najranite manifestacii na hristijanstvoto vo … branislav... · e prostrana planinska kotlina po...

Ni{ i Vizantija IX 203

Branislav Risteski

NAJRANITE MANIFESTACII NA HRISTIJANSTVOTO VO REGIONITE NA MARIOVO I SEVERNA PELAGONIJA

Mariovo go zafa}a krajniot juèn segment od Republika Makedonija so povr{ina od okolu 1 500 kvadratni kilometri. Toa e prostrana planinska kotlina po srednoto te~enie na Crna Reka od site strani vramena so planini. Arheolo{kite istraùvawa na ranoto hristijanstvo vo Mariovo i severna Pelagonija se nao|a vo po~etna faza. Ovaa faza na istraùvawe vo severna Pelagonija se karakterizira so evidentirawe na ostatocite od ranohristijanski crkvi1, me|u koi edinstveno bazilikata na lok. Gradi{te kaj s. Debre{te bila predmet na poseopfatni arheolo{ki istraùvawa.2

Vo regionot na Mariovo, dosega se evidentirani ostatoci od desetina ranohristijanski crkvi3, me|u koi se istraèni samo objektite na lok. Gradot kaj s. Manastir i crkvite vo ramkite na starohristijanskiot kompleks vo mikroregionot Grade{nica.

Iako najranite fragmentarno otkrieni tragi na hristijanst-voto vo ovie regioni se povrzuvaat so grobnite naodi vo ramkite na polskata vila vo okolinata na Prilep, datirani vo vtorata polo-vina na IV vek4, poceloviti manifestacii na ranoto hristijanst-voto se povrzuvaat so otkrienite kompleksi na lokalitetite Sv. Preobraènie kaj s. Zrze, Sv. Andonija, s. Grade{nica i Gradok kaj s. Manastir-Mariovo.

Sv. Preobrènie kaj s. Zrze

Arheolo{kioit kompleks “Sv. Proobraènie” se nao|a 35km severozapadno od Prilep i go opfa}a centralniot del na edna zaokruèna biografska celost zapadno od seloto Zrze. Vo

1 B. Babi}, Period na docnoto Rimsko Carstvo i ranata Vizantija, Pri-lep i prilepsko ni istorijata, kniga prva, glava IV, Prilep 1971,61-71.

2 W.Hensel, Z badan nad domniemana wczesnobyzantiska stolica biskypia v Debre-ste w latach 1974-1978, Contributions IX, 2, Skopje 1978.

3 V. Lil~i}, Makedonskiot kamen za bogovite.., 935-963.4 K. Kepeski, Severozapadna nekropola na vilata rustika vo Pe{terica

kaj Prilep, Macedoniae acta archaeologica 2, Prilep, 1976,205-218

204 Branislav Risteski

sredi{teto na ovoj mikroregion e locirana prostrana bigorna kar-pa vrz ~ija gorna povr{ina e izgraden srednovekoven manastirski kompleks so crkva posvetena na Sv. Preobraènie.5

So sistematskite arheolo{ki istraùvawa 2008 - 2009 godi-na6, na platoto severno od bigornata karpa se otkrieni ostatoci od ranohristijanski crkvoen kompleks (crt. 1), pri {to se izdvoeni dve osnovni fazi:

Prvata etapa, koja }e bide predmet na poseopfatna opservacija se opredeluva vo vremeto od poslednite decenii na IV do docniot V vek. So ovaa faza se povrzuvaat otkrienite ostatoci od trikorabna bazilika so narteks na zapadnata strana, krstilnica, atriumski seg-ment, zasvodena grobnica i cemeterijalno plato.

5 Z. Rasolkoska-Nikolovska, Manastirot Zrze so crkvite Preobraènie i Sveti Nikola, Spomenici za srednovekovnata i ponovata istorija na Makedo-nija, tom IV, Skopje 1981, 407-459.

6 So sistematskite arheolo{ki istraùvawa 2008 - 2009 godina, koi ja opfatija ju`nata, isto~nata i severnata padina od bigornata karpa, delovi od gornoto plato na karpata, kako i platoto severno od dene{niot manastir bea otkrieni materijalni ostatoci so osobeni kulturni vrednosti, hronolo{ki de-terminirani od praistorijata do denes, me|u koi, poradi svoeto isklu~itelno zna~ewe za istorijata na kulturata na centralnobalkanskiot prostor gi srednvekovnata mona{ka naselba rasprostraneta vrz bigornata karpa, kako i strohristijanskiot kompleks na platoto severno bigornata karpa.

Цр. 1 Sv. Preobraènie, s. Zrze, starohristijanski kompleks, prva faza

Цр. 1 Св. Преображење, с. Зрзе, старохришћански комплекс, прва фаза


Vtorata etapa ja pretstavuva temelnata rekonstrukcija na crkovniot kompleks, prezemena posle evidentnoto ru{ewe na pogolemiopt del od prvi~nata arhitektonska celina. Ovaa etapa e zasvedo~ena so pregradba na zapadniot yid od narteksot, ju`niot yid na bazilikata, isto~niot yid na bapristeriumot, delovi od atri-umskiot segment, izvedba na pod od kameni plo~i, remodelirawe na pastoforijata vo severozapadniot del od bazilikata, vkopuvawe na grobnici vo karpa vo naosot i na platoto jugoisto~no od crkvata i dr. Stratigrafskite sogleduvawa i tipolo{ko-hronolo{kite osobenosti na otkrienite naodi (sadova keramika, moneti i sl.), ja opredeluvaat vo vremeto od docniot V do krajot na VI vek.

Ranohristijanski kompleks od poslednite decenii na IV do doc-niot V vek. Kako {to ve}e be{e napomenato, ovaa etapa ja so~inuvaat otkrienite ostatoci od trikorabna bazilika so narteks na zapad-nata strana, krstilnica, atriumski segment, zasvodena grobnica i cemeterijalno plato (crt. 1)

Bazilika. Bazilikata e locirana na isto~niot segment na pla-toto, vrz karpesta podloga so zabele`itelen pad od zapad kon istok i severoistok. Vkupnata dol`ina na objektot 20,60m a {irinata 23,00m.

Tlocrt. So kolonadi od po tri stolpci (1,10 h 0,60m), naosot na crkvata e podelen na tri korabi. Sredi{niot korab ima nepra-vilan pravpagolna forma so dimenzii: 13,26 h 5,50 h 12,67 h 4,92m. Severniot korab na crkvata ima pribli`no pravoagolna osnova so dimenzii: 13,30 h 2,19 h 13,26 h 2,26m. Ju`niot korab na crkvata ima skoro trapezoidna osnova so dimenzii: 12,67 h 2,26 h 12,25 h 2,66m.

Na isto~niot kraj od sredi{niot korab se nao|a prostrana apsida, polukru`na od vnatre{nata i od nadvore{nata strana. Vo soglasnost so naglaseniot pad na terenot kon istok, temelnite seg-menti od oltarnata apsida se zna~itelno pro{ireni.

Zapadniot segment od crkvata go zafa}a narteks so pravoago-len tlocrt so dimenzii: 21,37 h 3,27m. Zaradi izvedba na narteksot, izvedeno e temelno klesawe na zapadniot segment od karpata. Kako rezultat na toa, dolniot segment od zapadniot yid vo visina od 0,30 do 1,90m e vsu{nost isklesanata karpa, vrz ~ij rab e nadyidan gor-niot segment od yidot.

Severno od narteksot e pozicionirana pastoforija so pravoa-golna osnova, dimenzii 4,20 h 4,40m.

Yidovi i temeli. Za prvata faza na crkvata e karakteristi~no izvedbata na yidovite od pridelkani kamewa povrzani so bel varov malter. [irinata na yidovite varira od 0,55 do 0,70m

Edinstveno pri izvedbata na stilobatot e evidentirano kori-stewe na tuli, i toa, bez somenenie zaradi nivelacija na podlogata za izgradba na yidanite stolpci, soglasno so naglaseniot pad na te-renot od zapad kon istok.

Temelite od gradbata od ovaa faza se postaveni direktno vrz karpa, koja namesta e obrabotuvana zaradi postignuvawe na soodvetn


nivelacija na osnovata. Izvedeni se od pridel-kani kamewa povrzani so kvaliteten varov malter. Temelnata stopa e jasno potencirana.

Podovi. So prvata faza na crkvata se povr-zuva podot oformen vrz karpestata podloga, pri {to naj~esto se koris-tat prirodnite ramni povr{ini na geolo{kata podloga, a vo oddelni si-tuaciii, kako na primer vo ju`niot korab i vo severnata pastoforija se intervenira so zaramnu-vawe na podlogata.

Vo soglasnost so pa-dot na terenot od istok kon zapad i izlo`enosta na intenzivni poroi, vrz podovite e oformen ori-ginalen sistem vkopan vo karpata za regulirawe na odvodot zaklu~no so sredi{niot del od ol-tarnata apsida.

Otvori. Na ju`niot yid od narteksot e pozicioniran glavniot vlez vo crkvata so {irina od 1,20 m so jasno profilirani dovrat-nici i prag vkopan vo podlogata. Zaradi nadminuvawe na visinskata razlika na terenot, ju`no od vlezot e izvedeno yidano skalilo.

Na isto~niot yid od narteksot se postaveni trite vleza kon ko-rabite na crkvata. Sredi{niot vlez ima {irina 1,40m, a strani~nite 1,15m. Pragovite na ovie vlezovi se izvedeni so zaramnuvawe na kar-Pragovite na ovie vlezovi se izvedeni so zaramnuvawe na kar-pestata podloga.

Vo zapadniot del od ju`niot perimetralen yid na crkvata se nao|a vlez so {irina od 1,70m, koj ovozmo`uva komunikacija pome|u krstilnicata i narteksot na crkvata. Pragot na ovoj vlez istotaka e izveden so vklesuvawe vo karpestata podloga.

Na isto~niot yid od ju`niot korab e pozicioniran tesen vlez ({irina 1,10m) preku koj se komuniciralno so cemeterijalnoto pla-to isto~no od crkvata. Visinskata razlika pome|u nivoto na tere-Visinskata razlika pome|u nivoto na tere-not na istok i pragot na vlezot, po se izgleda bila re{avana so dr-veno skalilo.

Сл. 1 Zrze, grobnica vnatre{nost

Сл. 1 Зрзе, унутрашњост гробнице


Kaj oddelni vlezovi se konstatirani dlabnatini za vertikal-nata oska na drvenite vrati, kako na pr. kaj vlezot vo narteksot.

Oltarna pregrada. Vo karpestata podloga vo isto~niot del od centralniot korab se konstatirani zaramnuvawa za dolniot del od kancelot. Me|u dosega otkrienite delovi od kamena arhitektonska plastika ne se konstatirani naodi koi so sigurnost mo`at da se povrzat so oltarnata pregrada od prvata faza na crkvata. Odelni fragmenti od arhitektonska plastika izvedeni od lokalen pe{~ar, sekundarno koristeni pri gradbite od vtorata i tretata faza na na-selbata, davaat mo`nost za pretpostavka deka oltarnata pregrada od prvata faza na crkvata bila izveden od lokalen materijal.

Krstilnica. Krstilnicata e pozicionirana neposredno do jugoisto~niot agol na crkvata, konstruktivno povrzana so nea. Yido-vite se so~uvani vo visina od 0,20 do 1,10m,

Tlocrt. Krstilnicata ima pravoagolna osnova (3,80 h 3,50m) so polukru`na apsida na isto~nata strana.

Temeli i yidovi. Yidovite, isto kako i pri izgradbata na cr-kvata se izvedeni od obraboteni kamewa povrzani so bel varov mal-ter. Temelite se postaveni direktno vrz karpa. Izvedni se od pri-delkani kamewa povrzani so varov malter. [irinata na temelite i yidovite iznesuva 0,65 do 0,70m.

Сл. 2 Zrze, cemeterijalno plato

Сл. 2 Зрзе, цеметеријални простор


Otvori. Na zapadniot yid od krstilnicata se nao|a vlez so {irina od 1,00m, preku koj se komuniciralo so nareksot na crkvata. Pragot e vklesan vo karpestata podloga.

So prvata faza na bazilikata se povrzuva vlezot severniot yid od krstilnicata ({irina 1,00m) preku koj se vleguvalo vo ju`niot korab od crkvata. Pragot na vlezot e izveden od obraboteni kamewa povrzani so varov malter. Visinskata razlika pome|u podot vo kr-stilnicata i pragot e re{avan po se izgleda so drveni skali.

Podovi. Podot vo krstilnicata go pretstavuva karpestata po-dloga, namesta zaramneta so klesawe.

Piscina. Vo sredi{teto na polukru`nata apsida e pozicio-nirana mala piscina so krstoobrazna forma, dimenzii 1,00 h 1,00 h 1,00m. Izvedena e od kerami~ki plo~i povrzani so varov malter.

Atrium. Zapadniot segment od kompleksot go so~inuvaat frag-mentiranite osatoci od prostran atrium. Yidovite se so~uvani vo visina od 0,10 do 0,80m.

Tlocrt. Fragmentarnata so~uvanost na yidovite ne ovozmo`uva rekonstrukcija na tlocrtot na atriumot. So golema verojatnost mo`e da se pretpostavi deka imal pribli`no trapezoidna osnova.

Ju`nata polovina od atriumot ja so~inuvaat tri prostorii so kvadratna i pravoagolna osnova. Otkrienite delovi od jama vkopana vo karpestata podloga i del od dvi`nite naodi (alatki, sadova ke-ramika i sl.), upatuvaat na pretpostavka deka se raboti za pomo{ni prostorii so skladi{na funkcija.

Severniot segment od atriumot go so~inuva prostran dvor, ko-munikaciski povrzan so vlezot vo narteksot, ju`niot korab od cr-kvata i so krstilnicata.

Yidovi. Temelite i fragmentarno so~uvanite dolni delovi od yidovite se izvedeni od obraboteni kamewa povrzani so varov mal-ter. Nivnata {irina iznesuva 0,65 do 0,70m.

Otvori. Vo ramkite na atriumot se so~uvani ostatoci od dva vleza preku koi se komuniciralo pome|u skladi{nite prostorii i tremot. [iinata na vlezovite e 0,75 i 0,80m.

Pragovite se vklesani vo podlogata, a dovratnicite se delovi od yidarijata.

Podovi. Kako i kaj drugite objekti od ovaa faza, podot go so~inuva karpestata podloga, namesta koregirana so vklesuvawe.

Zasvodena grobnica. Na prostorot pome|u isto~niot yid od sevrniot korab i oltarnata apsida e otkriena zasvodena grobnica, konstruktivno povrzana so ranohristijanskata bazilika od prvata faza.

Tlocrt. Grobnicata ima pribli`no pravoagolna osnova so di-menzii: 3,67 h 3,60 h 3,40 h 3,00m, pri {to e evidentno deka dimenzio-niraweto na gradbata e podredena na celosno vklopuvawe na osta-tocite od grabot na nepoznatiiot lokalen ma~enik i osobenite stati~ki barawa povrzani so golemiot pad na karpestata podloga.


Yidovi. Yidovite se prodol`enie na severniot perimetralen yid i oltarnata apsida. Izvedeni se od pridelkani kamewa povrzani so varov malter. [irinata varira od 0,65 do 0,80m. Yidovite se viso-ki od 1, 10 do 1,80m.

Vnatre{nite povr{ini odyidovite se prekrieni so sloj od cr-venikav varov malter, vnimatelno zaramnet.

Pokriv. Od gornata strana grobnicata e zasvodena, pri {to na nivoto od koristenata povr{ina severno od bazilikata e zaramneta i prekriena so debel soj od varov malter.

Isto kako i povr{inite na yidovite, svodot na grabnicata e prekrien so sloj od crvenikav varov malter, vnimatelno zaramnet.

Vlez. Vlezot vo grobnicata e pozicionitan na isto~niot yid. Ima dimenzii 0,50 h 0,80m. Pragot e postven vo ramni{te na kori-stenoto nivo vo severniot segment od cemeterijalnoto plato. Vo vnatre{nosta na grobnicata e vklesano skalilo vo kamenata podlo-ga, zaradi nadminuvawe na visinskite razliki pome|u nadvore{not nivo i podot vo ju`niot segment od grobnicata. Treba da se napome-ne deka vlezot vo grobnicata bil zayidan.

Pod. Vo ju`nata polovina od grobnicata, podot go so~inuva karpestata podloga, vnimatelno zaramneta so klesawe. Podot vo severnata polovina go so~inuvaat vnimatelno obraboteni kameni plo~i, postaveni vrz ostatocite od grobot na nepoznatiot lokalen ma~enik: vo nasipot od postariot grob se otkrivani fragmenti od skelet. Povrzuvaweto pome|u ovie dva konstruktivni elementi e izvedeno so crvenikav malter, identi~en so malternata oplata vrz vnatre{nite povr{ini od grobnicata.

Pogrebuvawe. Vrz podot od grobnicata se otkrien delovi od skelet, polo`eni vo zapadniot del od severniot segmen.

Spored antropolo{kite analizi ostatocite od skeletot po-staven vrz podot vo zasvodenata grobnica pripa|aat na ista indivi-dua kako i fragmentite od skeletot otkrivani vo grobot na nepoz-natiot lokalen ma~enik, lociran pod podot na severniot segment od grobnicta.7

Vo predelot na stomakot na skeletot postaven vrz podot na za-svodenata graobnica e otkriena celosno so~uvani srebrena pojasna toka.

Cemetrijalno plato. Na prostorot isto~no od oltarnata apsi-da se otkrieni odсtatoci od jasno oformeno cemetrijalno plato: grobnici, ograden yid i vlez.

Tlocrt. Tlocrtot na cemeterijalnoto plato ima pribli`no pravoagolen tlocrt so toa {to zapadnata strana ja pretstavuva isti`niot yid od ranohristijanskata crkva, vklu~uvanj}i ja i ol-tarnata apsida.

7 Antropolo{kite analizi gi izveduva{e dr Fanica Veqanovska, na koja vo ovaa prilika srde~no i blagodaram. Spored izve{tajot: “Vo tekot na analizata e konstatirano deka golem del od dislociranoto pogrebuvawe, vsu{nost pripa|a na vtoroto, intaktno pograbuvawe”.


Ograden yid. So dosega{nite istraùvawa se otkrieni osta-tocite od severniot i isto~niot ograden yid na cemeterijalnoto plato. Vsu{nost se raboti za podyidok so visina od 0,30 do 0,70m, vrz koj se postavuvani drveni nosa~i na pokrivnata konstrukcija od tremot.

Vo prvata faza, ogrdniot yid e izveden od obraboteni kamewa i varov malter. [irinata na yidot varira od 0,65 do 0,85m uslovena od konfiguracijata na terenot.

Vlez. Vo sredi{niot del od isto~niot del na ogradniot yid e pozicioniran vlez so {irina od 1,40m. Pragot na vlezot e oformen so ve{to vklesuvawe vo kamenata podlota.

Pokraj ovoj vlez, so cemeterijalnoto plato se komuniciravo i preku spomenatiot vlez na isto~niot yid od ju`niot korab.

Grobnici. Na prostorot od cemeterijalnoto plato, najnepo-sredno konstruktivno povrzani so zasvodenata grobnica se pozi-cionirani {est yidani grobnici. Orientacijata na grobnicite e razli~na, maksimalno podredena na te`nenieto da se bide {to po-blizu do zasvodenata grobnica. Od tie pri~ini, ~esto ima preple-tuvawe na konstruktivnite delovi od grobnicite. Za site grobnici e zaedni~ko toa {to se izvedeni od obraboteni kamewa povrzani so varov malter. Pokrivot na graobnicite go so~inuvaat vnimatelno obraboteni kameni plo~i preku koi se nadyidani kamewa so varov malter.

Hronolo{ki odrednici. Pokraj tipolo{ko-hronolo{kite osobenosti na otkrienite naodi vo intaktni kulturni sloevi (mo-neti, grade`na keramika, delovi od obleka, sadova keramika, arhi-tektonska kamena plastika i dr.) na hronolo{koto determinirawe na ovaa etapa upatuvaat otkrienite ostatoci od grob na nepoznat lo-kalen martir, vklopen vo severniot segment od zasvodenata grobni-ca. Taka, imaj}i go vo vid faktot deka izgradbata na zasvodenata grobnica, kako i na nea najneposredno konstruktivno povrzanite delovi od kompleksot, najrano moèla da bide izvedena posle pro-glasuvaweto na hristijanstvoto za dràvna religija so ediktot na Teodosij I od 381 godina, a pritoa seu{te da bidat sveì se}avawata za grobot na nepoznatiot lokalen ma~enik, po~etokot na ovaa etapa na strohristijanskiot kompleks ja datirame vo poslednite decenii na IV i raniot V vek. Gornata hronolo{ka granica na ovaa etapa ja datirame so grade`nite intervencii od vtorata faza na egzisten-cija na starohristijanskiot kompleks, hrololo{ki opredeleni vo vremeto od krajot na V i po~etokot na VI vek.

Sv. Andonija, s. Grade{nica

Lokalitetot e rasprostranet na jasno izdiferencirano plato, locirano vo krajniot isto~en del od seloto Grade{nica, neposred-no nad desniot breg od Grade{ka Reka.


Evidentirawe na ostatocite Do devedesetite godini na mina-tiot vek lokalitet ne bil registriran vo arheolo{kata literatura8, a posle terenskite istraùvawa vo ramkite na nau~noistraùva~kiot proekt, “Kulturno-likovno minato na Mariovo”, prezentirani se parcijalni informacii za oddelni naodi, zasnivazni vrz podatoci-te od preliminarnite izve{tai za istrùvawata.9

Arheolo{ki istraùvawa i naodi. So seopfatnite arheolo{ki istraùvawa na ovoj lokalitet izveduvaa vo vremeto od 1990 do 1996 godina bea otkrieni ostatoci od rimska vila i starohristijanski kompleks, pri {to se izdvoeni ~etri osnovni etapi10 vo koristewe-to na ovoj prostor:

Prvata faza ja pretstavuva izgradbata na rimska pseudourbana vila i nejzinoto egzistirawe vo vremeto od sredinata na II do po-slednite decenii na III vek.

Vtorata faza se sostoi od su{tinska rekonstrukcija na postarata gradba i nejzina delumna funkcionalna transformacija vo vremeto od krajot na do pos-lednite cecenii na vek.

Tretata faza e konvertirawe na ranohristijanska crkva so isklu~itelno ve{ta arhitektonska intervencija na celosno so~uvanata rimska vila, hronolo{ki determinirana vo vremeto od do vek..

êtvrtata faza, a voedno i posledn etapa vo koristeweto na ovoj prostor, e izgradba na ranohristijanska crkva so narteks i pomo{ni prostorii na zapad vrz ru{evinite na postarata bazilika vo vtorata polovina na vek.

Ranohristijanska crkva od krajot na do poslednite decenii na vek. Konvertiraweto na ranohristijanska crkva (crt. 3) opfa}a prenamena na skoro site prostorii od rimskata vila, taka {to tra-gi od ovie grade`ni intervencii se evidentni kaj pogolemiot del od so~uvanite segmenti od gradeòt na rimskata vila.

Oddelni segmenti od arhitektonskite celini na rimskata vila ja so~uvale svojat izvorna grade`na forma, dodeka pogolemiot del od sodrìnite na rimskata vila morale da bidat podloèni na po-seopfatni arhitektonski zafati,

Posle ovie gradbeni intervencii bile oformeni osnovnite delovi na ranohristijanskata crkva: naos, narteks, pastoforija, kr-stilnica, hodnik, pomo{na prostorija i vlezna prostorija

Naos. Transformacijata na peristilot od rimskata vila vo naos i narteks na ranohristijanskata crkva na lok. Sv. Andonija e realiziran so izgradba na yid vrz zapadniot stilobat od peristilot

8 Najranite zasvedo~eni tragi za lokalitetot poteknuvaat od ìtelite na s. Grade{nica, koi vo sedumdesetite godina na minatiot vek zapo~nale so izgradba na crkva posvetena na Sv. Andonija.

9 V. Lil~i}, Makedonskiot kamen za bogovite, hristijanite i za ìvot po ìvot, tom II, Skopje 2002, 753-755.

10 B. Risteski, Grade{nica: rimska vila i strohristijanski sakralen kompleks, Prilep 2010.


na rimskata vila. So ovaa pregradba, zapadniot trvej od peristilot e transformiran vo narteks na crkvata a vo drugiot del od rimskiot peristil e oformen naosot na bazilikata.

Ju`nata i severnata kolonada na peristilot so minimalni grade`ni intervenci se vgradeni vo konstrukitnoto re{enie na na-osot od ranohristijanskata crkva.

Istovremeno so izgradbata na zapadniot yid na naosot, od dvete strani na severniot perimetralen yid na rimskata vila se izgradeni potporni yidovi so {irina od 0,60m. So ovaa intervencija vkupnata {irina na severniot perimetralen yid iznesuva 1,84m.

So izgradbata na zapadniot yid na naosot i dogradbata na pot-porni yidovi kraj perimetralnite yidovi e oformeno svetili{teto na ranohristijanska crkva so dimenzii 17,30 h 12,80m, pri {to nao-sot dobiva trikorabna dispozicija so {irina na korabite 2,30-6,50-2,30m.

Zapaden yid na naosot. Noviot yid e izveden od neobrabote-ni i pridelkani kamewa povrzani so bel varov malter. Postven e direktno vrz fundamentot od zapadniot stilobat na peristilot, pri {to, poradi pogolemata {irina na yidot (0,70-0,75m) vo odnos na {irinata na stilobatot, novoizgradeniot zid delumno (0,05-0,10 m) nalegnuva vrz postariot pod izveden od sivosini kameni plo~i. Fundamentot na severnoto prodol`enie od noviot yid e vkopan vo zdrvica, a pri vkopuvaweto go o{tetil podot od sivosini kameni plo~i i podlogata od crvenikav hidrostaten malter.

Цр. 2 Sv. Andonija, s. Grade{nica, crkva

Цр. 2 Св. Андонија, с. Градешница, црква


Na severniot perimetrlen yid od naosot, konstruktivno povr-zan so novoizvedenite zasiluvawa se oformeni dovratnicite na vlezot vo severniot korab.

Potporni yidovi na perimetralnite yidovi. So~uvanite osta-toci od severniot perimetralen yid, ovozmo`uvaat da se izjasni edna su{testvena arhitektonska intervencija vrz grade`ot na rimskata vila, so {to se dobiva pojasna pretstava za izgledot na ranohristi-janskata crkva. Imeno, ednovremeno so izgradbata na zapadniot yid na naosot, od dvete strani na severniot perimetralen yid na rim-skata vila se izgradeni potporni yidovi so {irina od 0,60m. So ovaa intervencija vkupnata {irina na severniot perimetralen yid izne-suva 1,84m.

Doyiduvaweto na potpornite yidovi kraj severniot perimetra-len yid, pokraj stati~ka funkcija, nesomneno imalo za cel i sraz-merno namaluvawe na rasponot na strani~nite korabi vo odnos na sredi{niot.

Kolonada. Ju`nata i severnata kolonada na peristilot so mini-mlni grade`ni intervenci se vgradeni vo konstruktivnoto re{enie na naosot od ranohristijanskata crkva. Iako ne se so~uvani osta-toci od arhitektonskata plastika od peristilot na rimskata vila, nema somnenie deka ovoj segment od vilata bil re{en so arhitravni gredi.

Цр. 3 Sv. Andonija, koloneti

Цр. 3 Св. Андонија, колонете


Tokmu, vklopuvaweto na arhitravnata konstrukcija vo re{enieto na gornite segmenti od naosot na crkvata, bez somnenie bila osnovnata pri~ina za konstruktivnoto zajaknuvawe na perime-tralnite yidovi od peristilot na rimskata vila.

Pod. So~uvanite fragmenti od crvenikav hidrostaten malter i sivosini kameni plo~i vo centralniot korab na crkvata govorat deka i ponatamu bil koristen podot od rimskata vila izveden vo opus sectille.

Vlez. Vlezot vo sredi{niot korab e {irok 2,60m. Pragot e izveden od vnimatelno obrabotena, masivna kamena plo~a, verojatno segment od stilobatot na rimskata vila.

Severen korab. Pod. So~uvanite fragmenti od crvenikav hidrostaten malter

i sivosini kameni plo~i vo centralniot korab na crkvata, povr-zani so novoizgradeniot yid, govorat deka i ponatamu bil koristen podot od rimskata vila izveden vo opus sectille.

Vlez. Pri izgradbata na zapadniot zid na naosot i negovo grad-beno povrzuvawe so konstruktivnite zajaknuvawa na severniot pe-rimetrlen yid oformen e vlezot vo severniot korab na naosot so {irina od 1,10m. Pragot e izveden od neobraboteni i pridelkani kamewa prekrieni so varov malter.

Narteks. Narteksot na ranohristijanskata crkva so dimenzii 7,10 h 3,60m, vsu{nost go pretstavuva zapadniot travej od peristilot na rimskata vila.

Pokraj trite vlezovi kon naosot na crkvata, narteksot komu-nicira i so hodnikot na zapad preku dvata otporano oformeni vl-ezovi. Od druga strana, preku vlezot vo severnata prostorija na rim-skata vila narteksot komunicira so novoofrmenata krstilnica.

Vo ovaa faza od gradbata i ponatamu se koristat podovite od zapadniot travej na peristilot od rimskata vila izvedeni od sivo-sini kameni plo~i vo opus sectille.

So~uvanite fragmenti, nesomneno svedo~at deka i vo ovaa faza bilo vo funkcija cokleto vo dolnite delovi od zidovite na rimska-ta vila izveden od sivosini kameni plo~i postaveni vrz podloga od crvenikav hidrostaten malter.

Severna pastoforija. Severno od narteksot se nao|a pasto-forija na ranohristijanskata crkva so pravoagolen tlocrt, dimen-zii 5,50 h 2,00m.

Pastoforijata komunicira edinstveno so narteksot, pri {to stariot dvodelen vlez na rimskata vila e reduciran na zapadnata polovina. Na isto~niot segment od dvodleniot vlez na rimskata vila e izgraden yid od neobraboteni i pridelkani kamewa povrzani so varov malter. Zapadniot seggment e so~uvan vo svojata izvorna forma so {irina od 1,25m i prag izveden od vnimatelno obrabotena, masivna kamena plo~a.


Vrz zapadnata polovina od pastoforijata e izveden nov pod na nivoto na podot od isto~nata polovina. Novoizgradeniot pod e iz-veden od sekundarno upotrebeni sivosini kameni plo~i, ne sekoga{ so soodvetni dimenzii, povrzani so sivobel varov malter,

Soodvetno na novooformenoto podno nivo vo zapadniot del od pastoforijata izgradeno e kvadratno skalilo od kerami~ki podni plo~i vo severniot del od narteksot.

I vo ovaa faza na gradba, vo isto~niot segment od pastofori-jata se koristi postariot pod izveden od sivosini kameni plo~i vo opus sectille.

Krstilnica. Preobrazuvaweto na severnata prostorija od rim-skata vila vo krstilnica na ranohristijanskata crkva e posvedo~eno so intervencii vrz podot.

Piscina. Vo sredi{niot del od prostorijata e evidentirano vkopuvawe na prostrana dlabnatina za izvedba na piscinata, pri toa zna~itelno e o{teten podot od prvata faza na prostorijata,

Piscinata ima cilindri~na forma so dijametar 1,30m. i dlabo~inata od 0,87 m. Visinskata kota na podot od bazenot e 99,68.

Vnatre{nite povr{ini na yidovite od piscinata bile prekrie-ni so sekundarno upotrebeni sivosini kameni plo~i, postaveni vrz bledocrven hidrostaten malter. Podot vo piscinata, istotaka bil izveden od sekundarno koristeni sivosini kameni plo~i vtopeni vo bledocrven hidrostaten malter postaveni vrz supstrukcija od kame-wa i pesok.

Za razlika od prehodnoto visoko nivo na izrabotka, pri iz-rabotkata na kamenata oplatata na bazenot e evidentna nepreciznost vo izrabotkata, pri {to sekundarno se koristena sivosini kameni plo~i so nesoodvetni dimenzii.

Priodite kon vnatre{nosta na piscinata se simetri~no rasporedeni od isto~nata i zapadnata strana. Toa se skalila so pra-voagolna osnova, izvedeni na nivoto na podot vo bawata.

Pod. Podednakvo nisko nivo na izrabotka, so sekundarno ko-ristewe na sivosinite kameni plo~i e evidentirano i pri rekon-strukcijata na o{tetenite delovi na stariot pod. Isto kako i pri izrabotkata na kamenata oplata, vo rekonstrukcijata se koristeni nesoodvetni spored dimenziite sivosini kameni plo~i. Kako sred-stvo za povrzuvawe e koristenn nekvaliteten hidrostaten malter so bledo crvena boja.

Vo ovaa faza na rekonstrukcija na podot ne e evidentirano ko-ristewe na kerami~ki podni plo~ki.

Otvori. Vo ovaa faza od gradbata e ofomen vlez na zapadniot yid od krstilnicata. Postaven e vo sredi{niot del od zapadniot yid so {irina od 1,30 m. Pragot na novooformeniot vlez bil izveden od neobraboteni kamewa prekrieni so varov malter.

Na isto~niot yid od krstilnicata i ponatamu e vo funkcija vlezot kon severnata prostorija, preku koja se komuniciralo so nar-teksot na crkvata.


Rekonstrukcija na krstilnicata. Podocna, no seu{te vo ramki-te na prvata faza od ranohristijanskiot kompleks e izvr{ena teme-lna rekonstrukcija na krstilnicata. Grade`nite intervencii povr-zani so ovaa rekonstrukcija se registrirani na piscinata i podot na krstilnicata.

Piscina. Rekonstrukcijata na piscinata e realizirana so de-nivelacija na podot .

Taka, na 0,30 m nad podot od piscinata e izveden nov pod, izgra-den od masivni kameni plo~i, povrzani so sivobel varov malter. Visinski koti na noviot pod se nao|aat na 99,98 - 99,97, Podlogata na novoizgradeniot pod ja so~inuvaat nasip od zemja i masivni, neo-braboteni kamewa. So ovaa intervencija dlabo~inata na piscinata e reducirana na 0,58m.

Isto~niot priod kon vnatre{nosta na piscinata e pro{iren so dograduvawe na skalilo so polukru`na forma. Skaliloto e izve-deno od sivosini kameni plo~i, povrzani so sivbel varov malter. Visinskata kota na gornata povr{inata na skaliloto e 100,56.

Pod. Vo ovaa faza na gradba e izvedeno renovirawe na podot od krstilnicata, pri {to pokraj sekundarnata upotreba na postari sivosini kameni plo~i se koristeni i dopolnitelno pridelkani sivosini kameni plo~i, ne sekoga{ prilagodeni so oblikot i dimen-ziite na prostorot. Ovaa rekonstrukcija e izvedena so koristewe na sivobel varov malter.

Vo ramkite na ovaa rekonstrukcija okolu piscinata e izveden pod od kerami~ki podni plo~i, izgraden vrz ostatocite od postariot podot od sivosini kameni plo~i povrzani so crvenikav hidrostaten malter. Novoizgradeniot pod ima kvadraten oblik so dimenzii 2,20 h 2,20m, pri {to, od isto~nata i zapadnata strana se nao|aat la~ni pro{iruvawa koi ja sledat linijata na priodite na piscinata.

Vo aglite na ovoj del od novoizgradeniot segment na podot od krstilnicata se pozicionirani ~etiri vdlabeni le`i{ta za kolo-netite so dimenzii 0,20 h 0,20m.

Kamena plastika.Na le`i{tata vrz novoizgradeniot kerami~ki pod im sood-

vetstvuvaat ~etirite monolitni koloneti (crt. 3, fot. 3), izvedeni od sitnozrnest, sivobel mermer, evidentno porazli~en od materi-jalot od koj se izvedeni delovite od kamenata plastika na rimskata vila.

Kolonetite imaat osnova so dimenzii 020 h 0,20m {to odgovara na dlabnatinite vo kerami~kiot pod okolu piscinata. Vkupnata vi-sina na kolonetite e 1,05m. Na dve od kolonetite, vrz ~etirilisniot kapitel ima pretstava na krst.

Severna prostorijana. Istovremeno so prenamenata na seve-rozapadnata prostorija na rimskata vila vo krstilnica na ranoh-ristijanskata crkva, bez somnenie e izvr{ena i transformacija na


severnata prostorija od vilata. Tragi od grade`ni intervencii po-Tragi od grade`ni intervencii po-vrzani so ovaa transformacija se sledat edinstveno vrz podot od prostorijata.

Imeno, vrz slojot od crvenikav hidrostaten malter povrzan so podot od rimskata vila se evidentirani fragmentarni ostatoci od pod izveden od nesoodvetni spored dimenziite sivosini kameni plo~i povrzani so sivobel varov malter.

Zapaden segment od ranohristijanskiot kompleks. Zapadniot del od rimskata vila (vlezna prostorija, hodnik i ku}no svetili{te) vo ovaa grade`na faza e transformirano vo atrium na ranohristi-janskata crkva, pri {to glavno se izvr{eni intervencii vrz podo-vite, a vo pomala merka i vrz vlezovite na rimskata vila.

Hodnik. Vo ovaa faza, hodnikot na rimskata vila go so~uval svojot izvoren oblik i funkcija. Edinstveno pozabele`itelni in-tervencii se zabele`ani vo denivelacijata na podot, vo soglasnost so novata funkcija na ku}noto svetili{te od rimskata vila.

Pomo{na prostorija - ku}noto svetili{te. Vo ovaa grade`na faza edinstvenata izmena kaj ku}noto svetili{te na rimskata vila e denivelacijata na podnoto nivo. Konstatirano e deka sivosinite kameni plo~i od postariot pod se vo golema mera otstraneti a vrz ostatocite od ovoj pod e nanesen sloj od svetlokafeava zemja. So toa, niveletata na novokomponiranoto podno nivo se nao|a 0,20m nad ni-voto od postariot pod. So ovaa intervencija ku}noto svetili{te na rimskata vila e prenameneto vo pomo{na prostorija na ranohristi-janskiot sakralen kompleks za {to govorat otkrienite fragmenti od sadova kermika vo slojot nad nivoto od novooformeniot pod.

Сл. 3 Grade{nica, koloneta

Сл. 3 Градешница, стуб


Vlezna prostorija. Vo ovaa faza na gradbata, vleznata prosto-rija vo celost go so~uvala svojot izgled oformen vo vtorata etapa na egzistencija na rimskata vila.

Hronolo{ko - stratigrafski sogleduvawa. Pri istraùvawata na delovite od ranohristijanskata crkva od prvata faza konstatira-ni se intaktni kulturni sloevi koi so sigurnost moàt da se povr-zat so vremeto na egzistencija na gradbata.

Vo intaktnite kulturni sloevi koi se povrzuvaat so vremeto na egzistencija na crkvata se otkrivani kerami~ki sadovi koi spored formalno-tehnolo{kite osobenosti se vbrojat vo grupata izrabot-ki so regionalen opseg na rasprostranetost, datirani vo vremeto od od docniot IV i prvite decenii na V vek do krajot na V vek.11

Gradot kaj s. Manastir - Mariovo.

Lokalitetot Gradot kaj s. Manastir e rasprostranet vrz pa-dinite i podno`jeto od izdvoen rid na vlivot na Lisi~ka vo Crna Reka, vo sredi{niot del od regionot Mariovo. Ridot e izvi{en oko-lu 120m vo odnos na okolniot teren i ima osobena komunikacisko-strategiska pozicija. Imeno, od isto~nata strana na lokaliteto po-minuva edna od glavnite komunikaciski oski vo regionot vo pravec sever-jug, rasprostraneta po dolinite na rekite Lisi~ka, Crnna, Satoka i dr.

Evidentirawe na ostatocite. Materijalnite ostatoci na povr{inata od terenot na lok. Gradot kaj s. Manastir se zabeleàni u{te vo ~etiriesetite godini na minatiot vek12, so toa {to poda-tocite za ovie naodi se zaokruèni vo vtorata polovina na vekot, kako rezultat na arheolo{kata prospekcija na terenot.13

Arheolo{ki istraùvawa i naodi. So arheolo{kite is-traùvawa vo periodot od 1990 do 1995 god., vo ramkite na nau~no-istraùva~kiot proekt “Kulturno-likovno minato na Mariovo” bea otkrieni ostatoci od docnoanti~ka naselba i srednovekoven manastirski kompleks.

Docnoanti~kata naselba, datirana vo vremeto od po~etokot na IV do krajot na VI vek, ja so~inuvaat utvrdena akropola na najvi-sokite delovi od ridot, ogradedeno podgradie na ju`nite padini od vozvi{enieto i nekropola vo podno`jeto, severno od akropolata.

Spored stratigrafskite sogleduvawa i tipologijata na ot-krienite naodi, vo ramkite na docnoanti~kata naselba se izdvoeni dve osnovni fazi:

11 B. Risteski, Grade{nica: rimska vila, 69-76.12 G. Trai~ev, Mariovo, Sofia 1942, 2113 Q. Kepeska, K. Kepeski, B. Kitanoski, Mariovo, rekognoscirawe,

Arheoloski pregled 25, Ljubljana 1986, 115-123; - N. ̂ ausidis, Nekolku docnoanti~ki gradi{ta vo Mariovo, Macedoniae acta archaeologica 13,Skopje 1993, 213-226; Arheolo{ka karta na Republika Makedonija, tom 2, Skopje 20.


prva faza od sredinata na IV do poslednite decenii na V vek, ivtora faza od poslednite decenii na V do krajot na VI vek.Srednovekovniot manastir e oformen so remodelirawe na

akropolata na docnoanti~kata naselba, pri {to centralno mesto vo kompleksot zavzemaat vozobnovenite ranohristijanski crkvi. Vrz osnova na hronolo{kite indikatori (kulturni sloevi, naodi i sl.), eгzistencijata na manastirot so sigurnost e potvrdena vo vremeto od krajot na IX/poletokot na X do krajot na XIV vek.

Ranohristijanski objekti. Vo ramkite na prvata docnoanti~ka faza na naselbata se otkrieni ostatoci od dve ranohristijanski cr-kvi.

Pozicija. Prvata crkva (crt. 4) e locirana vo isto~niot del na akropolata, severozapadno od poternata na gorniot grad, na pro-strano plato so pad od zapad kon istok. Yidovite i arkite na grad-bata se so~uvani vo visina od 0,50 do 3,40m. Vkupnata dol`ina na objektot 18,00m a {irinata 20,00m.

Tlocrt. Crkvata ima trikorabna dispozicija, narteks na za-padnata strana i dve pastoforii severno i ju`no od narteksot,

So kolonadi od po tri stolpci i dva pilastri, naosot e podelen na tri korabi. Stolpcite imaat kvadraten presek so dimenzii 0,70 h 0,70m. Sredi{niot korab od naosot ima {irina od 5,00m, a stra-ni~nite od 2,00m.

Цр. 4 Gradot, s. Manastir, trikorabna

crkva

Цр. 4 Град, с. Манастир,

тробродна црква


Na isto~niot kraj od sredi{niot korab se nao|a prostrana apsida, polukru`na od vnatre{nata i od nadvore{nata strana. Vo sredi{niot del od asidata se otkrieni delovi od isklu~itelno pro-stran prozor, po se izgleda trodelen.

Zapadniot segment od crkvata go zafa}a narteks so pravoago-len tlocrt, dimenzii 10,60 h 2,00m.

Severno i ju`no od narteksot se pozicionirani dve pastofo-rii so kvadratna osnova, dimenzii 3,30 h 3,30m.

Yidovi i temeli. Temelite od crkvata se postaveni direktno vrz karpa, koja, namesta e obrabotuvana zaradi postignuvawe na so-odvetn nivelacija na osnovata. Izvedeni se od pridelkani kamewa povrzani so kvaliteten varov malter. Temelnata stopa e jasno po-tencirana.

Yidovite, isto kako i temelite se izvedeni od pridelkani ka-mewa povrzani so kvaliteten varov malter. Pri izvedbata evident-Pri izvedbata evident-na e te`bata za pozicionirawe na kamewata vo pribli`no pravilni horizonatalni redovi. So~uvanite fragmenti vo gornite delovi od yidovite, kako i naodite vo sloevite na ru{ewe, govorat deka gorni-te segmenti od gradbata bile izvedeni od vnimatelno obratboteni bigorni kvaderi.

[irinata na yidovite i temelite e 0,65 do 0,70m.Kolonada. [este vo golema mera so~uvani stolpci na kolonada-

ta uka`uvaat deka dolnite delovi se izvedeni od vertikalno posta-veni masivni kameni blokovi povrzani so kvaliteten varov malter, nad koi se nadyidani gornite segmenti od vnimatelno obraboteni kamewa povrzani so varov malter. Lacite se izvedeni od vnimatelno obraboteni bigorni kvaderi povrzani so varov malter.

Stolpcite se postaveni diretktno vrz karpa, namesta pridel-kana zaradi dobivawe ramna povr{ina.

Podovi. So prvata faza na crkvata se povrzuva podot oformen vrz karpestata podloga, pri {to naj~esto se koristat prirodnite ramni povr{ini na geolo{kata podloga, a vo oddelni situaciii, kako na primer vo ju`niot korab i vo severnata pastoforija se in-tervenira so zaramnuvawe na podlogata.

Otvori. Na zapadniot yid od bazilikata se rasporedeni dva vle-za so {irina od 1,25m koi vodat od prostranoto plato pred crkvata vo narteksot. Vo severniot i ju`niot yid od narteksot se postaveni vlezovi so {irina od 0,90m kon pastoforiite, dodeka na isto~niot yid se nao|a edinstveniot vlez vo naosot so {irina od 1,85m.

Pokraj ovie vlezovi, so prvata faza na bazilikata se povrzu-vaat i dvata tesni vleza na isto~nite yidovi od severniot i ju`niot korab so {irina od 0,90m. Ovie vlezovi, vo vtorata faza na crkvata se pregradeni so yidovi od pridelkani kamewa i varov malter, izve-den vo sosema porazli~na tehnika na gradba.

Pragovite na site vlezovi gi so~inuva karpestata podloga, vrz koja vo pomala ili pogolema mera e intervenirano. Taka, pragot vo centralniot korab e vklesan vo karpa, pri {to e oformeno i skali-


lo na istok zaradi nadminuvawe na visinskata razxlika pome|u ni-veletata na podot vo nartekoeot i podnoto nivo vo sredi{niot ko-rab. Dovratnicite se prodol`enie od konstrukcijata na yidovite.

Kaj oddelni vlezovi se konstatirani dlabnatini za vertikal-nata oska na drvenite vrati, kako na pr. kaj vlezot vo naosot.


Vtorata crkva (crt. 5) e locirana na srazmerno prostrano plato vo zapadniot segment od utvrdenata akropola. Dimenziite na gradbata se 11,40 h 10,00m. Yidovite na bazilikata se so~uvani vo visina od 0,70 do 1,90m.

Tlocrt. Crkvata ima naos so ~etiriagolna osnova, apsida na istok i narteks na zapadnata strana.

Цр. 5 Gradot, s. Manastir, krstotobrazna crkva

Цр. 5 Град, с. Манастир, крстообразна црква


Naosot, kako {to ve}e be{e re~eno ima pravoagolna osnova so vpi{an krst. Na isto~nata strana se nao|a prostrana apsida, polukru`na od vnatre i triagolna od nadvore{nata strana.

Zapadnata strana od gradbata ja so`inuva narteks so pravoago-lna osnova so dimenzii 7,50 h 2,00m.

Yidovi i temeli. Temelite na objektot, isto kako i kj prethod-nata crkva se postaveni direktno vrz karpa. Izvedeni se od pridel-kani kamewa povrzani so varov malter so jasno potencirana temel-na stopa.

Yidovite se izvedeni istotaka od obraboteni kamewa povrzani so vrov malter, pri {to e evidentna te`bata za yidawe vo horizon-talni redovi.

[irinata na yidovite i temelite iznesuva 0,65 dо 0,70m.Yidani stolpci. Vo isto~niot del od naosot se postaveni dva

yidani stolpci so pravoagolen presek so dimanzii 0,65 h 0,70m. Isto kako i yidovite, stolpcite se izvedeni od vnimatelno obraboteni kamewa povrzani so varov malter.

Podovi. Podot vo crkvata go so~inuva karpestata podloga, na-mesta zaramneta so vklesuvawe. Ovaa postapka osobeno eevidentna vo oltarniot segment od crkvata.

Otvori. Glavniot vlez vo crkvata e pozicioniran na ju`niot yid od narteksot so {irina od 1,25m. Pragot na vlezot e vkopan vo karpestata podolga, isto kako i skalilata ju`no od nego.

Od narteksot tri vleza vodat vo naosot. Sredi{niot ima {iri-Sredi{niot ima {iri-na od 1,45m, a strani~nite se so {irina od 0,80m. Pragovite se po-staveni vrz karpaestata podloga, namesta zaramneti so vklesuvawe.


Hronolo{ko-stratigrafski sogleduvawa. Vo kulturnite slo-evi

Vrz osnova na arhitektonskite osobenosti na gradbite, strati-grafijata na kulturnite sloevi i tipolosko-hronoloskite odredni-ci na otkrienite naodi (sadova keramika, moneti i sl), prvata etapa etapa od egzistencijata na ovie gradbi se opredeluva vo docniot IV i vo prvata polovina na V vek.

Zaklu~ni sogleduvawa.

Sumiraj}i gi glavno ternskite podatoci za najranite mani-festacii na hristijanstvoto vo regionite na Mariovo i severna Pelagonija, smetame za potrebno da go potencirame individualizi-


raniot karakter na ovie manifestacii koj najo~igledno se sogleduva pri proektiraweto i izvedbata na sakralnite kompleksi, pri {to bez somnenie svoe vlijanie ima stepenot na institucionalizacija na hristijanskata religija (principi na bogoslu`ba, arhitektonski standarci i sl.).

Vo prilog na ovaa konstatzcija, napomenuvame deka trite do-sega identifikuvani ranohristijanski centri ne se segment od pozna~ajni naselbi od gradski vid, nitu pak postojat podatoci deka vo spomenatite regioni su{testvuvaat pozna~ajni gradovi vo vreme-to od docniot IV do poslednite decenii na V vek.14

Vo otsustvo na direktni pi{ani podatoci za konstituiraweto i egzistenvijata na prezentiranite ranohristijanski kompleksi vo Mariovo i severna Pelagonija, gi naveduvame osnovnite podatocite za tretata etapa na ranoto hristijanstvo vo Republika Makedonija (priod od poslednite decenii na IV do docniot V vek), kako kontek-sturalna ramka za ovie procesi.

Imeno, za ovaa etapa e konstatirano prodol`uvawe na su{testvuvaweto na episkopskiot cetar vo Stobi, potvrdeno so otkrienite ostatoci od Evstatieva bazilika (Eustatius, docen IV), Filipova bazilika (Philippus, docen IV / ran V vek), kako i obnova na ovaa gradba vo vtorata polovina na V vek.15

Imiwata na dvajcata episkopi od Skupi (Ursicius/Ursilius, 458 god., Ioannes, 490-495 god.), istotka govorat za ponatamo{noto egzi-stirawe na ova episkopsko sredi{te, nadopolkneto s otkrienite ostatoci od ranohristijanska crkva, datirana vo raniot V vek.16

Imiwata na episkopite, govorat za egzistirawe na crkovni centri vo Bargala (Hermik, docen IV), Herakleja (Quintiillius, 449 god.) i Lihnid (Antonius, 451 god.), dodeka idnite arheolo{ki istra`uvawa vo ovie centri doprva treba da ja kompletiraat slikata za oblici-te na organizacija na hristijanskite sredi{ta od teritorijata na Republika Makedonija vo vremeto od docniot IV do poslednite de-cenii na V vek.17

Istovremetno, vo obidot da gi pojasnime pri~inite za nagla-senata individualnost pri konstituiraweto na ovie rani hristi-

14 F. Papazoglu, Makedonski grdovi u rimsko doba, Skopje 1953, 199-223; - I. Mikul~i}, Anti~ki gradovi vo Makedonija, Skopje 1999, 331-332, 340.

15 B. Aleksova, Loca sanctorum Macedoniae ,Kult na martiriite vo Make-donija od IV do IX vek, Skopje 1995; B. Aleksova, V. Lil~i}, Katalog na ranohri-stijanski crkvi vo Republika Makedonija, Makedonsko nasledstvo, god. II, broj 5, Skopje 1997, 11-38; - R. Brato`, Ranohristijanskata crkva vo Makedonija i nej-ziniot odnos sprema Rim, Treta programa br. 44, Skopje 1990, 37-74; B. Aleksova, Starohristijanski crkovni centri vo Makedonija, Starohristijanska arheolo-gija vo Makedonija, Skopje 2003, 7-40;

16 B. Aleksova, Loca sanctorum Macedoniae , Kult na martiriite; B. Alek-sova, Starohristijanski crkovni centri vo Makedonija, 18-26.

17 B. Aleksova, Loca sanctorum Macedoniae; B. Aleksova, Starohristi-janski crkovni centri vo Makedonija, 18-40;


janski centri vo Mariovo i severna Pelagonija, no i da go detrmini-rame karakterot na nivnoto su{testvuvawe, smetame za potrebno da gi navedeme podatocite za nivnoto ponatamo{no egzistirawe.

Taka, posle rekonstrukcijata na bazilikata vo vtorata polo-vina na VI vek, strohristijanskiot kompleks na lok. Sv Andonija vo s. Grade{nica e celosno napu{ten. Vrz ostatocite od starohri-stijanskiot kompleks na lok. Sv. Preobra`enie vo okolinata na s. Zrze e konstatirano vozobnovuvawe i egzistenvija na crkvata vo pe-riodot od docniot IX/prvite decenii na X do poslednite decenii na XIII vek, kako segment od mona{kiot kompleks rasprostranet vo ramkite na ovoj mikroregion. Na kraj, posle vtorata docnoanti~ka faza na lok. Gradok kaj s. Manastir, konstatiravme vozobnovuvawe na anti~kata akropola i nejzino transformirawe vo srednovekoven manastir od docniot IX/ prvite decenii na X do docniot XIII vek, vo ~ii ramki centralno mesto zavzemaat remodeliranite ranohristi-janski baziliki.

Branislav Riteski THE EARLIEST MANIFESTATIONS OF CHRISTIANITY IN THE REGIONS

OF MARIOVO AND NORTH PELAGONIA

With the long term systematic archaeological researches in the regions of Mariovo and north Pelagonia were discovered remains of Christian sacred buildings related to the time of establishment of the Christian religion in the Balkan Peninsula. The researches were made on these sites: St. Transfiguration near the village Zrze; St. Andonia, village Gradeshnica and Gradok near the village Monastery.

St. Transfiguration near the village ZrzeAt the site of St. Transfiguration near the village Zrze were discovered remains of an

early Christian spacious complex composed of a three-nave basilica with a semicircular apse on the east side and a narthex with rectangular floor plan on the west side. On its continuation in the north side there is a pastophoria with square basis. Southwest of the church, there is a baptistery which is constructively connected to the church with a semicircular apse on the eastern side, in whose centre a piscine with cross form is positioned. The southern segment of the complex is constituted of a spacious atrium where remains of three fully preserved archi-tectural wholes were discovered. South of the basilica, directly, structurally and functionally connected with it, a cemetery plateau is positioned. On the plateau which is surrounded by a big wall, seven tombs of distinguished members of the Christian community from the fifth century were discovered.

Crucial segment of the complex, at the same time an initial reason for its constitution is the arched tomb and the relics laying in it, positioned in the northeastern corner of the church, directly and constructively connected to it. Simultaneously, the tomb is an integral part of the cemetery plateau.

On the floor of the arched grave, parts of a skeleton were discovered. Under the same floor made of carefully processed stone slabs, there were parts of grave construction, and in the burial of the tomb fragments of a skeleton were found. The anthropological researches concluded that the discovered parts of the skeleton in the grave under the floor and the skel-


eton parts lying on the floor belonged to the same individual. Therefore, archeologically is illustrated one unique manifestation of construction of an early Christian church complex above the relics of an unknown Christian martyr from the time before the acceptance of Christianity for official religion of the Roman Empire (381 yr.).

St. Andonia, village GradeshnicaAt the site of St. Andonia, positioned in the Eastern segment of the village Gradeshnica

remaining of an extended early Christian complex, established with remodeling of the pseu-do-urban Roman villa was discovered. Namely, by strengthening the surrounding walls and by constituting a new covering segment, the villa’s peristyle is transformed in the nave of the church, and with the construction of the partition wall on the western side of the peristyle the basilica’s narthex was formed.

The western part of the villa is transformed into a segment of the early Christian atrium complex, while two of the north-western rooms of this segment of the Roman villa were transformed in baptistery. Namely, the digging in of the piscine, the forming of the ce-ramic floor tiles around it and the positioning of four colonettes as the supports of the upper structures above the piscine, has formed the baptistery. The baptistery communicates with the narthex by using the accessory room on the east.

Based on the stratigraphy of the cultural layers and typologically - chronological fea-tures of the findings discovered in the intact cultural strata, the existence of this complex is related to the time of late IV / early V century until the last decades of the V century, thus the two stages of the baptistery are determined in the second and the third part of the V century.

Gradok near the village Monastery.At the site of Gradok near the village Monastery were discovered remains of the

late-antique settlement with established Acropolis, fenced suburb and necropolis at the foot of the dominant hill. With the first late- antique phase point of the settlement are linked the construction of two early Christian churches and buildings functionally related thereto.

At the far eastern segment of the acropolis there is a spacious three-nave church, semi-circular apse at the east and a narthex with rectangular base to the west. North and south of the narthex there are two square basis pastophories. Near the entrance to the central eastern part of the narthex are both of the entrances on the eastern walls.

The western part of the acropolis is taken by the cross base church and associated facility west from it. The western segment of the church is the rectangular form narthex with an entrance on the southern wall. Beside this entrance, just like in the three nave basilica, on the Eastern wall of the church are deployed two smaller entries.

In accordance with the stratigraphic observations and the chronological characteris-tics of the findings detected in the intact cultural strata, and also in the architectural features of the buildings, this phase of the early Christian churches is determined at the time from the beginning until the last decades of the V century.

In the absence of direct data on the constitution and existence of the presented early Christian complexes in Mariovo and northern Pelagonia, we consider it necessary to mention the data for the third stage of the early Christianity in the Republic of Macedonia (approach of the last decades of the fourth to late V century), as contextual framework for these proc-esses.

Namely, for this stage it is stated there was an episcope in Stobi, which is confirmed by the revealed remaining of the Eustatious basilika (Eustatius, late IV century), Philip Basilica (Philippus, late IV / early V century), as well as the reconstruction of this building in the secont half of the fifth century.

The names of the two episcopes in Skupi (Ursicius/Ursilius, 458 yr., Ioannes, 490-495 yr.) also speak further about the existence of the Episcopal center land, together with the discovered remains of an early Christian church, dating from the early V century.


The names of the episcopes speak about the church centres existence in Bargala (Hermik, late IV), Heraclea (Quintiillius, 449 yr.) And Lihnid (Antonius, 451 yr.), while the archaeological findings yet complement the picture about the forms of organization of Christian centres on the territory of Republic of Macedonia at that time.

At the same time, in the attempt to clarify some of the reasons for the constitution of these early Christian centres in Mariovo and the northern Pelagonia, but also to determine the character of their existence, we consider it necessary to mention this data for their further existence. Thus, after the reconstruction of the basilica in the second half of the sixth century, the old Christian complex at the locality St. Andonia in Gradeshnica village is completely abandoned.

The remnants from the old Christian complex St. Transfiguration near the village Zrze were restored in the period from late IX / first decades of the X until the last decades of the XIII century, as a segment of the monastic complex spread within this micro-region. Finally, after the second late- antique phase, at the locality Gradok near the village Monastery, we concluded restoration of an ancient acropolis and its transformation into a medieval monas-tery from the late IX / first decades of the X century, until the late thirteenth century, within which the central place is occupied by the remodelled early Christian basilicas.

najranite manifestacii na hristijanstvoto vo … branislav... · e prostrana planinska kotlina po...

Documents