Priloga revije Na! nogomet | April 201 1 | "tevilka 1

ANALIZA TEKME:

Kako iz analize tekme do treninga

StrokovnaPRILOGA

MLADI:

Star!i kot pomemben faktor razvoja mladega nogometa!a

Kako iz analize tekme do treninga

V nogometu smo trenerji zelo odvisni od rezultatov. Dolgoro"-nih ali kratkoro"nih seveda zavisi od uprave kluba in njihove potr-pe#ljivosti. Sir Alex Ferguson, dolgoletni trener Manchester Uniteda, na za"etku svoje tre-nerske kariere pri Rde"ih vragih celih 7 let ni imel #elenih uspe-hov. Uprava kluba je trdno stala za njim, saj so bili zadovoljnji z vsemi ostalimi uslugami trener-ja. Dolgoro"ni na"rt se jim je iz-pla"al. Ferguson je krmilo kluba prevzel v 80. letih, v 90. letih in vse do danes pa je Manchester popeljal do najve"je nogometne institucije na svetu. Praksa v slovenskem nogometu je druga!na. Trenerji se menjajo in so odvisni predvsem od kratkoro!nih ciljev – rezultatov na igri"!u! Lahko bi se bolj zgledovali z angle"ko prakso, kjer Ferguson ni edini tak primer (Wenger, Houllier,...), vendar je na"e delo podrejeno iz-klju!no uspehom prvega mo"tva. V tem !lanku se bomo zato orientirali na kratkoro!ne cilje oz kako izbolj"ati rezultate. Vsi vemo, da rezultate dobivamo na tekmah, zato so tekme za nas trenerje najpomembnej-"a skrb. Moje mnenje je, da moramo treninge podrediti tekmam, da jih izbolj"amo ter po-sledi!no izbolj"amo tudi rezultat. Vsak trener bi potemtakem moral opraviti analizo vsake tekme in uresni!iti nove zamisli oz. odpraviti napake #e na treningih.

»Ko zmaguje! te vsi hvalijo, ko izgublja! leti! – tak!no je pa" na!e delo!«, C. Ranieri.

3

V nogometu je poleg vseh ostalih stvari "e ve-dno najpomembnej"a igra, zato je analiza tek-me prvotnega pomena za sestavo treningov. Iz igre pobiramo situacije, ki bi jih radi trenirali oz. popravili na sami tekmi in te situacije tre-niramo oz. ponavljamo na treningih.

Paziti moramo, da bo izbira vaj raznolika, ker lahko pride do nasi!enosti igralcev, vendar ni-koli ne smemo pozabiti na rde!o nit, ki naj se vle!e skozi celoten trening, ker le tako lahko dose#emo smiselen trening in odpravljamo napake, ki jih je na tekmi potrebno odpraviti.

TAKTIKATakti!na specializacija igralcev in konkretne naloge posameznikov v igri so klju!nega pome-na. Zato taktiko delimo na:

-nimi nalogami; npr.: "tirje obrambni)

Glede na razli!nost nalog v obdobju napada in obrambe pa delimo taktiko tudi na:

-rovanje, o#anje, nadome"!anje, prevzemanje)

V tem !lanku se bomo osredoto!ili predvsem na fazo napada. Trener mora iz tekme izvle!i dobre ali slabe stvari ter jih na treningih do-delati oz. popraviti. Kako to naredi? Najprej mora igralcem podati neko idejo oz. re"itev v igralni situaciji in to prenesti v igralno obliko.

Ideja kako zaklju!iti napad je dostikrat odvi-sna od ti. playmakerjev v ekipi. To so igralci, ki so sposobni re"evati dano situacijo na igri"!u, druga!e povedano igralci z idejo. Vendar ide-jo lahko poda tudi trener, takrat govorimo o uigranih akcijah. Zaklju!ek napada tako lahko poteka po bokih, z vtekanjem igralcev iz druge linije, z globinsko podajo na "pico, s povratno podajo, igra 1:1,... Kot #e prej omenjeno, tre-ner poda najprej igralno situacijo (idejo) in ka-sneje to isto stvar treniramo "e v igralni obliki.

Igralna situacija: igralci vadijo trenerjevo ide-jo brez obrambnih igralcev ali z pasivnimi obrambnimi igralci, tako omogo!imo, da je stvar preprosta in jo lahko igralci takoj osvoji-jo. Treniramo razne kombinacije podaj vse do zaklju!ka na gol.

Igralna oblika: je pribli#evanje pravi igri, ven-dar z dolo!enimi zahtevami, pogoji v igri in prikrojenimi pravili. Vse to se mora skladati z prej"njimi igralnimi situacijami, da tudi v igri treniramo enako stvar (rde!a nit) skozi cel tre-ning. Imamo dve ekipi, kjer so vsi igralci v fazi obrambe aktivni, le s pravili omogo!amo la#ji zaklju!ek, da igralci vajo osvojijo tudi skozi igro in so pripravljeni na pogoje prave tekme.

VRSTE IGRALNIH OBLIKNa"teli bomo le nekatere:

(dotiki, to!ke,...)

IZBRANA TEKMA

Opravili bomo analizo tekme velikega italijan-skega derbija med ekipama A.C. Milan vs F.C. Internazionale. Tekma je bila odigrana na sta-dionu San Siro v Milanu in sicer 28.10.2006, ko je bil na sporedu 9. krog Serie A. Kon!ni rezultat je bil 3:4. Prikazali bomo nekatere igralne situacije in igralne oblike, ki jih lahko trener uporabi na treningu, glede na prikazano na tekmi.

Sir Alex Fergunson in Arsene Wenger med tekmo.

A N A L I Z A T E K M E

Igralne oblike

1) igra 5:5+1 v omejenem prostoru

jocker prosta igra

podana iz stranskega prostora

(lahko se vklju!i le en obrambni igralec)

je prosta igra

to!kujemo): gol s strani 2 to!ki, druga!e 1 to!ka

2) igra 4:4+1 v omejenem prostoru

na prvo, na tretjega

polovici "e dva igralca, po enega v vsakem stranskem prostoru

prostore ne sme nih!e

mora biti na prvo in sicer ko je igralec !ez polovico igri"!a

svojega prostora, ne prehajajo drugam

-ga prostora

2) Podana "oga v #pico, povratna na tretjega, #oga na bok, sledi pre-dlo#ek in zaklju!ek.

3) Prenos "oge na drugo stran, igralec z #ogo povede malce pro-ti sredini, za hrbtom vteka bo!ni igralec, kateri tudi dobi #ogo, sle-di predlo#ek v sredino, kjer "pici zopet kri#ata, zaklju!ek.

DIDA

JULIO CESAR

INZAGHI

NESTA

KALADZE

JANKULOVSKI

CAFU

AMBROSINI

PIRLO

KAKA

DACOURTCORDOBA

CRESPO

GATTUSO

SEEDORF

VIERAMATERAZZI

IBRAHIMOVIC

STANKOVIC

GROSSO

ZANETTI MAICON

NAPAD F.C. INTERJAIgra Interja razdeljena na 3 faze:

igra predvsem preko bokov-

jena na individualne zmo#nosti napadalcev (igra 1:1), kjer so najbolj aktivni Zanetti, Grosso in Ibrahimovi$, iskanje prekinitev

Milana in igra Interja samo na protinapade. Iz protinapadov je Inter zadel kar trikrat. Gole so dosegali Stankovi$, Ibrahimovi$ ter po protinapadu Vieire, ko je bil nad njim storjen prekr"ek, je tretji gol iz prekinitve dosegel "e Materazzi.

NAPAD A.C. MILANA

Interju (veliko ve! razli!nih idej v napadu skozi celo tekmo)

-edorf prednja!i Cafu, ki je tudi igralec tekme, v drugem pol!asu se mu priklju!i tudi Maldini).

-kih (predvsem po desnem, kjer prednja!i Cafu, ki je tudi igralec tekme, v drugem pol!asu se mu priklju!i tudi Maldini).

igra na boke ali povratne #oge za igralce iz 2. linije

#oga od "pice gre na bok ali na tretjega igralca in na bok ; 2) #oga s strani (z bokov) gre v globino (!imprej do "pice) ali na drugo stran igri"!a

predvsem na Inzaghija in kasneje na Gilardina

prenosi igre iz ene na drugo stran do zaklju!ka (tako je padel tudi drugi gol Milana, ko je zadel Gi-lardino).

KAKO V TRENING...Glede na analizo tekme, ki smo jo opravili, lahko sestavimo tre-ninge, po klju!u, ki smo ga opisali #e v prej"njem poglavju !lanka in sku"amo stvari izbolj"ati oz. po-praviti. Predstavil bom le nekate-re ideje treninga obeh ekip, glede na analizo doti!ne tekme. Vsak trener se sam odlo!i, katere stvari iz tekme bi povzel na treningu in katere vaje bi uporabil. Sam sem se odlo!il, da predstavim igralne situacije in oblike za napad Interja po bokih in za protinapad !rno--modrih. Ideje, ki bi jih rad pred-stavil za Rossonere pa so, napad z vtekanjem, napad z globinsko podajo v "pico in prenos igre oz. osvajanje prostora Milana.

NAPAD INTERJA PO BOKIHIgralne situacije

1) Brez obrambnih igralcev

speljati

predlo#ek na "pici, ki kri#ata me-sta v sredini, zaklju!ek.

4A.C. Milan : F.C. Internazionale, 28.10.2006

3:4

A N A L I Z A T E K M E

PROTINAPAD INTERJAIgralne situacije

1) igra 2:3 v omejenem kvadratu

samo za posest #oge)

na napadalca (!imprej v "pico), ki !aka pred golom

-sti, ki je #ogo podal)

-nimi igralci lahko "teje kot igralna oblika, vendar je cilj naloge tukaj druga!en. Je zmes igralne situacije z igralno obliko 3:2 in 2:1.

Igralne oblike

1) igra 1+6:4 v omejenem kvadratu-

jo prosto igro in sku"ajo dose!i gol

!imprej odvzeti #ogo, ko to stori imajo igro na prvo (rde!i in rume-ni so skupaj)

gre prva na jockerja (lahko damo tudi, da je vmes "e ena podaja, nato na jockerja)

--(odvisno, kako hitro se lahko vklju!ujeta bo!na) odigra v pro-stor za seboj igralcema, ki se lahko vklju!ita (rde!a barva), bo!na, ki se najve!krat vklju!ita, ter igralec, ki poda "pici

(prehod linije)

!imve!krat #ogo odvzamemo ter potem najhitreje #ogo spravimo v "pico (jocker)

2) igra 1+4:4+1 v omejenem prostoru

(oba igrata na prvo)

jockerja), 3 podaja #e mora iti na jockerja, med seboj lahko ekipa naredi le 2 podaji

za seboj, sledi "e potrditev na

NAPAD MILANA Z GLOBINSKO PODAJO V $PICO, SLEDI PODAJA NA BOK

Igralne situacije

1) povratna, na tretjega, v "pico, na bok, predlo#ek, zaklju!ek

"pico in vtekanje po bokih, kamor "pica odigra, sledi predlo#ek...

2) v "pico, povratna na tretjega, #oga na bok, predlo#ek, strel – gol Kakaja!

Igralne oblike

1) igra 1+4:4+1 -jockerja na linijah

mora biti na prvo, ta odigra na prvo na tretjega v prostor, sledi potrditev na prvo, gol je to!ka

(iz zraka)

(ima 1 dotik)

NAPAD MILANA Z VTEKANJEM (za hrbtom ali iz druge linije).

Igralne situacije

1) vtekanje po bokih

drugo stran, igralec z #ogo povede malce proti sredini, da sprosti bok igralcu, ki vteka

"pici kri#ata mesta

2) po podaji, vteka za hrbtom po boku, #oga na tretjega, sledi na bok igralcu, ki vteka, predlo#ek, zaklju!ek ("pici spet kri#ata me-sta)

-tnik

Igralne oblike

1) igra 5:5+1

-tom (!e ta igralec dobi #ogo ima 2 dotika, sledi predlo#ek in zaklju-!ek na prvo)

biti #oga s strani

PRENOS IGRE MILANA

Igralna situacija

igra, igra 2:1

dvojna, vtekanje,...), prenesti igro na drugo stran in priti do predlo#ka

iz prvega in drugega kvadrata na zaklju!ek

5

A N A L I Z A T E K M E

se smatra kot igralna oblika in ne ve! kot igralna situacija, vendar je cilj naloge tukaj druga!en. Vaja je igralna situacija s primesmi igral-ne oblike (igra 2:1).

Igralna oblika

vedno-z ekipo, ki ima #ogo)

je prosta

#oga podana (igralec ne sme prej preko linije), sledi potrditev na prvo, gol velja samo z glavo ali z volejem (strel iz zraka)-prisilimo, da dajo predlo#ek

gol-prehaja v zadnji prostor

#ogo in se prebiti preko sredine (prehajanje v drugi prostor na sredini), ekipa, ki #ogo izgubi, jim to sku"a prepre!i in "e vedno te#i k temu, da da gol

prostoru (na drugi polovici) in sicer na zadnji liniji, da omogo!i normalen prehod ekipi, ki sku"a priti preko sredine, nato za!nejo normalno igrati

in jim ekipa pobegne preko sredi-ne, ne smejo !ez, ampak se posta-vijo na zadnjo linijo, ter !akajo na branjenje svojega gola

igralec tudi s prodorom, vendar se na sredini gleda o%side, medtem ko na zadnji liniji ne

gol dobila in sku"a preiti sredino

(nasproti jim "e vedno stoji ekipa, ki je gol malo pred tem dala)

ZAKLJU%EK

Mislim, da vse preve! velja mne-nje, da morajo trenerji svoje na-!rte imeti #e vnaprej narejene. Seveda mora biti nek plan za!r-tan, druga!e prihaja do prevelike improvizacije na treningih, ven-dar oklepati se tega plana, v ve!ini primerov tudi ni dobro. Najpo-membnej"i je le rezultat ekipe in okrog tega se vrti cel svet trenerja. To pa pomeni, da so tekme tiste, ki odlo!ajo o na"ih usodah. Zakaj bi potem delali stvari po planu, !e vidimo na tekmah, da nekatere stvari ne funkcionirajo pravilno. Jasno je, da v takih primerih to poizku"amo popraviti. Zato pa analizirajmo tekme in situacije popravljamo na treningih-eden od na!inov so tudi igralne situa-cije in igralne oblike!

Navsezadnje je nogomet "e vedno bolj umetnost kot pa znanost.

Sa"a Kolman

6

Kondicijski vidiki pri razvijanju stila igre (I.del)

Na podlagi predavanja avtorja Pe-

Group« na Nizozemskem, je !la-nek pripravil dr. Marko Pocrnji!.

PREDSTAVITEV AVTORJA:

(na Nizozemski nogometni zvezi v nadaljevanju KNVB (Konin-klijke Nederlandse Voetbalbond)

nogomet / odrasli

Nizozemske nogometne zveze

izobra#evalnih programov

-dicijskih vidikih pri razvijanju stila igre« bi se #elel kratko pred-

trener« ene od "estih regij na Nizozemskem. Zadnjih pet let sem eden od in"truktorjev "olanj

organizira KNVB. Na Nizozem-skem organiziramo eno "olanje za trenerje, ki delajo z odraslimi in eno "olanje za trenerje, ki de-lajo z nadarjenimi mladimi igral-

Coaching«. Razen tega sem !lan tehni!nega oddelka, ki predstavlja vse dr#avne trenerje in sem vklju-

kot odgovoren za razvoj (u!enje) nogometa"ev (!lanov in !lanic / mladincev in mladink). Zadnjih osem let sem bil pomo!nik tre-nerja fantovskih reprezentanc

--

ja je vodenje, treniranje in u!enje -

PRIKAZ 1: Povezanost prakse in znanosti

&e prej sem omenil, da je vloga trenerja pomagati igralcem pove-!ati mo#nosti za zmago na tekmi

pomagati igralcem izbolj"ati no-gometne aktivnosti v obrambi, napadu in prehodih (gl. prikaz 2).Trener izoblikuje na!rt kaj je po-trebno napraviti in kaj se lahko izbolj"a v delovanju mo"tva in mo"tvenih nalogah kot del ana-lize tekme (kaj, kdo, kje, kdaj,

-ten teden bi morali biti povezani z zadnjimi tekmami (in naslednjo tekmo).Za razvoj igralcev in doseganje zmag na tekmah se trener odlo!i

A N A L I Z A T E K M E

7

za dolo!en sistem igre (gl. prikaz "t. 2). Na temelju sistema igre, starosti in sposobnosti igralcev in ciljev treniranja trener pripravi in izvede treninge. Glede na natan!-

ciklus), mora trener trenirati en krat, vendar najbolj pogosto pa ve! krat zaporedoma, da dose#e nek napredek. 'ele nato lahko na-redi naslednji korak v razvijanju izbranega sistema igre.

Nogometna kondicijska priprava je eden del treningov v tednu. V teh treningih trener dela na izbolj-"anju izbranega sistema igranja in hkrati uresni!uje telesno (kondi-cijsko) preobremenitev igralcev.

-nje, kondicija). Pomembno je po-udariti, da sistemati!no izbolj"e-vanje nogometne pripravljenosti (sposobnosti) igralcev je koristno samo po nara"!anju napora. Pred in med dvigovanjem napora se sposobnosti igralcev "e ne izbolj-"ujejo in igralec je v tem !asu pre-cej ranljiv.

CILJI1. $emu bolj#e nogometne sposobnosti?

-sti med tekmo

2. Kaj so bolj#e nogometne sposobnosti?

-nosti

3. Nogometni %ziolo#ki procesi

4. Metode in oblike (modeli) nogometnega kondicijskega treniranja

5. Na!rtovanje nogometne priprave

(6-tedenski model)

Zdaj #elim predstaviti Teorijo in model periodizacije Raymonda Verheijena, ki je bil razvit za tre-niranje nogometnih sposobnosti. Najprej #elim pojasniti !emu je potrebno razvijanje nogometnih

(kondicijske) zahteve za igralce na najvi"ji ravni. Katere so razlike v primerjavi z igralci, ki igrajo na ni#ji ravni.Potem, ko si raz!istim teoreti!no in (na osnovi znanstvenih razi-skav) v !em so razlike v "tevilu in intenzivnosti nogometnih ak-tivnosti z in brez #oge igralcev si razlo#im zna!ilnosti nogometne pripravljenosti (Kaj je bolj"a no-gometna pripravljenost?).V moji predstavitvi ne bom go-voril podrobneje o nogometnih

predstavil razli!ne oblike trenin-gov bom tudi predstavil kateri energijski sistem treniramo.Na koncu moje predstavitve bom predstavil 6-tedenski model pe-riodizacije in oblike treningov, ki jih lahko kot trenerji uporabi-

mo, tako za izbolj"anje sistema igre kot tudi za doseganje telesne (kondicijske) preobremenitve.

»IGRALCI NA VI$JI RAVNI IGRANJA IMAJO BOLJ$O NOGOMETNO (KONDICIJ-SKO) PRIPRAVLJENOST!!«

strokovnjak strinjal z dejstvom, da za vi"jo raven igranja nogometa, potrebuje igralec bolj"o nogome-tno (kondicijsko) pripravljenost.

Vpra#anja so:Katere so razlike med vi"jo in ni#-jo ravnijo igranja kadar govorimo o nogometni (kondicijski) pripra-vljenosti?

Ali so razlike med igralci v mo-"tvu glede na igralna mesta v sistemu igre in katere so njihove osnovne naloge (napadalec, vezni igralec, obrambni igralec, vratar)? In !e so, katere so razlike? Analiza nogometne pripravljeno-sti na tekmah se za!ne z opredeli-tvijo razlik v napadu, branjenju in prehodih na najvi"ji ravni igranja nogometa. (Za ponazoritev ana-lize nogometne pripravljenosti na tekmi so bili prikazani posnetki s tekme Arsenal - Manchester

Verjamem, da se bo vsak strinjal z dejstvom, da je to tekma, ki predstavlja najvi"jo raven igranja nogometa.Na najvi"ji ravni igranja nogome-ta je manj prostora / manj !asa (gl. prikaz "t. 3)

Manj prostoraBiti sposoben delovati na manj"em prostoru se na vi"ji ravni igranja nogometa vedno bolj zahteva od igralcev. To velja tako za napad kot tudi za obrambo.V !asu napadanja, nasprotnik ustvarja !im manj"i prostor. Zato je naloga v napadu ustvariti dovolj pro-stora na majhnem delu igri"!a, npr.: biti !im ve! nepokrit (odkrivanje):

bolj pogosto.

drug drugemu.

PRIKAZ 2: Periodizacija

PRIKAZ 3: Razlika med napredno in vi!jo ravnijo igranja nogometa

KO N D I C I J A

V !asu branjenja, je prav tako po-membno, da so igralci sposobni ohraniti / ustvariti !im manj"i prostor za igro nasprotnika, npr.: s presingom:

-jati presing.

prostoru bli#je drug drugemu.

brez #oge.Torej manj prostora zahteva od igralcev ve! aktivnosti.

Manj prostora = manj "asaKer se na najvi"ji ravni nogometa igra na vedno manj"em prostoru imajo igralci manj in manj prostora za aktivnost (delovanje). Velja tako za napad kot tudi za obrambo.

V !asu napada, nasprotnik izvaja o"enje prostora z zahtevo ves !as ustvarjati !im manj prostora na zo"enem delu igri#!a, npr.: biti nepokrit:

bolj"i polo#aj.

da se odkrijejo,

se da hitro.

Ker igralci na manj#em prostoru igrajo bli"je drug drugemu:

bolje v dvobojih brez in z #ogo, -

stiti svoje telo.

V !asu branjenja pa je dejansko pomembno, da lahko igralci

ustvarjajo / ohranjajo majhen prostor, npr.: s presingom:

(iskati) bolj"i polo#aj.-

singa kar se da hitro,

da hitro.

Ker igralci v !asu branjenja prav tako igrajo na manj#em prostoru in igrajo bli"je drug drugemu:

kar se da bolje v dvobojih brez in z #ogo,

-stiti svoje telo.

Manj "asa = bolj!a aktivnostIgralci morajo biti sposobni ohra-njati ve! kot 90 minut tako kar se da bolj"e aktivnosti kot tudi kar se

aktivnosti in ohranjati kakovost aktivnosti

$emu izbolj#evati nogometno (kondicijsko) pripravo? (znanost, podpora, nogometne sposobnosti, analize tekem)Raymond Verheijen je raziskoval koli!ino in vrsto gibanj (aktiv-nosti) igralcev z in brez #oge:

(prva liga, druga liga in tri ravni amaterskih lig),

(mladi igralci in odrasli),

v mo"tvu (obrambni, vezni in na-padalci).

Osredoto!il se je na:

-njem,

Prav tako je podrobno bele#il "te--

Rezultati so potrdili predpostav--

nja potrebujejo bolj"o nogometni kondicijsko pripravljenost«.

Ve! aktivnosti: (glej prikaz 4)Ko morajo igralci bolj pogosto ustvarjati ve! prostora za igro (napad) ali pa ustvarjati manj"i prostor (obramba), si nogometne aktivnosti sledijo druga za drugo v zelo kratkem !asu.

-go hitreje sledijo druga za drugo na vi"ji ravni igranja,

kraj"em !asu pomeni, da je manj !asa med eno in drugo aktivnostjo,

aktivnostjo pa zahteva hitrej"o regeneracijo (po!itek) med aktiv-nostmi!

Ohranjanje ve! aktivnosti: (glej prikaz 4)

tudi v drugem pol!asu kar naprej uspe"no ustvarjati prostor za igro (napad) ali pa ustvarjati manj"i

prostor (obramba), se zahteva od igralcev ve! nogometnih akcivno-sti v dalj"em obdobju kot samo 90 minut.

drugem pol!asu na najvi"ji ravni igranja,

drugem pol!asu pomeni, da je manj !asa med eno in drugo ak-tivnostjo tudi v kon!nici tekme,

aktivnostjo pa pomeni da mora-jo biti igralci sposobni ohraniti hitro regeneracijo (po!itek) med aktivnostmi!

Kakovostnej#e delovanje / igra: (glej prikaz 4)

-pora v ustvarjanje prostora (na-pada) in v zmanj"evanje prostora (obramba), se zahteva od njih, da izbolj"ajo izvedbo nogometnih aktivnosti.Razen izbolj"anja zavzemanja po-lo#aja na igri"!u (postavljanje), hitrej"ega prepoznavanja trenutka za izvedbo ustrezne aktivnosti in hitrej"e izvedbe aktivnosti je po-trebno izbolj"ati izvedbo tudi na koncu tekme.Kadar mora igralec izvesti aktivnost kar se da hitro, to pomeni da mora zagotoviti dovolj mo!i za izvedbo aktivnosti v !im hitrej"em !asu.

hitrosti je tudi eksplozivnost.

Z vidika nogometne kondicijske priprave izbolj"anje izvedbe ak-tivnosti pomeni bolj eksplozivno aktivnost.

8

PRIKAZ 4: "emu izbolj!evanje nogometne pripravljenosti?

PRIKAZ 5: "emu kakovostnej!a nogometna kondicijska priprava?

KO N D I C I J A

aktivnosti na najvi"ji ravni igranja nogometa,

aktivnosti pomeni, da je mo! za izvedbo aktivnosti potrebno za-gotoviti hitreje,

imenujemo tudi eksplozivnost,-

meta morajo igralci delovati bolj eksplozivno.

Ohraniti kakovostno aktivnost: (glej prikaz 4)

ohraniti tudi v drugem pol!asu ustvarjanje prostora (napad) in ustvarjanje manj"ega prostora (obramba), morajo biti sposobni ohraniti tudi kakovostno izvedbo nogometnih aktivnosti.Z vidika nogometne kondicijske

priprave, ohranjanje kakovostne izvedbe aktivnosti odslej pomeni tudi ohranjanje eksplozivnosti aktivnosti.

izvedba nogometnih aktivnosti tudi v drugem pol!asu na najvi"ji ravni igranja nogometa,

nogometa zaradi tega potrebujejo sposobnost ohraniti eksplozivne aktivnosti.

aktivnosti pomeni, da je mo! za izvedbo aktivnosti potrebno za-gotoviti hitreje,

imenujemo tudi eksplozivnost,-

meta morajo igralci delovati bolj eksplozivno.

9

Kadar se uporabljajo izrazi kot so pogosteje in kakovostno se pogosto misli na maksimalno zmogljivost. Izraz mo! se v tem smislu pogosto uporablja. Za izraz vztrajnost se uporablja tudi izraz zmogljivost

1. Ve! aktivnosti (delovati bolj pogosto)

(po!itek) med aktivnostmi

intervalni trening

2. Ohraniti ve! aktivnosti (ohra-niti bolj pogosto delovanje)

(po!itka) med aktivnostmi-

generacijska kapaciteta)

in intenzivni vzdr#ljivostni tre-ning3. Ve! eksplozivne (kakovostne) aktivnosti

4. Ohranjanje ve! kakovostne (eksplozivne) aktivnosti

Torej kakovostna nogometna kondicijska priprava mora poskr-

1. Mo! za regeneracijo (po!itek)2. Regeneracijsko zmogljivost (kapaciteta)

(kapaciteto)

dr. Marko Pocrnji!

Nasveti za u"inkovito na"rtovanje in izvedbo pripravljalnega obdobjaNASVET $T. 1:

Pred za!etkom pripravljalnega obdobja igralcem omogo!iti pasi-ven po!itek in zabavne aktivnosti. Svetujmo jim aktivnosti, ki niso povezane z nogometom.

Razmislimo o u!inkovitosti in-dividualnih programov, ki jih igralci izvajajo brez nadzora in to obi!ajno brez ob!utka. 'e po-sebej odsvetujem v prehodnem obdobju razvijanje eksplozivne mo!i, maksimalne mo!i, dvigova-nje anaerobnega praga, razvijanje hitrosti, ki jih vedno ve! ponujajo samozvani kondicijski trenerji.

NASVET $T. 2: Pridobiti teoreti!no-prakti!no

pomena in vsebine dela v pripra-vljalnem obdobju:

a. KATERE KONDICIJSKE SPOSOBNOSTI NAJBOLJ POTREBUJE NOGOMETA": kak"na je osnovna vzdr#ljivost, kak"na je specialna vzdr#ljivost, osnovna mo! nogometa"a, repe-titivna mo!, eksplozivna mo!, hi-trosti nogometa"a, koordinacija.

b. VSEBINE TAKTIKE: organiziranost v obrambi, orga-niziranost v napadu, mo"tvena, skupinska, igralne situacije, igral-ne oblike, tehni!no-takti!ne vaje.

c. POZNAVANJE RAZMERJA MED OBREMENITVIJO in OD-MOROM (REGENERACIJO).

d. POZNAVANJE POMENA SISTEMATI#NOSTI in PO-STOPNOSTI TRENIRANJA.

e. UPO"TEVANJE PREPLETE-NOSTI VSEBIN V NOGOME-

TNI IGRI (kar pomeni !im manj jih lo!eno razvijati!).

f. VSESTRANSKA IZBIRA VAJ PRI RAZVIJANJU VSEH KONDICIJSKIH SPOSOB-NOSTI, KONCEPTU IGRE IN REGENERACIJI, DAJE "IR"E (UNIVERZALNE) U#INKE.

NASVET $T. 3:

Trener ali team trenerjev naj poskr-bi za pripravo nogometa"a od za!et-ka do #elene ravni pripravljenosti.

--

naj bi jih igralci sami izvajali pred za!etkom skupnega dela.

NASVET $T. 4: Napraviti si pregleden na!rt pri-pravljalnega obdobja (na ve! stra-neh ali na eni strani?).

NASVET $T. 5:Najprej ugotoviti za!etek prven-stva, nato se odlo!iti o dol#ini pripravljalnega obdobja in kdaj za!etek pripravljalnega obdobja.

bolj postopno (po!asneje) lah-ko dvigujemo obremenjevanje in zahtevnost vsebin treniranja. Bolj postopno je, dalj !asa traja ustvarjena "portna forma in manj-"a je mo#nost preobremenitve in po"kodb.

-zne dele pripravljalnega obdobja (1. in 2. faza).

kondicijske priprave (osnovna, osnovno-specialna, specialna, spe-cialno-situacijska in situacijska).

prostor najprej za prijateljske tek-me, nato za treninge in regenera-

P R I P R AV L J A L N O O B D O B J E

10

cijske aktivnosti (regeneracijski treningi, tople kopeli, savna, ma-sa#a, prosti dnevi,).

NASVET $T. 6:

sistemati!nost (vrstni red) pri razvijanju posameznih kondicij-skih sposobnosti.

med 140 in 160, nato osnovna

aerobno-anaerobna vzdr#ljivost med 160 in 180, nazadnje hi-trostna vzdr#ljivost (anaerobno-

utripov na minuto.

-

#e en trening hitrosti z manj"im "tevilom "printov, manj"im "te-vilom serij in !im bolj popolnim (dolgim) odmorom med "printi. Sledijo treningi hitrosti 1-2 na teden s postopnim pove!evanjem "tevila "printov v seriji in zmanj"e-vanjem odmora med "printi.

NASVET $T. 7:Smiselno je povezovanje in pre-pletanje razli!nih vsebin.

-ninge osnovne in specialne vzdr-#ljivosti s treningi osnovne in re-petitivne mo!i.

drugim delom razvijanja vzdr-#ljivosti, za po!itek kardio-va-skularnega sistema, obremenimo sklepno-mi"i!ni sistem z vajami mo!i.

-jemo !im ve! navodil in nalog za zami"ljeno organizirano igro v obrambi in napadu. Vklju!ujmo ideje na"ega #elenega koncepta igre v igralnih oblikah za razvija-nje vseh tipov vzdr#ljivosti nogo-meta"a.

tehni!nega znanja dobro nau-!enih nogometa"ev pri kadetih, mladincih in !lanih dajajmo in zahtevajmo v vajah za razvoj vzdr#ljivosti in hitrosti, ter pri aktivni regeneraciji. Po 14-letu je

-

skupaj z vajami koordinacije in eksplozivne mo!i.

-bavne aktivne odmore ali pona-vljanje la#jih zahtev koncepta igre.

-meta"ev naj bodo !im ve! krat s strelom na gol.

PRI IGRALNIH OBLIKAH ZA RAZVIJANJE VZDR$LJIVOSTI TAKOJ DAJEMO NAVODILA ZA KONCEPT ORGANIZI-

RANE IGRE, KI SMO SI GA ZAMISLILI!

NASVET $T. 8:V na!rtu si zapi"ite glavne skupi-ne vaj za razvijanje vzdr#ljivosti:

nogometnih tehni!nih elementov brez #oge (tek branilca, spremem-be smeri in tempa teka pod razli!-nimi koti), koordinacijskih gibanj (pretekanje obro!ev, razli!ni ski-pingi !ez razli!ne rekvizite, pre-vali naprej in nazaj, padanje, vsta-janje), vaj odrivne mo!i (razli!no visoke ovire, sono#ni in enono#ni skoki naravnost ali cik-cak).

-nih elementov z #ogo (vodenje naravnost in slalom, rolanje, raz-li!ni driblingi, razli!ni streli na gol iz razli!nih polo#ajev) tednov.

-kem prostoru, z razli!nim "tevi-lom razli!no velikih golov (z vra-tarjem ali brez vratarja, s podajo po tleh ali po zraku skozi gol). NASVET $T. 9:

-!evanja obremenjevanja igralcev pri razvoju vzdr#ljivosti, ker telo potrebuje postopnost in !as, da se

-pore, ki jih zahteva organizirana in dinami!na nogometna igra. To je opazno v na!rtu priprav iz ve! postavk:

povpre!nega utripa srca na po-

nogometa"a nam je pomemben pokazatelj samo pri treningih vzdr#ljivosti.

aktivnosti naj bi bil bli#ji, kot do-lo!anje prete!ene razdalje, saj je tekma dolo!ena s !asom (ne z raz-daljo kot pri atletiki in atletskimi

-prekinjene aktivnosti igralca po-stopoma pove!ujemo in postopo-ma zmanj"ujemo iz ve! delov na dva dela. Vsak del neprekinjenega

-

-

NASVET $T. 10:V na!rtu si zapi"ite "e treninge mo!i, hitrosti in taktike, da ne boste prepogosto trenirali eksplo-zivno mo! in hitrost.NASVET $T. 11:

-vanje obremenitve, je tudi na!rto-vanje odmora.

NASVET $T. 12:Preve! tekem v pripravljalnem obdobju najve! krat pomeni "ko-dljivo obremenjevanje igralcev (po"kodbe, prekomerna utruje-nost) kot pa #eleno uspe"nost pri uigranosti mo"tva.

-pravljalnem obdobju bodite ra-zumni, predvsem jih ne na!rtujte preve! zaporedoma (npr. v enem tednu 3 tekme ali celo ve!).

en pol!as z eno postavo in drugi pol!as z drugo. S tak"nim pristo-pom navajate organizem igralcev na prekratko tekmovalno obre-menitev.

-dicijske podlage (osnovna vzdr-#ljivost, osnovna in repetitivna mo!, postopnost in sistemati!-nost obremenjevanja) pomeni iz-!rpavanje nogometa"a. Posledice so kondicijska nepripravljenost igralcev in ve!je "tevilo po"kodb.

dr. Marko Pocrnji!

PRIMER NA#RTOVANJA IN IZVEDBE PRIPRAVLJALNEGA OBDOBJA

P R I P R AV L J A L N O O B D O B J E

11

Star!i kot pomemben faktor razvoja mladega nogometa!a

Prihodnost novodobnega sveta je v marsi!em odvisna od vzgojnega sistema na"ih otrok tako

dru#ba pri najmlaj"ih ne razvija ob znanju in sposobnostih "e visoke moralne vrednote se v kasnej"em obdobju to ka#e kot kriza moralnih vrednot dru#be, ki se manifestira na vseh po-dro!jih delovanja. S tem pa kvaliteta bivanja in #ivljenja pade. Zato je "port vedno pomemb-nej"i pri razvoju ne le posameznega "porta am-pak tudi dru#be, ker ima ogromen vpliv na zo-renje osebnosti in sistema vrednot pri otrocih ter mladostnikih, velikokrat ve!ji kot "ole in

so zato zelo motivirani za delo ter vrednote, ki jim bodo omogo!ale dobro igranje nogometa ali ostalih "portov. 'port tako postaja vedno pomebnej"i faktor razvoja moderne dru#be in marsikje nivo razvitosti "porta mladih ena!i-jo z zrelostjo posameznega naroda. Vzgoja in osebnostne kvalitete pa so pomemben faktor tudi pri doseganju rezultatov vrhunskih mo-"tev. Najlep"i primer je prav Slovenska repre-

na kolena spraviti veliko Rusijo tudi po zaslugi karakternih lastnosti na"ih nogometa"ev.Iz vsega napisanega sledi logi!ni zaklju!ek, da "portne pano#ne "ole #e zdavnaj niso ve! le "portno udejstvovanje, ampak vodilne "ole #e

prera"!ajo v prave "portno vzgojne ustanove, ki pa morajo upo"tevati strokovne usmeritve

na"em primeru nogometa"ev. Vsi strokovni nogometni programi v klubih, ki delajo z mla-dimi, morajo ob sestavljanju "portnih progra-mov upo"tevati korist otrok in mladine ter ne le "portni uspeh ter napredek. To pa pomeni, da moramo ob poznavanju "portnih zakonito-

"port pomeni otrokom in zakaj bi jih star"i morali usmerjati v "portno dejavnost. 'port je koristen za otroke ker:

otrok in mladostnikov-

je posameznik

ter u#itek (osnovna pravica otrok!)

-mi pri kreiranju vseh nogometnih vsebin za-radi !esar je mno#i!no treniranje koristno za vse udele#ence "portnih ekip, preko katerih se nekateri razvijejo v vrhunske drugi tekmo-valne in tretji rekreativne "portnike. Ne glede na kon!ni domet pa morajo v odraslosti "port

prepoznati kot koristno dejavnost v dobi otro-"tva. Ti napotki so tudi edino vodilo star"em, ko vpisujejo otroke v "port. Vsi odrasli, ki smo del "portne dejavnosti otroka moramo jasno vedeti, da:

(uspeh ni slu!aj)-

razov!)-

#no tekmovalno okolje

otroka in mladostnika

'port otrok je resda namenjen otrokom, ki pa ga sami od sebe niso sposobni izvajati. 'e posebej ob dejstvu, da ima otrok moderne dru#be ogromno prosto!asnih ponudb in ve-liko izmed njih ob vsebini ponuja tudi udoben sede#. Zato smo odrasli odgovorni za "port mladine in tega se moramo vsi zavedati. Naj-pomembnej"i so vsekakor trenerji in star"i, svoje vloge pa se morajo zavedati tudi sodniki in nogometni idoli. Obna"anje nogometnega zvezdnika (lahko je to tudi igralec doma!ega kluba) hitro prevzamejo tudi otroci, sodniki "!itijo pravila lepe igre, trener je pot do izpol-nitev "portnih sanj in njegova beseda je sveta. Vendar kljub vsemu v!asih pozabljamo, da so otrokom prva avtoriteta vedno njihovi star"i! V dobro postavljenem na!rtovanem programu dela z mladimi nogometa"i moramo vklju!iti vse omenjene odrasle osebe, ki morajo vedeti kak"na je njihova vloga in vpliv na mladostni-ke! Mi si bomo v tem tekstu podrobneje ogle-dali vlogo star"ev.

VLOGA STAR$EV PRI $PORTNI DEJAVNOSTI

Pri marsikaterem trenerju bi naleteli na razmi-

je te#ko, predvsem zaradi prevozov in pla!eva-nje !lanarin, ki klubu veliko pomenijo. Veliko trenerjev pa ima negativno mnenje glede nji-hove prisotnosti ob igri"!u in na tribuni. Ven-dar pa vsi skupaj neredko pozabljamo, da ima-jo star"i veliko vlogo in vpliv pri odra"!anju otroka ter mladostnika. In !e ta vpliv, ki zna biti tudi mote! izni!imo s tem, da star"e od-

M LA D I

12

daljimo od informacij in kluba nismo za "por-

star"ev je v praksi u!inkovit le na zunaj, bistvo star"evskega vpliva pa se prenese v avtomobil

-

so prav oni tisti, ki ga navdu"ujejo za vsebine kot je "portna. Njih otroci opona"ajo reakci-je star"ev, ki jim predstavljajo vir vedenjskih vzorcev. Ob vzgoji pa mladega nogometa"a tudi seznanjajo z osebnostnimi vrednotami in vplivajo na samopodobo. Te vloge ne more prevzeti noben trener, ki ima prav tako velik vpliv na vse omenjeno le !e je v soskladju z vre-dnotami star"ev! Zato smo lahko pri svojem delu najuspe"nej"i takrat, ko star"e pravilno umestimo v "portno vsebino in imamo enoten

to dose!i, je potrebno star"e seznaniti z vsemi najpomembnej"imi dejstvi treniranja mlade-ga nogometa"a. Sestanki s star"i morajo biti poleg osnovnih informacij o treniranju tudi prilo#nost za kratka predavanja na katerih predstavimo star"em njihovo vlogo in morebi-tne negativne posledice napa!ne vloge. Samo gro#nje in podpisovanje kodeksov obna"anja ne bo dovolj. Pravi u!inek ima izobra#eva-nje star"ev v zgodnji dobi treniranja njihovih otrok. Star"em mora postati jasno, da je njihov

--

'TOVANJA pri otrocih. Vse ostalo je domena kluba in trenerja! Nogomet mora biti za star"e le vsebina preko katere dosegajo skupne cilje.

ZDRAV VPLIV STAR$EV NA $PORT MLADIH IN $PORTNIKA

Star"i, ki so seznanjeni s svojo vlogo preko pre-davanj in so jim jasne osnovne onformacije o treniranju, vzgoji, starostnih zna!ilnostih in "e kaj, bodo z veseljem sodelovali kot produkti-ven faktor pri vzgoji njihovega nogometa"a. Kljub vsemu se bo "e vedno na"el posameznik, ki bo imel druga!ne motive vendar bo zaradi informacij pridobljenih na tak"nih predava-njih imel marsikdaj kon(ikt vrednot in lastnih interesov ter bo izstopal iz programa do te mere, da se bo moral spremeniti ali pa zame-njati okolje. Star"e je potrebno prepri!ati, da so tudi oni pomeben del programa vzgajanja "portnika in njihova najve!ja odgovornost je:

( veselje ob zmagah in tola#ba ob porazih)

V vsaki besedi v komunikaciji z otrokom in mladostnikom se mora !utiti spo"tovannje zgoraj opisanih pojmov. To pa bodo star"i do-jeli, !e jih v klubu seznanimo z dejstvi, da:

in ne zabavi odraslih ljudi (star"em)

pozornost in ne analizo "portnega nastopa (to poda trener na naslednjem treningu)

krepiti pozitivno mi"ljenje

tudi samostojnost

na tribuno "porta mladih-

tra produktivne (kaznovan sem, ker se ukvar-jam s "portom!!)

potrebno v klubu star"e vklju!iti kot vsebino mladinskega programa. Namesto, da jih dr#i-mo na distanci jih je potrebno pripeljati v klub in jih seznaniti z njihovo vlogo in potrebno strokovno vsebino povezano z njihovo vlogo. S tem bo ogromno pridobil "port mladih in "portniki sami, saj bi bilo manj neprimernih izpadov in pritiskov s strani star"ev.

NEZDRAV VPLIV STAR$EV NA $PORT MLADIH

V Sloveniji ve!ina klubov nima programa uspo-sabljanja star"ev. Ti klubi se tedensko sre!ujejo s pritiski in neprimernim obna"anjem star"ev. Negativni pritisk izvajajo na klub, trenerja ali pa svojega in celo druge nogometa"e. Najla#je je ignorirati tak"nega posameznika in ga distan-cirati od trenerja ter ekipe. Vendar #e njegova prisotnost na tekmah in kritika zunaj kluba (tudi doma z nogometa"em!) pu"!a negativne posledice. Z ignoriranjem vsekakor nismo re"ili

posameznega star"a bo ta vpliv pri njegovem nogometa"u (sinu) pustil veliko negativnih po-sledic, zaradi !esar otrok ali mladostnik ne bo uspe"en, kot bi lahko bil. Tak nogometa" je:

gro#nja nove kritike in kon(ikta-

nerjevih navodil s star"evskimi

(slabo po!utje pred te#ko tekmo)

In ko je posameznik v teh stanjih vse skupaj zavira in v te#jih primerih deformira razvoj "portnika. Hkrati pa se lahko vpra"amo zakaj in kdaj pride do negativnega vpliva star"ev do

-ja predvsem takrat, kadar star"i otroka vidijo kot projekt, ki ga morajo pripeljati do kon!-nega cilja in ne kot samostojno osebo, kateri je potrebno pomagati odrasti in dozoreti. Oni za svojega otroka dolo!ijo vsebino in smer ra-zvoja in pove!ini nerealno dolo!ijo kon!ni do-met. Otrokov interes in po!utje je drugotnega pomena zato od otrok zahtevajo:

napa!no ena!ijo s samozavestjo)

Tak pristop in vpliv star"ev skozi ve!letno treniranje zavira posameznika, da se razvija v pravo "portno osebnost z nogometnim zna-njem in sposobnostjo postati del tekmovalne "portne ekipe v !lanski konkurenci. Velikokrat se zgodi, da tak"ni posamezniki kon!ajo z no-gometom zelo zgodaj ali pa nikdar ne uspejo razviti potenciala, ki so ga kazali na tekmah mlaj"ih kategorij.

NAMESTO ZAKLJU%KA

star"ev pri na"em delu, hoteli ali ne, velik. In ker je lahko tudi negativen je potrebno v na"e strokovne programe vklju!iti tudi ozave"!anje star"ev in njihovo vlogo spretno obrniti v prid "porta in "portnika. V nasprotnem primeru se bomo morali nemalokrat ukvarjati z ne-gativnimi posledicami star"evskega vpliva na posameznika. V osnovi je vloga star"ev zelo

-

-re star"e tak"na vloga nesprejemljiva! In prav zato se moramo "portni delavci anga#irati tudi na tem podro!ju za dobro otrok, mladine in nenazadnje vrhunskega "porta. Saj bo bolj"e delovno okolje otrok s skupnim vplivom no-gometnih delavcev in star"ev uspel izdelati "e ve! tudi vrhunskih nogometa"ev!

Rajko Korent

M LA D I