na Bankata za spre~uvawe



72

perewe pari i finansirawe na terorizam i AML pra{alnici), da obezbedi odobrenie od Upravniot odbor za vospostavuvawe na nov korespodentski odnos.

koga transakcijata se vr{i preku polnomo{nik, mu se utvrduva identitetot po {to treba da dade izjava za vidot, celite, krajniot korisnik i drugite u~esnici vo transakcijata.

koga klientot e ocenet so povisok rizik.

koga klientot e PEP.

klienti koi doagaat od zemji koi ne gi primenuvaat ili nesoodvetno gi primenuvaat preporakite na FATF.- klienti koi doa|aat od zemji koi{to ne gi primenuvaat ili

nesoodvetno gi primenuvaat preporakite na Grupata za finansiska akcija vo domenot na spre~uvaweto perewe pari i finansiraweto na terorizmot (vo ponatamo{niot tekst: FATF).

Bankata prevzema dopolnitelni merki utvrdeni za lica koi{to pretstavuvaat politi~ki izloèni lica i toa:

vospostavuvawe soodveten sistem za navremeno identifikuvawe na politi~ki izloènite lica;

procena na rizikot koj{to go nosi politi~ki izloènoto lice za bankata;

utvrduvawe na izvorot na sredstvata na klientot;

postojano sledewe na delovnata sorabotka so ovie lica.

Zaradi efikasno identifikuvawe na somnitelnite transakcii, Bankata gi identifikuva nevoobi~aenite transakcii na klientot, {to podrazbira nevoobi~aeno golemi transakcii, koi imaat karakter koj{to ne odgovara na vidot na aktivnosti {to gi vr{i klientot, a klientot ne dava prifatlivo obrazloènie za pri~inata zaradi koja ja vr{i taa transakcija.

Bankata gi utvrduva celta i namerata na nevoobi~aenite transakciite, za {to izrabotuva izve{taj. Vrz osnova na profilot na rizik na klientot i pismeniot izve{taj za nevoobi~aenite transakcii, odgovornoto lice donesuva odluka dali stanuva zbor za somnitelna transakcija, odnosno dali postoi somnevawe deka klientot, transakcijata ili krajniot korisnik se povrzani so perewe pari i finansirawe na terorizmot.

Zaradi identifikuvawe na navedenite transkakcii Bankata ima izgotveno interna lista na indikatori za spre~uvawe perewe pari i finansirawe na terorizam, i vo sistemot inkorporira del od indikatori, kvantitativni indikatori.

10.1.5 Zabrani

Bankata ne smee da vleguva vo deloven odnos so Shell banki i da vleguva vo korespodentski deloven odnos so banka za koja znaat deka dozvoluva otvarawe i rabotewe so smetki na Shell bankite. Bankata ne smee da otvara i ~uva anonimni smetki.

10.1.6 Odbivawe da se izvr{i ili zadrùvawe na transakcijata

Bankata soglasno Zakonot za spre~uvawe na perewe pari i drugi prinosi od kaznivo delo i finansirawe na terorizam ima obvrska da odbie da se izvr{i, odnosno da ja zadrì transakcijata i pismeno da ja izvesti Upravata dokolku:



73

klientot, krajniot sopstvenik i opolnomo{tuva~ot ne se identifikuvani vo slu~aite na zadolìtelna identifikacija,

koga postojat osnovi na somnevawe deka transakcijata, klientot ili krajniot sopstvenik se povrzani so perewe pari ili so teroristi~ka aktivnost pokraj utvrduvaweto na identitetot na klientot, Bankata }e pobara informacii za tekot na transakcijata, nejzinata cel, krajnata destinacija na parite i za site u~esnici vo transakcijata.

koga postojat osnovi na somnevawe deka transakcijata, klientot ili krajniot sopstvenik se povrzani so perewe pari ili so teroristi~ka aktivnost pokraj utvrduvaweto na identitetot na klientot, Bankata }e pobara informacii za tekot na transakcijata, nejzinata cel, krajnata destinacija na parite i za site u~esnici vo transakcijata.

koga Bankata gi osoznava ovie informacii pred izvr{uvawe na transakcijata vedna{ }e ja izvesti Upravata i }e ja zadrì transakcijata najdolgo do 2 ~asa od izvestuvaweto do Upravata, dokolku Upravata ne ja izvesti Bankata za natamo{nite aktivnosti vo ovoj rok Bankata }e ja izvr{i transakcijata

koga Bankata gi osoznava ovie informacii vo tek na izvr{uvawe na transakcijata vedna{ }e ja izvesti Upravata i }e ja zadrì transakcijata najdolgo do 4 ~asa od izvestuvaweto do Upravata, dokolku Upravata ne ja izvesti Bankata za natamo{nite aktivnosti vo ovoj rok Bankata }e ja izvr{i transakcijata.

koga Bankata gi osoznava ovie informacii po izvr{uvawe na transakcijata ja izvestuva Upravata najdolgo vo rok od 24 ~asa. Za sekoja somnitelna transakcija prijavena vo Upravata, Bankata ja izvestuva NBRM vo rok od tri dena od dostavuvaweto na izve{tajot.

Vo gorenavedenite slu~ai Bankata }e ja izvesti Upravata telefonski, a voedno dostavuva i pismen izve{taj koj sodrì relevantni informacii za transakcijata i identitetot na klientot.

Zadrùvaweto moè da trae se dodeka ne bide identifikuvan klientot, odnosno ne bidat odredeni merki predvideni za somnitelna transakcija, soglasno Zakonot za spre~uvawe na perewe pari i drugi prinosi od kaznivo delo i finansirawe na terorizam.

10.1.7 Obuka

Bankata ovozmoùva, na Odgovornoto lice, negoviot zamenik, vrabotenite vo Sektorot, ostanatite odgovorni lica i vraboteni, postojano stru~no osposobuvawe i usovr{uvawe vo oblasta na otkrivaweto i spre~uvaweto na perewe pari i finansirawe na terorizam.

Bankata vr{i osposobuvawe i obrazovanie na licata, preku nivno zapoznavawe so Zakonot, drugi podzakonski akti, Procedurata, Programata i Spisokot na indikatori, kako i so neposredno zapoznavawe so postapki, dejstvija i iskustva vo otkrivaweto i spre~uvaweto na perewe pari, soglasno Plan za obuka na vrabotenite vo oblasta na spre~uvawe na perewe pari i finansirawe na terorizam.

Vo tekot na 2009 godina Bankata sprovela obuki i testirawa na vrabotenite vo Bankata soglasno godi{niot plan. Isto taka site novovraboteni podleàt na obuka od ovaa oblast.

10.1.8 Vnatre{na kontrola

Slu`bata za vnatre{na revizija vo Bankata, vr{i kontrola nad sproveduvaweto na odredbite od Zakonot, Procedurata i Programata od strana na licata koi se dol`ni



74

da gi sproveduvaat. Pritoa kontrolata se griì za pravilna primena na Zakonot, otstranuvawe na gre{kite pri negova primena, podobruvawe na vnatre{niot sistem za spre~uvawe na perewe pari, ukaùvawe na novi indikatori i prezemawe na drugi dejstvija koi bi moèle da pridonesat za poefikasno otkrivawe i spre~uvawe na perewe pari.

Slu`bata za vnatre{nata kontrola i revizija, najdocna do krajot na mesec mart vo tekovnata godina, izgotvuva pismen izve{taj za aktivnostite na Bankata vo oblasta na spre~uvaweto na perewe pari vo prethodnata godina.



75

11 Finansiski aktivnosti koi gi vr{i Bankata

Bankata e pravno lice osnovano so dozvola od Guvernerot na NBRM soglasno odredbite od Zakonot za banki, ~ija osnovna dejnost e pribirawe depoziti i drugi povratni izvori na sredstva od javnosta i odobruvawe na krediti.

Bankata raboti vo svoe ime i za svoja smetka, vo svoe ime a za smetka na drugi lica, kako i od ime i za smetka na drugi lica.

Na 31 dekemvri 2009 godina Bankata gi vr{i slednite aktivnosti soglasno dozvolata izdadena od Guvernerot na NBRM na (re{enie br. 7817 od 3 dekemvri 2008 godina):

1) pribirawe na depoziti i drugi povratni izvori na sredstva;

2) kreditirawe vo zemjata, vklu~uvaj}i i faktoring i finansirawe na komercijalni transakcii;

3) kreditirawe vo stranstvo, vklu~uvaj}i i faktoring i finansirawe na komercijalni transakcii;

4) izdavawe i administrirawe na plate`ni sredstva (pari~ni karti~ki, ~ekovi, patni~ki ~ekovi, menici);

5) menuva~ki raboti;

6) platen promet vo zemjata i stranstvo, vklu~uvaj}i kupoproda`ba na devizi;

7) brz transfer na pari;

8) izdavawe na plate`ni garancii, avali i drugi formi na obezbeduvawe;

9) iznajmuvawe sefovi, ostava i depo;

10) trguvawe so devizni sredstva, {to vklu~uva i trguvawe so blagorodni metali;

11) trguvawe so hartii od vrednost;

Isto taka, soglasno dobienata dozvolata od Guvernerot na NBRM, Bankata mo`e da gi vr{i i slednite aktivnosti:

1) finansiski lizing;

2) trguvawe so instrumenti na pazarot na pari (menici, ~ekovi, sertifikati za depozit;

3) posreduvawe vo proda`ba na polisi za osiguruvawe;

4) posreduvawe vo sklu~uvawe dogovori za krediti i zaemi;

5) obrabotka i analiza na informacii za kreditna sposobnost na pravni lica;

6) ekonomsko-finansiski konsalting.



76

Prilog \ - Pra{alnici

Sopstveni sredstva i adekvatnost na kapitalot DA NE Komentar

1 Dali bankata ima politika za odrùvawe na sopstvenite sredstva? Vidi to~ka 1

2 Dali ovaa politika redovno se revidira? Vidi to~ka 1

3 Dali bankata usvoila proceduri za sledewe na visinata na sopstvenite sredstva, od aspekt na sega{nite i idnite potrebi, vo zavisnost od obemot i nivoto na rizi~nost na aktivnostite na bankata? Vidi to~ka 1

4 Dali bankata odredila interna stapka na adekvatnost na kapitalot na poedine~na i na konsolidirana osnova (dokolku bankata e mati~no lice)? Vidi to~ka 1

5 Dali bankata ja odrùva interno odredenata stapka na adekvatnost na kapitalot? Vidi to~ka 1

6 Dali sopstvenite sredstva se presmetani vo soglasnost so metodologijata propi{ana od Narodnata banka? Vidi to~ka 5

7 Dali presmetkata na adekvatnosta na kapitalot e vo soglasnost so metodologijata propi{ana od Narodnata banka? Vidi to~ka 5

8 Dali bankata to~no i navremeno ja izvestuva Narodnata banka za sopstvenite sredstva i za stapkata na adekvatnost na kapitalot, na datumot na finansiskite izve{tai? Vidi to~ka 5

9 Dali bankata ima softverska poddr{ka za podgotovka na izve{taite za presmetka na sopstvenite sredstva i na stapkata na adekvatnost na kapitalot? Vidi to~ka 7.2.1

10 Dali bankata vr{i testirawe (simulacii) na vlijanijata od novite vloùvawa vrz stapkata na adekvatnost na kapitalot, pred da se usvojat odlukite za odredeni golemi vloùvawa? Vidi to~ka 1

11 Dali bankata pravi stres-testovi na adekvatnosta na kapitalot? Vidi to~ka 1

12 Dali bankata vloùva vo imot koj ne go koristi za izvr{uvawe na svoite aktivnosti, osven vo onoj {to e steknat vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa? Vidi to~ka 2.10

13 Dali nadzorniot odbor gi odobruva kapitalnite delovi i vloùvawata vo hartii od vrednost koi nadminuvaat 5% od sopstvenite sredstva na bankata?

Vidi to~ka 2.9



77

14 Dali imotot na bankata vo zemji{te, zgradi, oprema i kapitalni delovi vo nefinansiskite institucii nadminuva 60% od sopstvenite sredstva na bankata? Vidi to~ka 2.10

15 Dali agregatniot iznos na kapitalnite delovi na bankata vo nefinansiskite institucii nadminuva 30% od sopstvenite sredstva na bankata?

Nema vloùvawa vo nefinansiski

institucii

16 Dokolku odgovorot na pra{awata broj 14 ili 15 e DA, dali nadminuvaweto na limitite se slu~ilo poradi toa {to bankata prezela odredena materijalna vrednost zaradi naplata na pobaruvawe i ne ja prodala vo rok od tri godini? Neprimenlivo

17 Dali poedine~en kapitalen del na bankata vo nefinansiskata institucija nadminuva 15 % od sopstvenite sredstva na bankata?


institucii

18 Dokolku odgovorot na pra{aweto broj 17 e DA, dali nadminuvaweto na limitot e posledica na prezemaweto akcii ili udeli zaradi naplata na pobaruvawe, koi{to bankata ne uspela da gi prodade vo rok od 3 godini od prezemaweto? Neprimenlivo

19 Dali bankata ostvaruva kontrola vo nefinansiska institucija?


institucii

20 Dali bankata poseduva nad 5% od akciite na druga banka ili nebankarska finansiska institucija koja poseduva pove}e od 5% od vkupnite akcii na bankata?

21 Dali bankata gi po~ituva izre~enite merki od guvernerot na Narodnata banka vo vrska so sopstvenite sredstva i adekvatnosta na kapitalot?

22 Dali akcioner so kvalifikuvano u~estvo vo bankata prodal del od svoite akcii so {to go namalil svoeto u~estvo pod pragot za koj dobil soglasnost od Narodnata banka, bez pritoa da ja izvesti Narodnata banka?

Nema proda`ba na akcii

23 Dali bankata ja izvestila Narodnata banka za promeni vo sopstveni~kata struktura ili za nova emisija na akcii?

Nema promeni vo akcionerska

struktura

24 Dali akcionerite na bankata ja izvestile Narodnata banka za sklu~enite dogovori so koi se zdruùvaat pravata na glas od akciite vo bankata vo zakonskite rokovi?

Nema zdruùvawa na

akcii

25 Dali akcionerite na bankata, koi steknale kvalifikuvano u~estvo vo bankata, pobarale i dobile soglasnost od Narodnata banka?

Re{enie br.10098 od 28.12.2007



78

26 Dali pri otkup na sopstveni akcii e postapeno vo soglasnost so regulativata?

Nema otkup na sopstveni akcii

27 Dali vnatre{nata revizija na bankata ima proceduri za revizija vo domenot na sopstvenite sredstva na bankata i adekvatnosta na kapitalot? Vidi to~ka 6.6

28 Dali frekvencijata na vnatre{nite revizii vo ovoj domen e vo soglasnost so obemot na aktivnostite i so izloènosta na bankata na rizici? Vidi to~ka 6.3

29 Dali se po~ituvaat preporakite dadeni od vnatre{nata revizija? Vidi to~ka 6.3

30 Dali bankata obezbeduva redovno sledewe na regulativata vo vrska so sopstvenite sredstva i adekvatnosta na kapitalot? Vidi to~ka 1

Krediten rizik DA NE Komentar

1 Dali bankata ima strategija za kreditirawe i politika i proceduri za upravuvawe so kreditniot rizik?

Vidi to~ka 2.1.1; 2.1.2

2 Dali politikata na bankata e vo soglasnost so

strate{kite celi i planovi i dali gi definira

osnovnite principi za upravuvawe so kreditniot

rizik? Vidi to~ka 2.1.1

3 Dali politikata i procedurite redovno se revidiraat? Vidi to~ka 2.1.1

4 Dali se definirani ovlastuvawa za odobruvawe na izloènosti? Vidi to~ka 2.1.4

5 Dali vrabotenite vo bankata, koi se vklu~eni vo izvr{uvaweto na kreditnata funkcija i vo upravuvaweto so kreditniot rizik, se zapoznaeni so sodrìnata na kreditnata politika i politikata za upravuvawe so kreditniot rizik i dali ja po~ituvaat? Vidi to~ka 2.1.3

6 Dali bankata gi primenuva osnovnite procesi pri upravuvaweto so kreditniot rizik-identifikacija, merewe i ocenka, sledewe i namaluvawe? Vidi to~ka 2.1

7 Dali kreditnite proceduri na bankata se definirani i dokumentirani? Vidi to~ka 2.1.3

8 Dali politikata za upravuvawe so kreditniot rizik i soodvetnite proceduri se formalno usvoeni? Vidi to~ka 2.1.3

9 Dali bankata go sledi i dali upravuva so rizikot na zemja? Vidi to~ka 2.8



79

10 Dali upravuvaweto so kreditniot rizik se vr{i nezavisno, odnosno odvoeno od drugite aktivosti povrzani so kreditiraweto? Vidi to~ka 2.1.3

11 Dali pri ocenka na kreditniot rizik na poedine~en komitent se zemaat predvid i povrzanite lica? Vidi to~ka 2.7

12 Dali bankata ima procenka na obezbeduvaweto po kreditite i proceduri za realizacija na obezbeduvaweto po kreditite? Vidi to~ka 2.1.6

13 Dali vo bankata se definirani i dali se po~ituvaat kontrolnite proceduri pri isplata na sredstva, odnosno naplata na sredstva od komitent? Vidi to~ka 2.1.4

14 Dali se vr{i kontrola i sledewe na dogovornata namena na odobrenite krediti? Vidi to~ka 2.1.5

15 Dali bankata ima sistem za izvestuvawe za odobrenite krediti, dostasanite pobaruvawa, isklu~ocite od politikite i procedurite, koncentracijata na izloènosta itn.?

Vidi to~ka 7.2.2.1

16 Dali poedine~nata izloènost kon lice i kon licata povrzani so nego nadminuva 25% od sopstvenite sredstva na bankata? Vidi to~ka 4

17 Dali izloènosta na bankata kon podru`nica nadminuva 10% od sopstvenite sredstva na bankata?

Bankata nema podru`nica

18 Dali izloènosta na bankata kon akcioner so kvalifikuvano u~estvo vo bankata i kon licata povrzani so nego nadminuva 10% od sopstvenite sredstva na bankata? Vidi to~ka 4

19 Dali izloènosta na bankata kon lice so posebni prava i odgovornosti i kon licata povrzani so nego nadminuva 3% od sopstvenite sredstva na bankata? Vidi to~ka 4

20 Dali vkupniot iznos na izloènostite od pra{awata broj 17, 18 i 19 nadminuva 65% od sopstvenite sredstva na bankata? Vidi to~ka 4

21 Dali kreditite kon licata od pra{awata broj 17, 18 i 19, vo poedine~en iznos nad 1 milion denari, se odobreni vrz osnova na odluka na nadzorniot odbor?

Ne se odobreni takvi krediti vo

tekot 2009 godina

22 Dali uslovite pod koi se odobreni kreditite na licata od pra{awata broj 17, 18 i 19 se popovolni od uslovite koi{to se primenuvaat za drugite komitenti na bankata, pri ednakvo nivo na rizik? Vidi to~ka 4



80

23 Dali vkupniot iznos na golemi izloènosti (nad 10% od sopstvenite sredstva) go nadminuva osumkratniot iznos na sopstvenite sredstva na bankata? Vidi to~ka 4

24 Dali bankata obezbedila sistem za sledewe dali odobren kredit e iskoristen za kupuvawe akcii vo bankata?

Vidi to~ka 7.2.2.2

25 Dali bankata odobrila kredit so zalog na akcii od istata banka?

26 Dali bankata ima soodveten sistem za utvrduvawe i izdvojuvawe na ispravkata na vrednosta na izloènosta kon krediten rizik, kako i za formirawe na posebnata rezerva? Vidi to~ka 7.2.2

27 Dali bankata ima proceduri za naplata na nefunkcionalnite krediti? Vidi to~ka 2.1.8

28 Dali kreditnite dosieja se vodat vo soglasnost so regulativata? Vidi to~ka 2.1

29 Dali vnatre{nata revizija na bankata ima usvoeno metodologija za revizija na kreditnata funkcija i na upravuvaweto so kreditniot rizik?

Vnatre{nata revizija nema

posebna pi{ana metodologija za

revizija na kreditnata funkcija i

upravuvaweto so kreditniot rizik

30 Dali frekvencijata na reviziite na kreditnata funkcija, sprovedeni od vnatre{nata revizija na bankata, e vo soglasnost so obemot na kreditnoto rabotewe i so izloènosta na bankata na kreditniot rizik? Vidi to~ka 6.3

31 Dali vnatre{nata revizija ima naodi i preporaki za unapreduvawe na procesot na upravuvawe so kreditniot rizik? Vidi to~ka 6.3

32 Dali se po~ituvaat preporakite od vnatre{nata revizija? Vidi to~ka 6.3

33 Dali bankata ima sistem na proverka na izloènosta na krediten rizik pred voveduvaweto novi proizvodi i uslugi?

Vidi to~ka 7.2.2.4

34 Dali bankata obezbeduva redovno sledewe na regulativata vo vrska so upravuvaweto so kreditniot rizik? Vidi to~ka 4



81

35 Dali kreditnata funkcija na bankata e poddràna so softverski alatki, osobeno vo vrska so dodelenite ovlastuvawa za odobruvawe izloènosti, a vo soglasnost so obemot i sloènosta na delovnite aktivnosti na bankata?

Vidi to~ka 7.2.2.5

36 Dali procedurite na bankata se vo ramki na odredbite na Zakonot za za{tita na potro{uva~ite pri dogovori za potro{uva~ki krediti? Vidi to~ka 9

Rizik na kamatna stapka koj proizleguva od portfolioto na bankarskite aktivnosti DA NE Komentar

1 Dali bankata ima politika za upravuvawe so rizikot od kamatna stapka? Vidi to~ka 2.2

2 Dali politikata na bankata e vo soglasnost so strate{kite celi i dali gi definira osnovnite principi za upravuvawe so rizikot od kamatna stapka?

Vidi to~ka 2.2

3 Dali politikata na bankata za upravuvawe so rizikot od kamatna stapka i drugite soodvetni interni proceduri redovno se unapreduvaat i se nadopolnuvaat vo zavisnost od pazarnite uslovi i obemot na aktivnosti na bankata? Vidi to~ka 2.2

4 Dali soodvetnite vraboteni vo bankata se zapoznaeni so sodrìnata na politikata za upravuvawe so rizikot od kamatna stapka i dali taa se primenuva?

Vidi to~ka 2.2

5 Dali bankata gi primenuva osnovnite procesi pri upravuvaweto so rizikot od kamatna stapka identifikacija, merewe i ocenka, sledewe i kontrola? Vidi to~ka 2.2

6 Dali aktivnostite na upravuvawe so rizikot od kamatna stapka se izdvoeni od aktivnostite na trguvawe vo ramki na organizaciskata struktura na bankata? Vidi to~ka 2.4

7 Dali bankata ima proceduri za upravuvawe so rizikot od kamatna stapka i interni procesi za sledewe na tie aktivnosti? Vidi to~ka 2.2

8 Dali bankata ima definirani limiti zaradi minimizirawe na rizikot od kamatna stapka? Vidi to~ka 2.2

9 Dali bankata ima proceduri i aktivnosti koi se primenuvaat vo slu~aj na nadminuvawe na internite limiti?

10 Dali bankata koristi derivati za upravuvawe so rizikot na kamatna stapka? Nema derivativi

11 Dali vo bankata se vr{at analizi na izloènosta na kamaten rizik pri voveduvaweto



82

novi produkti?

12 Dali vnatre{nata revizija na bankata ima metodologija za revizija na upravuvaweto so rizikot na kamatna stapka na bankata? Vidi to~ka 6.1

13 Dali frekvencijata na vnatre{nite revizii, koi se odnesuvaat na rizikot od kamatna stapka, e vo soglasnost so nivoto na izloènost i so zna~eweto na ovoj rizik za bankata? Vidi to~ka 6.3

14 Dali vnatre{nata revizija izgotvuva naodi i preporaki za unapreduvawe na upravuvaweto so rizikot od kamatna stapka? Vidi to~ka 6.3


16 Dali bankata obezbeduva redovno sledewe na regulativata vo vrska so upravuvaweto so rizikot na kamatna stapka? Vidi to~ka 4

17 Dali bankata ima informati~ka poddr{ka pri upravuvaweto so rizikot na kamatna stapka koja{to e vo soglasnost so obemot i sloènosta na aktivnostite na bankata? Vidi to~ka 7.2.3

18 Dali bankata vr{i testirawe na izloènosta na rizikot na kamatna stapka pri vonredni uslovi (stres scenarija)? Vidi to~ka 2.2

Likvidnosen rizik DA NE Komentar

1 Dali bankata ima politika za upravuvawe so likvidnosniot rizik? Vidi to~ka 2.5

2 Dali politikata na bankata e vo soglasnost so nejziniot strategiski plan i dali gi definira osnovnite principi na upravuvawe so likvidnosniot rizik?

Vidi to~ka 2.5

3 Dali politikata na upravuvawe so likvidnosniot rizik, kako i ostanatite soodvetni interni proceduri, redovno se unapreduvaat i se nadopolnuvaat? Vidi to~ka 2.5

4 Dali vrabotenite vo bankata koi se vklu~eni vo procesot na upravuvawe so likvidnosniot rizik se zapoznaeni so sodrìnata na politikata za upravuvawe so likvidnosniot rizik i dali ja primenuvaat? Vidi to~ka 2.5

5 Dali upravniot odbor na bankata u~estvuva vo aktivnostite povrzani so upravuvaweto so likvidnosniot rizik? Vidi to~ka 2.5

6 Dali bankata gi primenuva osnovnite procesi upravuvaweto so likvidnosniot rizik-identifikacija, merewe i ocenka, sledewe i kontrola? Vidi to~ka 2.5



83

7 Dali bankata gi planira i upravuva so prilivite i odlivite na sredstva, so cel da ne dojde do nedostatok na likvidni sredstva? Vidi to~ka 2.5

8 Dali bankata opredelila interni limiti za visinata na likvidnosnite indikatori definirani so podzakonski akt? Vidi to~ka 2.5

9 Dali bankata ima proceduri za definirawe, primena i sledewe na interno utvrdenite limiti? Vidi to~ka 2.5

10 Dali bankata gi po~ituva limitite za ograni~uvawe na likvidnosniot rizik, dokolku postojat takvi limiti? Vidi to~ka 2.5

11 Dali bankata, za potrebite na upravuvaweto so likvidnosniot rizik, gi razgleduva oddelno stranskite valuti koi se najzna~ajni za bankata? Vidi to~ka 2.5

12 Dali bankata ima na raspolagawe otvoreni neotpoviklivi kreditni linii ili drugi izvori na likvidnost, koi{to mo`e da gi koristi brzo vo slu~aj na likvidnosen nedostatok? Vidi to~ka 2.5

13 Dali bankata koristi podr{ka za likvidnost od mati~noto lice banka i/ili od drugi ~lenki na grupata?

14 Dali bankata koristi izvori na sredstva po pomalku povolni uslovi od pazarnite?

15 Dali bankata go sledi nivoto na stabilni („core”) depoziti? Vidi to~ka 2.5

16 Dali postoi rezidualna ro~na usoglasenost na sredstvata i obvrskite, od aspekt na nivnata o~ekuvana ro~nost?

17 Dali bankata ima razvieno scenarija i plan na aktivnosti vo slu~aj na vonredni situacii? Vidi to~ka 2.5

18 Dali vnatre{nata revizija ima usvoeno metodologija za revizija vo domenot na likvidnosniot rizik na bankata?

Vnatre{nata revizija nema

posebna pi{ana metodologija za

revizija vo domenot na

likvidnosniot rizik.

19 Dali frekvencijata na vnatre{nite revizii soodvetstvuva so nivoto na zna~ewe na likvidnosniot rizik za bankata? Vidi to~ka 6.3

20 Dali vnatre{nata revizija ima naodi i preporaki za unapreduvawe na upravuvaweto so likvidnosniot rizik? Vidi to~ka 6.3




84

22 Dali vo bankata ima sistem za proverka na izloènosta na likvidnosniot rizik pri voveduvaweto novi produkti?

Vidi to~ka 7.2.4.1

23 Dali bankata ima soodveten informativen sistem za poddr{ka pri upravuvaweto so likvidnosniot rizik, {to e soodveten na obemot i na sloènosta na aktivnostite?

Vidi to~ka 7.2.4.2

24 Dali vo bankata e formiran poseben odbor koj e odgovoren za upravuvaweto so sredstvata i obvrskite? Vidi to~ka 2.5

25 Dali vo bankata se sledi koncentracijata na depozitite? Vidi to~ka 2.5

26 Dali bankata ima podatoci za „neaktivnite“ depoziti? Vidi to~ka 2.5

Pazarni rizici DA NE Komentar

1 Dali bankata ima politika za upravuvawe so pazarnite rizici, kako i soodvetni proceduri? Vidi to~ka 2.4

2 Dali politikata na bankata e vo soglasnost so strategiskiot plan i dali gi definira principite za upravuvawe so pazarniot rizik? Vidi to~ka 2.4

3 Dali politikata i procedurite redovno se revidiraat i se aùriraat? Vidi to~ka 2.4

4 Dali soodvetnite vraboteni vo bankata se zapoznaeni so sodrìnata na politikata za upravuvawe so pazarniot rizik i dali ja primenuvaat?

5 Dali vo bankata se opfateni osnovnite procesi pri upravuvaweto so pazarnite rizici-identifikacija, merewe i ocenka, sledewe i kontrola? Vidi to~ka 2.4

6 Dali bankata ima sistem koj obezbeduva navremeno i to~no izvestuvawe na organite na upravuvawe vo vrska so pazarnite pozicii?

Vidi to~ka 7.2.5.2

7 Dali postoi podelba na obvrskite i odgovornostite pome|u trguvaweto i upravuvaweto so pazarniot rizik? Vidi to~ka 2.4

8 Dali ovlastuvawata vo vrska so deviznite transakcii se precizno definirani? Vidi to~ka 2.4

9 Dali bankata vospostavuva limiti vo vrska so pazarniot rizik i dali postoi sistem za utvrduvawe na pre~ekoruvawata na limitite? Vidi to~ka 2.4

10 Dali bankata ima proceduri koi se odnesuvaat na aktivnostite pri nadminuvaweto na limitite na izloènosta na pazaren rizik? Vidi to~ka 2.4



85

11 Dali samo ovlastenite lica imaat dozvolen pristap do sistemot za trguvawe, do evidencijata i do ostanatite zna~ajni dokumenti?

Vidi to~ka 7.2.5.1

12 Dali bankata ima sistem na vnatre{ni kontroli vo vrska so trguvaweto? Vidi to~ka 2.4

13 Dali bankata koristi finansiski instrumenti za pokrivawe na otvorenite pozicii koi pretstavuvaat izloènost na pazaren rizik?

14 Dali bankata gi sledi i gi analizira dvièwata na vode~kite svetski finansiski pazari i na doma{nite finansiski pazari, osobeno onie pazari kade {to e prisutna?

15 Dali bankata izgotvuva dnevni izve{tai za realiziranite i nerealiziranite dobivki i zagubi od trguvaweto? Vidi to~ka 2.4

16 Dali ovie dnevni izve{tai se dostavuvaat dnevno do licata koi se ovlasteni da nosat odluki vo vrska so finansiskite instrumenti? Vidi to~ka 2.4

17 Dali ima soodvetna diverzifikacija na investiciite spored tipot na instrumentot, izdava~ot, pazarot, segmentot i drugo? Vidi to~ka 2.4

18 Dali bankata ja procenuva likvidnosta na poedine~nite finansiski instrumenti ili na stranskata valuta pred kupuvaweto? Vidi to~ka 2.4

19 Dali finansiskite derivati se koristat za za{tita na izloènosta od pazaren rizik? Nema derivativi

20 Dali bankata podgotvuva dnevni izve{tai za otvorenite devizni pozicii po pooddelna valuta? Vidi to~ka 2.4

21 Dali bankata gi po~ituva zakonskite limiti za izloènost po oddelni valuti? Vidi to~ka 4

22 Dali vnatre{nata revizija na bankata ima metodologija za revizija vo domenot na upravuvaweto so pazarniot rizik vo bankata? Vidi to~ka 6.6

23 Dali frekvencijata na vnatre{nite revizii vo domenot na pazarniot rizik e vo soglasnost so nivoto na izloènosta i so zna~eweto na pazarniot rizik za bankata? Vidi to~ka 6.3

24 Dali vnatre{nata revizija podgotvuva naodi i preporaki za unapreduvawe na upravuvaweto so pazarnite rizici? Vidi to~ka 6.3




86

26 Dali, pri voveduvaweto novi instrumenti, vo bankata postoi sistem na ispituvawe na izloènosta na pazarni rizici vo vrska so novite instrumenti?

Vidi to~ka 7.2.2.4

27 Dali bankata vr{i testirawe na izloènosta na pazarni rizici pri vonredni uslovi (stres-scenarija)?

28 Dali bankata obezbeduva redovno sledewe na regulativata vo vrska so upravuvaweto so pazarnite rizici? Vidi to~ka 4

29 Dali bankata ima informati~ki sistem za poddr{ka na upravuvaweto so pazarniot rizik, soodvetno na goleminata i na sloènosta na aktivnostite?

Vidi to~ka 7.2.5.2

Operativen rizik DA NE Komentar

1 Dali bankata ima politika za upravuvawe so operativniot rizik? Vidi to~ka 2.6

2 Dali politikata na bankata e vo soglasnost so strate{kiot plan i dali gi definira osnovnite principi za upravuvawe so operativniot rizik? Vidi to~ka 2.6

3 Dali politikata jasno go definira operativniot rizik? Vidi to~ka 2.6

4 Dali politikata na bankata gi definira osnovnite procesi pri upravuvaweto so operativniot rizik identifikacija, ocenka, sledewe, namaluvawe i kontrola ? Vidi to~ka 2.6

5 Dali politikata na bankata za upravuvawe so operativniot rizik i drugite interni proceduri redovno se unapreduvaat i se nadopolnuvaat? Vidi to~ka 2.6

6 Dali politikata go definira pristapot na upravuvawe so neo~ekuvani nastani koi moàt da predizvikaat golemi zagubi?

7 Dali upravniot odbor imenuval lice ili odbor za upravuvawe so operativniot rizik? Vidi to~ka 2.6

8 Dali vrabotenite vo bankata koi se vklu~eni vo sistemot za upravuvawe so operativniot rizik se zapoznaeni so sodrìnata na politikata za upravuvawe so operativniot rizik? Vidi to~ka 2.6

9 Dali licata zadolèni za upravuvawe so operativniot rizik imaat soodvetno iskustvo i kvalifikacii?

10 Dali nadzorniot odbor go odobril vospostavuvaweto i organizacijata na sistemot na vnatre{ni kontroli vo bankata? Vidi to~ka 6.1



87

11 Dali politikata za upravuvawe so operativniot rizik gi vklu~uva site komponenti na mo`nite zagubi od operativen rizik po tipovi? Vidi to~ka 2.6

12 Dali bankata gi identifikuvala glavnite nadvore{ni i vnatre{ni faktori koi ja so~inuvaat izlo`enosta na operativen rizik? Vidi to~ka 2.6

13 Dali bankata ja identifikuvala gornata granica na tolerancijata na operativniot rizik?

Ne e praveno vo tekot na 2009

godina

14 Dali bankata ima proceduri za upravuvawe so operativniot rizik?

15 Dali nadzorniot i upravniot odbor se redovno informirani za procesot na upravuvawe so operativniot rizik? Vidi to~ka 2.6

16 Dali bankata vodi posebna evidencija za zagubite nastanati od operativniot rizik?

Ne se vodi vo tekot na 2009

godina

17 Dali bankata vr{i procenka na eventualnite idni zagubi od operativniot rizik?

Ne se praveni vo tekot na 2009

godina

18 Dali politikite i procedurite na bankata gi opi{uvaat najva`nite elementi i aktivnosti za kontrola na operativniot rizik? Vidi to~ka 2.6

19 Dali bankata, pri voveduvawe novi proizvodi/aktivnosti i operacii vr{i analizi od aspekt na operativniot rizik? Vidi to~ka 2.6

20 Dali upravuvaweto so operativniot rizik gi opfa}a i delovnite edinici na bankata (ekspozituri, filijali i sl.)? Vidi to~ka 2.6

21 Dali upravuvaweto so operativniot rizik gi opfa}a dru{tvata za pomo{ni uslugi na bankata?

Bankata ne koristi dru{tva

za pomo{ni uslugi

22 Dali internite sistemi na kontrola gi opfa}aat i delovnite edinici i dru{tvata za pomo{ni uslugi na bankata?


za pomo{ni uslugi

23 Dali bankata ja sledi finansiskata sostojba na dru{tvata za pomo{ni uslugi na bankata?


za pomo{ni uslugi

24 Dali vnatre{nata revizija na bankata ima metodologija za revizija vo domenot na operativniot rizik na bankata? Vidi to~ka 6.6



88

25 Dali frekvencijata na vnatre{nite revizii vo domenot na operativniot rizik e vo soglasnost so nivoto na izlo`enosta na operativniot rizik? Vidi to~ka 6.3

26 Dali vnatre{nata revizija na bankata ima svoi naodi i preporaki za unapreduvawe na upravuvaweto so operativniot rizik? Vidi to~ka 6.3


28 Dali bankata ima informati~ki sistem za poddr{ka pri upravuvaweto so operativniot rizik?

Vidi to~ka 7.2.6.1

29 Dali se jasno definirani odgovornostite za vospostavuvawe, unapreduvawe i sproveduvawe na politikite za sigurnosta na informativniot sistem i planot za kontinuitet vo raboteweto? Vidi to~ka 7.2.6

30 Dali politikite i planot od prethodnoto pra{awe se vo soglasnost so regulativata na Narodnata banka? Vidi to~ka 7.2.6

31 Dali bankata obezbedila nadzor nad planot za kontinuitet?

Vidi to~ka 7.2.6.2

32 Dali bankata ima plan na aktivnosti vo slu~aj na prekin na uslugite od dru{tvoto za pomo{ni uslugi na bankata?

Vidi to~ka 7.2.6.2

33 Dali ima jasno dokumentirani proceduri za identifikuvawe na itnite situacii vo koi se upotrebuva planot?

34 Dali planot vklu~uva proceduri za prenesuvawe na delovnite procesi na alternativnata lokacija?

Vidi to~ka 7.2.6.2

Vnatre{na revizija DA NE Komentar

1 Dali nadzorniot odbor organiziral slu`ba za vnatre{na revizija? Vidi to~ka 6.1

2 Dali bankata ima vnatre{na revizija kako nezavisen organizaciski segment koj funkcionira izdvoeno od drugite organizaciski delovi vo bankata? Vidi to~ka 6.1

3 Dali nadzorniot odbor ja ureduva organizaciskata postavenost, pravata, odgovornostite i odnosite so drugite organizaciski delovi vo bankata, kako i odgovornostite na rakovoditelot na slu`bata za vnatre{na revizija? Vidi to~ka 6.1

4 Dali vnatre{nata revizija ima politiki i proceduri za vr{ewe na revizijata koi se odobreni od nadzorniot odbor? Vidi to~ka 6.1



89

5 Dali se soodvetni sistemite na vnatre{na kontrola vo bankata i dali periodi~no se testiraat i se revidiraat? Vidi to~ka 6.4

6 Dali upravniot odbor na bankata obezbedil nepre~eno funkcionirawe na vnatre{nata revizija, odnosno dali obezbedil slu`bata za vnatre{na revizija da ima pristap do dokumentacijata i do vrabotenite vo bankata, so cel da se sproveduvaat nepre~eno nejzinite aktivnosti? Vidi to~ka 6.1

7 Dali vnatre{nata revizija na bankata opfa}a:

a) ispituvawe i ocenka na adekvatnosta i efikasnosta na sistemite na vnatre{na kontrola?

b) ocenka na sproveduvaweto na politikite za upravuvawe so rizicite?

v) ocenka na postavenosta na informativniot sistem?

g) ocenka na to~nosta i verodostojnosta na trgovskite knigi i finansiskite izve{tai?

d) proverka na to~nosta, verodostojnosta i navremenosta vo izvestuvaweto, soglasno so propisite?

|) proverka na po~ituvaweto na propisite, eti~kiot kodeks, politikite i procedurite?

e) ocenka na sistemite za spre~uvawe perewe pari?

`) ocenka na uslugite {to bankata gi dobiva od dru{tvata za pomo{ni uslugi na bankata?

z) sproveduvawe istragi za posebna namena?

y) revizija na raboteweto na liceto/slu`bata za kontrola na primena na propisite? Vidi to~ka 6.3

8 Dali vo vnate{nata revizija ima najmalku edno lice koe poseduva sertifikat za ovlasten revizor? Vidi to~ka 6.2

9 Dali liceto koe vr{i vnatre{na revizija izvr{uva i drugi zada~i? Vidi to~ka 6.2

10 Dali vnatre{nata revizija vr{i sledewe na efikasnosta na funkcioniraweto na sistemite za vnatre{na kontrola?

Vidi to~ka 6.4

11 Dali vnatre{nata revizija e nezavisna?

Vidi to~ka 6.1 Vidi to~ka 6.2

12 Dali vrabotenite vo vnatre{nata revizija imaat iskustvo i poznavawa od oblasta na revizijata?

Vidi to~ka 6.2



90

13 Dali vnatre{nata revizija podgotvuva naodi i preporaki od izvr{enite revizii?

Vidi to~ka 6.3

14 Dali vnatre{nata revizija vr{i proverka na postapuvaweto po dadenite naodi i preporaki?

Vidi to~ka 6.3 15 Dali vnatre{nata revizija gi opfa}a i delovnite edinici na bankata (ekspozituri, filijali, {alteri i sl.)?

Vidi to~ka 6.3

16 Dali vnatre{nata revizija gi opfa}a kreditnite posrednici na bankite najmalku spored zakonski odredenata dinamika?

Bankata nema posrednici za kreditirawe.

Soodvetno vakva revizija ne e sprovedena.

17 Dali vnatre{nata revizija vr{i kontrola na dru{tvata za obezbeduvawe pomo{ni uslugi na bankata i na dogovorite potpi{ani pome|u bankata i ovie dru{tva?


za pomo{ni uslugi

18 Dali vnatre{nata revizija izgotvuva izve{tai za vnatre{nata revizija, i toa najmalku vo obemot i dinamikata {to se predvideni vo Zakonot za bankite?

Vidi to~ka 6.5

19 Dali vnatre{nata revizija gi dostavuva polugodi{niot i godi{niot izve{taj za raboteweto do nadzorniot odbor, upravniot odbor i odborot za revizija na bankata?

Vidi to~ka 6.5 20 Dali vnatre{nata revizija vedna{ gi izvestuva nadzorniot odbor i upravniot odbor na bankata, dokolku vo tekot na revizijata utvrdi nepo~ituvawe na standardite za upravuvawe so rizicite poradi {to postoi mo`nost za naru{uvawe na likvidnosta ili solventnosta na bankata? Vidi to~ka 6.3

21 Dali vnatre{nata revizija vedna{ go izvestuva nadzorniot odbor dokolku vo tekot na revizijata utvrdi deka upravniot odbor na bankata ne gi po~ituva propisite, op{tite akti i internite proceduri na bankata?

Vidi to~ka 6.5

22 Dali upravniot odbor na bankata vedna{ prezema merki za nadminuvawe na nepravilnostite vo sistemite za vnatre{na kontrola, utvrdeni pri vnatre{nata revizija?

Vidi to~ka 6.3

23 Dali sistemite na bankata za vr{ewe kontrola se vo soglasnost so goleminata i obemot na aktivnostite na bankata, kako i na obemot i vidot na rizicite na koi taa e izlo`ena? Vidi to~ka 6.4 24 Dali se vr{i redovna kontrola, testirawe i unapreduvawe na sistemite na kontrola?

Vidi to~ka 6.4



91

25 Dali vnatre{nata revizija vr{i redovni revizii i dali se tie vo soglasnost so usvoenite planovi na celokupnoto rabotewe na bankata i vo soglasnost so obemot i zna~eweto na oddelnite aktivnosti?

Vidi to~ka 6.3 26 Dali upravniot odbor ili odborot za revizija vr{i ocenka na efektivnosta na vnatre{nata revizija?

Vidi to~ka 6.3 Korporativno upravuvawe, usoglasenost so propisite, ostanato DA NE Komentar

1 Dali organite na bankata se postaveni vo soglasnost so regulativata?

Statut na Bankata

2 Dali se ispolnuvaat kriteriumite za licata so posebni prava i odgovornosti?

3 Dali upravniot odbor na bankata e celosno zapoznaen so rizicite na koi e izlo`ena bankata vo svoeto rabotewe?

4 Dali postoi formalna podelba na odgovornosta me|u ~lenovite na upravniot odbor i licata so posebni prava i odgovornosti koi izvr{uvaat rakovodna funkcija vo bankata?

5 Dali upravniot odbor vr{i ocenuvawe na efikasnosta na licata so posebni prava i odgovornosti koi izvr{uvaat rakovodna funkcija vo bankata?

Ne formalno - preku

nazna~uvawe na odgovornosti so memorandumi i

sledewe na izvr{uvaweto na

istite

6 Dali upravniot odbor vr{i periodi~na ocenka na svoeto rabotewe?

Go izvestuva NO na sednici, no ne

e formalno

7 Dali postoi Eti~ki kodeks i dali se po~ituva?

8 Dali upravniot odbor e vklu~en vo operativnite aktivnosti vo bankata?

9 Dali upravniot odbor gi ostvaruva planiranite aktivnosti i rezultati?

10 Dali postoi plan za obuki na vrabotenite vo bankata?

11 Dali bankata vodi evidencija za sudskite procesi?

12 Dali bankata ima a`urirani podatoci za akcionerite i povrzanite lica?

13 Dali aktite na bankata se vo soglasnost so regulativata?



92

14 Dali upravniot odbor na bankata imenuval lice/lica ili organiziral slu`ba za kontrola na usoglasenosta na raboteweto na bankata so propisite? Vidi to~ka 4

15 Dali liceto/licata koi se zadol`eni za kontrola na usoglasenosta na raboteweto na bankata so propisite imaat soodvetno iskustvo i kvalifikacii? Vidi to~ka 4

16 Dali liceto/slu`bata za kontrola na usoglasenosta na raboteweto na bankata so propisite se samostojni vo izvr{uvaweto na rabotite {to se vo nivna nadle`nost i dali gi izvr{uvaat edinstveno rabotite na kontrola na usoglasenosta na raboteweto na bankata so propisite? Vidi to~ka 4

17 Dali liceto/licata koi se zadol`eni za kontrola na usoglasenosta na raboteweto na bankata so propisite podnesuvaat mese~ni izve{tai do upravniot odbor, odnosno kvartalni izve{tai do nadzorniot odbor na bankata? Vidi to~ka 4

18 Dali vo raboteweto na bankata postojat zna~ajni otstapuvawa od propisite? Vidi to~ka 4

19 Dali izve{taite (na datumot na finansiskite izve{tai) koi bankata gi dostavuva do Narodnata banka za potrebite na supervizijata se to~ni i navremeni? Vidi to~ka 5

20 Dali postojat soodvetni proceduri za obezbeduvawe usoglasenost so propisite?

Postojat proceduri

Vidi to~ka 4

21 Dali se po~ituvaat re{enijata i merkite izre~eni od guvernerot? Vidi to~ka 9

22 Dali bankata ima proceduri za spre~uvawe perewe pari i dali tie se primenuvaat? Vidi to~ka 10

23 Dali vrabotenite vo bankata se zapoznaeni so procedurite za spre~uvawe perewe pari? Vidi to~ka 10

24 Dali bankata ima godi{ni i strate{ki planovi i celi?

25 Dali vo bankata postojat interni kontrolni proceduri vo domenot na nabavkite?

nbrm report - uni banka7.1.5 operativni sistemi 58 7.1.6 korisni~ki pristap 58 7.1.7 baza na...

Documents