Bina Štampe Žmavc

Časopis Skupine Mladinska knjiga deceMber 2010

Naglas 183

Intervju: Peter Tomšič

Aktualno: Naše zlate hruške v ozvezdju Knjiga

Osebnost meseca: Mija Gačnik

Časopis Naglas • izdaja Mladinska knjiga Založba, d.d., Ljubljana, Slovenska 29 • Uredniški odbor: Ester Fidel, urednica; Špela Božič, Alenka Cankar, Tatjana Cestnik, Jure Golob, Rok Gregorin, Mojca Klešnik, Henrik Premru, Valentina

Praprotnik, Urška Skvarča, Tatjana Smojver, Andreja Žnidaršič • Telefon: 01/241 30 26 • Lektoriranje: Andreja Prašnikar • Oblikovanje: Saša Kovačič • Pesem na naslovnici: Deklica in zvezda, Bina Štampe Žmavc, ilustracija: Danijel Demšar

(iz knjige Roža v srcu) • Prelom: Iztok Kham • Tisk: Grafika Soča, d.o.o. • Naklada: 1.500 izvodov

GALERIJA SONČNICAPritličje Modre hiše, Slovenska cesta 29, Ljubljana

Zadnja letošnja razstava v galeriji Sončnica pred-stavlja ilustracije Danijela Demšarja iz knjige Roža v srcu.

Razstava je le ozek in droban vpogled v umetni-kovo ustvarjalnost, a vseeno močno čustveno sporoči-lo. Vtisne se v spomin kot podobe, ki že dolgo domu-jejo globoko v nas, sedaj pa so kar naenkrat tu pred nami. Le naključje je krivo ali pa zaslužno, da bomo praznični konec leta 2010 zaznamovali z razstavo del, ki so vsekakor eden najmočnejših likovnih dogodkov tega leta tako v založbi Mladinska knjiga kot v širšem slovenskem prostoru.

Razstava bo na ogled do 12. januarja 2011.

Drage bralke, dragi bralci Naglasa,

pod praznično okrašeno Naglasovo jelko smo položili mnogo darilc. Napolnili smo

jih z najboljšimi željami za leto 2011; za vsakega od vas in za vse skupaj.

Obdali smo jih z zahvalo za vašo zvestobo in upanjem, da ostanete

naši bralci tudi v prihodnjem letu.

Želimo, da bi se iz Hiše dobrih zgodb širila pozitivna energija tudi s pomočjo Naglasa.

Uredništvo

Ob koncu leta smo se razveselili nagrad in priznanj, ki so jih prejeli naši sodelavci in avtorji. S ponosom objavljamo članke o zlatih hruškah, najkakovostnejših delih za otroke in mladino. Z najboljšim pridelkom zlatih hrušk se lahko pohvalimo v založbi Mladinska knjiga in Cankarjevi založbi. Trije ilustratorji so prejeli nagrado, prizna-nje oziroma plaketo za ilustracije v knji-gah, ki smo jih izdali v založbi Mladinska knjiga. Bedita Mlinar, naša sodelavka iz knjigarne Konzorcij, je na Slovenskem knji-žnem sejmu prejela priznanje, ki ga sloven-ska sekcija IBBY podeljuje za promocijo branja, knjigarna Konzorcij pa priznanje izbor kakovosti 2010.

Staša Žunič, vodja knjigarne Konzorcij, in Mateja Kolar, vodja papirnice Konzorcij: Na letošnjem Izboru kakovosti

2010 v Ljubljani se je za prizna-nje kakovosti v različnih katego-rijah potegovalo kar 360 proda-jaln iz mestnega središča. Izbor

kakovosti je blagovna znamka, ki označu-je doseganje visokih standardov ponudbe, kakovosti storitev in urejenosti prodajaln v mestnem središču. Po načelu »skritih go-stov« nas je obiskala strokovna komisija, ki je ocenjevala naš odnos do kupcev, pozna-vanje izdelkov, ki jih prodajamo, ter vzduš-je in urejenost prodajnega prostora.

Nagrade smo bili izjemno veseli in za-vedava se, da smo za doseženi uspeh za-služni vsi sodelavci knjigarne in papirnice kakor tudi naše službe z Brnčičeve, ki nam pomagajo pri ureditvi prostora in izložb. Po ključu, da je za uspeh važen predvsem ekipni duh, pretok idej in dobra komuni-kacija, smo dokazali, da znamo. Zavedamo se, da ne smemo spati na lovorikah in da so pred nami še mnoge velike priložnosti ter visoko zastavljeni cilji. Verjamemo, da smo sodelavci v Konzorciju dovolj dobra in zrela ekipa, da bomo s skupnimi mo-čmi, znanjem in željo po spremembah zna-li izkoristiti priložnosti in se potrudili, da tudi v prihodnje skrbimo za dober ugled Mladinske knjige.

Sanja GrILJc

Brezplačni tiskani in elektronski mediji, brezplačen dostop do interneta na vsa-kem koraku, brezplačno varstvo otrok in

igrače v vseh imenitnejših nakupovalnih centrih, restavracijah in hotelih, brezplačno strokovno svetovanje in dodatne storitve … V času, ko se zdi, da je življenje postalo predrago, imam občutek, da je težava v tem, da smo uporabniki postali prezahtevni, razvajeni kupci, obiskovalci, pacienti … Naše zahteve po udobju in popolno-sti so prerasle vse meje. Za to so seveda krivi mediji. In za to s(m)o krivi tudi trgovci. Morda nas je v to prisilila konkurenca, morda smo na določenih segmentih zahteve naših kupcev generirali sami.

Preteklost, v katero se večkrat nostalgično vrnem, je nepre-klicno minila. Še leta 2007, ko so bile gospodarske razmere ugo-dne, se je splačalo prodajati tako rekoč vse. Stopnja donosnosti je bila ugodna v vseh panogah, vse ideje za tržno komuniciranje, ki so občasno spominjale na znanstveno fantastiko, so bile realne in prodajljive, težav nobenih, zaslužki eksponentni. Oglaševalski proračuni trgovcev so bili takrat štirikrat večji od današnjih. In vsaj petkrat večji, kot bodo prihodnje leto.

In kako targetirati do skrajnosti zahtevnega kupca, ob neome-jeni izbiri komuniciranja in z zelo omejenim proračunom? Ciljano, to vemo vsi. Ampak kateri od ciljnih segmentov je pomembnejši? Je večji ponder lojalnost, mladost, debelina denarnice ali kaj tre-tjega? Morda obstaja način, ki zajema vse hkrati: sreča.

Marketing ustvarja želje, zadovoljuje majhne in še tako veli-ke potrebe. Če banaliziramo, pomaga zadovoljiti posameznikove potrebe po hormonu sreče – serotoninu. Marketing ponuja zado-voljstvo. Srečo. Adrenalin. Na vseh nivojih, v vseh panogah. Že dolgo ne ponuja več izdelkov, zgodb. Ponuja storitve zadovoljstva. In mediji so se tega od vseh najhitreje naučili. Vedo, da je treba pisati in poročati o tem, kar ljudje želijo slišati. Kar konzumirajo. Kajti priznajmo si – vsi želimo biti srečni.

V tem krutem času pa je sreča na neki način tudi na strani nas – marketingarjev. V želji po kakršnem koli prihodku so mediji nerazu-mno nižali cene zakupov oglasnega prostora in druge vrste oglaševa-nja, prihajali na trg z dampinško ponudbo in nelojalno konkurenco. Žal se nekateri še danes ne zavedajo, da so s tem dobesedno porušili trg. Popravni izpiti pa so občasno boleči, tudi za nas, naročnike.

In če vas morda zanima, kaj je medij prihodnosti? Medij pri-hodnosti smo – ljudje. Ljudje v fizičnem in vse bolj ljudje v digi-talnem svetu. Ljudje smo danes tisti, ki posredujemo informacije, in pri tem smo izredno izbirčni, saj nam posredovano daje status v družbi. Kar posredujemo, smo mi. Nedavna raziskava je pokazala, da vse več ljudi »preverja« svoje znance na internetu, bolj natanč-no na družbenem omrežju Facebook. Kolikor prijateljev imaš in kakršen je njihov izbor, toliko veljaš. Bizarno, kajne?

Kar koli že počnemo trgovci, predvsem pa marektingarji, naj bo narejeno s strastjo. Bližnjic, kot so bile v začetku tisočletja, že nekaj časa ni več. Tudi oglaševalskih proračunov in dobičkov ne bo več vesoljskih. Vsaj v letu 2011 ne. Zato nam preostane zah-tevna pot do cilja. Po njej peljimo s strastjo. Srečno!

Prihodnost je brezplačna. Prodajajmo srečo!

Lepa bera nagrad

4NAGLAS DECEMBER 2010intervju

Kriza je lahko katalizator in priložnost ester FIdeL MedIASPeed

Sogovornik v decembrskem Na gla sovem inter-vjuju je že po tradiciji predsednik uprave MKZ. Na sprehodu skozi iztekajoče se leto smo se v družbi Petra Tomšiča zadržali ob pomembnejših dogod-kih in izzivih ter se hkrati zazrli v leto 2011.

december je čas, ko se s kritično dis-tanco ozremo na iztekajoče leto, hkrati pa s snovanjem novih ciljev in načr-tov globoko zakorakamo v novo. Kako ocenjujete letošnje leto in kateri so bili v vaših očeh največji izzivi Skupine Mladinska knjiga?

XX V času zaostrene gospodarske krize in vztrajnega padanja kupne moči prebivalstva je bil nedvomno največji izziv doseganje zahtevnih prodajnih ciljev; hkrati pa smo mo-rali sanirati in konsolidirati tudi po-slovanje naših družb na jugovzho-dnih trgih, kjer so razmere še težje kot v Sloveniji. Za načrtovanimi cilji sicer zaostajamo, a mislim, da je bil ob upoštevanju objektivnih okoli-ščin padec prodaje še dovolj znosen, da smo lahko z racionalizacijami in optimizacijami, osredotočenostjo na naše temeljne dejavnosti ter optimi-zacijo obratnega kapitala kljub vi-sokemu izplačilu dividend ohranili zdravo tekoče poslovanje in stabil-no kapitalsko strukturo Skupine. Skratka, letošnje leto je bilo zelo zahtevno, a smo ga dobro »zvozili«, za kar gre zahvala vsem zaposlenim v celotni Skupini.

Gospodarska kriza je globoko posegla tudi v založniško in knjigotrško dejav-nost in nekateri založniki in knjigotržci se soočajo z resnimi eksistenčnimi te-žavami. V čem vidite prednosti in sla-bosti Skupine Mladinska knjiga v teh kriznih časih?

XX Res je in naša ocena je, da so te težave bistveno težje in globlje, kot se trenutno kažejo navzven. To tudi za

MKZ ni dobro, saj zdrava konkuren-ca spodbuja tekmovalnost in razvoj in si jo želimo. Nedvomno imamo v Skupini MK tudi v kriznih časih ve-liko prednosti – imamo izjemno moč in prednost v človeških potencialih, dobro razvite različne prodajne poti, razvejen proizvodni program s pri-merno »back listo«, primerno po-slovno in prostorsko diverzifikacijo Skupine, pomembno kapitalsko moč … Po drugi strani pa imamo še velike rezerve v hitrosti in načinu sprejema-nja odločitev, izkoriščanju notranjih sinergij, učinkovitosti in racionalno-sti poslovnih in podpornih procesov.

Kako ocenjujete odnose uprave z naj-večjimi lastniki podjetja? Lahko gospo-darska kriza, v kateri je težko dosegati zastavljene cilje in načrtovati realno dosegljive cilje za prihodnje leto, vpli-va na kakovost odnosov?

XX Tu za zdaj ni nobenih težav – odnosi so korektni in profesionalni. V upravi se zavedamo, da vodimo podjetje samostojno, na lastno od-govornost, in da so na prvem mestu koristi družbe (podjetja), da pa imajo lastniki delnic na osnovi vloženega kapitala seveda svoja pričakovanja, ki so v delniški družbi jasno določe-na. Seveda imajo lastniki večinske-ga paketa delnic odločilno težo pri glasovanju na skupščini delničarjev, medtem ko so člani nadzornega sve-ta pri nadziranju v podobnem polo-žaju kot člani uprave – delujejo sa-mostojno in na lastno odgovornost. Naš nadzorni svet razume položaj podjetja in tržne razmere, v katerih

poslujemo, je pa po drugi strani se-veda zahteven in tudi s tem upravi v pomoč pri doseganju ciljev podjetja.

V kriznih časih tudi ni enostavno vzdrže-vati dobre klime v podjetju in dosežene ravni zadovoljstva zaposlenih. Ukrepi običajno niso priljubljeni, ljudi je strah za svoja delovna mesta. Je lahko ta strah upravičen tudi v Mladinski knjigi?

XX Seveda ni enostavno, po drugi strani pa lahko prav kriza dodatno poveže in zbližuje ljudi, saj pokaže njihovo usodno soodvisnost. Krizo zato razumem bolj kot katalizator in priložnost za utrditev zdrave in do-bre klime v podjetju in ne kot nevar-nost. Morebitne težave v poslovanju in strah pred izgubo zaposlitve po-membno vplivajo na naše delo in po-čutje, zato je treba vzroke, ki lahko privedejo v takšno stanje, odpravljati takoj. Ne smemo tiščati glave v pesek in čakati, da se bodo razmere uredile same po sebi. In v tem kontekstu je pravočasno in primerno ukrepanje, četudi včasih boleče, eden od po-membnih temeljev ohranitve zdra-vega poslovanja, socialne varnosti in primerne klime v podjetju. Ker pa je strah največkrat posledica govoric, ki vnašajo dodatno zmedo in nezaupa-nje, na drugi strani pa pomanjkanja pravih in pravočasnih informacij, je pomembna tudi primerna in pravo-časna komunikacija. Zaposlenim v Mladinski knjigi se za svoja delovna mesta ni treba bati; seveda pod po-gojem, da bomo dosegali solidne po-slovne rezultate in zagotavljali zdra-vo rast podjetja.

Ob različnih priložnostih ste izposta-vili zaposlene in poudarili, da s svojim znanjem in izkušnjami predstavljamo največji kapital podjetja. Ali menite, da zaposleni pri vsakodnevnem delu ob-čutimo sporočilo o pomembnosti so-cialnega kapitala? Pri tem mislim tako na odgovornost vsakega posameznika kot odnos vodij do svojih sodelavcev.

5NAGLAS DECEMBER 2010 intervju

Kriza je lahko katalizator in priložnost ester FIdeL MedIASPeed

XX To občutenje je sicer odvisno od vsakega posameznika, predvsem pa je odvisno od odnosa posameznih vodij do svojih sodelavcev. Svoja sporočila o pomembnosti socialnega kapitala tako ali drugače posredu-jemo od uprave navzdol tako rekoč vsak dan. Najbolj s svojim načinom vodenja, delovanja in zaupanja, po drugi strani pa tudi s pozitivno ka-drovsko selekcijo, primernim siste-mom nagrajevanja, načinom komu-nikacije ter delegiranja nalog, pristoj-nosti … Vodje se moramo zavedati, da ljudi dejansko vodimo s svojim zgledom, ne z besedami. V tem se kaže naš dejanski odnos do ljudi.

V letošnjem letu so bile na področju učbenikov v ospredju hitre in nepriča-kovane odločitve Ministrstva za šol-stvo in šport, ki so pomembno vpli-

vale na uspešnost prodaje učbenikov. Kakšne možnosti ima po vašem mne-nju odbor, ki mu predseduje glavni urednik MKZ Miha Kovač, da z mini-strstvom najde model oskrbe z učbe-niki, ki bo ustrezal stroki, založnikom in uporabnikom?

XX Tudi glede tega vprašanja smo optimisti. Kot družbeno odgovor-na založba verjamemo v dialog. Prepričani smo, da tudi v Sloveniji lahko vzpostavimo za stroko, za-ložnike in uporabnike dolgoročno vzdržen in trajnostno naravnan mo-del razvoja učbenikov in obučbeni-ških gradiv. Upamo, da bo to možno že v mandatu te vlade. Vsekakor si uspešnega vzgojno-izobraževalnega procesa verjetno nihče v Sloveniji ne predstavlja brez kakovostne osnove v

učbenikih in tudi zato menim, da bo delo »Kovačevega« odbora uspešno.

S katerimi temami se je uprava največ ukvarjala v letošnjem letu?

XX Po potrditvi strateškega plana na nadzornem svetu smo se resno lotili njegove realizacije. Hkrati pa smo se poskušali čim bolj proaktivno in učin-kovito odzivati na dinamična dogajanja na naših trgih. Tako smo finančno utr-dili in z nekaj spremembami, zlasti v vodstvu, kadrovsko okrepili naše ključ-ne odvisne družbe. Umaknili smo se z neperspektivnih trgov in opustili tista področja poslovanja, ki so prinašala velike izgube. Izoblikovali smo kon-cernske politike na področju kadrov, trženja, programov, financ in razvoja in jih bomo nadgrajevali tudi v priho-dnje. S tem je povezanih tudi nekaj or-ganizacijskih in statusnih sprememb, ki smo jih izvedli v tem letu: dve odvisni družbi smo pripojili k Mladinski knji-gi Založbi ter odkupili vse manjšinske deleže v Mladinski knjigi Trgovini in jo statusno preoblikovali. V obdobju, ko prodaja pada, je razumljivo, da smo se veliko ukvarjali s prodajo ter razvojnimi vsebinami. Veliko pozornost smo name-nili obvladovanju stroškov in uravna-vanju obratnih sredstev, zlasti zalog in terjatev. Naša knjigotrška mreža je bo-gatejša za dve novi knjigarni na dobrih lokacijah v Ljubljani – na Wolfovi ulici in v nakupovalnem središču City park. Pred tem je v obeh poslovala družba Vale Novak. A vse navedeno ni le delo ali pa »zasluga« uprave, ampak plod dobrega sodelovanja in angažiranosti poslovodstva in strokovnih delavcev iz celotne Skupine Mladinske knjige.

Na katero letos izdano knjigo bodi-si cankarjeve založbe bodisi založbe Mladinska knjiga ste posebej ponosni?

XX Postavili ste mi težko vpraša-nje, saj sem ponosen na celoten za-ložniški program. Gre za kakovosten

Želim, da bi premogli toliko nalezljivega navduše-nja, da ga bomo uspešno prenašali tudi na kupce.

6NAGLAS DECEMBER 2010intervju

izbor in zares dobre knjige; v vseh pogledih in za vse okuse. Če pa že moram katero izpostaviti, ne morem prezreti Fabianija pa Kosmačevega albuma, predvsem pa izjemno bero izvirnih del naših »hišnih« avtor-jev, med katerimi je bilo letos tudi nekaj jubilantov. Posebej se me je dotaknilo Zlobčevo samoizpovedno Tiho romanje k zadnji pesmi pa tudi Flisarjev najnovejši roman Na zlati obali, ki nas vodi v skrivnostne po-krajine znotraj nas samih.

Širši krog zaposlenih bo knjižni pro-gram za leto 2011 spoznal v prihodnjih dneh, a verjamem, da je vam že sedaj

Svoja sporočila o pomembnosti socialnega kapita-la tako ali drugače posredujemo od uprave navzdol tako rekoč vsak dan. Najbolj s svojim načinom vo-denja, delovanja in zaupanja.

znan. Kateremu projektu prihodnjega leta napovedujete največ uspeha?

XX Spoznavam, da je napovedova-nje v založništvu nekaj najtežjega. Blizu 550 različnih knjižnih enot bomo izdali samo v Sloveniji, od tega 369 povsem novih knjižnih na-slovov in prav vsak je po svoje en-kraten. Izbirali in izbrali bodo kupci, založniki in knjigotržci jih bomo le navduševali. Želim, da bi premogli toliko nalezljivega navdušenja, da ga bomo uspešno prenašali tudi na kup-ce. Vseeno pa si upam napovedati, da bo Slovenika – slovenska nacio-nalna enciklopedija, s katero bomo zaznamovali dvajsetletnico sloven-ske samostojnosti, nekaj enkratnega in neponovljivega, zato ne bi smela manjkati v nobenem slovenskem domu.

V začetku decembra je nadzorni svet MKZ že obravnaval plan poslovanja za leto 2011 in potrdil vsebinska izhodi-šča. Jih lahko naštejete?

XX Predvidena sedemodstotna rast poslovanja je ob 2,6 mio EUR do-bička iz poslovanja ter 1,5 mio EUR

Novice iz Skupine MK ester FIdeL, Majda GreGOrc Mirjam PeZdIrc

Priznanje za promocijo branja Bediti MlinarPriznanje je naši sodelavki iz Konzorcija podelila Slovenska sekcija IBBY.

Bedita Mlinar je na Slovenskem knji-žnem sejmu prejela priznanje, ki ga slovenska sekcija IBBY podeljuje za promocijo branja. Slovenska sekcija IBBY je združenje slovenskih avtor-jev – književnih in likovnih ustvar-jalcev ter prevajalcev – mladinske književnosti in njihovih stanovskih združenj, strokovnjakov s področja mladinske književnosti, knjižnic, založnikov, knjižničarjev in vseh drugih, ki književnost posreduje-jo mladim. Priznanje je nedvomno podelila pravi osebi. Bedita namreč svoje navdušenje nad knjigami za otroke in mladostnike že mnoga leta uspešno prenaša na male obiskoval-ce otroškega oddelka naše največje knjigarne. Je tudi pobudnica prazni-ka Čebelice, ki je postopno prerasel v pravi praznik branja in promocije otroške literature po vsej Sloveniji.

čistega dobička najpomembnejši cilj naslednjega poslovnega leta. Da bi dosegli načrtovano rast in poveča-li sinergije v Skupini, smo na novo oblikovali in močno poudarili vlogo marketinga ter poglobili sodelovanje uredništev, prodaje in vseh družb v Skupini. Založniški program je defi-niran in mislim, da je kakovosten pa tudi vsebinsko močan. Ambiciozne načrte imajo tudi preostale družbe v Skupini. Jugovzhodni trgi bodo še vedno v fazi konsolidacije, vendar že zdaj na njih zaznavamo pozitivna gibanja in optimizem. Vstop v nov ciklus zdrave rasti poslovanja razu-memo tudi kot imperativ dolgoroč-

ne vzdržnosti poslovnega modela Skupine in verjamemo, da bomo pri tem uspešni.

Udejanjanje ciljev bo v največji meri odvisno od vodstva in vseh zaposlenih. Kakšno popotnico nam namenjate?

XX Veliko večino vzvodov za uspe-šno poslovanje imamo v svojih ro-kah! Zato se nam prihodnosti ni tre-ba bati. Ob medsebojnem zaupanju in sodelovanju bomo kos tudi naj-zahtevnejšim izzivom. Prepričan sem, da ljudje – naši kupci in bralci – nav-kljub težkim časom ne potrebujejo le kruha, ampak tudi optimizem in sa-nje. In to je pravzaprav že vseh 65 let pomemben del poslanstva Hiše do-brih zgodb. Iskrene čestitke in zahva-la vsem, ki ste to poslanstvo gradili v preteklosti ali ga gradite v današnjem času. Zahvaljujem se vsem sodelav-kam in sodelavcem za prispevek in vloženi trud, da je Mladinska knji-ga tudi v letošnjem, 65. letu starosti ohranila svojo vitalnost in trdnost. Vsem želim vesele božične praznike in veliko sreče in zadovoljstva v letu, ki je pred nami. Bedita Mlinar

7aktualnoNAGLAS DECEMBER 2010

Kako nastaja knjiga v tiskarni?Ekskurzije v Grafiko Soča se je udeležilo več kot 50 sodelavcev

Novice iz Skupine MK ester FIdeL, Majda GreGOrc Mirjam PeZdIrc

Nadzorniki o letošnjem poslovanju in planu za leto 2011Nadzorni svet MKZ je sprejel vsebinska izhodišča plana za leto 2011

2. decembra je nadzorni svet MKZ na svoji seji obravnaval poročila o poslovanju Mladinske knjige Založbe, d. d., in Skupine Mladinska knjiga v obdobju januar–oktober 2010 ter oceno poslovanja do konca leta.

Nadzorniki so po preučitvi obravnavali tudi plan poslo-vanja MKZ in Skupine MK za prihodnje leto. Potrdili so vsebinska izhodišča, ki jih v Naglasovem intervjuju predstavlja predsednik uprave Peter Tomšič.

V četrtek, 18. novembra, se je 36 sodelavcev iz Mladinske knjige Založbe, 12 iz Mladinske knjige Trgovine in 2 iz Mozaika knjiga Zagreb udeležilo strokovne ekskurzi-je v Novi Gorici. Obiskali in spoznali smo tiskarno Grafika Soča, ki je del Skupine Mladinska knjiga.

Kolegi iz Grafike Soča so nas prijazno sprejeli in nas popeljali sko-zi celotno tiskarno – od oddelka za pripravo do oddelka za tisk in do-delavnega oddelka. Direktorica ti-skarne Grafika Soča, Majda Fabiani,

nam je nazorno razložila, kako na-stane knjiga. Na primeru Atlasa sve-ta za osnovne in srednje šole smo vi-deli posamezne faze izdelave knjige, od prazne pole papirja do tiska, zgi-banja, znašanja pol, šivanja in vezave ter seveda izdelave platnic.

Končna ugotovitev celotne sku-pine je bila, da knjiga zahteva veli-ko faz dela, kar si večina, ki izdelave knjige še ni videla v tiskarni, ni niti predstavljala.

Zdaj bomo lažje razumeli, zakaj knjige ne moremo narediti čez noč,

ampak v tiskarni potrebujejo dolo-čen čas za vse faze dela, da se knjiga stiska in zveže.

Treba se je zavedati, da je izdela-va knjige v tiskarni samo del produk-cije knjige, da vse knjige najprej na-stanejo v glavah ljudi in da je potreb-no veliko energije in dela, preden se knjiga lahko odda v tiskarno. A ta del zgodbe spada v Hišo dobrih zgodb.

Ekipi Grafike Soča se zahvalju-jemo za prijazen sprejem in vodenje po tiskarni.

Udeleženci ekskurzije v Grafiko Soča

8aktualno NAGLAS DECEMBER 2010

Nagrade našim ilustratorjem Pavle UČAKAr

Na 9. slovenskem bienalu ilustracije je Danijel Demšar prejel nagrado, Zvonko Čoh plaketo, Damijan Stepančič pa priznanje Hinka Smrekarja.

Danijel Demšar je na 9. slovenskem bi-enalu ilustracije prejel nagrado Hinka Smrekarja za ilustracije v pesniški zbir-ki Roža v srcu Bine Štampe Žmavc. Tokrat žirija ni imela težjega dela, saj so podobe izstopale tako po kakovo-sti kot nenavadnosti. Te slike, ali bolje grafike, izžarevajo nenavadno moč in izvirnost. Mogoče zato, ker gledalca na skrivnosten način vpeljujejo v po-lje praenergij, od grobosti materije do

najfinejših, najnežnejših razsežnosti duha ter prebujajo arhetipska občutja v vsakem od nas. Danijel se z ilustraci-jo ukvarja že desetletja, a s krajšimi in daljšimi premori, toda vedno ko znova začne, je močnejši in subtilnejši.

Zvonko Čoh je na bienalu pre-jel plaketo Hinka Smrekarja za ilu-stracije v slikanici Urška Andreja Rozmana Roze. Znamenita roman-ca Povodni mož Franceta Prešerna je doživela sodobno šaljivo parafrazo izpod Rozinega peresa. Podobe v tej komični slikanici so pisane na kožo prav Čohu. Množična prizorišča, šte-vilni zadeti portreti in plesne scene, prisotna sta tudi Prešeren in Roza, vse to je Čoh izdelal do potankosti natančno in mogoče prav zato tudi neskončno smešno. Zvonko je slikar z izjemnim slikarskim znanjem. Če

samo pogledamo njegove pokrajine ali način slikanja literarnih juna-kov, bomo opazili skoraj baročne, karingerjevske značilnosti in poteze. Obenem pa vse to neskončno ironi-zira in postavlja v smešne konstela-cije. Rezultat so podobe, polne inte-ligentnega humorja. Pogosto je od otrok slišati: “Zvonko je car.” In res je nekronani kralj te zvrsti pri nas. V kombinaciji z Rozo pa sploh.

Damijan Stepančič je na biena-lu prejel priznanje Hinka Smrekarja za slikanico Zgodba o sidru. Knjiga je v celoti njegovo delo, tako “bese-dilo” kot ilustracije. Besedila prav-zaprav sploh ni, gre za zgodbo v slikah, iz katerih si je besedilo šele treba izmisliti. Vsak si jo lahko izo-blikuje po svoje, kar pa spet ni tež-ko, saj knjiga ponuja obilo možno-sti. Razkošne scene in nočne podobe Ljubljane nam pojasnijo, od kod si-dro na Kongresnem trgu. Knjiga prav zaradi suverenega in izvirnega načina risanja deluje močno in vzbuja domi-šljijo. Zdi se, da je prav ta slikanica potrdila Damijana kot enega najmoč-nejših avtorjev ilustratorjev pri nas.

To, da so najodmevnejših na-grad bili deležni prav avtorji naših projektov, me seveda nadvse veseli in potrjuje, da smo lahko ponosni na izdelke založbe, na pravo smer delo-vanja in upravičenost poguma, ki je včasih potreben, da se rodijo takšne knjige. Potrjuje predvsem to, da sta kakovost in izvirnost tudi ali pred-vsem ekonomska kriterija. Fino, ne?

Pride avtor k urednici. Nato obiščeta oblikovalca. Ta se poveže z obdelovalcema fotografij. Za stanje ob strani prosijo sodelavki v nabavni službi. Skupaj odpotujejo v tiskarno. In potem prileti krilati lev. (Saj izpod neba res ne more priti peš.)

Ko prileti Krilati lev Andreja PeČeK Mirjam PeZdIrc

Čokova ilustracija iz slikanice Urška

Ilustracija iz Stepančičeve »Zgodbe o sidru«

9NAGLAS DECEMBER 2010 aktualno

V Sloveniji izide vsako leto (pre)več knjig za otroke in mladino. V letu 1999 je bilo izdanih 412 knjig (od tega 315 leposlovnih), v lanskem letu pa je številka prvič po-stala štirimestna, saj se je ustavila pri že skoraj neverjetnih 1044 naslovih (827 leposlovnih!). To in še marsikatero osupljivo informacijo prinaša »priročnik za branje kako-vostnih mladinskih knjig 2010« Ozvezdje Knjiga, ki so ga pripravili sodelavci Pionirske – centra za mladinsko knji-ževnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana. Sestavni in najpomembnejši del skrbno pripravljene publi-kacije je vsebinski in kakovostni pregled knjig, izdanih v preteklem letu (oziroma manj kot polovice, ki je po mne-nju uredniškega odbora sploh vredna branja), posebno mesto pa gre pridelku »zlatih hrušk«, v strokovni in širši javnosti vse bolj vplivnemu seznamu najbolje ocenjenih knjig preteklega leta. Lahko smo ponosni in malo važni, da sta največ zlatih hrušk tokrat pridelali MKZ in CZ.

Zlato hruško 2010 so si namreč prislužile naslednje naše knjige:

• Brian Selznick: HUGO CABRET• Lila Prap: DINOZAVRI?!• Matjaž Schmidt: SLOVENSKE PRAVLJICE (IN

ENA NEMŠKA) V STRIPU• Miklavž Komelj: KAKO STA SE GOSPOD IN

GOSPA POMIRILA

Naše zlate hruške v ozvezdju Knjiga Andrej ILc arhiv MeSTNe KNJIŽNIce LJUbLJANA

Uredniški odbor priročnika Ozvezdje Knjiga in Slovenska sekcija IBBY sta tudi letos izbrala »zlate hruške«; naj-več sta jih pridelali MKZ in CZ.

• Miro Cerar: KAKO SEM OTROKOM RAZLOŽIL DEMOKRACIJO

• NAJLEPŠE ZGODBE S SLOVENSKIH GRADOV• Neli Kodrič Filipić: PUNČKA IN VELIKAN• Ursula K. Le Guin: POSLEDNJA OBALA• Več avtorjev, Jelka Reichman: ČUDEŽNI VRT• NAJLEPŠE PRAVLJICE 2• Astrid Lindgren: DETEKTIVSKI MOJSTER

BLOMKVIST• Yann Martel: PIJEVO ŽIVLJENJE (ilustrirana

izdaja)

Uredniški odbor priročnika Ozvezdje Knjiga in Slovenska sekcija IBBY sta letos med vsemi knjigami, odlikovanimi z zlato hruško, prvič izbrala še dobitnice posebnega priznanja zlata hruška 2010. Za najboljšo stvarno mladinsko knjigo sta ga prejela dr. Miro Cerar in ilustrator Izar Lunaček za delo z naslovom KAKO SEM OTROKOM RAZLOŽIL DEMOKRACIJO (CZ, 2009), za najboljšo prevedeno mladinsko leposlovno knjigo pa drzna delikatesa Briana Selznicka, »roman v besedi in sliki« HUGO CABRET (MKZ, 2009), »založniški pod-vig, s katerim je založniku uspelo presaditi lepo besedo, ki pripada svetovni zakladnici mladinskega leposlovja, v slovenski jezik«. Knjigo, po kateri nastaja film Martina Scorseseja, je prevedel Andrej Hiti Ožinger, uredil pa naš bivši in zdajšnji sodelavec Boštjan Gorenc Pižama.

Slovenska sekcija IBBY je v imenu mednarodne zve-ze nedavno podelila tudi častne liste IBBY, s katerimi se odlikujejo izstopajoči dosežki na področju ustvarjanja za otroke in mladine. Za prevod slikanice Julie Donaldson in Axla Schefflerja BI SE GNETLI NA TEJ METLI? jo je dobil še en naš sodelavec, Milan Dekleva. Čestitamo!

Posebno priznanje zlata hruška 2010 za najboljšo stvarno mladinsko knjigo sta prejela dr. Miro Cerar in ilustrator Izar Lunaček za delo z naslovom Kako sem otrokom razložil demokracijo (CZ, 2009)

10NAGLAS DECEMBER 2010anketa

Anketa

Sanja Gojković, MKZ

Leto 2010 je bilo zame izjemno po-zitivno, delovno, veselo in uspešno. Začelo se je z novoletnimi zaoblju-bami, ki jih ponavadi vsi kršimo, ampak nekaj sem pa izpolnila. Prvo

in največje veselje v letu 2010 je bilo, ko je prijokala na svet moja nečakinja Lorena in sem postala najbolj pono-sna in srečna teta na svetu. Drugi dogodek, ki me je raz-veselil, je, da sem izpolnila eno izmed novoletnih obljub in svojo desetletno kripo zamenjala z novim avtomobi-lom. In da ne pozabim: moje leto 2010 je najbolj zazna-movala ljubezen; sem srečno zaljubljena in bom s srčki v očeh ponosno zakorakala v 2011.

Ksenija Kuzmanovski, MKT

Zame je bilo prelomno leto prav-zaprav leto 2009. Takrat se je ro-dil sin Benjamin, ki je našemu dru-žinskemu življenju prav gotovo po-stavil piko na i. Vendar pa je bilo

tudi leto 2010 v znamenju posebnih dogodkov. Eden po-membnejših je bil selitev »na svoje«, saj tak dogodek po-meni prelomnico v življenju vsake mlade družine. Potem je bilo tu praznovanje sinovega prvega rojstnega dne in spremljanje sprememb v njegovem razvoju (prvi koraki, prve izgovorjene besede, uveljavljanje lastne volje). In ne nazadnje – vrnitev na delovno mesto po enoletnem po-rodniškem dopustu, ko se je bilo treba ponovno privaditi na jutranjo naglico in stalno bitko s časom.

Nadja Pipan, MKZ

Izpostaviti tri naj stvari, je zame skoraj težje, kot če me kdo vpra-ša, katero hrano imam najraje. Zagotovo je nešteto malenkosti, ki se zgodijo tako mimogrede, pa se ti

vseeno vtisnejo v spomin. Takšnih svetlih biserčkov, ki mi pobožajo dušo, najdem vsak dan veliko. Če se le da, pa ne pustim, da se me slabe stvari preveč dotaknejo. V tem letu so name in na mojo družino pomembno vplivale tri stvari. Najpomembnejša in najlepša je tista, v kateri uživam prav vsak dan. To je opazovati moje tri punce, kako rastejo in so srečne, s tem povezana je tudi druga, to je povečanje stanovanja, in tretja, ki vpliva name in tudi

na mojo družino, je sprememba delovnega mesta, saj se moj delovnik pogosto tudi »malo« zavleče.

Tamara Pušpan - Prinčič, Grafika Soča

V letošnjem letu sem v celoti pre-vzela v oskrbo Mladinsko knjigo in tako čim bolj skrbno uresničeva-la njihove želje in potrebe. Končno sem po sedmih letih (pravljična šte-

vilka) mojega moža prepričala, da smo šli na morje na Hrvaško, in to v apartma na Cres (Naložbe). In kot pika na i, zelo zanimivo srečanje Slovenske izseljenske mati-ce v Srbiji (Kruševac) smo popestrili s programom fol-klorne skupine KD Karel Štrekelj, v kateri sem član že oziroma šele 5 let.

Metka Pušenjak, MKZ

Odhajajoče leto 2010 bo zagoto-vo »moje« leto velikih spominov. Po načinu in utripu vsakdanjika, ki ga živim, meni ni nikoli dolgčas. Prijeten in srečen dogodek letošnjih

poletnih dni je rojstvo naše vnukinje Lore, za katero na-povedujejo, da ima kar nekaj potez svoje babice – mor-da postane glasbenica? O drugem dogodku se ne bom hvalila, saj sem se kot velika neroda pošteno poškodo-vala. Glava mi zdaj že dobro služi, noge pa se počutijo bolje ob berglah, in tako zaključujem leto v »uglednejši postavitvi«.

Andrej drča, MKT

Spomladanske glasbene impro-vizacije v Celici ter Patric's pubu z glasbeniki, kot so Oksana Pečeny, Bojan Cvetrežnik, Danijel Černe, Dino Murtezani, Boštjan

Gombač, Uroš Kavič, Sašo Debelec in še bi lahko na-števal. Enotedensko peš potepanje po Vipavski dolini in Krasu s petindvajset-kilogramskim nahrbtnikom na ra-mah pri povprečnih tridesetih stopinjah Celzija čez dan. Zaposlitev v knjigarni Konzorcij, za katero sem moral skozi dolg proces razgovorov. Na koncu mi je vendarle uspelo in kot sem vedno trdil, je to moja sanjska služba. Pa seveda zgodnji sneg in mrzla zima.

Kateri so bili vaši naj dogodki tega leta?

Mija Gačnik boža, Mojca, Saša dunja KOFLer

11NAGLAS DECEMBER 2010 osebnost meseca

Je prva, ki jo zjutraj pozdravite, je prva, ko pokličete v podjetje …Je skoraj edina, ki pozna vse v naši hiši in vse naše obiskovalce.

Na koga se obrnete, ko iščete pošiljko? Kdo vam poma-ga pri lepljenju kod? Kdo vam organizira najbolj nemo-goče »podvige« znotraj podjetja? Kdo vas pokliče, ko se pripelje kombi z malico? Koga vprašaš, če kaj ne veš? Kdo beleži vse »legalne in ilegalne« prihode in odhode? Kdo prodaja dežnike iz zaloge, pa priročne lopate v teh sneženih dneh? Količina sploh ni pomembna, kolikor jih dobi na recepcijo, toliko jih proda, in to zelo hitro. Kdo ob koncu delovnika preparkira vse službene avtomobile, da lahko plugi očistijo parkirne prostore?

Odgovor je en sam – Mija!Mija je začela svojo poklicno pot davnega leta 1973.

Sava Film je bil prvi delodajalec, kjer je delala v montaži filmov. Po enem letu je prešla v Emona Merkur – zna-no »rdečo stavbo« na Šmartinski cesti, kjer se je dobro znašla kot administratorka v računovodstvu. Želela si je sprememb in leta 1981 se je zaposlila v Cankarjevi za-ložbi. V službi AOP (avtomatska obdelava podatkov) je bila ena izmed najhitrejših »vnašalk podatkov«. Takrat namreč še ni bilo računalniške tehnologije in vnos po-datkov na posebnem stroju je bil za Mijo mala malica. Njena desnica je »na slepo« s tako hitrostjo polzela po tipkovnici, da je nihče ni dohajal. Tudi na kompenzacijah

v računovodstvu je bila vestna in natančna. Najdlje pa je vztrajala v Oxford Centru. Polnih enajst let je že takrat sodelovala z Mladinsko knjigo Trgovino, zato tako do-bro pozna prav vse poslovodje. Zadnje leto službovanja v Cankarjevi založbi je preživela na Oddelku učil. Potem je sledila pripojitev k Mladinski knjigi Trgovini. Recepcije brez Mije si ne predstavljamo.

Ljudje, rojeni v znamenju ribe, so zelo prožni in pri-lagodljivi, opravljajo lahko več stvari hkrati. Na trenutke so skrivnostni, zagotovo pa zelo talentirani in dobri na vseh področjih. So čustveni in se razdajajo drugim. Vse našteto prav gotovo velja za Mijo. Treba je dodati, da se njen delovnik nemalokrat začne ob 6.45 in konča ob 16. uri. Tudi takrat je vseh devet ur nasmejana, dobre volje in predana z dušo in telesom svojemu delu, ki ga opravlja res z veseljem.

Pogrešali jo bomo; kako zelo, se bomo zavedeli šele takrat, ko je dejansko ne bo več med nami in bo uživala med svojimi najdražjimi kot »penzionistka«.

Zagotovo ne veste, da ima prijetno in živahno dru-žino. Pridnega moža (Venčeslav – po domače Fric), dve izredno simpatični hčerki (Špela, Urša) in »ta mladga« Marjana. Pa tudi dobra babica je, saj svojo vnukinjo Zalo razveseljuje, kadar le lahko. Je prava babica, takšna iz pravljic. Oba z možem se rada potepata po Sloveniji, naj-večkrat ju pot zanese na Primorsko (nazadnje sta nabirala kakije), pa na Štajersko, kjer ima mož družinske korenine.

Mija stanuje čisto ob gozdu, zato na veliko žalost vseh sosedov ne spregleda nobene gobe na Urhu. Pobere vse borovnice na Jančah in bližnjih hribih, pa tudi precej kostanja. Kuha, vlaga, pere in pospravlja. No, pri sle-dnjem je prav natančna. To je opaziti tudi v službi, saj ne prenese, če redno ne odnašamo pošte in paketov. Njena pisarna je najbolj urejena in Mija ve, da takšna mora biti.

Pa še nekaj vam povemo, izredno bo pogrešala služ-bo in vse zaposlene, pa tega ne bo na glas priznala. Bo pa vesela vsakega, ki jo bo poklical, obiskal ali ji pisal. Facebooka žal ne uporablja, morda pa se bo še naučila. Z velikim veseljem komunicira na vaškem dvorišču.

Pa še tole, Mija, napovedi za leto 2011 dobro kažejo »ribam«. Lahko boš vzdrževala zdravo družinsko življe-nje vse leto. Ravno pravi čas si izbrala za upokojitev! Želimo ti vso srečo!

12NAGLAS DECEMBER 2010sejem

Slovenski knjižni sejem nas je od 1. do 5. decem-bra vabil na skodelico knjige.

Skodelico knjige? rok GreGOrIN Mirjam PeZdIrc

Na otvoritveni slovesnosti podeli-jo nagrade za najlepše knjige v po-sameznih kategorijah, za najboljši prvenec in za najboljšega mladega prevajalca, nagrado krilati lev za

1985 skrbi za temeljno knjižno hu-manistično zbirko Studia humanita-tis. Nagrado krilati lev za najboljšo celostno izvedbo knjige je za izdajo Mladinske knjige Založbe Slovenija izpod neba avtorja Matevža Lenarčiča prejela tiskarna Gorenjski tisk storitve, d. o. o. Za oblikovanje najlepše otroške in mladinske knji-ge, Zgodbe o zamorčku Bambuleju in vrtoglavi žirafi, je bila nagrajena naša sodelavka Jerneja Rodica sku-paj z ilustratorko Tino Volarič.

Mladinska knjiga založba in Cankarjeva založba sta se že tradi-cionalno predstavili na štirih raz-stavnih prostorih, vsaka z reprezen-tativnim prostorom v veliki spreje-mni dvorani CD, prodajno stojnico v prvem preddverju in stojnico, na-menjeno žepnicam z novo celostno podobo zbirke. Največje uspešnice le-tošnjega sejma so bile Izbira Renate Salecl, Kuharica za prave moške Boštjana Napotnika in Drevo pravljic Marlenke Stupice ter žepnici iz zbirk Vampirska akademija in Nesmrtni.

Jutranjo živahnost sejma prinese šolski knjigosled z obiskom šolske mladine, čez dan pa se zvrsti veli-ko prireditev za odrasle. Mladinska knjiga je tudi letos pripravila pre-cej sejemskih prireditev, med kate-rimi velja omeniti najbolj obiskani, predstavitvi knjig Odprto srce Urške Lunder in Sto obrazov notranje moči Alenke Rebule.

Ob sejmu sta Andrej Koritnik in Matej Nemec postavila razstavo knjig zbirke Kondor, ki izhaja že od leta 1956; za to priložnost je bil iz-dan tudi katalog vseh izdaj, ki ga je skrbno pripravila Meta Intihar. Pavle Učakar pa je pripravil razstavo z na-grado Hinka Smrekarja nagrajenih ilustracij Danijela Demšarja iz knjige Roža v srcu.

Letos se je na skodelico knjige oglasilo nekoliko manj ljudi, verjetno tudi zato, ker se je v skodelico vsulo nekoliko preveč snežne beline.

najboljšo celostno izvedbo knjige in Schwentnerjevo nagrado za življenj-sko delo v založništvu, ki jo je letos prejela Neda Pagon, urednica, pu-blicistka in prevajalka, ki že od leta

Reprezentativni prostor Cankarjeve založbe ...

... in založbe Mladinska knjiga v veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma

Náglasak Prilog Náglasak namijenjen je čitateljima grupe Mladinska knjiga u inozemstvu.Priloga Náglasak je namenjena bralcem družb Mladinske knjige v tujini.

Mozaik knjiga osvojila dva Kiklopa Tatjana SMOJVer arhiv MK i Maja dANIcA PeČANIĆ

U sklopu 16. Sajma knjige u Istri u prosincu dodi-jeljena je knjižna nagrada » Kiklop« u 13 kategori-ja. Riječ je o godišnjoj nagradi koja se dodjeljuje za postignuća u knjižnoj produkciji hrvatskih na-kladnika namijenjenoj knjižarskoj prodaji za koju se natječu izdanja objavljena u Hrvatskoj.

Nagradu »Kiklop« je 2004. uteme-ljio Sa(n)jam knjige u Istri kojom se godišnje želi valorizirati nakladničku struku i stručnim kriterijima vredno-vati svekoliki rad na knjizi.

Ovogodišnjeg Kiklopa za sli-kovnicu godine osvojili su Grigor Vitez i Tomislav Torjanac za slikov-nicu »Kako živi Antuntun« u izda-nju Mozaik knjige. Za knjigu godi-ne za djecu i mladež proglašena je knjiga autorice Sanje Pilić »Hoću biti posebnaaa« u izdanju Mozaik knjige. Obje knjige je uredio Zoran Maljković.

Ovogodišnji »Kiklop« za ured-nika godine dodijeljen je Krunoslavu Jajetiću dok je za prozno djelo go-

dine uručen Ivani Simić Bodrožić za djelo » Hotel Zagorje« u izdanju Profil Multimedije. N a g r a d u »Kiklop« za debitantsku knjigu godi-ne dobila je Maja Hrgović za knji-gu »Pobjeđuje onaj kojem je ma-nje stalo« također u izdanju Profila multimedije, za pjesničku zbir-ku godine Ivica Prtenjača za zbir-ku »Okrutnost« nakladnika Profil Multimedije i DHK dok je za knjigu

Tomislav Torjanac: Nagrada je dobro dobiti jer nam to govori da po-ruka Antuntuna ide dalje. Tom se knji-gom poručuje klincima da je u redu biti drukčiji i raditi stvari na drukčiji način. Ovaj svijet bi bio jako dosadno mjesto da nema ljudi kao što je Antuntun - ne bismo stigli nikamo jer se svaki pomak, u znanosti ili kulturi dogodio jer je je-dan Antuntun napravio nešto drukčije umjesto nas.Tomislav Torjanac- Kiklop ima književnu i moralnu težinu, i vrlo sam sretan što sam ponovno dobio ovu nagradu.

Sanja Pilić: Nagradu sam dobila nakon 4 prethodne no-minacije. Zaista sam ju zasluži-la. I jako me veseli. To je ipak priznanje struke.

eseja nagradu dobio Viktor Žmegač za knjigu »SMS eseji: zapisi 2007-2009.« (Profil Multimedija).

»Kiklop« za publicističku knjigu godine osvojio je I vo Žanić za knji-gu »Kako bi trebali govoriti hrvatski magarci: o sociolingvistici animira-nih filmova« u izdanju Algoritma, za znanstvenu knjigu godine Igor Duda za knjigu »Pronađeno blagostanje: svakodnevni život i potrošačka kultu-ra u Hrvatskoj 1970-tih i 1980-tih«, dok su dok je »Kiklop« za knjigu ino-zemnog autora godine osvojio Stieg Larsson za knjigu »Djevojka koja se igrala vatrom« nakladnika Frakture.

Knjižnu nagradu »Kiklop« za prjevod godine dobio je Mirko Tomasović za knjigu »Oslobođeni Jeruzalem« Torquata Tassa u izda-nju Matice hrvatske dok je za lek-sikografsko djelo nagradu dobila Nives Opačić za djelo »Reci mi to kratko i jasno« nakladnika »Novog libera«. Upravni odbor knjižne na-grade »Kiklop« odlučio je Kiklopa za životno djelo dodijeliti Slavku Goldsteinu, jednom od prvaka hr-vatskog izdavaštva.

14NAGLAS DECEMBER 2010aktualno

Popularna dječja spisateljica promovirala je novu knjigu za mlade Tatjana SMOJVer arhiv MK

Poznata spisateljica Julijana Matanović početkom prosinca je u prostorijama Hrvatskog novinarskog društva predstavila svoju novu knjigu One misle da smo male koju je na-pisala zajedno s liječnicom Ankom Dorić. Riječ je ne samo o književnom djelu nego i o svojevrsnom priručniku za mlade kojim su autorice željele pri-donijeti širenju informacija i stručnih spoznaja o mogućnosti prevencije i liječenja HPV infekcije. Knjiga se već prevodi na engleski jezik, a Europska udruga za rak vrata maternice pro-glasila ju je svojim stručnim štivom.

24 dobra anđela dolaze upomoć!

Književnica i učiteljica Sanja Polak zamijenila je uloge sa svojim učeni-cima koji su joj za domaći rad za-dali da piše priče! Iz takve suradnje, nastalo je čak pet uspješnica: trilo-gija o Paulini P. (“Dnevnik Pauline P.”, “Drugi dnevnik Pauline P.” i “Pobuna Pauline P.”) te “Petrica pri-čalica” i “Mali Jan ima plan”.

- Željela sam potaknuti svo-je učenike da više čitaju pa sam im

napisala jednu kratku priču o dogo-dovštinama Pauline P., a oni su me potom “natjerali” da pišem dalje. Naime, vrlo je važno kod djeca po-ticati čitanje pa me osobito raduje podatak da je “Dnevnik Pauline P.” pročitalo 40 tisuća djece.

U svojoj novoj knjizi Dnevnik dobrih anđela, predstavljenoj krajem studenog u Zagrebu, vodi nas u ča-robni svijet anđela… Kada učitelji-ca Nadica učenicima 3. b OŠ Lovre Katičića zada da vode božićni dnev-nik, među “Ljubekima” će zavladati panika. Ali, u pomoć će im pristići dobri anđeli, njih dvadeset četvorica, koji će im svakoga dana adventsko-ga razdoblja nastojati podariti svoju vrlinu.

Kako će anđeo vedrine, Vedri, razvedriti dječja lica? Hoće li anđeo reda, Redni, uspjeti unijeti red među “Ljubeke”? Što će učiniti anđeo to-pline kako bi zagrijao dječja srca u te zimske dane? S kakvim će se proble-

mima susresti ostali anđeli i hoće li uspjeti u svojemu naumu?...

Sanja Polak kaže kako smatra da je čitanje jako važno i da ga treba poticati te da je dječja književnost puna rješenja za probleme koji muče djecu. Imamo samo jedan život, a s knjigom ih možemo proživjeti koliko god želimo – inspirativno je objasnila Polak.

One misle da smo male Tatjana SMOJVer arhiv MK

15NAGLAS DECEMBER 2010 sajmovi

Interliber posjetilo oko sto tisuća ljudi dejan ĐIKANdIĆ arhiv MK

Prema riječima voditelj projekta Zorana Ušurića, možemo biti zado-voljni organizacijom i održavanjem ovogodišnjeg Interlibera. 'Ponuda knjiga ove godine bila je izuzetna', rekao je Ušurić koji procjenjuje da je međunarodni sajam knjiga i učila, Interliber, posjetilo oko 100 tisuća ljudi.

Na Interliberu svoje su knjige izlagali nakladnici iz Austrije, BiH, Irana, Njemačke, SAD-a, Srbije, Velike Britanije i Sjeverne Irske te Hrvatske. Veći hrvatski izdavači

Tridesettreći međunarodni sajam knjiga i učila - Interliber, na kojemu je tijekom pet sajamskih dana u 5. i 6. paviljonu Zagrebačkog velesajma (ZV) knjige izlagalo 250 domaćih i stranih naklad-nika tradicionalno se održao sredinom studenog pod pokroviteljstvom Ministarstva kulture RH.

zadovoljni su prodajom knjiga na Sajmu, koji je i ove godine, uz be-splatan ulaz, nudio sniženja i veća od 80 posto. Također, održane su brojne prezentacije knjiga, nastupi pisaca i nakladnika te niz stručnih i popratnih događanja.

Mozaik knjiga predstavila se na 4 prodajna štanda u paviljonima 5 i 6 na ukupno 300 kvadratnih meta-ra. Prodano je ukupno 15 000 pri-mjeraka knjige a program promocija obuhvaćao je predstavljanje 5 novih naslova i dječjim programom pro-

mocija svih 5 dana. Zahvaljujući velikom uspjehu serije Šeherezada u Hrvatskoj, poseban naglasak je stavljen na uređenje štanda koje je pratilo zlatno Mozaikovo izdanje 1001 noći. Osobitu medijsku pozor-nost izazvala je nova knjiga Denisa Kuljiša Hrvatski Bog Merkur u ko-jima opisuje zakulisne igre medijske i političke scene. Ukratko, svake go-dine smo sve bolji!

16NAGLAS DECEMBER 2010aktualno

Knjižara s dobrom perspektivom Aleksandra MIJAILOVIĆ arhiv MK beOGrAd

Rukovodstvo Mladinske knjige Beograd potpisalo je 2. decembra ugovor s predstavnicima izraelske kompanije PLAZA o zakupu 239 m prostora za otvaranje knjižare u šoping centru u Kragujevcu, u koji će ova kompanija uložiti 60 miliona eura.

Ako se uzme u obzir plan razvoja Kragujevca, njegova infrastruktura i povezanost s auto-putem i srpskom prestonicom, budući lokal u eksklu-zovnom zabavno-potrošačkom epi-centu regiona ima odličnu perspekti-vu. Iako je rok za završetak izgradnje drugog po veličini šoping mola u Srbiji 2012. godina, otvaranje knjiža-re Mladinske knjige još je daleka bu-dućnost ali možemo da nagovestimo da će biti opremljeno ultramoderno, po standardima besprekornog dizaj-na i stila koji promoviše ova kompa-nija. U međuvremenu, trebalo bi da budu otvoreni i drugi maloprodajni objekti u svim regionima Srbije, čime bi se stvorila mreža MK knjižara u celoj zemlji. Nakon dobrog starta knjižare u centru Beograda, koja je otvorena pre mesec dana, ubrzano se radi na ostvarivanju ovog plana za čiji je uspeh ključno nalaženje atrak-tivnih lokacija.

17NAGLAS DECEMBER 2010

Kondor - simbolika klasikeurednik priporoča urednik priporoča urednik priporoča urednik priporoča urednik priporoča

KNJIŽNA ZbIrKA KONdOrUrednik: Andrej Koritnik

Let kondorja, največjega letečega pti-ča na svetu, ki večino časa preživi v zraku, je nekaj posebnega. V njegovi širini in eleganci je skrita nepopolna človeška predstava večnosti in lepo-te; njegovi dolgi poleti nad samotni-mi kanjoni dajejo slutiti vztrajnost in trajnost volje. Živalska simbolika ptiča, ki se je nekoč najraje zadrže-val nad Andi in ki v bioloških klasi-fikacijah velja za mrhovinarja, pa se brez težav prenese v človeške zadeve duha, v katerih vladajo vsa naspro-tja: dobra in slaba.

Ena najstarejših knjižnih zbirk na Slovenskem je ob nastanku leta 1956 dobila ime po tem velikem ptiču, po njem je bila urezana tudi grafična podoba in verjetno je imela za seboj skrito vso komaj slutečo simboliko vztrajnosti, elegance, večnosti – klasi-ke. Njen prvi urednik Uroš Kraigher jo je podnaslovil kot »izbrana dela iz domače in svetovne književno-sti« in od prvega zvezka, Bevkovega Kaplana Martina Čedermaca, je sto-pila na dolgo in uspešno pot vztraj-ne zbirke, v kateri so po vrsti in pod raznimi imeni (Sivi Kondor, Klasiki Kondorja) izhajali avtorji železnega kanona od civilizacijskih začetkov do bližnje preteklosti; zanimiv je podatek, da je Kondor v petih letih izhajanja slovenski prostor oboga-til z enaindvajsetimi novimi naslovi. Novo moč in razgled na književnost

naše širše in ožje literarne domovine je zbirka dobila v sedemdesetih, ko jo je prevzel Aleš Berger in Kraigherjevo delo nadaljeval z novimi, prodornimi idejami, jo vsebinsko razširil in v treh desetletjih urednikovanja utrdil njen ugled in širino, ohranil pa znanstveni nadih zbirke, ki jo vse do danes ple-menitijo temeljite spremne študije.

Kondor je tedaj poletel še višje, zato so bile tudi razgledi širši: poleg vseh literarnih zvrsti in vrst in časov-nih obdobij se je posodobil z avant-gardnimi tokovi in vsebinami, ki so bile novost v prostoru med Alpami in Jadranom. Bergerjev koncept je bil razširiti »večni« pomen klasike kot umerjene, harmonične književne ustvarjalnosti od Homerja do kon-ca 19. stoletja s pisci 20. stoletja, ki so to umerjenost rušili in pripovedo-vali o razdejanju sveta in življenja. Poleg tega je Kondor pokrival tudi pomembne, pozabljene ali morda za-molčane teme iz slovenske literature in skrbel za ponatise del, ki jih dalj časa ni bilo na trgu.

Jasno je, da so po toliko dese-tletjih obstoja Kondorja – pa čeprav z manjšo ekstenzivnostjo izhajanja – slovenski bralci, šolstvo in kulturna javnost sprejeli višino in dolžino nje-govega leta, ki še vedno traja. Knjiga in kultura sta medtem stopili v novo tisočletje, najpomembnejše stvari pa so ostale enake. A ne glede na digi-

urednik priporoča

talizacijo resničnosti je Kondor kot slovenski Penguin Classics prerasel okvire »šolskega, domačega branja« in je danes, tudi po nekaj oblikovnih prenovah, ki so ostale generacijam v živem spominu, zbirka knjig, ki hoče nadaljevati dolgo tradicijo in hkrati vstopiti v nov čas; simbolično rečeno, poslati hoče velikega ptiča kondorja nad nove širjave in daljave. V leto-šnjem letniku se je to zgodilo tudi s spremenjeno formo, s premikom od umerjene klasike v žive barve, pa tudi s kombinacijo »mladih« in »starih« avtorjev in živo prevodno in izvirno ustvarjalnostjo, ki še čaka, da zaživi tudi v najstarejši knjižni zbirki za od-rasle pri nas.

Ob tej priložnosti smo pripra-vili katalog vseh izdaj v Kondorju in prikazali dolgo vrsto drobnih knjižic, razdeljenih po času izdajanja, abece-dnem redu naslovov, prav tako pa so knjige razvrščene tudi po geograf-skem ključu na slovensko in svetovno književnost. Seznami sicer največkrat nimajo praktične vrednosti, a v tem primeru prikazujejo fascinantno rast pomembnega dela književne kulture, o kateri ne more nič ali nihče govoriti bolj zgovorno kot prav njeni naslovi in avtorji. Čeprav so knjige skozi leta ostale ves čas enako velike, je njihov pomen rasel, vse do treznega in vese-lega spoznanja, da konca še ni na ob-zorju. A le kako bi lahko bilo druga-če: klasiki so že od nekdaj nesmrtni!

In ker je res, da so najbolj traj-ne reči samo tiste, ki se ves čas spre-minjajo, Kondorjeva dolgoživost in svežina nista le zasluga urednikov ali založbe, ampak tudi bralcev.

Kondor je last slovenske kulture.

18NAGLAS DECEMBER 2010dogodki

Prvega decembra je Mestna knjigarna v Mariboru upihnila prvo srečko na torti. Čeprav je bilo mesto zavito v sneg, smo ves dan razveseljevali obisko-valce, ki so prišli v našo knjigarno.

Pod okriljem MK Trgovine – Centra Oxford in za-ložbe Oxford University Press je v petek, 3. decem-bra, potekala tradicionalna, že 12. po vrsti, konfe-renca učiteljev angleščine za Slovenijo. Udeležba je bila tudi tokrat odlična. Kljub slabemu vremenu je dan z nami ob strokovnem izpopolnjevanju in prijetnem druženju delilo skoraj 500 učiteljev.

Vsak prvi petek v decembru MKT – Center Oxford posveti svojemu naj-večjemu promocijskemu dogodku, konferenci Oxford University Press za Slovenijo. Naslov letošnje kon-ference je bil Writing Matters, kar v prostem prevodu pomeni Pisno izražanje je pomembno. Vprašanje pisnega izražanja na vseh stopnjah poučevanja tujega jezika je za mnoge učitelje velik izziv, ker učenci in dija-ki večinoma težko izpolnijo zahteve, ki jih nalagata učni načrt in matu-ra. Tokratno srečanje je učiteljem na celotni izobraževalni vertikali ponu-dilo sredstva in primerne metodič-ne pristope, s pomočjo katerih bodo lažje in uspešneje sodelovali z učenci in dijaki. Rdeča nit vsega dogajanja so bili seveda šolski učbeniki naše-ga principala, založbe OUP, in tista področja v njih, ki lahko učiteljem pomagajo pri delu v razredu, jim od-pirajo nove strokovne poti in ponu-jajo nove ideje. Predstavili in ponudi-li smo jim tudi dodatna gradiva, kot so gradiva za interaktivne bele table, najnovejša DVD- gradiva, slovarji, slovnice, prirejena berila in še in še.

Letos nam je uspel odličen izbor govorcev. Nina Lauder za osnovno šolo, Edmund Dudley za srednjo šolo, Scott Thornbury, ki je v svo-

Dopoldan nas je obiskalo 35 otrok iz vrtca Ivana Glinška. Ogledali so

Scott Thornbury, eden največjih strokov-njakov s področja didaktike angleščine na svetu

Metka Hofbauer Zupan, direktorica Centra Oxford

si glasbeni predstavi Trije prašički in Kačji hotel. Ravno tako so bili nad

predstavama navdušeni otroci, ki so našo knjigarno obiskali v popoldan-skem času. Ko se je dan pričel nagi-bati v večer, nas je obiskal Boštjan Napotnik. S polno mero humorja je predstavil svojo knjigo Kuhinja za prave moške ter pripravil enega svo-jih namazov.

Gostje so se tako malce okrep-čali med čakanjem na Toneta

Rojstni dan Mestne knjigarne Maribor Tina NOVINA Jan KMeTIČ

Dan za učitelje angleščine Metka Hofbauer arhiv ceNTrA OXFOrd

19NAGLAS DECEMBER 2010 dogodki

Tone Partljič je izrazil zadovoljstvo, da ima tudi Maribor veliko knjigarno,ki ponuja v branje vse zvrsti literature.

jem zanimivem in humorno obar-vanem predavanju prelil lingvistič-no teorijo v učitelju prijazno in zelo uporabno prakso, Paddy Phillips pa je predstavil unikaten izdelek, imeno-van i-Writer, digitalni pripomoček za vse oblike pisnega izražanja, ki je v obliki CD-ROM-a integralni del pri-

znanega slovarja Oxford Advanced Learner's Dictionary. Vsi govorci so mednarodno priznani strokovnjaki, ki pa znajo stroko približati učitelju in jo narediti zanimivo in uporabno v praksi.

Letošnje srečanje je bilo zasno-vano v znamenju varčevanja, saj za-ložnikom in distributerjem šolskih učbenikov usodo in finančne rezul-tate krojijo nepremišljena politika in strokovno neutemeljene odločitve Ministrstva za šolstvo. (Skrb vzbuja-

joče je dejstvo, da je v zadnjih nekaj letih Slovenija postala ena od držav, ki v Evropski skupnosti namenijo naj-manj denarja za izobraževanje otrok.)

Vsemu navkljub pa so med uči-telji in nami stkane dovolj trdne vezi, da bomo skušali preseči tudi te te-žave. Veseli smo bili, da smo se sre-čali. Učitelji so bili zelo zadovoljni z vsem, kar smo jim ta dan ponudili. Razšli smo se z obljubo, da se drugo leto prvi petek v decembru ponovno srečamo.

Velika udeležba na 12. konferenci založbe Oxford University Press zimskim razmeram navkljub

Partljiča. Ta je z nami obujal spomi-ne na mladost in nam povedal nekaj svojih dogodivščin ter jih začinil z njemu lastnim humorjem. Izrazil je zadovoljstvo, da ima tudi Maribor tako veliko knjigarno, ki ponuja v branje vse zvrsti literature.

Ob koncu večera smo z našimi obiskovalci nazdravili in se malo po-sladkali ter pokramljali.

Rojstni dan Mestne knjigarne Maribor Tina NOVINA Jan KMeTIČ

Dan za učitelje angleščine Metka Hofbauer arhiv ceNTrA OXFOrd

20NAGLAS DECEMBER 2010dogodki

V soboto, 11. decembra, smo se zaposleni v slovenskih družbah Skupine Mladinska knjiga zbrali v Slovenskem na-rodnem gledališču Maribor na našem tradicionalnem no-voletnem srečanju. Čudovita stavba SNG Maribor, še zlasti pa Kazinska dvorana, nas ni pustila ravnodušnih. Pa tudi odlična pogostitev v gostoljubni štajerski maniri ne! Čustva, zlasti ljubezenska, so bila tudi rdeča nit Puccinijeve opere La Bohème. Ali ni to dobra osnova, da se uresničijo besede predsednika uprave Petra Tomšiča, ki nas je novemu letu naproti pospremil z željo, da naš knjižni program ustvarja-mo in predajamo v roke kupcev s strastjo?

Naš večer v operi ester FIdeL MedIASPeed

Tudi pred Kazinsko dvorano je bilo živahno

»Sladki« klavirZdravica uprave MKZ in direktorjev družb

Kazinska dvorana s ptičje perspektive

21NAGLAS DECEMBER 2010 jubileji

Epidemija branja med najmlajšimi Simon MLAKAr bojan erOr

Leto 1995 so si nekateri zapomnili po revolucionar-ni računalniški iznajdbi, znani pod kratico DVD, nekateri po odkritju prvega planeta zunaj našega osončja, spet tretji po prvi celovečerni računalni-ški animaciji Svet igrač. Kak ducat pa je tudi takih, ki ga pomnijo po ustanovitvi prvega slovenskega otroškega knjižnega kluba Ciciklub.

Mlajši brat Sveta knjige, malodane legendarne klubske institucije, si je zadal ne prav lahko poslanstvo: virus branja razširiti med z elektronskimi mediji takrat že precej resno okuže-nimi najmlajšimi. Namesto daljinske-ga upravljavca je ponujal slikanice, namesto prijateljevanja z videospoti NKOTB* druženje s povsem običaj-nimi paglavci v cicikotičkih.

Od takrat je minilo 15 let, zvr-stilo se je skupaj več kot 50.000 čla-nov, s polic klubskih centrov je v do-move slovenskih družin odšlo dobrih 700.000 otroških knjig in se nabralo še nekaj podobno okroglih številk. Zadnja med markantnimi je padla

oktobra, ko je knjižni klub za naj-mlajše prebil dolgo časa »znanstveno- fantastično« številko 10.000 članov.

Glavni razlog za to, da se je šte-vilo članov v pičlih 10 mesecih skoraj početverilo, gre seveda iskati v spre-membi klubskih pravil. Namesto mesečne nakupne obveznosti je na-mreč od letošnjega januarja treba le-tno opraviti štiri nakupe. Novost je pomenila veter v jadra svetovalcem na terenu, ki so – kot že tradicional-no – tudi tokrat prispevali levji delež novih članov, priložnost pa so z ve-seljem zgrabili tudi svetovalci v tele-fonskem studiu. Tako je že po nekaj mesecih postalo jasno, da imajo pod

novimi pogoji članstva mlade druži-ne mnogo več posluha za temeljne koristi kluba. Saj veste: »Druženje s knjigo že v rosnem otroštvu se obrestuje pri uspehu v šoli! Otroci, ki navežejo pristen stik s knjigo že v predšolskem obdobju, so v življenju uspešnejši in bolj samozavestni, pri skupnem branju in prebiranju knjig pa se močna čustvena vez med otroki in starši ohranja in še okrepi.«

No, tistim, ki jih zanimajo malo bolj sanjaški in malo manj suhoparni »tehnični« razlogi za letošnjo otroško knjižno virozo, po drugi strani raje povemo tole: »Otrok, ki se rad druži s knjigo, ni nikoli sam.« Kdor ne ver-jame, gotovo še nikoli ni bil v ciciko-tičku kakšnega naših klubskih centrov v času pravljičnih uric, ni žgečkal pod pazduho Pikija, se ni med knjižnimi policami umikal dinozavrom in ni s prijatelji iz buč rezljal nasmejanih škrbastih obrazov. In skoraj zagotovo je na zadnjem Slovenskem knjižnem sejmu zamudil kos torte in predsta-vo Mišek Miško in Belamiška, s ka-terima so se otroci posladkali ob 15. rojstnem dnevu Cicikluba, mi pa ob preostalih okroglih številkah.

* New Kids on the Block, seveda.

Torta ob 15-letnici Cicikluba Rastoče članstvo knjižnega kluba za najmlajše.

22NAGLAS DECEMBER 2010dogodki

Sobivanje literarnih in glasbenih vsebin Metka PUŠeNJAK Franc-FrANc

V okviru petnajstega srečanja sloven-skih mladinskih pisateljev Oko bese-de 2010 v Murski Soboti je potekal tudi simpozij Slovenska mladinska književnost in njeno uglasbljanje, ki ga pripravlja revija Otrok in knjiga.

Udeleženci strokovnega srečanja

Kakšen je odnos med poezijo in glasbo v otroški literaturi in kaj žene literata h glasbi oz. skladatelja k literaturi? Kako je s kakovostjo besedil in kakovostjo glasbe? To so bila nekatera izhodiščna vprašanja, na katera smo iskali odgovore uredniki in skladatelji.

V naši založniški hiši se dobro zavedamo, kako po-memben je kakovosten izbor otroških literarnih vsebin, ki jih nadgrajujemo z zvočnim produktom (zgoščenko). Sobivanje glasbe in literature prinaša knjižnemu delu dodatno vrednost, obogatitev z zgoščenko pa omogoča uporabniku kakovostnejšo soudeležbo in lastno pou-stvarjanje posameznega dela.

Z uredniškega vidika se vedno znova potrjuje dej-stvo, da je sinergija besede in glasbe pomembna in učin-kovita zlasti pri otroški literaturi že od predšolskega obdobja naprej. To dokazuje z uglasbitvami slovenskih skladateljev dopolnjena izdaja Župančičevih Mehurčkov, ki jim je priložena še glasbena zgoščenka. Največkrat je prav melodija tista, s katero si otroci najlažje pomagajo pri pomnjenju pesemskega besedila.

K celostni podobi knjige z dodano zgoščenko in k njenemu uspešnemu sprejemu pri mladih bralcih spada še

pretehtan izbor ilustracij, saj poleg glasbe tudi vizualna podoba zagotavlja uspešen sprejem besedila pri otrocih, hkrati pa likovna podoba stopnjuje povednost besedil.

To potrjujejo uspešno prodajane pesmarice, kot so: Vrtiljak, Petelinček, petelanček in druge.

Slovenski skladatelji, s katerimi sodelujemo, znajo upoštevati otrokovo »dvojno« naravo: po eni strani nji-hovo pravljično dojemanje stvari, v katerem je vse mo-goče in je vse res, po drugi strani pa upoštevajo dejstvo, da tisti »res« prerašča tudi v neke vrste realizem, kjer morajo biti vse stvari na svojem mestu in skladne s hie-rarhijo otroškega spoznavnega sveta. Če mu tega lahko približa pravljica ali pesem, je glasba tista, ki besedilo spravi »v tek«, z igrivostjo pa postane pesniška resnica dojemljivejša in pesem se ugnezdi v um in srce otroka. Palček, pomagaj in Kahlica bahlica Mire Voglar sta blizu otroški ritmiki z igrivimi rimami in melodijami.

Uredniški izbor glasbeno-literarnih vsebin je skrbno zasnovan prav zaradi želje, da bi otroke usmerili k raz-vijanju kakovostnega glasbenega okusa. Vse nas, zlasti pa otroke, obdaja celodnevna, tudi neprimerna zvočna prenasičenost. Zato pri naših glasbenih izdajah za otro-ke stremimo k uravnoteženim izborom. Uravnoteženi izbor pesmi otroka ne precenjuje, noče in ne more pa ga tudi podcenjevati. Precenjevanje oz. neupoštevanje stopenj otroškega intelektualnega razvoja vodi namreč le k temu, da nekatere vsebine postanejo mlademu bral-cu dolgočasne, ker so zunaj njegovega miselnega sveta. Po drugi strani pa podcenjevanje naredi otroške pesmi prazne in umetniško neambiciozne. Zato vsaka knjižna izdaja z zgoščenko za otroke pomeni veliko odgovornost do njenih uporabnikov.

23NAGLAS DECEMBER 2010 dogodki

Nagrajenci pri ministru Žbogarju Jana ZIrKeLbAcH Uroš ZAGOŽeN

V Tednu globalnega učenja smo bili nagrajeni udeleženci natečaja Vsi smo otroci sveta, predstav-niki Informacijskega urada Sveta Evrope in člani uredništva Pila in Plusa povabljeni k častnemu pokrovitelju našega natečaja, ministru Samuelu Žbogarju, na sprejem v prostore ministrstva za zunanje zadeve.

Skupinska slika z ministrom

Generalni sekretar Ministrstva za zunanje zadeve Aljaž Gosnar nam je spregovoril o tem, kaj je globalno učenje in kako lahko otroci pripomoremo k boljšemu razumeva-nju med narodi in kulturami na svetu.

Mag. Kristina Plavšak Krajnc, direktorica Informacijskega urada Sveta Evrope, je spregovorila o delih, ki so prispela v uredni-štvi Pila in Plusa na natečaj Vsi smo otroci sveta. Nagrajene je povabila na razstavo del v prostorih Informacijskega urada Sveta Evrope in na podelitev nagrad pilovcem in plusovcem

Tudii pilovci in plusovci smo dodali svoje kamenčke v mozaik Evropa je več, kot si misliš, ki so ga ustvarjali otroci v okviru programa Vsi za enega – eden za vse od februarja do novembra letos, zadnje kamenčke pa so na koncu dodali palestinski otroci iz Gaze, ki se zdravijo pri nas v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije Soča. Tako smo se simbolično povezali z vsemi otroki sveta.

Naloga natečaja je bila na prvi pogled zahtevna. Bralce revij smo pozvali, da razmišljajo o razlikah in po-dobnostih med vrstniki iz drugačnega kulturnega okolja in o tem, kaj lahko skupaj storijo za medkulturno razu-mevanje in solidarnost v svetu.

Kljub zahtevnosti naloge smo bili člani komisije na-tečaja nad prispelimi deli navdušeni. Imeli smo zelo težko nalogo, kako izbrati po pet najizvirnejših in najustvarjal-nejših del iz vsake revije. Prejeli smo namreč pravo boga-stvo literarnih, likovnih in raziskovalnih del, pa tudi čisto prave filme. Prav vsa dela so bila vredna občudovanja.

Pilovci in plusovci se zavedajo različnosti našega sve-ta in iz njihovih del ni bilo zaznati prav nič predsodkov, kaj šele sovraštva do različnih kultur na našem planetu. Otroci bi nas odrasle lahko marsičesa naučili.

Natečaj Vsi smo otroci sveta je že peti po vrsti, ki ga naši reviji izvajata skupaj z Informacijskim uradom Sveta Evrope. Žal tudi zadnji, saj zaradi pomanjkanja sredstev slovenski urad Sveta Evrope zapira svoja vrata.

24NAGLAS DECEMBER 2010aktualno/dogodki

Zanimanje za ogled najodmevnejše letošnje prireditve v dunajskem Kunstforumu – razstave del mehiške slikar-ke Fride Kahlo – je bilo izjemno tudi med člani društva Modrin; ogledalo si jo je kar 85 udeležencev izleta. Za lažje razumevanje ustvarjalnega opusa in razstavljenih

Modrinovo Miklavževo darilo ester FIdeL

Ker v novembrskih številkah pošiljamo naročniška darila, ki otroke zelo pritegnejo, smo akcijo podaljšali in tako dobili dodatno še več kot 300 naročnikov. Stanje naroč-nikov na dan 30. 11. je tisto, ko že lahko delamo analize in ugotavljamo (ne)uspešnost akcije.

Letošnja jesenska akcija je bila načeloma podobna lanski, z manjšo spremembo dela na terenu. Svetovalke so šle na teren že v maju in juniju, zato da je bila baza za pošiljanje revij, torej število otrok, res čim bolj točna. Sprememba se je izkazala za izjemno dobro, saj pri raz-deljevanju revij in drugega promocijskega gradiva nismo imeli večjih težav.

Letos nam je uspelo pridobiti prek 40 novih pover-jeništev in iz tega naslova več kot 400 novih naročnikov, kar je za prvo leto poverjeništev odlično. Prek poverjeni-ške mreže imamo skoraj 50 % vseh naročnikov, beležimo rahlo rast pri naročilih pravnih oseb. Nekaj ustanov nas je presenetilo tudi negativno, saj smo šele septembra iz-vedeli, da izstopajo iz poverjeniške mreže. Svetovalki, ki sta na terenu vse leto, tudi to je letošnja pomembna spre-memba, že ugotavljata vzroke in na podlagi tega bomo pripravili predloge za sodelovanje. Naš cilj je vzpostaviti

Revijam kaže dobro! Monika JAGOdIČ

To si zdaj že upamo trditi, saj nam je z letošnjo jesensko akcijo in nadalj-njimi aktivnostmi, ki jih trenutno iz-vajamo, uspelo ublažiti lanski padec naročnikov.

tesen stik s terenom in v ta namen načrtujemo v začetku prihodnjega leta srečanja s poverjenicami, kjer jih bomo spoznali z uredniki, prodajniki, morda tudi kakšnimi av-torji. Želimo si več odzivov s terena, več predlogov, več raziskav, ki nam bodo vodilo pri nadaljnjih aktivnostih.

Tako, in zdaj že razmišljamo o novih aktivnostih in tudi že o naslednji jesenski akciji. Razmeroma novi pro-dajni ekipi je do zdaj že uspelo izluščiti, kaj nam je bilo pri prejšnji všeč in kaj ne; kaj je nujno spremeniti in kaj lahko obdržimo.

Večkrat slišimo vprašanje, ali nameravamo letos ka-kšno revijo ukiniti. Nikakor ne. Samo še boljši časi čaka-jo prav vseh osem krasotic!

Društvo Modrin je svojim članom po-darilo čudovito Mi klavževo darilo: ogled treh eminentnih razstav na Dunaju.

del (predvsem avtoportretov) Fride Kahlo nam je vodnik Jaka Racman že na avtobusu osvetlil njeno življenje in sporočilno ter izrazno moč njenih del. Marsikaj zanimi-vega pa nam je prišepnil tudi ob ogledu posameznih del.

Nato smo se preselili v Albertino in si ogledali raz-stavo Picassovih del, naslovljeno Svoboda in mir, ter raz-stavo Michelangelovih skic.

V poznih popoldanskih urah, ko si je Dunaj nadel praznično preobleko s tisoči lučk, nam je ostalo le še nekaj časa za sprehod med prazničnimi stojnicami pred dunajsko mestno hišo.

25NAGLAS DECEMBER 2010

Zeleno novo leto ekoslav ZeLeNKO

kekec/okoljevarstvo

Štefanja gora nad Adergasom Lučka VOdOPIVec Franjo brGLeZ

Pa ne mislim leta brez snega, saj nas je zima letos razveselila z njim še pred-časno, da se bomo lahko v miru pri-pravili na prihajajoče praznike. Vsako leto premišljujem o tem, kaj bi lahko podaril tistim, ki jih imam najraje, in moram priznati, da prav vsako leto razmišljam o tem, koliko neumnosti sem v svojem odraslem obdobju kupil v predprazničnem času.

Vedno bolj se zavedam, da je bistvo božičnih in novoletnih praznikov žal postalo obdarovanje in dobra jedača in pijača. Morda smo nekoliko poza-bili na to, da bi praznike izkoristili za zbliževanje z domačimi in svojemu domu prihranili prenatrpane predale z raznimi malenkostmi, ki ne najdejo ne svojega pravega namena ne pro-stora, kjer bi se lahko ugnezdile, ter z

njimi nimamo kaj početi. Verjamem, da se velikokrat zgodi, da prejmemo v dar kakšno stvar, ko bi jo najraje vrgli v koš za smeti, takoj ko obdaro-valec izgine iz našega vidnega polja.

Za nami je Evropski teden zmanj-ševanja smeti. Zmanjševanje smeti ni enako recikliranju. Zmanjševanje je zavestno zmanjševanje kupovanja neuporabnih predmetov ali daril kar tako, samo zato, da so. Morda kdo od tistih, ki jih želite obdarovati, nima nič proti, če ga vprašate, kaj zares po-trebuje, si želi, pa si v resnici ne more privoščiti. Morda nima nič proti ka-kšni stvari, ki ni ravno nova, je pa še zelo dobro ohranjena.

Pomislimo, če ne bi bil kdo rav-no tako zadovoljen z domačimi pi-škoti, doma spletenimi rokavicami, ali pa bi bil enako vesel toplega ob-

jema. Ste prepričani, da bolj kot naj-novejši model mobilnega telefona ne potrebuje iskrenega pogovora?

Zato predlagam: premislimo, preden gremo v predpraznično na-kupovanje. Premislimo, katera so tista darila, ki so zares potrebna in zaželena. Predvsem pa premislimo o tem, kako bi lahko za praznike osre-čili sebe, svoje najbližje in vse dru-ge ljudi, ki nas obkrožajo, ne da bi s tem našemu planetu nakopali novo goro smeti.

Želim vam prijetno praznovanje!

Vaš večno vdani inšpektor

Vsako leto imamo Kekčevi izletniki posebno motiva-cijo; zasluženo brezplačno kosilo ob koncu pohoda. Ta dan je prišel na vrsto v soboto, 20. novembra.

30 članov pohodniške sekcije Kekec Športno-kulturnega društva Modrin se je udeležilo pohoda na Štefanjo goro. Na vrhu smo imeli krasen razgled na sosednje vrhove, cerkve sv. Štefana pa si nismo mogli ogledati, ker je bila zaprta.

Po dolgem odmoru smo pot na-daljevali navzdol. Ker smo imeli še veliko časa, preden je avtobus prišel po nas, smo se ustavili v koči. Ko smo nato prišli do parkirišča, smo si ogle-dali še cerkev in okolico. Prišel je av-tobus in nas odpeljal k Ančki. Ne, ne k tisti lutki za umetno dihanje, ampak v gostilno v Šenčurju. Med čakanjem na kosilo nam ni bilo dolgčas, saj smo imeli občni zbor. Predsednica Andreja je razdelila nagrade najbolj rednim ke-kcem. Lenča in Franjo sta zasluženo dobila darilni vrečki, Meta pa je po-skrbela za domačo pijačo za Franja in Andrejo. Vendar to ne pomeni, da dru-gih izletnikov nismo prav tako veseli.Kekci na poti na Štefanjo goro

26NAGLAS DECEMBER 2010kadri

Kadri

Kadrovske spremembe v novembruMLAdINSKA KNJIGA ZALOŽbAdelovno razmerje je sklenila:Sonja Bauer, telefonska svetovalka

delovno razmerje je prenehalo: Tomažu Terčiču, komercialistu v prodaji revijJani Lenič, vodji projektov v vodstvu družbeŠpeli Voršič, pravnici v Službi izter-javeBojanu Kuharju, vodji sektorja v po-dročju Založništvo

Janji Gnezda, knjigovodji v področju Finance in računovodstvoHeleni Meršolj, knjigovodji v podro-čju Finance in računovodstvo

MLAdINSKA KNJIGA TrGOVINAdelovno razmerje sta sklenila: Marko Pergamož, referent v VPC CeljeKatarina Pretnar, prodajalka v PE KiP Kranj

delovno razmerje je prenehalo:Marjeti Božič, prodajalki v PE KiP KranjIgorju Jermanu, produktnemu vodji I, Področje papirništvaMarti Pilar, komercialistki v VPC KranjMariji Žerak, produktni vodji I v VPC Celje Andreju Uršiču, samostojnemu knji-garju v knjigarni EuroparkSuzani Poženel, strokovni sodelavki v Centru Oxford

Izobraževanje v novembruV sklopu internih izobraževanj je za zaposlene v MKZ potekal tečaj angleškega jezika na začetnem, osnovnem in višjem nivoju. Med izobraževanji, ki jih organizirajo zunanji ponudniki, pa smo v novembru izbrali naslednje: sodelavka iz MKT se je udeležila seminarja »Novosti v poročanju za potrebe Intrastata in vedno aktualna vpra-šanja«, sodelavki iz Kadrovske službe predstavitve s po-

dročja aktualnih informacij o trgu dela, e-storitev in pro-gramov aktivne politike za zaposlovanje na Zavodu za zaposlovanje, sodelavka iz področja Informatika in kon-troling delavnice »Oracle Database 11g: Administration Workshop«, sodelavki iz Splošne službe pa usposabljanja »Šola carinskega in zunanjetrgovinskega poslovanja: 1 – Temelji carinskega poslovanja«.

1. decembra je funkcijo direktorja novega področja v MKZ – Marketinga in odnosov z javnostmi – nastopil Iztok Sila. Njegova poklicna pot je bila tudi doslej povezana z marke-tingom.

Po uspešno zaključenem študiju na ljubljanski Ekonomski fakulteti se je v letu 1986 zaposlil v marketinški agen-ciji Studio Marketing Delo. Izkušnje pri vodenju tima, zahtevnih projektov doma in v tujini ter pri upravljanju podjetja si je nato nabiral kot direktor projektov v mar-ketinški agenciji Luna, izvršni direktor v agenciji Imelda, direktor oddelka za vodenje odnosov z naročniki v agen-ciji Lowe Digitel v Zagrebu, direktor Sektorja za marke-ting v Telekomu Slovenije in v zadnjih letih kot strateg v Službi za razvoj poslovanja.

V letu 1991 je na IEDC Brdo pri Kranju dokončal študij MBA. Sicer pa je svoje strokovno znanje kontinu-irano izpopolnjeval (zlasti s področja marketinga in vo-

Iztok Sila je direktor področja Marketing in odnosi z javnostmidenja), kot predavatelj, mentor in avtor številnih člankov pa svoje znanje in izkušnje posredoval tudi drugim.

V letu 2008 ga je Društvo za marketing Slovenije razglasilo za marketinškega direktorja leta.

27NAGLAS DECEMBER 2010 dogodki

Letošnji prednovoletni sprejem za poslovne partnerje Skupine Mladinska knjiga je bil v znamenju ljubezni in svobode. Udeležili so se ga številni go-stje, ki so se ob prepletu glasbe in poezije Lare Jankovič, Cirila Zlobca in Ferija Lainščka družili do poznih večernih ur.

Življenje je ljubezen Alenka rOŽNIK KIrAr Katja bOH MedIASPeed

Predsednik uprave Peter Tomšič se je v pozdravnem govoru ozrl tudi na ljubezen do zgodb, ki smo jih letos zapisali v knjige.

Svoj pečat ljubezni sta v kratkem pogovoru z Laro Jankovič dodala še pesnika s poezijo v srcu - Ciril Zlobec in Feri Lainšček.

Uglasbene pesmi Ferija Lainščka, ki nam jih je pela Lara Jankovič, so nas popeljale do prekmurskih ravnic … in dobre prekmurske kulinarike.

MLAdINSKA KNJIGA ZALOŽbA

1.Tisoč in ena noč, več avtorjev

2.Drevo pravljic, Marlenka Stupica

3.Izgubljeni simbol, Dan Brown (žepnica)

4.Sto obrazov notranje moči, Alenka Rebula

5.Aževednik, več avtorjev

cANKArJeVA ZALOŽbA

1.Kuhinja za prave moške, boštjan Napotnik

2.Izbira, Renata Salecl

3.Najlepše vinske poti Slovenije, Primož Plahuta, Tomo Jeseničnik

4.Vzgoja staršev, Irena Duša, Izar Lunaček

5.Aforizmi za lahko noč, Žarko Petan

MLAdINSKA KNJIGA TrGOVINA

1.Kuhinja za prave moške, boštjan Napotnik, Cankarjeva založba

2.Jej, moli, ljubi, Elizabeth Gilbert, Učila International

3.Življenje je tvoje, Louise L. Hay, Iskanja

4.Krvna zaveza (Vampirska akademija, 4. knjiga), Richelle Mead, Mladinska knjiga

5.Hektor in male ljubezni, Dim Zupan, Mladika

MOZAIK KNJIGA

1.Ocean, velika ilustrirana enciklopedija

2.Božič dolazi – crveni

3.Fifi – Duga u cvjetnom vrtu, Keith Chapman

4.Fifi – Fifi čini dobra djela, Keith Chapman

5.Fifi – Cvjetni vrt pod mrazom, Keith Chapman

NapovedujemoKmalu izidejo naslednje knjige• Za devetimi gorami, Anja Štefan• Dobri mož Jezus in prevarant Kristus, Philip Pullman• Stekleni zvon, Sylvia Plath• Ekološka inteligenca, Daniel Goleman• Medved in Mali, Katja Gehrman• Zakaj (miniaturka), Lila Prap

5 NAJBOLJE PRODAJANIH KNJIG v novembru 2010

Ljubezensk zgodba

v e-pismih

Nadaljevanje velike uspešnice Proti severnemu vetru