nacionalni program Šahovske kulture v republiki sloveniji _1991

7/25/2019 Nacionalni Program ahovske Kulture v Republiki Sloveniji _1991

1/51

ahovska zveza Slovenije

SISTEMSKI STATUS

INNACIONALNI PROGRAM

AHOVSKE KULTURE

VREPUBLIKI SLOVENIJI

Ljubljana 1991


2/51

AHOVSKA ZVEZA SLOVENIJE November 1991

SISTEMSKI STATUSIN

NACIONALNI PROGRAMAHOVSKE KULTURE

VREPUBLIKI SLOVENIJI

Nosilec projekta:ahovska zveza SlovenijeAvtor:Iztok JelenSodelavci in souredniki za posamezna podroja: Franc Gazvoda, Milan Kneevi, Boris Kutin,Vojin Perovi, Anton Preinfalk in Lenart etincStrokovni pregled:Anton Preinfalk in Mladen Tancer (poglavji o izobraevanju in raziskovanju)


3/51

VSEBINA

Uvod 4

1. DRUBENI POMEN AHOVSKEKULTURE 4

A. DEDIINA CIVILIZACIJE, KI POSEGA NA PODROJAIGRE, PORTA, UMETNOSTI IN ZNANOSTI (oris razsenostiahovske kulture in njenega razvoja) 41. Geneza in vsebina ahovske igre 42. Pojavne oblike 5

B. AHOVSKA IGRA KOT VZGOJNO-FORMATIVNO SREDSTVO, KIIMA BLAGODEJNE UINKE NA RAZVOJ INTELEKTA IN DRUGIHPSIHINIH FUNKCIJ, NA OBLIKOVANJE ZNAAJA IN CELOTNEOSEBNOSTI 61. Izkorianje pedagokih uinkov aha v preteklosti 62. ah spodbuja intelektualni razvoj 73. ah razvija ustvarjalno miljenje 84. ah vzgaja in oblikuje znaaj 85. Nadarjeni in manj nadarjeni, mlaji in starejiotroci 9

6. Rekreacijsko, preventivno in terapevtskosredstvo za ohranjanje mentalnega zdravja 97. Povzetek 108. Problematika 11

C. ZNANOST IN AH 131. Pomen aha za razvoj znanosti 132. ah kot znanost in pomen znanosti za razvojahovske igre 14

D. ESTETSKE IN UMETNOSTNE RAZSENOSTI 15

E. AH KOT PORT 16

2. IZHODINO STANJE 16

A. SLOVENSKA AHOVSKA KULTURA IN NJENI MEDNARODNIDOSEKI 17

B. PREREZ SEDANJEGA STANJA IN ORGANIZIRANOST 18


4/51

v svetu 18in v Sloveniji 20

3. SMOTER IN STRATEKI CILJINACIONALNEGA PROGRAMATER SPREMEMBA SISTEMSKEGA STATUSA 22

A. SMOTER IN CILJI 221. Temeljne drubene funkcije, ki jih bo opravljalaahovska kultura v Sloveniji 222. Strateki programski smoter in njegovi

sestavni deli 223. Naloge in cilji, ki izvirajo iz programskih smotrov 23

B. SPREMEMBA SISTEMSKEGA STATUSA 25

4. PROGRAMSKA PODROJA 26

A. AHOVSKA VZGOJA, IZOBRAEVANJE IN TRENIRANJE 261. ahovska kultura v predolski vzgoji in v olskem

izobraevanju 262. Izobraevalni sistem za ahovske mentorje,uitelje, trenerje, sodnike in druge strokovnjake 283. Izobraevanje in treniranje obetavnih invrhunskih ahistov 30

B. RAZVOJ STROKE IN RAZISKOVALNO DELO 331. Razvojno-izobraevalni laboratorij/zavod/institutpri ahovski zvezi Slovenije 332. Institucionalizacija ahovskega izobraevalnegain znanstveno-raziskovalnega dela na univerzi/institutu 35

3. Interdisciplinarno raziskovalno delo s ahovskegapodroja, ki poteka v ne-ahovskih oddelkihznanstveno-raziskovalnih zavodov in institutov 37

C. AHOVSKA ZVEZA SLOVENIJE KOT SLUBA, KIZAGOTAVLJA URESNIEVANJE NACIONALNEGA PROGRAMA 371. Strokovna sluba 382. Administrativno-tehnina in raunovodska sluba 38


5/51

3. Strokovne komisije, sveti in odbori pri ZS;ahovski strokovnjaki in strokovni teami 384. Republiki ahovski laboratorij/zavod/institut 385. Financiranje in materialno tehnini pogoji 39

D. TEMELJNE IN REGIJSKE AHOVSKE ORGANIZACIJE KOTNOSILKE ORGANIZIRANJA IN IZVAJANJA AHOVSKE DEJAVNOSTIV POSAMEZNIH KRAJIH, MESTIH IN REGIJAH 391. Dejavnost temeljnih in regijskih ahovskih zvez 392. Prostorski in materialno-tehnini pogoji terfinanciranje 40

E. TEKMOVALNI SISTEM 411. Vrste in kategorije ahovskih tekmovanj in sreanj 412. Sistem posaminih tekmovanj 423. Sistem motvenih tekmovanj 424. Dodaten mednarodni tekmovalni program, ki jepotreben za vrhunski razvoj slovenskih obetavnihahistov in ahistk 435. Financiranje tekmovanj in udelebe na njih 43

F. VKLJUEVANJE V DELO MEDNARODNIH AHOVSKIHORGANIZACIJ, MEDNARODNI STIKI IN SODELOVANJE 441. Program v okviru mednarodne ahovske organizacije(FIDE) - nartovane stalnice slovenskega programa 442. Mednarodna dejavnost izven okvira FIDE 45

G. DEJAVNOSTI IN NALOGE, KI JIH AHOVSKA ORGANIZACIJAURESNIUJE SKUPAJ Z DRUGIMI DRUBENIMI PODROJI 461. Vzgoja in izobraevanje (olstvo) terraziskovalna dejavnost 462. port in telesna kultura 473. Kultura 484. Zdravstveno in socialno varstvo 485. Turizem 49

6. Gospodarstvo 49

5. VIRI 49

A. LITERATURA 49

B. PRISPEVKI SODELAVCEV IN DOKUMENTI AHOVSKE ZVEZESLOVENIJE 53


6/51

UVOD

Velike, skorajda revolucionarne spremembe v mednarodnem ahovskem razvoju, domae razvojnezahteve in iz njih izhajajoe potrebe po ustreznejem sistemskem statusu ahovske kulture, nenazadnje pa tudi samostojno vkljuevanje Slovenije v mednarodno ahovsko gibanje, so dejavniki,ki zahtevajo ponovni vpogled v razsenosti ahovske kulture ter celovito vizijo in dolgoroniprogram njenega nadaljnjega razvoja v nai novi dravi.

S taknim projektom se je ahovska zveza Slovenije zaela ukvarjatipred poldrugim letom in je zanj oblikovala posebno strokovno skupino.

Nacionalni ahovski program gradi na programski kontinuiteti dosedanjega dela slovenskeahovske organizacije, po strokovni strani zlasti Centra za napredek aha pri ZS. Polegdokumentov in prispevkov, ki so navedeni v virih, je pomemben domai strokovni temelj indopolnilo priujoemu programu PROJEKT RAZVOJA KAKOVOSTI AHA VSLOVENIJI (1989) ter rezultati njegovega praktinega uresnievanja in raziskav - med drugimtudi rezultati obsene ANKETE (1990), ki je zajela vse temeljne ahovske organizacije ter vsevidneje ahovske delavce in mojstre v Sloveniji.

1. DRUBENI POMEN AHOVSKE KULTURE

Visoko sestavljene strateke igre, ki ob razumni potronji asa omogoajo produciranjeimaginativnih stvaritev lovekovega intelekta, duha in celotne osebnosti, imajo nenadomestljivofunkcijo v loveki kulturi. Med peico zgodovinsko uveljavljenih tovrstnih iger je v evropskemkulturnem prostoru ah e dobro tisoletje dominanten predstavnik.

A. DEDIINA CIVILIZACIJE, KI POSEGA NA PODROJAIGRE, PORTA, UMETNOSTI IN ZNANOSTI

(oris razsenosti ahovske kulture in njenega razvoja)

1. GENEZA IN VSEBINA AHOVSKE IGRE

Dvatisoletno dediino loveke civilizacije - ahovsko igro, je v 6.stoletju elita kitajskih in


7/51

6

indijskih uenjakov rekonstruirala v dvorazsenostni model dialektinih procesov v naravi,1ki jihna ahovnici poganjata kritina razuma in osebnosti obeh antagonistov ahovskega boja2.

V nadaljnjem zgodovinskem razvoju je ahovska igra dokonno dogradila svojo notranjo strukturo,najprej z modrostjo cvetoe blinjevzhodne civilizacije, pol tisoletja kasneje pa e z renesannodinamiko evropskega Novega veka. Ob koncu 19.stoletja je bila vzpostavljena celovita teorijanjenih notranjih zakonitosti in s tem pogoji, da je v naem stoletju dozorela v enonajkompleksnejih podroij loveke kulture, ki v sebi zdruuje prvine igre, porta, umetnosti inznanosti.

Osnovo sodobne ahovske paradigme sestavlja organsko povezan sistem igre, porta,umetnosti in znanosti.

Z drugega zornega kota - e gledamo na ahovskega igranje kot na proces, ga danes razumemokot modeliranje ivljenjske borbe na psiholoki in na abstraktno filozofski ravni. ahovskomodeliranje ivljenjske borbe lahko poteka le v obliki portne borbe. Ta je oblika ahovskegabivanja, vsebina pa je bila in ostaja ahovska ustvarjalnost.

Glede igralevega duhovnega dojemanja ahovske vsebine je ustvarjalnost v igralnem procesu boljpovezana z meditacijo, portne prvine pa s koncentracijo, osredotoenostjo pozornosti.

2. POJAVNE OBLIKE AHOVSKE IGRE, KI SO DANES V OSPREDJU

- Razline oblike igralne ahovske dejavnosti, ki se med seboj kvalitativno razlikujejo glede na toali je pri njih poudarek na igralnih, portnih, umetnostnih ali znanostnih vsebinah, npr: klasiniturnirski ah, dopisni ah, turnirski ah s pospeenim igralnim tempom (RAPID CHESS), hitropotezniah (BLITZ), proste partije, slepa izvajanja in druga izvajanja s prednostjo (tim. handicapprodukcije), simultanke, tekmovanja raunalnikov, itn.

- Problemski ah in ahovska kompozicija kot posebna zvrst ahovske ustvarjalnosti, ki ima

1est vrst ahovskih figur predstavlja pet staro-indijskih elementov (zemlja, voda, zrak, ogenj in eter) in njihovo

kakovostno spreminjanje (kmetova sposobnost promoviranja v razline vrste figur). Gibanja teh figur na ahovnici

predstavljajo osnovna geometrijska gibanja v naravi.Odtod sledi najbolj splona definicija aha kot tiridimenzionalnega sistema, sestavljenega iz prostora (ahovnica kotdvorazsenostni model zemlje), materije (figure kot simboli petih elementov), asa (ahovske poteze oz. tempi) inlovekovega duha, ki vodi borbo med belim in rnim na osnovi dialektinega miljenja, ki ga zahteva strukturno vgrajenadialektika v ahovski igri (Bidev 1972).

2Antagonizem, ki ga na ahovnici uprizarja ustvarjalni lovekov duh, ponazarja boj med tezo in antitezo v prirodnih

procesih, ki postopno pripelje do stabilnega entropijskega maksimuma, do ravnoteja v katerem ni venapetosti, in s tem doneodloenega izida kot naravnega izida ahovskega spopada (Needham 1962, Bidev 1972).


8/51

7

tisoletno tradicijo in pri kateri so v ospredju estetsko umetnostne in znanostne vsebine.3

B. AHOVSKA IGRA KOT VZGOJNO-FORMATIVNO SREDSTVO, KIIMA BLAGODEJNE UINKE NA RAZVOJ INTELEKTA IN DRUGIHPSIHINIH FUNKCIJ, NA OBLIKOVANJE ZNAAJA IN CELOTNE

OSEBNOSTI

1. IZKORIANJE PEDAGOKIH UINKOV AHA V PRETEKLOSTI

Vzgojno-formativne, tj. vzgojno-oblikovalne uinke ahovske igre, so nartno izkoriali e vprejnjih zgodovinskih obdobjih. Igra na ahovnici je imela pomembno vlogo e vsrednjevekem sistemu vzgoje posvetnih fevdalcev, v katerem je prevzela tehten dele njihoveintelektualne vzgoje4. Po drugi strani pa je bila za podrejene sloje "kraljevska igra" tudi zaradi tehformativnih odlik nezaelena in esto prepovedana.

Tudi v kasnejih obdobjih so veliki misleci visoko ocenjevali univerzalnost vzgojno-formativnihuinkov ahovske igre5.

Vse te ocene v marsiem potrjuje tudi sodobna pedagoka praksa in raziskave, ki dajejo o vzgojno-formativnih funkcijah ahovske igre naslednjo sliko:

2. AH SPODBUJA INTELEKTUALNI RAZVOJ,

zlasti vpliva na razvijanje loginega miljenja in na pridobivanje intelektualnih navad in vein6.

3Vrednost ahovskega problema ocenjujemo po njegovi matematini, geometrijski, filozofski, estetski, portni in analitini

vsebini (Petrovi1971).

4Splona zgodovina pedagogike navaja, da je imela igra na ahovnici kot ena izmed sedmih vitekih ve in nalogo, da

"razvija sposobnost orientiranja v razlinih situacijah na polju in v gozdu, iznajdljivost in sposobnost izdelave narta za napadin obrambo" (Zaninovi1988).

5Leta 1531 zapie Sir Thomas Elyot v svoji znameniti BOOK OF THE GOVERNOR, s katero je osnoval kasnejo "klasino

vzgojo" anglekih zasebnih ol, naslednje besede: "izmed vseh iger, ki ne vsebujejo telesnega naprezanja, je najpriporoljivejiah: zato ker je resnino izborni pripomoek, ki ostri razum in razvija spomin. Igranje aha postane e posebej priporoljivo,e smo prebrali in upotevali nasvete glede ahovskega razmiljanja."Reprezentativen za nekoliko kasneja prievanja o vzgojnih odlikah ahovske igre je esej MORALS ON CHESS amerikega

dravnika in izumitelja Benjamina Franklina (1786).

6Raziskave - tudije spoznavnih (kognitivnih) stilov in testiranja sposobnosti sklepanja - potrjujejo, da metodi no


9/51

8

Ugotavljanjo npr., da je v osnovni oli primerneje trenirati logino miljenje s pomojo ahovskegaigranja kot s pomojo ubenikov logike, saj je znano, da se lovek v procesu igre ui mnogo boljmotivirano in uinkoviteje kot na ostale naine.Pedagoki klasik V.Suhomlinskij (1973) povzema svoje izkunje z ugotovitvijo, da si brez aha nemore predstavljati polnovrednega oblikovanja duhovnih sposobnosti mlajih osnovnoolcev, zatonaj bi ga vpeljali ravno v osnovne ole7.

ah je izvrstna ola analitinega in premortnega (konvergentnega) miljenja, navaja na doslednostmiselnih operacij, razvija sposobnost predvidevanja in uvidenja, da morajo odloitve sloneti narealnih pogojih in tonem izraunu.

ahovsko spopolnjevanje razvija tudi sposobnosti primerjalne miselne analize, klasificiranja inposploevanja. Oblikuje sposobnost za iskanje optimalnih reitev v kompleksnih poloajih podskrajnimi pogoji. S ahom krepimo krepimo operativni spomin, sposobnost zbranosti inosredotoenosti8ter zmonost hitrega prenosa teia koncentracije.

ah razvija neodvisno miljenje in osebnostno aktivnost9.

3. AH RAZVIJA USTVARJALNO MILJENJE

Igranje aha razvija vse sestavine ustvarjalnega miljenja10, saj pride v posameznih fazah reevanja

treniranje aha razvija pri osnovnoolskih otrocih logino miljenje, intelektualno sposobnost za uenje in prispeva k njihoviolski uspenosti. Uenci, ki so se v oli sistematino ukvarjali s ahovsko interesno dejavnostjo bistveno odstopajo od

uencev, ki so se na primerljiv nain ukvarjali z drugimi dejavnostmi (modeliranje, pevski zbor, itd.). Odstopajo po vejipripravljenosti za razmiljanje, po veji uinkovitosti razmiljanja in po manj impulzivnem spoznavnem stilu (Kauke 1988).

7Ena izmed raziskav Venezuelskega ministrstva za razvijanje inteligentnosti je vkljuevala dve skupini po 50 otrok, ki sta

dosegli enake rezultate na Wechslerjevem inteligennem testu (WISC IQ). Eno izmed skupin so nato intenzivno pouevali vahovski igri, nato ponovno testirali in ugotovili pomemben dvig inteligennega kvocienta. Ti in drugi ugodni rezultatipredhodnih raziskav so privedli k odloitvi, da je od leta 1988 ahovski pouk obvezen olski predmet za vse osnovnoolce vtej junoameriki dravi. (Marjoram 1988)

8Mnogokrat citirane eksperimentalne raziskave sovjetskih psihologov (Djakow, Petrowski, Rudik 1927) so s primerjalno

analizo ahistov in neahistov med 12. in 16. letom starosti ugotovile pri prvih premo v intenzivnosti osredotoenosti(koncentracije), v predstavljivosti (imaginaciji) in v spominu.

9To, e iz srednjega veka poznano ugotovitev, sta med drugimi potrdili tudi raziskavi psihologov Alfreda Bineta (1894) in

A.Neaeva (1928).

10Empirino je bilo dokazano, da sistematino treniranje aha spodbuja pri uencih sestavine ustvarjalnega miljenja kot so

izvirnost (originalnost), tekonost idej (fluentnost), miselna elastinost in razvijanje idej (Kauke 1988). O tem, da ah pomagapri razvijanju intuicije in ustvarjalnega miljenja, priajo tudi psiholoke raziskave J.Ponomareva, V.Pukina in O.Tihomirova(Tihomirov 1969).Pri nas tovrstnih raziskav e nismo opravljali, vendar sodi ah po oceni tirih slovenskih univerzitetnih uiteljev psihologije


10/51

9

ahovskih problemov do izraza predvsem sintetino, intuitivno in raznosmerno (divergentno)miljenje. Ta uinek dodatno poveuje izjemno visoka vsebnost problemskih situacij v ahovskiigri.

4. AH VZGAJA IN OBLIKUJE ZNAAJ

ahovska partija ni samo spopad dveh umov ampak tudi kosanje dveh volj in znaajev, ter zahtevain razvija samodisciplino, odgovornost, sistematino samokontrolo , objektivnost in ekonominostravnanja, iznajdljivost in neodjenljivost tudi v navidez brezupnih situacijah. Zato spodbuja uspenostrategijo boja z negativnimi emocijami in stabilnost v stresnih poloajih.

V strukturo ahovske igre so vgrajeni pogoji za ostro vzajemno kritiko ter tekoe povratneinformacije v obliki nasprotnikovih potez, portnih rezultatov in estetskih dosekov ustvarjanja.

S ahom razvijamo vrsto duevnih procesov, ustveno stran lovekove osebnosti, oblikujemomoralna in etina stalia ter smisel za lepoto.

ah je druabna igra in blagodejno vpliva na razvoj komunikativnih rt karakterja in socializacije11.

5. NADARJENI IN MANJ NADARJENI, MLAJI IN STAREJI OTROCI

Tom Marjoram (1988), vodilna osebnost za vzgojo nadarjenih otrok v Veliki Britaniji, posvea vsvoji monografiji POUEVANJE SPOSOBNIH OTROK celo poglavje pomenu, ki ga ima ahovskoigranje za razvoj sposobnih otrok in dokazuje, da "je ah izvrstna igra za vse otroke od petega do95.leta starosti in je lahko posebej zanimiva in koristna za sposobne otroke". Razbija tudi pedagokipredsodek, da ah za vzgojo predolskih otrok ni najbolj primerna igra12.

Po drugi strani pa je ahovska igra izjemno priporoljiva tudi za podpovprene ali "manj nadarjene"otroke, e jih le uspemo motivirati zanjo. Pedagoko psiholoko izobraen ahovski uitelj lahko

(Lamovec, Poli, Musek, Pejak) med najustvarjalneje lovekove dejavnosti (Pejak 1987).

11Dve tudiji o igranju aha in socialnem vedenju so opravili v vici in ZDA. Prva ugotavlja, da u enje ahovske igre

pomembno krepi socialno vedenje, medtem ko je bila amerika tudija usmerjena na preuevanje kako naj bi otrokom zagresivnimi tendencami pomagali pri obvladovanju teh teav s pomoju uenja ahovske igre. Rezultati tudije potrjujejo

domnevo, da bi ahovska igra lahko delovala terapevtsko pri obravnavi motenih in neprilagojenih otrok. Tudi kontroliraneksperiment v neki izraelski oli je pokazal, da uenje aha nedvomno blagodejno vpliva na vedenje uencev. (Marjoram1988)

12Kako spodbudno lahko vpliva na otrokov razvoj uenje aha v najrosnejih letih je udovito opisano v knjigi VSAK

OTROK JE LAHKO GENIJ!, ki govori o razvoju "udenih" sester Polgar (1990).


11/51

10

vedno organizira ahovsko igranje in uenje tako, da doivljajo uspehe pri ahu vsi, ki so zanjnotranje motivirani!13

6. REKREACIJSKO, PREVENTIVNO IN TERAPEVTSKO SREDSTVO ZAOHRANJANJE MENTALNEGA ZDRAVJA

- ahovska igra je izvrstno druabno razvedrilo in duhovna rekreacija za vse tiste ljudi, ki radirazmiljajo tudi tedaj, ko se zabavajo, igra, ki omogoa radosti ustvarjanja in uitke zmage, ne da bis tem nasprotnika prizadeli ali poniali.

- V nasprotju z lainim mnenjem se ahovsko igranje e od nekdaj potrjuje kot izvrstna sprostitevpo najnapornejem intelektualnem delu.14

- Medicina priporoa igranje aha kot izvrstno preventivno sredstvo pred razlinimipsihosomatskimi boleznimi15in kot psihoterapijo, ki ohranja mentalno zdravje;

- Ob rastoi nezaposlenosti in podaljani ivljenjski dobi izstopa potreba po polnovrednoizpolnjenem prostem asu - ahovska igra je sprio svoje dostopnosti vsem socialnim slojem instarostnim skupinam izvrstno sredstvo v ta namen;

- Kaj ve od od obutka ustvarjalnega zadovoljstva ob ahovskem bojevanju in izpopolnjevanjulahko ponudimo telesno prizadetim otrokom? Tam kjer so razvili ustrezne tehnoloke inelektronske pripomoke igrajo telesno prizadeti otroci - tudi slepi - z veseljem in dobro.

7. POVZETEK

(a) Lahko sklenemo, da igranje aha in ahovsko spopolnjevanje oblikuje osebnost v vsehnjenih razsenostih in prispeva k njenemu kompletiranju. V tem procesu gre za ravnotenoizkorianje in razvijanje obeh moganskih polovic (na levi strani analitinega, loginega, nadesni pa sintetinega, intuitivnega miljenja) , kar je pedagoka dragocenost, ki je pri veini olskihpredmetov dosti teje dosegljiva.

(b) Uinkovitost ahovske igre kot vzgojno-formativnega sredstva izhaja iz njene strateko-

13Blagodejne uinke sistematine osnovnoolske ahovske interesne dejavnosti na otrokovo psiho ugotavljajo tako prinadpovpreno kot pri povpreno in podpovpreno uspenih uencih v oli (Hartmann 1988).

14Sloviti matematik I.M.Vinogradov je to trditev ponazoril s postopnim tekaevim zaustavljanjem po konanem sprintu.

Podobno mora uenjak preklopiti na manj napeto, vendar e vedno umsko delo. ahovska igra naj bi bila v ta namen najboljasprostitev.

15Gerontologija priporoa igranje aha kot preizkuenega preventivnega sredstva pred arteriosklerozo.


12/51

11

problemske in estetsko-umetnostne vsebine ter portno tekmovalne oblike. Ob ustreznemuiteljevem strokovnem in pedagokem pristopu ter uenevi motiviranosti bodo navedenesistemsko vgrajene znailnosti ahovske igre nujno spodbujale ustvarjalnost in razvijale oziromakrepile uinkovite intelektualne strategije in veine, znaajske vrline ter emocionalno stabilnost inpsihino pripravljenost.

(c) Igralna in portno tekmovalna oblika ahovske igre motivirata za napor, kar ob strukturnovgrajeni sprotni kritiki igraleve aktivnosti zagotavlja, da se najvije oblike uenja (problemskouenje) poveejo z najuinkovitejimi naini uenja (izkuenjsko uenje) in strategijamiprocesiranja informacij (grajenje prepletene spoznavne mree v dolgoronem spominu), karomogoa:

- eleno smer v razvoju posameznikovega spoznavnega stila;

- prenos (transfer) generaliziranih intelektualnih strategij, metod in vein, ki so bilepridobljene v procesu ahovskega spopolnjevanja, na splono intelektualno sposobnost zauenje;

- blagodejen vpliv na razvijanje ustvarjalnosti, oblikovanje znaaja ter socializacije.

(d) Transferne uinke ahovskega izobraevanja na olska una podroja se da ekonominoizkoriati tudi z neposrednim vkljuevanjem ahovskih vsebin v matematine in raunalnikeolske une narte.16

(e) Uveljavljanje vzgojno-formativnih funkcij aha olajuje dejstvo, da je ahovska igra dostopnavsem starostnim obdobjem (od zgodnjih predolskih let dalje), da je materialno nezahtevna terenako primerna za oba spola.

(f) Navedene ugotovitve o pedagoki pomembnosti ahovske igre se ujemajo z novejimipedagokimi koncepti, ki trdijo, da je igra kapitalna metoda uenja in razvijanja osebnosti, zaradiesar mora najti svoje mesto na vseh stopnjah vzgojnoizobraevalnega sistema, od predolskihzavodov do univerze.

8. PROBLEMATIKA

16V kanadski zvezni dravi QUEBEC pouujejo ahovsko igro otroke od 7.leta starosti dalje pri rednih olskih urah

matematike v okviru novega matematinega programa DEFI MATHEMATICS, ki ga je odobrilo dravno ministrstvo za olstvo.Vsi ubeniki tega novega matematinega programa vkljuujejo ahovske vsebine. Avtorji verjamejo, da si bodo otroci znjegovo pomojo znatno bolje razvili sposobnosti za reevanje problemov. Rezultati predhodnega eksperimentalnega poukaso to hipotezo statistino potrdili (Bevand 1986).


13/51

12

v svetu:

Uinkovitost ahovske igre kot pedagokega sredstva seveda ni dana sama po sebi, ampak jepogojena e s celo vrsto drugih drubenih in pedagoko psiholokih dejavnikov. Ob medsebojnemuinkovanju neugodnih drubenih dejavnikov z neustrezno ahovsko vzgojo lahko pride tudi donegativnih posledic za posameznikov osebnostni razvoj. Zato je povsem zgreeno mnenje, da jedober ahist e dober uitelj mladih igralcev. Poleg ahovske strokovnosti in kultiviranosti jepotrebno pedagoko-psiholoko znanje in poznavanje specialne metodike ahovskegapouevanja za doloeno starostno obdobje oziroma stopnjo spoznavnega razvoja.

Ker visokoolsko izobraevanje ahovskih uiteljev in trenerjev marsikje e ni uveljavljeno, niudno, da je pomanjkanje ustrezno izobraenih ahovskih uiteljev glavna ovira pripraktinem uveljavljanju vzgojno-formativnih odlik ahovske igre.

Prva ovira e vedno ostaja premajhna razirjenost spoznanj o vzgojno-formativnih monostihahovske igre, eprav marsikje ni venajvija, saj v zadnjih desetletju mnoge evropske in amerikedrave vpeljujejo ahovsko igro v osnovno olo17 ne le v obliki ahovske interesne dejavnostiampak tudi kot eksperimentalni ali izbirni olski predmet. Za izbirni ahovski predmet se otrociobiajno lahko odloajo od prvega do tretjega razreda osnovne ole (npr. na vedskem), ponekod(npr. v Avstriji) pa tudi v srednjih olah.

ahovsko igranje se iri tudi v predolske vzgojne zavode.

Pedagoka teorija in raziskovalna dejavnost se e premalo vkljuujeta v preuevanje celega prepletaproblemov18, povezanih z vkljuevanjem ahovske igre v osnovne in srednje ole ter v predolskeustanove.

17vedska, Danska, obe Nemiji, Nizozemska, Anglija, Francija, panija, vica, Avstrija, Madarska, Bolgarija, Sovjetska

zveza, Kanada, ZDA, Kuba, Mehika, Argentina, Venezuela, Peru, Junoafrika unija, Avstralija, itd. (Krogius in Gerunskij1987, Makai 1986, Marjoram 1988).

18Glavni problemi (in vpraanja)so naslednji:

- Ustvarjanje niza pogojev, ki so potrebni za oblikovanje otrokovega trajnejega interesa za ahovsko igro. Pri tem je polegpedagokih in psiholokih pogojev odloilno zlasti pozitivno drubeno vrednotenje ahovske kulture, tako v makro kot vmikro socialnem okolju (Krogius 1986).- Mnoineje in kvalitetneje izobraevanje ahovskih uiteljev (in trenerjev), ki bi moralo sprio visokih zahtev popedagoki izobraenosti in poudarjene povezave aha s psihologijo potekati v okviru posebnih ahovskih usmeritev na

visokoolski ravni - v interdisciplinarnem okviru pedagokih, psiholokih in portnih fakultet (Kostjukova 1984)- Kateri so tisti najbolji pogoji za uenje aha, ki bodo dali optimalni transferni uinek na otrokov intelektualni in osebnostnirazvoj (Strobel 1988)?- Kakna naj bo strukturiranost ahovskih lekcij, njihova teavnost in una metodika za razline starostne stopnje (Sydow1988)?- Na katerih olskih stopnjah naj bo ahovski pouk organiziran v obliki rednega izbirnega olskega predmeta in ne le v oblikiinteresne dejavnosti?- Mone povezave in monosti skupnega raunalnikega in matematinega pouka s ahovskim poukom v osnovni in srednjioli (Bevand 1986).


14/51

13

in v Sloveniji:

Osnova, na kateri bi lahko temeljil eleni razvoj pedagokega aha v Sloveniji, je vsebovanapredvsem v

(a) v bogati tradiciji mednarodnih uspehov slovenskega aha;(b) v tradiciji in mnoinosti osnovnoolske ahovske interesne dejavnosti ter medolskihahovskih tekmovanj;(c) v tevilnih prizadevnih, eprav strokovno in zlasti pedagoko veinoma premaloizobraenih mentorjih;(d) v zametkih vijeolskega izobraevanja ahovskih uiteljev na Pedagoki fakulteti vMariboru;(e) v zametkih profesionalnega razvoja stroke in izobraevanja v okviru vije ahovske olepri ahovski zvezi Slovenije;

Kljub priljubljenosti aha v Sloveniji, njegovim velikim mednarodnim uspehom ter navedenimmonostim, ki izvirajo iz tega, pa praktino uveljavljanje pedagokega aha v Sloveniji e vednostagnira ker

(a) se v Sloveniji s ahovsko pedagoko stroko e vedno nobena izobraevalna inznanstvenoraziskovalna institucija ne ukvarja nartno;

(b) druba doslej niti ahovski zvezi Slovenije ni zagotavljala sredstev za vsaj enegastrokovnjaka, ki bi profesionalno sledil razvoju stroke v svetu in prenaal njene doseke naslovenska tla;

(c) brez profesionalne ahovsko-pedagoke razvojne in izobraevalne baze ni mogoeizobraevati ahovskih uiteljev, posledino pa tudi osnovnoolska ahovska interesnadejavnost ne more dovolj kvalitetno opravljati svoje pedagoke funkcije;

Drubeni ukrepi, s katerimi bi dolgorono zagotovili pogoje za optimalno izkorianje bogatihpedagokih potencialov ahovske igre, so torej na dlani...

C. ZNANOST IN AH

Povezanost med ahom in znanostjo se kae v treh razsenostih:(1) v pomenu aha za razvoj drugih znanosti,(2) v razvoju samega aha kot znanosti in(3) v vlogi znanosti za razvoj ahovske igre same.


15/51

14

1. POMEN AHA ZA RAZVOJ ZNANOSTI

ah je imel in ima vedno pomembnejo vlogo v razvoju nekaterih znanosti. Zgodovinsko je nastalkot sinteza dosekov indokitajske astrologije in modrosti, kasneje pa se je ahovska analogijapokazala za plodno v teoretskih konceptih razlinih znanosti in se esto pojavlja v mnogihkontekstih znanstvene misli. Poznane so npr. ahovske teoretske analogije in modeli v filozofiji,19lingvistiki,20matematiki, v zadnjem stoletju pa zlasti v raziskavah umetne inteligence in na mnogihpodrojih psihologije, zlasti psihologije miljenja.21Dvatisoletna zgodovina ahovske igre je neposredno povezana z zgodovino loveke civilizacije,zato ima njeno preuevanje pomen za doloene veje obe zgodovine in etnografije - poznana sonpr. pomembna arheoloka odkritja na podlagi ahovskega materiala. Zasidranost ahovske kulturev zahodni civilizaciji in nainu miljenja odraa splona razirjenost ahovske metaforike, ki jemono obogatila njen slovar (npr. pravno terminologijo).

2. AH KOT ZNANOST22IN POMEN ZNANOSTI ZA RAZVOJ AHOVSKE IGRE

Odloilen korak pri vstopu ahovskega raziskovalnega podroja v svet znanosti je bil storjen predslabim stoletjem, ko je bila vzpostavljena splona teorija aha. Zadnja desetletja se hitro razvijajokrosdisciplinarne vede o ahu, zlasti psihologija aha (temelji predvsem na psihologiji miljenja)pa tudi sociologija aha (sociologija kulture) ter metodika pouevanja in treniranja ahovske igre za

19Filozofu Wittgensteinu je ah predstavljal idealno analogijo za zaprt sistem pravil - v enem svojih temeljnih filozofskih

del ga je uporabil kot model osnovnih filozofskih vpraanj.

20De Saussure, utemeljitelj strukturalne metode v lingvistiki, ki je dala peat vsem humanistinim vedam tega stoletja, je v

svojem temeljnem teoretskem delu uporabil ahovski model, da bi pojasnil bistvo svoje doktrine, in napisal, "da je od vsehanalogij, ki si jih je mogoe zamisliti, najplodneja ta, ki jo lahko potegnemo med funkcioniranjem jezika in partijo aha".

21Po oceni nobelovca H.Simona je ah standardna naloga okoli katere se zbira psiholoko znanje in razumevanje.

Skupaj z W.Chase-om je "ugotovil, da je za raziskovanje miljenja najbolj primerna ravno ahovska igra, ker je zelo dobrostrukturirana in s formalne strani enostavna naloga, ki vkljuuje visoko selektivno iskanje skozi problemski prostor." (cit. poTancig 1983). Raziskave s podroja psihologije miljenja, ki zajemajo iz ahovskega miljenja, imajo stoletno

nepretrgano tradicijo, od Alfreda Bineta, zaetnika mentalnega testiranja, pa vse do danes.

22Vsaka ahovska partija je poskus, ki ga lahko razlenjujemo in ponavljamo v izpopolnjeni obliki. To omogoa

matematizem aha, saj je v njem vse kvantirano in geometrizirano. Zato se ah lahko razvija kot znanost (Bidev 1972, Vidmar1961 - cit. po Bidev), ki vsaj posredno oplaja tudi druge znanosti (npr. psihologijo miljenja in raziskave umetne inteligence).ahistovo miljenje je po svoji osredotoenosti in ustvarjalni napetosti - ne glede na specifinost podroja, ki ga preuuje -sorodno miljenju znanstvenika. Izpopolnjevanje v ahovski igri zahteva od ahista doloeno stopnjo znanstvenoraziskovalnekulture.


16/51

15

otroke razlinih starostnih obdobij (pedagoka psihologija). Vse pogosteje so razline medicinskeraziskave o ahistovih psihofizinih obremenitvah med turnirsko igro.

Prelomno razdobje v razvoju aha nastopa z doseki kibernetinih raziskav na podroju aha, ki obvzporednem hitrem razvoju raunalnike tehnologije omogoajo, da najbolji ahovski raunalnikiprogrami postopno dosegajo velemojstrsko mo.23

D. ESTETSKE IN UMETNOSTNE RAZSENOSTI

Estetska razsenost je v ahovski igri mono prisotna. Eksperti trdijo, da gre pri vrhunskihahovskih dosekih za umetniko konstruiranje loginega prostranstva.24 Vrhunske ahovskestvaritve dajejo obutek popolne holistine lepote.

Estetska razsenost se odraa tudi v ekonominosti, ki je ahovskemu ustvarjanju imanentna v vsajdveh oblikah. Najprej preko asovne omejitve zaradi katere je treba analizo med zaporednimipotezami racionirati - proces, ki udovito osredotoa duha. Po drugi strani ahist obiajno ne morenekaznovano odigrati poteze, ki ni neogibno potrebna. V ahu predstavlja ekonominost vekotzgolj estetsko zadovoljstvo - obiajno je odloilnega pomena za izid partije.

E. AH KOT PORT

portna razsenost je vsekakor eno bistvenih obeleij ahovske kulture. ahovski igri staimanentni obe bistveni obeleji porta -tekmovalnost in igrivost.25V sodobnem razvoju ahovske

23Ker ahovska igra vsaj teoretsko ni neizrpna se zastavlja vpraanje, ali bo raunalnika tehnologija obvladala

ahovsko igro?Podatki o teoretski konnosti ahovske igreso naslednji: Vse mone figurne razporeditve na ahovnici lahko predstavimo s43-mestnim tevilom. Odtod so matematiki izraunali, da teoretsko konnost ahovske igre lahko izrazimo z18.900-mestnim tevilom vseh monih ahovskih partij! Velikosti tega tevila se ne da predstavljati niti z vesoljskimirazsenostmi, saj je tevilo vseh elektronov v vesolju v primerjavi z njim zanemarljivo majhno! (Petrovi 1971).

24 M.Botvinnik, bivi svetovni prvak, je napisal "e je akustika znanost, ki preuuje svet zvoka, je glasba umetnost, ki

razgrinja lepoto tega sveta; e je logika znanost, ki razgrinja zakonitosti miljenja, tedaj je ah umetnost, ki logino stranmiljenja osvetljuje v obliki umetnikih podob."

Slinega mnenja je tudi ruski estet Kunycin: "e opredeljujemo glasbo kot DESIGNglasbenega prostranstva, potem lahko enakoutemeljeno trdimo, da gre pri ahovski ustvarjalnosti za umetniko konstruiranje loginega prostranstva."

25Sodobni teoretiki (gibalno vsebinskega) porta smatrajo za tretje bistveno obeleje porta gibalno vsebino, vendar je

vpraanje, e ni taka definicija bolj odraz drubene moi gibalno vsebinskega portnega podroja, kot pa vsebinskega stanja.Vsekakor je ta definicija porta predmet ideolokega boja in tudi njegov rezultat, saj ima realne in daljnosene drubeneposledice za tiste porte, ki po "gibalni" definiciji niso "pravi" porti.Gre za to, da je pojem porta iri od pojma telesne kulture ravno v tem , da se v domeni igre in tekmovanja ukvarja tudi zduhovnimi in ne le s telesnimi doseki.Kakorkoli e, definicija, ki priznava za portna samo tista podroja, za katera je bistveno obeleje telesno gibanje v


17/51

16

kulture je portna razsenost eden najpomembnejih ali celo najpomembneji poganjalec njenegarazvoja.26ahovska stroka in izobraevanje, ki sta zaradi svoje interdisciplinarnosti razpeta medpsiholoke, pedagoke in portne znanstvenoraziskovalne in izobraevalne institucije, sta takomarsikje v svetu dobila svoje matino mesto ravno na portnih fakultetah in institutih.

2. IZHODINO STANJE

A. SLOVENSKA AHOVSKA KULTURA IN NJENI MEDNARODNI DOSEKI

- Slovenski ah ima dolgo in bogato tradicijo, saj je bil e sredi prejnjega stoletja zelo razirjen vslovenskih deelah tedanjega Avstroogrskega cesarstva in je z imeni Plahuta, Kos, Uriin drugi vproblemskem ahu dosegal visoko evropsko raven . Prvi se je e leta 1858 trajno vpisal vzgodovino ahovske igre s svojim teoretskim odkritjem, tim. Plahutovim seiem.- Leta 1868 se pojavi prva ahovska rubrika s slovenskim ahovskim izrazoslovjem v ljubljanskocelovkem literarnem meseniku Slovenski glasnik in nato e v drugih literarnih revijah.- Leta 1911 vstopi Milan Vidmar z velikim turnirskim uspehom v San Sebastianu med pe icoizbrancev svetovnega ahovskega vrha in vztraja med njimi dve desetletji.- Leta 1912 je bil ustanovljen prvi slovenski, Ljubljanski ahovski klub.

- Po prvi svetovni vojni so slovenski ahisti prevzeli vodilno mesto v Jugoslaviji ter biliindividualni in motveni dravni prvaki (Ljubljanski ahovski klub).- V tridesetih letih se je prebil med prvo deseterico svetovnega aha Vasja Pirc, svetovno priznaniahovski teoretik in avtor tim. Pireve obrambe.- Na Bledu so leta 1931 slovenski ahisti uspeno organizirali veleturnir, ki je bil ena najvejih

ojem, telesnem pomenu(telesno kot nasprotje duhovnemu), ne pokriva celotne portne prakse- vsaj ahovske portne ne.

26A.Timofeev, vodja ahovskega oddelka pri vsezveznem znanstvenoraziskovalnem institutu za telesno kulturo (VNIIFK)

v Moskvi:

"V sistemu LOVEK - AHOVSKA IGRA imamo pri interakciji nasprotnikov v procesu ahovske igre opravka sahovsko igro kot portno zvrstjo. Preuevanje aha kot portne zvrsti je nujna in temeljna raziskovalna smer tegasistema... Za poglobljeno preuevanje ahista - portnika je smotrno izkoriati doseke in metodoloki aparat sodobneportne znanosti.portna znanost raziskuje vpraanja portnikove tekmovalne aktivnosti in treniranja, procese izrpavanja in obnavljanja sil;dejavnike, ki vplivajo na uspenost portnikovega nastopanja, pa tudi probleme psiholoke stabilnosti, prognoziranja portnihdosekov, kompleksne kontrole pripravljenosti portnikov na tekmovanja in druge.Vse nateto more in mora postati predmet znanstvenih raziskav tudi v ahovskem portu."


18/51

17

svetovnih ahovskih prireditev med obema vojnama.- Leta 1935 je bila ustanovljena Slovenska ahovska zveza kot edina nacionalna ahovska zveza natleh tedanje Jugoslavije.

- Po osvoboditvi leta 1945 je ah doivel vsesploni razmah, slovenski ahisti pa so e nadaljevztrajali med vodilnimi v Jugoslaviji, ki je postajala svetovna ahovska velesila.- Leta 1950 poseejo slovenski ahisti znova v sam svetovni vrh s svojim vsaj polovinim deleempri osvojeni zlati olimpijski medalji za jugoslovansko reprezentanco.- Vasja Pirc, Milan Vidmar ml., Stojan Puc, Bruno Parma in Albin Planinc so poleg dubrovnikezlate osvojili za jugoslovansko reprezentanco e 4 srebrne (leta 1962, 1964, 1968 in 1974) in 4bronaste medalje (1952, 1954, 1970 in 1980).- Parma, ki je osvojil kar 6 olimpijskih medalj, je leta 1961 postal tudi svetovni mladinski prvak.- Slovenski klubi (K Maribor, Ljubljanski ahovski klub, Novinar) so bili dolga leta mednajuspenejimi v jugoslovanski ligi in pokalu.

- Po dobrem stoletju posegamo Slovenci e vedno v mednarodni vrh problemskega aha (M.Klasincje npr. za reprezentanco Jugoslavije osvojil leta 1982 naslov motvenega svetovnega prvaka, leta1987 pa drugo mesto na svetu). Realna moslovenske problemske reprezentance je e vedno okolipetega mesta na svetu.

- Pomembni so tudi povojni uspehi na podroju dopisnega aha (predvojni svetovni prvakM.Vidmar, po vojni pa je naslov evropskega prvaka osvojil F.Brglez).

Lahko sklenemo, da je s svojimi izjemnimi mednarodnimi doseki slovenski ah kar celostoletje pomembno prispeval k mednarodnemu potrjevanju slovenske kulture in k utrjevanjunarodne samozavesti.

Upadanje velikih mednarodnih uspehov slovenskega turnirskega aha sovpada s prodoromprofesionalizacije v ahovsko stroko, v ahovsko izobraevanje, treniranje in v turnirsko ahovskodejavnost. Odslej je razvoj vrhunskih ahistov moen le ob podpori profesionalne ahovskestrokovne, izobraevalne in organizacijske infrastrukture.Za razvoj teh pogojev slovenska druba ni imela posluha27. Nasprotno. Znotraj drubenihdejavnosti je bil ahovski kulturi vsiljen sistemski status po katerem je postala samo ena izmedpetdesetih portnih panog, podrejena telesnokulturnim strokovnim kriterijem ter zato potisnjena nadno vrednostne lestvice in zunaj vseh prioritet. S ahovsko stroko se v Sloveniji ne ukvarja nitimatina portna niti katerakoli druga fakulteta, ne more pa se niti ahovska organizacija sama: leta

27Zato so se v zadnjem obdobju mednarodni doseki preselili v tista mejna podro ja pri katerih profesionalni pristop

zagotavlja matina stroka, ki ni ahovska. ahist Ivan Bratko ml. je svetovno priznan izvedenec za umetno inteligenco, ki jo jevelet uspeno razvijal na ahovskem modelu, psihologinja Simona Tancig pa je ubranila odmevno doktorsko disertacijo znaslovom NEKATERI KOGNITIVNI PROCESI V AHOVSKI IGRI.


19/51

18

1986 ji je bilo v skladu s telesnokulturnimi kriteriji ukinjeno financiranje edinega strokovnegasodelavca!

B. PREREZ SEDANJEGA STANJA IN ORGANIZIRANOST

V SVETU:

Organiziranost

Mednarodna ahovska organizacija - FIDE (FDRATION INTERNATIONALE DES ECHECS) sodi potevilu vkljuenih drav (130) med peico najrazirjenejih mednarodnih organizacij nasploh. Vsvojem statutu je zapisala, da si bo prizadevala za irjenje in razvoj aha ter za dvigovanje ravniahovske kulture. Njen moto je GENS UNA SUMUS, vsi smo istega rodu.

V okviru FIDE deluje kot enakopraven druabnik mednarodna komisija za problemski ah - ICCC.FIDE tesno sodeluje z mednarodno organizacijo28 za dopisni ah - ICCF (INTERNATIONALECORRESPONDENCE CHESS FEDERATION).29

Razvojne znailnosti

V zadnjih stoletjih se je ah iz igre priviligiranih slojev raziril vpriljubljeno dejavnost desetinmilijonov ljudi. Zaradi svoje dostopnosti in univerzalnega ahovskega jezika je neke vrsteesperanto, ki brie jezikovne pregrade med ljudmi. Iz simbolnih zapisov lahko kasneje samipreigravajo mojstrske partije in uivajo v stvaritvah ahovske umetnosti ter jih primerjajo s svojimizamislimi, ne da bi jim bilo treba v ivo ali prek TV zaslonov spremljati ahovske prireditve.Vseeno v ahovsko razvitejih dravah vse bolj mnoino spremljajo vrhunske ahovske prireditvepreko TV zaslonov.

Zadnjim dvem desetletjim razvoja ahovske kulture daje peat prava informacijska eksplozija

28FIDE sodeluje e z ve drugimi mednarodnimi organizacijami, ki delujejo na ahovskem podroju, npr: mednarodnozdruenje velemojstrov - GMA (GRANDMASTERS ASSOCIATION), mednarodno zdruenje ahovskih novinarjev - AIPE,mednarodni ahovski komite za gluhoneme - ICSC (INTERNATIONALECOMMITTEE FOR SILENT CHESS), mednarodno zdruenjeslepih ahistov (INTERNATIONALBRAILLE CHESS ASSOCIATION), itd.

29Dopisni ah teoretino omogoa med vsemi turnirskimi zvrstmi najkakovostneje partije (nasprotniki si izmenjujejo

poteze preko dopisnic), ima stoletno tradicijo in izredno razvejan tekmovalni sistem (svetovna posamina in ekipna prvenstva,olimpiado...).


20/51

19

ahovske strokovne literature (na desettisoe naslovov) in informacij, ki jim postaja kos le eraunalnika obdelava podatkov. Zato se pospeeno razvija ahovska programska oprema zaosebne raunalnike, ki so postali neogiben profesionalni pripomoek za vrhunske ahiste. Priahovskem izobraevanju na nijih ravneh se vse bolj mnoino uporabljajo ahovskimikroraunalniki. Nabolji ahovski raunalniki postajajo e resen nasprotnik najboljimahistom, kar obeta novo kvaliteto v ahovskem razvoju. Pospeeno poteka tudi profesionalizacijaturnirske ahovske dejavnosti in organiziranosti.

Za vse ve evropskih in amerikih drav je znailno prodiranje ahovske igre kot vzgojno-formativnega sredstva v osnovne in srednje ole. V ahovsko razvitih dravah se uveljavljaahovsko znanstvenoraziskovalno delo (v okviru ahovskih laboratorijev in univerzitetnihkateder za ah) ter visokoolsko izobraevanje za ahovske trenerje in uitelje (na portnih inpedagokih fakultetah/institutih). Razvijajo se nove krosdisciplinarne znanstvene vede s

ahovskega podroja (npr. psihologija aha, metodika ahovskega pouka).

IN V SLOVENIJI:

Organiziranost in mnoinost: v ahovski zvezi Slovenije je redno registriranih 89 temeljnihahovskih organizacij - TO (klubov, drutev sekcij), ki se v regijah povezujejo v 10 regionalnihahovskih zvez (RZ). RZ so vmesna organizacijska stopnja med RZ in TO. Rednoregistriranih lanov in lanic je 7010.

tevilo ahovskih sekcij in ahistov/tk, ki se vkljuujejo samo v posamezne zvrsti programa

ahovskih tekmovanj (zlasti sindikalnih, medolskih in hitropoteznih ter ostalih rekreacijskihtekmovanj), niso pa redno registrirani, je e nekajkrat veje. Tako poteka mnoien sistemsindikalnih ahovskih tekmovanj, ki se ga v republikem zakljunem prvenstvu udeleuje 40-50ekip, na regijski ravni pa e nekajkrat ve. Medolskih in olskih ahovskih prvenstev se e vednoudeleuje preko 10000 otrok, ki so vkljueni v preko 500 osnovnoolskih ahovskih sekcijah inkrokih.30

Kvalitetni sestav ahistov in ahovskih strokovnjakov- mednarodna raven31:

30Po podatkih in ocenah izpred desetih let (PETLETNI PLAN RAZVOJA AHA V SLOVENIJI ZA OBDOBJE 1981-1985 /1980/) je

tedaj delovalo 580, nekaj let prej pa celo 700 ahovskih krokov (vseh osnovnih ol v Sloveniji je bilo 836), in se jepionirskih ahovskih tekmovanj, ki sta jih organizirali ZS in Zveza prijateljev mladine, udeleevalo po 40.000osnovnoolcev ali 15 odstotkov vse osnovnoolske mladine (Tancer 1975). Med temi kroki jih je po rednem unemprogramu delovalo okoli 250 - tolikno je bilo tudi tevilo ahovskih mentorjev.Sindikalnih tekmovanj se je tedaj udeleevalo 400 ekip s 4500 tekmovalci, vseh ahovskih sekcij pa je bilo 370.Ostali takratni podatki: 6 ahovskih instruktorjev, 2 trenerja, 300 ahovskih sodnikov in 351 igralcev dopisnega aha.

31 257 mojstrskih kandidatov (od tega 15 mladincev), 32 mojstrskih kandidatk in 600 prvokategornikov in 30

prvokategornic predstavlja kvaliteto v slovenskem merilu.


21/51

20

- 4 velemojstri (B.Parma, A.Planinec, S.Puc, E.Buki), 7 mednarodnih mojstrov (V.Musil, J.Barle,Iz.Jelen, D.Polajer, L.Gostia, G.Mohr in A.Grosar) in mednarodna mojstrica (M.Ankerst), 22mojstrov in ena mojstrica z mednarodno licenco (FIDE) ter 12 jugoslovanskih mojstrov in 6mojstric. Na svetovno tokovno lestvico je uvrenih 80 slovenskih ahistov in 16 ahistk, karpredstavlja priblino en odstotekvseh imen na tej lestvici;

- 13 mednarodnih in 12 "zveznih" (bivih jugoslovanskih) sodnikov;- v dopisnem ahu: 1 velemojster (F.Brglez), 3 mednarodni mojstri (J.Bohak, J.Podkrajek,A.Preinfalk), mednarodna mojstrica (Z.Praznik), 7 nacionalnih (bivih jugoslovanskih) mojstrov.

- v problemskem ahu imamo vrsto ustvarjalcev in tekmovalcev, ki dosegajo v razlinih zvrstehtega podroja visoko mednarodno kakovost (M.Klasinc, M.igman, L.Ugren, B.Ostruh, J.Furman).

Glede strokovne organiziranostideluje pri ahovski zvezi Slovenije:

- 5 strokovnih komisij in sicer tekmovalna komisija ter komisije za kakovostni, pionirski, mladinskiin enski ah;- Center za napredek aha, v katerega so vkljuene vse navedene komisije (razen tekmovalne, ki jesamostojna);- 3 odbori in sicer: Odbor sodnikov, Odbor za problemski ah in Odbor za dopisni ah;

ZS ima dva redno zaposlena delavca in sicer strokovnega sekretarja ter strokovnega sodelavca -republikega trenerja in vodjo vije ahovske ole, ki je zadolen za razvoj stroke inizobraevalnega sistema.

V okviru izobraevalno-trenerskega sistema deluje pri ZS:

- triletna republika vija ahovska ola;- mrea triletnih srednjih ahovskih ol, v katero so se doslej uspeno vkljuile tri izmed osmihdelujoih pionirskih ahovskih ol v Sloveniji;- vsakoletni seminarji za trenerje tudentov vije ahovske ole;- polletni seminarji za uitelje srednjih ahovskih ol;- pedagoka spremljava, zunanje vrednotenje, koordinacija in standardizacija dela v srednjihahovskih olah;- 8 (neprofesionalnih) ahovskih trenerjev.

Materialna osnova za delo ahovske organizacije:

Pomanjkanje funkcionalnih ahovskih prostorov je ena pomembnejih ovir ahovskega razvoja vSloveniji. ZS ima v najemu pisarno in prostor za arhiv, v celi republiki pa ima samo 12 TOlastne klubske prostore. TO so slabo opremljene s ahovskimi rekviziti in pohitvom, klubske


22/51

21

strokovne knjinice so redke.

3. SMOTER IN CILJI NACIONALNEGA PROGRAMA TERSPREMEMBA SISTEMSKEGA STATUSA

A. SMOTER IN CILJI

Slovenski narodni in dravni program razvoja ahovske kulture je nepogreljiv del slovenskegadravnega in narodnega programa in obsega tiste kljune usmeritve in naloge, ki so pogoj zauresnievanje stratekih razvojnih ciljev. Program izhaja iz podmene, da bodo svoj dele knjegovemu uresnievanju prispevale tudi mejne dejavnosti.

1. TEMELJNE DRUBENE FUNKCIJE, KI JIH BO OPRAVLJALAAHOVSKA KULTURA V SLOVENIJI

Program nartuje, da bo ahovska kultura opravljala vse tiri temeljne funkcije, ki jih opravlja v

razvitih sodobnih drubah:

1. vzgojno-formativno funkcijo tj. blagodejen vpliv na razvoj lovekovih psihinih funkcij,oblikovanje znaaja in celotne osebnosti;

2.doma in v tujini bo predstavljala kulturo in vitalnost nae drube in jo potrjevala s portnimi inustvarjalnimi doseki ter s sodelovanjem na podroju ahovske kulture;

3.funkcijo duhovne rekreacije;

4. funkcijo polnovrednega kulturno-izraznega in doivljenjskega poklicnega podroja ahovsko

najnadarjenejih in najustvarjalnejih posameznikov.

2. STRATEKI PROGRAMSKI SMOTER IN NJEGOVI SESTAVNI DELI

Strateki programski smoter je


23/51

22

postopno doseganje takne ravni slovenske ahovske kulture, kakrna je znailna zaahovsko najbolj razvite deele.

Sestavni deli tega smotra so:

l.Mnoino ahovsko opismenjevanje mladine;

2.Mnoino in kakovostno uporabljanje formativnih in drugih blagodejnih uinkov ahovske igre,zlasti na posameznikovo ustvarjalnost ter umski, znaajski, motivacijski in celostni osebnostnirazvoj;

3.Dvigovanje splone ravni slovenske ahovske kulture s kvalitetno ponudbo ahovskega olskegain izvenolskega izobraevanja, slovenske strokovne in poljudne ahovske literature ter drugeinformatike, ahovskih prireditev in razvejanega tekmovalnega sistema;

4. Zagotavljanje vseh potrebnih pogojev za nemoten razvoj ahovske ustvarjalnosti nadarjenih inmotiviranih posameznikov na izobraevalno trenerskem, portnem, strokovno publicistinem in navseh drugih podrojih ahovske kulture;

5. Uvajanje rednega olskega izobraevanja profesionalnih ahovskih uiteljev in trenerjev terustrezna profesionalizacija znanstveno-raziskovalnega in drugega strokovnega dela, delno tudi vokviru ahovskega razvojno-izobraevalnega laboratorija/zavoda/instituta in kasneje nartovaneuniverzitetne katedre za ah;

6.Ustrezna profesionalizacija ahovskega izobraevanja, treniranja in organizacijsko-tehninega termeneerskega dela.

3. NALOGE IN CILJI, KI IZVIRAJO IZ PROGRAMSKIH SMOTROV

Glede na strateke programske smotre se pri uresnievanju nacionalnega programa ahovske

kulture poleg navedenih postavljajo v ospredje predvsem naslednje naloge:

1.Nujno je opredeliti sistemski status aha znotraj drubenih dejavnosti v Sloveniji tako, da bonjene temeljne razvojne pogoje zagotavljala drava.

Pri tem naj bo doloeno kaj bo drava zagotavljala iz nacionalnega programa. Priakujemo,da bo to:


24/51

23

- mladinski in olski ah (opismenjevanje, izobraevalno-tekmovalni program in visokoolskoizobraevanje ahovskih uiteljev in mentorjev);

- strokovno-organizacijski del programa ZS (med drugim zaposlitev dveh delavcev:strokovnega sekretarja in administratorja);

- temeljni raziskovalni in izobraevalni program ZS (med drugim zaposlitev dveh delavcev:vodjo vije ahovske ole - republikega trenerja in e enega strokovnega sodelavca);

- najemnine in obratovalni stroki dveh pisarn in arhiva ZS ter ahovskega razvojno-izobraevalnega laboratorija/zavoda/instituta (laboratorij in namenska uilnica s knjinico, testnicenter vije ahovske ole pri ZS);

- sofinanciranje temeljnega mednarodnega programa in vrhunskega ter kakovostnega aha.

2. Strokovni predstavnik, predlagatelj in izvajalec nacionalnega programa je ahovska zvezaSlovenije, ki organizacijsko in programsko povezuje regionalne zveze in temeljne ahovskeorganizacije , ki so dalje vezani na obinske (mestne) upravne organe.

ahovski zvezi Slovenije je treba zagotoviti izhodino stanje sodelavcev, tj. profesionalnegastrokovnega sodelavca (vkljuno informacijska sluba) in enega administratorja (vkljunoknjigovodski posli), profesionalnega vodjo vije ahovske ole - republikega trenerja in pozneje

profesionalnega strokovnega sodelavca ahovskega razvojno-izobraevalnegalaboratorija/zavoda/instituta.

Pri izobraevalno-trenerskem, raziskovalnem in ostalem strokovnem pa tudi administrativnem inknjigovodskem delu je treba preiti na raunalniko podprto delo. V okviru ahovskega institutazaeti z izgradnjo republike raunalnike baze ahovskih podatkov.

3. Prizadevati si za mnoinejo in kvalitetnejo osnovnoolsko ahovsko interesno ahovskodejavnost, ki naj jo vodijo ahovsko in pedagoko izobraeni uitelji.

Na podlagi tujih in prvih ugodnih domaih izkuenj, ter v sodelovanju s pristojnimi institucijami,pripravljati strokovne podlage in praktine ukrepe za vpeljevanje pedagokega ahovskega pouka v

osnovne in srednje ole.

Najnadarjenejem ahistom-srednjeolcem omogoiti sistematino teoretino in turnirskospopolnjevanje. Skupaj s olskimi institucijami pripraviti pogoje, da se najnadarjenejim ahistom-srednjeolcem nudi monost prilagojenega olskega reima, ki jim bo omogoil optimalen razvojnjihovih potencialov (analogno portnim razredom).


25/51

24

4. Zagotavljati pogoje in motivacijo za napredovanje nadarjenih ahistov z dograjevanjemprofesionalnega razvojno-raziskovalnega in vzgojnoizobraevalno-trenerskega sistema, v katerembi lahko zaposlovali vrhunske domae strokovnjake (npr. po konani profesionalni tekmovalnikarieri).

5. Pridobitev matine visokoolske institucije za ahovsko izobraevanje in razvoj ahovskeizobraevalne stroke. Gre za interdisciplinarni tudij in raziskave s ahovsko- psiholokega,pedagokega, socoloko-kulturnega in portnega podroja, zato je mono kvaliteten izobraevalniin raziskovalni program zagotoviti edino s sodelovanjem ustreznih oddelkov na Filozofski,Pedagoki in portni fakulteti.

Uvajanje visokoolskega izobraevanja ahovskih mentorjev, uiteljev in trenerjev naportni/filozofski/pedagoki fakulteti.

6.Zagotavljanje rednega izdajanja in dosedanje visoke kakovostne ravni slovenske ahovske revije.

7.Okrepitev sklada za razvoj vrhunskega aha.

B. SPREMEMBA SISTEMSKEGA STATUSA

Dosedanji sistemski status, ki je podrejal ahovske kulturo v Sloveniji telesnokulturnim kriterijem,se je izkazal za nevzdrnega zato je nujno opredeliti poloaj aha kot samostojne drubenedejavnosti, ki pristojnim dravnim upravnim organom sama predlaga in zato tudi sama neposrednoprejema obveznosti in sredstva, ki ji bodo pripadala po dolobah in kriterijih sploneganacionalnega razvojnega programa, letnih planov in tekoe politike republike skupine.

Sodimo, da bi tako iz praktinih kot iz teoretinih razlogov (razpetost ahovskega podroja medvzgojnoizobraevalnim, portnim, kulturnim in raziskovalnim podrojem) bila najjustreznejasistemska reitev samostojen status ahovske kulture v okviru ministrskega resorja za olstvoin port, ki bi ji zagotavljal temeljne razvojne pogoje.

S tem bi prenehala nenaravna podrejenost aha telesni kulturi. To seveda ne zadeva medsebojnegasodelovanja, ki si ga elimo zlasti na razvojno-raziskovalnem, izobraevalno-trenerskem,


26/51

25

tekmovalnem in drugih podrojih, kjer se dejavnosti dopolnjujeta.

4. PROGRAMSKA PODROJA

A. AHOVSKA VZGOJA, IZOBRAEVANJE IN TRENIRANJE

1. AHOVSKA KULTURA V PREDOLSKI VZGOJI IN V OLSKEMIZOBRAEVANJU

SMOTER IN GENERALNA USMERITEV: Seznaniti z osnovami ahovske kulture vsoosnovnoolsko populacijo in dosei imviji odstotek ahovske pismenosti v njej. Izkoriatiblagodejne uinke ahovske igre na otrokov psihini razvoj in socializacijo ter mu nuditimonost, da napreduje v kvalitetno vodeni ahovski interesni dejavnosti.Okvir za to dejavnost naj bi bil zlasti razirjeni pa tudi redni olski oziroma predolski program.

PROGRAM:

1. S vsebino in s pomenom ahovske kulture naj se vsaj na informativni ravni seznanijo vsiuenciosnovnih in srednjih splonoizobraevalnih ol(npr. pri portni vzgoji).

2. Vsakoletne akcije mnoinega zaetnega ahovskega opismenjevanja v osnovni oli(npr. priuvodnih urah letnega programa ahovske interesne dejavnosti).

3.Nadaljnje uveljavljanje srednjeolskih in zlasti osnovnoolskih ahovskih krokov(ahovskeinteresne dejavnosti) z loenima programskima ravnema za mlaje in stareje pionirje, ki sta

vsebinsko in didaktino-metodino prilagojeni stopnji spoznavnega razvoja za obe starostni obdobjiin nista storilnostno naravnani. (Vodili naj bi jih uitelji, ki bi jim bila ahovska pedagokaizobrazba sestavni del njihove poklicne izobrazbe - izbirni ahovski predmet oziroma usmeritev naportni in na pedagoki fakulteti.)

4. Eksperimentalna vpeljava izbirnega ahovskega predmeta (ki je e uveljavljen v nekaterihamerikih in razvitejih evropskih


27/51

26

dravah)32v tiste osnovne ole, ki lahko zagotovijo njegovo kvalitetno izvajanje ter pedagokospremljanje in ovrednotenje njegovih rezultatov. (Pri vkljuevanju strokovnih institucij v taeksperiment je potrebno upotevati, da gre predvsem za splono-pedagoki in manj za ahovsko-pedagoki eksperiment.)

5.Glede na tuje pedagoke izkunje bi bilo zelo priporoljivo postopno uvajanje ahovske igre vpredolske vzgojne ustanove- seveda ob obveznem upotevanju v tujini e preverjene specialnemetodike za uenje ahovske igre predolskih otrok.33

Seveda pri ahovskem uenju navedenem v zadnjih dveh tokah( 4 in 5) ahovsko napredovanje ni glavni smoter - pedagogom gre predvsem za za transferneuinke izkuenjskega uenja s pomojo ahovske igre. Ugotavljajo, da tovrstno ahovsko uenjeblagodejno vpliva na razvoj nekaterih najpomembnejih psihinih funkcij (izkorianje teh odlikahovske igre je zelo uinkovito e v prvih razredih osnovne ole pa tudi v predolskem obdobju)ter na proces otrokove socializacije.

6.Za vse tudente portne fakultete tj. za bodoe portne pedagoge, naj se ahovsko izobraevanjebistveno raziri. ahovska pismenost, osnovno poznavanje ahovske kulture in temeljniprincipi pouevanja ahovske igre ter organiziranja ahovskih tekmovanj, sodijo v tisti delsplone izobrazbe portnega pedagoga, ki bi jo moral pridobiti med visokoolskim tudijem. Poleg tega naj bi se na tej fakulteti uvedel redni izbirni ahovski predmet, ki bi ahovskonaprednejim tudentom omogoil, da se pedagoko in strokovno usposobijo za vodenjeosnovnoolske ali srednjeolske ahovske interesne dejavnosti.

7.Seznanjanje s pedagoko funkcijo ahovske igre naj bi se vpeljalo tudi v une programevseh vzgojiteljskih in pedagokih ol.

32Na vedskem je npr. ah izbirni predmet v unem nartu za prva tri leta osnovne ole. Podobno tudi v posameznih

predelih Francije in Sovjetske zveze, medtem ko poteka v Zahodni Nemiji (Alzacija) in v tevilnih drugih dravahosnovnoolski ahovski pouk na eksperimentalni ravni. Avstrijska vlada ponuja ah kot izbirni predmet v srednjeolskemunem programu in ga mnoge ole tudi izberejo. Najdlje v tej smeri je Venezuela, kjer je ah obvezen uni predmet za vsoosnovnoolsko populacijo! (Marjoram 1988). Pri nas je pred leti eksperimentalni ahovski pouk uspeno vodil Ive Staninaosnovni oli v Koevju, vendar je bil tedaj zaradi nerazumevanja pristojnega zavoda prikrajan za zakljuno evalvacijosvojega dela. (Pedagoki ahovski pouk se po svojih poudarkih ne prekriva povsem z osnovnoolsko ahovsko interesno

dejavnostjo, ki je kot interesna dejavnost - tim. EXTRACURRICULAR ACTIVITY, uveljavljena v mnogih razvitejih evropskihdravah.)

33Uenje ahovske igre v predolskem obdobju se je v dosedanji pedagoki praksi izvrstno obneslo, s pogojem, da so bili

upotevani poglavitni metodini principi ahovskega uenja v predolskem obdobju: 1. Igralna narava unega procesa (intemu ustrezno poenostavljenje "preve" zapletene ahovske igre), 2. "ivi" vsebinski material, 3. Nazorno-konkretna unavsebina.Noveja praksa predolske vzgoje je povsem ovrgla predpostavke razvojne psihologije, da predolsko obdobje ni optimalno zauenje ahovske igre. Nasprotno! (Gonarov 1989)


28/51

27

2. IZOBRAEVALNI SISTEM ZA AHOVSKE MENTORJE, UITELJE, TRENERJE,SODNIKE IN DRUGE STROKOVNJAKE.

SMOTER IN GENERALNA USMERITEV: Vzpostavitev profesionalnega izobraevalnegasistema za ahovske mentorje, uitelje in trenerje. Ta je potreben ne le za za uinkovitoizkorianje ahovske igre za otrokov psihini razvoj in socializacijo ter za vzgojo vrhunskihahistov, ampak je tudi eden temeljnih pogojev za sploen dvig slovenske ahovske kulture.Njegovo delovanje je potrebno zagotoviti znotraj rednega olskega sistema in dopolniti zizobraevalnim programom, ki naj bi ga izvajala ahovska zvezaSlovenije preko republikega trenerja in trenerjev-uiteljev srednjih ahovskih ol oziroma prekoposebnega republikega ahovskega razvojno-izobraevalnega laboratorija/zavoda/instituta.

PROGRAM:

1. Uvedba izbirnega ahovskega predmeta na portni fakulteti, ki bo bodoe portnepedagogev okviru njihovega rednega tudija usposobil za kvalitetno vodenje ahovske interesnedejavnosti v osnovni in v srednji oli.

2. Zaradi velikega primanjkljaja ustrezno izobraenih uiteljev za vodenje ahovske interesnedejavnosti v osnovnih olah, naj bi se njihovo dosedanje izobraevanje na Pedagoki fakulteti vMariboru34 razirilo ne le na portno fakulteto, ampak naj bi ga uvedli tudi na Ljubljanski

pedagoki fakultetiin naj bi po monosti dalo bolj poglobljena znanja kot doslej.

35

3. Ustvarjanje pogojev in postopno uresnievanje profesionalizacije uiteljev srednjih

34Na Mariborski pedagoki fakulteti (bivi akademiji) poteka e poldrugo desetletje ahovsko izobraevanje v obliki

rednega izbirnega predmeta, ki je namenjen izkljuno metodiki vodenja ahovske interesne dejavnosti v osnovni oli in obsega30 ur (Tancer 1986).

35Poglobitev in raziritev tega izobraevanja na ljubljansko pedagoko in zlasti portno fakulteto narekujejo predvsem

naslednja dejstva:- pedagoka stran ahovskega pouevanja osnovnoolcev je strokovno zapletena in zahteva razlino metodiko za posameznestarostne stopnje;

- uvajanje nove izobraevalne tehnologije, ki jo prinaa mnoina uporaba ahovskih mikroraunalnikov kot vse boljnepogreljivih mentorjevih pomonikov pri pouevanju ahovske igre;- sedanje visokoolsko izobraevanje ahovskih mentorjev v Mariboru e zdalene pokriva vseh potreb, saj sodi ahovskainteresna dejavnost s svojimi preko 500 aktivnimi osnovnoolskimi ahovskimi kroki med najmnoi neje v Sloveniji, in tokljub temu, da veina mentorjev ni ustrezno podkovana v metodiki pouevanja ahovske igre (zaradi tega so pedagoki uinkiin priljubljenost ahovskih krokov znatno manji kot bi lahko bili!)- pri sedanjih drubenih vzorcih razlik med spoloma je odloanje za ahovski izbirni predmet na pedagokih fakultetah, kizajemajo predvsem enske, manj mnoino, kot bi bilo npr. na portni fakulteti kjer tevilno prevladujejo moki (Lenik1979).


29/51

28

ahovskih ol, ki bodo hkrati trenerji obetavnih ahistov. Poleg svoje osnovne dejavnosti naj bivodili tudi ahovski pouk v okviru srednjeolskih obveznih izbirnih vsebin ter regijske seminarje -dopolnilno obliko izobraevanja za mentorje osnovnoolske interesne dejavnosti. Vse delo bimorali voditi na raunalniko podprt nain in obenem razvijati regionalno raunalniko bazoahovskih podatkov.36

4.Visokoolsko in podiplomsko izobraevanje ahovskih trenerjev oziroma uiteljev srednjihin vijih ahovskih olnaj bi prevzela portna fakulteta v sodelovanju s tistimi tujimi fakultetamiin instituti, ki imajo tovrstno izobraevanje e razvito.37

5.Sodnike seminarje organizira (kot doslej) sodniki odbor pri ZS.

3. IZOBRAEVANJE IN TRENIRANJE OBETAVNIH TER VRHUNSKIH AHISTOV.

SMOTER IN GENERALNA USMERITEV: Vzgoja kvalitetnih in vrhunskih ahistov.Najsposobnejim naj bi se z graditvijo profesionalnega ahovskega izobraevalnega sistemazagotovila monost, da se po konani profesionalni tekmovalni karieri vkljuijo kot uitelji intrenerji v sistem izobraevanja in treniranja novih generacij slovenskih ahistov.

36Tem delovnim nalogam trenerjev-uiteljev srednjih ahovskih ol (S) je med drugim treba priteti e vodenje

skupinskega analitinega dela gojencev vije ahovske ole (V) z izbranimi otvoritvenimi sistemi, udelebo na tekmovanjih,sekundantske obveznosti, itd. Vse to zahtevno in zapleteno delo bi opravljali ob strokovni in pedagoki spremljavi ter vsodelovanju z republikim trenerjem - vodjem V (vsakoletni seminarji za trenerje in za u itelje S) oziroma v sodelovanjuz razvojno-izobraevalnim laboratorijem pri ZS.Uiteljevo delo bi v organizacijskem smislu omogoale regionalne in temeljne ahovske organizacije, osebni dohodek inmaterialne stroke pa bi financirali iz razlinih sistemskih in nesistemskih virov na lokalni oziroma regionalni ravni ter izolnin.

37Takno izobraevanje bi lahko za nae tudente organizirali tudiv tujini(npr. z izmenjavo tudentov) kjer je visokoolski tudij za ahovske trenerje e uveljavljen - seveda e bi se taknamonost izkazala za dovolj kvalitetno in ekonominejo od organiziranja trenerske tudijske smeri na ljubljanski univerzi.Redni tiriletni visokoolski tudij ahovske trenerske smeri poteka npr. na fakultetah oziroma institutih za telesno kulturo vmnogih dravah Sovjetske zveze (Moskva, Leningrad, Tbilisi, Lvov, Baku, Erevan, Minsk...), ki letno izobrazijo okoli sto

tudentov do visokoolske diplome ahovskega trenerja. ahovske trenerje izobraujejo tudi na pedagokih akademijah,najbolj mnoino pa na ljudskih univerzah ahovske kulture (Kostyev 1986).Na ozemlju bive Jugoslavije je zaenkrat organiziran le dveletni vijeolski tudij za ahovske trenerje v Novem Sadu(predavajo strokovnjaki iz moskovske univerzitetne ahovske katedre; pripravlja se prehod na tiriletni visokoolski tudij),medtem ko potekajo na beograjski in na zagrebki fakulteti za telesno kulturo razline druge oblike izobraevanja ahovskihtrenerjev, instruktorjev in organizatorjev.V Slovenijise izvaja tovrstno izobraevanje ele v zadnjih dveh letih, v okviru vsakoletnih seminarjev republikega trenerja.Gre le za najnujneje kompenzacijsko in dopolnilno izobraevanje, ki nikakor ne more nadomestiti formalnetrenerske/uiteljske izobrazbe.


30/51

29

Tako kot doslej naj se vije stopnje izobraevalnega in trenerskega sistema (kot tudi tekmovalnega,s katerim tvori celoto) za obetavne ahiste gradijo in izvajajo preteno znotraj ahovskeorganizacije,38 osnovna igralna in izobraevalna stopnja (ahovska igra v predolskih zavodih,ahovsko opismenjevanje, ahovska interesna dejavnost v oli, medolska pionirska tekmovanja) pav okviru oziroma s sodelovanjem rednega olskega sistema in Zveze prijateljev mladine ter drugihpodobnih organizacij.

PROGRAM:

TIRISTOPENJSKI SISTEM VZGOJE, IZOBRAEVANJA IN TRENIRANJA OBETAVNIHAHISTOV (kratica VITO), ki ga zadnja leta vpeljujemo v Sloveniji, se je v dosedanji praksipotrdil, zato nartujemo njegov nadaljnji razvoj na podlagi strokovnih izhodi in programa, ki jevsebovan v Projektu razvoja kakovosti aha v Sloveniji (1989) oziroma na podlagi novih izkuenjpri njegovem uresnievanju v zadnjih dveh letih. Zgoena organizacijska predstavitevnartovanega sistema je naslednja:

1.stopnja VITO: osnovnoolski ahovski kroki (ahovska interesna dejavnost) z loenimpouevanjem za mlaje in stareje pionirje.2.stopnja VITO: triletne srednje ahovske ole - S. Gre za republiko mreo, ki naj bi josestavljale najmanj tiri S - vsaka med njimi bi zajela vse obetavne ahiste iz svoje in morda eiz ene ali najve iz dveh sosednjih regij. ole so v regionalnih ahovskih centrih in nadgrajujejoizobraevanje najboljih osnovnoolskih ahovskih krokov.39Vanje se vkljuujejo najobetavnejiahisti in ahistke obiajno okoli 11.leta starosti, v izjemnih primerih tudi prej (im doseejostopnjo abstraktnega miljenja v spoznavnem razvoju).

OPOMBA: Z letonjim olskim letom se vpeljuje v srednje ole (redne, ne ahovske!) izbirneobvezne vsebine oz. interesne dejavnosti v letnem obsegu 96 ur za vsako dejavnost. Programsrednjih ahovskih ol je dovolj kvaliteten in razdelan, da lahko z njim takoj kandidiramo kot enaizmed izbirnih obveznih interesnih dejavnosti v srednji oli. Z njenim rednim izvajanjem naj biprieli v prihodnjem olskem letu.

38Od jeseni 1986 razvija izobraevalno-trenerski sistem in olske une programe za obetavne ahiste strokovni sodelavec-

republiki trener pri ZS, ki vodi tudi vijo ahovsko olo in seminarje za trenerje; v okviru rednih seminarjev za uiteljesrednjih ahovskih ol pa zagotavlja tudi pedagoko spremljavo srednjeolske mree.Po zaetnem eksperimentalnem programu triletne vije ahovske ole je v preteklem letu ola uspeno priela z rednimprogramom.

39V preteklem olskem letu sta prieli uspeno delovati triletni srednji ahovski oli v Lescah in Ilirski Bistrici, v

Ljubljani pa deluje e deseto leto. Pouk poteka 4-5 ur tedensko (v te ure ni vtet spremljajo i tekmovalni program). Poleg tehdeluje v Sloveniji e nekaj pionirskih ahovskih ol (Maribor, Trbovlje, Ptuj, Koper), ki imajo monosti, da s asomaprerastejo v srednje ahovske ole.


31/51

30

3.stopnja VITO: triletna republika vija ahovska ola - V s pripadajoimi celoletnimiindividualnimi programi ahovskega treniranja in tekmovanj. Vpisni pogoj je ahovska momojstrskega kandidata ali najmanj 1.kategorija; olanje naj bi ahisti dokonali do 18.leta starosti.

4.stopnja VITO: vodeno samoizpopolnjevanje (potencialnih) vrhunskih ahistov na osnoviceloletnih individualnih programov treniranja in tekmovanj.40

Razvoj in izvajanje vzornih unih in trenerskih programovter ahovske diagnostike za 2., 3.in 4.stopnjo izobraevalno-trenerskega sistema bi prevzel bodoi razvojno-izobraevalni laboratorijpri ZS oziroma ahovski zavod, v katerega naj bi prerastlo sedanje delo republikega trenerja,takoj ko bo mogoe zaposliti vsaj e enega dodatnega strokovnega sodelavca.

FINANNI IN MATERIALNI POGOJI:

1. Prvi in minimalni POGOJ za uresnievanje celotnega izobraevalno-trenerskega inrazvojnega programa pa je, da drava ponovno prevzame financiranje osebnega dohodkastrokovnemu sodelavcu-republikemu trenerju.

2. Drava naj bi zagotavljala temeljne prostorske, materialne in finanne pogoje za- delovanje V,- vodenje, usklajevanje in pedagoko spremljanje republike mree S;- izvajanje republikih izobraevalnih seminarjev za uitelje S in za trenerje tudentov V.41

3. Drava naj bi - tako kot je v naelu veljalo e doslej - tipendirala obetavne in vrhunskeportnike-ahiste, ki izpolnjujejo veljavne kriterije.

40PROJEKT KAKOVOSTI AHA V SLOVENIJI (1989) predvideva tipendiranje potencialnih vrhunskih ahistov pri njihovem

spopolnjevanju do velemojstrskega naslova, vendar finanne monosti ahovske organizacije zaenkrat ne omogoajouresniitve tega narta.Nove monosti za izpopolnjevanje (in tipendiranje) potencialnih vrhunskih ahistov naj bi se odprle v okviru pripravslovenske dravne in olimpijske reprezentance.

41Pogoji, navedeni v tokah 1 in 2 se v veliki meri prekrivajo s pogoji za delovanje republikega razvojno-izobraevalnega

laboratorija/zavoda/instituta (glej naslednje poglavje) saj sodi nateto izobraevalno delo v okvir njegovega delovanja.Delovanje S zagotavljajo ustanoviteljice (TO in RZ) iz javnih financ na (med)obinski (oz. regijski) in mestni ravni ter izolnin.


32/51

31

B. RAZVOJ STROKE IN RAZISKOVALNO DELO

1. RAZVOJNO-IZOBRAEVALNI LABORATORIJ/ZAVOD/INSTITUT PRI AHOVSKIZVEZI SLOVENIJE.

SMOTER IN GENERALNA USMERITEV: Prizadevanja ZS so usmerjena k temu, da sezametkom profesionalnega razvijanja stroke in izobraevalnega sistema v delujoih srednjih in vviji ahovski oli omogoi sistematien razvoj in vzpostavljanje pogojev za kasneje preraanjepreko razvojno-izobraevalnega laboratorija v republiki ahovski zavod, ki bi deloval strokovnoavtonomno v okviru razvojnih programskih ciljev ahovske kulture v Sloveniji.Republiki trener in drugi strokovni sodelavci laboratorija/zavoda/instituta naj bi sledilirazvoju ahovske vzgojnoizobraevalne in trenerske stroke v svetu, jo samostojno razvijali inte doseke prenaali v domao prakso.

PROGRAM: Laboratorij oziroma Zavod naj bi kot programsko avtonomna enota deloval v okriljuZS in bi samostojno oziroma skupaj ali v sodelovanju z drugimi ahovskimi in ne-ahovskimiznanstveno-raziskovalnimi ter vzgojnoizobraevalnimi institucijami (zlasti s podroja psihologije,pedagogike, porta, sociologije kulture in medicine), pokrival predvsem tista podroja ahovskegainterdisciplinarnega znanstveno-raziskovalnega, aplikativnega in vzgojnoizobraevalnega dela, kiso najpomembneja za razvoj slovenskega aha.42

Prednostni program, ki izhaja iz zahtev izobraevalno-trenerskega sistema:43

42Ta podroja so:

- razvoj in izvajanje vzornih programov za 2., 3. in 4.stopnjo izobraevalno-trenerskega sistema za obetavne ahiste;- razvoj ahovske podatkovne baze in informacijskega sistema za obetavne ahiste;- metodika izobraevanja in treniranja ahistov razlinih ravni in starostnih stopenj;- preuevanje izbranih poglavij iz ahovske teorije in prakse (od strokovnih sodelavcev ahovskega laboratorija se sevedazahteva tudi njihova neposredna vkljuenost v turnirsko prakso);- razvoj in izvajanje ahovske in ahovsko- pedagoke, psiholoke ter psihofizine diagnostike, oziroma ugotavljanje splone

in komponentne ahovske pripravljenosti ter nadarjenosti s pomojo testov in drugih metodolokih sredstev;- metodika in didaktika zaetnega uenja ahovske igre kot sredstva psihinega razvoja in socializacije otrok razlinihstarostnih obdobij;- psihofizioloke znailnosti ahovskega portnega udejstvovanja;- vpliv mikro- in makrosocialnih dejavnikov na posameznikov ahovski razvoj;- drubeni pomen in razvojne znailnosti razlinih oblik ahovske kulture.

43Postavke, ki sledijo so pravzaprav zgoen opis glavnih podroij sedanjega delovanja strokovnega sodelavca -

republikega trenerja pri ZS.


33/51

32

- spremljanje razvoja stroke v svetu in prenaanje tujih izkuenj v domao prakso pri rednemvodenju vzornih izobraevalnih oziroma trenerskih programov za drugo, tretjo in etrto stopnjo;- vodenja seminarjev za uitelje srednjih ahovskih ol in za ahovske trenerje;- priprava pisnih programov in unih nartov za navedene izobraevalne in trenerske kategorije;- razvoj raunalnike ahovske podatkovne baze z raunalniko obdelavo podatkov;- opravljanje samostojne raziskovalne dejavnosti iz navedenih podroij, aplikacija v izobraevalniin trenerski praksi ter objavljanje rezultatov tega dela.

POGOJI: Za uinkovito delovanje republikega razvojno-izobraevalnega laboratorija je trebazagotoviti:

- polno ali delno zaposlitev e enega strokovnega sodelavca, ki bo sposoben uinkovitegasodelovanja z republikim trenerjem - vodjo vije ahovske ole na naslednjih treh temeljnihpodrojih izobraevalno-trenerske teorije in prakse:

- ahovsko-izobraevalno-trenerskem,- ahovsko-pedagoko-psiholokem inahovsko-informacijsko-raunalnikem;

- profesionalizacijo uiteljev regionalnih srednjih ahovskih ol, ki preko republike vijeahovske ole in uiteljskih ter trenerskih seminarjev neposredno sodelujejo z republikimtrenerjem oziroma laboratorijem - na ta nain bi si laboratorij zagotovil sposobne sodelavce in tisto"kritino maso" povratnih informacij ter znanj, ki omogoa nadaljnji strokovni razvoj.- monost uinkovite strokovne komunikacije v slovenskem prostoru, za kar je poleg raunalnikeahovske informacijske mree potrebno zagotoviti e naprejnje redno izhajanje slovenskestrokovne ahovske revije (AHOVSKA MISEL!) in izdajanje ahovske literature vslovenskem jeziku;

- administrativni in raunovodski servis;

- prostorske pogoje in opremo:- venamensko ahovsko uilnico (predavalnica, testni center, turnirski prostor,

knjinica in italnica), opremljeno s ahovskimi rekviziti in unodidaktinimipripomoki,

- dodaten prostor za ustrezno opremljen raunalniki ahovski informacijski center

in delovni kabinet.

44

44

Sedanje stanje:zadovoljivo opremljena uilnica, ki jo ZSza potrebe izobraevalno-trenerske dejavnosti republikega trenerja souporablja v prostorih Ljubljanskega ahovskega kluba.Dodatnega delovnega kabineta ni - republiki trener opravlja vse strokovno delo (razen neposredne pedagoke prakse) nadomu, kjer razpolaga s privatno strokovno knjinico, telefonom in slubenim osebnim raunalnikom, ki ga bo treba podpreti zustrezno programsko opremo. Razmeroma kmalu bo treba zagotoviti tudi ustrezno opremo za vzpostavitev raunalnikemree, ki bo omogoala povezavo raunalnikov v regionalnih ahovskih olah z bodoim republikim ahovskiminformacijskim centrom.


34/51

33

2. INSTITUCIONALIZACIJA AHOVSKEGA IZOBRAEVALNEGA INZNANSTVENO-RAZISKOVALNEGA DELA NA UNIVERZI/INSTITUTU

SMOTER IN GENERALNA USMERITEV: na visokoolskem izobraevanju in na znanstvenihraziskavah osnovan razvojahovske pedagoke in trenerske stroke ter- optimalnega izkorianja blagodejnih uinkov ahovske igre.

Glede na te smotre in v skladu s civilizacijsko vtkanostjo ter pomenom ahovske kulture,priakujemo in nartujemo polnovredno vkljuitev ahovskega podroja vvzgojnoizobraevalni in znanstveno-raziskovalni program ljubljanske univerze, zlasti portne,pedagoke in filozofske fakultete (oddelka za pedagogiko in psihologijo) ter ustreznih institutov.Pri tem bi portna fakulteta lahko prevzela vlogo matine fakultete za ahovsko podroje v primeru,e bi mu bila pripravljena nuditi partnerski in komplementarni (avtonomni) odnos do gibalnovsebinskega oz. "telesnega" portnega podroja45. Tako razmerje bi omogoalo razvoj ahovskegavzgojnoizobraevalnega in znanstveno-raziskovalnega dela na fakulteti vse do ustanovitve posebnekatedre za ahovsko pedagogiko oziroma ahovskega laboratorija v okviru portnega instituta.

PROGRAM:

Izobraevalni:(a) ahovsko opismenjevanje in seznanjanje z osnovami ahovske kulture za vse bodoe portne

pedagoge;(b) izbirni ahovski predmet, ki bodoe portne pedagoge usposablja za vodenje ahovske

interesne dejavnosti v osnovni in v srednji oli;(c) organiziranje visokoolskega izobraevanja za ahovske uitelje in trenerje;(d) monost podiplomskega tudija iz ahovskega podroja.

Raziskovalni:

45e pustimo ob strani neplodno razpravo o tem ali ah "je" ali "ni" port, lahko ugotovimo, da se "umske" portne panoge(katerih dominanten predstavnik v evropski civilizaciji je ah) razlikujejo od "telesnih" v tem, (1.) da niso gibalno ampaksimbolno izrazne, (2.) da je njihova praksa poudarjeno ustvarjalna in, (3.) da je pri njih poudarek na vijih oblikah uenja(npr. na problemskem uenju).Osnovna teava pri vkljuevanju aha v program portne fakultete je seveda v tem, da je dominantna znanost gibalnovsebinskih oz. "telesnih" portnih panog kineziologija, temeljna znanost "umskih portnih panog" pa psihologija (zlastipsihologija miljenja).Ocenjujemo, da to temeljno vsebinsko nasprotje med obema podrojema portnih panog v okviru iste fakultete lahko delujekomplementarno (ravnovesje med fizinim in psihinim!) in s tem produktivno ter spodbujevalno za razvoj obeh podroij.


35/51

34

je podoben raziskovalnemu programu za razvojno-izobraevalni laboratorij, ki je zapisan v opombi42. Razlike med njima so razvidne iz opombe.46

Kratkoroni:zaeti z nartovanjem in uresnievanjem tok "a" in "b" izobraevalnega programa,47ki sta razmeroma najlaje izvedljivi, obenem pa temeljni in bosta v naslednji fazi omogoilipostopno uresnievanje preostalih tok izobraevalnega in raziskovalnega programa.

3. INTERDISCIPLINARNO RAZISKOVALNO DELO S AHOVSKEGA PODROJA, KIPOTEKA V NE-AHOVSKIH ODDELKIH ZNANSTVENO-RAZISKOVALNIHZAVODOV IN INSTITUTOV

Gre za tista dobro poznana raziskovalna podroja pri katerih se znanost za dosego svojih ciljevposluuje tudi ahovske igre in zato posredno prispevajo tudi k razvoju aha. Obsegajo zlasti:

- vplivanje na otrokovo vzgojo in razvoj s pomojo ahovske igre; ah kot psihoterapevtskosredstvo;- razvoj raunalnikega aha;- razvoj umetne inteligence na modelu lovekovega miljenja med ahovsko igro;48

46 Potrebe znanstveno-raziskovalne obravnave pri razvoju stroke so poudarjene predvsem v naslednjih glavnih

smereh:(1) razvoj ahovskih, pedagokih in psiholokih diagnostinih sredstev za ugotavljanje ahistovega stanja na posameznihpodrojih ahovske pripravljenosti in za ugotavljanje tistih splonih in osebnostnih lastnosti, ki so pomembne za njegovonadaljnjo ahovsko rast;(2) raziskave pomembnosti posameznih osebnostnih lastnosti za posameznikovo ahovsko rast; razvoj in uporaba psiholokihtehnik izpopolnjevanja tistih osebnostnih lastnosti, ki so pomembne za posameznikov ahovski razvoj; ahistove psihofizinepriprave in portnomedicinska higiena njegovega treniranja ter tekmovalne dejavnosti;(3) vzgojnoizobraevalni smotri in une vsebine na razlinih stopnjah izobraevalno-trenerskega sistema za obetavne ahisteoziroma za ahovske mentorje, uitelje in trenerje;(4) vkljuevanje v mednarodne raziskave ahovske igre kot pedagokega sredstva, ki razvija pomembne psihine funkcije inosebnostne lastnosti; didaktika in metodika ahovskega uenja in pouevanja na razlinih stopnjah otrokovega spoznavnega inpsihosocialnega razvoja (Zgled za podroje delovanja katedre za ahovsko pedagogiko: didaktika in metodika pouevanjaahovske igre v osnovni in srednji oli.);(5) vpliv irih drubenih dejavnikov na razvoj ahovske kulture; vpliv makro- in mikrosocialnih dejavnikov na posameznikovahovski in osebnostni razvoj.

47Za izvajanje prve programske faze naj bi si fakulteta imprej zagotovila zunanjega sodelavca - strokovnjaka s podroja

ahovskega izobraevanja, ki bo v predlaganem irem razvojnem okviru sposoben samostojno nartovati, izvajati in razvijatiahovski izobraevalni program.

48Dovolj zgovoren je podatek, da je Herbert Simon, prva avtoriteta na podroju umetne inteligence, razvijal svoje


36/51

35

- razline raziskave s podroja psihologije miljenja, ki se odvijajo na ahovskem modelu.

Zaradi izredno pomembnega prispevka, ki ga navedene raziskave doprinaajo tudi k razvojuahovske misli, jih bo ZS v okviru svojih monosti podpirala in pri njih sodelovala.

C. AHOVSKA ZVEZA SLOVENIJE KOT SLUBA, KIZAGOTAVLJA URESNIEVANJE NACIONALNEGA PROGRAMA

ahovska zveza Slovenije kot republika strokovna organizacija in sluba, skupaj z regionalnimizvezami in temeljnimi ahovskimi organizacijami, zagotavlja uresnievanje slovenskegarazvojnega programa ahovske kulture ter vzdruje in razvija ahovsko organizacijsko mreo vSloveniji z naslednjimi e delujoimi oz. nartovanimi slubami:

1. STROKOVNA SLUBA:

- strokovni sekretar (redno zaposlen; zadolen tudi za koordinacijo mednarodnih stikov,informacijsko slubo in organizacijsko koordinacijo s komisijami, odbori, regijami, temeljnimiahovskimi organizacijami...);

- meneer sklada za razvoj vrhunskega aha (samofinanciranje);

2. ADMINISTRATIVNO-TEHNINA IN RAUNOVODSKA SLUBA:

- redno zaposleni delavec pri ZS (raunalniko podprto poslovanje);- pogodbeni servis za zahtevneja raunovodska opravila (doslej pri portni zvezi Slovenije);

3. STROKOVNE KOMISIJE, SVETI IN ODBORI PRI ZS; AHOVSKISTROKOVNJAKI IN STROKOVNI TEAMI

- strokovni sodelavec: vodja vije ahovske ole - republiki trener (razvoj stroke inizobraevalno-trenerskega sistema za obetavne ahiste, razvoj programov in pedagoko vodenjerepublike vije ahovske ole in seminarjev za trenerje in uitelje srednjih ahovskih ol);

raziskave na ahovskem modelu.


37/51

36

- strokovni teami (aktivi ali drutva trenerjev, uiteljev srednjih ahovskih ol, vrhunskihahistov...);

- strokovne komisije, e doslej zdruene v Centru za napredek aha (komisija za kakovostni ah,za pionirski, mladinski in enski ah) in druge strokovne komisije: za publicistiko in izdajateljskodejavnost; za marketing oz. Sklad za razvoj vrhunskega aha; za mednarodno dejavnost; zatekmovalni program; za registracijo in kategorizacijo; za materialno finanna vpraanja...;

- odbori:odbor sodnikov; odbor za pospeeni, hitropotezni in rekreacijski ah...;

- sveti:za problemski ah; za dopisni ah.

4. REPUBLIKI AHOVSKI LABORATORIJ/ZAVOD/INSTITUT(razvojni, izobraevalniin testni center)

naj bi vsaj v prvem obdobju deloval pod okriljem ZS ter v sklopu s Centrom za napredek aha.Poleg republikega trenerja bi v njem redno zaposlili e enega strokovnega sodelavca za razvojraunalniko podprtega ahovskega informacijskega sistema ter za ahovsko-pedagoko in ostalorazvojno delo.

5. FINANCIRANJE IN MATERIALNO-TEHNINI POGOJI

Iz javnih financ na dravni ravni naj bi zagotovili:

- redno zaposlitev (OD) in ustrezne materialno-tehnine delovne pogoje za strokovnega sekretarja,strokovnega sodelavca: vodjo vije ahovske ole - republikega trenerja (od 1991 dalje),administratorja (1992) in strokovnega sodelavca ahovskega laboratorija/zavoda/instituta (1993-95);

- dve pisarni ZS (za tri delavce), opremljeni z vsemi pripomoki (raunalnika obdelava podatkovin urejanje besedil - od 1992 dalje);

- poseben prostor za ahovski arhiv;

- veji prostor za venamensko ahovsko uilnico (uilnica/laboratorij/tudijska knjinica/testnicenter), opremljen z vsemi uno-didaktinimi pripomoki (ahovski, rekviziti, grafoskop, dataskop,prenosni raunalnik s senzorsko ahovnico, ahovski mikroraunalnik...;

- manji delovni prostor za strokovnega sodelavca oz. za raunalniki ahovski informacijski center(osebni raunalnik, modem, telefon, mediateka) - 1993-95.


38/51

37

D. TEMELJNE IN REGIJSKE AHOVSKE ORGANIZACIJE KOTNOSILKE ORGANIZIRANJA IN IZVAJANJA AHOVSKE DEJAVNOSTI

V POSAMEZNIH KRAJIH, MESTIH IN REGIJAH

1. DEJAVNOST TEMELJNIH IN REGIJSKIH AHOVSKIH ZVEZ

Nosilci organiziranja in in izvajanja ahovske dejavnosti v posameznih okoljih so ahovski klubi,drutva, sekcije in kroki, ki se za skupne naloge regijskega in republikega pomena povezujejo vregijske ahovske zveze oz. v ahovsko zvezo Slovenije.

Regijske ahovske zveze - RZ spodbujajo, koordinirajo in usklajujejo delovanje temeljnihahovskih organizacij (TO) pri izvajanju nalog regijskega pomena (npr. razvoj olskegapionirskega in mladinskega aha ter ustanovitev srednje ahovske ole, itd.).

Temeljne ahovske organizacije - TO - skupaj z RZ skrbijo (zlasti na svojem krajevnemobmoju) za:

- izvajajanje tekmovalnega programa in drugih ahovskih prireditev; - izobraevanje strokovnihkadrov (ahovske ole in seminarji; pomoosnovnoolski in srednjeolski ahovski dejavnosti) inahovsko rast svojih obetavnih ahistov (posebna skrb za ahovsko in osebnostno rast mladine);- za poveevanje priljubljenosti ahovske igre ter mnoinosti in kvalitete v ahovskem razvoju;- zagotavljanje materialnih, finannih in strokovnih pogojev za svoje delo;- sodelovanje in izmenjavo informacij s vsemi institucijami in posamezniki, ki bi lahko podprliahovsko dejavnost TO.

2. PROSTORSKI IN MATERIALNO-TEHNINI POGOJI TER FINANCIRANJE

ahovski klubi in drutva naj bi si za svoje kvalitetno delovanje zagotovili predvsem

dovolj prostoren venamenski klubski igralni prostor49 (kajenje in toenje alkoholnih pijaprepovedano!) z ustreznimi sanitarijami, opremljen s vsemi potrebnimi ahovskimi rekviziti,

49Klubski prostor naj bi omogoal izvajanje klasinih ahovskih turnirjev in drugih klubskih ahovskih prireditev, kot tudi

ahovski pouk in trening - v zdravju nekodljivem okolju. Izvajanje standardnega klubskega programa (kategorniki in klubskiturnirji, rekreativno igranje, izobraevalni program in tudijsko delo ter druge ahovske prireditve in sreanja) zahteva vpovpreju razpolaganje s prostori nekajkrat tedensko, veinoma v popoldanskih in veernih urah.


39/51

38

prirono ahovsko knjinico in omarami za shranjevanje rekvizitov in dokumentacije50.

Te pogoje, vkljuno s plaevanjem najemnin in obratovalnih strokov naj bi v preteni merifinancirali iz sistemskih obinskih in mestnih virov ter iz lanarin.

Glede na programske usmeritve pristojnega drubenega resorja naj bi si TO in RZ zagotovile izsistemskih (med)obinskih (oz

nacionalni program Šahovske kulture v republiki sloveniji _1991

Documents