naukata go otkriva boga · 2019. 6. 22. · pomno`en sam so sebe i ist e so brojot na nulite koga...

NNAUKATA GO OTKRIVA BOGA

Naslov na originalot: Science Discovers God by Ariel Roth

Prevod: Ilija Kirov

The Center for Natural Studieswww.creation6days.com

DD-r Ariel Rot

Nauka go otkriva Boga

Pozadina na golemata kontraverzija

5

Sodrìna

Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4

Glava 1. Dali nau~nikot smee da veruva vo Boga?. . . . . . . . 8

Glava 2. Besprekorno organiziran i doteran univerzum 24

Glava 3. Kako nastanal ìvotot? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .48

Glava 4. Zamrsenost na sloènosta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .68

Glava 5. Tolku malku vreme za sî . . . . . . . . . . . . . . . . . . .92

Glava 6. Modni trendovi vo naukata . . . . . . . . . . . . . . . .113

Glava 7. Dali naukata e isklu~iva? . . . . . . . . . . . . . . . 136

Glava 8. Sostavuvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .151

Re~nik na stru~ni termini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 171

Indeks . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . 177

Dali ~ovekoviot ìvot ima nekakvo zna~ewe ili cel? Dali postoi Bog?Ako postoi, zo[to dozvoluva da ima tolku stra dawa? Zarem naukata nemoè da dade adekvatni odgovori na ovie pra[awa bez da go zeme vo pred-vid Bo`jeto postoewe? Vakvite pra[awa ne im davaat mir na na[ite najd-laboki misli dodeka sme vo potraga po odgovorite za svoeto poteklo, zacelta na na[eto postoewe i na[ata kone~na sudbina. Malkumina se onie[to moàt da gi ignoriraat ovie zbunuva~ki zagonetki koi postojano ni senametnuvaat dodeka, ~udej]i se, razmisluvame za tajnata na na[eto pos-toewe. Pra[aweto dali postoi Bog e vsu[nost pra[awe koe nikoga[ nemada is~ezne.

Za sre]a, koga ]e se dojde do poslednite pra[awa za nastanokot naìvotot, ne e sé naga\awe. Poslednive godini pove]e zna~ajni nau~niotkritija ni otkrija deka postoi takva preciznost i sloènost vo svetot[to postoi, taka [to e mo[ne te[ko da se tvrdi deka seto ona [to postoinastanalo samo po sebe, prosto re~eno, nastanalo slu~ajno. Izgleda dekaeden beskrajno mudar Bog mora da e vme[an vo planiraweto na ~udesnatasloènost koja postoi sekade vo celata vselena.

Nekoi nau~nici moèbi vedna[ ]e kaàt deka naukata ne moè da gorazgleduva pra[aweto za Bo`jeto postoewe, bidej]i naukata i Bog se dverazli~ni podra~ja na razmisluvawe. Za àl, takviot pogled i nametnuva nanaukata ograni~en pogled na ne[tata i taka ja ograni~uva nejzinata sposob-nost da ja pronajde celosnata vistina. Naukata ne moè da go pronajde Bogasé dodeka go isklu~uva od svojot domen na objasnuvawe. Ako naukata se stre-mi da dade smisleni i vistiniti odgovori na na[ite najdlaboki pra[awa,taa treba da izleze od zatvorot na sekularizmot vo koj e sega zarobena.Treba da bide otvorena kon mo`nosta deka postoi Bog i da ne Go isklu~uvakako ne[to [to pripa\a na druga oblast na istraùvawe. Ovaa kniga prio\ana pra[aweto za Bo`jeto postoewe od stavot deka naukata e, ili bi treba-lo da bide, otvorena potraga po vistinata i deka ]e im dozvolime na fak-tite koi postojat vo prirodata da ne vodat, kade i da odi toj pat. Naukata~esto se vpu[ta vo razni [pekulacii i hipotezi kako [to se postoeweto nadrugi univerzumi nadvor od na[ata vselena ili nastanokot na ìvotot samod sebe. Za da bide dosledna, naukata treba da odlu~i da ja razgleda

7

PPREDGOVOR

mo`nosta deka postoi Bog. Takvata otvorenost na umot bi bila mnogu va`navo slu~aj koga Bog navistina postoi.

Za pra[aweto na Bo`jeto postoewe, intersno e toa [to pionerite namodernata nauka, kako [to se Kepler, Galileo, Bojl (Boyle), Paskal (Pascal),Line (Linne) i Wutn (Newton), site go vklu~uvale Bog vo svoite nau~ni pogle-di. Tie ~esto zboruvale za Boga, i za niv, nivnite nau~ni studii bile otkri-vawe na zakonite [to Bog gi sozdal. Tie intelektualni xinovi pokaàadeka naukata i Bog moàt da odat zaedno dodeka se prou~uva prirodata. Odtoa vreme pa navamu, pati[tata na Bog i naukata se razdeluvaat idene[nata nauka vo su[tina go ignorira Bog. Isto taka, nekoi nau~nici sedlaboko zagrièni deka prevzemaweto na vodstvoto vo op[testvoto odstrana na religioznite lu\e seriozno ]e i na[teti na naukata. Od drugastrana, postojat sugestii deka nekoi nau~nici i drugi akademici povtornose zainteresirani za Boga. Pri~ina za toa se neodamne[nite zna~ajniotkritija kako [to e na primer otkritieto kolku to~ni vrednosti sepotrebni za objasnuvawe na osnovnite sili na fizikata i mo[ne komplek-snite biohemiski fenomeni kaj ìvite organizmi. Tie naodi sozdavaatgolemi somnevawa za toa deka takvata sostojba na ne[tata nastanala pros-to slu~ajno i denes stanuva porazumno da se veruva vo Bog otkolku vo kra-jnite neverojatnosti [to morame da gi pretpostavime za da kaème ne[toza ona [to postoi, ako ne go prifa]ame Bo`jeto postoewe.

Ovaa kniga ima dlabok pristap na taa tema [to e su[tinski va`no za daimame seopfaten pogled na pra[aweto za Bo`jeto postoewe. Bidej]i naj-glasnite osporuvawa deka Bog postoi poteknuvaat od naukata, diskusijatavoglavno e sosredoto~ena na temite [to se povrzani so nea. Za da moàm damu pomognam na ~itatelot da gi oceni naodite i zaklu~ocite na naukata, votekstot vklu~iv pove]e opisi za toa kako nau~nicite doa\aat do svoiteotkritija, osvrnuvaj]i se posebno na detalite povrzani so postoeweto naBog.

Ovaa kniga zapo~nuva so kratok istoriski pregled, koj ni go otkrivafaktot [to iznenaduva, a toa e deka ~etiri od deset nau~nici vo SAD veru-vaat vo Bog kako li~nost koj odgovara na nivnite molitvi. Paradoks e toa[to mnogu malku od niv, skoro nitu eden, objavuvaat ne[to za Boga vonau~nite spisanija i u~ebnici. Ona vo [to nau~nicite veruvaat i ona za [topi[uvaat koga ]e zavzemat nau~en stav moè da bidat mnogu sprotivstavenine[ta. Zatoa ovaa kniga se fokusira na pove]e klu~ni pra[awa koi sepovrzani so Bo`jeto postoewe. Tie pra[awa se odnesuvaat na sloènataorganizacija na materijata vo vselenata i preciznosta na fizi~kite sili.Potoa sleduvaat pove]e biolo[ki temi vo koi e vklu~eno pra[aweto zanastanokot na ìvotot, genetskiot kod i sloènite strukturi kako [to seokoto i mozokot. Potoa e razgledan problemot na sprotivstavenosta voodreduvaweto na vremeto spored evolucijata koga ]e se sporedi so naoditedo koi se doa\a koga ]e se razgledaat fosilnite ostatoci. Se ustanovuvadeka dolgite geolo[ki periodi koi gi pretpostavuva evolucijata se pot-polno neadekvatni i neverojatni.

Poslednata tretina od knigata se zanimava so intrigantnoto pra[awezo[to, so ogled na toa deka tolku mnogu podatoci ukaùvaat na Bo`jeto pos-toewe kako edinstven na~in da se dokaè ona [to go zabeleùvame,nau~nicite i ponatamu mol~at ne spomnuvaj]i go Negovoto ime? Na toa

8

pra[awe se prio\a i od perspektiva na dominantnite idei koi se socio-lo[ki mo[ne silni, kako [to e evolucijata i od perspektiva na otfrlawe-to od strana na elitata na mo[ne mo]nite nau~ni krugovi. Zaklu~ok na kni-gata e deka naukata dava golem broj dokazi deka postoi Bog. Ostanuvanade`ta deka nau~nicite ]e dozvolat Bog da se vrati vo nau~nata perspek-tiva, kako [to bilo kaj pionerite na modernata nauka.

Ovaa kniga voglavno gi razgleduva dvata silno sprotivstaveni pogledina svetot. Od edna strana, ima takvi koi ja ograni~uvaat realnosta samo naona [to moè da se vidi vo prirodata; vo su[tina, za niv ne postoi ne[topove]e od toa. Toj stav se poklopuva so aktuelniot dene[en stav na naukatadeka ne postoi Bog. Drugi veruvaat deka postoi i druga transcendentnarealnost koja e nad ona [to e prosto ednostavno i voo~livo. Za niv na[etopostoewe ima krajno zna~ewe- postoi Bog koj ne sozdal, vklu~uvaj]i gi ifaktorite kako [to se na[ata svest, razum, grià za drugite i ~uvstvoto zapravednost. So drugi zborovi, vo realnosta postoi pove]e od obi~natavidliva materija i postoi cel i smisla poradi koja e sozdaden na[iotìvot. Bilo koj pristap od ovie dva da go usvoime, ]e ima dlaboko vlijaniena na[iot pogled na svetot i na na[ata li~na ìvotna filozofija. Ovaarasprava pretpostavuva deka odvoenosta na ovie dva pogleda na svetot nee validna. Obi~nite podatoci vo su[tina, ne prisiluvaat da zaklu~imedeka se slu~uva ne[to nevoobi~aeno i jasno e deka razumniot transcenden-ten Bog bil vklu~en vo sozdavaweto na sloènosta [to ja zabeleùvame sona[ata obi~na percepcija.

Dali e ovaa kniga objektivna? Dali e nepristrasna? Za àl, odgovorot ivo dvata slu~aja e ne. Koj od nas moè da tvrdi deka e potpolno objektiven?Od druga strana, posebno nastojuvav da bidam fer vo odnos na faktite,osvrnuvaj]i se na najdobrite i najzna~ajnite. Go povikuvam ~itatelotsvoite zaklu~oci da gi donesuva vrz osnova na jasnite podatoci i fakti, ane vrz osnova na op[toprifatenite gledi[ta. Ovaa kniga e, ednostavnore~eno, pregled na tolkuvawata [to preovladuvaat. Nekoi zaklu~oci ne sevo sklad so oficijalnite stavovi na naukata. Ako sakame da gi podobrimeprifatenite gledi[ta, morame da bideme podgotveni i da pobegneme odniv.

Nekoi zborovi vo tekstot, kako [to se vistina, nauka, religija, Bog,evolucija i sozdavawe se mo[ne va`ni za ovaa rasprava, no imaat razli~naupotreba i zna~ewe. îtatelot bi trebalo da go koristi re~nikot koj enapi[an na krajot od knigata za da moè da go razjasni nivnoto zna~ewekoga se koristat vo ovaa rasprava. Vo nekoi slu~ai e identifikuvanaposebnata upotreba vo tekstot.

Posle pove]e od 50 godini otkako se zanimavam so sporot koj postoi me\ureligijata i naukata, mnogu dobro sfa]am kolku ovie pra[awa [to se odne-suvaat na pogledot na svetot i koi ja odreduvaat ~ovekovata ìvotna filo-zofija moàt da stanat emocionalno naelektrizirani. Isto taka, svesensum deka na nekoi mojot pristap nema da im bide prijaten. @al mi e poraditoa. Site nie morame mnogu da u~ime edni od drugi i gi molam onie [toimaat poinakvi gledi[ta da prodolàt so komunikacijata i so toa da pri-donesat da se zgolemi vkupniot fond na ~ovekovoto znaewe.

Ariel Rot

9

NNapomena za golemite broevi

Svesen sum deka nekoi ~itateli imaat averzija kon broevite.Jas sum fasciniran od niv, no se obidov da gi odràm na minimum.Ponekoga[ morav da upotrebam mo[ne golemi broevi. Za brzosporeduvawe, namesto da gi pi[uvam celite broevi jas ja koristamvoobi~aenata konvencija da pi[uvam mal superskripten broj poslebrojot 10 za da go prikaàm brojot na prisutnite nuli (kvadrati nabrojot 10). Eve ilustracija na toj sistem:

101 = 10102 = 100103 = 1000 =iljada104 = 10.000105 = 100.000106 = 1.000.000 = milion107 = 10.000.000108 = 100.000.000109 = 1.000.000.000 = milijarda1010 = 10.000.000.000i.t.n.

Maliot superskripten broj pokaùva kolku pati brojot 10 epomnoèn sam so sebe i ist e so brojot na nulite koga brojot sepi[uva na voobi~aen na~in. Toa go [tedi trudot na ~itatelot da gibroi nulite vo golemite broevi i go olesnuva sporeduvaweto. Naprimer, lesno moè da se vidi deka brojot 1019 ima dve nuli pove]eod brojot 1017 (za da ne se brojat nulite koga bi bile zapi[anicelite broevi).

Vo ovoj sistem posebno treba da se ima na um toa deka sekoja nulaozna~uva deka brojot e pomnoèn so 10; zna~i 103 (1000) e 10 patipogolem od 102 (100); sli~no na toa, 107 (10.000.000) e 1000 patipomal od brojot 1010 (10.000.000.000)

10

NNeumorenDlaboko posveten na religijata, op[irno pi[uval za bib-

liskite proro[tva vo knigite na prorok Danilo i Otkrovenie; bil~len na komisijata za izgradba na pedeset novi religiski ustanoviokolu London i pomagal vo poklonuvaweto na Biblijata na siro-ma[nite.2 Dali bil sve[tenik, teolog ili misioner? Ne, nitu ednood toa. Toa e onoj koj mnozina go smetaat za najgolem nau~nik na sitevremiwa. Toa bil Isak Wutn (Issac Newton), ~ovek koj nadaleku ginadrasnal drugite umovi dodeka pomagal da se postavat cvrstitetemeli na modernata nauka. Negoviot ìvot se odlikuval sodlaboko po~ituvawe na Boga i cvrsta doverba vo Nego prekunau~noto istraùvawe.

Isak Wutn (slika 1.1) e roden vo Anglija 1642 godina; za àltatko mu umrel tri meseci porano. Isak o~igledno bil nedonosen~ei bil tolku mal [to moèl da se sobere vo sad od eden litar.Paradoksalno, negoviot bole`liv po~etok vo neobrazovana inepoznata familija proizvel doajen na filozofijata na negovotovreme. Za negoviot tatko, koj ne bil siroma[en, se kaùva deka neznael nitu da se potpi[e. Detstvoto na Isak bil mozaik od iskust-va koi bile kararkterizirani od negovata nenasitna èlba dapravi najdobar dizajn na site vidovi mehani~ki napravi, kako [tose zmejovite za deca i son~evite ~asovnici. Ja sakal knigata, aimal malku prijateli bidej]i pove]e ja sakal naukata od bezdel-ni~koto druèwe. Ne bil sekoga[ dobro sfaten, nitu cenet. Koga gonapu[til svojot dom i se zapi[al na univerzitetot Kembrix,negovite slugi se raduvale komentiraj]i deka ne go biduva za ni[todrugo, osven za univerzitet3. Opi[an kako “neumoren”,4 sakal daraboti sam mo[ne intenzivno na svoite proekti, ponekoga[ zabo-ravaj]i i da jade i da spie.

Vo Kembrix, Wutn vedna[ se istaknal i naskoro stanal poznat~len na univerzitetot. Na Kralskoto dru[tvo im pratil nov vid

11

Glava 1

Dali nau~nikot smeeda veruva vo Boga?

Naukata bez religija e hroma; religijata bez nauka e slepa.1

Albert Ajn[tajn

teleskop [to samiot go napravil (slika 1.2). Teleskopot proizvelgolema senzacija i entuzijazam i naskoro go privlekol vnimanietona najgolemite astronomi vo Evropa. Malku podocna, na Kralskotodru[tvo im pratil detalno podgotveni dokumenti za osobinite nasvetlinata i boite koi isto taka bile primeni so golemi pofalbi.Bil vozdr`an vo pretstavuvaweto na novite idei i ~esto svoiteproekti im gi pretstavuval na drugite so godini podocna od nivno-to zapo~nuvawe. Objavuval samo malku od svoite dela i proekti,“no sekoe negovo delo bilo nepropadliv spomenik na negovata geni-jalnost”.5

Verojatno e neizbe`no nenadejnoto pojavuvawe na mlad,neiskusen, no i mo[ne uspe[en nau~nik da ja predizvika kritikatana starata garda; vo negoviot slu~aj ne moralo dolgo da se ~eka toada se slu~i. Nastanale pove]e sporovi i istori~arite dostapi[uvale za niv. Wutn znael da bide stra[en protivnik. Otkako bipominal godini na svoite otkritija nekoga[ mu bilo te[ko da bidetrpeliv kon onie koi odvaj ne[to da razmisluvale za negovite ideiili voop[to ne gi razbirale, a odlu~ile da se sprotivstavat.

Poznat i dolg spor imalo me\u Wutn i Robert Huk (Hooke), kustos(nadzornik) na eksperimentite na Kralskoto dru[tvo (RoyalSociety). Huk ne bil obi~en nau~nik; i samiot bil na granicata na

12

Slika 1.1. Isak Wutn, na slikata naGodfray Kneller okolu 1689 godina.

Slika 1.2. Reflektira~kiot mikros -kop [to go konstruiral Isak Wutn i gopoklonil na Kralskoto dru[tvo 1671go dina.

genijalnosta. Podocna, toj ja napi[al raspravata Micrographia, kojaisto taka se odnesuvala na svetlinata i na temi od optikata. Huk sesmetal sebesi za kone~en avtoritet za mnogu ne[ta, i imal nepod-nosliva navika da tvrdi deka samiot do[ol do pove]eto otkritija.Koga vo Kralskoto dru[tvo se razgovaralo za ideite na Wutn, Hukpobrzal da istakne deka pove]eto idei na Wutn se napi[ani vonegovata Micrographia. Wutn, koj toga[ ne bil prisuten, bidej]i bilna univerzitetot Kembrix, kone~no istaknal deka pove]eto idei naHuk za svetlinata poteknuvaat od poznatiot francuski nau~nik ifilozof, Rene Dekart! Huk mu sugeriral na Wutn deka kako novaktreba da ja prodolì svojata rabota na teleskopite, a poleto naeksperimentalnata svetlina da go ostavi na onie koi ve]e imaleizraboteno zadovolitelni koncepti.6

Raspravata bila èstoka. Vode~kite intelektualci vo Londontajno se sostanuvale. Na tie sostanoci se razgovaralo za ideite naWutn i ovde, kako [to o~ekuval, Huk zaklu~il deka Wutn usvoilnekoi od negovite sopstveni idei.7 Se razgovaralo i za prirodatana svetlinata, tajna koja i den denes ne e potpolno razjasneta, kakoi za toa [to gi predizvikuva razli~nite boi na svetlinata. Wutn,koj izvr[il mno[tvo eksperimenti na taa tema brzo gi otfrlilargumentite na Huk kako potpolno pogre[ni. Tie raspravi sevodeni so godini se do smrtta na Huk. Eden istori~ar zaklu~il:“Wutn mu bil stra[en rival na Huk. Za Wutn, Huk bil samo nepod-noslivo dosaden, pla[liv [akal nemo]en da se hrani me\ulavovite.”8

I drugi, pokraj Huk, se obiduvale da gi osporat konceptite naWutn za svetlinata. Na evropskoto kopno, eden star ezuitskiu~itel od Lije`, Belgija, koj sebesi se narekuval Linus, se zain-teresiral za Wutnovite idei za oboenata svetlina. Toj eksperi-mentiral so prizmi, kako i Wutn, i smetal deka raznite boi nasvetlinata se predizvikani od oblacite na neboto. Koga Linus giprenel svoite gledi[ta na Kralskiot dvor, Wutn odgovoril soupatstvo kako da se izvr[i eden klu~en eksperiment [to ]e gorazre[i toa pra[awe i baral od Kralskoto dru[vo da go izvr[iekserimentot. Podocne`noto dopi[uvawe so Lije` pokaùva dekaLinus umrel, no negoviot lojalen u~enik Xon Gaskows (JohnGascoines), bil podgotven da ja prodolì negovata borba protivWutn. Sugestiite deka Wutn go izvel svojot eksperiment samoedna[ go odrazuvaat pateti~noto napoznavawe na Wutnovatatemelnost i povr[nosta na komentarite od Lije`. Toj klu~eneksperiment [to go sugeriral Wutn, kone~no e izvr[en voKralskoto dru[tvo vo prisustvo na Robert Huk, i moème da pret-postavime deka toj ne bil voodu[even od rezultatite.9Rezultatite bile to~no onakvi kako [to gi predvidel Wutn. Bi

13

trebalo toa da gi stivne prigovorite koi doa\ale od Lije`, no toane se slu~ilo. Eden drug profesor, Entoni Lukas (Anthony Lucas), japrodolìl vojnata protiv Wutn, no naskoro stanalo o~iglednodeka Lukas i Wutn se na dve daleku razli~ni nivoa na objektivnost.Na kraj, Wutn pobaral pismata od Lukas ve]e da ne mu se dostavu-vaat.

U[te popoznata e bitkata pome\u Wutn i Gotfrid VilijamLajbnic (Gottfried Wilhelm Leibniz), vo koja se sporele koj od niv prv jaotkril sloènata matemati~ka procedura za presmetuvawe naintegralite. Toa ne bila borba samo pome\u dvajca rivali; taadostignala me\unarodni razmeri. Germanecot Lajbnic imal mnogupobornici, voglavno na evropskoto kopno koi toj pronajdok mu gopripi[uvale nemu; vo Anglija Kralskoto dru[tvo bilo lojalna bazana Wutn, podrùvaj]i go kako pronao\a~. Sekoj od rivalite bil obv-inuvan deka go ukral konceptot na presmetuvawe od drugiot. Taaenigma, koja bila podvrgnata na obemni istraùvawa i izloèna vomnogu knigi, e mo[ne kompleksna i intrigantna, no nedostasuvaatnekolku zna~ajni fakti za da bide kone~no razre[ena. Generalno,nau~nicite se sloùvaat deka verojatno i dvajcata gi otkrile inte-gralnite ravenki nezavisno eden od drug,10 Wutn pred Lajbnic, noLajbnic prv gi objavil svoite naodi i simbolite na integralniteravenki [to toj gi razvil sé u[te se istite [to se u~at na ~asovitepo matematika. Dodeka borbata se vè[tuvala, Wutnoviot tabor goobvinil Lajbnic deka se obiduva da go ignorira porane[noto pri-mawe na edno pismo od Wutn, vo koe toj ukaùval na integralnitepresmetki. Od druga strana, ima obvinuvawa deka Wutn vlijael naKralskoto dru[tvo, vo izve[taite, na nego da mu go pripi[at pron-ajdokot mnogu vreme pred objavuvaweto na naodite na Lajbnic. Wutnbil pretsedatel na taa ugledna organizacija vo poslednite 24 godi-ni od svojot ìvot, koga se odvival sporot. Vo pogled na integral-nite presmetki na Lajbnic, Wutn go istaknuval misleweto dekatreba kako pronao\a~ da se prifati samo onoj [to prv ]e go objavisvoeto otkritie, a ne i onoj koj podocna ]e gi otkrie.

Isak Wutn vodel osameni~ki ìvot, posebno vo mladosta, iiako gi odbegnuval sudirite, ne se kolebal da ja upotrebi silata naintelektot i svojata polo`ba za da ja minimizira rabotata na onie[to mu se sprotivstavuvale. Kako [to i bi se o~ekuvalo, vo negopostoela i onaa blaga strana. Koga negoviot polubrat zabolel odmaligna treska, majka mu go neguvala dodeka ne ozdravel, no na kra-jot i taa se razbolela. Koga go razbral toa, Isak go napu[tilKembrix i pobrzal doma za li~no da se griì za nea. Eden odnegovite rodnini napi[al deka Isak ostanuval cela no] budenneguvaj]i ja, povivaj]i gi plikovite so svojata raka, koristej]i jasvojata ume[nost so koja bil poznat, za da í ja olesni bolkata.11 No

14

site negovi napori ne moèle da ja zaprat razornata bolest i majkamu po~inala. Iako site negovi odnosi so rodninite bile zategnatiporadi vtoriot brak na majka mu, toj sepak ostanal veren i sovesensin. Kako izvr[itel na nejzinata posledna èlba se pogriìl taada bide pogrebana pokraj negoviot tatko kogo toj nikoga[ ne govidel.

Wutn, koj ne sakal ni[to da objavuva, sepak na krajot gi objavilrezultatite od prou~uvawata vo tekot na mnogu godini, vo svoetodelo Principia,12 koe bilo pozdraveno kako “moèbi najgolemiot nas-tan vo istorijata na naukata- sigurno najgolem do porane[nite godi-ni”;13 kako i, “nikoj ìv ne bi moèl da ja ospori originalnosta ilimo]ta na toa delo. Wutn stanal priznat prvak na nau~nata misla inema nikoj koj bi moèl da go vkrsti svojot me~ so negoviot.”14Va`nosta na trotomnata Principia e vo toa [to so toa delo e vovede-no vo naukata dotoga[ nevideno i mnogu visoko nivo na opserva-ciona i matemati~ka strogost, zgolemuvaj]i go na toj na~in po~itu-vaweto kon takvite studii. Wutn ja postavil naukata na mnogupocvrst temel od onoj [to go imala vo minatoto. Principia e polna somatemati~ki dedukcii, opfakaj]i temi kako [to se gravitacijata,nebesnata mehanika, kometite, mese~inata, plimata, dvièweto nafluidite i zakonite koi se povrzani so seto toa. Negoviteprou~uvawa mu zadale smrten udar na golemiot, i popularen vo toavreme, kosmolo[ki sistem [to go razvil golemiot francuskimatemati~ar i filozof Rene Dekart (Rene Descartes), poznat popoznata izreka “Mislam, zna~i postojam.” Dekart pretpostavuvaldeka planetite se dviàt pod vlijanie na rotira~ki vrtlozi vonekoj eter ili medium koj se prostira niz celiot univerzum.Wutnovite elegantni presmetuvawa, koi pokaùvaat kako grav-itacijata objasnuva mnogu poedinosti vo preciznite formuli koi jaopi[uvaat rotacijata na planetite, ja eliminirale sekoja potrebaod Dekartovite idei. Na krajot na vtoroto izdanie Principia, Wutndodal nekoi napomeni kako zaklu~oci, pod naslov General Scholium.I ovde na videlo proizleguva ne[to od negovata verska revnost,bidej]i kaùva deka Bog e Sozdatelot, dodavaj]i go komentarotdeka “ovoj prekrasen sistem na sonca, planeti i kometi, moèl danastane samo preku namerata i vlasta na edno inteligentno i mo]noSu[testvo.”15

Na kraj Wutn gi objavil i rezultatite od svoite mnogubrojni is -traùvawa na svetlinata i optikata. Izgleda deka mnogu materi-jali mu bile podgotveni koga eden den, vra]aj]i se od univerzitetotvidel deka edna sve]a predizvikala poàr vo koj izgorele site tierakopisi i drugi mo[ne vredni dokumenti. Taa zaguba tolku gopogodila [to se raskaùva deka bil von sebe skoro mesec dena.Nekoi toa go opi[ale kako nerven slom, no drugi voop[to ne se

15

sloùvaat so toa.16 Site poedinosti od ìvotot na ovoj genij sepredmet na podrobni ispituvawa, no i na [pekulacii.17 Podocna,otkako pominalo pove]e vreme od edna decenija, toj gi objavil isvoite studii za svetlinata pod naslov Opticks (Optika).Istori~arot na naukata Vilijam Dampjer (William Dampier) komenti-ra “Koga ne bi napravil i ni[to drugo, negovata studija za optikatabi go postavila vo najvisokiot red me\u lu\eto vo naukata.”18Deloto Optika bilo pe~ateno vo tri izdanija vo Anglija, no istotaka se pe~ateni i dve izdanija na francuski i dve na latinskijazik.

Wutn primil mnogu po~esti. Negovata matemati~ka ve[tina voKembrix go dovela do polo`bata lukasovski profesor po matem-atika. Koga se preselil vo London, proglasen e za [ef nakova~nicata na pari (Master of the Mint) i taka bil vklu~en vo mnogugra\anski pra[awa. Francuskata akademija na naukite go izbralaza svoj ~len, a kralicata Ana mu dodelila titula vitez, i takastanal gospodin Isak Wutn. Volter (Voltaire), eden od golemitevoda~i na slobodata na mislata i dvièweto na razumot vo toavreme, li~no se zapoznal so Wutn. Go falel so zborovite “koga sitegenii vo vselenata bi se sobrale na edno mesto, toj bi trebalo dabide nivni voda~.”19 Podocna, poznatiot francuski matemati~ar ikosmolog Laplas (Laplace) smetal deka na Wutnovoto delo Principiazasekoga[ mu e obezbedeno “mesto nad sé [to moè da go proizvede~ovekoviot um.”20 Neodamna vo raspravata za najva`nite li~nostina minatiot milenium, spisanieto Time go izbral Wutn za li~nostna 17. vek.21 Nesomneno e deka Isak Wutn bil eden od najgolemiteumovi na site vremiwa. Pokraj svojata vrvna nau~na ostroumnostbil i dlaboko poboèn i toa imalo zna~ajni implikacii na negovo-to prou~uvawe na odnosot me\u Bog i naukata. Wutn ne go odobruvalneverstvoto vo Boga, tvrdej]i deka “ateizmot e tolku besmislen iodvraten za ~ove[tvoto taka [to nikoga[ nemal mnogu svoiu~iteli,”22 i ne podnesuval nitu edna lekomislenost vo pogled nareligioznite ne[ta; koga takvo ne[to bi se slu~ilo vo negovo pris-ustvo toj toa ostro go kritikuval.23 Iako pove]eto nau~nici vo nego-vo vreme veruvale vo Bog, iako bila voobi~aena praksa nau~niciteda se povikuvaat na Boga vo svoite nau~ni spisi, Wutn se odlikuvali so obemni studii za religiozni temi i so svojata dlabokapobo`nost. Wutn mu ostavil na potomstvoto golem broj spisi, iverojatno e deka barem edna tretina od niv e povrzana so temi odverata vo Boga.

Wutn posebno se interesiral za bibliskite proro[tva i giprou~uval site materijali do koi moèl da dojde, a bile povrzaniso taa tema- nezavisno dali bile pi[uvani na gr~ki, aramejski,latinski ili evrejski jazik. Napravil dolg spisok na mo`ni tolku-

16

vawa. Posebno se interesiral za odnosot pome\u bibliskiteproro[tva i istorijata i pred svojata smrt go podgotvil rakopisotza tolkuvaweto na istoriskite datumi. Toj rakopis e objaven ponegovata smrt pod naslov Chronologies of Ancient Kingdoms Amended(Popraveni hronologii na drevnite carstva). Posebno mu bile zan-imlivi dvete prvenstveno proro~ki knigi vo Biblijata, knigata naprorokot Danilo i Otkrovenieto. Prou~uvaj]i gi, go koristelistiot analiti~ki pristap [to go koristel i pri prou~uvaweto naprirodata. Napravil i serija od petnaeset “Pravila za tolkuvawena zborovite i jazikot na Biblijata”.24 Pororo[tvata vo tie dveknigi gi tolkuval kako otkrovenie za istorijata na svetot i mnogudene[ni tolkuvawa na tie bibliski knigi sli~ni se so onie naWutn. Nekolku godini po negovata smrt negovite studii se objavenikako kniga: Observations upon the Prophecies of Daniel and theApocalypse of St. John (Zabele[ki za Proro[tvata na Danilo iOtkro venieto na sv. Jovan).25 Pi[uval i za Hristoviot ìvot i zadrugi bibliski temi, nekoga[ pokaùvaj]i golema nezavisnost vosvoeto teolo[ko razmisluvawe. Veruval vo ona [to e zapi[ano voBiblijata, deka site narodi poteknuvaat od Noe i deka Bog eSozdatel na sé [to e sozdadeno kako [to Toj kaùva vo Desettezapovedi.26 Prou~uvaweto na Bo`jata priroda i prou~uvaweto naBo`jeto Sveto Pismo bil odraz na negovata golema èlba da gozapoznae ve~niot Bog.

Wutn ja prou~uval i alhemijata i op[irno pi[uval za nea.Temelno ja poznaval alhemiskata literatura na svoeto vreme i nataa tema i prio\al so istiot analiti~ki stav [to go primenuval ipri prou~uvaweto na drugite temi. Nekoi [arlatani i donele lo[glas na alhemijata bidej]i sakale da uspeat osnovnite elementi dagi transformiraat vo zlato, no vo vremeto na Wutn, pod vlijanie navnimatelnata rabota na Robert Bojl, alhemijata po~nala da jaotfrla svojata misti~na nametka na svojot pat da stane uglednahemija. Nekoi se obiduvale Wutn da go proglasat za misti~nali~nost poradi negovite alhemiski spisi, no toa go negira negoviotpotpolno racionalen (t.e. zasnovan na zdraviot razum) pristap konfizikata, matematikata i Biblijata. Nekoi od misti~nite imp-likacii na alhemijata moèbi bile interesni za negovite neodgov-oreni pra[awa, no toj sekoga[ baral eksperimentalna potvrda voalhemijata kako [to toa go pravel i vo fizikata.27

Oreolot na religiski àr koj bil sozdaden okolu Wutn mu donelmnogu po~ituva~i. Eden poznat Francuz se obidel da razvie novaReligija na Wutnovata crkva. Drug Francuz seriozno ja kritikuvalAnglija zatoa [to ne ja po~ituva dovolno pobo`nosta na Wutn. Tojduri baral kalendarot da se revidira i da zapo~nuva so datumot naWutnovoto ra\awe i da se izgradi crkva na mestoto kade se rodil

17

Wutn.28Matemati~arot Fatio de Duje (Dullier) koj se rodil vo {vaj-carija, bil dobar Wutnov prijatel i edno negovo pismo ja odrazuvadlabinata na duhovnosta na Wutn i negovoto vlijanie. Fatio serazbolel i ne o~ekuval deka ]e preìvee. Pi[uvaj]i go moèbisvoeto posledno pismo do Wutn, toj kaùva: “Mu blagodaram na Boga[to du[ata mi e vo potpoln mir, vo [to ti ima[e glavna uloga.”29

Wutn e pogreban me\u velikanite na Anglija, vo veli~estvenatai po~ituvana Vestminsterska opatija (Westminster Abbey).Paradoksalno, okolu vek i polovina podocna i ârls Darvin(Charles Darwin), koj imal potpolno razli~ni idei za Boga, e istotaka pogreban vo Opatija, samo metar- dva podaleku od grobot naWutn. Koga gi posetiv grobovite na tie dve xinovski ikoni na nauka-ta, ne moèv, a da ne se zamislam nad sprotivnosta na nasledstvo-to [to dvajcata go ostavile na svetot. Taa sprotivnost e osnova nagolem del od diskusiite vo slednite glavi.

Za Wutn, Bog ne bil obi~en koncept; toj ~uvstvuval kon Bogadlaboka po~it, kaùvaj]i deka “Toj vladee so celata vselena, nekako du[ite vo svetot, tuku kako Gospodar nad sé; … Sevi[niot Boge ve~en, beskraen i apsolutno sovr[en.”30 Za nego Bog bil i li~enBog, koj nas ne saka i Kogo i nie treba da go sakame i da go po~itu-vame. Postoi nota na ednostavna iskrenost koga Wutn kaùva deka“morame da veruvame deka postoi eden Bog ili sevi[en Monarh, zada imame stravopo~it kon Nego i da Mu se pokoruvame, da gi po~itu-vame Negovite zakoni i da mu oddavame ~est i slava. Morame daveruvame deka Toj e Tatko od kogo poteknuvaat site ne[ta i deka Tojgi saka Svoite lu\e kako Svoi deca taka [to za vozvrat i tie moàtda Go sakaat Nego i da mu se pokoruvaat kako na svoj Tatko.”31

Isak Wutn pomognal, verojatno mnogu pove]e od bilo koj drug,naukata da se postavi na cvrsti temeli. Toa go napravil so primenana mnogu strogite standardi vo svoite istraùvawa i publikacii.Na nekoi moèbi ]e im izgleda paradoksalno [to eden od naj-golemite svetski nau~nici bil tolku silno religiozen ~ovek.@ivotot na Wutn jasno ilustrira deka vrvnata nauka i mnogu sil-nata vera vo Boga moàt da odat zaedno edna so druga.

WWutn ne bil samWutn ìveel vo vreme koe bilo mnogu kriti~no za naukata. Toa

bilo vreme koga modernata nauka se osloboduvala od stisokot navekovnite stari tradicii. Opservacijata, eksperimentite imatemati~kata analiza po~nale da ja zamenuvaat filozofskatadogma na periodot koj so pravo moè da se okarakterizira kako“Mra~no doba.” Renesansata koja se pojavuvala, nare~ena i “oìvu-vawe na u~eweto”, sozdala atmosfera na intelektualna brkotija.Vode~kite nau~nici tokmu posle toa vreme stanale pioneri na mod-

18

ernata nauka, i kako i Wutn, silno veruvale vo Boga kako Sozdatelna sé [to postoi. Principite na modernata nauka se pojavile vna-tre vo intelektualnata matrica vo koja Bog bil dominantno ime.

Johan (Johannes) Kepler (1571-1630), koj rabotel vo Praga, sevbrojuva me\u najgolemite nau~nici na site vremiwa. Toj dokaàldeka planetite se dviàt okolu sonceto po elipsovidna pateka, ane po kru`na. Mo[ne ve[t vo matematikata, razvil tri principa,nare~eni Keplerovi zakoni, koi se povrzani so dvièweto na plan-etite. Tie principi ostanale skoro nepromeneti do den denes.Kako i poznatiot italijanski astronom Galileo (1564-1642),Kepler ja sogledal tesnata vrska me\u Bog i matematikata na priro-data. Kepler bil motiviran da istraùva od èlbata da ja najde“matemati~kata harmonija vo umot na Sozdatelot.”32 Kako i Wutn,toj isto taka pi[uval za Hristos i za Negoviot ìvot na Zemjata.33

Sestraniot Francuz Blez Paskal (Blaise Pascal) (1623-1662) bilu[te eden brilijanten um na svojata era. Odli~no ja poznavalteologijata, ramnoteàta na fluidite i gi postavil temelite nateorijata na verojatnosta. Principite [to toj gi vostanovil sluàtkako osnova na sega[nata metoda za prou~uvawe na problemite vofizikata, biologijata i sociologijata, koga verojatnosta dekasekakvi ne[ta moàt da se slu~at treba da se procenimatemati~ki. Paskal bil dlaboko religiozen ~ovek; negovataimplicitna predanost na Boga se gleda od negovite zborovi deka“Celokupniot tok na ne[tata treba da ima svoja cel,a toa evospostavuvawe i veli~awe na religijata.”34

Angliskiot nau~nik-pioner Robert Bojl (Robert Boyle) (1627-1691) mnozina go smetaat za tatko na hemijata. Eden od negovitegolemi pridonesi bilo osporuvaweto na idejata deka svetot e soz-daden od samo ~etiri elementi: ogan, vozduh, zemja i voda.Studentite po hemija posebno go poznavaat po zakonot na Bojl, koj goobjasnuva obratno proporcionalniot odnos pome\u pritisokot ivolumenot na gasovite. Bojl veruval deka ~ovekot treba da go slaviBoga objasnuvaj]i go Negovoto sozdavawe, deka Bog go sozdal svetoti deka postojano treba da e prisuten i da deluva za svetot da moèda prodolì da postoi.35 Istori~arot Frenk Manuel (FrankManuel) kaùva deka “tradicionalnata upotreba na naukata kojatreba da go proslavuva Tatkoto (Bog) dobila novi dimenzii prekunejzinoto neguvawe od strana na Robert Bojl.”36 Bojl daruval gole-mo bogatstvo za religijski celi vo Irska i vo Nova Anglija.

Eden od vode~kite biolozi na svoeto vreme bil {vajcarecotKarl Fon Line (Carl Von Linne) (1701-1778). Toj bil istaknat ~len nafakultetot pri univerzitetot Upsala (Uppsala). Negovata slavaporadi klasifikacijata na sé [to znael go privlekla vnimanietona nau~nicite od celiot svet. Gi klasificiral site vidovi orga-

19

nizmi i pomognal da se vostanovi i denes koristeniot dvoimenskisistem za imenuvawe na organizmite so upotreba na imeto na rodoti vidot. I toj, kako i mnogu drugi nau~nici vo negovoto vreme, veru-val deka “prirodata ja sozdal Bog na Svoja slava i na blagoslov na~ovekot, i sé [to se slu~uva, se slu~uva po Negova zapoved i podNegovo vodstvo.”37

No site nau~nici na toa vreme ne ja prifa]ale Biblijata tolkuimplicitno. Vo Francija, prirodonau~nikot Bifon (Buffon) iznesu-val nebibliski gledi[ta, koi go namaluvale zna~eweto na Bo`jataintervencija vo prirodata; me\utoa, toj bil del od edno malo mal-cinstvo.

AA sega: konfrontacija na gledi[tataNa sostanokot na Geolo[koto dru[tvo vo Amerika (Geological

Society of America) vo Wu Orleans (New Orleans) prisustvuvaleiljadnici geolozi. Onoj [to pretsedaval na edno zasedanie istak-nal deka “kreacionizmot (naukata za sozdavaweto) e pogre[nanauka,” i izjavil deka “kreacionistite se isto taka la`ni kako ila`nite nov~anici”. Eden drug govornik kaàl deka “bibliskatakatastrofa”, vsu[nost geolo[koto tolkuvawe zasnovano na glob-alniot Potop [to e opi[an vo Biblijata, e “ne~esna” i “gnasna”.Nekoj drug pak izjavil deka “ne treba da se dozvoli naukata dazapadne vo zabludite na kreacionistite.”

Ova se samo nekoi od zagriùva~kite komentari [to gislu[nav.38 Iako se izneseni nekolku dokazi da se potkrepat tietvrdewa, toa ne bila obi~na nau~na diskusija. Ja snemalo onaa poz-nata slika na miren, vnimatelen nau~nik oble~en vo bel mantil.Taa èstoka reakcija delumno bila predizvikana i od Galupovata(Gallup) anketa na vozrasni lu\e vo Amerika koja pokaàla dekamnogu lu\e ne go sledat misleweto na sovremenata nauka. Vkupno44% od niv veruvat deka Bog go sozdal ~ovekot vo poslednite desetiljadi godini; 38% veruvaat deka Bog go vodi razvojot na ~ove~kiotvid vo period od pove]e milioni godini; a samo 9% veruvaat vomodelot spored koj ~ovekot evoluiral vo tekot na pove]e milionigodini i deka Bog ne e vme[an vo toa. Nekolkumina nemale svoj stav.Galupovata organizacija ja povtorila anketata u[te ~etiri pati irezultatite bile skoro isti.39 Izgleda deka na pove]eto lu\e im ete[ko da veruvaat deka postoeweto na ~ovekot nema nikakvozna~ewe ili cel i smisla, i deka nie ovde sme nastanale slu~ajno.

Gore citiranite kriti~ki komentari za Sozdavaweto (krea-cionizmot) ilustriraat deka sega[nata klima na mislewata namnogu nau~nici za Biblijata e mnogu porazli~na od klimata na mis-lewe koga ìveele pionerite na modernata nauka. Tie pionerisilno veruvale deka Biblijata e Bo`je Slovo. Denes nau~nicite za

20

Biblijata kaùvaat deka vo su[tina e bezvredna mitologija.Me\utoa, toa ne zna~i deka denes nau~nicite pove]e ne veruvaat voBoga. Prisustvuvav na eden me\unaroden geolo[ki kongres voPariz. Kako specijalen kulturen nastan po povod toj kongres vogolemata katedrala Notr Dam (Notre Dame) be[e odràn koncert naorgula. Prijatno me iznenadi koga zabeleàv deka mnogu geolozikleknaa na molitva koga vlegoa vo katedralata. Bi trebalo da sepretpostavi deka pove]eto od niv veruvaat vo Boga. Taa slikamoèbi ja objasnuva faktot deka Bog i religijata imaat dverazli~ni zna~ewa. Nekoi nau~nici otvoreno ja izrazuvaat svojatavera vo odreden vid religija, no ne i vo Boga. Drugi povlekuvaatostra linija pome\u religijata i naukata.40 ôvekot moè da jadefinira religijata na razli~ni na~ini, na primer vrz osnova namoralnata ispravnost i.t.n no zborot religija obi~no se sfa]a kakosluèwe na eden ili pove]e bogovi. }e prodolìme so objasnu-vaweto na toa sfa]awe.

Kolku nau~nici veruvaat vo Bog? Iako moàt da se najdatsekakvi brojki za toa vo raznite publikacii i nekontroliranitemislewa na internet, izgleda deka barem dve vredni istraùvawase objaveni vo presti`noto spisanie Nature. Bez posebno plani-rawe bile izbrani iljada lu\e od spisokot na nau~nici od AmericanMen and Women of Science (Lu\e i èni na naukata vo Amerika) ibile zapra[ani za nivnoto veruvawe vo Boga. No, [to nie podrazbi-rame pod imeto Bog? Zborot Bog moè da ima mnogu razli~nizna~ewa. Dali Bog e li~nost, ili e pak nekoj Princip, ili kako [tomi go kaà toa eden od moite profesori po zoologija, Bog e priro-data? Za pove]eto Bog e Superiorna Li~nost. Vo ova istraùvawena spisanieto Nature, bilo upotrebeno mo[ne konkretno tolkuvaweza toa koj e Bog, taka [to mnozina ne se osmeluvale da dadat pozi-tiven odgovor. Onie nau~nici koi bi izjavile deka veruvaat vo Bogamorale da potvrdat: “Veruvam vo Bog koj intelektualno i po pat na~uvstva komunicira so ~ove[tvoto, t.e. Bog na kogo ~ovek moè damu se moli i da o~ekuva odgovor na svoite molitvi. Pod ‘odgovor’ namolitvata podrazbiram pove]e od eden subjektiven psiholo[kiefekt na molitvata.” Nau~nicite koi bile ispituvani moèle dakaàt deka ne veruvaat vo takov vid Bog, ili deka ne znaat. Okolu40% kaàle deka veruvaat vo takov Bog koj odgovara na nivnitemolitvi; 45% kaàle deka ne veruvaat; a 15% nemale jasno odrede-no uveruvawe.41 Verojatno e deka i mnogu pove]e od 40% veruvaat voBog, no ne veruvaat vo takov Bog kako [to e definiran vo dadenataanketa. Eden nau~nik na rabot na svojot anketen list napi[al:“Veruvam vo Bog, no ne veruvam deka moè da se o~ekuva odgovor namolitvata.” Interesno e toa [to ova ispituvawe, izvr[eno 1996godina, bilo isto onakvo kakvo [to bilo i izvr[eno pred 80 godini,

21

so pribli`no isti rezultati. Malku podocna i na ~lenovite napresti`nata Nacionalna akademija na naukite (National Academy ofSciences) im bile postaveni istite pra[awa za nivnata vera voBoga. Samo 7% od niv kaàle deka veruvaat vo Bog koj moè daodgovori na molitvite, kako [to bil definiran vo pra[awata odtaa anketa.42

Zo[to tolku mal procent od ~lenovite na Akademijata veruvaatvo Boga? Izgleda deka vo toe se zame[ani pove]e faktori.43 Seo~ekuvalo deka povisokiot stepen na specijalizacija vo naukata,kako [to imaat ~lenovite na Akademijata, ]e im onevozmoì daimaat pojasen pogled na svetot. Specijalizacijata lesno moè da goograni~i ~ovekovoto gledi[te, posebno ako toj ne gleda podalekuod svoeto podra~je na specijalizacija. Isto taka, elitizmotpovrzan so ~lenstvoto vo Akademijata moè da formira vo ~ovekotstav na superiornost i gordost [to lesno gi ra\a uspehot vo nauka-ta. Takvata gordost moè da bide vo ostar kontrast so poniznosta imolitveniot stav [to postoi kaj onie [to iskreno veruvaat vo Boga.Postojat seriozni sugestii44 deka vo Boga veruvaat pove]e ~lenovina Akademijata otkolku [to priznale vo anketata i deka socio-lo[kite faktori imaat zna~ajna uloga vo uslo`nuvaweto nane[tata. Ve]e podolgo vreme se prifa]a stavot deka ~ovekot, za dabide nau~nik mora da ostane sloboden od religijata. Vo vremeto natoa ispituvawe, Akademijata podgotvuvala edna, i revidiraladruga kniga za toa deka vo u~ili[tata treba da se pottiknuvaizu~uvaweto na evolucijata nasproti u~eweto za sozdavaweto.Jasno e deka takvite aktivnosti i gledi[ta ne go pottiknuvaatveruvaweto vo Boga. Nasproti toa, eden ~len na akademijata seosmelil da ja kritikuva evolucijata vo pe~atot, istaknuvaj]i dekataa e mnogu fleksibilna i ~esto koristena da se objasnat sprotivs-taveni gledi[ta kako [to se na primer agresivnoto ialtruisti~koto odnesuvawe, kako i toa deka taa mnogu malku moèda pomogne vo eksperimentalnata biologija.45

Treba da se ima vo predvid deka Akademijata pretstavuva poma-lku od 2% nau~nici koi se vbroeni vo American Men and Women ofScience. Kako takva, taa ne moè da go pretstavuva misleweto nanau~nata zaednica vo celina, vo koja 40% od lu\eto veruvaat vo Bogkoj odgovara na nivnite molitvi. No zo[to toga[ Bog voop[to ne sespomnuva vo na[ite u~ebnici, statii i mediumski prezentacii?Nesomneno e deka taa nedoslednost ja odrazuva averzijata nadene[niot stav na nau~nicite kon verata vo Boga, no averzija kojane e vo sklad so veruvaweto na mnogu nau~nici. Faktorite zastavovite i op[testvenite okolnosti koi podocna ]e gi razgledameverojatno najdobro ja objasnuvaat taa nesoglasnost.46

22

Od druga strana, nau~nicite i drugite avtoriteti od Diskaveriinstitutot (Discovery Institute) imaat mo[ne zna~ajno vlijanie prekusvoite izdadeni knigi,47 predavawata i internetot. Tie promovi-raat deka mora da postoi nekoj vid inteligenten dizajn na priroda-ta i taa ideja vo sé po[iroki krugovi se pojavuva kako dvièwe na“inteligenten dizajn” ili “ID-a” koj steknuva se pogolema popu-larnost. No vode~kite nau~nici silno se sprotivstavuvaat duri ina najmalata sugestija za nekoj vid Bog [to postoi. Eden evolu-cionist vo eden neodamne[en broj na spisanieto American Scientistkaùva deka “uspehot na ID dvièweto do sega e zastra[uva~ki. Vobarem 40 dràvi ID se smeta kako dodatok na potrebniot nastavenplan vo javnite u~ili[ta.”48 Ne[to od atmosferata na toj spormoè da se po~uv stvuva koga ]e se razgleda izve[tajot [toDiskaveri institutot go podnel do Kongresot na SAD. Prezenteriteod toj institut naglasile deka se tamu prisutni “samo za da gi otvo-rat umovite koi elitnoto nau~no sve[tenstvo gi drì zatvoreni.”49

Neodamna eden poseben incident vo Kanzas ja odrazi sepogolemata va`nost na konceptot na inteligenten dizajn i kakvozakanuvawe pretstavuva toj koncept za evolucijata. Za da proceni[to treba da se vklu~i vo nastavnata programa na javniteu~ili[ta, dràvnoto Sobranie za obrazovanie (Board of Education)povikal pretstavnici od zagovornicite na in te ligentniot dizajn iod evolucijata na nekolku dena diskusija. Za àl, evolucionistitene se pojavile na tie sredbi za da se soo~at so zagovornicite nainteligentniot dizajn. No zatoa, mislele deka imaat potpolna slo-boda da odràt konferencii za pe~atot nadvor od tie sredbi!Bojkotot od strana na evolucionistite go vodela Amerikanskataasocijacija za nepredok na naukata (American Assotiation for theAdvancement of Science), koja e nagolemata op[ta nau~na organi-zacija na svetot i izdava~ na presti`noto spisanie Science. Kakopri~ina zo[to evolucionistite ne se pojavile na sredbite ekaàno, pome\u ostanatoto, deka sakat da gi izbegnat “pobrkanitegovori i zbunuvaweto na po[irokata javnost” i deka ima dovolnovreme seta taa rabota da se razgleda podocna. Me\utoa, takviteizgovori za nivnoto nepojavuvawe seriozno ukaùvaat na toa kolkuse slabi nivnite argumenti. Edna ~lenka na Sobranieto komenti-rala deka e “dlaboko razo~arana zatoa [to tie izbrale svojot kon-cept da go pretstavuvaat vo senka” i deka bi bila “mo[ne zadovolnaslu[aj]i go ona [to imaat da go kaàt na profesionalen, eti~enna~in.”50

Koga ]e se ospori dominantniot sekularizam na naukata, jasno ezo[to evolucionistite se ~uvstvuvaat neugodno.51

Pove]e moderni nau~nici i ponatamu veruvaat vo konceptotdeka Bog go sozdal svetot za [est dena, kako [to e toa opi[ano vo

23

Biblijata. Edna navedena kniga, In Six Days: Why 50 scientists chooseto believe in Creation (Za [est dena: Zo[to 50 nau~nici izbraa daveruvaat vo Sozdavaweto),52 se vsu[nost esei na 50 nau~nici sodoktorski diplomi, koi objasnuvaat zo[to veruvaat vo bibliskiotopis za Sozdavaweto. Posvetenosta na pionerite na modernatanauka na Biblijata i na izve[tajot za Sozdavaweto i denes postoi,nasproti mnogu osporuvawa i komentari na vode~kite nau~nici.Zboruvaj]i za gorespomenatata kniga, evolucionistot Ri~ardDokins (Richard Dawkins) od univerzitetot Oksford vo Anglija,kaùva deka “ne moèl nikoga[ da zamisli deka e mo`no da posto-jat tolku proizvolni mislewa i samoizmama.”53 Na drugata stranana Atlantikot, pokojniot Stefan Guld (Stephen Gould) od Harvardisto taka ja ismeal diskusijata za Soz da va weto. Spored negovotomislewe naukata do sega ima dadeno potpolno adekvatni odgovorii bez Boga. Toj evolucijata ja karakterizira kako “dokumentiranakako [to se i site drugi fenomeni vo naukata” i kako “eden od naj-golemite triumfi na ~ovekovite otkritija.”54 Borbenite rovovi sekopaat se podlaboko.

Nekoi se pra[uvaat zo[to, vo ova vreme na nauka, tolku mnogulu\e vo SAD sepak veruvaat deka Bog gi sozdal lu\eto. Nesomneno edeka za toa postojat mnogu pri~ini; eden od faktorite vo prilog natoa e “iznenaduva~ki golemiot broj u~iteli po biologija koi gopoddrùvaat kreacionizmot.”55 Zaedno so ovaa izjava na izdava~otna spisanieto The American Biology Teacher, vo rubrikata“Zloupotreba na edukacijata” e objaven i rezultatot od ispitu-vaweto na u~itelite po biologija vo srednite u~ili[ta vo raznidràvi. Rezultatite pokaùvaat deka od 29 do 69% od niv mislatdeka “kreacionizmot treba da se u~i na ~asovite po nauka vo javniteu~ili[ta”, a 16 do 30% toa i go pou~uvaat. Bog ne e mrtov na tienau~ni ~asovi. Od druga strana, Nacionalnata asocijacija nau~itelite po biologija (National Association of Biology Teachers) vo1995 godina objavila deka evolucijata e “nenadgleduvan, bezli~en,nepredvidliv i priroden proces.”56 Upotrebata na zborovite“nenadgleduvan” i “bezli~en” na mnozina im sugeriralo dekaAsocijacijata go usvojuva ateisti~kiot stav i vsu[nost pretstavuvateolo[ko tvrdewe deka ne postoi Bog. Posle dolgi raspravi, tieuvredlivi zborovi se povle~eni, a nekoi izvestuva~i gi obvinilenau~nicite deka kapitulirale pred kreacionistite. Situacijata eu[te posloèna od suptilniot fakt deka pra[aweto za Bo`jetopostoewe e tolku naelektrizirano so emocii taka [to mnogunau~nici i drugi istraùva~i ednostavno mol~at koga se zboruv zatoa. Nau~nicite mnogu se razlikuvaat spored svoeto mislewe zapra[aweto za Bog. }e go koristime ovoj izraz “pra[aweto za Bog” od

24

vreme na vreme koga ]e zboruvame za specifi~noto pra[awe daliBog postoi ili ne.

PPorast na interesot za pra[aweto za BogVo tekot na poslednata decenija odràni se pove]e konfer-

encii po pra[aweto dali postoi eden Planer ili Bog. Posebnozna~ajni bile “Kosmos i sozdavawe” (Cosmos and Creation) kopn-ferencijata na univerzitetot Kembrix (1994), “îsto Sozdavawe”(Mere Creation), konferencija na Bajola (Biola) univerzitetot(1966), “Nauka i duhovna potraga” (Science and the Spiritual Quest),konferencija vo Berkli (Berkeley), kampot na univerzitetotKalifornija (1998), i “Prirodata na prirodata” (Nature of Nature),konferencija na Bejlor (Beylor) univerzitetot (2000). Na tie sred-bi, prezenteri bea prvoklasni nau~nici, a ponekoga[ u~estvuvaa ipo nekolku nobelovci. Drugi brojni konferencii na taa tema seodràni i vo drugite delovi od svetot. Se razgleduvani mnoguidei. Koga e vo pra[awe dominantnoto pra[awe za postanokot naìvotot, glavnite idei koi se razgleduvani se slednite: (a) ìvo-tot evoluiral sam od sebe, Bog ne bil vklu~en (naturalisti~kaevolucija); (b) postoi nekoj vid na inteligenten dizajn; (v) Bog gokoristel procesot na evolucijata (teisti~ka evolucija); (g) Bog gisozdaval razli~nite formi na ìvot vo tekot na milijardi godini(progresivno sozdavawe); (d) Bog gi sozdal site razli~ni formi naìvot pred nekolku iljadi godini, kako [to toa e kaàno voBiblijata (neodamne[no sozdavawe).

Postojat obilni dokazi deka raste zainteresiranosta zapra[aweto za Bog. Dramati~no raste brojot na kursevite za temiteza odnosot me\u naukata i religijata. Dodeka pred nekolku deceniivo amerikanskite institucii na visokoto [kolstvo odvaj moè[eda se slu[ne za takov kurs, vo dene[nite nastavni planovi gi imaso stotici.57 Za toa nesomneno pridonele i pottiknuvawata od XonTemplton fondacijata (John Templeton Foundation). AntologijataCosmos, Bios, Theos (Kosmos, Bios, Teos)58 pretstavuvaat prilozina mnogu istaknati nau~nici vklu~uvaj]i i preku dvaeset nobelov-ci, za naukata, religijata i postoeweto na Boga. SpisanietoScience, verojatno najpresti`noto spisanie na svetot, 1997 godinaobjavi diskusija pod naslov “Science and God: A Warming Trend?”(Nauka i Bog: trend na topeweto?”)59 Na taa diskusija ponekoga[ i sepridruùvaat i statii so vesti i pisma od nekoi nau~ni spisanija.Spisanieto Explorer na Amerikanskata asocijacija na naftenitegeolozi (American Association of Petroleum Geologists) 2000 godina vosvojot uvod ima[e statija koja im sugerira[e na geolozite daostanat nastrana od debatata za Sozdavaweto poradi politi~kataigra koja e vo toa vklu~ena i zatoa [to “nau~nik [to ]e odi da

25

rasprava so tie lu\e, ednostavno ]e bide progoltan… Tie imaatsekakvi trikovi i izgovori so koi moàt da ve zapletat ako ne japoznavate nivnata taktika.”60 Odgovorot na ~itatelite na toj uvodbe[e so pogolemoto mnozinstvo sprotiven, ukaùvaj]i deka nauka-ta treba da bide otvorena kon raznite idei za Sozdavaweto ili zaBog.61

Za pra[aweto za Bog se razgovara i vo istraùvawata na vsele-nata. Koga poznatiot ruski astronaut German Titov se vratil odsvoeto patuvawe, izjavil deka ne moèl da najde nikakvi bogovi;baral angeli i ne moèl da gi najde. Toj bil samo 221 kilometar nadpovr[inata na Zemjata. Me\utoa, podocna lu\eto od Zemjata gledaakako astronautite na Apolo na oddale~enost od 386.000 km kruàtokolu mese~inata i na voshitenata publika i gi ~itaat prvitezborovi od Biblijata: “Vo po~etokot Bog gi sozdade neboto i zemja-ta.”

Na diskusijata ~esto i se pridruùva i javniot pe~at.Naslovnata strana ne eden broj od spisanieto Newsweek od 1998godina be[e prekrieno so zborovite “Science Finds God” (Naukata gonao\a Boga), a spisnieto Time 2006 godina na svoite korici go ima[enaslovot “God vs. Science” (Bog nasproti naukata). Spisanijata kako[to se Christianity Today, New Scientist, Skeptic i Skeptical Inquirer~esto raspravaat za pra[aweto za naukata i re ligijata, ponekoga[posvetuvaj]i i gi na taa tema pove]eto stranici od spisanieto.

Ponekoga[ nekoi vode~ki nau~nici op[irno pi[uvaa za odnosotme\u naukata i Bog. Pol Dejvis (Paul Davies), profesor po teorijskafizika na univerzitetot Wukasl na Tajn (Newcastle upon Tyne) voAnglija, ja napi[a popularnata kniga God and the New Phyisics (Bogi novata fizika). Toj se osmelil da kaè deka “naukata nudi posig-uren pat do Bog otkolku religijata.”62 Dejvis ovde vnimava krat -kovido da ne go identifikuva Bog za koj zboruva. Vo edna svojapodocne`na kniga, toj kaùva za “silnite dokazi deka ‘ne[to seslu~uva’ pozadi seto toa.”63 Toj ponatamu ja podrùva tezata dekanau~nicite moàt da bidat religiozni: “Po objavuvaweto na kniga-ta ‘Bog i novata fizika’, me iznenadi otkritieto kolku moi bliskikolegi nau~nici ja praktikuvaat konvencionalnata religija.”64 XonPolkinghorn (John Polkinghorne) pominal 25 godini kako teoretskifizi~ar na ~es ti~ kite na univerzitetot Kembrix. Se posvetil naprou~uvaweto na odnosot me\u naukata i teologijata i objavilpove]e knigi na taa tema. Toj veruva deka Bog ja odrùva vselenatai deka e aktiven, a i deka ni ja olesnuva na[ata sloboda na izbor.65I mnogu drugi nau~nici go izrazile svoeto veruvawe vo Bog iobjaveni se pove]e zbirki so takvi komentari.66

26

NNaukata i racionalniot Bog na BiblijataPostoi edna fascinantna ideja koja se promovira pove]e od

polovina vek, a koja go osporuva navodniot kontrast pome\u naukatai Bog. Toj koncept kaùva deka naukata se razvila vo zapadniotsvet posebno poradi negovoto judejsko-hristijansko nasledstvo. Sodrugi zborovi, namesto naukata i Bog da se svetovi sami za sebe,vsu[nost naukata svoeto sozdavawe go dolguva na onoj vid Bog koj eopi[an vo Biblijata. Ovaa teza ja podrùva impresiven brojnau~nici.67

Poznatiot svetski filozof Alfred Nord Vajthed (North White -head), koj predaval i na Kembrix i na Harvard, pretpostavuva dekaideite na modernata nauka se razvile kako “nesvesen derivat nasrednovekovnata teologija.”68 Konceptot na sozdadeniot svet kako[to se zaklu~uva vrz osnova na postoeweto na eden edinstven(monoteizam), racionalen i dosleden Bog kako [to e opi[an voBiblijata dal osnova za veruvawe vo pri~insko- posledi~niot kon-cept na naukata. Mnogute nepredvidlivi paganski bogovi na drugitekulturi bile kapriciozni i ne moàt da se poistovetat so dosled-nosta [to i ovozmoìla postoewe na naukata. R. G. Kolingvud(Collingwood), koj bil profesor po metafizi~ka filozofija na uni-verzitetot Oksford, go podrùva ovoj koncept istaknuvaj]i dekaveruvaweto vo toa deka Bog e semo]en ja olesnil promenata napogledot na prirodata od nepreciznost kon preciznost,69 a pre-ciznosta dobro se vklopuva vo to~nosta koja moè da se dobie sonaukata. Vo Holandija, pokojniot Reijer Hukas (Hooykaas), profe-sor po istorija na naukata na univerzitetot Utreht (Utrecht), istotaka naglasil deka bibliskoto stanovi[te pridonelo za razvojotna modernata nauka. Posebno zna~aen bil anti-autoritarizmot kojbil hranet od Biblijata. Toj pomognal naukata da se oslobodi odavtoritetot na teolozite.70 Eden od vode~kite nau~nici vo ovaaoblast e Stenli L. Xekaj (Stanley L. Jaki), koj e doktor po fizika iteologija i profesor na Siton Hol (Seton Hall) univerzitetot vo WuXersi (New Jersey). Xekaj ostroumno istaknuva deka hindu, kineska-ta, kulturata na maite, egipetskata, vavilonskata i gr~kata kul-tura, site imale, vo razli~na mera, po~etoci na naukata, no site tiezavr[ile neplodno. Toa go opi[uva so nedostatokot na veruvawevo racionalizmot na vselenata [to e karakteristika na site tiekulturi. Judejsko- hristijansjkata tradicija na Biblijata im gootkrila na nau~nicite racionalniot Bog koj e neophoden za nas-tanok na vistinskata nauka.71 Paradoksalno e toa [to dene[niotsekularen stav na naukata sosem go otfrla Boga koj samiot epri~ina za nastanok na naukata.

Ne moème da kaème deka [iroko prifateniot koncept navrskata me\u Bog na judejsko - hristijanskata tradicija i modernata

27

nauka e nesomnen fakt; no prifatenosta na taa ideja prostopokaùva deka nema golema razlika me\u naukata i Bog kako [to eopi[an vo Biblijata. Toj Bog e boèstvo na pri~inata i posledica-ta i e dosleden, a toa dobro se poklopuva so naukata.

ZZaklu~ni komentariPionerite na modernata nauka, kako [to bile Kepler, Bojl i

Wutn, predano veruvale vo Bog i vo Biblijata. Tie ne moèle davidat nikakva sprotivstavenost me\u Bog i naukata, bidej]i Toj gisozdal principite na vistinskata nauka. O~evidno e deka golemitenau~nici moàt da veruvaat vo Boga koj e aktiven vo prirodata. Odtoa vreme pa navamu do[lo da razdvojuvawe na pati[tata. Naukatatrgnala po svoj pat, izoliraj]i se od religijata i se obiduva daodgovori na mnogu ne[ta, vklu~uvaj]i gi i dlabokite pra[awa zana[eto poteklo i celta na na[eto postoewe, bez voop[to da gospomnuva Bog. Iako mnogu nau~nici veruvaat vo Bog, zasega Toj e vosu[tina isklu~en od site nau~ni tolkuvawa. Sovremenite vode~kinau~nici posebno go odredija tonot na naukata koja e odvoena odBoga.

Na eden poseben na~in so tekot na vremeto dojde do redefini-rawe na praksata na naukata, i toa e mo[ne zna~ajno ne[to [to morada se ima na um. Generalno, naukata se zanimava so prou~uvawe nafaktite i objasnuvawata za prirodata, no podrobnostite na taadefinicija moàt dramati~no da variraat. Koga se postavuvaletemelite na modernata nauka, onie [to ja prou~uvale prirodata(nau~nicite) bile narekuvani istori~ari na naukata ili filozofina prirodata, a Bog za kogo se smetalo deka e aktiven vo prirodatae staven vo nau~nite rakopisi. Toj ~esto bil narekuvan Sozdatel nasvetot i sé [to e vo nego. Toj gi vospostavil zakonite vo prirodatai bil del vo tolkuvaweto na naukata. Zna~ajnosta na Bog vo naukatapostepeno opa\ala, posebno vo sredinata na 19 vek. Sega postoisilen trend vo praksata na naukata Bog da bide isklu~en, i ako seobidete da go vklu~ite, toa se smeta za nenau~no. Bog ednostavno eisklu~en po definicija. Toa gledi[te i ja zatvara vratata nanaukata [to go otkriva Boga. Na toj na~in, naukata ne e ve]e otvore-na potraga po vistinata i seto toa moè da dovede do golemigre[ki, posebno ako Bog postoi!

Vo ovaa rasprava nie kaùvame deka nau~nikot treba da bideotvoren kon mo`nosta deka postoi Bog, i deka naukata treba dabide otvorena potraga po objasnuvawata, sledej]i gi faktite odprirodata, nezavisno kade vodi toj pat. Na[a cel e da ja pronajdemevistinata, a ne da gi vklopime svoite zaklu~oci vo edna ograni~enadefinicija na naukata. Vo narednite stranici, generalno, naukata]e ja smetame za prou~uvawe na faktite i tolkuvawe na prirodata.

28

Osnovnoto pra[awe za koe ]e raspravame vo poslednata glava ]ebide zo[to naukata sega bira da go isklu~i Bog od svojot domen naobjasnuvawe.

Poslednite decenii dojde do izvesen trend na zatopluvawe naodnosite kon religijata i Bog vo naukata, i pra[aweto za Bog seri-ozno se razgleduva, [to gi odrazuva nekoi od na~inite na koi nauka-ta i Bog zaedno deluvale vo minatoto. Ponatamu, Bog kako [to eopi[an vo Biblijata e dosleden, racionalen Bog koj dobro sesovpa\a so pri~insko posledi~nite principi na naukata. Vsu[nost,vo smisla na fundametalnite racionalni pristapi, Bog i naukatane se tolku razli~ni, i provalijata [to nastanala pome\u naukata iBoga zaslu`uva da bide premostena.

LLiteratura:1. Einstein A. 1950. Out of my later years. New York: Philosophical Library, p 26.2. Manuel FE. 1974. The religion of Isaac Newton. Oxford: Oxford University Press, at the

Clarendon Press, p 6.3. Westfall RS. 1993. The life of Isaac Newton. Cambridge: Cambridge University Press, p 18.4. Westfall RS. 1980. Never at rest: A biography of Isaac Newton. Cambridge:Cambridge University Press.5. More LT. 1934. Isaac Newton: A biography. New York: Dover Publications, Inc., p 97.6. More LT. 1934. Isaac Newton: A biography. New York: Dover Publications, Inc., p 106.7. Christianson GE. 1984. In the presence of the Creator: Isaac Newton and his times. New

York: The Free Press, p 193.8. Christianson GE. 1984. In the presence of the Creator: Isaac Newton and his times. New

York: The Free Press, p 194.9. Christianson GE. 1984. In the presence of the Creator: Isaac Newton and his times. New

York: The Free Press, p 197.10. (a) Dampier WC. 1949. A History of Science: And its relations with phi losophy & religion,

4th edition. Cambridge: At the University Press, p 159;(b) Westfall RS. 1993. The life of Isaac Newton. Cambridge: Cambridge University Press, p

276-286.11. Westfall RS. 1993. The life of Isaac Newton. Cambridge: Cambridge University Press, p

134.12. Polniot naziv na ovaa rasprava e: Philosophiae naturalis principia mathematica.13. Dampier WC. 1949. A History of Science: And its relations with philosophy & religion, 4th

edition. Cambridge: At the University Press, p 154.14. More LT. 1934. Isaac Newton, a biography. New York: Dover Publications, Inc., p 287.15. Newton I. 1686, 1934. Mathematical principles of natural philosophy and His system of the

world. Translated into English by Andrew Motte in 1729, revised translation by Florian Cajori.Berkeley, Los Angeles: University of California Press, p 544.

16. More LT. 1934. Isaac Newton: A biography. New York: Dover Publications, Inc., p 390-391.17. Vidi, na primer, nekoi od ovie sugestii vo: Manuel FE. 1968. A portrait of Isaac

Newton. Cambridge, MA: The Belknap Press of Harvard University Press.18. Dampier WC. 1949. A History of Science: And its relations with philosophy & religion, 4th

edition. Cambridge: At the University Press, p 160.19. Kako [to e citirano vo: Miller DC. 1928. Newton and optics. In: The History of Science

Society: Sir Isaac Newton, 1727-1927, A bicentenary evaluation of his work. Baltimore: TheWilliams & Wilkins Company, p 15.

20. Miller DC. 1928. Newton and optics. In: The History of Science Society:Sir Isaac Newton, 1727-1927, A bicentenary evaluation of his work. Baltimore: The Williams &

Wilkins Company, p 15.21. Gray P. 1999. The most important people of the millenium. Time 154(27):139-195.

29

22. Brewster D. 1885. Memoirs of the life, writings, and discoveries of Sir Isaac Newton,Volume 2, Reprinted (1965) from the Edinburgh Edition. New York, London: Johnson ReprintCorporation, p 347.

23. (a) Christianson GE. 1984. In the presence of the Creator: Isaac Newton and his times.New York: The Free Press, p 355; (b) Manuel FE. 1974. The religion of Isaac Newton. Oxford:Oxford University Press, at the Clarendon Press, p 6, 61.

24. Manuel FE. 1974. The religion of Isaac Newton. Oxford: Oxford University Press, at theClarendon Press, p 116-125.

25. Newton I. 1773. Observations upon the prophecies of Daniel and the apocalypse of St.John. London: Printed by J Darby and T Browne.

26. Westfall RS. 1993, The life of Isaac Newton. Cambridge: Cambridge University Press, p301,303.

27. Christianson GE. 1984. In the presence of the Creator: Isaac Newton and his times. NewYork: The Free Press, p 225.

28. Manuel FE. 1974, The religion of Isaac Newton. Oxford: Oxford University Press, at theClarendon Press, p 53.

29. Turnbull WH, editor. 1961. The correspondence of Isaac Newton, Volume ill, 1688-1694.Cambridge: At the University Press, p 229-230.

30. Newton I. 1686, 1934. Mathematical principles of natural philosophy and His system of theworld. Translated into English by Andrew Motte in 1729, revised translation by Florian Cajori.Berkeley, Los Angeles: University of California Press, p 544.

31. Kako [to e citirano vo: Manuel FE. 1974. The religion of Isaac Newton:Oxford: Oxford University Press, at the Clarendon Press, p 104; from Yahuda MS. 15. 3, fol.

46r.32. Dampier WC. 1949. A History of Science: And its relations to philosophy & religion, 4th edi-

tion. Cambridge: At the University Press, p 127.33. Manuel FE. 1974. The religion of Isaac Newton. 1973. Oxford: At the Clarendon Press, p

61.34. Pascal B. 1952. Pensees. In: Pascal B. The provincial letters; Pensees;scientific treatises. Trotter WF, translator. Great Books of the Western World Series. Chicago,

London: Encyclopedia Britannica, p 270.35. Dampier WC. 1949. A History of Science: And its relations with philosophy & religion, 4th

edition. Cambridge: At the University Press, p 140.36. Manuel FE. 1974. The religion of Isaac Newton. Oxford: Oxford University Press, at the

Clarendon Press, p 33.37. Nordenskiold E. 1928, 1942. The history of biology: A survey. Eyre LB, translator. New York:

Tudor Publishing Co. p 206, 207.38. Za ponatamo[ni komentari vidi: Roth AA. 1983. Where has the science gone. Origins

10:48-49.39. Videti: http://www.gallup.com/poll/content/default.aspx?ci=1942. Viewed, June 2005.40. Gould SJ. 1999. Rocks of ages. New York: The Library of Contemporary Thought.41. Larson EJ, Witham L. 1997. Scientists are still keeping the faith. Nature 386:435-436.42. Larson EJ, Witham L. 1998. Leading scientists still reject God. Nature 394:313.43. Za op[t pregled na nekoi faktori povrzani so ova pra[awe, vidi: Pearcey NR. 2004.

Total truth: Liberating Christianity from its cultural capti vity. Wheaton, IL: Crossway Books, p 97-121.44. Za ponatamo[na diskusija vidi: Larson EJ, Witham L. 1999. Scientists and Religion in

America. Scientific American 281(3):88-93.45. Skell PS. 2005. Why do we invoke Darwin? The Scientist 19(16):10.46. Vidi glava 7, 8.47. Nekoi mo[ne zna~ajni publikacii se: (a) Behe MJ. 1996. Darwin’s black box: The bio-

chemical challenge to evolution. New York: Touchstone; (b) Dembski WA. 2004. The design revo-lution: Answering the toughest questions about intelligent design. Downers Grove, IL: InterVarsityPress; (v) Dembski WA. 1999. Intelligent design: The bridge between science & theology-DownersGrove, IL: InterVarsity Press, (g) Johnson PE. 2000. The wedge of truth: Splitting the foundations ofnaturalism. Downers Grove, IL: InterVarsity Press: (d) Johnson PE. 1991. Darwin on trial. DownersGrove, IL: InterVarsity Press: (f) Wells J. 2000. Icons of evolution: Science or myth? Why much ofwhat we teach about evolution is wrong. Washington, DC: Regnery Publishing, Inc.

48. Shipman P. 2005. Being stalked by intelligent design. American Scientist 93:500-502.49. Videti: http://www.atheists.org/flash.line/evoll0.htm. Viewed, June 2005.50. Associated Press release, Topeka, KA, May 9, 2005. Videti:

30

http://www.cbsnews.com/stories/2005/05/09/national/main693896.shtml. Pregledano Juni2005.

51. Za seopfaten pregled na del od ovaa argumentacija, vidi: Dembski WA. 2004. Thedesign revolution: Answering the toughest questions about intelli gent design. Downers Grove, IL:InterVarsity Press.

52. Ashton JF, ed. 1999. In six days: Why 50 scientists choose to believe in creation. Sydney,London: New Holland Publishers (Australia) Pty Ltd.

53. Dawkins R. 2000. Sadly, an honest creationist. Free Inquiry 21(4):7-8.54. Gould SJ. 1999. Dorothy, it’s really Oz. Time 154(8):59.55. Moore R. 2001. Educational malpractice: Why do so many biology teach ers endorse cre-

ationism. Skeptical Inquirer 25(6):38-43.56. Larson EJ, Witham L. 1999. Scientists and religion in America. Scientific American

281(3):88-93.57. Larson EJ, Witham L. 1999. Scientists and religion in America. Scientific American

281(3):88-93.58. Margenau H, Varghese RA, editors. 1992. Cosmos, bios, theos:Scientists reflect on science, God, and the origins of the universe, life, and Homo sapiens. La

Salle, IL: Open Court Publishing Company.59. Easterbrook G. 1997. Science and God: A warming trend? Science 277:890-893.60. Brown D. 2000. Quiet agenda puts science on defense, creation debate evolves into- pol-

itics. American Association of Petroleum Geologists Explorer 21(1):20-22.61. Vidi deset pisma vo: Readers’ Forum. 2000. American Association of Petroleum

Geologists Explorer 21(3):32-37.62. Davies P. 1983. God and the new physics. New York: Simon and Schuster, p ix.63. Davies P. 1989. The cosmic blueprint: New discoveries in nature’s cre ative ability to order

the universe. New York, London: Touchstone, p 203.64. Davies P. 1992. The mind of God: The scientific basis for a rational world. New York,

London: Simon & Schuster, p 15.65. (a) Giberson KW. 2002. Bottom-up apologist: John Poikinghorne-particle physicist, Gifford

lecturer, Templeton Prize-winner, and parish priest. Christianity Today 46:64-65. (b) Polkinghorne J.1990. God’s action in the world. CTNS Bulletin 10(2):1-7; see also: (v) Poikinghorne J. 1986. Oneworld: the interaction of science and theology. London: SPCK; (g) Polkinghorne J. 1989. Scienceand creation: the search for understanding. Boston: New Science Library; (d) Polkinghorne J. 1989.Science and provi dence: God’s interaction with the world. Boston: New Science Library.

66. Nekoi primeri se: (a) Ashton JF, editor. 2001. The God factor: 50 scien tists and aca-demics explain why they believe in God. Sydney, Auckland: Thorsons, Harper Collins Publishers,Australia; (b) Ashton JF, ed. 1999. In six days: Why 50 scientists choose to believe in creation.Sydney, London: New Holland Publishers (Australia) Pty Ltd; (v) Barrett EC, Fisher D, editors. 1984.Scientists who believe: 21 tell their own stories. Chicago: Moody Press; (g) Mott N, editor. 1991. Canscientists believe? Some examples of the attitude of scientists to religion. London: James & James;(d) Richardson WM, et al., editors. 2002. Science and the spiritual quest: New essays by leadingscientists. London, New York: Routledge.

67. Za eden neodamne[en osvrt, vidi: Stark R. 2003. For the glory of God: How monothe-ism led to reformations, science, witch-hunts, and the end of slav ery. Princeton, NJ, Oxford:Princeton University Press, p 147-157.

68. Whitehead AN. 1925. Science and the modem world. London: Macmillan & Co., p 19.69. Collingwood RG. 1940. An essay on metaphysics. Oxford and London:Clarendon Press, p 253-255.70. Hooykaas R. 1972. Religion and the rise of modern science. Grand Rapids, Ml: William. B.

Eerdmans Publishing Company, p 98-162.71. (a) Jaki SL. 1974. Science and creation: From eternal cycles to an oscil lating universe. New

York: Science History Publications; (b) Jaki SL. 1978. The road of science and the ways to God:The Gifford Lectures 1974-1975 and 1975-1976. Chicago, London: University of Chicago Press; (c)Jaki SL. 2000. The savior of science. Grand Rapids, Ml, Cambridge: William B. EerdmansPublishing Company, p 9-48.

31

{{to ima tamu odnadvor?Malku se gletkite koi moàt da vleat takvo stravopo~ituvawe

kako [to e kristalnata gletka na bezbrojnite sjajni yvezdi koi moàtda se vidat koga no]ta e vedra. Za àl, denes taa impresivna gletka~esto moàt da ja vidat samo onie [to ìveat daleku od golemitegradovi. Uli~nite svetilki i ~adot prakti~no ja bri[atveli~estvenosta na nizite od razni nijansi na plavi, òlti i crveniyvezdi. Pove]eto od nas moàt da vidat samo nekolku sjajni yvezdiili bledata Mese~ina koja srame`livo se pojavuva me\u proizvoditena civilizacijata. Me\utoa, vselenata [to ja otkrivame nad na[ataZemja e mnogu pogolema od ona [to moème da go vidime vo vreme navedra no]. So pomo[ na visoko sofisticirani teleskopi i specijalniinstrumenti, nau~nicite otkrivaat za~uduva~ki ne[ta. Speci jalis -tite koi sebesi se narekuvaat kosmolozi, fizi~ari, filozofi,teolozi, astrofizi~ari i astronomi, site polagaat pravo na toa dekamoàt da go tolkuvaat ona [to moàt da go vidat. Toa e edna odnajvozbudlivite oblasti na istraùvawe, i oblast so dlaboki filo-zofski implikacii. Otkrivame deka vselenata e sovr[eno orga-nizirana i doterana i na toj na~in e ovozmoèno i nejzinoto i na[etopostoewe. Pred da go razgledame toa, ]e pogledneme [to se nao\a tamuodnadvor za da moème da razbereme zo[to se veruva deka vselenatae taka sovr[eno organizarana.

Edna od voo~livite raboti koi moàt da se vidat na no]noto neboe eden mnogu dolg nepravilen “oblak” od yvezdi, popularno nare~enMle~en Pat. Nie vsu[nost sme del od toj golem oblak koj e xinovskamasa na yvezdi vo oblik na disk (slika 2.1). Koga gledame konrabovite na toj disk t.e. Mle~niot Pat, moème da vidime mnogupove]e yvezdi otkolku koga gledame kon ramnite povr[ini na tojdisk, koj go zavzema najgolemiot del od ostatokot na neboto. Toa esli~no na ona koga ste me\u mno[tvo lu\e pa gledate mnogu pove]e lu\eokolu sebe otkolku koga gledate vo zemjata ili gore kon neboto. Tojdisk yvezdi koj go gledame se vika ostrovski univerzum ili galaksija;

32

Glava 2

Besprekorno organiziran i doteran univerzum

I taka, gravitacijata moèbi gi pridviùva planetite, no bez boèstvenatamo] taa nikoga[ ne bi uspeala da gi postavi vo takvo kru`no dvièwe kakvotie imaat okolu Sonceto i poradi toj i drugi pri~ini prinuden sum organi-zacijata na toj sistem da ja pripi[am na inteligenten dizajn.1

Isak Wutn

na[ata galaksija se vika Mle~en Pat. Vo nea ima okolu sto milijardiyvezdi koi se sli~ni na na[eto Sonce. Na[eto Sonce ima òltenika-va boja; nekoi yvezdi se poladni i izgledaat pove]e crvenkasti, dode-ka drugi se povreli i zatoa se so poizrazena sina boja. êtirite siniTrapezium yvezdi vo soyvezdieto Orion imaat deset pati pogolemamasa (koli~ina materija) od na[eto Sonce i se iljadnici pati posja-jni.2 Ponekoga[ izgleda deka gravitacijata vlijae na yvezdite nana~in koj sugerira deka tamu postoi u[te mnogu pove]e koli~ina namaterija. Fizi~arite toa go narekuvaat temna materija bidej]i taa neemitira svetlina kako [to toa go pravat yvezdite. Izgleda deka imamnogu pove]e temna materija otkolku yvezdi, no ima i mnogu neodgov-oreni pra[awa; vsu[nost, ne sme sigurni [to e toa temna materija,ako navistina postoi. Taa enigma e samo del~e od mnogute misteriikoi gi otkrivame vo vselenata.

33

Slika 2.1. Prikaz na galaksijata Mle~en pat. Gorniot dijagram (A) e pogled odstrana koj gleda nakaj rabot i go prikaùva ispaknuvaweto vo centarot. Dolniotdijagram (B) e pogled skoro vrz ramnina [to gi pokaùva spiralnite rakavi ipribli`nata polo`ba na na[eto Sonce.

Zvezdite vo na[ata galaksija ne se ramnomerno rasporedeni. Tiese skoncentrirani vo izdolèni rakavi koi blago spiralno seizvitkuvaat od sredinata kon rabot (slika 2.1, B).

Nie ìveeme na rabot na eden takov rakav, oddale~eni dve treti-ni vo prostorot me\u centarot i rabot na galaksijata. Centarot nana[ata galaksija e ispap~en i ovde nejziniot disk e zadebelen.Mo`no e ovde da postojat edna ili pove]e zloglasni crni dupki. Vocrnite dupki silata na gravitacijata e tolku golema [to nitu svetli-nata ne moè da pobegne i zatoa izgledaat crni. Ako se osmelitepremnogu da se pribliìte nitu vie ne bi moèle da pobegnete. Tiepodra~ja bi trebalo da gi izbegnuvate!

Izgleda deka celata na[a galaksija veli~estveno rotira vo vse-lenata, no ne mnogu brzo. Na na[eto Sonce bi mu bile potrebni okolu250 milioni godini za da napravi celosen krug okolu na[ata galaksi-ja.3 Toe ne izgleda tolku brzo, no rastojanieto e tolku golemo [tona[eto Sonce mora da patuva so brzina od 225 kilometri vo sekundaza da moè za toa vreme da go pomine toj krug.

Pove]eto yvezdi [to gi gledame na no]noto nebo se drugi sonca vona[ata galaksija, Mle~niot Pat. Me\utoa, ako se zagledate vosoyvezdieto Andromeda, duri i so golo oko, moète nejasno da javidite i galaksijata Andromeda. Taa otprilika ima isto tolku yvezdikolku i na[ata galaksija, a blizu do nea se pomali satelitski galak-sii koi se sostojat od pove]e milijardi yvezdi. Tie sateliti ovde gidrì gravitacionata sila na galaksijata Andromeda. GalaksiiteMle~en Pat i Andromeda gi narekuvame spiralni galaksii poradiotvoreniot, sli~en na spirala, raspored na nivnite yvezdi, nopove]eto galaksii vo vselenata se poinakvi. Naj~esto se elipti~ni,nekoi se pove]e sferni, a nekoi se so nepravilen oblik.

Na[ata galaksija e del od edna “Lokalna grupa” sostavena odokolu 34 galaksii koi leàt na rabot na edna mnogu pogolema galak-sija nare~ena Jato Virgo. Otkriena e niza galaksii vo oblik na lis-tovi od hartija i taa niza e nare~ena “Golemiot zid”.4 Brojot na galak-sii [to gi otkrivme so teleskopi od Zemjata e skoro neverojaten.Stanuva zbor za sto milijardi galaksii vo na[ata poznata vselena,od koja sekoja vo prosek ima po sto milijardi yvezdi.5 Dali ima i drugigalaksii ili univerzumi nad ona [to moème da go vidime? Neznaeme. Site takvi sugestii stanuvaat [pekulativni.

Site nie vo na[iot ìvot imame vozbudlivi nastani koi nikoga[ne gi zaboravame. Eden takov nastan mi se slu~i 1987 godina dodekapatuvav po Avstralija. Go poglednav no]noto nebo i vidov mnogu sjajnayvezda tamu kade [to porano be[e edna mo[ne bleda yvezda. Kakomoèlo toa da se slu~i? Toa [to go vidov be[e retka slu~ka, eksploz-ija na supernova i toa be[e edna od najgolemite eksplozii koi bilokoga se videni. Nekolku vakvi nastani se zabeleàni vo drevnataistorija, no ova be[e najvidliva vo modernite vremiwa. Se veruvadeka edna slaba yvezda so masa deset pati pogolema od masata nana[eto Sonce, kone~no kolabirala. Toa se slu~ilo poradi efektot

34

na gravitacijata vrz tolku golema masa. Toj kolaps predizvikaleksplozija koja proizvela edna mo[ne sjajna yvezda za samo nekolku~asovi. Taa yvezda ostana upadliva pove]e sedmici. Toj kolapsnajverojatno proizvede neutronska yvezda, a materijata na eden takovobjekt e mnogu, mnogu te[ka materija i na kraj moè da kolabira vocrna dupka. Se procenuva deka na zemjata samo edna ~a[a za ~aj napol-neta so materija od taa kolabirana yvezda bi bila te[ka okolu pet-stotini milioni toni. Takvite ne[ta moàt da izgledat verojatnikoga ]e sfatime deka obi~nata “cvrsta” materija i onaka e samo edenskoro potpolno prazen prostor. Pri~inata zo[to rendgentskitezraci moàt lesno da pominuvaat niz na[eto telo e toa [to nie smevoglavno prazen prostor - toa vaì i za na[iot mozok! Ako se oslo-bodite od prazniot prostor pome\u i vnatre vo atomot, imate mnogute[ka materija. Atomot e mo[ne prazen, iljadnici pati poprazen odtoa kako se prikaùva na na[ite tradicionalni ilustracii na atom-ot (slika 2.2). Za nadvore[niot pre~nik na atomot se procenuva dekae okolu 10.000 pati pogolem od pre~nikot na jadroto koe e smesteno vocentarot i skoro celata materija e vsu[nost skoncentrirana vo toa

35

Slika 2.2. Tradicionalen prikaz na nekoi prosti atomi. Jadroto e sivata sferavo sredinata na sekoj atom. Elektronite se nadvor. Prikaàniot atom na ele-mentot berilium e berilium-8, koj e nestabilen. Voobi~aenata forma na beril-iumot e berilium-9 koj ima u[te eden neutron vo svoeto jadro.

malo jadro. Taka ima mnogu prazen prostor vo atomot vo koj toj moè dakolabira. Celoto ~ove[tvo koga bi bilo zbieno do gustinata na ednaneutronska yvezda, site nie zaedno bi bile samo so golemina na ednozrno gra[ok.6

Eksplozijata na supernovata e samo eden primer za na[iot dina-mi~en univerzum. Nie gledame i kvazari koi, iako se mnogu pomali odgalaksiite, moàt da bidat iljada pati posjajni. I tie moàt da imaatpo nekolku od onie crni dupki.

Isto taka, postoi sugestija deka nekoi galaksii moàt da pro-goltat drugi galaksii. Na[ata vselena e mo[ne aktivna.

Za sre]a ne[tata se mnogu pomirni okolu na[iot Son~ev sistem,vo koj imame osum planeti, vklu~uvaj]i ja i na[ata Zemja, koi pravil-no kruàt okolu na[eto blagotvorno Sonce koj ni obezbeduva postojanizvor na energija. Pluton, koj so decenii be[e smetan za planeta, goizgubi toj zvani~en status, no i ponatamu se nao\a tamu so svojata“mese~ina”, kruèj]i okolu na[eto Sonce. Planetite, koi na prvpogled na na[eto no]no nebo izgledaat kako bavno podvi`ni yvezdi,ne emitiraat svetlina, tuku samo ja odbivaat svetlinata koja doa\a odSonceto. Tie zaedno imaat barem 60 mese~ini (sateliti),7vo koispa\a i edinstveniot [to kruì okolu na[ata planeta Zemja i koj nidava temi za peewe i za pi[uvawe pesni. êtirite vnatre[ni plan-eti, vo koi spa\a i Zemjata, imaat cvrsta povr[ina. Mars e najsli~enna na[ata Zemja. Venera koja kruì okolu Sonceto so pobliska orbi-ta, ~udno se vrti nanazad vo odnos na planetite [to i se sosedni. Toaja komlicira idejata za ednostavniot model spored koj planetitebile formirani so eden edinstven nastan. Nadvore[nite planetiimaat mnogu pove]e masa, no voglavno se gasoviti so mali karpestijadra. Pluton, koj ne se smeta za planeta, e poinaku sostaven oddrugite planeti, od nekoj vid na metanski led i, kako i Venera i Uran,se vrti vo sprotivna nasoka od ostanatite [est planeti. Saturn, poz-nat po svoite ~udesni prsteni e tolku lesen [to vsu[nost bi plivalna povr[inata na vodata koga bi moèle da najdete tolku golemo morevoda. Najgolemata planeta, Jupiter, koja e isto taka gasovita imamese~ina (satelit) koja se vika Jo, satelit koj e poln so vulkani.Pome\u Mars i Jupiter se nao\a prsten na mnogu iljadi mali nepravil-ni karpesti tela nare~eni asteroidi. Nekoi od niv ponekoga[ vletu-vaat vo na[ata atmosfera i se zapaluvaat proizveduvaj]i svetlina;toa se poznatite meteori. Jupiter e tolku masiven [to privlekuvagolemo mno[tvo od ovie tela koi inaku bi ja pogodile Zemjata. Se pro-cenuva deka, koga ne bi bil Jupiter “kometite i ru[evinite odkometite bi ja pogoduvale Zemjata okolu iljada pati po~esto otkolku[to toa se slu~uva.”8 Ledenite kometi so dolgi opa[ki, koi patuvaatokolu na[iot Son~ev sistem po predvidlivi pateki, isto takadodavaat tajnovitost na na[iot sloèn Son~ev sistem. Od neodamnaotkrivame i mnogu planeti okolu drugite sonca.

36

GGoleminata na vselenataOd na[ata sitna Zemja ne e lesno da se sfati kolku daleku se

drugite galaksii. Na[eto Sonce moèbi ni izgleda deka e mo[neblizu, no toa e od nas oddale~eno skoro 150 milioni kilometri.Te[ko ni e da zamislime tolku golemi cifri. Zamislete si samodeka, da patuvate od Zemjata do Sonceto so brzina na komercijalenpatni~ki avion, bi vi bile potrebni 19 godini postojano patuvawe zada stignete tamu. Za da stigneme do Pluton so taa brzina bi ni bilepotrebni 741 godina. Proporcionalno kaàno, ako Sonceto e sogolemina na soba (tri metri vo pre~nikot), Zemjata bi bila otprilikaso golemina na kajsija, kruèjki na oddale~enost od 331 metar, aPluton bi bil so golemina kako zrno gra[ok, oddale~en 13 kilometri.

Koga ]e se sporedi so vselenata, na[iot Son~ev sistem e ekstrem-no mal. Za da se zboruva za ostatokot na vselenata, mnogu e polesno dase koristi mnogu pogolema edinica merka otkolku [to e toa kilome-ter, za da ne morame da ispolnuvame celi stranici so nuli koga gipi[uvame broevite. Astronomite koristat u[te edna edinicanare~ena svetlosna godina, a toa e dale~inata [to svetlinata japominuva za edna godina. Taa dale~ina iznesuva okolu9.461.000.000.000 kilometri.

Na svetlinata i e potrebno okolu osum minuti za da stigne odSonceto do Zemjata, taka [to koga ]e go vidite son~eviot plamen kakoplamti na nekoi 95 iljadi kilometri od povr[inata na Sonceto, toavsu[nost se slu~ilo osum minuti porano. Najbliska yvezda (sonce)nadvor od na[iot Son~ev sistem e Alfa Kentauri (Alpha Centauri) i nasvetlinata i se potrebni ~etiri godini za da stigne od nea do na[ataplaneta, i zatoa kaùvame deka taa e oddale~ena od Zemjata ~etirisvetlosni godini. Na[ata galaksija, Mle~niot Pat meri okolu 100iljadi svetlosni godini od edniot kraj do drugiot, a za galaksijataAndromeda se procenuva deka od nas e oddale~ena dva milioni svet-losni godini, taka [to za da se stigne do nea bi trebalo dolgo da sepatuva. Ona [to nie sega go gledame deka tamu se slu~uva, vsu[nostve]e se slu~ilo. Za podale~nite galaksii vo vselenata se procenuvadeka se od nas oddale~eni milijardi svetlosni godini. Bidej]i epotrebno tolku mnogu vreme za svetlinata od tie dale~ni yvezdi dastigne do nas, astronomite tolkuvaat deka ona [to sega moè da sevidi od tie daleki yvezdi e vsu[nost ona [to tamu mnogu odamna seslu~uvalo.

Iako se procenuva deka ima 1022 (10 so u[te 21 nula) yvezdi vovidlivata vselena, kosmosot e za~uduva~ki prazen poradi ogromnitedale~ini pome\u yvezdite, galaksiite i galakti~kite jata. Koga atom-ite na celata materija vo vselenata bi moèle da se izoliraat edenod drug i ramnomerno bi se rasporedile po celiot volumen na vidli-vata vselena, bi imale samo po eden atom na sekoi pet metri kubniprostor vo vselenata.9Toa zna~i deka vo volumenot ekvivalenten na

37

edna obi~na soba bi imalo samo okolu [est atomi. Vo pogolemiterazmeri, nao\ame deka galaksiite se oddale~eni edna od druga somilioni svetlosni godini. Moèbi e dobro [to materijata e takaretko rasporedena vo na[ata vselena. Fizi~arot Frimen Dajson(Freeman Dyson)10 procenuva deka, koga dale~inata pome\u yvezditebi bila deset pati pomala otkolku [to e, bi postoela golema verojat-nost nekoja druga yvezda dovolno da se pribliì do na[iot Son~evsistem za da gi naru[i orbitite na planetite. Toa bi bilo katastro-falno po ìvotot na Zemjata.

OOd [to e sostavena vselenata?Ogromniot univerzum (vselena) e sostaven od male~ki obi~ni

atomi, za koi nekoga[ se mislelo deka se najmalite ne[ta [to moàtda postojat i deka ne moàt da se delat na pomali delovi. Me\utoa,pred okolu eden vek otkrieni se delovi na atomite nare~eni elek-troni. Tie se mo[ne mali i imaat negativen elektri~en polne` (neg-ativno naelktrizirani). Ne pominalo mnogu i otkrieni se mnogupogolemi delovi na atomot nare~eni protoni, pozitivnonaelekrizirani i isto tolku golemi ~esti~ki nare~eni neutroni, koine se naelektrizirani. Protonot ima masa (koli~ina materija) 1836pati pogolema od masata na elektronot. Dali tie delovi se najmaliteelementarni delovi na materijata? Pred nekolku godini otkrivmedeka moè da se predizvika sudar me\u dva protona koi se dviàt soogromna brzina i tie pri toj sudar se raspa\aat na pomali edinicinare~eni kvarkovi. A toa be[e samo po~etok na skore[nite otkritijavo taa intrigantna oblast na naukata. Fizi~arite opi[ale barem 58vidovi subatomski ~esti~ki.11 Pove]eto ~estici imaat soodvetnianti~estici koi imaat sprotivno naelektrizirawe i koga tie dvete]e se sudrat se poni[tuvaat edna so druga. Zatoa so pravo se postavu-va pra[aweto dali nekoi od niv se navistina ~esti~ki. Ima mnogune[ta vo ovaa oblast na prou~uvawe [to voop[to ne gi razbirame.

Na[iot poednostaven koncept za atomot e deka toj se sostoi odjadro vo sredinata koe e sostaveno od protoni i neutroni, okolu koekruàt elektroni (slika 2.2). Jadroto na najlesniot element, vodor-odot, se sostoi od samo eden proton, a okolu jadroto kruì samo edenelektron. Heliumot ima dva protona, dva neutrona i dva elektrona.Jaglerodot i kislorodot, tolku su[tinski va`ni za ìvotot, obi~noimaat po [est, odnosno po osum od tie osnovni delovi. Pote[kiteelementi imaat mnogu, mnogu posloèni odnosi.

Koga ]e ja poglednete obi~nata bela svetlina moèbi ne ste sves-ni deka vsu[nost gledate me[avina od sekakvi boi. Belata svetlinana televiziskiot ili kompjuterskiot ekran e vsu[nost kombinacijana crvena, zelena i sina svetlina, [to moète lesno da go proveriteso dobra lupa. Za toa stanuvate posvesni koga ]e vidite kakodo`dovnite kapki ja razloùvaat son~evata svetlina vo razli~niteboi na vinoìtoto. Taa pojava se koristi za da ni otkrie mnogu ne[ta

38

za hemiskiot sostav na vselenata. So pominuvawe na tesen snop odsvetlinata [to doa\a od nekoja yvezda niz staklena prizma,astronomite moàt da gi vidat razli~nite vidovi boi [to yvezditegi proizveduvaat i mnogu nau~ile od ona [to go videle. Aktivniteatomi vo yvezdite ja proizveduvaat ovaa svetlina, dodeka elektron-ite okolu jadroto na atomot osloboduvaat ne[to od svojata energijakoga preskoknuvaat od edna na druga orbita. Sekoj vid atom proizve-duva razli~en obrazec na boi. Na primer, ako vidite izvesni speci-fi~ni vidovi na crvena, sina, violetova i temnovioletova boja,znaete deka toa se atomite na vodorodot. Prou~uvaweto na svetlina-ta od mnogu yvezdi vo vselenata ni otkriva deka site yvezdi sesostaveni od istite elementi [to gi nao\ame i na Zemjata, no pro-porciite se mo[ne razli~ni. Nie imame izobilstvo na te[ki elemen-ti kako [to se kislorodot, siliciumot i aluminiumot, koi so~inuvaat82% od Zemjinata kora, dodeka 97% od vselenata izgleda deka esostavena od dvata najlesni elemnti za koi znaeme, imeno vodorodoti heliumot.

IIdei za vselenataNekoi mislat deka vselenata otsekoga[ postoela, i vo toj slu~aj

se postavuva pra[aweto kako taa moèla da nastane slu~ajno.Hristijanskite, evrejskite i islamskite nau~nici smetaat deka Bog jasozdal vselenata. Isto~nite religii, kako hinduizmot i budizmotimaat razni idei i sugestii za ciklusite [to se povtoruvaat so tekotna vremeto. Pred nekolku vekovi postoele sekakvi [pekulacii zaprirodata na vselenata. Potoa se pojavile pove]e intelektualnixinovi, kako [to bil Isak Wutn, koj gi opi[al zakonite za gravitaci-ja i dvièwe koi gi objasnile patekite na yvezdite. Negovata rabotaimala dlaboko vlijanie na misleweto vo negovo vreme. Nau~nicitepokaàle deka tainstvenata vselena moè da se objasni i predvidi,kako [to e toa i so mnogu drugi ne[ta. Izgledalo deka Bog e pomalkupotreben. Bidej]i sî moèlo da se objasni, postoele duri i sugestiideka rabotata na fizi~arite moèbi e ve]e zavr[ena. No ne ostana-lo sî taka objasnivo mnogu dolgo vreme. Kvantnata teorija i teorijatana relativnosta seto toa go promenile. }e go razgledame kratkiotrazvoj na tie idei, bidej]i toa ni dava korisen uvid za toa kakofunkcionira naukata.

Seriozna nevoqa se pojavila pred okolu eden vek, ne vo oblastana yvezdite, tuku vo sitniot submikroskopski svet na negovite atomii energijata [to tie ja emituvaat. Oblasta na prou~uvawe nare~enakvantna teorija se bavi so koncepti koi ponekoga[ se, iskrenokaàno, skoro stra[ni koga ]e se sporedat so na[iot pri~insko -posledi~en univerzum, koj intuitivno go smetame za normalen.Kvantnata teorija [to ja formiral Maks Plank (Max Planck) (1858-1947), pretpostavuvala deka nekoi fizi~ki koli~ini moàt da imaatsamo odredeni definirani vrednosti, no ne e taka i so vrednostitevo in

naukata go otkriva boga · 2019. 6. 22. · pomno`en sam so sebe i ist e so brojot na nulite koga...

Documents