nagrajenci ob~ine bled dr. ludvik ravnik, ~astni ob~an ob ... · ob kitari sem dosti pel, sicer pa...

Nagrajenci Ob~ine Bled

7

»Jok novorojen~ka, ki sem mu vdahnilìvljenje, je zame najlep{a pesem.«

Opisati dr. Ludvika Ravnika je zelo te`ko,opisati njegovo delo pa {e te`je; je zdravnik,kirurg, urolog, doktor znanosti, velik {portnikin {e ve~ji humanist. Njegove metode prizdravljenju raka prostate so bile inovativne inmednarodno priznane, zaradi njegovih stro-kovnih odkritij na podro~ju vzrokov za mo{koneplodnost ga cenijo kolegi doma in v tujini -marsikaterega otroka namre~ ne bi bilo, ~e nje-govemu o~etu ne bi pomagal prav dr. LudvikRavnik. S svojim delom v urologiji je pisalzgodovino. Prav tako se je prof. dr. Ravnik vzgodovino vpisal kot eden od pionirjev he-modializnega zdravljenja pri nas. Mimogrede- ima tudi Bloudkovo nagrado za svojedose`ke v {portu, prejel jo je leta 2003, pa {e bilahko na{tevali... Rodil se je leta 1922 vNomenju, specializacijo iz urologije je opravilleta 1952, ima velike zasluge za razvoj {portnemedicine v Sloveniji, desetletja je delal kotklubski in reprezentan~ni zdravnik, bil je ~lanzdravni{ke ekipe jugoslovanske olimpijskereprezentance na {tirih olimpijskih igrah... @ivina Bledu, v mirnem predelu Cankarjeve.

16. aprila bo minilo 42 let od prve presa-ditve ledvice v Sloveniji, v skupini kirurgovljubljanskega klini~nega centra ste bili tudivi. Lako se spominjate tega dogodka?

To je bil nesporno velik dogodek - ne samozame, pa~ pa tudi za slovensko medicino. Bilje to zelo pomemben dan, ker smo bili mi potej plati ena vodilnih ustanov v srednji Evropiin smo prvi v tem prostoru za~eli uporabljatiaparat za umetne ledvice. Vedeti moramo, daso bili to bolniki, ki so bili zapisani smrti,funkcija ledvic je bila pri njih poplonomauni~ena, le z aparatom smo uspeli ìvljenjeohranjati - v~asih je bilo treba narediti eno alidve operaciji...

Kaj pa potem, kak{ne so bile izku{nje,kot ste opravili prvo opreacijo. Ste sezavedali, da orjete ledino in da postavljatenove mejnike znanosti?

Ja, seveda, vse, kar je na novo, {e posebej, ~esi pri tem uspe{en, prinese tebi in ekipiposebno sre~o in zadovoljstvo. Vsaj polovica

dializiranih bolnikov je bila potem dokon~noozdravljena.

Kako pa gledate na presaditve zdaj, stezadovoljni, ker se je Slovenija vklju~ila vevrotransplant?

Seveda. Slovenija se je vanj vklju~ila leta2000, od takrat naprej se je {tevilo presaditevledvic mo~no pove~alo. Vedeti je treba, da kosmo mi za~eli s presaditvami, so bili to organi,ki jo jih darovali ìvi ljudje, zdaj pa se za pre-saditve uporabljajo kadavrski organi. Leta1970, ko smo mi opravili prvo presaditev led-vice, je bila darovalka ìva - mati je svojo led-vico dala sinu. Povem vam, da ko smo takratvideli prve kaplje urina iz presajene ledvice, sonam pri{le solze v o~i. Zdaj je ìvih daroval-cev premalo za vse ledvice, ki jih potrebujemo,zato se uporabljajo kadavrske; taka ledvicasicer ni vedno dobro pripravljena, tako da sorezultati presaditev slab{i, kot pa ~e je daro-valec krvni sorodnik, vendar tako pa~ je.Takrat, ko sem za~el delati na presaditvah,torej od leta 1970 do 1987, smo opravili 104presaditve ledvice, pri tem je {est ljudi umrlo,devet jih je bilo treba dializirati, vsi ostali soìveli normalno...

Glede na to, da ste v svojem ìvljenjuspremljali usode {tevilnih ljudi. nekaterimste lahko pomagali, drugim ne. Kaj je tisto,kar ène ~loveka naprej?

Zelo te`ko odgovorim na to vpra{anje -namre~ kot zdravniku mi je bil vedno cilj po-magati, ne glede na stanje bolnika, saj ~epomislite na rakava obolenja, je pot do oz-dravitve dolga - rak je kroni~na bolezen inzaradi tega mora{ na zdravljenje kot zdravnikgledati z ve~ gledi{~, dejstvo pa je, da se mora{boriti za vsakega bolnika, za vsako preìvetje.Pri bolniku pa ne more{ misliti le nanj, pa~ patudi na njegove sorodnike, na tiste, ki ga imajoradi. Vsekakor mora zdravnik do bolnikavzpostaviti poseben odnos, vedno je namre~prisotna te`ka odlo~itev - ali bolniku povedatiza njegovo stanje, ali mu kaj zamol~ati in gatako pustiti v upanju za popolno ozdravitev - tiodnosi so zapleteni, veliko je odvisno od os-ebnosti zdravnika. Spominjam se, da sem bilv jeseni{ki bolni{nici prisoten pri rojstvumrtvorojenih otrok - takrat sem moral takojukrepati, saj pomo~ babice ni zadostovala,

dvema otrokoma sem re{il ìvljenje s tem, dasem jima dal injekcijo neposredno v srce. Joknovorojen~ka, ki sem mu vdahnil ìvljneje, jezame najlep{a pesem.

Pogovor sva za~ela o va{em vrhuncukariere. Pa pojdiva nazaj v mladost. Kakose spominjate svojih mladih let?

Moje `viljenje je bilo zelo burno v vsehsmereh, vedno sem imel energije na pretek, karse mi pozna {e danes. Bil sem {portnik, takokot vsi moji bratje in to tako poleti kot pozimi;igrali smo nogomet, odbojko, bil sem mladin-ski dràvni prvak v teku na smu~eh. Mislim,da je bila prav moja mladost baza za takodolgo ìvljenje - namre~ nikoli si nisem nitipredstavljal, da bom doìvel tako visoka leta.

Zakaj ste se odlo~ili prav za {tudij medi-cine?

Ja, vzrok za to odlo~itev je bil vpoklic vnem{ko vojsko. Zgodba je zanimiva, namre~moja iznajdljivost me je pripeljala do tega, dasem postal bolni~ar v vojski in ob {tevilnihranjencih, ki smo jih dobivali z vzhodne fronte,sem se tako dobro izu~il, da mi je tamkaj{njizdravnik, kirurg rekel: »Ravnik, vi morate po-stati zdravnik!«

Sicer pa sem bil v ~asu dija{kih let nagnjenbolj k odrskemu ìvljenju, imel sem celomo`nost {tudirati glasbo na Dunaju, pa mi jeo~e rekel: »Nikamor ne bo{ {el, lumparij selahko nau~i{ tudi doma!«

Ob kitari sem dosti pel, sicer pa sem citrar -è od 13. ali 14. leta igram na citre, res pa samoza doma~o uporabo, najraje pa seveda igramslovenske narodne pesmi.

@ivite na Bledu. Vam to kaj pomeni? Ja, seveda mi. Bled je bil zame vedno kot

center Slovenije, tako da je avto kar sam zaviliz Ljubljane v levo...

10. aprila na ob~inski slovesnosti bostepostali ~astni ob~an Ob~ine Bled. Kako seob tem po~utite?

Joj, za mene je bilo to, da mi je gospodùpan postal obvestilo, da bom imel ~ast biti~astni ob~an Bleda, zares veliko prenesene-~enje, po drugi strani pa sem zelo ponosen, dasem bil izbran.

Romana Purkart

Dr. LudvikRavnik, ~astniob~an

Ob~ine Bled


8

Rodil se je leta 1950 na Bohinjski Beli inè od majhnega ga je privla~il goski svet. Prvipomembnej{i vrh je osvojil pri petnajstihletih, do dana{njih dni pa {teje è prek tiso~vzponov v Alpah, Tatrah, na Kavkazu, vAndih, predvsem pa v Himalaji. Najraje jeizbiral najte`je, ~e se je le dalo, prvenstvenesmeri in s tem mnogo kje zapustil neiz-brisljivo sled prvopristopnika. Posebno od-mevni so njegovi solo vzponi v takrat naj-zahtevnej{ih smereh doma~ih Alp. Ves alpi-nisti~ni svet je ob~udoval njegov izrednidoseèk, ko je leta 1975 brez dodatnegakisika opravil prvenstveni vzpon ~ez ju`nosteno 8.475 m visokega Makaluja. Med na{oponovno himalajsko odpravo je {tiri leta kas-neje ob vzponu na Mount Everest preplezalnajte`je smeri na vi{ini 8.400 m in s temomogo~il prvi jugoslovansko vzpon na strehosveta po novi smeri. V 54. letu ìvljenja se jepovzpel na 8.167 m visoki Dhaulagiri in stem {e danes velja za najstarej{ega Slovencaz osvojenim osemtiso~akom. Leto potem jena svoj najljub{i na~in, v solo vzponu, osvo-jil 6.812 m visoki Ama Dablam.

Vladimir Sili~ je doma~in s Sela pri Bledu,ki je vse svoje ìvljenje aktivno spremljal na-

ravno in kulturno dedi{~ino Bleda in {ir{eokolice in jo z velikim veseljem tudi fo-tografiral. Zadnje desetletje pa se je tej svojiljubezni aktivno posvetil.

Krona njegovih aktivnosti sta vsekakor dveizjemni knjigi, ki sta iz{li lani.

Najprej je iz{la knjiga z naslovom Rezljanavrata na Slovenskem. V desetih letih je fo-tografiral ve~ kot tiso~ starih slovenskih vrat,tako iz blejske ob~ine kot tudi iz vseh sloven-skih pokrajin. Ta po krivici zapostavljeni delslovenske kulturne dedi{~ine je zdaj doku-mentiran in zbran v monografiji z naslovomRezljana vrata na Slovenskem.

Kot je v uvodniku napisal ùpan Janez Faj-far, je monografija Vladimirja Sili~a »dokaz,da z znanjem, pogumom in velikim srcemlahko pomagamo k ohranitvi kulturne in na-ravne dedi{~ine na{ih prednikov.«

Le nekaj mesecev kasneje se je kot avtorteksta in fotografij podpisal {e pod knjigoVodnik ~ez osamelce in ledine Blejske kot-line.

Avtor je z izjemnim posluhom za naravo intradicijo zelo tanko~utno opisal poti ~ez os-amelce in ledine Blejske kotline. Navdu{i naskot pisatelj, fotograf ter zelo natan~en in si-stemati~en zbiratelj ledinskih imen.

Na podro~ju ohranjanja kulturne dedi{~ineje poleg omenjenih dveh knjig potrebnoomeniti tudi njegov prispevek v projektu»Kako se pri vas re~e«, popis ledinskih imenna obmo~ju blejske ob~ine. S svojim delomin aktivnostmi je Vladimir Sili~ lepoto in bo-gastvo na{e dedi{~ine delil z vsemi nami injo v (vsaj v knjigah) tudi za vedno ohranil zaprihodnje rodove.

Vladimir Sili~ je kot dolgoletni ~lan Tu-risti~nega dru{tva Bled, ~lan upravnega od-bora Turisti~nega dru{tva Bled, do nedavnegatudi njegov podpredsednik, s svojim prosto-voljnim delom dal neprecenljiv prispevekpredvsem na podro~ju urejanja sprehajalnihpoti. Pred leti je dal pobudo za ustanovite sek-cije ljubiteljev Dobre gore pri Turisti~nemdru{tvu Bled, ki jo tudi vodi. Sekcija imapreko petdeset zelo aktivnih ~lanov, ki neu-morno skrbijo za to, da so vse poti na Dobrogoro vedno brezhibno urejene, kar je prav go-tovo zasluga njegovega kriti~nega pogleda.

Vladimir Sili~ je bil aktiven tudi v ob~inskipolitiki. Bil je ~lan Ob~inskega sveta Ob~ineBled v treh zaporednih mandatih od nastankaob~ine, to je od leta 1995 do leta 2006. V tem~asu je bil tudi predsednik Odbora za okoljein prostor ter predsednik ~asopisnega svetaOb~ine Bled.

Prav zaradi vsega predstavljenega menimo,da si Vladimir Sili~ zasluì srebrno plaketoOb~ine Bled.

Prostovoljno gasilsko dru{tvo Ribno v letuv letu 2012 praznuje 110-letnico ustanovitve.Je eno najaktivnej{ih dru{tev v ob~ini, saj

sodeluje pri vseh aktivnostih s podro~jaza{~ite, re{evanja in pomo~i. Tako ima PGDRibno za potrebe ob~ine Bled organizirano inustrezno usposobljeno ter tudi opremljenoekipo tehni~nih re{evalcev. Dru{tvo zglednoskrbi za izobraèvanje in usposabljanje svojihoperativnih ~lanov. Poseben poudarek v PGDRibno namenjajo usposabljanju ~lanov zauporabo IDA, usposabljanju za ga{enje no-tranjih poàrov, usposabljanju bolni~arjev terusposabljanju tehni~nih re{evalcev. Vsa taznanja so zelo pomembna in potrebna za iz-vajanje planiranih nalog v okviru sodelovanjaoperativne enote ob morebitnih nesre~ah vob~ini in {ir{e.

^lani Prostovoljnega gasilskega dru{tvaRibno radi organizirajo tudi tekmovanja indruge prireditve, kjer pridobijo dolo~enasredstva, ki jih porabijo za posodobitevopreme in izobraèvanje ~lanov.

Prvi gasilski dom je bil v Ribnem zgrajen vletu 1905 in è opremljen z najnujnej{oopremo. Drugi gasilski dom je bil predan na-menu leta 1982, katerega so neumorni gasilciv zadnjih letih dogradili in temeljito obnovili.Za vsa ta dela in nakup opreme in vozil je bilopotrebno veliko prostovoljnih delovnih ur~lanov in tudi finan~na pomo~ krajanov. Ve-liko prostega ~asa ~lani dru{tva namenijo zavzdrèvanje doma in urejanje okolice. Zelozavzeti so tudi pri organizaciji tekmovanj indrugih prireditev, kjer pridobijo dolo~enasredstva, ki jih porabijo za posodobitevopreme in izobraèvanje ~lanov.

Gasilci so vedno prvi, ki jih kli~emo napomo~ ob nesre~i, pa tudi druga~e vedno pri-sko~ijo na pomo~. Srebrno plaketo Ob~ineBled podeljujemo Prostovoljnemu gasilskemudru{tvu Ribno za dolgoletno aktivno delovanjedru{tva na podro~ju za{~ite in re{evanja.

Letos mineva 110 let od ustanovitve prvegakulturnega dru{tva v Ribnem. To je bilo tam-

Zlato plaketo prejme:

Marjan Manfreda - Marjon

Srebrno plaketo prejmejo:Vladimir Sili~

Prostovoljno gasilskodru{tvo Ribno

Kulturno dru{tvo RudijaJedreti~a Ribno


9

bura{ko dru{tvo, ki ga je vodil nadu~iteljJanko Vrezec in so ga ustanovili leta1902. @epred I. svetovno vojno je za~ela delovati tudidramska sekcija, ki pa je dejavneje zaìvelapo vojni, ko je vodstvo prevzel sin u~iteljaVrezca, Milan Vrezec. Uprizarjali so pred-vsem ljudske igre, dramski skupini pa se jekmalu pridruìl {e pevski zbor, ki ga je pravtako vodil Milan Vrezec.

Kulturno ìvljenje je v Ribnem mo~nozaìvelo v ~asu med obema vojnama, ko sose posamezne kulturne skupine zdruìle vprosvetno dru{tvo. Najbolj dejavna v teh letihje bila dramska skupina, saj so amaterskiigralci v nekaterih sezonah pripravili tudi po{tiri uprizoritve. Prosvetno dru{tvo je poskr-belo tudi za {irjenje bralne kulture, uredili soknji`nico, ki je è pred vojno imela 500 knjig.Do izgradnje novega zadru`nega doma, se jekulturno ìvljenje odvijalo v tedanjem gasil-skem domu. Najve~ja pridobitev za dru`benoin kulturno ìvljenje pa je bil nov zadru`nidom, ki so ga ob~ani zgradili s prostovoljnimdelom in prispevki in je postal sredi{~e kul-turnega ìvljenja v Ribnem in to vlogoohranil vse do danes. Tedaj je delovalo è ve~sekcij, najbolj dejavna pa je bila zopet dram-ska. Dru{tvo se je po smrti najbolj aktivnegakulturnika v ~asu po 2. svetovni vojni, Ru-dolfa Jedreti~a, preimenovalo po njem.

V obdobju od petdesetih do sedemdesetihlet je bilo v reìji doma~ih reìserjev pre-mierno uprizorjenih kar 27 predstav za od-rasle in dve otro{ki. V teh letih je bilustanovljen tudi pevski zbor, ki je deloval letri leta.

V osemdesetih letih so se v dru{tvovklju~ili mladi igralci in z njimi tudi novireìserji, ki so se z vso vnemo lotili dela. Naodru so se premiere kar vrstile, ve~krat tudipo dve v sezoni.

Delovati sta za~eli tudi otro{ka in mladin-ska dramska skupina ter lutkarstvo. Orga-nizirane so bile otro{ke matineje. ^lanidru{tva so v teh letih pripravili {tevilne raz-stave ro~nih in likovnih del ter organiziralikulturne tedne. V tem ~asu je dru{tvo sklenilotudi pobratenje s Kulturnim dru{tvom Bo{-tanj, sodelovalo je z zamejci v Italiji in Av-striji.

V kulturnem dru{tvu v Ribnem se odvijatudi folklorna dejavnost. Leta 1979 so lju-bitelji folklorne dejavnosti ustanovili najprejotro{ko, leta 1981 pa {e odraslo folklornoskupino. Obe skupini z manj{imi presledkidelujeta {e danes. Gojita v glavnem gorenjskeplese. Poleg vsakoletnih obmo~nih sre~anj,katerih se redno udeleùjeta, sta bili ève~krat izbrani tudi za regijska sre~anja -otro{ka nazadnje leta 2005 in 2009. Poleg{tevilnih nastopov doma, je {e posebno od-rasla skupina, gostovala è po raznih evrop-skih dràvah Italiji, Avstriji, Nem~iji, Francijiin se leta 1999, kot predstavnica slovenskefolklore, predstavila na Mednarodnem folk-lorno-pevskem festivalu v Angliji.

Dramska dejavnost je v devetdesetih letihnekoliko zamrla, ponovno je zaìvela v letupraznovanja sto letnice ustanovitve dru{tva,

leta 2002. Od takrat dalje vsako leto pripravinovo predstavo, s katero se udeleì Linhar-tovega sre~anja v Radovljici. Nekatere pred-stave so dosegle kar vidne uspehe. PredstavaPleskarji nimajo spominov se je leta 2006uvrstila na sre~anje Gorenjskih komedijantov,kjer je za stransko mo{ko vlogo prejela na-grado za najbolj{ega komedijanta Gorenjske,v predstavi Po{tena deklica je bila nagrajenaigralka v glavni ènski vlogi, s predstavoMarkolfa so leta 2010 na ~ufarjevih dnevih,po oceni ob~instva zasedli 2. mesto in biliizbrani tudi za sodelovanje na Festivalu ko-medije v Pekrah pri Mariboru.

Predstave ne igrajo samo doma, ampak tudipo drugih krajih Slovenije in tudi v za-mejstvu, tako da beleìjo {tevilne ponovitve.Predstava Pr{paran jur je bila odigrana kr 35-krat.

Dru{tvo dobro sodeluje tudi s Podru`ni~no{olo Ribno in drugimi dru{tvi v kraju. Orga-nizira in sodeluje tudi na proslavah in prire-ditvah ob pomembnej{ih praznikih in dogod-kih v ob~ini. @e vrsto let skrbi, da se kulturnodogajanje odvija tudi v poletnih mesecih.~lani dru{tva od leta 1994 pripravljajo ètradicionalni Ve~er na vasi, s kulturno zabav-nim programom, na katerem obujajo inprikazujejo stare kme~ke obi~aje in s tempopestrijo poletne dni na vasi. Od leta 2004pa v Bode{~ah pripravijo tudi ve~er z na-slovom Gledali{ki dogodek iz ~asa tur{kihvpadov, ki prikazuje posamezne dogodke izteh ~asov v na{ih krajih.

Kulturno dru{tvo Rudija Jedreti~a Ribno jev vseh teh letih skrbelo, da kulturno delovanjev Ribnem ni nikoli zamrlo. Za tako dolgo indobro delovanje dru{tva je vsekakor potrebnoveliko ~asa, prostovoljnega in sr~nega dela terodrekanja in ne nazadnje tudi dobre voljevseh ~lanov dru{tva, ki se vsa ta leta trudijoza ~im bolj pestro in kvalitetno kulturno do-gajanje v Ribnem, zato si Kulturno dru{tvoRudija Jedreti~a Ribno zasluì srebrno pla-keto Ob~ine Bled.

Francka Smolejje sr~na Belanka,ki je na BohinjskiBeli odra{~ala intam z druìno tudiìvi.

Stojánova Fran-cka, kot jo poznajodoma~ini, je ved-no prisotna in aktivna na vseh podro~jihdruàbnega ìvljenja na Bohinjski Beli. Bila

je predsednica kulturnega dru{tva, nato pod-predsednica, è vrsto let pa je aktivna tajnicaKulturnega dru{tva Bohinjska Bela. Sodelo-vala je pri recitacijah ob kulturnih praznikihin reìrala otro{ko igrico. Najbolj uìva vigranju v razli~nih predstavah. Prvi~ je stopilana odrske deske è leta 1980 in od tedaj, znekaj kraj{imi prekinitvami, redno nastopa.

V prej{njem mandatu je bila Francka Smo-lej ~lanica Sveta krajevne skupnosti, kjer jeopravljala vlogo tajnice in skrbela za finance,sicer pa è vsa leta predstavlja mo~nej{opovezavo med krajevno skupnostjo BohinjskaBela in Ob~ino Bled.

Francka Smolej je tudi ~lanica Dru{tvadeklet in èna na vasi, ki mu prisko~i na po-mo~ na prireditvah, kot tudi pri organizacijidela na finan~nem podro~ju.

Frani je zelo aktivna kot ~lanica PGD Bo-hinjska Bela, v dru{tvo je vstopila leta 1978.Leta 1981 je opravila osnovni te~aj za gasilkoin tako postala del operativne enote PGD.Svoje znanje je redno izpolnjevala in leta2004 pridobila ~in ni`ja gasilska ~astnica.Brez nje si tekmovalne desetine ~lanic vgasilskem dru{tvu sploh ne morejo predstav-ljati. Pomaga pri vseh dejavnostih gasilskegadru{tva, tako pri izvedbi gasilske veselice,ob~nega zbora kot tudi pri ostalih delovnihakcijah.

Francka Smolej zadnja leta skrbi tudi zakulturni dom na Bohinjski Beli, igra v raz-li~nih vlogah v predstavah, je pa tudi gonilnasila organizacije nastopov blanske gledali{keskupine po raznih krajih v Sloveniji in v za-mejstvu.

In prav zaradi aktivnega in prostovoljnegadela na vseh podro~jih dru`benega ìvljenjana Bohinjski Beli menimo, da si FranckaSmolej zasluì to priznanje Ob~ine Bled.

Pet zvezdi~ni kamp Camping Bled, kideluje v okviru dru`be Sava Turizem, odliku-jejo vrhunska kakovost storitev, inovativnaponudba in razvoj v skladu z najsodobnej{imikampskimi trendi. To ga uvr{~a med naj-uglednej{e kampe v Sloveniji in {ir{e, karpotrjujejo {tevilne doma~e in mednarodne na-grade. Tako je Camping Bled v preteklih letihpoleg ve~ doma~ih nagrad med drugim prejelnagrado kampskega vodnika Alan Rogers zanajbolj{o ponudbo aktivnih po~itnic, evrop-sko nagrado Nem{kega camping kluba DCC,v leto{njem letu pa znova nagrado AlanRogers za inovativnost.

Camping Bled

Bronasto plaketo prejmejo:Francka Smolej


10

Z ureditvijo Ekolo{ke vasice Gozdnih vilje Camping Bled postal pionir v razvoju t. i.»glampinga« oz. glamuroznega kampiranja vSloveniji. Vendar pa so v Campingu Bledzgodbo glampinga razvili v svojo smer –namesto kopiranja podobnih glampingov vtujini in ponujanja pretiranega luksuza v na-ravi gostom {e vedno èlijo omogo~ati pred-vsem pristen ob~utek kampiranja v preprostihlesenih hi{kah, zasnovanih na bogati kulturnidedi{~ini okolja, ki gostom {e vedno zago-tavljajo ve~ udobja kot bivanje v {otoru. Pro-dukt so dodatno nadgradili s trajnostno kom-ponento.

Kot prvi kamp v Sloveniji so opravili ana-lizo oglji~nega odtisa, na podlagi katere sodolo~ili celo vrsto ukrepov za zmanj{evanjeemisij toplogrednih plinov in u~inkovitej{eravnanje z naravnimi viri. S tem je CampingBled razvil celovit turisti~ni produkt, ki do-sega izjemen odziv na trgu in pomeni izvrstnopromocijo v prihodnost usmerjene turisti~neponudbe Bleda, obenem pa je postal tudiodli~en zgled drugim turisti~nim ponud-nikom v Sloveniji. Inovativnost produktaEkolo{ke vasice Gozdih vil, ki ga v Cam-pingu Bled {e vedno dopolnjujejo, je prepoz-nala tudi Slovenska turisti~na organizacija, kimu je v letu 2010 podelila nagrado Snovalecza razvoj inovativnih turisti~nih produktov.

V Campingu Bled v nekaj ve~ kot {estihmesecih leta zabeleìjo ve~ kot 84 tiso~ no-~itev, kar ga postavlja na prvo mesto medvsemi turisti~nimi objekti na Bledu. Z raz-vojem novih programov in ustrezne infra-strukture èlijo sezono v kampu {e podalj{atiin se s tem odzvati na spremenjeno povpra-{evanje gostov.

Camping Bled tako sodi med najboljeobiskane in uspe{nej{e turisti~ne objekte naBledu in je s svojo predanostjo trajnostnemuturizmu doprinesel tudi k ve~ji prepoznav-nosti Bleda kot »zelene« destinacije.

Joè Konc jes o u s t a n ov i t e l jpodvodne re{eval-ne slu`be, ki je bi-la ustanovljenaleta 1975 na Ble-du. Vrsto let je bilna ~elu PRS RPBled, v vseh tehletih je neumornoin tvorno sodeloval, na~rtoval ter vodil razvojpodvodne re{evalne slu`be na Bledu in {ir{e,vse do dana{njih dni. Danes je Joè Koncnamestnik vodje PRS RP Bled. Enota je podnjegovim vodstvom opravila zabeleènih 164uspe{nih akcij - od iskanja utopljencev,iskanja in dviga potopljenega kamiona, ve~avtomobilov, ~olnov, letala, do podvodnih delv jezerih, na jezovih hidroelektrarn in narekah. Dru`beno koristno delo je enota PRSopravljala na obmo~ju gorenjske regije, izva-

jala je za{~itna opravila, varovanja {portnihprireditev, varovanja ob~inskih prireditev nain ob vodi in {e kaj.

Joè Konc je s svojim kolegialnim, trdimin po{tenim delom v Dru{tvu za podvodnedejavnosti Bled in enoti PRS RP Bled vednopostavljal zgled ostalim. Kot vodja PRS RPBled in kot predsednik DPD Bled je prejelvrsto priznanj za svoje uspe{no in po`rtvo-valno delo, prav tako tudi enota PRS RPBled, ki jo je v teh letih vodil.

Naj na{tejemo samo nekaj teh priznanj -leta 1995; Joè Konc - Srebrni znak Civilneza{~ite Republike Slovenije; leta 2000; EnotaPRS RP Bled - Priznanje SPZ za podro~jere{evanja iz vode; leta 2000 Joè Konc - za25-letno zaslu`no delo v PRS Slovenije; leta2003; Enota PRS RP Bled - Srebrni znakMinistrstva za notranje zadeve RS za razvojin krepitev varnosti; leta 2005; Enota PRS RPBled - Zlati znak Civilne za{~ite RepublikeSlovenije; leta 2008; Predsednik RepublikeSlovenije dr. Danilo Türk je za tveganje,pogum in hitre odlo~itve pri re{evanju iniskanju ponesre~encev na Savi pri HE Blancaodlikoval Podvodno re{evalno slu`bo Slove-nije (RP Bled je ~lanica PRS in je tudi ak-tivno sodelovala pri nesre~i na »Blanci«) zMedaljo za hrabrost.

Joè Konc je pobudnik in soorganizatorsedaj è zelo znane prireditve na Bledu,»Legende o potopljenem zvonu«. Prva tri letaje bila prireditev izvedena v sklopu boì~negapotopa, leta 1999 pa se je prireditev preime-novala v »Legendo o potopljenem zvonu«. Sto prireditvijo lokalna skupnost vsako letoprivabila {tevilne obiskovalce na praznovanjeboì~a na Bledu. Prireditev je bila predstav-ljena tudi leta 2002 na sre~anju evropskihpredsednikov na Bledu. Lokalna organizacijaTurizem Bled jo trì tudi ob zaklju~kih ve~jih{portnih prireditev na Bledu in za raznaposlovna sre~anja podjetij.

Menimo, da si Joè Konc s svojim 36-let-nim uspe{nim delom na podro~ju re{evanjain za{~ite v ob~ini Bled in kot soustvarjalecprireditve »Legenda o potopljenem zvonu«,to priznanje zasluì.

Andra` je è kot majhen kazal veliko za-nimanja za tehniko in glasbo. Pri pribli`noosmih letih so ga kot navdu{enca za klasi~noglasbo za~ele zanimati orgle. Kmalu se je vdoma~i kleti poskusil v izdelovanju posamez-nih delov orgel. Ker mu na za~etku ni {lo naj-bolje, je sam navezal stike z orglarskim moj-

strom g. Mo~ni-kom iz Cerkelj inga nekajkrat tudiobiskal in si ogle-dal njegovo delav-nico. 2009 jereìser RTV Slo-venija Jernej Kas-telec za produkcijoEBU, po osnovnih{olah v Slovenijiiskal otroke z zanimivimi hobiji, ki bi jih natos kratkim filmom predstavili po vsej Evropi.Na O[ prof. dr. Josipa Plemlja Bled ga je so-cialna delavka Cvetka Arh seznanila zAndraèm in Jernej Kastelec se je po obisku80 {ol in predhodni odobritvi EBU produk-cije odlo~il za Andraà. Med pribli`no {tiri-mese~nim snemanjem je Andra` povsem samizdelal orgle. Andra` je poleg glasbe aktiventudi pri drugih dejavnostih. Je ~lan Ves-la{kega kluba Bled, zelo se zanima za astro-nomijo, èleznice, kamnine, fiziko in jeodli~en pianist. Leta 2011 sta s sestro Anoizmed 25 duetov osvojila sedmo mesto nadràvnem tekmovanju TEMSIG v kategorijiklavirskih duetov, pri ~emer bila Ana naj-mlaj{a udeleènka. V {olskem letu 2010/11je v Cankarjevem domu za projekt Glasbenemladine Slovenije, »Orkester se predstavi«,pribli`no 5.000 u~encem na kratko predstavilorgle. Leta 2011 je na dràvnem prvenstvu vveslanju na Bledu osvojil tretje mesto v kate-goriji enojec med pionirji. V {olskem letu2011/12 je osvojil drugo mesto na dràvnemtekmovanju v astronomiji, leta 2012 se jeuvrstil na dràvno tekmovanje v igranju naorglah in v regijskem delu osvojil zlato priz-nanje. V leto{njem letu zaklju~uje 9. razred,vpisal pa se je na [kofijsko klasi~no gimna-zijo v Ljubljani in na konservatorij za glasboin balet v Ljubljani.

Vojko Zavodnik je dolga leta v Brusljuuspe{no zastopal veliko mednarodno korpo-racijo in v njenem interesu prekriàril svet podolgem in po~ez, dokler ni dokon~no spoz-nal, da je najlep{e doma. Po preselitvi naBled, pod vzno`je ~arobne Straè, ga je vsebolj prevzemala magi~na mo~ neponovljivegaBlejskega kota. Za~el je z zbiranjem drobnihdel~kov ~udovitega mozaika blejske pretek-losti. Ob tiso~letnici prve znane omembeBlejskega gradu je napisal in tudi izdal nena-vadno delo »Skrivnostne podobe raja«. V

Joè KoncVojko Zavodnik

@upanova priz-nanja - ~astniznak prejmejo:

Andra` Risti~


11

njem v poduhovljenem, a hkrati vsem ra-zumljivim besedilom in prikupno risbonakazuje pot k bolj poglobljenemu dojemanjuna{e edinstvenosti. Svoja ob~utja je {e naj-bolje strnil z mislijo, da ~e bi v novodobnemgrabljenju bogastva in kopi~enju materialnihdobrin kaj {tela ljubezen do na{ega prelepegaBleda, potem bi se sam zagotovo po~utilvarno preskrbljenega vse do konca ìv-ljenja…

Borut Pangercse je è ve~ kotpred tridesetimi le-ti pridruìl kul-turnemu dru{tvu vRibnem. Kot vnetfolklorist je bil odsamega za~etkadelovanja folklor-ne skupine v Rib-nem njen ~lan kot plesalec, vrsot let pa je biltudi vodja skupine. Prav v ~asu, ko je vodilskupino, je ta dosegla kar nekaj zavidljivihuspehov, saj se je ve~krat uvrstila na regijskasre~anja in gostovanja v tujino. Borut je zdajè kar nekaj let zvest dramski dejavnosti. Vdramsko skupino se je vklju~il v sedemde-stih letih, ko je bila ta dejavnost zelo kva-litetna. Pred desetimi leti se je zopet vklju~ilv dramsko skupino, pri svoji dejavnosti jezelo napredoval. Borut je pri svojem delo-vanju v dru{tvu zelo cenjen, saj s svojo pri-sotnostjo in prizadevnostjo zelo pozitivnovpliva tudi na ostale ~lane. Kljub prizade-vnosti v kulturnem dru{tvu pa je aktiven tudiv gasilskem dru{tvu na Selu, gasilec je postalè kot otrok. Borut si zasluì priznanje zaspodbudo za naprej in za nagrado za delo, kiga je opravil v dru{tvu.

Iztok in KsenijaOraèm sta v 15 letihdelovanja poro~negaateljeja ve~ kot 300parom ustvarila ne-pozabne spomine naBled- parom sta nam-re~ pripravila in orga-nizirala nepozabenporo~ni dan! Sta pra-va specialista za or-ganizacijo porok zaènine in neveste iz celega sveta, v povpre~juletno na Bled pripeljeta ve~ kot 3000 svatov,ki koristijo no~itvene kapacitete in ostale blej-ske turisti~ne storitve. Pri kreiranju poro~nihpravljic sta povezala lokalne ponudnike, odhotelov, restavracij, do pletnarjev, fijakarjevin drugih akterjev. Prenekateri njuni mlado-poro~enci so postali pravi ambasadorji Bleda,

saj se na kraj izre~enega DA mnogokrat vra-~ajo.

Henrik RikoZupan, {esto{olecz Bleda, je vse-splo{no aktivenfant, ki v prostem~asu rad ribari inplava v Blejskemjezeru ne glede naletni ~as. [tevilnegledalce pokala vlednem plavanju je è januarja pred dvemi letinavdu{il s skokom v {tiri stopinje »toplo«jezero. [e bolj pa je presenetil s knjigo »Kakoje nastalo Blejsko jezero«, prvim delom zamladino s teàvami pri branju, mladimidislektiki, med katere spada sam. ûdovitoknjiìco mu je izvirno ilustriral so{olec Adri-jan Hajdinjak. V Sloveniji je kakih 15.000dislektikov, zato ni ~udno, da je prvih tiso~izvodov po{lo v tednu dni, in je bilo knjigotreba ponatisniti {e v dvatiso~ izvodih. Odzivna knjigo je bil zelo dober tudi v medijih, zRikom je bilo opravljenih veliko ~asopisnih,televizijskih in radijskih intervjujev, izbran jebil za ime tedna. Dobil je tudi nagrado Inco.Na televiziji so posneli kar nekaj reporta` oRiku in sicer za Slovenski magazin (RTVSLO), bil pa je tudi gost v oddaji Dobro jutro.Oddajo o Riku in Bledu je posnela tudi ORFAvstrija. Riko nas je ponovno razveselil znovo zgodbo, tokrat o Vili Bled, na nove knji-ge pa morda ne bomo ve~ dolgo ~akali.

Na Strokovnigimnaziji Tehni{-kega {olskega cen-tra Kranj je julija2011 gimnazijsko{olanje kot zlatimaturant zaklju~ildijak Jakob Lenar-di~ z Bleda.

Jakob Lenardi~ je bil vsa leta odli~en, zad-nji letnik je zaklju~il s samimi odli~nimi oce-nami. Odlikujejo ga tudi odli~ne zna~ajskelastnosti: vedoèljnost, prizadevnost, zagna-nost, kooperativnost.

Dijak Jakob Lenardi~ je na Strokovni gim-naziji Tehni{kega {olskega centra Kranj obis-koval program tehni{ke gimnazije in gazaklju~il s splo{no maturo.

[tudij nadaljuje na Filozofski fakulteti vLjubljani na programu anglistika.

Borut Pangerc

Henrik Riko Zupan

Primavera Bled

Zlati maturant:Jakob Lenardi~

Dru{tva, klubi, ponudniki storitev -

pozor, blià se ~arobnidan na Bledu!

6. maja bo na Bledu ~arobni dan. Prire-ditev, namenjena predvsem druìnam, bo vsoorganizaciji Ob~ine Bled, Turizma Bledin podjetja Netvizija ter seveda z va{opomo~jo na Bled privabila {tevilne obisko-valce, mi pa jim bomo ponudili celodnevnodogajanje na Promenadi, v Zdravili{kemparku, na Straì ter na gradu s {tevilnimi po-pusti. Ta dan bo npr. cela druìna za cenovstopnice za eno odraslo osebo (8 evrov)obiskala Blejski grad. Prav tako bodo poizredno ugodnih cenah na voljo vo`nje sko~ijo, druìnske karte za doìvetja v Pus-tolovskem parku in na sankali{~u na Stra-ì… Skratka, apeliramo na vse ponudnikestoritev na Bledu, da ta dan za ponudijoposebne ugodnosti za druìne.

Na glavnem odru se bo ~ez dan pred-stavilo mnogo nastopajo~ih s programom zaotroke. Poleg nekaterih doma~ih izvajalcevso svojo udele`bo è potrdili tudi Nu{aDerenda, Alenka Gotar, Anika Horvat, Mar-jan mali BU z zaj~kom Sportyjem in medve-dom âlapinkom, Lutkovno gledali{~eJesenice in mnogi drugi. Program bo naodru v Zdravili{kem parku trajal vse od 10.do 16. ure. Sama prireditev je tudi do-brodelnega zna~aja, zato se vsi nastopajo~iodpovejo honorarju. Ve~ o tem v naslednji{tevilki Blejskih novic.

Ker smo v smislu dru{tvenega in klub-skega ìvljenja precej bogata ob~ina, bomov okviru tega dogodka, ki bo na Bled priva-bil veliko {tevilo obiskovalcev, pripravilitudi povorko s predstavitvijo dru{tev inklubov. Edino na{e pri~akovanje je sodelo-vanje vseh aktivnih dru{tev, klubov, po-sameznih sekcij… na tem dogodku. {eposebej bi rad opozoril, da je predvsem za-veza vseh sofinanciranih s strani ob~in-skega prora~una njihovo sodelovanje naob~inskih prireditvah, kot je npr. ta ~arobnidan. S povorko èlimo obiskovalcem iz vseSlovenije predstaviti pestro paleto dru{tev inklubov, ki delujejo na obmo~ju na{e ob~ine.V povorki naj sodeluje iz vsakega posa-meznega dru{tva ali kluba ~im ve~ ~lanov,ki naj s svojimi enotnimi dresi, kostumi, uni-formami, opremo itd. dajo dogodku {eposeben pe~at. Vsi tisti, ki pa bi se èleli {edodatno ~ez dan predstaviti na samostojnihdelavnicah, morda mini turnirjih, stojni-cah,…, pa naj svoje ideje in èlje sporo-~ijo ob prijavi na sodelovanje. Za vse pri-jave in informacije sem vam na voljo natel. {t.: 041-710-970 in po e-po{[email protected]. Va{e prijave pri~aku-jemo do petka, 6. aprila.

Toni Meàn, podùpan

Od vsepovsod, oglasi

12

Dru{tvo èna in deklet na vasi ob~in Bledin Gorje

^lanice dru{tva èna in deklet na vasi ob~in Bled in Gorje smo seskupaj z gosti in ùpanom Ob~ine Bled Janezom Fajfarjem in ù-panom Gorij Petrom Torkarjem zbrale na rednem letnem ob~nemzboru v hotelu Astoria. Lani smo za izbor Kmetica leta predlagaleMarto ôp iz Gorij. Izbor je potekal v Zagorju ob Savi, prireditvesmo se tudi udeleìle. Letos smo s pomo~jo kmetijsko-svetovalneslu`be è pripravile ve~ predavanj, tudi predavanje Mi{e Pu{enjak Ze-lenjavni vrt skozi celo leto. Imele smo delavnico izdelovanje naravnihmil, kopanje v Portoroù ter ogled pr{utarne in oljarne. Poleti se bomoodpravile na Ratitovec, strokovna ekskurzija nas bo peljala v Belokrajino. Predavala nam bo tudi Marija Merlak, udeleìle se bomodràvnih kme~kih iger in izbrale kandidatko za kmetico leta.

Marija Pazlar

Aktualno, dru{tva

13

Slovenska vojska v ob~ini Bled

Prvi slovenski naborniki so sluìli voja{ki rok è davnega 1991. leta,obvezno sluènje voja{kega roka pa je veljalo do leta2003. Po tem ob-dobju se po dolo~ilih Zakona o voja{ki dol`nosti, ne glede na opustitevizvajanja dolo~enih sestavin voja{ke dol`nosti v miru, vodi voja{kaevidenca. Tako na Gorenjskem pristojni organ, Uprava za obramboKranj, vsako leto vse voja{ke obveznike, kar pomeni fante stare 18 let,povabi na seznanitevz voja{ko dol`nostjo.

Leto{nje leto je na obmo~ju Gorenjske vpisanih v voja{ko evidencove~ kot 1050 fantov, ki so ali pa bodo v leto{njemletu dopolnili 18 let.V ob~ini Bled smo v leto{njem letu v voja{ko evidenco vpisali 38 fan-tov, ki so bili rojeni leta 1994. Seznanitev za fante iz ob~ine Bled smoizvedli 7. marca, ùpan ob~ine Bled Janez Fajfar nam je za izvedbodogodka prijazno odstopil poro~no dvorano v prostorih ob~ine. Odzivna povabilo je bil dober, saj se jeve~ina fantov seznanitve udeleìla. Vuvodu je svoje ob~ane pozdravil in tudi nagovoril ùpan Janez Fajfar,ki je med drugim poudaril pomen obrambe na{e domovine in do-moljubno noto. V drugem delu seznanitve so fantje spoznali Sloven-sko vojsko in vse mo`nosti sodelovanja z njo. Predstavljen je bilzanimiv in dinami~en poklic vojaka in mo`nost zaposlitve v Sloven-ski vojski, mo`nost prostovoljnega sluènja voja{kega roka, vklju~itevv pogodbeno rezervo in pridobitev {tipendije Slovenske vojske. Pred-stavili smo jim tudi voja{ki tabor Mors in mladi ter jih povabili nadneve odprtih vrat voja{nic, ki bodo v mesecu maju. Tiste, ki èlijove~ informacij, smo povabili na Upravo za obrambo v Kranju ali naogled na{e spletne strani www.postanivojak.si, lahko pa nas pokli~ejona brezpla~no telefonsko {tevilo 080 13 22.

Pred ob~insko stavbo je del opreme in oboroìtve Slovenske vojskepredstavil 132. Gorski bataljon iz voja{nice Bohinjska Bela. Fantje sosi opremo in oboroìtev z zanimanjem ogledali. Najbolj so bilinavdu{eni nad opremo bojevnika 21. stoletja in avtomatsko pu{ko F2000 S.

Tekst in foto: stotnica Inge Kemperle, {tabni vodnik Janko Vidic

Avtohtone pasme v Julijskih Alpah

V Info sredi{~u Triglavska roà na Bledu v sredo, 4. aprila, ob 19.uri, vabimo na sredin ve~er avtohtonih pasem v Julijskih Alpah. Stevedeli, da imamo v Sloveniji registriranih 14 avtohtonih ìvalskihpasem? [ir{e obmo~je TNP oz. Julijskih Alp je izvorno obmo~je zavsaj tri v Sloveniji priznane pasme doma~ih ìvali: dre`ni{ko kozo,

bov{ko ovco in kravo ciko. Ogledali si bomo kratke filme o pasmahdoma~ih ìvali, ki izvirajo iz {ir{ega obmo~ja TNP oz. Julijskih Alp,strokovni sodelavec javnega zavoda Triglavski narodni park DavorinKoren pa nas bo seznanil s problematiko ohranjanja teh pasem.

V februarju smo izvedli te~aj z naslovom Staro znanje za nove dni.Doma~a ov~ja volna je za mnoge le nit, iz katere lahko s pomo~jo pletenjain kva~kanja nastanejo tople nogavice, za danes redke pa je to material zapolstenje oz. filcanje. Dve soboti zapored smo ob mentorstvu LadkePene{ iz Kranja s pomo~jo vode in mila ter malce spretnosti ustvarjalineponovljive in unikatne izdelke. Deset ukaèljnih udeleèncev te~aja jetako postalo bogatej{ih za eno sede`no blazinico in par copatov.

7. marca smo odprli fotografsko razstavo Janeza Kramarja, ~lanaFoto kluba TNP, z naslovom Pu{~ave, 14. marca pa smo se nasmejaliob komediji Jeppe s hriba, ki so nam jo zaigrali ~lani igralske zasedbeKD Rudija Jedreti~a iz Ribnega.

Fotografsko razstavo si lahko ogledate do 18. aprila, ko jo bo za-menjala razstava ~lanov foto skupine Planinskega dru{tva Tolmin.Vabljeni tudi na ogled slikarske razstave popotnice Anine Funess znaslovom Bohness, ki bo na ogled do 15. julija. Informacije o ostalihprihajajo~ih dogodkih dobite v Info sredi{~u Triglavska roà na Bleduali na spletni strani www.tnp.si.

Mojca Pintar, TNP

Marijin dom Bledu gostil dr. Metko Klevi{ar

V soboto, 17. marca smo v Marijinem domu HMP na Bledu gostilidr. Metko Klevi{ar, ki vedno odkrito spregovori o sebi, bolezni,so~loveku in njegovih stiskah, o starosti, umiranju in spremljanju umi-rajo~ih, o smrti in ìvljenju. Na naporni poti onkologinje se je soo~ilaz mnogimi izgubami, pogumno spoprijemanje z lastno boleznijo pa je{e pove~alo njeno so~utje do bli`njih. ìvi kakovostno starost in kotpravi sama: »Sedaj se lahko posve~am temu, kar mi je bilo vedno vveselje: sre~ujem se z ljudmi, se pogovarjam z njimi, jih poslu{am inimam ~as za to.« Pa vendar pogovor z dr. Metko Klevi{ar ni bil lepogovor o umiranju in smrti, kar nehote pomislimo ob omembinjenega imena ali ob besedi hospic. Dr. Klevi{arjeva je odgovarjala navsa na{a vpra{anja. Dotaknila se je razli~nih tem iz vsakdanjega ìv-ljenja in skozi primere svoje bogate kariere »so~loveka« tudi podro~ja,kjer je ogromno ~love{kih stisk, o katerih pa razmeroma malo govo-rimo. Kot pravi sama: »Da bi lep{e in bolj{e ìveli, moramo govorititudi o smrti in narediti vse, da bodo ljudje, ki umirajo, do zadnjegatrenutka ìveli.« @ivljenje je skrivnost, v njem ostaja veliko neznank,mnogo stvari, na katere se ne moremo nikoli vnaprej pripraviti. »Os-taja pot v neznano in upanje, da bomo tej poti kos, ne glede na to, kajnas ~aka,« to je njen pogled na ìvljenje in spregovorila je o tem, kakosama razume te probleme. Kako torej ìveti? »Kakovost ìvljenjapomeni, da ga doìvljamo kot vrednoto, kot nekaj polnega in smisel-nega, tudi ko nam je hudo, tudi v minljivosti. ê se zavedamo, da je na{~as omejen, bomo z njim ravnali bolj var~no, ga bomo napolnili boljsmiselno, bomo bolj izbirali, kaj je vredno in kaj lahko opustimo.« [een njen nasvet: »Dve stvari lahko ~loveku zelo olaj{ata ìvljenje. Po enistrani ìvljenjski realizem, ki omogo~a, da stvari vidi{ take kot so, brezolep{anja, po drugi strani pa optimizem, ki v vsaki, {e tako te`ki situ-aciji, dopu{~a àrek upanja.«

V prihodnje pa sestre h~ere Marije Pomo~nice vabimo na danodprtih vrat, ki bo letos 14. aprila, od 14. do 17. ure. Spoznali bostelahko skupnost h~era Marije Pomo~nice in dejavnosti Marijinegadoma. Informacije: s. Martina Golav{ek, tel: 031 443 771 [email protected]. Marija Ti{ler Serianz

Dru{tva

14

Blejski upokojenci v Londonu

Na povabilo Brede Wilkinson, Slovenke, ki è veliko let ìvi v Lon-donu, in njenega moà Johna, se je skupina blejskih upokojencev 9.marca odpravila na potepanje po Londonu. Ogledali smo si naj-pomembnej{e zanimivosti mesta. Podrobneje smo si ogledali Towerof London, Britanski muzej, Narodno galerijo in se z ladjo odpeljaliproti Greenwichu. Zanimivosti Londona smo si ogledali tudi z re~neperspektive. Pluli smo mimo Shakespearovega gledali{~a, pod Towerbridgem, v daljavi zagledali parlament, Big Ben in ob~udovali Mile-nijsko kolo. Ogledali smo si tudi Windsor. Po vseh zanimivostih nasje vodila Breda, ki je bila neko~ tudi turisti~na vodnica, zato nam je ssvojim bogatim znanjem res lepo popestrila dneve v Londonu. è prejpa je poskrbela za vse rezervacije (avtobus, hotel, gledali{~e…). Zad-nji dan smo si ogledali muzikal Mamma Mia. Predsednik DU Bled,Ljubo Sokli~, pa je pridno {tel svoje »ov~ice«, da bi se mu katera vvrveù velemesta ne izgubila. Bilo je enkratno in nepozabno.

Ana Markelj

Na~rti KO Rde~ega krià ZasipV februarju so se poslovile dolgoletne odbornice RK Zasi in postale

na{e ~astne ~lanice. To so Francka êlik, Ana êrnigoj, Julka Dovàn,Marjana Kraigher, tajnica Olga Mlakar, Vida Mateli~, predsednicaMinka Sra~njek, Betka [poljar, Ton~ka [tajer, blagajni~arka MiraZupan in Ivanka @emva. Vsem se iskreno zahvaljujemo in jim èlimoveliko zdravja, jesen ìvljenja naj preìvijo ~im lep{e! Na{e delo se bonadaljevalo tam, kjer se je njihovo kon~alo. Ohranili bomo programe,kot je na primer merjenje krvenga tlaka, sladkorja in holesterola, tapoteka v sodelovanju z blejskim zdravstvenim domom. Pripravili bomopredavanja, ki bodo zanimiva za {ir{o populacijo, nadaljevali bomo zobiski bolnih in starej{ih na domovih in v Domu dr. Janka Benedika,sodelovali bomo pri krvodajalskih akcijah. Organizirali bomo izlete, zakatere se bo trudila Bojana Pipan, sodelovali bomo z na{o Krajevnoskupnostjo in z vsemi dru{tvi, {e posebej z gasilci in upokojenci. Privsem tem nam bo v veliko pomo~ predsednica Obmo~nega zdruènjaRK Radovljica, Anica Svetina. Seveda v na{e delo sodi tudi zbiranjeprostovoljnih prispevkov in pobiranje ~lanarine.

Na{a osnovna naloga ostaja humanitarnost. âsi, v katerih ìvimo,niso prijazni do mladih, do druìn z otroki, do starej{ih, ovdovelih in{e bi lahko na{tevala. Stiske so vedno huj{e in èlimo si, da sekdorkoli, ki potrebuje pomo~, obrne na nas in sku{ali bomo skupajpoiskati re{itev. Ali so humanitarne organizacije v urbani in mnoì~nidru`bi sploh {e potrebne? »Predstavljajte si, da bi pomo~ dajali vneposrednem stiku dajalci in prosilci, predstavljajte si, da bi v neo-liberalni dru`bi pomo~ delila samo dràva s svojimi birokratskimimehanizmi, brez humanitrnih organizacij, ki pomenijo korekcijodràvne socialne politike, brez posegov, ki med rev{~ino in blaginjoohranjajo vsaj kolikor tolikor spodbudno ravnote`je!« (dr. Lev Kreft)

Nove odbornice pa so: Maksa Ambroì~, tajnica Mirjana êferin,Tatjana Koren, blagajni~arka Marija Gartner, Vida Jesen{ek, BojanaPipan, Simona Rekar, Jagoda Rekelj, Branka Torkar in predsednicaJoìca Purkart.

Joìca Purkart

Ob~ni zbor Dru{tva upokojencev Zasip^lani dru{tva upokojencev Zasip so imeli svoj ob~ni zbor 7. marca,

soglasno so potrdili poro~ilo o delu dru{tva za lani in program dela zaletos. Lani se je izteklo {tiriletno uspe{no, delovno in bogato obdobjedejavnosti Dru{tva upokojencev Zasip, ki ge je predstavila predsed-nica Joìca Lukan. V programu dela za letos so ob{irno predstaviliprojekt Starej{i za starej{e. Predmet projekta je izdelati metodologijoin izvesti pilotski projekt baze podatkov o potrebah starej{ih ljudi,starih 70 let in ve~, pri pomo~i na domu. S tem nameravamo zapol-niti vrzel, ki na tem podro~ju v Sloveniji vlada med vladnim innevladnim sektorjem. Ciljna skupina sama bo s podatki lahko(posredno) usmerjala sredstva, ki jih vlada namenja potrebam pomo~istarej{ih k tistim, ki jih res potrebujejo, hkrati pa pomeni tovrstna bazapodatkov nadzor civilne dru`be nad porabo prora~unskih sredstev.Cilj projekta je izdelati model informacijskega sistema, ki bo sluìldru{tvom upokojencev v Sloveniji za kreiranje baz podatkov o potre-bah starej{ih po pomo~i na domu, izbolj{anje pretoka informacij opomo~i potrebnih med vladnim in nevladnim sektorjem ter s temizbolj{ati medsebojno sodelovanje, popestritev dejavnosti dru{tevupokojencev s prostovoljnim zbiranjem podatkov, pove~anjem ob-sega medsebojne pomo~i starej{ih, izbolj{anje kvalitete pomo~istarej{im na domu in pove~anje nadzora civilne dru`be nad poraboprora~unskih sredstev. V ta namen bodo prostovoljke v aprilu obiskalevse krajane Zasipa, stare nad 69 let in jih prosile, naj izpolnijo an-keto.

Po uradnem delu ob~nega zbora je vse prisotne navdu{il Oktet LipBled. Ob poslu{anju pesmi ter ob sladkih dobrotah Anice Poto~nikso po~astili tudi mednarodni dan ènsk.

Anica @emva, DU Zasip

Zasip bo dobil Turisti~no dru{tvoPredsednica dru{tva sem postala Mateja Vilman, doma iz Zasipa,

23-letna {tudentka podiplomskega magistrskega programa na Eko-nomski fakulteti v Ljubljani - smer Turizem. Dru{tvo je, kar se ti~eformalnosti, ustanovljeno, v kratkem bo tudi ustanovitveni ob~ni zbor.Prijavili smo se na javni razpis za sofinanciranje programov turisti~nihdru{tev v Ob~ini Bled in ~akamo na informacije, upamo, da bomo~imprej pri~eli z delom. Pri~akujemo, da bodo ljudje pozitivno spre-jeli ustanovitev dru{tva in da bodo zainteresirani za sodelovanje.

Namen ustanovitve dru{tva je pospe{evanje turizma v Zasipu, kra-jevna promocija obiskovalcem ter informiranje o turisti~ni ponudbiin krajevnih znamenitostih.

Na{i cilji so narediti zloènko s turisti~no ponudbo, izdelati spletnostran, sodelovati pri ~istilni akciji, izvesti nate~aj za izbor najlep{eurejenih hi{, postaviti turisti~ne table, ureditev pohodni{ke to~ke inpoti na vrhu Homa, sodelovali bomo pri ostalih akcijah v Zasipu! Ver-jamem, da nam bo uspelo!

Mateja Vilman

Ob~anke in ob~ani!

Vabimo na otvoritev in ogled razstave ob 100-letnici rojstva arhitekta Danila Fürsta.

Otvoritev razstave bo v petek, 6. aprila, ob 19. uri v festivalnidvorani na Bledu.

Razstava bo odprta do 6. maja.

Danilo Fürst, Ple~nikov u~enec in mestni arhitekt Bleda v ob-dobju med leti 1937 do 1941 je Bledu zapustil bogato

zapu{~ino, ki bo predstavljena na razstavi.

Vljudno vabljeni!

Opozarjamo, zanimivosti

15

Traktoristi, po~asi!

Ve~krat opazimo, da traktoristi zelo radi pritisnejo na plin - tudi vva{kih naseljih ali celo sredi Bleda! Pri spravilu velike stare lipe, kijo je podrl veter pri Vili Pre{eren, je skoraj pri{lo do nesre~e, saj jemladi voznik traktorja z naloènim deblom tako pridivjal okrogovinka pri Blego{u, da je nepripeto deblo zdrsnilo s prikolice! Nasre~o se je tokrat kon~alo brez nesre~e!

Romana Purkart

Dan ~rnega teloha

^lani Naravoslovnega dru{tva Bled in ljubitelji narave smo se vsoboto, 18. februarja, spet zbrali, da se nau~imo nekaj novega in boljespoznamo na{o okolico.

Nekaj ~ez 60 radovedneèv se je zbralo na parkiri{~u ob Lovskemdomu pod gradom. Prej{nji mrzli dnevi so malo zavrli cvetenje ~rnegateloha, toda è dan ali dva toplej{ega vremena sta zadostovola, da gaje bilo dovolj za oglede in fotografiranje. Predsednik dru{tva, JoèSkumavec, nam je predstavil ve~ kot 50 rastlin, ki smo jih poleg~rnega teloha lahko videli ob poti na grad. Na grebenu, nedale~ odgradu, nas je opozoril na puhasti hrast, ki ga sicer najve~ najdemo vPrimorju. Posamezna podro~ja rasti so tudi v notranjosti Slovenije,ta na Bledu pa je novo odkritje. Ob~udovali smo lahko tudi lepe ze-lene primerke klinolistnega in skorjastega kamnokre~a, ko smo se poozki stezi vzpenjali proti cilju na grajski pe~ini. V grajski dvorani namje akademik dr. Mitja Zupan~i~ zelo iz~rpno predaval o lastnostih~rnega teloha, ki je najpogostej{a vrsta teloha v Sloveniji. Ob sprem-ljavi diapozitivov je predstavil {e sorodne vrste teloha, ki rastejo prinas in v sosednjih pokrajinah. Posebej za to prilo`nost so ljubiteljskeslikarke pod mentorskim vodstvom akademske slikarke BrigitePoègar Mulej v grajski galeriji pripravile razstavo slik teloha, nadkatero smo bili vsi navdu{eni. Zavod za kulturo Bled je omogo~ilprost vstop na grad, dal na razpolago dvorano za predavanje in pros-tor za likovno razstavo, s pogostitvijo pa poskrbel za prijeten za-klju~ek dopoldneva.

Irena Kosma~ Mazi, foto: Matja` Mazi

Obisk v glasbenem centru Do Re MiGlasbeni center Do Re Mi deluje pod okriljem Mednarodne fed-

eracije za glasbeno vzgojo Willems. V februarju nas je obiskalpredsednik federacije, Christophe Lazegers. Prvi dan obiska na Bledusi je ogledal, kako potekajo u~ne ure, eno uro pa je izvedel tudi sam.Otroci so bili navdu{eni in ~eprav mentor ni znal slovensko, so seodli~no sporazumeli – seveda preko glasbe. Za zaklju~ek dneva sou~enci pripravili tudi kratek nastop. Drugi dan ga je sprejel ùpanOb~ine Bled, Janez Fajfar. Christophe Lazegers je bil navdu{en nadblejsko naravo in prijaznostjo doma~inov. Sam è 30 let pou~uje naglasbeni {oli v Lyonu in jo tudi vodi. Svoje bogato pedago{ko znanjeje posredoval tudi na{im u~iteljem.

V sredo, 7. marca pa so u~enci pripravili kratek koncert v Bolni{niciBegunje. V prvem delu so se predstavili mladi instrumentalisti, vdrugem delu pa se je s tekmovalnimi skladbami za revijo Zagorjepredstavil {e pevski zbor Do Re Mi. Petra Aha~i~

Kdo jih pozna? Po poti druìnskih fotografij ...

Na fotografiji so udeleènci knjigovodskegate~aja iz leta 1925. Fotografija je zelo verjetnonastala v vasi Grad. Udeleènci so fotografi-rani pred hi{o POTO^NIK. Na hi{i, nad napi-som, je letnica 1896. Mogo~e kdo na foto-grafiji prepozna svojo babico ali dedka. To bibilo imenitno. Hvale`ni bomo vsakomur, ki bilahko posredoval kak{ne podatke o osebah nafotografiji. Veselilo nas bo, ~e pokli~etepredsednika Muzejskega dru{tva Bled Sre~aVerniga, tel. 041 767 293 ali mu po{ljete elek-tronsko po{to na [email protected]

Zahvaljujemo se gospe Cvetki Koblar, ki jena fotografiji »{ranganje« prepoznala FrancaCergolja (*1894), svojega dedka.

Muzejsko dru{tvo Bled

16

Turizem, prireditve

Datum Ura Kraj Naziv prireditve

30.3 – 1.4. Ledena dvorana Bled 17. mednarodni hokejski turnir Bled 2012 – Igralci letnik 1999 in mlaj{i

Petek, 30.3. 18.50h Ledena dvorana Bled Otvoritev 17. mednarodnega hokejskega turnirja za igralce do vklju~no letnika 1999

20h Vila Bled Najbolj{e stvari so tri – Ve~er treh blejskih chefov

Sobota, 31.3. 16 – 18 h Kavarna Park Ustvarjalne delavnice recikliranja za otroke; Velikono~ni okraski.

20 – 24 h Restavracija Panorama Plesni ve~er

Nedelja, 1.4. 10 h @upnijska cerkev Sv. Martina Blagoslov zelenjaod 12 h dalje Restavracija Grill Otvoritev akvarija – Posebna

v Hotelu Lovec ponudba sveìh pe~enih postrvi18 – 22 h Restavracija Panorama Druàbna sre~anja za starej{e

ob~ane

Ponedeljek, 2.4. 18.50h Ledena dvorana Bled Otvoritev 17. mednarodnega hokejskega turnirja za igralce dovklju~no letnika 1997

2. – 4.4. Ledena dvorana Bled 17. mednarodni hokejski turnir Bled 2012 – Igralci letnik 1997 in mlaj{i

Sreda, 4.4. 19 h Info sredi{~e TNP Avtohtone pasme v Julijskih Triglavska roà na Bledu Alpah – predstavitev kratkih

filmov in predavanje

êtrtek, 5.4. 19 h @upnijska cerkev Sv. Martina Sveta ma{a in koncert @upnijskega zbora Bled

Petek, 6.4. 19 h @upnijska cerkev Sv. Martina Sveta ma{a in koncert @upnijskega zbora Bled

Sobota, 7.4. 9 – 15 h Hotel Triglav Bled Kuharska {ola Uro{a [tefelina: Kuharska delavnica za odrasle

20 h @upnijska cerkev Sv. Martina Sveta ma{a in koncert @upnijskega zbora Bled

20 – 24 h Restavracija Panorama Plesni ve~er

Nedelja, 8.4. 6 h @upnijska cerkev Sv. Martina Vstajenjska procesija in koncert @upnijskega zbora Bled

10 h @upnijska cerkev Sv. Martina Sveta ma{a in koncert @upnijskega zbora Bled

10 – 12 h Hotel Triglav Bled Kuharska {ola Uro{a [tefelina: Kuharska delavnica za otroke (od 4 do 12 let)

11 – 13 h Blejski grad Lov za velikono~nimi pirhi16 h Trgovski center Bled Koncert Godbe Gorje15 – 18 h Kavarna Park Nedeljsko popoldne ob kitarski

glasbi19 h @upnijska cerkev Sv. Martina Sveta ma{a in koncert

@upnijskega zbora Bled

Ponedeljek, 9.4. 8 h @upnijska cerkev Sv. Martina Sveta ma{a19 h @upnijska cerkev Sv. Martina Sveta ma{a

Torek, 10.4. Bled Ob~inski praznik ob~ine Bled

êtrtek, 12.4. 18h Knji`nica Blaà Predavanje: @ivljenje medvedovKumerdeja Bled v Sloveniji, kot ga razkriva GPS

telemetrija

Petek, 13.4. 19.30 Knji`nica Blaà Okrogla miza: »Ali Slovenija Kumerdeja Bled potrebuje novo levico?«

Sobota, 14.4. 20 – 24 h Restavracija Panorama Plesni ve~er

Nedelja, 15.4. 18 – 22 h Restavracija Panorama Druàbna sre~anja za starej{e ob~ane

Torek, 17.4. 17 h Knji`nica Blaà "Nastop mladih glasbenikov z Kumerdeja Bled Bleda in okolice"

KOLEDAR PRIREDITEVTajska princesa na Bledu

V Grand Hotelu Toplice na Bledu so vza~etku marca gostili tajsko princeso Baj-rakitiyabha, ki je prva vnukinja trenutnegatajskega kralja Rame IX. Princesa, ki je bilav Sloveniji na zasebnem obisku, je na Bleduv spremstvu zaposlenih tajskega vele-poslani{tva na Dunaju obiskala otok in grad.V Grand Hotelu Toplice so ji pripravililahko ve~erjo v Restavraciji Julijana. Predodhodom iz hotela se je princesa vpisala vknjigo ~astnih gostov hotela, izvr{ni direk-tor Sava Hotelov Bled pa ji je izro~il sim-boli~no darilo, monografijo o Triglavskemnarodnem parku, so sporo~ili iz Savahotelov Bled.

Romana Purkart

Barmani na gradu

@e sedmo leto zapored bo Vi{ja strokovna{ola za gostinstvo in turizem Bled orga-nizirala mednarodno {tudentsko barmanskotekmovanje v sklopu AEHT, evropskegazdruènja hotelirskih in turisti~nih {ol. Tek-movanje bo potekalo na Blejskem gradu v~etrtek, 12. aprila. Tekmovalci bodo me{ali»long drink« pija~o, ki bo na voljo tudiobiskovalcem!

[pela Triller

Turizem, prireditve

17

XIV. strokovni posvet za mentorje prakti~nega

izobraèvanja {tudentov

8. marca je Vi{ja strokovna {ola za gostin-stvo in turizem v {olskem hotelu Astoriaizvedla ̀ e XIV. Strokovni posvet za mentorjeprakti~nega izobraèvanja {tudentov Vi{jestrokovne {ole za gostinstvo in turizem Bled,ki se izobraùjejo v vi{je{olskem programuVelnes in v programu Gostinstvo in turizem.

V uvodnem delu je na{e mentorje, ude-leènce posveta, pozdravila direktorica {oleJana [pec, in na kratko predstavila aktualnedogodke iz ìvljenja in dela {ole. Osrednjatema posveta je bila komunikacija in je bilaizbrana na predlog mentorjev, udeleèncevzadnjega posveta v marcu 2011. Tako jemag. Zvonka Kri{tof iz {olskega centraNovo mesto predavala o uspe{nem komuni-ciranju med mentorji in {tudenti, ob tem paopozorila na razlike med generacijami in {eposebej predstavila zna~ilnosti Y generacije.Dotaknili smo se tudi zakonskih podlag,vezanih na izvajanje prakti~nega izobraè-vanja in s tem povezano organizacijo mreèpodjetij in organizacijo prakti~nega izo-braèvanja v celoti za oba programa, ki juizvajamo na {oli. Predstavili smo tudi no-vosti na podro~ju ocenjevanja in spregovo-rili o razpisu Javnega sklada RepublikeSlovenije za razvoj kadrov in {tipendije zasofinanciranje spodbud delodajalcem za iz-vajanje prakti~nega usposabljanja z delom,ki poteka lo~eno za vsako {tudijsko leto,sicer pa v obdobju 2009 -2013.

Poleg mentorjev iz podjetij so se posvetaudeleìli tudi tisti zaposleni na {oli oz. v{olskem hotelu, ki se na katerem koli de-lovnem podro~ju vklju~ujejo v izvajanjeprakti~nega izobraèvanja {tudentov. Zeloaktivni so bili {tudenti 2. letnika {tudijskegaprograma Gostinstvo in turizem in njihovipredavatelji strokovnih predmetov, ki so seob tej prilo`nosti predstavili s postre`bo de-lovnega kosila.

Z odzivom gospodarstva, udele`bo men-torjev in potekom posveta smo zelo zado-voljni, saj je je bila tudi tokrat udele`ba nadpri~akovanji. Mentorji so zainteresirani zatovrstna izobraèvanja in aktualno prob-lematiko, delo na posvetu pa je bilo zelouspe{no, kar je potrdila tudi evalvacija.

Roìca S. Ferjan~i~, univ. dipl. in`.,predavateljica vi{je {ole

Sreda, 18.4. 19 h Info sredi{~e TNP Odprtje fotografske razstave Triglavska roà na Bledu ~lanov foto skupine Planinskega

dru{tva Tolmin

êtrtek, 19.4. 18 h Knji`nica Blaà Delavnica – izdelava naravnega Kumerdeja Bled doma~ega mila, {ampona,

pralnega pra{ka…

Petek, 20.4. 17.00 Knji`nica Blaà "@iga [paget" - lutkovna pred-Kumerdeja Bled stava za otroke, stare vsaj 3 leta

19.30 Knji`nica Blaà "Nepal – treking okrog Anapuren Kumerdeja Bled – zadetek v srce"

20 h Gourmet restavracija Najbolj{e stvari so tri – Ve~er Promenada treh blejskih chefov

21. – 22.4. 10 – 18 h Blejsko jezero 53. Prvomajska vesla{ka regata

Sobota, 21.4. 10 – 12 h Info sredi{~e TNP Triglavska tr`nica in SOS: Park Triglavska roà na Bledu [kocjanske jame

10.30 h Info sredi{~e TNP Brihta raziskuje: Park [kocjanske Triglavska roà na Bledu jame

Sreda, 25.4. 19 h Info sredi{~e TNP Komedija Partnerska poroka Triglavska roà na Bledu (Tone Partlji~), KD Brezje, Smeh

teater

Sobota, 28.4. 20 – 24 h Restavracija Panorama Plesni ve~er

Nedelja, 29.4. 10 12 h Hotel Triglav Bled Kuharska {ola Uro{a [tefelina: Kuharska delavnica za otroke (od 4 do 12 let)

Organizator si, zaradi nepredvidenih okoli{~in, pridrùje pravico do spremembe programa.

Spremembe in dodatne informacije bodo objavljene na spletni strani www.bled.si.

Projekt »Trije kuharji«povezuje najbolj{e blejske restavracije

Vila Bled, Hotel Triglav in Gourmetrestavracija Promenada, ki deluje v okviruSava Hotelov Bled, so z namenom promocijesvojih restavracij in kuharjev pripravili sku-pen kulinari~ni projekt »Trije kuharji«. Vokviru projekta so zasnovali serijo skupnihkulinari~nih ve~erov ter poseben kulinari~nipaket, ki poleg obiska restavracij vklju~ujetudi bivanje na Bledu.

Restavraciji v hotelu Vila Bled in HoteluTriglav ter Gourmet restavracija Promenada sevse bolj uveljavljajo kot lokali z najbolj{o kuli-nari~no ponudbo na Bledu. Vse tri vodijo obe-tavni mladi kuharji, predstavniki nove slo-venske kuhinje: Igor Jagodic, Uro{ [tefelin inBine Vol~i~. Turisti~na podjetja, katerim pri-padajo omenjene restavracije, so se zato odlo~i-la za skupno promocijo v okviru projekta »Trijekuharji«. Zasnovali so serijo treh skupnih kuli-nari~nih ve~erov, na katerih se bodo ljubiteljemvrhunske kuhinje predstavili vsi trije kuharji.Prvi tak ve~er bo v petek, 30. marca, v ViliBled, naslednja dva pa v petek, 20. aprila, v Go-urmet restavraciji Promenada in v petek, 25.maja, v restavraciji 1906 v Hotelu V nadalje-vanju sodelujo~i pri projektu razmi{ljajo tudi ogostovanjih v drugih restavracijah po Slovenijiter tujini. Poleg serije kulinari~nih ve~erov sosodelujo~a podjetja tako pripravila tudi skupenkulinari~ni paket, ki vklju~uje dvodnevno bi-vanje v Vili Bled, Grand Hotelu Toplice ali Ho-telu Triglav ter dve ve~erji v katerikoli od trehrestavracij po izbiri gosta. V podporo promo-ciji projekta pa bo vzpostavljena tudi skupna in-

ternetna stran, kjer bodo predstavljeni vsi trijekuharji in restavracije.

Alenka Be{ter, Sava hoteli Bled

[tudentski projekt:Pustovanje za Lions

klub Bled[tudentje Vi{je strokovne {ole za gostinstvo

in turizem Bled smo 18. februarja organiziralidobrodelno pustno rajanje za ~lane Lions KlubaBled. Ve~er, poln doìvetij, smo pripravili naBlejskem gradu, kjer je goste pri~akala Alica.Popeljala jih je skozi svet ~ude`ne deèle, kjerso gostje spoznali Belega zajca, norega Klo-bu~arja, Sr~no kraljico in {e mnoge druge.Rde~a nit celotnega ve~era je bila dobrodelnost.Tako nam je skupaj s ~lani Lions Kluba Bleduspelo zbrati 341evrov, ki jih je Klub podarilpomo~i potrebnim. âroben ve~er je pri~aralatudi odli~na hrana in pija~a. Kuhinja je fenome-nalno pripravila ve~erjo s {tirimi hodi, stre`bapa je profesionalno postregla izbrane jedi inpija~e. Uspe{no izpeljan ve~er nam prav gotovone bi uspel brez vodje animacije Tamare Tavèljz ekipo, vodje kuhinje Manuela Majeri~a zekipo in vodje stre`be Domna Hrena z ekipo.Za organizacijo in koordinacijo celotnega pro-jekta je bila zadolèna {tudentka Ana Golja, kije zelo dobro vodila svoje so{olce in projektuspe{no realizirala. Zahvala gre tudi na{immentorjem, ki so z modrimi nasveti veliko pri-spevali k uspehu tega projekta. Prestali smoognjeni krst prvega {olskega projekta, ~akajonas {e {tirje, tako da gremo lahko {tudentjenovim izzivom naproti.

[tudenti Vi{je {ole za gostinstvo in turizem Bled

Mladi

18

Delo Kluba radovlji{kih {tudentovV petek, 24. marca smo na ob~nem zboru Kluba radovlji{kih {tu-

dentov volili svetnika Kluba, ki nas bo zastopal na Zvezi [KIS in vsvetu [OLS. Na mesto svetnika je bil izvoljen Peter Poga~nik, sicer~lan in predsednik nadzorne komisije Kluba. Poleg volitev je UO svo-jim {tudentom predstavil letno poro~ilo o delu ter plan dela za leto2012. Tako smo v letu 2011 izvedli ve~ kot 70 enkratnih projektov ter30 stalnih projektov za na{e {tudente. Obisk {tudentov na projektih seje znatno pove~al, kar si {tejemo za ve~ji uspeh. Poleg tega smo ure-dili pravilnike o delovanju Kluba, potrdili dopolnitev Statuta Kluba terustanovili dija{ki odbor ter foto sekcijo. V letu 2012 pa so poglavitnicilji pove~ati vpis {tudentov v Klub, saj naj bi jih kar 15 % z leto{njimletom zaklju~ilo {olanje, podvojiti ~lanstvo med dijaki ter izvesti mini-malno 70 enkratnih in 30 stalnih projektov. Glavni cilj v prihodnjemletu pa je ustvariti dobro kontinuiteto kadra, ki bo Klub dràl na viso-ki ravni, katero z dobrim delovanjem vzpostavljamo s trenutnim man-datom.Volitve v organe {tudentske organizacije Slovenije s strani Zveze

[KIS in Sveta [OLS. Klub radovlji{kih {tudentov je kadrovsko pri-soten s svojimi aktivisti tudi na nacionalni ravni. Na skup{~ini Zveze[KIS in Sveta [OLS so svetniki vseh slovenskih Klubov volili kandi-date, ki bodo Klube predstavljali na {tudentski organizaciji Slovenije,navzven pa zastopali {tudente pred {ir{o javnostjo in se dogovarjali strenutno oblastjo o sprejemu ali nesprejemu korekcij glede poloàja{tudentov v Sloveniji. Tako je bil na Skup{~ini Zveze [KIS in Sveta[OLS soglasno potrjen za drugega ~lana predsedstva {tudentske or-ganizacije Slovenije predsednik Kluba radovlji{kih {tudentov JakaBassanese. Glavna skrb bo trenutno usklajevanje idej {tudentov z novokoalicijsko pogodbo vlade in dogovarjanje o dokon~ni izpeljavi alispremembi bolonjskega sistema. Poleg omenjenih del pa bo izvoljenikandidat opravljal tudi funckijo vodje odbora za ob{tudijske dejavnostina nacionalni ravni. Tu se bo po besedah Jake Bassaneseja treba {enajbolj potruditi, saj so pravilno usmerjeni tovrstni projekti medijskodobro zastopani, dobra zastopanost v medijih pa daje dobra izhodi{~eza kakr{nokoli pogajanje glede poloàja {tudentov v Sloveniji.

Klub radovlji{kih {tudentov

Iz zime v pomlad na Podru`nici RibnoLeto{nja zima nam je krepko ponagajala, saj ni pobelila gri~kov in

polj, po katerih smo ribenski u~enci vsako leto tekli na smu~eh, sesankali in uìvali v zimskih radostih. Zato smo organizirali {portni dandrsanja na odprtem drsali{~u v Zaki, kjer smo uìvali ob gostoljubnemsodelovanju {portnega centra Inter games Bled. Prijetno dopoldne pasmo zaklju~ili s pohodom v Ribno. Ob slovenskem kulturnem praznikusmo na proslavo povabili na{ega nekdanjega u~enca in krajanaVladimirja Sili~a, ki ceni, spo{tuje in popisuje kulturno dedi{~ino vdoma~i in {ir{i okolici,hkrati pa je tudi velik ljubitelj narave. Predstavilnam je njegovi knjigi: Rezljana vrata na Slovenskem in êz osamelcein doline blejske kotline. Vrata smo lahko ob~udovali tudi na fo-tografijah, ki jih je avtor razstavljal v dvorani kulturnega doma v Rib-nem. Program so popestrili u~enci z recitacijami in igranjem naglasbila, pevski zbor in otro{ki folklorni skupini KUD Rudi Jedreti~.

V pomlad nas je popeljala Mina Kunstelj s spro{~anjem telesa terdomi{ljijskem potovanju telesa in duha ob igranju na razli~na glasbilaiz vseh koncev sveta. Spro{~eni, umirjeni in zadovoljni smo skupaj zMino sklenili, da bomo na popotovanje in spro{~anje povabili tudi na{estar{e.

V mesecu marcu smo se z mati~no {olo in biologinjo Alenko [imnicvklju~ili v humanitarno akcijo z izdelovanjem origamov. Za vsak izde-lan origam bomo ustanovi za pomo~ otrokom z rakom in krvnimiboleznimi prispevali 1 evro.

Skupaj z u~enci iz Bohinjske Bele smo v mesecu marcu v knji`niciBlaà Kumerdeja na Bledu postavili na ogled izdelke iz razli~nih na-ravnih materialov.

U~enci dramskega kro`ka z mentorico Nu{o Poljanec so se nam zigrico èlja, res velika, predstavili na prireditvi pozdrav pomladi v dvo-

rani zadru`nega doma v Ribnem. Program so obogatili tudi u~enci zrecitacijami z mentorico Alenko ~eh, ubrano pa je zapel pevski zborpod vodstvom Irene Kosma~. Na{a leto{nja prireditev je tudi poklon inzahvala dru{tvu Rudija Jedreti~a Ribno, ki letos praznuje 110-letnicodelovanja.

Meri Poklukar, Podru`nica Ribno

Drsanje pred doma~im pragom

Leto{nja zima ni bila radodarna s snegom, temperature pa so bilekar krepko pod ni~lo. Na igri{~u ob {oli na Bohinjski Beli smo febru-arja imeli led. To smo dodobra izkoristili. Drsali smo pri urah {portnevzgoje, pa tudi {portni dan smo izvedli kar doma. Vaje na drsalkah,igre, hokej… Uìvali smo. ^lanom {portnega in gasilskega dru{tva Bo-hinjska Bela se zahvaljujemo, da so nam omogo~ili prijetne urice naledu.

Nata{a Klinar, Podru`nica Bohinjska Bela

Petje in ples izvabita nasmeh

Zadnji dan pred zimskimi po~itnicami so nas v {oli in vrtcu na Bo-hinjski Beli obiskali mladi plesalci folklorne skupine Ribno. Pred-stavili so nam njihova obla~ila, zaplesali so in zapeli. Na koncu smozaplesali in zapeli {e vsi skupaj. Po prijetnem druènju smo bili vsidobre volje.

Nata{a Klinar, Podru`nica Bohinjska Bela

î~iphu, vlak je tuV vrtec na Bohinjsko Belo je pripeljal vlak. Ne ~isto pravi, pa ven-

dar zanimiv in poseben, saj so ga izdelali otroci iz skupine Delfini. Obspremljavi glasbe se je spremenil v plesni vlak in se odpeljal po svetu,otroci pa so se najraje odpravili na morje. Vagoni so bili vedno polni,velikokrat pa so služili kot odli~no skrivali{~e. Otroci so ob igri spo-znavali poklic strojevodje in se seznanjali s potni{kimi in tovornimivlaki. ~e pa jih vpra{ate, kaj jim je bilo najbolj v{e~, vam bodo odgo-vorili »na{a ~uharca«.

Darja Juri~, Mateja Dijak

Kultura, obletnice

19

Pepca Marolt, 100-letnica

Pred sto leti, 17. marca, se je na [tajerskem rodila drobna deklica.Star{i so jo poimenovali Pepca. Deklica je odra{~ala v te`kih ìvljenj-skih pogojih, ki pa niso zatrli njene radoìvosti in radovednosti. Delalaje na polju, pasla ìvino, v njej je bila velika potreba po znanju, ki paje, zaradi spleta ìvljenjskih okoli{~in ni mogla izìveti s {tudijem. Jepa to nadomestila z veseljem do branja. Kot mlado dekle jo je ìv-ljenje pripeljalo na Bled, kjer si je ustvarila druìno in postala Ma-roltova Pepca. @ivljenje jo je kar naprej preizku{alo, vendar je vsepremagovala s trmo, vztrajnostjo in ve~nim optimizmom.

Praznovanju njenega visokega, stokratnega ìvljenjskega jubileja, kiga ja praznovala v krogu svojih sorodnikov, se je pridruìl tudi ùpanOb~ine Bled Janez Fajfar, ji ~estital za njen visoki jubilej in ji zaèlel{e veliko zdravih, sre~nih in delovnih let. Tudi aktivistke Rde~ega kriàBled so jo obiskale z lepim darilom, predvsem pa lepimi èljami. Kljubvisoki starosti ima »Pepca«, kot jo poznamo na Bledu, {e velikona~rtov, predvsem z delom na njivi, ki jo {e vedno, in upa, da jo bo {enaprej, s takim veseljem obdelovala.

Vsi njeni

Marija Kapus, 98-letnica

Marija Kapus – Kova~eva mama, je 26. februarja dopolnila 98 let.Zdravje ji je zadnje ~ase malo ponagajalo, a se je k sre~i vse dobrokon~alo. Po videzu sode~ svoja leta krepko skrije, saj je iz leta v letoenaka. Najve~ja zahvala za njeno dobro po~utje gre snahi Mari, kiskrbi za zdravo prehrano, urejeno in ~isto bivanje, na kar je sin Joèzelo ponosen.Tokrat je bolezen na posteljo priklenila snaho Maro, zatoso za praznovanje poskrbeli sin Joè in Franci ter h~erka Mari~ka. @etradicionalno smo slavljenki pri{li vo{~iti ùpan Janez Fajfar in pros-tovoljki RK Bled Metka Kralj ter Joìca Pazlar. Kar dolgo ~asa je bilagospa Kapus v na{i dru`bi, saj ji obisk ùpana vedno veliko pomeni.Poslovili smo se z èljo, da bi slavljenki zdravje {e naprej dobro sluìloin tudi snahi zaèleli ~imprej{nje okrevanje.

Joìca Pazlar, RK Bled

Julka Prezelj, 90-letnica

Julka Prezelj se je kot najmlaj{i otrok rodila 24. februarja 1922. letav osem~lanski druìni Poto~nikovih na Bledu. Osnovno {olo je obisko-vala na Bledu, gospodinjsko pa na Jesenicah. Poro~ila se je leta 1947.V zakonu se ji je rodila h~erka. Stanovali so pri Pav~ku na Bledu. Zmoèm sta zgradila hi{o na Dobah, kamor sta se vselila leta 1974. @alsta mo` in h~erka è pokojna. Vdova je è 35 let in je do lani ìvelasama v hi{i na Dobah. Pred novim letom je padla, tako da sedaj ìvi prine~aku v Spodnjih Gorjah. Dneve si kraj{a z branjem ~asopisov in revijter gledanjem televizije. Vsako dopoldne in popoldne si vzame ~as zahojo. {e vedno je bistrega uma in se zanima za teko~e dogodke domain po svetu. Za njen ìvljenjski jubilej sva jo obiskala ùpan Janez Fa-jfar in prostovoljka RK Bled Joìca Pazlar. ùpanovega obiska se jegospa Julka è vnaprej zelo veselila. Njeno dolgoletno bivanje naDobah ji je dalo veliko tem za pogovor z ùpanom. V prijetni dru`bine~aka Joèta in njegove ène Marinke smo doìveli veliko dobrevolje, prijetnega humorja in smeha, ki je izàreval iz gospe Julke. Obslovesu smo ji zaèleli {e naprej trdnega zdravja in dobrega po~utja.

Joìca Pazlar, RK Bled

Albin [orl, 90-letnikNa ^rtomirovi ulici 26 na Bledu

je 16. marca gospod Albin prazno-val svoj devetdeseti rojstni dan. Objubileju smo mu pri{li ~estitatiùpan Janez Fajfar in prostovoljkiRK Bled Anica Mohori~ ter JoìcaPazlar. Slavljenec se je obiska zelorazveselil, saj si je obiska ùpanazelo èlel. V prijetnem klepetu onjegovem ìvljenju smo izvedeli,da se je rodil leta 1922 v druìni»Pr Pstotu«. Mama mu je zgodajumrla, o~etu je ostala skrb za {estotrok. [e kot {olar je moral o~etupomagati pri razli~nih opravilih,tudi pri podiranju in spravljanjulesa v gozdu. @elel se je izu~iti zazidarja, vendar ni dobil prostega vajeni{kega mesta. Zidarski mojster muje ponudil delo izterjevalca nepla~anih ra~unov. To mu ni bilo pisano nakoò, pa tudi nepla~niki po{te niso vzeli resno. Zaposlil se je v ̀ elezarni,kjer je delal vse do upokojitve. Med vojno je bil borec Kokr{kega odreda.Leta 1952 se je poro~il s Kajdonovo Mimi iz Zasipa. @enina teta, ki jeimela kmetijo »Pr' Joèfu«, jima je ponudila sobo za bivanje in tako stase preselila k njej na Bled. Leta 1954 se jima je rodil sin Janko. Leta 1963se je vselil v novo hi{o, ki jo je zgradil na vrtu. Tudi po upokojitvi leta1979 ni miroval. Ljudem je obrezoval sadje, z èno sta obdelovala njivoin pridelala vso hrano, delal je pri izdelovalcih plastike Florjan~i~u inMartin~i~u ter bil vratar v Vezeninah. Rad se spominja vseh zaposlitev,{e posebno dobrih odnosov. Obàluje dana{nje stanje tovarn in tudi odnosdo delavcev. Kljub vedremu in optimisti~nemu pogledu na ìvljenje semu o~i napolnijo s solzami, saj mu je pred tremi leti umrla ̀ ena, pred do-brim mesecem pa {e sin. Tako sta ostala v lepi in urejeni hi{i sama s snahoTatjano. Ob slovesu smo obema zaèleli veliko zdravja in volje do ìv-ljenja ter medsebojne pomo~i. Joìca Pazlar, RK Bled

nagrajenci ob~ine bled dr. ludvik ravnik, ~astni ob~an ob ... · ob kitari sem dosti pel, sicer pa...

Documents