na podlagi 10 - portal gov.si

Stran 1 od 78

Na podlagi 10. in 12. člena ter v zvezi z 22. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 – ZdZPVHVVR in 26/14) izdaja Vlada Republike Slovenije

Uredbo o ukrepih za izboljšanje konkurenčnosti v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020Zbi

PRVI DEL SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen(vsebina uredbe)

(1) Ta uredba ureja izvajanje operacij, namenjenih izboljšanju konkurenčnosti v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju, ki se v letih 2014–2020 izvajajo kot operacije razvoja podeželja v skladu z 22. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 26/14; v nadaljnjem besedilu: zakon, ki ureja kmetijstvo) in Programom razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020) (CCI 2014 SI 06RPO06RPO 001), ki ga je potrdila Komisija EU z odločbo št. CCI 2014 SI 06 RD NP 001 in je dostopen na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP).

(2) Ta uredba po posameznih vrstah operacij določa namen podpore, upravičence, upravičene stroške, pogoje za dodelitev sredstev, merila za ocenjevanje vlog, pogoje za izplačilo sredstev, obveznosti, finančne določbe, splošne in skupne določbe za več vrst operacij za izvajanje:

- Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005;

- Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (v nadaljnjem besedilu:delegirana uredba);

- Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (v nadaljnjem besedilu: izvedbena uredba);

- Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008;

- Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost;

- Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo;

- Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014;

Stran 2 od 78

- Uredbe (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 (UL L št. 317 z dne 4. 11. 2014, str. 56) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1144/2014/EU);

- Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1) ( v nadaljnjem besedilu: Uredba 1407/2013/EU);

- Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 702/2014/EU);

- Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU);

- Smernic Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 (UL C št. 201 z dne 1. 7. 2014, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Smernice za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje).

(3) Ta uredba določa tudi prehodno ureditev za prevzete finančne obveznosti in pozitivno rešene pritožbe za ukrepe iz programskega obdobja 2007–2013 na podlagi a) in b) točke prvega odstavka tretjega člena Uredbe 1310/2013/EU v povezavi z a) in b) točko prvega odstavka 16. člena delegirane uredbe in Programa razvoja podeželja 2007–2013 (CCI 2007 SI 06 RPO 001), ki ga je potrdila Komisija EU z odločbo št. K(2007) 4136 z dne 12.9.2007.

2. člen(pomen izrazov)

(1) V tej uredbi imajo izrazi »javni izdatki«, »državna pomoč« in »operacija« pomen kot je določen v 2. členu Uredbe 1303/2013/EU ter »regija«, »stopnja podpore«, »ukrep«, »tematski cilji« in »transakcijski stroški« kot je določen v prvem odstavku 2. člena Uredbe 1305/2013/EU.

(2) Poleg izrazov iz prejšnjega odstavka, imajo izrazi, uporabljeni v tej uredbi naslednji pomen:

1. »aktivni kmet« za namen te uredbe pomeni, da je upravičenec in njegovo gospodarstvo prejelo odločbo skladno z Uredbo o shemah neposrednih plačil, kar pomeni, da je upravičenec nosilec kmetijskega gospodarstva, ki izvaja kmetijsko dejavnost iz predpisa in je upravičen do sredstev po Uredbi, ki ureja sheme neposrednih plačil v letih 2015 – 2020;

2. »aktivnost« predstavlja ne investicijski del operacije, ki večinoma pokriva stalne in ponovljive stroške izvajanja operacije skupaj ali brez naložbe;

3. »datum dodelitve pomoči« je datum izdaje odločbe o dodelitvi sredstev po tej uredbi;

4. »enota vloženega dela polnovredna delovna moč« (v nadaljnjem besedilu: PDM) pomeni obseg dela, ki ga opravi ena oseba, ki je zaposlena za določen ali nedoločen čas s polnim delovnim časom v obdobju enega koledarskega leta oziroma eno polno delovno moč, ki znaša 1.800 urletno. Pri izračunu obsega dela se upošteva lastna in najeta delovna sila na kmetijskem gospodarstvu. Pri enoosebnih gospodarskih družbah in samostojnem podjetniku posamezniku. se za eno PDM upošteva ena oseba v delovnem razmerju za polni delovni čas oziroma nosilec te dejavnosti. Pri opredelitvi lastne delovne sile na kmetiji se upošteva samo tiste osebe, ki so člani kmetije in so vpisani v Registru kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG). Izračunane vrednosti obsega dela ne smejo preseči vrednosti po navedenih statusih, in sicer:

- kmetijski zavarovanec/zavarovanka (1 PDM),

- kmetijski delavec/delavka (1 PDM),

- kmečka gospodinja (1 PDM),

- brezposelna oseba na kmetiji, ki plačuje zdravstveno zavarovanje iz osnovne kmetijske dejavnosti (1 PDM),

- brezposelna oseba na kmetiji (0,5 PDM),

Stran 3 od 78

- oseba, ki je v delovnem razmerju izven kmetije (0,5 PDM)

- študent/študentka (0,3 PDM),

- upokojenec/upokojenka (0,3 PDM),

- dijak/dijakinja (0,2 PDM);

5. »enotno podjetje« je podjetje v skladu z drugim odstavkom 2. člena Uredbe 1407/2013/EU;

6. »Evropsko inovacijsko partnerstvo na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti« (v nadaljnjem besedilu: EIP) pomeni partnerstvo, ki se ustanovi za namen uresničevanja ciljev iz 55. člena Uredbe 1305/2013/EU. To partnerstvo se vzpostavi v obliki operativnih skupin EIP, kot to določa 56. člen Uredbe 1305/2013/EU;

7. »glava velike živine« (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) je ekvivalent, ki se ga izračuna iz koeficientov za izračun GVŽ za posamezne vrste in kategorije rejnih živali iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike;

8. "glavni posevek" je kmetijska rastlina, ki je na kmetijski površini pretežni del obdobja, določenega za izpolnjevanje diverzifikacije kmetijskih rastlin iz predpisa, ki ureja sheme neposrednih plačil;

9. »interna stopnja donosnosti« je ena izmed ekonomskih metod ocenjevanja naložb, ki upošteva prilive prihodnjih denarnih tokov, ki naj bi jih upravičenec prejel v celotnem obdobju trajanja naložbe. Opredeljena je kot diskontna stopnja, za katero je neto sedanja vrednost denarnih tokov enaka nič;

10. »javna podpora« pomeni nepovratna javna finančna sredstva in vključuje EU in nacionalni del;

11. »kmetijski proizvod« skladno s poglavjem 2.4 Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželjepomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 354, 28.12.2013, str. 1);

12. »kmetija« se za namen te uredbe uporablja pojem opredeljen v 4. členu ZKme-1 (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 - ZdZPVHVVR in 26/14);

13. »kmetijsko zemljišče v pripravi« se šteje pod tisto kategorijo zemljišča iz prejšnje točke, v katero se bo uvrstilo po zasaditvi;

14. »letni prihodek od prodaje« po tej uredbi pomeni letni prihodek od prodaje, ki ga skupina oziroma organizacija proizvajalcev uresničuje zgolj s trženjem in dajanjem na trg proizvoda oziroma proizvodov, za katere(ga) je priznana. Letni prihodek od prodaje se uresničuje s trženjem in dajanjem na trg proizvoda oziroma proizvodov, za katere je organizacija oziroma skupina proizvajalcev priznana prek organizacije oziroma skupine proizvajalcev, kar je zabeleženo na bančnem računu posamezne organizacije oziroma skupine proizvajalcev.

15. »metodologija FADN« je v skladu z Uredbo 2015/220/EU opredeljen način in oblika zapisovanja računovodskih podatkov. Posredovanje standardno obdelanih podatkov pomeni posredovanje predpisanih podatkov v skladu z Uredbo 2015/220/EU ter izračunani standardni rezultati, kot so opisani v predpisu RICC 882, ki je objavljen na spletni strani MKGP;

16. »mladi kmet« pomeni osebo iz n) točke 2. člena Uredbe 1305/2013/EU, ki je v času predložitve vloge stara od 18 do vključno 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in usposobljenost ter prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo;

17. »MSP« ali »mikro, mala in srednja podjetja« pomenijo podjetja, ki izpolnjujejo merila iz Priloge I k Uredbi 651/2014/EU oziroma iz Priloge I k Uredbi 702/2014//EU;

18. »načrt namakanja« je elaborat, ki ga pripravi JSKS, in vsebuje namakalni urnik s podatki o parcelah, ki jih bodo uporabniki namakali (parcelna številka, GERK, površina, kultura), podatki o tipu namakanja (npr: kapljično, rolomat, razpršilci) ter podatki o črpališču (zmogljivost vodnega vira, podatki iz vodnega dovoljenja, podatki o Qes, podatki o zmogljivosti črpalk). Podatki morajo biti opredeljeni na stanje pred naložbo in pričakovani rezultati po izvedeni naložbi;

19. »naložba« predstavlja opredeljen strošek, ki je v večini investicija. Skupek naložb z aktivnostmi sestavlja operacijo;

Stran 4 od 78

20. »neto sedanja vrednost projekta« je razlika med pozitivnimi in negativnimi denarnimi tokovi v obdobju trajanja naložbe, diskontirana na njihovo trenutno vrednost (običajno z uporabo stroškov kapitala);

21. »nova oprema« pomeni opremo, katere prvi zakoniti lastnik je upravičenec. To mora biti razvidno iz prometnega dovoljenja, iz računa z dokazilom o plačilu, ki ima navedeno serijsko ali identifikacijsko številko stroja ali opreme oziroma iz ustreznih listin (garancijski list, servisna knjiga ipd.), ki sodijo k tej opremi in jih mora upravičenec priložiti zahtevku za izplačilo sredstev;

22. »obračunsko leto« traja od 1. januarja do 31. decembra, to je koledarsko leto;

23. »obseg primerljivih kmetijskih površin« (v nadaljnjem besedilu: PKP) je obseg površin, ki se ga izračuna ob upoštevanju dejanske vrste rabe iz pravilnika, ki ureja evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, in koeficienta, po katerem se za 1 ha primerljivih kmetijskih površin šteje:

– 1 ha njiv, njiv za rejo polžev oziroma jagod na njivi,

– 2 ha trajnih travnikov, travinja z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi ali ekstenzivnih sadovnjakov,

– 0,25 ha hmeljišč oziroma hmeljišč v premeni, trajnih rastlin na njivskih površinah oziroma na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh, vinogradov, matičnjakov, intenzivnih sadovnjakov, oljčnikov, ostalih trajnih nasadov brez nasadov hitro rastočega panjevca ali proizvodnih površin pri pridelavi gojenih gob,

– 0,1 ha rastlinjakov, rastlinjakov, kjer pridelava ni v tleh ali rastlinjakov s sadnimi rastlinami ali

– 8 ha plantaž gozdnega drevja ali nasadov hitro rastočega panjevca;

24. »odobrena višina projekta« se izračuna iz priznane vrednosti projekta, ki jo pomnožimo s stopnjo javne podpore;

25. »podjetje v težavah« je podjetje iz 14. točke 2. člena Uredbe 702/2014/EU oziroma iz 18. točke 2. člena Uredbe 651/2014/EU oziroma iz 15. točke petintridesetega odstavka Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje;

26. »podukrep« pomeni vrsto aktivnosti, upravičenih do sofinanciranja; »predelava kmetijskega proizvoda« skladno s poglavjem 2.4 Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;

27. »predelava kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode« skladno s poglavjem 2.4 Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem pridobljeni proizvod ni kmetijski proizvod;

28. »proizvodni cilji« izhajajo iz meril za izbor, kjer se ocenjuje najboljše prejete vloge na javni razpis. Proizvodni cilji postanejo obveznosti, ki jih mora upravičenec izvesti do določenega roka opredeljenega v tej uredbi ali v javnem razpisu. Nedoseganje ciljev se kaznuje v skladu z katalogom kršitev in sankcij, ki je priloga k tej uredbi,

29. »Priloga I k Pogodbi« pomeni prilogo I Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 83, z dne 30. marca 2010, str. 47);

30. »priznana vrednost projekta« se izračuna iz upravičenih stroškov projekta, ki so lahko zmanjšani na račun zgornjih mej posameznih upravičenih stroškov;

31. »projekt« ena ali več aktivnosti, naložb ali operacij, ki se bodo izvajale v okviru ene vloge na javi razpis;

32. »shema kakovosti« pomeni opredelitev posebnih meril in zahtev glede značilnosti, postopkov pridelave ali predelave kmetijskih pridelkov ali živil, ki presega predpisano kakovost, ali pogoje glede varstva zdravja ljudi, živali ali rastlin, dobrega počutja živali ali zaščite okolja, in je pomembna za pospeševanje proizvodnje višje ali posebne kakovosti, ki je tržno zanimiva in prepoznavna za potrošnika;

33. »socialno podjetje« pomeni podjetje iz 8. člena Zakona o socialnem podjetništvu (Uradni list RS, št. 20/2011 z dne 18. 3. 2011);

Stran 5 od 78

34. »splošni stroški« so stroški, ki so povezani s pripravo in izvedbo aktivnosti;

35. »trženje kmetijskih proizvodov« skladno s poglavjem 2.4 Smernic za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg. Trženje ne pomeni prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu ter vse dejavnosti, s katerimi se proizvod pripravi za tako prvo prodajo. Prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;

36. »upravičenec« je fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje za ukrep ali operacijo in ji je bila izdana odločba o pravici do sredstev iz 53. člena zakona, ki ureja kmetijstvo;

37. »upravičeni stroški projekta« so stroški v višini skupne vrednosti projekta, od katere se odštejejo vsi neupravičeni stroški;

38. »velika podjetja« pomenijo podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev iz Priloge I k Uredbi 651/2014/EU oziroma iz Priloge I k Uredbi 702/2014//EU;

39. za »rastlinjake« se po tej uredbi štejejo steklenjaki, plastenjaki in tuneli;

40. za »mreže proti toči« se po tej uredbi štejejo zaščitne mreže proti toči, zaščitne folije proti pokanju in ožigu plodov ter zaščitne mreže proti ptičem;

41. »zahtevek za izplačilo sredstev« pomeni vlogo za izplačilo, ki se obravnava skladno s 56. členom zakona, ki ureja kmetijstvo;

42. »zbirna vloga« je definirana v uredbi EU 1306/2013/ES, za namen te uredbe pa se uporablja kot je opredeljena v nacionalnih predpisih, ki urejajo sheme neposrednih plačil za obdobje 2015 –2020;

43. »žagarski obrat« za namen te uredbe se šteje celotno podjetje ali kmetija z dopolnilno dejavnostjo, ne glede na lokacijo, enoto ali poslovalnico obrata.

3. člen(organi PRP 2014–2020)

V skladu z drugim odstavkom 65. člena Uredbe 1305/2012/EU so imenovani naslednji organi:1. Organ upravljanja (v nadaljnjem besedilu: OU) je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in

prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP), ki je del nalog OU prenesel na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: ARSKTRP).

2. Akreditirana plačilna agencija je ARSKTRP.

3. Certifikacijski organ je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna (v nadaljnjem besedilu: UNP), ki je organ v sestavi Ministrstva za finance.

4. člen(vrste ukrepov, podukrepov in operacij)

S to uredbo se določa izvedba naslednjih ukrepov, razdeljenih na več podukrepov in tipov operacij. Ukrepi in podukrepi so kodificirani skladno s Prilogo I, Delom 5 (»Kode ukrepov in podukrepov«) k Izvedbeni Uredbi Komisije 808/2014/EU. V posamezen podukrep se skladno s PRP 2014–2020 lahko uvršča več operacij, kot sledi:

1. ukrep »Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila« (ukrep M03) iz 16. člena Uredbe 1305/2013/EU se deli na dva podukrepa in dva tipa operacij:

- »Podpora za novo sodelovanje v shemah kakovosti« (podukrep M03.1) z naslednjim tipom operacije:

a) Podpora za novo sodelovanje v shemah kakovosti;

- »Podpora za dejavnosti informiranja in promocije, ki jih izvajajo skupine proizvajalcev na notranjem trgu« (podukrep M03.2) z naslednjim tipom operacije:

a) Podpora za dejavnost informiranja in promocije, ki jih izvajajo skupine proizvajalcev na notranjem trgu;

Stran 6 od 78

2. ukrep »Naložbe v osnovna sredstva« (ukrep M04) iz 17. člena Uredbe 1305/2013/EU se deli na sedem tipov operacij, razvrščenih med tri podukrepe:

- Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva (podukrep M04.1) z naslednjim tipom operacije:

a) Naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev;

- Podpora za naložbe v predelavo/trženje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov (podukrep M04.2) z naslednjim tipom operacije:

b) Naložbe, ki zadevajo predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi;

- Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagajanjem kmetijstva in gozdarstva (podukrep M04.3) z naslednjimi tipi operacij:

a) Izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih;

b) Izgradnja velikih namakalnih sistemov;

c) Tehnološke posodobitve velikih namakalnih sistemov;

d) Ureditev gozdne infrastrukture;

3. ukrep »Naložbe v razvoj gozdnih območij in izboljšanje sposobnosti gozdov za preživetje« (ukrep M08) iz 21. člena Uredbe 1305/2013/EU se deli na dva tipa operacij, razvrščenih v okviru enega podukrepa:

- Podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov (podukrep M08.6) z naslednjima tipoma operacije:

a) Naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa;

b) Naložbe v pred-industrijsko predelavo lesa;

4. ukrep »Ustanovitev skupin in organizacij proizvajalcev« (ukrep M09) iz 27. člena Uredbe 1305/2013/EU z naslednjim podukrepom in tipom operacije:

- Ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju (podukrep M09.1) z naslednjim tipom operacije:

a) Podpora ustanavljanju skupin in organizacij proizvajalcev na področjih kmetijstva in gozdarstva;

DRUGI DEL

PODROBNEJŠA DOLOČILA ZA IZVAJANJE OPERACIJ

I. SODELOVANJE V SHEMAH KAKOVOSTI ZA KMETIJSKE PROIZVODE

5. člen

(namen podpore)

(1) Podpora je namenjena delnemu pokritju stalnih stroškov, ki jih imajo kmetijska gospodarstva zaradi vključitve in sodelovanja v shemah kakovosti, vzpostavljenih na podlagi zakonodaje EU iz a) točke prvega odstavka 16. člena Uredbe 1305/2013/EU (v nadaljnjem besedilu: sheme kakovosti EU) ali nacionalnih shemah kakovosti, vzpostavljenih z zakonom, ki ureja kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: nacionalna shema kakovosti), iz b) točke prvega odstavka 16. člena Uredbe 1305/2013/EU.

Stran 7 od 78

(2) Upravičene sheme kakovosti in neobvezne navedbe kakovosti, vzpostavljene na podlagi Evropske zakonodaje:

- Zaščitena geografska označba (ZGO),- Zaščitena označba porekla (ZOP),- Zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP),- Ekološka pridelava in predelava.

(3) Upravičene nacionalne sheme kakovosti iz prvega odstavka tega člena so:

- Višja kakovost,

- Izbrana kakovost,

- Dobrote z naših kmetij,

- Integrirana pridelava.

6. člen(upravičenec)

(1) Upravičenci do podpore so:

1. kmetijska gospodarstva, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na območju RS in so na novo vključena v eno od shem kakovosti EU oziroma nacionalnih shem in

2. skupine proizvajalcev ali organizacije proizvajalcev, katerih člani so kmetijska gospodarstva, in so predmet skupne kontrole preverjanja skladnosti za upravičeno shemo kakovosti in so na novo vključena v eno od shem kakovosti EU oziroma nacionalnih shem.

(2) Nova vključenost v shemo pomeni vstop kmetijskega gospodarstva v eno izmed shem drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena od prvega januarja 2014 dalje. Kmetijsko gospodarstvo lahko hkrati pridobi podporo za več različnih shem opredeljenih v prejšnjem členu.

(3) Do podpore so upravičena kmetijska gospodarstva in kmetijska gospodarstva, ki so člani skupine proizvajalcev priznane vsaj za enega od obeh namenov na podlagi Pravilnika o priznanju skupin proizvajalcev ali člani organizacije proizvajalcev. Organizacije proizvajalcev lahko združujejo kmete, predelovalna podjetja, zadruge in druge deležnike. Do povračil stroškov kontrol so upravičeni zgolj aktivni kmetje oz. aktivna kmetijska gospodarstva ki:

- proizvajajo proizvode, registrirane v registrih shem kakovosti EU (ZOP, ZGO, ZTP),

- proizvajajo proizvode iz nacionalnih shem kakovosti (Višja kakovost, Izbrana kakovost, Dobrote z naših kmetij, Integrirana pridelava),

- proizvajajo ekološko pridelane in predelane kmetijske pridelke oz. živila,

- proizvajajo vina, registrirana v registrih shem kakovosti EU (kakovostno vino ZGP, vrhunsko vino ZGP in vino PTP),

- proizvajajo aromatizirana vina, aromatizirane pijače na osnovi vina in aromatizirane mešane pijače iz vinskih proizvodov, registrirane v registrih shem kakovosti EU ali

- proizvajajo proizvode iz neobveznih navedb kakovosti.

(4) Proizvajalci, vključeni v shemo kakovosti Ekološka pridelava, so upravičenci do podpore iz tega podukrepa tudi v obdobju preusmeritve. Obdobje preusmeritve se šteje v skupno dobo petih let od datuma vključitve v shemo kakovosti.

(5) Do podpore je upravičen samo upravičenec iz prvega odstavka tega člena, ki trži kmetijske proizvode, namenjene za prehrano ljudi.

Stran 8 od 78

7. člen

(upravičeni stroški)

(1) Do podpore so upravičeni stalni stroški, kot so opredeljeni v drugem pododstavku tretjega odstavka 16. člena Uredbe 1305/2013/EU.

(2) Kot stalni stroški se upoštevajo:

- stroški vključitve v podprto shemo kakovosti in letni prispevek za sodelovanje v njej;

- stroški pregledov, ki zagotavlja skladnost z zahtevami iz uredb, pravilnikov in specifikacij shem (certificiranje, letna zunanja kontrola, nenapovedana zunanja kontrola, kontrola skupine proizvajalcev, notranja kontrola, letna kontrola pridelave na kmetijskem gospodarstvu, letna kontrola predelovalnega obrata na kmetijskem gospodarstvu, nenapovedane kontrole, kontrola skupine proizvajalcev);

- stroški analiz (fizikalno - kemične analize; mikrobiološke analize, organoleptične analize, osnovna analiza tal ni upravičen strošek).

(3) Stalni stroški iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo v javnem razpisu.

8. člen

(pogoji ob oddaji vloge na javni razpis)

(1) Pogoji, ki jih mora upravičenec izpolnjevati ob oddaji vloge na javni razpis poleg pogojev iz 110.člena te uredbe, so:

- upravičenec mora imeti certifikat ali potrdilo o opravljeni kontroli, ki dokazuje vključitev v določeno shemo kakovosti,

- kmetijsko gospodarstvo in upravičenec izpolnjuje pogoj aktivnega kmeta; kar za namen te uredbe pomeni, da je upravičenec in njegovo gospodarstvo prejelo odločbo skladno z Uredbo o shemah neposrednih plačil,

- kmetijske proizvode oziroma živila iz shem kakovosti mora kmetijsko gospodarstvo prodajati kot proizvode iz shem kakovosti,

- na končnih proizvodih se mora pri prodaji uporabljati nacionalni zaščitni znak sheme kakovosti oziroma pripadajoči evropski zaščitni znak sheme kakovosti.

(2) V primeru upravičencev iz druge točke, prvega odstavka, 6. člena te uredbe lahko za kmetijska gospodarstva, ki so na novo vključena v shemo kakovosti, vloži vlogo odgovorna oseba skupine proizvajalcev ali organizacije proizvajalcev.

(3) Obveznost vpisa v register oz. evidence:

1. Če upravičenec uveljavlja podporo za kmetijske proizvode iz shem kakovosti, vzpostavljenih na podlagi Uredbe 1151/2012/EU, mora biti najkasneje na dan oddaje vloge na javni razpis ta kmetijski proizvod vpisan v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb oziroma register zajamčenih tradicionalnih posebnosti pri Evropski komisiji;

2. Če upravičenec uveljavlja podporo za kmetijske proizvode iz nacionalne sheme kakovosti mora bitinajkasneje na dan oddaje vloge na javni razpis ta kmetijski proizvod vpisan v evidenco, ki jo vodi MKGP.

9. člen(obvezne priloge k vlogi na javni razpis)

Obvezno dokazilo, ki ga mora upravičenec priložiti vlogi na javni razpis pri tem podukrepu, brez katerega se v skladu s 52. členom zakona, ki ureja kmetijstvo, vloga zavrže brez pozivanja na dopolnitev je certifikat ali potrdilo o opravljeni kontroli iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena.

Stran 9 od 78

10. člen

(pogoji ob vložitvi zahtevkov za izplačilo sredstev)

(1) Upravičenec z odločbo o pravici do sredstev pridobi pravico vlaganja petih zahtevkov v petih zaporednih letih.

(2) Upravičenec lahko vloži letni zahtevek za izplačilo sredstev, v kolikor poleg določb iz 119. in 120. člena te uredbe, izpolnjuje še naslednje pogoje:

- imeti mora certifikat ali potrdilo o opravljeni kontroli, ki dokazuje vključitev v določeno shemokakovosti,

- kmetijsko gospodarstvo izpolnjuje pogoj aktivnega kmeta.

- pri prodaji končnih proizvodov se je v letu oddaje vloge na javni razpis uporabljal nacionalni zaščitni znak sheme kakovosti oziroma pripadajoči evropski zaščitni znak sheme kakovosti. Kot dokazilo se upošteva fotografija končnega proizvoda oziroma embalaže.

(3) Pri upravičencih iz druge točke, prvega odstavka, 6. člena te uredbe, ki vlagajo zahtevke za kmetijska gospodarstva, ki so na novo vključena v shemo kakovosti, se morajo računi in druga dokazila glasiti na skupino proizvajalcev ali organizacijo proizvajalcev. Zahtevki morajo vsebovati prilogo v obliki tabele, s členitvijo stroškov po posameznem deležniku.

11. člen

(merila za ocenjevanje vlog)

(1) Do podpore bodo upravičeni projekti, ki presežejo z javnim razpisom določeno vstopno mejo točk. Vstopna meja znaša 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk. Med vlogami, ki presežejo vstopno mejo, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev.

(2) Upoštevajo se naslednja merila za izbor vlog:

1. Vrsta sheme kakovosti:

- sheme kakovosti EU,

- nacionalne sheme kakovosti.

2. Prispevek k horizontalnim ciljem na področju skrbi za okolje, inovacij in podnebnih sprememb:

- vključenost v ukrep M10 KOOP in M11 EKO,

- vključenost v ukrep M11 EKO,

- vključenost v ukrep M10 KOOP.

(3) Merila iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo v javnem razpisu.

12. člen

(finančne določbe)

(1) Finančna pomoč se dodeli v obliki letnega spodbujevalnega plačila za prvih pet let od vključitve v shemo kakovosti.

Stran 10 od 78

(2) Najvišji znesek javne podpore je 3.000 EUR na leto na kmetijsko gospodarstvo oziroma člana skupine kmetijskih gospodarstev na leto, v skladu s Prilogo II Uredbe 1305/2013/EU. Znesek javne podpore se določi glede na višino stalnih stroškov.

(3) Razpoložljiva sredstva, namenjena za izvajanje te operacije v PRP 2014–2020, so opredeljena v Prilogi 1 k tej uredbi.

(4) Pri določitvi stopnje javne podpore za aktivnosti, ki se bodo izvajale v skladu s shemami državnih pomoči, se upošteva pravila državnih pomoči.

(5) Sredstva, namenjena za izvajanje operacij tega podukrepa, se zagotovijo iz proračuna MKGP v višini 25 odstotkov in iz sredstev EKSRP v višini 75 odstotkov.

II. DEJAVNOST INFORMIRANJA IN PROMOCIJE ZA PROIZVODE, KI SO VKLJUČENI V SHEME KAKOVOSTI

13. člen

(namen podpore)

(1) Podpora je skladno z drugim odstavkom 16. člena Uredbe 1305/2013/EU namenjena projektominformiranja potrošnikov in pospeševanje prodaje proizvodov, vključenih v sheme kakovosti s ciljem povečanja obsega proizvodnje in trženja proizvodov iz shem kakovosti. Poleg tega pa je cilj boljše vključevanje v agroživilske verige prek shem kakovosti in dodajanje vrednosti kmetijskim proizvodom.

(2) Podpora je namenjena pokritju stroškov, nastalih v povezavi z dejavnostmi promocije in informiranja potrošnikov. Do podpore so upravičeni le projekti oziroma dejavnosti, ki potrošnike opozarjajo na posebne lastnosti in prednosti proizvodov iz shem kakovosti. To je kakovost, uporaba posebnih metod pri pridelavi in predelavi. Sporočajo, da se pri živinoreji uporabljajo standardi dobrega počutja živali. Ugotavljajo, da se s tako obdelavo spoštuje in trajnostno upravljaz okoljem, zato spodbujajo nakup proizvodov, ki so vključeni v upravičene sheme kakovosti in kot to določata a) in b) točki drugega odstavka 4. člena delegirane uredbe ter upoštevajo določila tretjega odstavka iste uredbe.

(3) Do podpore v okviru tega ukrepa so upravičene naslednje sheme kakovosti:1. sheme kakovosti in neobvezne navedbe kakovosti, vzpostavljene na podlagi Evropske zakonodaje:- zaščitena geografska označba (ZGO),

- zaščitena označba porekla (ZOP),

- zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP),

- ekološka pridelava in predelava in

- neobvezne navedbe kakovosti.

2. sheme kakovosti, vzpostavljene na podlagi nacionalne zakonodaje:- višja kakovost;

- dobrote z naših kmetij in

- integrirana pridelava.

Skladno s četrtim odstavkom 4. člena delegirane uredbe do podpore niso upravičeni projekti oziroma dejavnosti informiranja in pospeševanja prodaje v zvezi z imeni komercialnih blagovnih znamk.

(4) Podpora za nacionalne sheme kakovosti iz druge točke tretjega odstavka tega člena se dodeli v skladu s 49. členom Uredbe 702/2014/EU.

Stran 11 od 78

14. člen

(upravičenec)

(1) Upravičenci do podpore so skupine proizvajalcev in predelovalcev, ki so v skladu s Pravilnikom o priznanju skupin proizvajalcev priznani za namen začetnega povezovanja proizvajalcev in skupnega trženja proizvodov ter organizacije proizvajalcev, ki so pravne osebe in so vključene v eno od shem kakovosti in:

- proizvajajo proizvode, registrirane na ravni EU (ZOP, ZGO, ZTP),

- proizvajajo proizvode iz nacionalnih shem kakovosti, razen sheme Izbrana kakovost,

- proizvajajo ekološko pridelane in predelane kmetijske pridelke oz. živila,

- proizvajajo vina z označbo porekla (kakovostno vino ZGP, vrhunsko vino ZGP in vino PTP) ali

- so proizvajalci proizvodov z neobveznimi navedbami kakovosti.

(2) Upravičenci do podpore iz druge alineje prejšnjega odstavka so upravičenci do podpore v skladu s četrtim odstavkom 49. člena Uredbe 702/2014/EU in izpolnjujejo pogoje za MSP.

(3) V skupini oziroma organizaciji proizvajalcev mora sodelovati vsaj en član, ki se je na novo vključil v shemo kakovosti.

15. člen(upravičeni stroški)

(1) Upravičeni stroški so:

- stroški organizacije, priprave in sodelovanja na javnih nastopih, sejmih, tržnicah, razstavah, oddajah, delavnicah in drugih oblikah javnih nastopov oz. dogodkov,

- stroški oglaševanja in informiranja na prodajnih mestih in po drugih kanalih komunikacije,

- stroški priprave, izdaje in distribucije informacijskega in promocijskega materiala,

- stroški organizacije in izvedbe drugih ustreznih oblik oglaševanja.

(2) Upravičeni stroški za namen podpore iz druge točke tretjega odstavka 13. člena te uredbe so skladni s 49. členom Uredbe 702/2014/EU.

(3) Za opredelitev višine upravičenih stroškov mora upravičenec k vlogi priložiti tri ponudbe.

(4) V okviru aktivnosti iz prve alineje prvega odstavka tega člena, so do povračila upravičeni zlasti naslednji stroški: priprava idejne zasnove, stroški najema oz. zakupa prostora, stroški tehnične izvedbe javnega nastopa, tematske oddaje oz. dogodka.

(5) V okviru aktivnosti iz druge alineje prvega odstavka tega člena, so do povračila upravičeni naslednji stroški: stroški oglaševanja in informiranja na prodajnih mestih in po drugih komunikacijskih poteh, priprava idejne zasnove, stroški izvedbenega oblikovanja ter stroški priprave razstavnega prostora, stojnice ipd, stroški najema oz. zakupa prostora na prodajnih mestih, stroški pospeševanja prodaje na prodajnih mestih.

(6) V okviru aktivnosti iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, so do povračila upravičeni naslednji stroški: stroški priprave, izdaje in razdeljevanja informacijskega in promocijskega gradiva, stroški priprave idejne zasnove, stroški izvedbenega in grafičnega oblikovanja in produkcije, stroški zakupa medijskega prostora in časa za oglaševanje, stroški ureditve in

Stran 12 od 78

postavitve spletnega mesta, stroški tiskanja gradiv (publikacije, letaki, zloženke, brošure, karte, revije, ipd), plakati različnih velikosti, ter druge vrste gradiv.

(7) V okviru aktivnosti iz četrte alineje prvega odstavka tega člena, so do povračila upravičeni naslednji stroški: stroški priprave in organizacije tiskovnih konferenc, priprava sporočil za javnost, objava promocijskih člankov.

16. člen

(pogoji ob oddaji vloge na javni razpis)

Pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec ob oddaji vloge na javni razpis, so:

1. Upravičenec je ustanovljen skladno s predpisi, ki urejajo priznanje skupine in organizacije proizvajalcev in je vpisan v evidenco skupin proizvajalcev na MKGP.

2. Upravičenec predloži načrt trženja, ki vključuje analizo trga, vizijo oglaševanja in informiranja za petletno obdobje in vsebuje natančno razdeljen načrt informacijskih ter promocijskih aktivnosti.

3. Imeti mora certifikat s katerim dokazuje vključitev v določeno shemo kakovosti.

4. Pri prodaji končnih proizvodov uporablja nacionalni zaščitni znak sheme kakovosti oziroma pripadajoči evropski zaščitni znak sheme kakovosti. Kot dokazilo se upošteva fotografija končnega proizvoda oziroma embalaže.

5. Dejavnosti promocije ne smejo spodbujati potrošnikov k nakupu proizvoda zaradi njegovega posebnega porekla, razen pri proizvodih iz geografskih označb in označb porekla. Poreklo izdelka se vseeno lahko navede, če je omemba porekla, povezana z glavnim sporočilom oglaševanja.

6. Do podpore so upravičene le dejavnosti informiranja in promocijske dejavnosti na notranjem trgu EU.

7. Podpora se odobri v skladu z Uredbo 1144/2014/EU.

17. člen

(obvezne priloge k vlogi na javni razpis)

Obvezno dokazilo, ki ga mora upravičenec priložiti vlogi na javni razpis pri tem podukrepu, brez katerega se v skladu s 52. členom zakona, ki ureja kmetijstvo, vloga zavrže brez pozivanja na dopolnitev, je načrt trženja iz druge točke prvega odstavka prejšnjega člena.

18. člen

(pogoji ob vložitvi zahtevkov za izplačilo sredstev)

Upravičenec z odločbo o pravici do sredstev pridobi pravico do vložitve zahtevkov.

1. Upravičenec lahko vloži največ tri zahtevke, za zaključene promocijske aktivnosti načrtovane v načrtu trženja.

2. Upravičenec je proizvode oziroma živila iz shem kakovosti prodajal kot proizvode iz shem kakovosti, na končnih proizvodih pri prodaji uporabljal nacionalni zaščitni znak sheme kakovosti oziroma pripadajoči evropski zaščitni znak sheme kakovosti. Kot dokazilo se upošteva fotografija končnega proizvoda oziroma embalaže.

3. Predložitev poročila o doseganju ciljev iz načrta trženja, vrednotenja rezultatov in doseženih učinkov po posameznih aktivnostih.

4. Predložitev dokazil o izvedenih aktivnostih po posameznih sklopih iz prve do četrte alineje prvega odstavka 15. člena te uredbe.

Stran 13 od 78

5. Informacijska in promocijska gradiva, morajo biti skladna z zakonodajo, ki opredeljuje te sheme kakovosti, s Prilogo III izvedbene uredbe in navodili Organa upravljanja glede informiranja inobveščanja javnosti, ki se objavijo na spletni strani MKGP.

19. člen

(sprememba aktivnosti iz načrta trženja)

Za ta ukrep je dopustna enkratna sprememba aktivnosti iz načrta trženja, s katero mora soglašati ARSKTRP. Sprememba ne sme pomeniti spremembe vrednosti, ki so bile osnova za dodelitev sredstev.

20. člen

(merila za ocenjevanje vlog)

(1) Med vlogami, ki presežejo vstopno mejo 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev.

(2) Upoštevajo se naslednja merila za izbor vlog:

1. Vrsta sheme kakovosti:

- sheme kakovosti EU,

- nacionalne sheme kakovosti.

2. Število članov skupine;

- do 10,

- do 20,

- do 50,

- do 100,

- nad 100.

3. Prispevek k horizontalnim ciljem na področju varovanja okolja, inovacij in podnebnih sprememb:

- vključenost v ukrep M10 KOOP in M11 EKO,

- vključenost v ukrep M11 EKO,

- vključenost v ukrep M10 KOOP.


21. člen

(finančne določbe)

(1) Stopnja javne podpore je 70 odstotkov upravičenih stroškov.

(2) Najvišji znesek podpore znaša do vključno 100.000 eurov na projekt.

(3) Pri določitvi stopnje javne podpore za aktivnosti, ki se bodo izvajale v skladu s shemami državnih pomoči, se upošteva pravila državnih pomoči.

(4) Razpoložljiva sredstva, namenjena za izvajanje te operacije v PRP 2014–2020, so opredeljena v Prilogi 1 k tej uredbi.

Stran 14 od 78


III. NALOŽBE, KI IZBOLJŠAJO SPLOŠNO UČINKOVITOST IN TRAJNOST KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA

22. člen

(namen podpore)

(1) Podpora je namenjena posameznim in kolektivnim naložbam kmetijskih gospodarstev v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi. Podpora se nameni naslednjim naložbam:

1. naložbe, namenjene izvajanju tehnoloških izboljšav s področja higiene, varovanja okolja in varnosti pri delu ter znižanju stroškov pridelave: tehnološke posodobitve gospodarskih poslopij, ureditev greznic in čistilnih naprav, nakup opreme in naprav, ki povečujejo varnost pri delu, nakup specialne kmetijske mehanizacije, ki omogoča manjšo rabo fitofarmacevtskih sredstev, ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč ter nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah, tehnološke posodobitve malih namakalnih sistemov (v nadaljnjem besedilu: MNS) ter nakup namakalne opreme;

2. naložbe, namenjene izvajanju pridelave ekoloških proizvodov in drugih proizvodov iz shem kakovosti: tehnološke posodobitve hlevov in drugih gospodarskih poslopij, ureditev hlevskih izpustov in proste reje, ureditev pašnikov in obor za rejo domačih živali oziroma gojene divjadi, zaščita čebeljih panjev pred medvedi, nakup specialne kmetijske mehanizacije in strojne opreme, ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč ter nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah, ureditev MNS ter nakup namakalne opreme;

3. naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev na zahteve kmetovanja na gorskih območjih: nakup specialne kmetijske mehanizacije za kmetovanje na strmih terenih, ureditev pašnikov in obor za rejo domačih živali oziroma gojene divjadi, izvedba agromelioracij, tehnološke posodobitve hlevov ter zaščita čebeljih panjev pred medvedi, ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč ter nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah, ureditev cestnih, vodnih oz. vodovodnih priključkov do javne infrastrukture, ureditev MNS ter nakup namakalne opreme;

4. naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe: nakup in postavitev mrež proti toči, nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajoče opreme, ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč ter nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah, ki so tolerantnejše na bolezni, pozebo oziroma na sušo, nakup specialne kmetijske mehanizacije, ki prispevajo k zmanjšanju toplogrednih plinov, tehnološke posodobitve MNS ter nakup namakalne opreme;

5. naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev na izvajanje nadstandardnih zahtev z vidika dobrobiti živali: tehnološke posodobitve hlevov in nakup pripadajoče opreme;

6. naložbe v povečanje učinkovite rabe energije (v nadaljnjem besedilu: URE) in spodbujanje ponudbe in uporabe obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: OVE), naložbe v energetsko učinkovite ogrevalne sisteme, naložbe v zmanjšanje toplotnih izgub pri gradnjah objektov z uporabo materialov z večjo toplotno prevodnostjo, nakup energetsko varčnejše opreme, naložbe v proizvodnjo električne in toplotne energije, naložbe v proizvodnjo bioplina z uporabo organskih odpadkov;

7. naložbe v izboljšanje učinkovitosti rabe živinskih gnojil in s tem zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in amonijaka: izgradnja objektov za nadstandardno skladiščenje živinskih gnojil, nakup in postavitev mobilnih objektov in nakup pripadajoče opreme, zatesnitev lagun za skladiščenje živinskih gnojil, nakup specialne kmetijske mehanizacije za racionalno rabo dušika, izgradnja kompostarn, tehnološke posodobitve hlevov in nakup opreme za živinske izločke;

Stran 15 od 78

8. naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev na zahteve kmetovanja na vodovarstvenih območjihskladno z zahtevami predpisov, ki urejajo vodovarstvena območja.

(2) Zgoraj opredeljene naložbe se glede na zasledovane cilje delijo na:

1. naložbam v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev v smeri zasledovanja cilja večje trajnosti kmetijskih gospodarstev. To so naložbe, ki so usmerjene v prilagoditev kmetijskih gospodarstev horizontalnim ciljem iz drugega pododstavka šestega odstavka 5. člena Uredbe 1305/2013/EU, povezanih z inovacijami, okoljem ter blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, zlasti pa v:

- zmanjševanje toplogrednih plinov in amonijaka iz kmetijske proizvodnje, zlasti živinoreje,

- prilagajanje kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe (npr. nakup in postavitev mrež proti toči),

- povečanje energetske učinkovitosti, vključno z večjo rabo lesa;

- uvajanje OVE,

- zmanjšanje oziroma bolj učinkovito rabo fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: FFS)in gnojil (npr. naprave za nanašanje FFS z zmanjšanjem zanosa in razkuževanje semena ter naprave za mehansko zatiranje škodljivih organizmov),

- racionalnejšo rabo vode in drugih surovin ter v ureditev čistilnih in varčevalnih tehnologij (npr. zbiranje meteorne vode, zamenjava namakalne opreme ter zmanjšanje porabe vode pri tehnoloških posodobitvah obstoječih MNS),

- prilagoditev kmetovanja na okoljsko občutljivih območjih, pomembnih z vidika varovanja naravnih virov (zlasti vode, tal in biotske raznovrstnosti),

- ureditev nasadov večletnih rastlin, ki so odporne na bolezni, pozebo oziroma na sušo (npr. postavitev travniških sadovnjakov ter sajenje večletnih rastlin, ki so cepljene na sejancu oziroma na bujni podlagi),

- izvajanje ekološke pridelave hrane.

2. naložbe v izboljšanje konkurenčnosti na podprtih kmetijskih gospodarstvih v:

- dvig produktivnosti, zlasti produktivnosti dela,

- povečanje stroškovne učinkovitosti,

- povečanje higiene, kakovosti in doseganju višje dodane vrednosti kmetijskih proizvodov,

- prilagoditev kmetijskih gospodarstev na nadstandardne zahteve dobrobiti živali.

(3) V okviru tega podukrepa se podpira nakup kmetijske mehanizacije kot individualne samo, če gre za nakup specialne kmetijske mehanizacije:

- ki ima izrazito okoljski učinek,

- ki prispeva k zmanjšanju toplogrednih plinov,

- ki je namenjena izvajanju ekološke pridelave oziroma,

- ki je namenjena kmetovanju na gorskih območjih.

1. Ostala kmetijska mehanizacija je upravičena do podpore samo v primeru izvedbe kolektivne naložbe, kot je opredeljena v petem. odstavku tega člena ter v primeru dejavnosti, ki prejemajo podporo v okviru EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti, če je zanjo dokazana njena racionalna raba;

2. Do podpore za naložbe za uskladitev s standardi EU, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo, tudi glede varstva pri delu, so upravičeni le mladi kmetje, ki prvič prevzemajo kmetijsko gospodarstvo kot nosilci kmetijskih gospodarstev. Mladi kmetje morajo naložbo zaključiti v roku 24 mesecev od datuma vzpostavitve kmetije.

(4) Kot datum vzpostavitve kmetije se šteje:

- datum izdaje odločbe o pravici do sredstev iz naslova izvajanja ukrepa 112 iz PRP 2007-2013 ali

- datum začetka vodenja knjigovodstva mladega kmeta za primarno kmetijsko proizvodnjo, kar velja v primeru ko mu je bila izdana odločba o pravici do sredstev iz naslova podukrepa M06.1,

Stran 16 od 78

Uredbe o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete, ki je del ukrepa razvoj kmetij in podjetij v Programu razvoja podeželja za obdobje 2014-2020, ali

- v primeru, da ni prejel odločbe iz prve ali druge alineje pa se kot vzpostavitev šteje datum prvega vpisa mladega kmeta kot nosilca v RKG.

(5) Do podpore v okviru tega podukrepa so upravičene tudi kolektivne naložbe, ki jih izvajajo skupine ali organizacije proizvajalcev na področju kmetijstva, ki so:

- pravne osebe in izpolnjujejo pogoje za MSP ter so,

- priznane s strani MKGP na podlagi zakona, ki ureja kmetijstvo in pravilnikov, ki urejata priznanje skupin in organizacij proizvajalcev.

23. člen

(upravičenec)

(1) Upravičenec je nosilec kmetijskega gospodarstva, vpisan v RKG, ki opravlja kmetijsko dejavnost na ozemlju RS.

(2) Za potrebe tega ukrepa se kot mladi kmet šteje vsaka fizična oseba, ki je v času predložitve vloge na javni razpis:

- stara od 18 let do vključno 40 let,

- ima ustrezno poklicno znanje in usposobljenost, kot je opredeljeno v Uredbi o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete, ki je del ukrepa razvoj kmetij in podjetij v Programu razvoja podeželja za obdobje 2014-2020,

- je ustanovila kmetijsko gospodarstvo najkasneje v petih letih pred oddajo vloge na javni razpis.

(3) Za potrebe izvajanja tega podukrepa se kot ustanovitev kmetijskega gospodarstva štejevzpostavitev iz 4. odstavka prejšnjega člena.

(4) Kot fizična oseba iz drugega odstavka tega člena lahko nastopi tudi samostojni podjetnik posameznik.



1. stroški novogradnje ali obnove nepremičnin, to je gospodarskih poslopij in drugih zgradb ter objektov za kmetijske namene, nakup pripadajoče opreme za kmetijsko proizvodnjo, nakup pripadajoče informacijsko komunikacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: IKT) in strojne opreme. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se priznavajo tudi stroški dobave gotovih elementov, prevoza, njihove montaže in stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);

2. nakup kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme;

3. nakup kmetijskih zemljišč do 10 odstotkov skupnih upravičenih stroškov v skladu z 69. členomUredbe 1303/2013/EU in devetega odstavka tega člena;

4. stroški postavitve oziroma obnove sadovnjakov in oljčnikov, vključno s postavitvijo jagodišč: priprava zemljišča (zemeljska dela), priprava poti, nakup in posaditev sadik, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo, opore ter nakup in postavitev mrež proti toči. Postavitev mrež proti toči lahko znaša do 10 odstotkov priznane vrednosti nakupa mreže proti toči, ki ga upravičenec lahko uveljavlja tudi kot prispevek v naravi v obliki lastnega dela;

5. stroški postavitve oziroma obnove hmeljišč: priprava zemljišča, (zemeljska dela), postavitev hmeljske žičnice, nakup sadik ter sajenje sadik;

6. nakup in postavitev rastlinjakov ter pripadajoče opreme. Strošek postavitve rastlinjakov lahko znaša do 10 odstotkov priznane vrednosti celotne naložbe, ki ga upravičenec lahko uveljavlja tudi kot prispevek v naravi v obliki lastnega dela;

Stran 17 od 78

7. nakup in postavitev mrež proti toči. Postavitev mreže proti toči lahko znaša do 10 odstotkovpriznane vrednosti celotne naložbe, ki ga upravičenec lahko uveljavlja tudi kot prispevek v naravi v obliki lastnega dela;

8. stroški ureditve nasadov trajnih rastlin pri vrtninah ter stroški ureditve drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov pri pridelavi okrasnih rastlin in grmovnic ter semenskega materiala kmetijskih rastlin, vključno z nasadi hitro rastočih panjevcev: priprava zemljišča (zemeljska dela), priprava poti, nakup in postavitev sadik, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo, opore ter nakup in postavitev mrež proti toči. Postavitev mrež proti toči lahko znaša do 10 odstotkov priznane vrednosti nakupa mreže proti toči, ki ga upravičenec lahko uveljavlja tudi kot prispevek v naravi v obliki lastnega dela;

9. stroški postavitve pašnikov in obor ter nakup pripadajoče opreme za nadzorovano pašo domačih živali oziroma rejo gojene divjadi: nakup in postavitev lesene, žičnate oziroma elektroograje in pripadajoče opreme, nakup in postavitev farmskega pletiva z ojačitvijo in pripadajoče opreme, postavitev krmišča in zavetišča na pašniku oziroma obori ter nakup pripadajoče opreme, ureditev zajetja ter zbiralnika za kapnico na pašniku oziroma obori, nakup dodatne opreme za oskrbo z vodo (cisterna), premične elektromreže in prikolice za prevoz živali z maksimalno zmogljivostjo 2,6 t ter nakup žičnatih kletk in pripadajoče opreme za rejo gojene divjadi perutnine;

10. stroški ureditve zaščite čebeljih panjev pred medvedi:nakup in postavitev žičnate oziroma elektroograje in pripadajoče opreme: pašni aparat, solarni modul ter nakup in postavitev elektronske opreme namenjene zvočnemu ali svetlobnemu odvračanju živali;

11. stroški naložb na področju pridelave medu in ostalih čebeljih proizvodov ter vzreje čebeljih matic;

12. stroški naložb namenjenih učinkoviti rabe energije;

13. stroški pridobivanja energije iz OVE na kmetijskih gospodarstvih, če je energija namenjena pridelavi proizvodov iz Priloge 1 k Pogodbi (lastna poraba), kar mora biti razvidno iz elaborata gradbene fizike. Kadar gre za pridobivanje toplotne energije iz biomase, mora biti surovina za pridobivanje energije proizvod iz Priloge 1 k Pogodbi;

14. stroški ureditve cestnih, vodnih oz. vodovodnih priključkov kmetijskega gospodarstva na javno infrastrukturo;

15. stroški izvedbe agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih, kamor sodijo pripravljalna dela, zemeljska dela, gradbena dela, obrtniška dela, betonska dela in zaključna dela;

16. stroški ureditve individualnih namakalnih sistemov, njihovih tehnoloških posodobitev, v izgradnjo pripadajočih vodnih virov ter v nakup in postavitev namakalne opreme;

17. prispevek v naravi v obliki lastnega dela in materiala upravičenca v skladu z 69. členom Uredbe (EU) št. 1303/2013 in 115. členom te uredbe;

18. splošni stroški v skupni višini do 10 odstotkov upravičenih stroškov naložbe;

(2) Poleg neupravičenih stroškov iz drugega odstavka 115. člena te uredbe, do podpore niso upravičeni še naslednji stroški:

1. stroški arheoloških izkopavanj in arheološkega nadzora,

2. stroški izvedbe agromelioracij kmetijskih zemljišč, ki ležijo na komasacijskih območjih,

3. strošek rabljene mehanizacije in opreme,

4. nakup kmetijskega traktorja razen specialnega traktorja namenjenega uporabi na gorskih območjih.

(3) Kadar gre za prispevek v naravi v obliki lastnega dela in materiala upravičenca, morajo biti izpolnjeni pogoji iz 7. odstavka 115. člena te uredbe.

(4) Pri opredelitvi višine upravičenih stroškov bodo upoštevane zgornje višine posameznih upravičenih stroškov, določene v Katalogu najvišjih priznanih vrednosti stroškov iz 107. člena te uredbe. Za stroške, za katere ne bodo določene vrednosti v Katalogu najvišjih priznanih vrednosti stroškov pa bo moral upravičenec priložiti tri ponudbe.

Stran 18 od 78

(5) Pri naložbah iz 1., 12. in 13. točke prvega odstavka tega člena, so do podpore upravičeni tudi stroški, ki so povezani s prvo prodajo kmetijskih proizvodov iz lastne primarne pridelave prodajnemu posredniku ali predelovalcu ter vse dejavnosti, s katerimi se proizvod pripravi za tako prvo prodajo.

(6) Upravičenec ni upravičen do naložbe v nakup notranje opreme iz 1. in 6. točke prvega odstavka tega člena, če je bila notranja oprema v istem objektu že sofinancirana iz sredstev EU v zadnjih sedmih koledarskih letih pred letom objave javnega razpisa.

(7) Nakup kmetijske mehanizacije in strojne ter transportne opreme, kot kolektivne naložbe oziroma naložbe, ki je vključena v projekt EIP, je upravičen strošek v okviru tega podukrepa samo v kolikor je zanjo dokazana njena racionalna raba.

1. Racionalna raba je zagotovljena, ko imajo upravičenci:- vsaj 40 ha primerljivih kmetijskih površin za nakup kmetijske mehanizacije in opreme namenjene

transportu, obdelavi tal, gnojenju, setvi in sajenju, negi varstvu rastlin, spravilu krme s travinja ter obiranju sadja, oljk, grozdja in zelenjave ali

- vsaj 100 ha primerljivih kmetijskih površin za nakup kmetijske mehanizacije in opreme namenjene spravilu žit in koruze ter krompirja ali

- vsaj za 40 GVŽ rejnih živali za nakup kmetijske mehanizacije in opreme na področju živinoreje.

2. Pri ugotavljanju racionalne rabe kmetijske mehanizacije in strojne opreme iz prejšnje točke se upoštevajo kmetijska zemljišča oziroma GVŽ, ki so v uporabi s strani vseh kmetijskih gospodarstev, s katerimi upravičenec sodeluje v okviru kolektivne naložbe oziroma projekta operativne skupine EIP.

(8) Upravičenec ni upravičen do nakupa kmetijskega traktorja, razen če gre za nakup specialnega kmetijskega traktorja namenjenega uporabi na gorskih območjih pod pogojem, da na istem KMG kmetijski traktor ni bil sofinanciran iz sredstev EU v zadnjih 7 koledarskih letih pred letom objave javnega razpisa.

(9) Nakup kmetijskih zemljišč za kmetijsko rabo iz 3. točke prvega odstavka tega člena je upravičen strošek v okviru tega podukrepa samo v kolikor so izpolnjene naslednje zahteve:

1. Upravičenec mora pridobiti odločbo upravne enote, da potrdi pravni posel nakupa kmetijskih zemljišč.

2. Nakup zemljišč se šteje kot upravičen strošek samo do ocenjene vrednosti po GURS iz vrednotenja nepremičnin.

(10) Kadar gre za stroške iz 4., 5., 7., 8., 9., 10., 14., 15. in 16. točke prvega odstavka tega člena, mora upravičenec k vlogi na javni razpis priložiti načrt kmetijskega zemljišča, ki je predmet podpore, s popisom del in materiala ter skico tega zemljišča na orto-foto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša. Dodatno se pri naložbi iz 9. točke prvega odstavka tega člena zahteva še opis tehnologije paše.

(11) Kadar se naložba iz 9. in 10. točke prvega odstavka 23. člena nanaša na gozdno zemljišče, mora upravičenec k vlogi na javni razpis priložiti načrt gozdnega zemljišča, ki je predmet podpore, s popisom del in materiala ter skico tega zemljišča na orto-foto posnetku gozdnega zemljišča, na katerega se naložba nanaša.

(12) Naložbe v ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč iz 4. in 5. točke prvega odstavka 23. člena so upravičen strošek v okviru tega podukrepa samo v kolikor so izpolnjene naslednje zahteve:

1. Za vse naložbe v prvo postavitev oziroma prestrukturiranje trajnih nasadov sadovnjakov razen travniških sadovnjakov, nasadov lesk, orehov, oljk in kostanjev ter nasadov, ki so narejeni na terasah, se mora hkrati z naložbo izvesti tudi nakup in postavitev mreže proti toči na najmanj 90 % neto površine nasada, ki je predmet naložbe.

Stran 19 od 78

2. Pri naložbah v obnovo intenzivnih sadovnjakov oljčnikov in hmeljišč se podpira obnova samo tistih nasadov, ki so starejši od navedenih vrednosti:

- pečkarji: 16 let,

- koščičarji: 12 let,

- jagodičje (brez jagod): 15 let,

- lupinarji: 33 let,

- oljke: 33 let,

- namizno grozdje: 25 let,

- hmelj: 12 let.

3. Pri naložbah v prestrukturiranje ekstenzivnih travniških sadovnjakov se podpira prestrukturiranje samo tistih nasadov ki so starejši od navedenih vrednosti:

- slive: 20 let,

- jablane: 40 let,

- hruške: 40 let,

- mešani nasadi: 30 let.

4. Obnova nasada jagod ni upravičen strošek.

5. Določbe iz prve točke tega odstavka ne veljajo v primeru, ko je obnova sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč posledica naravne nesreče ali izjemnih pojavov, ki se ne bodo sofinancirali po drugih predpisih.

6. Kadar gre za naložbe v postavitev oziroma obnovo hmeljišča je dovoljeno saditi le certificirane sadike A, certificirane sadike B in standardne sadike hmelja skladno s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. Za sadike hmelja, pridelane v RS, mora biti izdano potrdilo o uradni potrditvi za certificirane sadike A ali certificirane sadike B, potrdilo o pridelavi standardnih sadik za standardne sadike ali potrdilo o zdravstveni ustreznosti proizvodnega hmeljišča za sadike iz uradno pregledanega proizvodnega hmeljišča. Za certificirane sadike A in certificirane sadike B, pridelane v drugi državi članici EU, mora biti izdan rastlinski potni list, iz katerega je razvidna kategorija sadik.

7. Za namen izvajanja naložb v postavitev oziroma obnovo trajnih nasadov veljajo naslednje opredelitve pojmov:

a) »obnova trajnih nasadov« pomeni:

- zamenjavo obstoječih sort s sortami, ki so odporne na bolezni, pozebo oziroma na sušo,

- ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč sajenjem rastlin, ki so tolerantnejše na bolezni, pozebo oziroma na sušo,

- zamenjavo obstoječih sort s tržno primernimi sortami oziroma z različnimi kloni iste sorte, če je upravičenec vključen v ekološko pridelavo oziroma če je vključen v sheme kakovosti hrane ali

- spremembo tehnologije pridelave (gostota in število sadik na ha, vzgojna oblika ipd.).

b) »ekstenzivni travniški sadovnjak« je sadovnjak, ki je opredeljen v 19. členu Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 73/14);

c) »tržno primerne sorte sadja in oljk« in »sorte sadja in oljk, ki so tolerantnejše na bolezni, pozebo oziroma sušo«, so sorte, ki so navedene v veljavnem sadnem izboru Kmetijskega inštituta Slovenije;

d) »tržno primerne sorte hmelja« se sorte hmelja, ki so navedene v veljavni sortni listi hmelja, ki jo izda Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin;

e) »sorte hmelja, ki so tolerantnejše na bolezni«, so sorte hmelja, ki so navedene v veljavni sortni listi hmelja, ki jo izda Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.

Stran 20 od 78

8. Ob spremembi tehnologije pridelave hmelja se lahko v hmeljišča v obdelavi sadi le sadilni material, ki ga je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja.

9. Upravičenec je prijavil pridelek oljk in oljčnega olja iz predhodnega leta v RKG v skladu s predpisi, ki urejajo RKG.

10. Upravičenec je prijavil pridelek hmelja iz predhodnega leta skladno s predpisi, ki urejajo ureditev trga s hmeljem.

(13) Naložbe v nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajoče opreme iz 6. točke prvega odstavka tega člena so upravičen strošek v okviru tega podukrepa samo v kolikor so izpolnjene naslednje zahteve:

1. Upravičenec mora imeti skladno s predpisi, ki urejajo vode, pravnomočno vodno dovoljenje Agencije RS za okolje (v nadaljnjem besedilu: ARSO) za rabo vode v rastlinjakih, ki so predmet podpore.

2. Upravičenec mora imeti pravnomočno odločbo MKGP o uvedbi namakanja kmetijskega zemljišča, v kolikor so rastlinjaki postavljeni neposredno na kmetijskem zemljišču, na katerem se vrši namakanje kmetijskih zemljišč.

3. Zamenjava opreme za namakanje ni upravičen strošek.

(14) Naložbe v ureditev nasadov hitro rastočih panjevcev so upravičen strošek v okviru tega podukrepa samo v kolikor so izpolnjene naslednje zahteve:

1. Ne podpira se ureditev nasada hitro rastočih panjevcev na najboljših kmetijskih zemljiščih.2. Do podpore so upravičene samo tiste vrste rastlin, ki so določene v predpisu, ki ureja sheme

neposrednih plačil.

(15) Naložbe v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitve obor za rejo gojene divjadi iz 9. točke prvega odstavka tega člena so upravičen strošek v okviru tega podukrepa samo v kolikor so izpolnjene naslednje zahteve:

1. Povprečna obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu mora znašati vsaj 0,5 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi. Pri izračunu obtežbe se upoštevajo živali, ki jih je upravičenec navedel v zadnji oddani zbirni vlogi. Kot kmetijska zemljišča v uporabi (v nadaljnjem besedilu: KZU) se upoštevajo vsa KZU, ki so ob oddaji vloge na javni razpis za pridobitev sredstev pripisana kmetijskemu gospodarstvu upravičenca v RKG.

2. Če se naložba nanaša na skupni pašnik, mora biti skupni pašnik vpisan v registru skupnih pašnikov, ki ga vodi upravna enota.

3. Če naložba posega na gozdno zemljišče, mora biti za to naložbo na podlagi zakona, ki ureja gozdove, pridobljeno soglasje Zavoda za gozdove Slovenije,

4. Če se naložba v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitve obor za rejo gojene divjadi nahaja na območju pojavljanja velikih zveri, potem bodo upravičencem priznani višji napravni stroški za takšno naložbo iz naslova dodatne zaščite pred pojavom velikih zveri.

(16) Naložbe v ureditev zaščite čebeljih panjev pred medvedi iz 10. točke prvega odstavka tega člena so upravičen strošek v okviru tega podukrepa samo v kolikor so izpolnjene naslednje zahteve:

1. Do podpore so upravičene naložbe na zemljiščih, ki ležijo na območju stalne prisotnosti medveda in se nahajajo na gorskem območju.

2. Ne glede na določbo prejšnje točke so do podpore upravičeni tudi upravičenci, ki na območjih iz prejšnje točke pripeljejo čebele na pašo.

3. Če naložba posega na gozdno zemljišče, mora biti za to naložbo na podlagi zakona, ki ureja gozdove, pridobljeno soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.

Stran 21 od 78

(17) Naložbe na področju pridelave medu in ostalih čebeljih proizvodov ter vzreje čebeljih matic iz 11. točke prvega odstavka tega člena so upravičen strošek v okviru tega podukrepa samo v kolikor so izpolnjene naslednje zahteve:

1. Kadar gre za naložbe v vzrejo čebeljih matic, mora imeti kmetijsko gospodarstvo najkasneje ob zaključku naložbe letno proizvodnjo vsaj 300 čebeljih matic avtohtone kranjske čebele ter letno dovoljenje za vzrejo čebeljih matic v letu vložitve vloge na javni razpis, ki ga izda MKGP.

2. Kadar gre za naložbe v nakup prikolic za prevoz čebeljih panjev oziroma za čebeljo pašo prirejenih prevoznih sredstev, se strošek nakupa šteje kot upravičen samo, če ima prikolica oz. navedeno prevozno sredstvo nosilnost nad 1000 kg.

3. Do podpore v nakup plemenilnikov so upravičena vsa kmetijska gospodarstva, ki izpolnjujejo pogoje iz prve točke tega odstavka.

4. Do podpore v nakup čebeljih panjev so upravičena vsa kmetijska gospodarstva, ki imajo najkasneje ob zaključku naložbe v lasti vsaj 80 čebeljih panjev.

5. Za iste upravičene stroške v čebelarstvu se ukrepi iz Uredbe o izvajanju Programa na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2014-2016 (Uradni list RS, št. 6/14) izključuje s podporo iz te uredbe.

6. Strošek lastne izdelave čebeljih panjev in plemenilnikov se šteje kot upravičen kot prispevek v naravi samo, če ima upravičenec, ki jih je izdelal, pridobljeno kmetijsko, sorodno agroživilsko ali lesarsko izobrazbo oziroma ima pridobljen certifikat iz naslova nacionalne poklicne kvalifikacije za čebelarja.

(18) Pri naložbah namenjenih URE iz 12. točke prvega odstavka tega člena je potrebno upoštevati minimalne standarde za energetsko učinkovitost, kar mora biti razvidno iz tehnične dokumentacije k temu projektu (elaborat gradbene fizike).

(19) Naložbe v ureditev ogrevanja z OVE na kmetijskih gospodarstvih iz 13. točke prvega odstavka tega člena so upravičen strošek v okviru tega podukrepa samo v kolikor so izpolnjene naslednje zahteve:

1. Stroški ureditve ogrevanja z obnovljivimi viri energije na kmetijskih gospodarstvih so upravičeni do podpore samo, če je pridobljena energija namenjena za izvajanje lastne primarne pridelave kmetijskih proizvodov kmetijskega gospodarstva (lastna poraba energije). Kot lastna poraba energije se dovoli prodaja električne oz. toplotne energije v omrežje, če skupna letna količina prodane energije iz obnovljivih virov ne preseže povprečnih letnih potreb kmetijskega gospodarstva po energiji, kar mora biti razvidno iz tehnične dokumentacije k temu projektu (elaborat gradbene fizike).

2. Kadar gre za naložbe, katerih osnovni cilj je proizvajanje električne energije iz biomase, se mora del soproizvedene toplotne energije porabiti na kmetijskem gospodarstvu. Delež porabljene toplotne energije mora na letni ravni znašati vsaj 60 odstotkov celotne proizvedene toplotne energije iz biomase oziroma vsaj 50 odstotkov celotne proizvedene toplotne energije iz bioplina. Vsak vir energije mora imeti ločen števec za merjenje proizvedene energije za potrebe podprte dejavnosti. Prav tako mora imeti upravičenec montiran ločen števec za porabo energije za potrebe izvajanja podprte dejavnosti.

3. Kadar gre za naložbe v pridobivanje toplotne in/ali električne energije iz biomase, uporaba žit in drugih poljščin, bogatih s škrobom, sladkorjem in oljnic ni dovoljena, razen kadar gre za proizvodnjo bioplina. Upravičenec mora voditi pisno evidenco glede uporabljenih surovin za ogrevanje iz biomase s podatki o njenem izvoru (vrsta energenta, količina, izvor energenta, ter dobavitelj).

4. Upravičenec je upravičen do podpore za naložbe v proizvodnjo bioplina po tem ukrepu samo, če je v substratu največ 10 prostorninskih odstotkov glavnega posevka njiv in največ 15 prostorninskih odstotkov krme s travinja ali namensko sejanih dosevkov. To mora biti razvidno iz tehnične dokumentacije k temu projektu. Upravičenec mora voditi pisno evidenco glede uporabljenih surovin za pridobivanje bioplina s podatki o njenem izvoru (vrsta surovine, količina, izvor surovine ter dobavitelj).

Stran 22 od 78

5. Kmetijske pridelke iz prejšnje točke lahko vlagatelj zagotavlja iz lastne pridelave oziroma jih odkupuje od drugih kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: dobavitelji), če so dobavitelji v letu njihovega odkupa v predpisanem roku vložili zbirno vlogo po predpisih, ki urejajo izvedbo letnih ukrepov kmetijske politike.

6. Pri naložbah v proizvodnjo elektrike in toplotne energije morajo biti kurilne naprave iz vidika emisij v zrak zelo učinkovite in sicer:

kadar gre za male kurilne naprave, koncentracija celotnega prahu, ogljikovega monoksida ter dušikovega monoksida in dušikovega dioksida v dimnih plinih, ne presegajo mejnih vrednosti emisij, kot jih določa Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 24/13),

kadar gre za srednje kurilne naprave, koncentracija celotnega prahu, ogljikovega monoksida, dušikovega monoksida in dušikovega dioksida, didušikovega oksida, žveplovega dioksida in žveplovega trioksida, ne presegajo mejnih vrednosti emisij, kot jih določa Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 24/13).

7. Tehnične karakteristike glede emisij snovi v zrak iz predhodne točke morajo biti ob vložitvi vloge razvidne iz tehnične dokumentacije projekta.

(20)Naložbe v ureditev cestnih, vodnih oz. vodovodnih priključkov kmetijskega gospodarstva na javno infrastrukturo iz 14. točke prvega odstavka tega člena so upravičen strošek v okviru tega podukrepa samo v kolikor so izpolnjene naslednje zahteve:

1. Do podpore so upravičene naložbe v:

- izgradnjo ali obnovo cestne, vodne oziroma vodovodne infrastrukture, s katero se kmetijsko gospodarstvo povezuje na javno infrastrukturo;

- izgradnjo ali obnovo ostalih oblik cestne, vodne oziroma vodovodne oziroma energetske infrastrukture na kmetijskih gospodarstvih, skladno s predpisom, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost;

2. Kmetijsko gospodarstvo se mora nahajati na OMD.

3. V okviru tega podukrepa se podpira naložbe v izgradnjo ali obnovo cestne, vodne vodovodne oziroma energetske infrastrukture, ki leži na območju kmetijskega gospodarstva.

4. Ne glede na določilo prejšnje točke se kot upravičeni strošek lahko prizna tudi ureditev cestne, vodne oziroma vodovodne infrastrukture, ki leži na območju drugega kmetijskega gospodarstva, v kolikor je ta infrastruktura namenjena za služnostno uporabo upravičenca, pri čemer mora upravičenec k vlogi na javni razpis predložiti soglasje lastnika tega zemljišča za služnostno uporabo cestne, vodne ali vodovodne oziroma energetske infrastrukture.

5. Soglasje iz prejšnje točke tega odstavka ni potrebno, če je služnost uporabe cestne, vodne ali vodovodne infrastrukture v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine že vpisana v zemljiško knjigo.

(21) Naložbe na področju živinoreje so upravičen strošek v okviru tega podukrepa samo v kolikor so izpolnjene naslednje zahteve:

1. V kolikor kmetijsko gospodarstvo z naložbo povečuje obseg živinorejske proizvodnje, mora upravičenec zagotoviti, da ob zaključku naložbe ne bo presegel obremenitev tal 1 ha kmetijskih zemljišč pri gnojenju z živinskimi gnojili v višini 170 kg letnega vnosa dušika.

2. Pri naložbi v novogradnjo, rekonstrukcijo ali vzdrževanju hleva mora biti minimalna hlevska površina za živali v skladu s tehnološkimi standardi za posamezne kategorije žival in oblike reje oziroma skladna s predpisi s področja dobrobiti živali.

25. člen(pogoji za pridobitev sredstev)

(1) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec ob oddaji vloge na javni razpis poleg pogojev iz 110. člena te uredbe, so:

Stran 23 od 78

1. Upravičenec mora v letu objave javnega razpisa v predpisanem roku vložiti zbirno vlogo po predpisih, ki urejajo izvedbo letnih ukrepov kmetijske politike.

2. Upravičenec mora predložiti poslovni načrt, s katerim mora izkazati ekonomsko upravičenost naložbe. Glede na vrsto naložbe mora biti iz poslovnega načrta razviden tudi okoljski prispevek naložbe in prispevek k ostalim horizontalnim ciljem. Kadar gre za naložbe, ki so namenjene prestrukturiranju kmetijskih gospodarstev, t.j. da so usmerjene v prilagoditev kmetijskih gospodarstev na horizontalne cilje povezane z inovacijami, okoljem ter blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, se poslovni načrt prilagodi primarnemu zasledovanju okoljske učinkovitosti te naložbe. Kadar gre za naložbe nad 50.000 evrov skupne priznane vrednosti, mora poslovni načrt temeljiti na dejanskih knjigovodskih podatkih. Poslovni načrt mora biti izdelan v skladu z navodili, ki se objavijo na spletni strani MKGP, in sicer za obdobje najmanj 5 let in največ 15 let, odvisno od vrste upravičenih stroškov.

3. Poslovni načrt iz prejšnje točke mora temeljiti na:

- dejanskih prihodkih in odhodkih iz izkaza poslovnega izida oziroma iz standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1.1. do 31.12. za predhodno leto, kadar skupna priznana vrednost naložbe ob vložitvi vloge na javni razpis presega 50.000 evrov (zahtevne naložbe) oziroma,

- dejanskih prihodkih in odhodkih iz izkaza poslovnega izida oziroma iz standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1.1. do 31.12. za predhodno leto ali na pokritju, kadar skupna priznana vrednost naložbe ob vložitvi vloge na javni razpis ne presega 50.000 evrov (enostavne naložbe). V primeru da upravičenec ob vložitvi vloge že vodi knjigovodstvo, potem poslovni načrt ne more biti narejen na podlagi pokritja.

4. Šteje se, da je naložba ekonomsko upravičena:

- če je interna stopnja donosnosti pozitivna, kadar gre za naložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev iz 1. točke drugega odstavka 22. člena te uredbe oziroma,

- če je interna stopnja donosnosti višja od dolgoročne obrestne mere po konvergenčnem kriteriju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa, kadar gre za naložbe v izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev iz 2. točke drugega odstavka 22. člena te uredbe.

5. Kadar gre za zahtevne naložbe je kmetijsko gospodarstvo moralo v koledarskem letu pred oddajo vloge na javni razpis iz naslova izvajanja kmetijske dejavnosti ustvariti primeren prihodek, ki mu omogoča dolgoročno sposobnost preživetja. V primeru enostavnih naložb, pa mora kmetijsko gospodarstvo iz naslova izvajanja kmetijske dejavnosti ustvariti primeren prihodek, ki mu omogoča dolgoročno sposobnost preživetja, najkasneje do zaključka naložbe. Kot primeren prihodek se šteje prihodek v višini ene bruto minimalne plače na zaposlenega v RS v letu pred letom objave javnega razpisa na enoto vloženega dela. Enota vloženega dela pomeni obseg dela, ki ga opravi ena oseba, ki je zaposlena za določen ali nedoločen čas s polnim delovnim časom v obdobju enega leta oziroma eno polno delovno moč, ki znaša 1.800 ur letno (v nadaljnjem besedilu: polna delovna moč). V primeru kolektivnih naložb se pri izračunu prihodka v prvem letu poslovanja skupine oz. organizacije proizvajalcev upošteva prihodek vseh članov.

6. Kadar gre za zahtevne naložbe mora kmetijsko gospodarstvo ob vložitvi vloge na javni razpis zagotavljati obseg dela v višini vsaj 1 PDM. V primeru enostavnih naložb pa mora kmetijsko gospodarstvo ob vložitvi vloge zagotavljati obseg dela v višini vsaj 0,5 PDM

7. Upravičenec mora predložiti dokazilo o zaprtosti finančne konstrukcije v skladu s 111. členom te uredbe.

8. Za vsak poseg v okolje, mora biti skladno s predpisom, ki ureja posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, izvedena presoja vplivov na okolje oziroma predhodni postopek presoje. Predhodni postopek presoje vplivov na okolje, mora biti izveden predno se zaprosi za dodelitev podpore. Če se v predhodnem postopku ugotovi, da bi lahko imel poseg pomembne vplive na okolje, je treba zanj pridobiti presojo vplivov na okolje, sestavni del katere je tudi presoja vplivov na območja Natura 2000, in se zaključi z izdajo okoljevarstvenega soglasja. S tem se izvajajo tudi obveznosti iz 6. člena Direktive 92/43/ES.

(2) Dodatni pogoji za agromelioracije:

Stran 24 od 78

1. izdana pravnomočna odločba MKGP o uvedbi agromelioracije, če gre za zahtevno agromelioracijo;

2. ustrezna dovoljenja in soglasja za izvedbo aktivnosti agromelioracije, če gre za nezahtevno agromelioracijo.

(3) Dodatni pogoji za nove in obstoječe namakalne sisteme:

1. Pravnomočna odločba o uvedbi namakanja v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča;

2. Vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode. Če se za namakanje kmetijskih zemljišč rabi voda iz površinskih vodotokov in izvirov, mora biti v vodnem dovoljenju določen ekološko sprejemljivi pretok po predpisu, ki ureja kriterije za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka;

3. Najkasneje do zaključka naložbe morajo biti namakalni sistemi opremljeni z vodomeri;

4. Upravičenec mora predložiti izračun vodne bilance po vrsti kulture ne glede na to, ali se namakanje vrši na prostem ali v zaprtih prostorih;

5. Naložbe v tehnološke posodobitve namakalnih sistemov morajo po predhodni oceni omogočati za najmanj 15 odstotkov potencialni prihranek vode glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema in pripadajoče opreme za namakanje;

6. Če naložba vpliva na telesa podzemnih ali površinskih voda, pri katerih je bilo v zadevnem načrtu upravljanja povodja količinsko stanje ocenjeno z manj kot dobro:

se z naložbo zagotovi učinkovito zmanjšanje porabe vode na ravni naložbe za vsaj 50 odstotkov potencialnega prihranka vode, ki ga omogoča naložba,

je pri naložbi na posameznem kmetijskem gospodarstvu treba zagotoviti zmanjšanje v skupni porabi vode zadevnega gospodarstva najmanj v višini 50 odstotkov potencialnega prihranka vode, ki je mogoč na ravni naložbe. Skupna poraba vode kmetijskega gospodarstva vključuje tudi vodo, ki jo gospodarstvo proda;

7. Pogoj iz 5. točke tega odstavka se ne uporablja za naložbe v obstoječe objekte in pripadajočo opremo za namakanje, ki vplivajo le na energetsko učinkovitost, naložbe v izgradnjo vodnih zbiralnikov ali naložbe v uporabo reciklirane vode, ki ne vplivajo na telesa podzemnih ali površinskih voda;

8. Naložba, katere rezultat je neto povečanje namakalnega območja, ki vpliva na določeno telo podzemnih ali površinskih voda je upravičena do podpore le, če količinsko stanje vodnega telesa v zadevnem načrtu upravljanja povodja ni bilo ocenjeno z manj kot dobro in če je iz okoljske analize razvidno, da naložba ne bo imela nobenega pomembnega negativnega vpliva na okolje;

9. Ne glede na določbe iz 7. točke tega odstavka je lahko naložba, katere rezultat je neto povečanje namakalnega območja, pri katerem je bilo količinsko stanje vodnega telesa v zadevnem načrtu upravljanja povodja ocenjeno z manj kot dobro, upravičena do podpore, če:

se izvede v povezavi z naložbo v obstoječi namakalni sistem in pripadajočo opremo za namakanje, za katero je predhodna ocena pokazala, da omogoča za najmanj 15 odstotkovpotencialni prihranek vode glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema in pripadajoče opreme za namakanje ter

se z naložbo zagotovi učinkovito zmanjšanje porabe vode na ravni naložbe kot celote za vsaj 50 odstotkov potencialnega prihranka vode, ki ga omogoča naložba v obstoječi namakalni sistem in pripadajočo opremo ali element namakalne infrastrukture;

10. Ne glede na določbe iz 7. točke tega odstavka je lahko naložba, katere rezultat je neto povečanje namakalnega območja, pri katerem je bilo količinsko stanje vodnega telesa v zadevnem načrtu upravljanja povodja ocenjeno z manj kot dobro, upravičena do podpore, če bo oskrbovan z vodo iz obstoječega zbiralnika, ki ga je pristojni organ odobril pred 31. oktobrom 2013, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

zadevni zbiralnik je opredeljen v ustreznem načrtu upravljanja povodja in zanj veljajo zahteve o nadzoru iz člena 11 (3) (e) direktive o vodah,

Stran 25 od 78

oktobra 2013 je veljala bodisi zgornja meja za skupni odvzem vode iz zbiralnika bodisi minimalna zahtevana raven pretoka v vodnih telesih, ki jih obremenjuje zbiralnik,

navedena zgornja meja oziroma minimalna zahtevana raven pretoka izpolnjuje pogoje iz člena 4 okvirne direktive o vodah in

zaradi zadevne naložbe odvzemi vode ne presegajo zgornje meje, ki je veljala 31. oktobra 2013, oziroma raven pretoka v obremenjenih vodnih telesih ne pade pod minimalno zahtevano raven, ki je veljala 31. oktobra 2013.

(4) Dodatni pogoji za naložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev iz 1. točke drugega odstavka 22. člena te uredbe:

1. Ciljna skupina za prestrukturiranje so:

− kmetijska gospodarstva, ki so izrazito tržno orientirana, kar pomeni, da razpolagajo s proizvodnim obsegom, ki ga določa 2. točka tega odstavka,

− kmetijska gospodarstva, ki izvajajo naložbe v preusmeritev oziroma izvajanje ekološke pridelave hrane, če imajo ob vložitvi vloge na javni razpis certifikat za izvajanje ekološke pridelave hrane,

− kmetijska gospodarstva, ki izvajajo naložbe v izgradnjo objektov za nadstandardno skladiščenje živinskih gnojil, ki presega minimalne zahteve iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem iz kmetijskih virov, nakup in postavitev mobilnih objektov in nakup pripadajoče opreme, zatesnitev lagun za skladiščenje živinskih gnojil, nakup specialne kmetijske mehanizacije za racionalno rabo dušika, izgradnja kompostarn, tehnološke posodobitve hlevov in nakup opreme za živinske izločke, ki ležijo na gorskih oziroma na vodovarstvenih območjih. Kadar gre za prilagoditev na izvajanje kmetovanja na vodovarstvenih območjih morajo biti upoštevane vse zahteve, ki so določene v predpisih, ki urejajo vodovarstvena območja. Izgradnja objektov za skladiščenje živinskih gnojil je upravičen strošek samo v obsegu, ki presega minimalne zahteve glede skladiščnih kapacitet, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem iz kmetijskih virov. Izjema se dovoli samo naložbam mladih kmetov v skladu s 5. točko 17. člena Uredbe 1305/2013/EU.

2. Upravičenci iz prve alineje prejšnje točke morajo imeti:

− v uporabi vsaj 3 ha trajnih nasadov sadovnjakov (brez nasadov jagod), vinogradov in hmeljišč ali drugih trajnih nasadov oziroma vsaj 1 ha trajnih nasadov sadovnjakov in vinogradov, če gre za nakup in postavitev mrež proti toči,

− v uporabi vsaj 1 ha oljčnikov,

− v uporabi vsaj 1 ha vrtnin, vključno z rastlinjaki, pridelavo jagod in nasadi trajnih rastlin na njivskih površinah oziroma vsaj 0,5 ha vrtnin, vključno z rastlinjaki, pridelavo jagod in nasadi trajnih rastlin na njivskih površinah,če gre za nakup in postavitev mrež proti toči,

− v uporabi vsaj 20 ha njiv ali

− v reji vsaj 10 krav molznic ali vsaj za 10 GVŽ živali perutnine ali vsaj za 20 GVŽ drugih rejnih živali.

(5) Dodatni pogoji za kolektivne naložbe:

1. Naložba mora biti načrtovana v poslovnem načrtu skupine ali organizacije proizvajalcev iz 2. točke 94. člena te uredbe;

2. Skupina ali organizacija proizvajalcev vodi evidenco iz katere je razvidna skupna raba kolektivne naložbe, obdobje uporabe, vzdrževanje, ipd. (v nadaljevanju »evidenca skupne rabe«). Evidenca skupne rabe se podrobneje opredeli v javnem razpisu;

3. Lastna primarna pridelava članov skupine ali organizacije proizvajalcev, se šteje kot lastna primarna pridelava skupine ali organizacije proizvajalcev, če se trži po pravilih skupine ali organizacije proizvajalcev.

26. člen

Stran 26 od 78

(obvezne priloge k vlogi na javni razpis)

(1) Obvezna dokazila, ki jih mora upravičenec priložiti vlogi na javni razpis pri tem podukrepu, ter brez katerih se v skladu s 52. členom zakonom, ki ureja kmetijstvo, vloga zavrže brez pozivanja na dopolnitev, so:

1. poslovni načrt iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena;

2. kadar se naložba nanaša na ureditev objektov, za katere ni potrebna pridobitev upravnih dovoljenj, mora upravičenec vlogi obvezno priložiti:

- opis stanja pred naložbo,

- tloris tehnološke izboljšave objektov po naložbi,

- opis naložbe, s katerim upravičenec navede, v katerem delu objekta pride do tehnoloških izboljšav, zamenjave opreme in inštalacij;

3. kadar se naložba nanaša na ureditev objektov, za katere je potrebna pridobitev upravnih dovoljenj, mora upravičenec vlogi obvezno priložiti:

- gradbeno dovoljenje za gradnjo zahtevnih, manj zahtevnih in nezahtevnih objektov,

- projekt za pridobitev gradbenega dovoljena (PGD) in PZI, v primeru ko objekt ni naveden v katalogu stroškov;

4. izjava upravičenca o skladnosti oziroma soglasje UVHVVR o skladnosti hleva s standardom za dobro počutje živali in standardom za nitrate;

5. kadar naložba predstavlja poseg v okolje mora upravičenec priložiti Predhodno presojo vplivov na okolje, ki jo izda ARSO.

(2) Upravičenec lahko vloži največ eno vlogo na javni razpis oziroma v primeru javnega razpisa, ki je razdeljen na več sklopov, največ eno vlogo na posamezni sklop iz javnega razpisa.

27. člen(merila za ocenjevanje vlog)

(1) Med vlogami, ki presežejo vstopno mejo 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev. Merila za ocenjevanje vlog se določijo ločeno glede na pravni status upravičenca in sicer:

1. Merila za fizične osebe razen s.p. posameznike:

a) Ekonomski vidik naložbe:

I. Prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev (20% točk)

obseg skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti na enoto vloženega dela ob vložitvi vloge,

razmerje med letnimi prihodki iz podprte dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu in višino naložbe brez DDV-- velja samo za naložbe nad 50.000 € priznane vrednosti;

II. Izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev (30 % točk)

interna stopnja donosnosti,

načrtovani obseg skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti na enoto vloženega dela po zaključku naložbe,

ekonomski učinek javnih sredstev - velja samo za naložbe nad 50.000 € priznane vrednosti,

zavarovanje iz kmetijske dejavnosti.

b) Družbeno-socialni vidik (10 % točk):

izobrazba upravičenca,

naložbe mladih kmetov- naložbe za uskladitev s standardi EU.

Stran 27 od 78

c) Geografski vidik upravičenca (10 % točk):

lokacija kmetijskega gospodarstva se nahaja na območjih, kjer so omejene možnosti za kmetijsko dejavnost (število točk iz naslova OMD),

lokacija kmetijskega gospodarstva oziroma naložbe se nahaja na vodovarstvenem območju-naložbe v ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila.

d) Proizvodna usmeritev kmetijskih gospodarstev (15 % točk):

Vključenost v sheme kakovosti hrane oziroma pridelava vina z zaščitenim geografskim poreklom,

vključenost v ukrep M10 Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila,

vključenost v ukrep M11 Ekološko kmetovanje,

vključenost v ukrep M14 Dobrobiti živali.

e) Horizontalno in vertikalno povezovanje (5 % točk):

vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega povezovanja v okviru skupin ali organizaciji proizvajalcev, gospodarsko interesnih združenjih, agrarnih in pašnih skupnostih ter ter sodelovanje v okviru podukrepa M16.4 Kratke dobavne verige in lokalni trgi

f) Prispevek k horizontalnim ciljem na področju skrbi za okolje, inovacij in podnebnih sprememb-se določi na ravni upravičenih stroškov (40 % točk za prestrukturiranje oziroma 30% točk za izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev):

okoljski prispevek izvedene naložbe,

inovacije,

podnebne spremembe ter prilagoditev nanje.

2. Merila za s.p. posameznike in pravne osebe:

a) Ekonomski vidik naložbe:

I. Prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev (20% točk):

obseg skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti na enoto vloženega dela ob vložitvi vloge,

razmerje med letnimi prihodki iz podprte dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu in višino naložbe brez DDV-- velja samo za naložbe nad 50.000 € priznane vrednosti;

II. Izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev (30% točk):

interna stopnja donosnosti,

načrtovani obseg skupnega prihodka iz kmetijskih dejavnosti na enoto vloženega dela po zaključku naložbe,

ekonomski učinek javnih sredstev - velja samo za naložbe nad 50.000 € priznane vrednosti.

b) Družbeno-socialni vidik (10% točk)::

inovativnost in razvoj podjetja,

socialni vidik podjetja.

c) Geografski vidik upravičenca (10% točk)::

lokacija kmetijskega gospodarstva se nahaja na območjih, kjer so omejene možnosti za kmetijsko dejavnost (število točk iz naslova OMD),

lokacija kmetijskega gospodarstva oziroma naložbe se nahaja na vodovarstvenem območju-naložbe v ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila..

d) Proizvodna usmeritev kmetijskih gospodarstev (15% točk)::

vključenost v sheme kakovosti hrane oziroma pridelava vina z zaščitenim geografskim poreklom,

vključenost v ukrep M10 Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila,

Stran 28 od 78

vključenost v ukrep M11 Ekološko kmetovanje,

vključenost v ukrep M14 Dobrobiti živali,

e) Horizontalno in vertikalno povezovanje (5% točk):

vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega povezovanja v okviru skupin ali organizaciji proizvajalcev, gospodarsko interesnih združenjih, agrarnih in pašnih skupnostih ter ter sodelovanje v okviru podukrepa M16.4 Kratke dobavne verige in lokalni trgi.

f) Prispevek k horizontalnim ciljem na področju skrbi za okolje, inovacij in podnebnih sprememb--se določi na ravni upravičenih stroškov (40 % točk za prestrukturiranje oziroma 30% točk za izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev):

okoljski prispevek izvedene naložbe,

inovacije,

podnebne spremembe ter prilagoditev nanje.

(2) Merila iz drugega odstavka tega člena se podrobneje opredelijo v javnem razpisu.

28. člen(pogoji ob vložitvi zahtevkov za izplačilo sredstev)

(1) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec ob oddaji zahtevka poleg določb iz 112. in 113. člena te uredbe, so:

1. predložiti mora izjavo o vključitvi naložbe v uporabo;

2. kadar gre za naložbe v postavitev sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč, trsnic ter naložbe v mreže proti toči na sadovnjakih in oljčnikih morajo biti le-ti vpisani v predpisane registre;

3. kadar gre za naložbo v nakup kmetijskega zemljišča, mora biti upravičenec vpisan kot lastnik v Zemljiško knjigo;

4. kadar gre za naložbe v postavitev oziroma obnovo trajnih nasadov sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč ter nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah, nakup in postavitev mrež proti toči, postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi ter ureditev zaščite čebeljih panjev pred medvedi iz 4., 5., 7., 8., 9., 10. točke prvega odstavka 24. člena mora upravičenec predložiti popis izvedenih del.

(2) V primeru uveljavljanja prispevka v naravi iz 17. točke prvega odstavka 24. člena te uredbe mora upravičenec k vlogi priložiti dokazila iz 112. člena te uredbe.

(3) Pri vseh naložbah v postavitev oziroma obnovo trajnih nasadov sadovnjakov razen travniških sadovnjakov, nasadov lesk, orehov, oljk in kostanjev ter nasadov, ki so narejeni na terasah, mora biti nasad ob vlaganju zahtevka pokrit z mrežo proti toči na celotni neto površine nasada, ki je predmet naložbe.

(4) Obvezne priloge, ki jih mora upravičenec priložiti k zahtevku in brez katerih se skladno z 56. členom zakona, ki ureja kmetijstvo zahtevek zavrže brez pozivanja na dopolnitev, je priloga iz 4.točke prvega odstavka tega člena.

(5) Upravičenec lahko na posamezno vlogo vloži največ dva zahtevka za izplačilo sredstev.

29. člen(obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev)

Upravičenec mora po zadnjem izplačilu sredstev poleg obveznosti iz 116. člena te uredbe izpolnjevati naslednje obveznosti:

1. Upravičenec mora najkasneje v 36 mesecih od datuma zadnjega izplačila sredstev izpolniti cilje iz poslovnega načrta, rok za izpolnitev ciljev se podrobneje določi v javnem razpisu.

Stran 29 od 78

2. V kolikor je upravičenec pri ocenjevanju vlog pridobil dodatno število točk iz naslova načrtovanega stanja po naložbi, mora načrtovane cilje izpolniti najkasneje v 36 mesecih od datuma zadnjega izplačila sredstev. Rok za izpolnitev načrtovanih ciljev se podrobneje določi v javnem razpisu.

3. Kadar je upravičenec fizična oseba, ki je ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevala pogoje za mladega kmeta in je iz tega naslova pridobila višji delež podpore, mora še pet let po zadnjem izplačilu sredstev biti lastnik oziroma mora biti vpisana kot nosilec kmetijskega gospodarstva.

4. Obveznost vodenja knjigovodstva velja za obdobje treh koledarskih let od datuma zadnjega izplačila sredstev:

- upravičenec, ki vodi knjigovodstvo po metodologiji FADN mora zagotavljati obdelavo knjigovodskih podatkov in jih mora vsako leto do 31. marca posredovati standardno obdelane na MKGP,

- upravičenec, ki za primarno kmetijsko dejavnost ne vodi knjigovodstva po metodologiji FADN, mora voditi knjigovodstvo po priporočenem enotnem sedem mestnem kontnem načrtu, ki je objavljen na spletni strani MKGP. Upravičenec mora zagotavljati obdelavo knjigovodskih podatkov in jih do 31. marca vsako leto posredovati na ARSKTRP.

5. Podrobnejša navodila glede posredovanja obdelanih knjigovodskih podatkov bodo objavljena na spletni strani MKGP in ARSKTRP.

6. O doseženih ciljih mora vsako leto poročati na ARSKTRP na predpisanem e-obrazcu za poročanje do 31. marca, in sicer do preteka treh koledarskih let od datuma zadnjega izplačila sredstev.

30. člen(finančne določbe)

(1) Stopnja javne podpore je 30 % upravičenih stroškov naložbe in se poveča za:

- 5 odstotnih točk za naložbe na območjih z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami iz 32. člena Uredbe1305/2013/EU, če ima upravičenec vsaj 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na teh območjih;

- 5 odstotnih točk za naložbe povezane z dejavnostmi iz 28. in/ali 29. člena Uredbe 1305/2013/EU, če ima upravičenec vsaj 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi vključenih v ta dva ukrepa;

- 10 odstotnih točk za naložbe socialnih podjetij;

- 15 odstotnih točk za dejavnosti, ki prejemajo podporo v okviru EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti;

- 15 odstotnih točk za kolektivne naložbe;

- 20 odstotnih točk za naložbe mladih kmetov.

(2) Stopnje podpore iz prejšnjega odstavka se lahko seštevajo, vendar ne smejo preseči 50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe.

(3) Najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 1.000 evrov na vlogo v primeru naložb namenjenih zaščiti čebeljih panjev pred medvedi ter 2.000 evrov na vlogo pri ostalih vrstah naložb.Upravičenci, ki so kmetije in mikro podjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova tega poglavja pridobijo največ do vključno 500.000 evrov javne podpore. Upravičenci, ki so mala, srednja in velika podjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova tega podukrepa pridobijo največ 3.000.000 evrov javne podpore.

(4) Razpoložljiva sredstva, namenjena za izvajanje tega podukrepa v PRP 2014–2020, so opredeljena v Prilogi 1 k tej uredbi.


Stran 30 od 78

IV. NALOŽBE, KI ZADEVAJO PREDELAVO ALI TRŽENJE KMETIJSKIH PROIZVODOV IZ PRILOGE I K POGODBI

31. člen(namen podpore)

(1) Podpora je namenjena naložbam v predelavo kmetijskih proizvodov, ki so zajeti v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov (v nadaljnjem besedilu: kmetijski proizvodi), katerih rezultat proizvodnega procesa so kmetijski proizvodi, naložbam, katerih rezultat proizvodnega procesa niso kmetijski proizvodi ter naložbam v trženje kmetijskih proizvodov iz lastne pridelave, in sicer:

- izgradnja objektov, nakup pripadajoče opreme, ureditev skladiščnih kapacitet, tehnološke posodobitve živilskopredelovalnih obratov in opreme. Med opremo spada tudi nakup laboratorijske in IKT opreme,

- mobilni predelovalni obrati za naložbe v predelavo kmetijskih proizvodov, podrobnejši seznam se opredeli z javnim razpisom,

- ureditev prodajnih prostorov in nakup opreme, degustacijskih prostorov ter nakup mobilnih prodajaln za namen trženja kmetijskih proizvodov,

- ureditev vodnega vira ter posodobitev sistemov za varčno uporabo vode, shranjevanje vode, ureditev greznic in čistilnih naprav oziroma naprav za obdelavo odpadnih voda, uporabe stranskih proizvodov, ostankov in drugih neživilskih surovin,

- proizvodnja električne in toplotne energije za potrebe predelave ali trženja kmetijskih proizvodov,

- posodobitev energetsko učinkovitih ogrevalnih sistemov, energetsko varčnejše opreme, zmanjšanje toplotnih izgub z uporabo materialov z večjo toplotno prevodnostjo,

- izboljšave opreme in naprav, ki povečujejo varnost pri delu, prilagajanju novim obveznim standardom ter higiene.

(2) Proizvodi iz prvega odstavka tega člena, na katere se nanaša naložba, so namenjeni za prehrano ljudi in živali.

(3) Operacija lahko prispeva tudi k doseganju horizontalnih ciljev EU, povezanih z inovacijami, okoljem ter blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje iz drugega pododstavka 6. odstavka 5. člena Uredbe 1305/2013/EU.

(4) Višji delež podpore bo namenjen naložbam v povečanje okoljske učinkovitosti in sicer:

- naložbe v ureditev čistilnih naprav,

- naložbe v zmanjšanje izpustov in varčevanja z vodo,

- naložbe v tehnologije za zmanjšanje izpustov in varčevanje z vodo - uporaba reciklirane vodeza tehnološke namene,

- naložbe v ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode,

- večji delež lesa pri gradnji objektov,

- naložbe, ki omogočajo zmanjšanje izpustov;

(5) Do podpore niso upravičene naložbe v izgradnjo in opremo klavnic s kapaciteto nad 1.000 GVŽ letno.

(6) Podpora naložbam v predelavo kmetijskih proizvodov, katerih rezultat proizvodnega procesa niso kmetijski proizvodi iz prvega odstavka tega člena se dodeli v skladu s Smernicami za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje.

(7)

Stran 31 od 78


(1) Upravičenec do podpore iz prvega odstavka prejšnjega člena je pravna ali fizična oseba, ki se ukvarja s predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov kot:

- nosilec kmetije, ki se ukvarja s pridelavo oziroma predelavo kmetijskih proizvodov,

- nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji z dopolnilno dejavnostjo,

- agrarna in pašna skupnost, ki izvaja predelavo mleka na planinah,

- samostojni podjetnik posameznik,

- zadruga ali zavod,

- gospodarska družba.

(2) (3) V primeru kmetije, ki se ukvarja s pridelavo oziroma predelavo iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena, je upravičenec nosilec vpisan v RKG in opravlja kmetijsko dejavnost na ozemlju RS.

(3) (4) V primeru agrarne in pašne skupnosti iz tretje alineje prvega odstavka tega člena je upravičenec registrirana agrarna ali pašna skupnost ali subjekt, ki ga pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo pravico uporabe skupnih pašnikov ali planin, ki so vložili zbirno vlogo v predpisanem roku za tekoče leto in imajo ob vložitvi vloge na javni razpis v skupni reji vsaj za 10 GVŽ molznih živali na paši.

(4) (5) Za upravičenca iz prvega odstavka tega člena, ki je veliko podjetje velja omejitev števila zaposlenih pod 750 ljudi ali letni prihodek podjetja, nižji od 200 milijonov eurov.


(1) Upravičeni stroški za naložbe iz prvega odstavka 31. člena te uredbe so:

1. stroški gradnje ali obnove nepremičnin. Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se priznavajo tudi stroški dobave gotovih elementov, prevoza, njihove montaže in stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);

2. stroški nakupa, opreme in naprav, - vključene v proces trženja ali predelave,

3. splošni stroški v skupni višini do 10 odstotkov upravičenih stroškov naložbe;

(2) Upravičeni stroški za naložbe iz prvega odstavka 31. člena te uredbe so stroški pridobivanja energije iz obnovljivih virov, če je energija namenjena predelavi ali trženju proizvodov iz Priloge I k Pogodbi za namen lastne porabe kar mora biti razvidno iz elaborata gradbene fizike. Kadar gre za pridobivanje toplotne energije iz biomase, mora biti surovina za pridobivanje energije proizvod iz Priloge I k Pogodbi. Kot lastna poraba energije se dovoli prodaja električne oz. toplotne energije v omrežje, če skupna letna količina prodane energije iz obnovljivih virov ne preseže povprečnih letnih potreb živilskopredelovalnega obrata po energiji, kar mora biti razvidno iz tehnične dokumentacije k temu projektu (elaborat gradbene fizike).

(3) Pri opredelitvi višine upravičenih stroškov bodo upoštevane zgornje višine posameznih upravičenih stroškov, ki bodo določene v Katalogu najvišjih priznanih vrednosti stroškov iz 107. člena te uredbe. Ne glede na to pa bo moral upravičenec k vlogi priložiti eno ponudbo. V primeru vrednosti, ki ne bodo določene v Katalogu najvišjih priznanih vrednosti stroškov pa bo moral upravičenec priložiti tri ponudbe.

(4) Do podpore, poleg določb iz drugega odstavka 108. člena niso upravičeni naslednji stroški:

- stroški arheoloških izkopavanj in arheološkega nadzora,

- nakup dostavnih in servisnih vozil,

- prispevek upravičenca v naravi in

- nakup rabljene opreme.

Stran 32 od 78

34. člen(pogoji za dodelitev sredstev)

(1) Splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec ob oddaji vloge na javni razpis poleg pogojev iz 110. člena te uredbe, so:

1. Glede na vrsto naložbe mora upravičenec v poslovnem načrtu izkazati ekonomsko upravičenost ter v skladu s 4. odstavkom 31. člena izkazati prispevek naložbe okoljskim in ostalim horizontalnim ciljem. Poslovni načrt mora biti izdelan v skladu z navodili, ki se objavijo na spletni strani MKGP, in sicer za najmanj za obdobje izvajanja naložbe, nadaljnjih 15 let, vendar najmanj za obdobje petihlet.

2. Poslovni načrt iz prejšnje točke mora temeljiti:

- na dejanskih prihodkih in odhodkih iz izkaza poslovnega izida oziroma iz standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1.1. do 31.12. za predhodno leto, kadar je skupna priznana vrednost naložbe nad 50.000 eurov oziroma,

- na dejanskih prihodkih in odhodkih iz izkaza poslovnega izida oziroma iz standardnih rezultatov FADN za obdobje od 1.1. do 31.12. za predhodno leto ali na pokritju, kadar je skupna priznana vrednost naložbe ob vložitvi vloge na javni razpis ne presega 50.000 eurov. V primeru da upravičenec ob vložitvi vloge že vodi knjigovodstvo, potem poslovni načrt ne more biti narejen na podlagi pokritja. Šteje se, da je naložba ekonomsko upravičena, če je interna stopnja donosnosti višja od dolgoročne obrestne mere po konvergenčnem kriteriju Banke Slovenije na dan objave javnega razpisa.

3. Upravičenec mora predložiti projektno dokumentacijo s predračunom, popisom del in materiala za gradnjo objektov, nabavo opreme ter za naložbe v obnovljive vire energije.

4. Višji delež podpore iz 1. alineje drugega odstavka 39. člena te uredbe lahko upravičenec uveljavi samo za naložbe, če se certifikat o predelavi in/ali trženju ekoloških pridelkov nanaša na pridelke, ki so predmet podpore iz tega podukrepa.

5. V primeru nakupa in postavitve aparatov za namen trženja kmetijskih proizvodov je potrebno k vlogi priložiti overjeno pogodbo o najemu, služnosti ali stavbni pravici za obdobje najmanj petih let po dokončanju naložbe in dovoljenje, iz katerega je razvidno soglasje lastnika nepremičnine, da dovoljuje namestitev aparata, če to ni vključeno v pogodbi o najemu, služnosti ali stavbni pravici. Če je najemodajalec pravna oseba javnega prava, je treba k vlogi priložiti enoletno pogodbo, ki vključuje klavzulo o možnosti podaljšanja.

6. Kmetijske pridelke iz prejšnje točke lahko vlagatelj zagotavlja iz lastne pridelave oziroma jih odkupuje od drugih kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: dobavitelji), če so dobavitelji v letu njihovega odkupa v predpisanem roku vložili zbirno vlogo po predpisih, ki urejajo izvedbo letnih ukrepov kmetijske politike.

7. Upravičenec mora imeti živilski obrat vpisan v evidenco v skladu z drugim odstavkom 6. člena Uredbe 852/2004/ES o higieni živil, ki jo vodi UVVHVR. Če je upravičenec pravna oseba, mora biti registriran za opravljanje dejavnosti predelave ali trženja kmetijskih proizvodov. Če je upravičeneciz druge alineje prvega odstavka 32. člena te uredbe, mora imeti dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

8. Upravičenec mora predložiti dokazila o lastništvu ali najemu nepremičnin v skladu z 5. točko prvega odstavka tega. člena te uredbe, v primeru, ko iz drugega uradnega dokumenta to ni razvidno.

9. Za vsak poseg v okolje, mora biti skladno s predpisom, ki ureja posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, izvedena presoja vplivov na okolje oziroma predhodni postopek presoje. Predhodni postopek presoje vplivov na okolje, mora biti izveden preden se zaprosi za dodelitev podpore. Če se v predhodnem postopku ugotovi, da bi lahko imel poseg pomembne vplive na okolje, je treba zanj pridobiti presojo vplivov na okolje, sestavni del katere je tudi presoja vplivov na območja Natura 2000, in se zaključi z izdajo okoljevarstvenega soglasja. S tem se izvajajo tudi obveznosti iz 6. člena Direktive 92/43/ES.

Stran 33 od 78

(2) Kadar je upravičenec nosilec kmetijskega gospodarstva ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji, mora v koledarskem letu pred oddajo vloge na javni razpis iz naslova izvajanja kmetijske dejavnosti ustvariti primeren prihodek, ki mu omogoča dolgoročno sposobnost preživetja. Kot primeren prihodek se šteje prihodek v višini ene bruto minimalne plače na zaposlenega v RS v letu pred letom objave javnega razpisa na enoto vloženega dela. Poleg tega mora upravičenec v letu objave javnega razpisa v predpisanem roku vložiti zbirno vlogo po predpisih, ki urejajo izvedbo letnih ukrepov kmetijske politike.

(3) Kadar gre za naložbo upravičenca iz tretje alineje prvega odstavka 32. člena, mora biti ta naložba izvedena na planini.

(4) Kadar gre za naložbe povezane z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, veljajo naslednji specifični pogoji::

1. Kadar je naložba namenjena obnovi objekta, mora biti elaborat gradbene fizike-toplotne zaščite z Izkazom toplotnih karakteristik stavbe, izdelan za obstoječe stanje stavbe in stanje po rekonstrukciji stavbe ter mora izkazati zmanjšanje porabe energije za ogrevanje za najmanj 10 odstotkov letnih potreb po toploti.

2. Kot upravičen strošek se prizna le naložba v uporabo OVE in električne energije iz biomase.

(5) V kolikor se naložba nanaša na ureditev objektov, za katere ni potrebna pridobitev nobenih upravnih dovoljenj, mora upravičenec predložiti naslednja dokazila:

- opis stanja pred naložbo,

- tloris tehnološke izboljšave objektov po investiciji,

- opis naložbe, kjer je navedeno, v katerem delu objekta pride do tehnoloških izboljšav, zamenjave opreme in inštalacij.

(6) Kadar je energija namenjena predelavi ali trženju proizvodov iz Priloge I k Pogodbi za namen lastne porabe mora biti to razvidno iz elaborata gradbene fizike.

(7) Kadar gre za pridobivanje toplotne energije iz biomase, mora biti surovina za pridobivanje energije proizvod iz Priloge I k Pogodbi. Kot lastna poraba energije se dovoli prodaja električne oz. toplotne energije v omrežje, če skupna letna količina prodane energije iz obnovljivih virov ne preseže povprečnih letnih potreb živilskopredelovalnega obrata po energiji, kar mora biti razvidno iz tehnične dokumentacije k temu projektu (elaborat gradbene fizike).

(8) Kadar gre za naložbe proizvodnje bioplina je možna uporaba organskih odpadkov kmetijskega izvora. Kadar gre za naložbe v proizvodnjo bioplina kot končnega proizvoda iz biomase, je dovoljena uporaba žit in drugih poljščin, bogatih s škrobom, sladkorjem in oljnic.

(9) Upravičenec je upravičen do podpore za naložbe v proizvodnjo bioplina po tem ukrepu samo, če je v substratu največ 10 prostorninskih odstotkov glavnega pridelka njiv in največ 15 prostorninskih odstotkov krme s travinja ali namensko sejanih dosevkov. To mora biti razvidno iz tehnične dokumentacije k temu projektu. Upravičenec mora voditi pisno evidenco glede uporabljenih surovin za pridobivanje bioplina s podatki o njenem izvoru (vrsta surovine, količina, izvor surovine ter dobavitelj).

(10)Kmetijske pridelke iz prejšnjega odstavka lahko vlagatelj zagotavlja iz lastne pridelave oziroma jih odkupuje od drugih kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: dobavitelji), če so dobavitelji v letu njihovega odkupa v predpisanem roku vložili zbirno vlogo po predpisih, ki urejajo izvedbo letnih ukrepov kmetijske politike.

(11)Podpora se omeji na bioenergijo, ki izpolnjuje veljavna trajnostna merila iz zakonodaje Unije, vključno v členu 17(2) do (6) Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta. V okvirutega podukrepa proizvodnjo drugih biogoriv, kot so bioetanol in biodizel ni upravičen strošek.

(12)Pri naložbah v proizvodnjo elektrike in toplotne energije morajo biti kurilne naprave iz vidika emisij v zrak zelo učinkovite in sicer:

- kadar gre za male kurilne naprave, koncentracija celotnega prahu, ogljikovega monoksida ter dušikovega monoksida in dušikovega dioksida v dimnih plinih, kot jih določa Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, štev. 24/13),

- kadar gre za srednje kurilne naprave, koncentracija celotnega prahu, ogljikovega monoksida, dušikovega monoksida in dušikovega dioksida, didušikovega oksida, žveplovega dioksida in

Stran 34 od 78

žveplovega trioksida, ne presegajo mejnih vrednosti emisij, kot jih določa Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, štev. 24/13),

- tehnične karakteristike glede emisij snovi v zrak iz predhodne točke morajo biti ob vložitvi vloge razvidne iz tehnične dokumentacije projekta, ob zaključku naložbe pa iz merilnega poročila, ki ga izvedejo pooblaščeni izvajalci meritev skladno s predpisi, ki urejajo emisije snovi v zrak.

(13)Kadar gre za naložbo upravičenca, ki je veliko podjetje, mora skladno s Smernice za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje za namen podpore iz druge alineje prvega odstavka 31. člena te uredbe, predstaviti dva modela izračuna: enega, ki upošteva pridobljeno pomoč iz naslova tega ukrepa, in drugega, ki te pomoči ne upošteva. Iz primerjave teh dveh izračunov mora biti razvidno, da bo dodeljena pomoč prispevala k:

- dejanskemu povečanju velikosti oziroma obsega naložbe, v stvarni ali denarni obliki,

- skrajšanju dejanskega časa, ki ga bo upravičenec porabil za dokončanje naložbe ali

- izvedljivosti naložbe.


Obvezna dokazila, ki ga mora upravičenec priložiti vlogi na javni razpis pri tem podukrepu, brez katerih se v skladu s 52. členom zakonom, ki ureja kmetijstvo, vloga zavrže brez pozivanja na dopolnitev, so:

- poslovni načrt iz 1. točke prvega odstavka 34. člena te uredbe;

- dokazila o zaprtosti finančne konstrukcije iz 111. člena te uredbe;

- gradbeno dovoljenje in kadar gre za naložbe v nepremičnine, ki tega ne potrebujejo je obvezna priloga dokazilo o lastništvu oziroma najemu nepremičnine iz odstavka 34. člena te uredbe;


(1) Vstopna meja točk za ta podukrep znaša 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk. Med vlogami, ki presežejo vstopno mejo točk se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev. V okviru meril za izbor bo največji poudarek na ekonomskem vidiku, prispevku k horizontalnim ciljem, vključenosti naložb v operativne skupine EIP ter usmerjenosti naložb v sektorje sadje, zelenjava, žita, prašičje meso.

(2) Merila se določijo posebej za fizične osebe (kmetije ter agrarne in pašne skupnosti) in pravne osebe, kamor spadajo tudi samostojni podjetniki posamezniki.

(3) Merila za izbor:

1. Merila za fizične osebe (kmetije ter agrarne in pašne skupnosti):

a) Ekonomski vidik naložbe (za naložbe do 50.000 EUR do 20 odstotkov najvišjega možnega števila točk, za naložbe nad 50.000 EUR do 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk):

- interna stopnja donosnosti,

- ekonomičnost porabe javnih sredstev (količnik med ocenjeno NSV projekta in višino zaprošenih nepovratnih sredstev);

b) Družbeno socialni vidik upravičenca (za naložbe do 50.000 EUR do 10 odstotkov najvišjega možnega števila točk, za naložbe nad 50.000 EUR do 5 odstotkov najvišjega možnega števila točk):

- izobrazba upravičenca;

c) Geografski vidik naložbe (za naložbe do 50.000 EUR do 20 odstotkov najvišjega možnega števila točk, za naložbe nad 50.000 EUR do 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk):

Stran 35 od 78

- lokacija naložbe se nahaja na naslovu kmetijskega gospodarstva, kjer so omejene možnostmi za kmetijsko dejavnost;

d) Proizvodna usmeritev naložbe (za naložbe do 50.000 EUR do 15 odstotkov najvišjega možnega števila točk, za naložbe nad 50.000 EUR do 20 odstotkov najvišjega možnega števila točk):

- prioritetni sektorji predelave,

- vključenost v sheme kakovosti;

e) Horizontalno in vertikalno povezovanje (za naložbe do 50.000 EUR do 25 odstotkov najvišjega možnega števila točk, za naložbe nad 50.000 EUR do 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk):

- Vključenost upravičenca v različne oblike povezovanja (članstvo v skupini ali organizaciji proizvajalcev, gospodarsko interesnih združenjih, agrarnih in pašnih skupnostih, zadrugah, vključenost v EIP, ipd.);

f) Prispevek k horizontalnim ciljem na področju skrbi za okolje, inovacij in podnebnih sprememb:

- okoljski prispevek izvedene naložbe (ureditev čistilnih naprav, nižja poraba vode ipd.),

- blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam (naložbe v OVE in URE, uporaba lesa pri gradnji objektov ipd.),

- uvajanje novih proizvodov;

2. Merila za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike:

a) Ekonomski vidik naložbe (za naložbe do 50.000 EUR do 20 odstotkov najvišjega možnega števila točk, za naložbe nad 50.000 EUR do 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk):

- interna stopnja donosnosti (ne upošteva se za naložbe zadruge),

- dodana vrednost na zaposlenega (upošteva se za naložbe zadrug),

- ekonomičnost porabe javnih sredstev,

- prispevek naložbe k izboljšanju izkoriščenosti kapacitet – le za predelavo kmetijskih proizvodov;

b) Družbeno socialni vidik naložbe (za naložbe do 50.000 EUR do 10 odstotkov najvišjega možnega števila točk, za naložbe nad 50.000 EUR do 5 odstotkov najvišjega možnega števila točk):

- socialni vidik podjetja (socialno ali invalidsko podjetje);

c) Geografski vidik naložbe (za naložbe do 50.000 EUR do 10 odstotkov najvišjega možnega števila točk, za naložbe nad 50.000 EUR do 5 odstotkov najvišjega možnega števila točk):

- lokacija naložbe se nahaja na območju, kjer so omejene možnostmi za kmetijsko dejavnost (število točk iz naslova OMD) – le za trženje kmetijskih proizvodov;

d) Proizvodna usmeritev naložbe (za naložbe do 50.000 EUR do 15 odstotkov najvišjega možnega števila točk, za naložbe nad 50.000 EUR do 20 odstotkov najvišjega možnega števila točk):

- prioritetni sektorji predelave,

- vključenost v sheme kakovosti;

e) Horizontalno in vertikalno povezovanje (za naložbe do 50.000 EUR do 20 odstotkov najvišjega možnega števila točk, za naložbe nad 50.000 EUR do 10 odstotkov najvišjega možnega števila točk):

- Vključenost upravičenca v različne oblike povezovanja (članstvo v skupini ali organizaciji proizvajalcev, gospodarsko interesnih združenjih, zadrugah, vključenost v EIP, ipd.);

f) Prispevek k horizontalnim ciljem na področju skrbi za okolje, inovacij in podnebnih sprememb (za naložbe do 50.000 EUR do 25 odstotkov najvišjega možnega števila točk, za naložbe nad 50.000 EUR do 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk):

- okoljski prispevek izvedene naložbe (ureditev čistilnih naprav, nižja poraba vode ipd.),

- blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam (naložbe v OVE in URE, uporaba lesa pri gradnji objektov ipd.),

- uvajanje novih proizvodov.

Stran 36 od 78


37. člen(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev)

(1) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec ob oddaji zahtevka poleg pogojev iz 112. člena te uredbe, so:

1. Predložiti mora izjavo o vključitvi naložbe v uporabo, ki mora biti podpisana s strani upravičenca v primeru ko gre za naložbo v opremo ali potrjena s strani gradbenega projektanta oziroma nadzornika gradnje oziroma s strani druge neodvisne osebe, kadar gre za naložbo v izgradnjo ali obnovo nepremičnine, ki jo ne sme potrditi ista oseba, ki je pripravila vlogo oziroma poslovni načrt za to naložbo;

(2) Upravičenec lahko na posamezno vlogo vloži največ dva zahtevka za izplačilo sredstev.


Upravičenec mora po zadnjem izplačilu sredstev poleg obveznosti iz 116. člena te uredbe izpolnjevati naslednje obveznosti:

1. Upravičenec mora najkasneje v 36 mesecih od datuma zadnjega izplačila sredstev izpolniti cilje, ki jih je navedel v poslovnem načrtu. Rok za izpolnitev ciljev se podrobneje določi v javnem razpisu.

2. Obveznost vodenja knjigovodstva velja za obdobje treh koledarskih let od datuma zadnjega izplačila sredstev.

- za primarno kmetijsko dejavnost, kjer upravičenec vodi knjigovodstvo po metodologiji FADN, mora zagotavljati obdelavo knjigovodskih podatkov in jih do 31. marca vsako leto posredovati standardno obdelane podatke na MKGP,

- kjer upravičenec ne vodi knjigovodstva po metodologiji FADN, mora voditi knjigovodstvo po priporočenem enotnem kontnem načrtu, razen za primarno kmetijsko dejavnost, kjer mora voditi knjigovodstvo po priporočenem enotnem sedem mestnem kontnem načrtu, ki je objavljen na spletni strani MKGP in mora zagotavljati obdelavo knjigovodskih podatkov ter jih do 31. marca vsako leto posredovati na ARSKTRP.

3. Podrobnejša navodila glede posredovanja obdelanih knjigovodskih podatkov bodo objavljena na spletni strani MKGP in ARSKTRP.

4. O doseženih ciljih mora poročati na ARSKTRP na predpisanem e-obrazcu za poročanje do 31. marca, in sicer do preteku treh koledarskih let od datuma zadnjega izplačila sredstev.


(1) Podpora se dodeljuje v obliki nepovratne pomoči.

(2) Najvišja stopnja javne podpore za namen podpore iz prve do tretje alineje prvega odstavka 31. člena te uredbe je 30 odstotkov upravičenih stroškov naložbe in se poveča za:

- 5 odstotnih točk za naložbe v predelavo ali trženje ekološko pridelanih kmetijskih proizvodov, 5 odstotnih točk za naložbe v povečanje okoljske učinkovitosti za naložbe iz četrtegaodstavka, 32. člena,

- 15 odstotnih točk za naložbe, ki so vključene v projekt EIP na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti.

Stran 37 od 78

(3) Stopnje podpore se lahko seštevajo, vendar ne smejo preseči 50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe.

- Najnižji znesek javne podpore je 5.000 evrov na vlogo. Upravičenci, ki so kmetije in mikro podjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova tega podukrepa pridobijo največ 1.000.000 evrov javne podpore. Upravičenci, ki so mala, srednja in velika podjetja, lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova tega podukrepa pridobijo največ 3.000.000 evrov podpore.

(4) Razpoložljiva sredstva, namenjena za izvajanje te operacije v obdobju 2014–2020, so opredeljena v Prilogi 1 k tej uredbi.


V. IZVEDBA AGROMELIORACIJ NA KOMASACIJSKIH OBMOČJIH


Podpora je namenjena izvedbi agromelioracij na komasacijskih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča. Infrastruktura, ki se zgradi v okviru agromelioracije in ni neposredno povezana z razvojem kmetijstva, ni upravičena do podpore v okviru te operacije.


Upravičenci so nosilci kmetijskih gospodarstev, fizične in pravne osebe, ki so s strani lastnikov kmetijskih zemljišč pooblaščene za izvedbo agromelioracij.



1. stroški izvedbe agromelioracije (pripravljalna dela, zemeljska dela, gradbena dela, obrtniška dela, betonska dela in zaključna dela);

2. pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se priznavajo tudi stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihove montaže ali stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del).

(2) Do podpore so upravičeni tudi splošni stroški do vključno 85 odstotkov vrednosti naložbe. Splošni stroški so stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, to so plačila za storitve arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški geodetskih in agronomskih del, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški študije izvedljivosti. Stroški za študije izvedljivosti ostanejo upravičen strošek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki v okviru prvega odstavka tega člena.

(3) Pri opredelitvi višine upravičenih stroškov se upoštevajo zgornje višine posameznih upravičenih stroškov, določene v katalogu najvišjih priznanih vrednosti stroškov iz 107. člena te uredbe.

(4) Do podpore niso upravičeni stroški izvedbe pogodbenih komasacij.


(1) Skupni pogoji upravičenosti za agromelioracije na komasacijskih območjih, ki jih mora izpolnjevati upravičenec ob oddaji vloge na javni razpis poleg pogojev iz 110. člena te uredbe, so:

Stran 38 od 78

1. izdana pravnomočna odločba o uvedbi agromelioracije, ki jo izda MKGP, če gre za zahtevno agromelioracijo;

2. dovoljenja in soglasja, če gre za nezahtevno agromelioracijo;

3. izveden predhodni postopek ali presoja vplivov na okolje skladno z Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14 z vsemi spremembami);

4. pravnomočna odločba o uvedbi komasacije ter potrjena idejna zasnova komasacijskega območja ali odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada;

5. finančna konstrukcija projekta;

6. časovna opredelitev operativne izvedbe projekta.

(2) Specifični pogoji v primeru uveljavljanja stroškov komasacij, ki jih mora izpolnjevati upravičenec ob oddaji vloge na javni razpis poleg pogojev iz 110. člena te uredbe, so:

1. v komasacijsko območje v skladu z občinskimi prostorskimi akti ne sme biti vključeno več kot 30 odstotkov nekmetijskih zemljišč;

2. do podpor za izvedbo komasacij so upravičena samo tista komasacijska območja, pri katerih je povprečno število parcel na hektar višje od dveh parcel na hektar;

3. pravnomočna odločba pristojne upravne enote o uvedbi komasacije;

4. vsa druga dovoljenja in soglasja za izvedbo komasacije.


Obvezna dokazila, ki ga mora upravičenec priložiti vlogi na javni razpis pri tem podukrepu, brez katerih se v skladu s 52. členom zakonom, ki ureja kmetijstvo, vloga zavrže brez pozivanja na dopolnitev, so:

- pravnomočna odločba o uvedbi agromelioracije, če gre v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, za zahtevno agromelioracijo;

- pravnomočna odločba o uvedbi komasacije in potrjena idejna zasnova ureditve komasacijskega območja, kadar se uveljavljajo tudi stroški komasacije.


(1) Vstopna meja točk za to operacijo znaša 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk.

(2) Merila za ocenjevanje vlog so:

1. ekonomski vidik naložbe:

- delež soglasij lastnikov kmetijskih zemljišč, če gre za zahtevno agromelioracijo, podatek priskrbi pristojno ministrstvo na zahtevo ARSKTRP,

- medsebojno povezovanje agromelioracij in komasacij,

- velikost agromelioracijskega območja,

- neugodna posestna struktura- povprečno število parcel na hektar agromelioracijskega območja;

2. geografski vidik lokacije naložbe:

- koeficient razvitosti občine;

3. prispevek k horizontalnim ciljem na področju podnebnih sprememb:

- zmanjšanje spravilnih razdalj, stanje pred in po naložbi (analiza JSKS- priloga k javnemu razpisu).


Stran 39 od 78


(1) Upravičenec lahko v okviru ene vloge vloži dva zahtevka.

(2) Drugi pogoji za izplačilo sredstev se podrobneje opredelijo v javnem razpisu.


Upravičenec mora po zadnjem izplačilu sredstev izpolnjevati obveznosti iz 116. člena te uredbe.


(1) Najvišja stopnja pomoči znaša do vključno 100 odstotkov priznane vrednosti naložbe.

(2) Najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 2.000 eurov na vlogo.

(3) Upravičenec lahko v okviru istega javnega razpisa vloži več vlog. Vsaka vloga predstavlja svoje agromelioracijsko območje.

(4) Razpoložljiva sredstva, namenjena za izvajanje te operacije v programskem obdobju 2014–2020, so opredeljena v Prilogi 1 k tej uredbi.


VI. IZGRADNJA VELIKIH NAMAKALNIH SISTEMOV


Podpora je namenjena naložbam v izgradnjo in dograditev velikih namakalnih sistemov, vključno z izgradnjo vodnih virov v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, brez namakalne opreme.


Upravičenci so nosilci kmetijskih gospodarstev ter fizične in pravne osebe, ki so s strani lastnikov kmetijskih zemljišč pooblaščene za izvedbo naložb.



1. stroški materiala in del, potrebnih za pripravo izgradnje ter izvedbo izgradnje namakalnega sistema,

2. stroški nakupa zemljišč do vključno deset odstotkov upravičenih stroškov. Nakup zemljišč se šteje kot upravičen strošek samo do ocenjene vrednosti po podatkih Geodetske uprave RS iz vrednotenja nepremičnin. Če gre za nakup kmetijskega zemljišč, mora upravičenec pridobiti odločbo upravne enote, da potrdi pravni posel nakupa kmetijskih zemljišč ali da odobritev pravnega posla ni potrebna. Kot začetek investicije se šteje datum vložitve vloge na javni razpis. stroški ureditve ekoremediacije in zaščitnih vetrnih pasov,

Stran 40 od 78

3. stroški opreme črpališča in transformacijskih postaj,

4. Splošni stroški, ki lahko dosegajo do vključno 15 odstotkov naložbe, so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, to so plačila za storitve arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitev svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti. Stroški za študije izvedljivosti ostanejo upravičen strošek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki v okviru prve, druge, tretje ali četrte točke tega člena.




1. pravnomočna odločba MKGP o uvedbi namakanja v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča;

2. vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode. Če se za namakanje kmetijskih zemljišč rabi voda iz površinskih vodotokov in izvirov, mora biti v vodnem dovoljenju določen ekološko sprejemljiv pretok po predpisu, ki ureja kriterije za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka;

3. projektna in investicijska dokumentacija in vsa potrebna dovoljenja za izgradnjo objektov in infrastrukture;

4. finančno ovrednotenje projekta;

5. časovna opredelitev operativne izvedbe projekta;

6. izveden predhodni postopek ali presoja vplivov na okolje skladno z Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14 z vsemi spremembami).

(2) Skladno z določbami 46. člena Uredbe 1305/2013/EU mora upravičenec v povezavi z naložbami v namakanje izpolnjevati še naslednje pogoje:

1. Najkasneje do zaključka naložbe morajo biti namakalni sistemi opremljeni z vodomeri;

2. Naložba, katere rezultat je neto povečanje namakalnega območja, ki vpliva na določeno telo podzemnih ali površinskih voda, je upravičena le, če:

- količinsko stanje vodnega telesa v zadevnem načrtu upravljanja povodja ni bilo ocenjeno z manj kot dobro, in

- je iz okoljske analize, skladne s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, razvidno, da naložba ne bo imela nobenega pomembnega negativnega vpliva na okolje; takšno analizo vplivov na okolje bodisi izvede pristojni organ bodisi jo pristojni organ odobri in se lahko nanaša tudi na skupine kmetijskih gospodarstev;

3. Ne glede na določbe druge točke tega odstavka je naložba, katere rezultat je neto povečanje namakalnega območja, vseeno upravičena do podpore, če:

- se izvede v povezavi z naložbo v obstoječi namakalni objekt in pripadajočo opremo za namakanje ali element namakalne infrastrukture, za katero je predhodna ocena pokazala, da omogoča najmanj 25 odstotkov potencialni prihranek vode glede na tehnične parametre obstoječega objekta in pripadajoče opreme ali infrastrukture, ter

- se z naložbo zagotovi učinkovito zmanjšanje porabe vode na ravni naložbe kot celote za vsaj 50 odstotkov potencialnega prihranka vode, ki ga omogoča naložba v obstoječi namakalni objekt in pripadajočo opremo ali element namakalne infrastrukture;

4. Ne glede na določbe iz druge točke tega odstavka je lahko naložba, katere rezultat je neto povečanje namakalnega območja, pri katerem je bilo količinsko stanje vodnega telesa v zadevnem načrtu upravljanja povodja ocenjeno z manj kot dobro, upravičena do podpore, če bo

Stran 41 od 78

oskrbovan z vodo iz obstoječega zbiralnika, ki ga je pristojni organ odobril pred 31. oktobrom 2013, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

- zadevni zbiralnik je opredeljen v ustreznem načrtu upravljanja povodja, skladen s predpisi, ki urejajo vode, in zanj veljajo zahteve o nadzoru iz člena 11(3)(e) okvirne direktive o vodah;

- 31. oktobra 2013 je veljala bodisi zgornja meja za skupni odvzem vode iz zbiralnika bodisi minimalna zahtevana raven pretoka v vodnih telesih, ki jih obremenjuje zbiralnik,

- navedena zgornja meja oziroma minimalna zahtevana raven pretoka izpolnjuje pogoje iz člena 4 okvirne direktive o vodah in

- zaradi zadevne naložbe odvzemi vode ne presegajo zgornje meje, ki je veljala 31. oktobra 2013, oziroma raven pretoka v obremenjenih vodnih telesih ne pade pod minimalno zahtevano raven, ki je veljala 31. oktobra 2013.


Obvezna dokazila, ki ga mora upravičenec priložiti vlogi na javni razpis pri tem podukrepu, brez katerih se v skladu s 52. členom zakona, ki ureja kmetijstvo, vloga zavrže brez pozivanja na dopolnitev, so:

- pravnomočna odločba o uvedbi namakanja v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča,

- vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode,

- izveden predhodni postopek ali presoja vplivov na okolje skladno z Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14 z vsemi spremembami).

54.člen(merila za ocenjevanje vlog)




- potencialna izkoriščenost namakalnega sistema - delež soglasij lastnikov kmetijskih zemljišč, podatek priskrbi pristojno ministrstvo na zahtevo ARSKTRP,

- velikost namakalnega območja,

- medsebojno povezovanje zemljiških operacij;

2. geografski vidik naložbe:

- koeficient razvitosti občine

3. prispevek k horizontalnim ciljem:

- delež potencialnih površin opremljenih s kapljičnim namakanjem



(1) Kadar gre za izgradnjo namakalnega sistema, mora upravičenec ob oddaji zahtevka poleg pogojev iz 112. člena te uredbe zagotoviti opremljenost z vodomeri na ravni vsakega posameznega uporabnika.

Stran 42 od 78

(2) Upravičenec lahko v okviru ene vloge vloži dva zahtevka.



(1) Upravičenec mora po zadnjem izplačilu sredstev poleg obveznosti iz 116. člena te uredbe izpolnjevati še naslednje obveznosti:

1. kadar gre za izgradnjo novega namakalnega sistema, morajo do preteka 36 mesecev od datuma zadnjega izplačila sredstev namakalni sistem uporabljati vsi lastniki kmetijskih zemljišč, ki so dali soglasje o uvedbi namakalnega sistema, njihovi zakupniki ali pravni nasledniki To pomeni, da mora biti namakalni sistem v celoti opremljen z namakalno opremo v skladu z načrtom namakanja (elaborat);

2. Opremljenost z vodomeri na ravni vsakega posameznega uporabnika.



(2) Najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 5.000 evrov na vlogo.

(3) Upravičenec lahko v okviru istega javnega razpisa vloži več vlog. Vsaka vloga predstavlja svoje namakalno območje.



VII. TEHNOLOŠKE POSODOBITVE VELIKIH NAMAKALNIH SISTEMOV


Podpora je namenjena naložbam v tehnološke posodobitve velikih namakalnih sistemov v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, graditev objektov in urejanje prostora, brez namakalne opreme, ki vključujejo vodni vir.


Upravičenci so nosilci kmetijskih gospodarstev ter fizične in pravne osebe, ki so s strani lastnikov kmetijskih zemljišč pooblaščene za izvedbo naložb.



1. stroški materiala in del za izvedbo naložbe v tehnološko posodobitev velikih namakalnih sistemov in naložbe v namakalni razvod skupaj s stroški dobave in montaže, brez namakalne opreme;

2. stroški opreme črpališča in transformatorskih postaj;

Stran 43 od 78

3. splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, to so plačila za storitve arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitev svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti. Stroški za študije izvedljivosti ostanejo upravičen strošek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki v okviru prve in druge točke tega odstavka. Splošni stroški lahko dosegajo do vključno 15 odstotkov vrednosti naložbe. Stroški za študije izvedljivosti ostanejo upravičen strošek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki v okviru prve in druge točke.




1. pravnomočna odločba MKGP o uvedbi namakanja v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča ali drugi akti o uvedbi namakanja;

2. vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode. Če se za namakanje kmetijskih zemljišč rabi voda iz površinskih vodotokov in izvirov, mora biti v vodnem dovoljenju določen ekološko sprejemljiv pretok po predpisu, ki ureja kriterije za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka;

3. projektna in investicijska dokumentacija in vsa potrebna dovoljenja za izgradnjo objektov in infrastrukture;

4. finančno ovrednotenje projekta;

5. časovna opredelitev operativne izvedbe projekta;

6. izveden predhodni postopek ali presoja vplivov na okolje skladno z Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14 z vsemi spremembami).

(2) Skladno z določbami 46. člena Uredbe 1305/2013/EU mora upravičenec v povezavi z naložbami v namakanje izpolnjevati še naslednje pogoje:

1. Najkasneje do zaključka investicije morajo biti namakalni sistemi opremljeni z vodomeri;

2. Naložbe v tehnološke posodobitve velikih namakalnih sistemov morajo po predhodni oceni omogočati za najmanj 15 odstotkov potencialni prihranek vode glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema;

3. Če naložba vpliva na telesa podzemnih ali površinskih voda, pri katerih je bilo v zadevnem načrtu upravljanja povodja količinsko stanje ocenjeno z manj kot dobro (Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in jadranskega morja 2009-2015, Uradni list RS, št. 61/11) se z naložbo zagotovi učinkovito zmanjšanje porabe vode najmanj v višini 50 odstotkov potencialnega prihranka vode, ki je mogoč na ravni naložbe;

4. Pogoja upravičenosti iz druge in tretje točke tega odstavka se ne uporabljata za naložbe v obstoječe objekte in pripadajočo opremo za namakanje, ki vplivajo le na energetsko učinkovitost, naložbe v izgradnjo vodnih zbiralnikov ali naložbe v uporabo reciklirane vode, ki ne vplivajo na telo podzemnih ali površinskih voda.

62. člen(obvezne priloge k vlogi na javni razpis)Obvezna dokazila, ki ga mora upravičenec priložiti vlogi na javni razpis pri tem podukrepu, brez katerih se v skladu s 52. členom zakona, ki ureja kmetijstvo, vloga zavrže brez pozivanja na dopolnitev, so:

- pravnomočna odločba o uvedbi namakanja v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, ali drugi akt o uvedbi namakanja,

- vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode,

Stran 44 od 78

- elaborat, iz katerega je razviden vsaj 15 odstotkov oziroma 50 odstotni prihranek, kadar je stanje voda v predmetnem načrtu opravljanja z vodami ocenjeno z manj kot dobro, razen za naložbe iz četrte točke drugega odstavka prejšnjega člena te uredbe.





- velikost namakalnega območja,

2. geografski vidik naložbe:

- koeficient razvitosti občine

3. prispevek k horizontalnim ciljem:

- delež potencialnih površine opremljene s kapljičnim namakanjem



(1) Upravičenec mora ob oddaji zahtevka poleg pogojev iz 61. člena te uredbe zagotoviti opremljenost z vodomeri na ravni vsakega posameznega uporabnika. Upravičenec mora ob oddaji zahtevka poleg pogojev iz 112. člena te uredbe zagotoviti zmanjšanje porabe vode na namakalnem sistemu glede na stanje pred tehnološko posodobitvijo za najmanj 15 odstotkov oziroma 50 odstotkov, kadar je stanje voda v predmetnem načrtu opravljanja z vodami ocenjeno z manj kot dobro.

(2) Upravičenec lahko v okviru ene vloge na javnem razpisu vloži dva zahtevka.



Upravičenec mora po zadnjem izplačilu sredstev poleg obveznosti iz 116. člena te uredbe izpolnjevati še naslednje obveznosti:

1. Do preteka 36 mesecev od datuma zadnjega izplačila sredstev, morajo namakalni sistem uporabljati vsi lastniki kmetijskih zemljišč, ki so dali soglasje o uvedbi namakalnega sistema, njihovi zakupniki ali pravni nasledniki. To pomeni, da mora biti namakalni sistem v celoti opremljen z namakalno opremo v skladu z načrtom namakanja (elaborat).

2. Opremljenost z vodomeri na ravni vsakega posameznega uporabnika.



(2) Najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 5.000 evrov na vlogo.

(3) Upravičenec lahko v okviru istega javnega razpisa vloži več vlog. Vsaka vloga predstavlja svoje namakalno območje.


Stran 45 od 78


VIII. UREDITEV GOZDNE INFRASTRUKTURE


(1) Podpora je namenjena naslednjim naložbam skladno s točko (a) petega odstavka 40. člena Uredbe 720/2014/EU:

- naložbam v gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest ter

- naložbam v gradnjo, rekonstrukcijo in pripravo gozdnih vlak.

(2) Do podpore iz prejšnjega odstavka niso upravičene naložbe v gozdove, ki so v lasti RS in gozdove v lasti pravnih oseb, ki so v 50 odstotnem ali v večjem deležu v lasti RS.

(3) Podpora v okviru tega ukrepa se dodeli v skladu z Uredbo 720/2014/EU.


Upravičenci do podpore so lastniki in solastniki zasebnih gozdov ter njihova združenja, agrarne in pašne skupnosti.


(1) Upravičeni stroški so skladni s točkama (a) in (c) šestega odstavka 40. člena Uredbe 720/2014/EU:

1. stroški gradnje ali rekonstrukcije gozdne ceste in nakup pripadajoče opreme;

2. stroški gradnje, rekonstrukcije ali priprave gozdne vlake in nakup pripadajoče opreme;

3. prispevek upravičenca v naravi do 40 odstotkov upravičenih stroškov, kjer se upošteva lastno delo upravičenca v skladu z 69. členom Uredbe 1303/2013/EU, ki ga neodvisno oceni ZGS;

4. splošni stroški v zvezi z izdatki iz prejšnjih točk tega odstavka, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, kot so zlasti plačila za storitve arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški pridobitve gradbene, projektne ali tehnične dokumentacije, plačila v zvezi s pridobitvijo presoje vplivov na okolje ter stroški nadzora nad izvedbo gradbenih del v višini do 10 odstotkovupravičenih stroškov naložbe.

(2) Kadar gre za prispevek v naravi v obliki lastnega dela upravičenca, morajo biti izpolnjeni pogoji iz 7. odstavka 108. člena te uredbe.

(3) Pri opredelitvi višine upravičenih stroškov bodo upoštevane zgornje višine posameznih upravičenih stroškov, ki bodo določene v Katalogu najvišjih priznanih vrednosti stroškov. Ne glede na to pa bo moral upravičenec k vlogi priložiti eno ponudbo. Stroški, ki ne bodo določeni v Katalogu najvišjih priznanih vrednosti stroškov ne bodo upravičeni do podpore po tem podukrepu.


(1) Pogoji za dodelitev sredstev so:

1. Operacija se mora izvajati na gozdni posesti, ki leži na območju Republike Slovenije;

Stran 46 od 78

2. Operacija se lahko izvaja le na območjih, kjer odprtost z gozdnimi prometnicami po izvedeni naložbi ne bo presegala optimalne odprtosti, kar je razvidno iz elaborata ničelnic ali elaborata vlak, ki ga pripravi ZGS;

3. Iz elaborata ničelnic ali elaborata vlak mora izhajati možnost gradnje ali rekonstrukcije gozdne ceste mora, ki mora biti skladna z omejitvami in pogoji iz gozdnogospodarskega načrta, možnost gradnje, rekonstrukcije ali priprave gozdne vlake pa iz gozdnogojitvenega načrta;

4. Izdelan mora biti izračun ZGS za posamezno prometnico, iz katerega je razvidno zmanjšanje stroškov gospodarjenja z gozdom;

5. Pridobljena morajo biti upravna soglasja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, gradnjo gozdnih prometnic, urejanja prostora, varstvo kulturne dediščine in varstva okolja. Na območjih Natura 2000 je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje za vse prometnice skladno z Zakonom o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 z vsemi spremembami). V primeru, da potrebna soglasja niso pridobljena, ZGS prekine postopek priprave za gradnjo gozdne prometnice;

6. Izdelana mora biti dokumentacija za gradnjo ali rekonstrukcijo gozdne ceste ali gozdne vlake ter pripravo gozdne vlake, ki se gradi, rekonstruira ali pripravlja v skladu s Pravilnikom o gozdnih prometnicah (Uradni list RS, št. 4/09 z vsemi spremembami);

7. Pri gradnjah in rekonstrukcijah gozdnih cest mora biti zagotovljen neodvisen nadzor nad izvedbo gradbenih del s strani odgovornega nadzornika skladno z 85. členom ZGO-1 ter vodenje knjige obračunskih izmer.


Obvezna dokazila, ki ga mora upravičenec priložiti vlogi na javni razpis pri tem podukrepu, brez katerih se v skladu s 52. členom zakona, ki ureja kmetijstvo, vloga zavrže brez pozivanja na dopolnitev, so:

- elaborat ničelnic,

- elaborat vlak,

- specifikacija del na gozdni vlaki,

- izračun ZGS za posamezno prometnico, iz katerega je razvidno zmanjšanje stroškov gospodarjenja z gozdom.




1. Ekonomski vidik naložbe:

- odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami pred naložbo,

- delež zmanjšanja spravilnih stroškov,

- število vključenih lastnikov gozdov;

2. Geografski vidik naložbe:

- stopnja gozdnatosti na ravni občin, ki bo priloga javnemu razpisu;

3. Proizvodni (tehnološki) vidik naložbe:

- dolžina prometnic, s katerim se upravičenec prijavlja na javni razpis;

4. Prispevek k horizontalnim ciljem na področju skrbi za okolje, inovacij in podnebnih sprememb:

- ureditev gozdnih prometnic izven območij Natura 2000.


Stran 47 od 78


(1) Pogoj, ki ga mora izpolnjevati upravičenec ob oddaji zahtevka poleg pogojev iz 112. člena te uredbe, za namen gradnje ali rekonstrukcije gozdnih cest in vlak ter za namen priprave gozdnih vlak iz 67. člena te uredbe je, da je naložba zaključena ter strokovno pregledana ali prevzeta s strani ZGS.

(2) Obvezne priloge, ki jih mora upravičenec priložiti k zahtevku in brez katerih se skladno z 56. členom zakona, ki ureja kmetijstvo zahtevek zavrže brez pozivanja na dopolnitev, so:

- Potrdilo Zavoda za gozdove Slovenije o opravljenem lastnem delu (če ga upravičenec uveljavlja),

- Zapisnik Zavoda za gozdove Slovenije o strokovnem pregledu gozdne ceste,

- Zapisnik Zavoda za gozdove Slovenije o strokovnem prevzemu gozdne vlake s prevzemnim obrazcem za posamezno vlako.

(3) Upravičenec lahko v okviru ene vloge na javnem razpisu vloži en zahtevek.



(1) Upravičenec mora po zadnjem izplačilu sredstev izpolnjevati splošne obveznosti iz 116. člena te uredbe.

(2) Gozdne prometnice, ki so predmet podpore v okviru te operacije morajo omogočati spravilo lesa s spravilnimi sredstvi še naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev.


(1) Stopnja javne podpore je 50 odstotkov upravičenih stroškov skladno z devetim odstavkom 40. člena Uredbe 720/2014/EU.

(2) Najmanjši znesek javne podpore je 500 eurov.

(3) Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova te operacije pridobi največ 500.000 eurov javne podpore.

(4) V skladu s 4. točko 45. člena Uredbe 1305/2013/EU lahko upravičenci za naložbe, po izdaji odločbe o pravici do sredstev, plačilno agencijo zaprosijo za izplačilo predplačila v znesku 30 odstotkov vrednosti javne podpore.

(5) Razpoložljiva sredstva, namenjena za izvajanje te operacije v programskem obdobju 2014–2020,so opredeljena v Prilogi 1 k tej uredbi.


IX. NALOŽBE V NAKUP NOVE MEHANIZACIJE IN OPREME ZA SEČNJO IN SPRAVILO LESA


(1) Podpora je namenjena naložbam v nakup nove mehanizacije in nove opreme za sečnjo in spravilo lesa.

Stran 48 od 78

(2) Naložbe se glede na obseg delijo na enostavne in zahtevne naložbe. Naložba, katere skupna vrednost ob prijavi na javni razpis ne presega 100.000 eurov (brez DDV), je enostavna naložba. Če skupna vrednost naložbe ob prijavi na javni razpis presega 100.000 eurov (brez DDV), je to zahtevna naložba.


Upravičenci so pravne osebe razen občin in fizične osebe, agrarne, pašne skupnosti, ki so zasebni lastniki, solastniki ali zakupniki gozdov ter gospodarske družbe in samostojni podjetniki, podjetja, ki izpolnjujejo pogoje za mikro, mala ali srednja podjetja in se ukvarjajo z sečnjo in spravilom lesa.


(1) Do podpore so upravičeni stroški nakupa in dobave nove mehanizacije oziroma opreme za sečnjo in spravilo lesa skladno s točko (b) šestega odstavka 41. člena Uredbe 720/2014/EU.

(2) Pri opredelitvi višine upravičenih stroškov bodo upoštevane zgornje višine posameznih upravičenih stroškov, ki bodo določene v Katalogu najvišjih priznanih vrednosti stroškov. Ne glede na to pa bo moral upravičenec k vlogi priložiti eno ponudbo. V primeru vrednosti, ki ne bodo določene v Katalogu najvišjih priznanih vrednosti stroškov pa bo moral upravičenec priložiti tri ponudbe.


Pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec ob oddaji vloge na javni razpis, so:

1. Upravičenec lahko kandidira le z enim kosom ene vrste mehanizacije oziroma ene vrste opreme. Do podpore ni upravičen upravičenec, ki je pridobil podpore za nakup iste vrste mehanizacije oziroma opreme za sečnjo in spravilo lesa, iz naslova ukrepa 122 Povečanje gospodarske vrednosti gozdov iz PRP 2007–2013.

2. Če je upravičenec fizična oseba, razen samostojnega podjetnika posameznika, njegova gozdna posest, ki jo ima v lasti, ob predložitvi vloge na javni razpis ne sme biti manjša od 10 ha.

3. Če je upravičenec samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba, je moral v koledarskem letu pred objavo javnega razpisa imeti 18.000 eurov prihodka iz sečnje in spravila.

4. Dokazila, ki jih mora upravičenec priložiti k vlogi na javni razpis za namen izpolnjevanja pogojev iz prejšnje točke, so: priloženi računi za opravljeno storitev sečnje in spravilo lesa, ki se nanašajo na leto pred objavo javnega razpisa.


(1) Merila za ocenjevanje vlog se določijo ločeno za fizične osebe, ki niso samostojni podjetniki posamezniki ter pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike. Vstopna meja točk za to operacijo znaša 40 odstotkov najvišjega možnega števila točk. Merila za ocenjevanje vlog so:

1. za fizične osebe razen samostojnih podjetnikov posameznikov:

a) ekonomski vidik naložbe:

- usposobljenost upravičenca,

- registracija dopolnilne dejavnosti na kmetiji za sečnjo in spravilo lesa,

- velikost gozdne posesti upravičenca,razmerje med letnim prihodkom iz gozdarske dejavnosti (določen po formuli v javnem razpisu) in višino naložbe;

b) geografski vidik naložbe:

Stran 49 od 78

- koeficient razvitosti občin,


c) prispevek k horizontalnim ciljem:

- okoljski faktor, ki se izračuna na podlagi pomena okoljskega vidika posamezne vrste gozdarske mehanizacije ali opreme.

2. Za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike:


- velikost podjetja glede na število delovnih mest (pri določitvi števila delovnih mest se ne upošteva enotnih podjetij),

- razmerje med letnim prihodkom (vir Ajpes) in višino naložbe;




c) prispevek k horizontalnim ciljem:

- okoljski faktor, ki se izračuna na podlagi pomena okoljskega vidika posamezne vrste gozdarske mehanizacije ali opreme.




1. Upravičenec do podpore iz 77. člena te uredbe, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, kateremu se odobri več kot 40.000 eurov pomoči, mora ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev priložiti dokazilo o zaposlitvi novega delavca, kar dokazuje upravičenec s pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas za obdobje najmanj 12 mesecev od datuma vložitve zahtevka. V primeru samostojnega podjetnika posameznika se samozaposlena oseba šteje za eno delovno mesto. V kolikor je samozaposlena oseba zaposlena za krajši delovni čas, se šteje temu primerno tudi delovno mesto (popoldanski s.p. se šteje samo 0,5 delovnega mesta).

(2) Upravičenec lahko v okviru ene vloge na javnem razpisu vloži en zahtevek.



(1) Upravičenec mora poleg obveznosti iz 116. člena te uredbe po zadnjem izplačilu sredstev izpolnjevati naslednje obveznosti:

1. za fizične osebe razen samostojnih podjetnikov posameznikov:

- pri nakupu mehanizacije za sečnjo in spravilo, razen za strojno sečnjo, mora upravičenec v gozdovih v Republiki Sloveniji posekati in/ali spraviti najmanj 1.500 m³ lesa v obdobju treh let po izplačilu sredstev,

- pri nakupu mehanizacije za strojno sečnjo mora upravičenec v gozdovih v Republiki Sloveniji posekati in/ali spraviti najmanj 2.500 m³ lesa letno, v obdobju treh let po izplačilu sredstev,

Stran 50 od 78

- podprte naložbe se morajo uporabljati izključno na gozdni posesti ter v skladu z usmeritvami in ukrepi določenimi v načrtih za gospodarjenje z gozdovi.

2. za samostojne podjetnike posameznike in pravne osebe:

- za upravičenca, ki je prejel več kot 40.000 eurov pomoči in je moral najkasneje ob oddaji zahtevka za izplačilo ustvariti novo delovno mesto, neposredno povezano z naložbo, velja obveznost, da mora biti delovno razmerje sklenjeno najmanj za obdobje enega leta za polni delovni čas. Skupno število zaposlenih, vključno z novimi delovnimi mesti se mora vzdrževati še tri leta po datumu zaključka naložbe, kar mora biti razvidno iz izkaza poslovnega izida (Ajpes- povprečno število zaposlencev).

- podprte naložbe se morajo uporabljati izključno na gozdni posesti ter v skladu z usmeritvami in ukrepi določenimi v načrtih za gospodarjenje z gozdovi.

(2) Dokazila o količini poseka in/ali spravila kot obveznosti upravičenca, ki je fizična oseba razen samostojnega podjetnika posameznika so:

- kopije odločb Zavoda za gozdove Slovenije o odobritvi poseka in kopije obrazca »Kontrola sečišč (izvedba odločbe)«, če je upravičenec obveznostim zadostil v lastnem gozdu,

- kopije odločb Zavoda za gozdove Slovenije o odobritvi poseka in kopije obrazca »Kontrola sečišč (izvedba odločbe)« lastnika gozda, kjer je upravičenec obveznostim zadostil v okviru registrirane dejavnosti ali strojnega krožka in kopije računov, iz katerih mora biti razvidna opravljena količina posekanega in/ali spravljenega lesa ter številka odločbe ZGS o odobritvi poseka,

- popis števca delovnih (obratovalnih) ur na dan poročila pri mehanizaciji za sečnjo in spravilo lesa, ki ta števec tovarniško ima.

(3) Upravičenec mora o izpolnjenih obveznostih iz prvega odstavka tega člena na ARSKTRP poročati tri koledarska leta po izplačilu sredstev. Prvo poročilo pošlje za naslednje celotno koledarsko leto po izplačilu sredstev in sicer do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Poročilo je potrebno poslati na predpisanem e-obrazcu, objavljenem na spretni strani ARSKTRP.


(1) Stopnja javne podpore je 40 odstotkov upravičenih stroškov skladno z enajstim odstavkom 41. člena Uredbe 720/2014/EU.

(2) Najnižji znesek javne podpore je 1.000 eurov.

(3) Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova te operacije pridobi največ 500.000 eurov javne podpore.

(4) Razpoložljiva sredstva, namenjena za izvajanje te operacije v programskem obdobju 2014–2020, so opredeljena v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.


X. NALOŽBE V PRED-INDUSTRIJSKO PREDELAVO LESA


(1) Podpora je namenjena naložbam v dejavnosti obdelave okroglega lesa pred industrijsko predelavo lesa ter dejavnosti prve predelave lesa ''small scale'' obsega, ki diverzificira proizvodnjo upravičencev, skladno z devetim odstavkom 41. člena Uredbe 720/2014/EU.

(2) V obdelavo okroglega lesa pred industrijsko predelavo ter prvo predelavo lesa majhnega obsega sodi: žaganje lesa, skobljanje lesa in druga strojna obdelava okroglega lesa, profiliranje, iveriranje,

Stran 51 od 78

proizvodnjo lesenih železniških pragov, proizvodnjo lesenih drogov, kolov, sekancev in iveri, sušenje lesa, impregnacija ali biocidna zaščita lesa z biocidnimi proizvodi ali drugimi materiali, modifikacija lesa, proizvodnja sekancev ter proizvodnja lesnih peletov, briketov ali drv za energetsko rabo.

(3) Obseg »small scale« operacij je definiran sledeče:

- pri žagarskih obratih kapacitete do 10.000 m3 vhoda za proizvodnjo žaganega lesa ali neimpregniranih pragov letno,

- za proizvodnjo pelet kot dodatna dejavnost v okviru žagarskih obratov do 5.000 ton proizvodnje pelet letno,

- za proizvodnjo sekancev kot dodatna dejavnost v okviru žagarskih obratov do 15.000 nasutih m3 (ekvivalentno predelavi 5.000 m3 okroglega lesa) letno,

- za proizvodnjo sekancev v gozdu do 25.000 nasutih m3 (ekvivalentno predelavi 7.500 m3 okroglega lesa) letno in

- pri obratih za proizvodnjo drv do 10.000 nasutih metrov polen (ekvivalentno 5.000 m3 okroglega lesa) letno.

(4) Za obseg obstoječe kapacitete žagarskega obrata mora upravičenec pridobiti izvedeniško mnenje, s katerim dokazuje nazivno velikost obrata. Upravičenec elaborat predloži vlogi na javni razpis.

(5) Naložbe se glede na obseg delijo na enostavne in zahtevne naložbe. Naložba, katere skupna vrednost ob prijavi na javni razpis ne presega 100.000 eurov (brez DDV), je enostavna naložba. Če skupna vrednost naložbe ob prijavi na javni razpis presega 100.000 eurov (brez DDV), je to zahtevna naložba.


Upravičenci do podpore so gospodarske družbe, zadruge, samostojni podjetniki posamezniki terkmetije z registrirano dopolnilno dejavnostjo, ki so opredeljeni kot mikro ali malo podjetje, kjer se za ugotavljanje velikosti podjetja se upošteva enotno podjetje.


(1) Upravičeni stroški so stroški nakupa novih strojev in opreme v skladu s točko (b) šestega odstavka 41. člena Uredbe 720/2014/EU.

(2) Pri opredelitvi višine upravičenih stroškov bodo upoštevane zgornje višine posameznih upravičenih stroškov, ki bodo določene v Katalogu najvišjih priznanih vrednosti stroškov. Ne glede na to pa bo moral upravičenec k vlogi priložiti eno ponudbo. V primeru vrednosti, ki ne bodo določene v Katalogu najvišjih priznanih vrednosti stroškov pa bo moral upravičenec priložiti tri ponudbe.

(3) Splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, to so plačila za storitev izdelave elaborata ali izvedeniškega mnenja stanja pred naložbo. Splošni stroški lahko dosegajo do vključno 1 odstotka vrednosti naložbe.


(1) Upravičenec mora biti registriran za opravljanje predelave lesa iz "Seznama dejavnosti in proizvodov za podukrep M08.6" v Prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe .

(2) Skupna nominalna kapaciteta (200 delovnih dni, 8 ur) dejavnosti lahko znaša:

- pri žagarskih obratih do 10.000 m3 vhoda za proizvodnjo letno,

Stran 52 od 78

- za proizvodnjo pelet kot dodatna dejavnost v okviru žagarskih obratov do 5.000 ton proizvodnje pelet letno,

- za proizvodnjo sekancev kot dodatna dejavnost v okviru žagarskih obratov do 15.000 nasutih m3 (ekvivalentno predelavi 5.000 m3 okroglega lesa) letno,

- za proizvodnjo sekancev v gozdu do 25.000 nasutih m3 (ekvivalentno predelavi 7.500 m3 okroglega lesa) letno ter

- pri obratih za proizvodnjo drv do 10.000 nasutih metrov polen (ekvivalentno 5.000 m3 okroglega lesa) letno.

(3) Upravičenec, ki se na javni razpis prijavlja z zahtevno naložbo, mora izpolnjevati vse pogoje iz prejšnjega odstavka ter predložiti poslovni načrt, iz katerega mora biti razvidna ekonomska upravičenost naložbe. Poslovni načrt mora biti izdelan v skladu z navodili, ki so objavljena na spletni strani MKGP, in sicer za obdobje izvajanja naložbe in najmanj pet let od zadnjega izplačila sredstev, vendar najmanj za obdobje vračanja naložbe.


(1) Merila za ocenjevanje vlog se določijo ločeno za podjetja in kmetije z dopolnilno dejavnostjo.


1. za podjetja:



- število zaposlenih v podjetju, ne upošteva se enotno podjetje;



- stopnja gozdnatosti na ravni občin;

c) tehnološki vidik naložbe:

- več faznost proizvodnega procesa;

d) prispevek k horizontalnim ciljem:

- okoljski prispevek izvedene naložbe k učinkovitejši rabi energije, izkoriščanju obnovljivih virov energije, zmanjševanje količine odpadkov;

2. za kmetije z dopolnilno dejavnostjo:


- racionalnost porabe javnih sredstev,


- število članov kmetijskega gospodarstva, ki so zavarovani iz kmetijske dejavnosti oziroma so zavarovani iz delovnega razmerja kot kmetijski delavci;



- stopnja gozdnatosti na ravni občin;

c) tehnološki vidik naložbe:

- več faznost proizvodnega procesa;

d) prispevek k horizontalnim ciljem:

Stran 53 od 78

- okoljski prispevek izvedene naložbe k učinkovitejši rabi energije, izkoriščanju obnovljivih virov energije, zmanjševanje količine odpadkov.


89. člen(pogoji za izplačilo sredstev)

Pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec, ki ni kmetija z dopolnilno dejavnostjo ob oddaji zahtevka poleg pogojev iz 112. člena te uredbe, so:

- upravičenec do podpore iz 85. člena te uredbe, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, mora ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev priložiti dokazilo o zaposlitvi novega delavca, neposredno povezanega s to naložbo, kar dokazuje upravičenec s pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas za obdobje najmanj 12 mesecev od datuma vložitve zahtevka. V primeru samostojnega podjetnika posameznika se samozaposlena oseba šteje za eno delovno mesto. V kolikor je samozaposlena oseba zaposlena za krajši delovni čas, se šteje temu primerno tudi delovno mesto (popoldanski s.p. se šteje samo 0,5 delovnega mesta).

90. člen (obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev)

(1) Upravičenec mora po zadnjem izplačilu izpolnjevati obveznosti iz 116. člena te uredbe..

(2) Za upravičenca, ki je podjetje in je moral najkasneje ob oddaji zahtevka za izplačilo ustvariti novo delovno mesto, neposredno povezano z naložbo, velja obveznost, da mora biti delovno razmerje sklenjeno najmanj za obdobje enega leta za polni delovni čas. Skupno število zaposlenih, vključno z novimi delovnimi mesti se mora vzdrževati še tri leta po datumu zaključka naložbe, kar mora biti razvidno iz izkaza poslovnega izida (Ajpes- povprečno število zaposlencev).


(1) Stopnja javne podpore je 40 odstotkov upravičenih stroškov skladno z enajstim odstavkom 41. člena Uredbe 720/2014/EU.

(2) Najnižji znesek podpore je 3.500 eurov.

(3) Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2014–2020 iz naslova te operacije pridobi največ 7.000.000 eurov javne podpore.

(4) Razpoložljiva sredstva, namenjena za izvajanje te operacije v programskem obdobju 2014–2020, so opredeljena v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.


XI. PODPORA SKUPINAM IN ORGANIZACIJAM PROIZVAJALCEV NA PODROČJU KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA


Stran 54 od 78

Podpora je namenjena lažjemu ustanavljanju in začetnemu delovanju skupin in organizacij proizvajalcev na področju kmetijstva in gozdarstva za obdobje petih let od datuma priznanja skupine ali organizacije proizvajalcev na podlagi zakona, ki ureja kmetijstvo.


(1) Upravičenec do podpore je:

- novoustanovljena organizacija proizvajalcev, ki je pravna oseba, in je bila s strani ministra, pristojnega za kmetijstvo, priznana v skladu z 107. členom zakona, ki ureja kmetijstvo, Pravilnikom o priznanju organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, oljčnega olja in namiznih oljk, ter hmelja in Pravilnikom o priznanju organizacij proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih proizvodov,

- novoustanovljena skupina proizvajalcev, ki je pravna oseba, in ki je bila s strani ministra, pristojnega za kmetijstvo, priznana v skladu s 107. a členom zakona, ki ureja kmetijstvo in prvo alinejo prvega odstavka 2. člena Pravilnika o priznanju skupin proizvajalcev, in je ustanovljena z namenom združevanja proizvajalcev in skupnega trženja proizvodov, vključno z dajanjem proizvodov na trg, s poudarkom na prilagajanju proizvodnje zahtevam trga, pospeševanju koncentracije ponudbe ter povečanju konkurenčnosti.

(2) Skupina proizvajalcev iz druge alineje prvega odstavka tega člena, ki je dejavna na področju predelave živil, katerih rezultat proizvodnega procesa so proizvodi, ki niso zajeti v Prilogi I k Pogodbi, je upravičena do podpore v skladu z Uredbo 1407/2013/EU.

(3) Skupina proizvajalcev iz druge alineje prvega odstavka tega člena, ki je ustanovljena z namenom skupnega trženja in dajanja na trg gozdnih lesnih proizvodov, je upravičena do podpore v skladu z Uredbo 1407/2013/EU.

(4) Organizacije in skupine proizvajalcev izpolnjujejo pogoje za MSP. Organizacije in skupine iz drugega in tretjega odstavka tega člena so enotna podjetja.

(5) Upravičenec do podpore ni organizacija ali skupina proizvajalcev, ki vključuje člana ali več članov, ki je že bil oziroma so že bili člani druge organizacije oziroma skupine proizvajalcev, ki je prejela javno podporo za vzpostavitev in delovanje skupin oziroma organizacij proizvajalcev za isti proizvod. Upravičenec do podpore tudi ni organizacija oziroma skupina proizvajalcev, ki je že pridobila javno podporo iz predhodnih programov razvoja podeželja in se je preimenovala oziroma preoblikovala iz ene pravno-statusne oblike v drugo. Upravičenec do podpore prav tako ni skupina proizvajalcev, ki je priznana za namen iz druge alineje prvega odstavka 2. člena Pravilnika o priznanju skupin proizvajalcev.

94. člen(pogoji za upravičenost)

(1) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec ob oddaji vloge na javni razpis, so:

1. Skupina ali organizacija proizvajalcev mora biti priznana z odločbo o priznanju, izdano na podlagi pravilnikov, ki urejajo priznanje skupin in organizacij proizvajalcev.

2. Predložiti mora poslovni načrt za obdobje petih zaključenih koledarskih let od datuma priznanja

3. V kolikor organizacija oziroma skupina proizvajalcev proizvaja, ali prodaja tudi proizvode za katere ni priznana, mora za te proizvode voditi ločen račun. Organizacija oziroma skupina proizvajalcev je upravičena do podpore samo iz naslova letnega prihodka od prodaje proizvoda oziroma proizvodov, za katere(ga) je priznana.

4. Proizvod oziroma proizvode mora dejansko dajati na trg. Kot dokazilo o dajanju proizvoda na trg šteje fotografija proizvoda oziroma embalaže na prodajnem mestu;

5. V primeru, ko je skupina ali organizacija proizvajalcev vključena v sheme kakovosti, mora v letu oddaje vloge na javni razpis, pri trženju proizvodov, vključno z dajanjem proizvodov na trg, uporabljati zaščitni znak oziroma simbol kakovosti ter posedovati dokazila o uporabi zaščitnega

Stran 55 od 78

znaka oziroma simbola kakovosti. Za dokazilo o uporabi zaščitnega znaka oziroma simbola kakovosti se šteje fotografija proizvoda oziroma embalaže z jasno izraženimi podatki o proizvajalcu, ki se morajo ujemati s podatki s seznama članov skupine ali organizacije proizvajalcev.

(2) Poslovni načrt iz druge točke prvega odstavka mora realno prikazovati stanje in napovedposlovanja skupine oziroma organizacije proizvajalcev ter vsebovati naslednje obvezne elemente:

a) Izhodiščno stanje:

- opis stanja in analiza preteklega poslovanja članov,

- opis panoge,

- seznam članov skupine oziroma organizacije proizvajalcev s pripadajočimi KMG-MID identifikacijskimi številkami kmetijskih gospodarstev,

- načrt proizvodnje pred ustanovitvijo skupine oziroma organizacije proizvajalcev,

- načrt trženja in dajanja proizvodov na trg pred ustanovitvijo skupine oziroma organizacije proizvajalcev,

- podatki o organizacijski strukturi in kadrih, vrsti in obsegu delovnih moči v podprti dejavnosti pred ustanovitvijo skupine oziroma organizacije proizvajalcev in

- podatki o osnovnih sredstvih;

b) Opis in ovrednotenje dejavnosti:

- načrt proizvodnje, ki je osnova za napovedovanje letne tržne proizvodnje oziroma letnega prihodka od prodaje organizacije oziroma skupine proizvajalcev,

- načrt trženja in dajanja proizvodov na trg ter prilagajanje proizvodnje in obsega proizvodnje proizvajalcev, ki so člani takšnih skupin ali organizacij, zahtevam trga,

- dajanje blaga v promet, vključno s pripravo za prodajo, centralizacijo prodaje in dobavo trgovcem na debelo,

- časovni razpored aktivnosti za izvrševanje poslovnega načrta,

- oblikovanje skupnih pravil o informacijah o proizvodnji, predvsem glede spravila in razpoložljivosti, in

- druge dejavnosti, ki jih lahko izvajajo skupine in organizacije proizvajalcev, na primer razvijanje poslovnih in trženjskih spretnosti ter organiziranja in pospeševanje procesov inovacij;

c) Cilje skupine oziroma organizacije proizvajalcev:

- povečanje oziroma ohranitev obsega proizvodnje in letnega prihodka od prodaje,

- povečanje oziroma izboljšanje skupnega trženja in dajanja proizvodov na trg vključno z razvijanjem novih tržnih poti,

- pričakovani poslovni rezultat,

- predvidene investicije v osnovna in obratna sredstva, kolektivne naložbe,

- prispevek k doseganju horizontalnega cilja okolje,

- prispevek k doseganju horizontalnega cilja podnebne spremembe,

- sodelovanje v shemah kakovosti.

(3) Poslovni načrt mora vsebovati tudi načrt realizacije ciljev na osnovi sredstev, ki bi jih organizacija oziroma skupina proizvajalcev lahko prejela iz naslova tega ukrepa.

(4) Popolna uresničitev ciljev iz prvih dveh alinej podostavka c) drugega odstavka tega člena je obvezna, njihova neuresničitev pa je predmet sankcioniranja pred izplačilom zadnjega zahtevka, v skladu s sankcijskimi določbami te Uredbe. Prav tako je predmet sankcioniranja lahko nerealno prikazovanje stanja in napovedi v poslovnem načrtu iz drugega odstavka tega člena.

Stran 56 od 78


Obvezno dokazilo, ki ga mora upravičenec priložiti vlogi na javni razpis pri tem podukrepu, brez katerega se v skladu s 52. členom zakona, ki ureja kmetijstvo, vloga zavrže brez pozivanja na dopolnitev, je, odločba o priznanju v skladu z prvo točko prvega odstavka prejšnjega člena te uredbe ter poslovni načrt iz drugega odstavka prejšnjega člena.


(1) Do podpore bodo upravičeni projekti, katerih vloge presegajo vstopno mejo točk, ki za ta podukrep znaša 50 odstotkov najvišjega možnega števila točk. Izberejo se vloge, ki presežejo minimalni prag točk za vstop v ukrep.


1. Sektorski vidik:

- višjo podporo dobijo proizvodi iz sektorjev: sheme kakovosti, sadje in zelenjava, krušna žita, prašičje meso, semena, gozdni lesni proizvodi;

2. Ekonomski vidik:

- število članov,

- proizvodni obseg;

3. Geografski vidik:


- skupina oziroma organizacija proizvajalcev se nahaja na problemskem območju;

4. Vključenost v sheme kakovosti:

- sodelovanje skupine oz. organizacije proizvajalcev ali njunih članov pri izvajanju shem kakovosti EU,

- sodelovanje skupine oz. organizacije proizvajalcev ali njunih članov pri izvajanju nacionalnih shem kakovosti;

5. Prispevek k blaženju podnebnih sprememb, ohranjanju okolja in inovacijam:

- vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa M011 Ekološko kmetijstvo iz PRP 2014-2020 in v izvajanje podukrepa 214-I/7 Ekološko kmetovanje iz Ukrepa Kmetijsko-okoljska plačila iz PRP 2007-2013 v letu 2014;

- vključenost skupine ali organizacije proizvajalcev in njunih članov v izvajanje ene ali več aktivnosti iz naslova ukrepa Kmetijsko-okoljska in kmetijsko-podnebna plačila iz PRP 2014-2020 oziroma v izvajanje enega ali več podukrepov iz ukrepa Kmetijsko-okoljska plačila iz PRP 2007-2013 v letu 2014 .



(1) Upravičenec lahko v okviru ene vloge na javnem razpisu vloži 5 letnih zahtevkov.


Stran 57 od 78

1. Zaključni račun poslovnega leta, oddan na Agencijo za javno pravne evidence in storitve v skladu z zakonodajo;

2. Letno poročilo o prihodkih po proizvodih oziroma skupinah proizvodov;

3. Letno poročilo o realizaciji ciljev iz poslovnega načrta – skupnega tržnega prometa iz podprte dejavnosti in po proizvodih;

4. Pred izplačilom zahtevka za peto leto delovanja mora skupina oziroma organizacija proizvajalcevizpolniti v poslovnem načrtu opredeljene obvezne cilje, v skladu s četrtim odstavkom 94. člena te uredbe. Za ta namen mora pripraviti in priložiti tudi zaključno poročilo o delovanju, realizaciji ciljev poslovnega načrta in porabi dodeljenih sredstev, kar je obvezna priloga ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.

(3) Obvezne priloge, ki jih mora upravičenec priložiti k drugi in tretji točki prejšnjega odstavka.


(1) Sredstva se upravičencu dodelijo za prvih pet zaključenih koledarskih let po datumu izdaje odločbe o priznanju skupine ali organizacije proizvajalcev.

(2) Podpora se izplača v obliki pavšala, izračunanega na osnovi podatkov skupine oziroma organizacije proizvajalcev o letnem prihodku od prodaje.

(3) Najvišja stopnja pomoči znaša prvi dve leti deset odstotkov, tretje leto devet odstotkov, četrto leto osem odstotkov, in peto leto sedem odstotkov obsega letnega prihodka od prodaje posamezne skupine proizvajalcev.

(4) Podpora ne sme presegati 100.000 eurov letno.

(5) Razpoložljiva sredstva, namenjena za izvajanje te operacije v programskem obdobju 2014–2020, so opredeljena v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(6) Sredstva, namenjena za izvajanje operacij tega ukrepa, se zagotovijo iz proračuna MKGP v višini25 odstotkov in iz sredstev EKSRP v višini 75 odstotkov.

(7) Sredstva se upravičencem iz drugega in tretjega odstavka 93. člena te uredbe dodelijo kot pomoč de minimis v skladu z Uredbo 1407/2013/EU, če skupni znesek vseh pomoči de minimis, ki se odobri istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju, ne presega zgornje meje 200.000,00 evrov na upravičenca v tekočem in preteklih dveh letih. Ta zgornja meja se uporablja ne glede na obliko pomoči de minimis ali njen namen. Če bi znesek pomoči na upravičenca presegel to omejitev, se znesek pred dodelitvijo zniža, tako da ta omejitev ni presežena.

Stran 58 od 78

(8)TRETJI DEL

I. VLOGA IN POSTOPEK ZA PRIDOBITEV SREDSTEV

99. člen(javni razpisi)

(1) MKGP pripravi javne razpise. ARSKTRP pripravi prijavne obrazce na podlagi javnih razpisov, ki jih potrdi MKGP. MKGP in ARSKTRP pripravita navodila za izpolnjevanje prijavnih obrazcev, ki se objavijo na spletnih straneh MKGP in ARSKTRP.

(2) Javne razpise objavi MKGP v Uradnem listu Republike Slovenije. Oddaja vlog na javni razpis se začne na prvi delovni dan po izteku enaindvajsetih dni od objave javnega razpisa v Uradnem listu RS.

(3) V javnih razpisih so podrobneje opredeljeni zlasti predmet podpore javnega razpisa, višina razpisanih sredstev, kar lahko vključuje tudi porazdelitev sredstev po posameznih kohezijskih regijah ali vrstah naložb, upravičenci, upravičeni in neupravičeni stroški, pogoji za dodelitev sredstev in podrobnejša merila za ocenjevanje vlog, pogoji za izplačilo sredstev, zahtevane priloge, postopki za vložitev vloge in zahtevka in obveznosti. V javnem razpisu se lahko omeji rok za dokončanje investicije, nabor upravičenih stroškov in/ali naložb, skupine upravičencev, za katere se razpisujejo sredstva ter nabor uporabljenih meril za ocenjevanje vlog.

(4) Za priloge, ki jih je treba priložiti k vlogi na posamezen javni razpis, med katere lahko sodijo tudi različna dokazila, se lahko v javnem razpisu določi obdobje veljavnosti, če obdobje veljavnosti ni predpisano z drugimi predpisi.

(5) Javni razpis je lahko strukturiran po posameznih sklopih. Sklop lahko pomeni enega ali več sektorjev kmetijske pridelave oziroma predelave, vrste naložb, upravičene stroške, upravičence, lokacijo naložb ipd. Po posameznih sklopih poteka ločena obravnava vlog in so ločena razpisana sredstva. V primerih, ko na posameznem sklopu razpisana sredstva niso porabljena, se proporcionalno razdelijo na ostale sklope iz istega javnega razpisa.

(6) Obstajajo tri vrste javnega razpisa. Odprti javni razpis, zaprti javni razpis ter kombinacija obeh dveh. V javnem razpisu se opredeli vrsta javnega razpisa.

(7) Obstajata dva načina vlaganja vlog in zahtevkov ter poročil o uresničevanju ciljev in sicer na delni elektronski in popolni elektronski. V javnem razpisu se opredeli kateri način bo uporabljen.

100. člen(delni elektronski sistem vlaganja vloge in zahtevkov za izplačilo ter poročil o uresničevanju

ciljev)

(1) Vloga na javni razpis se izpolni v elektronski sistem ARSKTRP in natisne z izpisom identifikacijske kode. Prijavni obrazec, ki je izpolnjen in oddan v elektronski sistem, se ne šteje za vlogo na javni razpis. Za vlogo na javni razpis se šteje natisnjena vloga z izpisom identifikacijske kode skupaj z vsemi sestavnimi deli vloge na javni razpis, ki jih določa javni razpis in razpisna dokumentacija.

(2) Podrobnejša navodila o izpolnjevanju vloge v elektronski sistem se objavijo na spletni strani MKGP in ARSKTRP.

(3) Zahtevek za izplačilo sredstev se lahko vlaga v obliki obrazca v elektronski sistem ARSKTRP in natisne z izpisom identifikacijske kode. Elektronski obrazec, ki je izpolnjen in oddan v elektronski sistem, se ne šteje za zahtevek za izplačilo sredstev. Za zahtevek za izplačilo sredstev se šteje natisnjen obrazec z izpisom identifikacijske kode skupaj z vsemi zahtevanimi prilogami, ki jih določa javni razpis, odločba o pravici do sredstev in razpisna dokumentacija.

(4) Vloge, zahtevki in poročila za javni razpis se pošlje priporočeno po pošti ali odda v vložiščuARSKTRP.

(5) Če vlagatelj pošlje vlogo, zahtevke ali poročilo po pošti, jo mora poslati s priporočeno poštno pošiljko na naslov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija RS za kmetijske trge

Stran 59 od 78

in razvoj podeželja, Dunajska 160, Ljubljana, v roku, ki je opredeljen v javnem razpisu ali odločbi o pravici do sredstev.

101. člen(popolni elektronski sistem vlaganja vloge in zahtevkov za izplačilo ter poročil o uresničevanju

ciljev)

(1) Vlogo sestavljajo elektronski prijavni obrazec ter priloge.

(2) Vloge in ostala pisanja (dopolnitve in razjasnitve, spremembe, uveljavljanje višje sile), zahtevke za plačilo ter poročila o uresničevanju ciljev, razen vlog za uveljavljanje pravic do pravnih sredstev, se vložijo na ARSKTRP le v elektronski obliki in podpišejo z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim digitalnim potrdilom.

(3) Za elektronsko vložitev vloge mora imeti upravičenec zagotovljen varni elektronski predal, v katerega je mogoče izvesti obvezno osebno vročitev v skladu z zahtevami Zakona o splošnem upravnem postopku Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13), ali pa imeti pooblaščenca za vročanje, ki razpolaga s takšnim predalom.

(4) Upravičenec se mora pred elektronsko vložitvijo vloge registrirati na ARSKTRP.

(5) Za elektronsko izpolnjevanje in elektronsko vložitev vloge, zahtevka in poročil iz prvega odstavka tega člena ARSKTRP vzpostavi spletno vstopno mesto na naslovu: http://e-kmetija.gov.si, prek katerega se upravičenec ali njegov pooblaščenec za elektronsko vložitev z uporabo varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim digitalnim potrdilom prijavi v informacijski sistem ARSKTRP. Upravičenec ali njegov pooblaščenec izvede elektronski vnos, vključno z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, in vloži vlogo, zahtevek ali poročilo iz drugega odstavka tega člena v informacijski sistem ARSKTRP, ki mu izda potrdilo o uspešni vložitvi.

(6) S podpisom vloge, zahtevka in poročil iz drugega odstavka tega člena upravičenec ali njegov pooblaščenec potrdi pravilnost vnosa podatkov in pravilnost morebitnih prilog.

102. člen (obravnava vlog, prispelih na odprti javni razpis)

(1) Obravnava vloge se prične s preveritvijo njene popolnosti v skladu z 52. členom zakona, ki ureja kmetijstvo.

(2) Vloga, ki ne vsebuje obveznih prilog, določenih pri posameznih operacijah, se na podlagi 52. člena zakona, ki ureja kmetijstvo. zavrže brez pozivanja na dopolnitev.

(3) Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva iz razlogov, ki niso navedeni v drugem odstavku tega člena, ARSKTRP upravičenca pozove k odpravi pomanjkljivosti. Rok za dopolnitev vloge je 15 dni od dneva vročitve poziva k dopolnitvi. Za datum in čas njenega prejema se štejeta datum in čas (ura, minuta) elektronske oddaje dopolnjene vloge. Po prejemu dopolnitve se vloga na javni razpis ponovno pregleda.

(4) Popolna vloga na javni razpis se po vrstnem redu prejema popolne vloge uvrsti na konec seznama prejetih popolnih vlog na javni razpis.

(5) Upravičenca popolne vloge, ki je vsebinsko nerazumljiva, se v roku dveh mesecev od prejema popolne vloge na javni razpis pozove na razjasnitev. Rok za razjasnitev vloge je 15 dni od dneva vročitve poziva k razjasnitvi. Za datum in čas njenega prejema se štejeta datum in čas (ura, minuta) elektronske oddaje. Po prejemu razjasnitve se vloga na javni razpis ponovno pregleda.

(6) Vloge na javni razpis, ki je strukturiran po posameznih sklopih, se ločeno uvrščajo na sezname prejetih vlog na javni razpis in se ločeno obravnavajo.

(7) ARSKTRP pri popolni vlogi preveri izpolnjevanje pogojev javnega razpisa po vrstnem redu uvrstitve na seznam popolnih vlog. Odobri se le tiste popolne vloge, ki izpolnjujejo vstopne pogoje ter dosežejo minimalni vstopni prag točk, do porabe razpisanih sredstev za posamezni javni

Stran 60 od 78

razpis. Vloge, ki ne dosegajo minimalnega vstopnega praga ali ne izpolnjujejo vstopnih pogojev, se zavrnejo.

(8) Vloga na javni razpis, ki je popolna in izpolnjuje vstopne pogoje ter doseže minimalni vstopni prag točk, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, se zavrne z odločbo.

(9) V primeru,da je skupna višina zaprošenih sredstev višja od razpisanih sredstev in imata na zadnjem mestu seznama prejetih popolnih vlog na javni razpis dve ali več vlog na javni razpis enak datum in čas (ura, minuta) elektronske oddaje na ARSKTRP se skladno s tretjim odstavkom 50. člena Zkme-1, izvede žrebanje o določanju vrstnega reda prispelih vlog na javni razpis. Pri žrebanju so lahko navzoči tudi upravičenci. O dnevu žrebanja so upravičenci obveščeni pisno. Tričlansko komisijo, ki nadzira žrebanje, in osebo, ki vodi žrebanje, imenuje predstojnik ARSKTRP med javnimi uslužbenci, zaposlenimi na ARSKTRP.

(10)Žrebanje se opravi v uradnih prostorih ARSKTRP. Evidenčne številke vlog na javni razpis se izpišejo na prepognjene listke, ki se z žigom ARSKTRP overijo ob navzočnosti komisije, ki nadzira žrebanje. Listki z evidenčnimi številkami vlog na javni razpis se ob navzočnosti komisije zaprejo v škatlo, ki se takoj zapečati. Škatla se odpre v navzočnosti upravičencev in komisije. Oseba, ki vodi žrebanje, jemlje listke iz škatle in javno pove evidenčno številko izžrebane vloge na javni razpis ter izžrebani listek takoj odda komisiji.

(11)O žrebanju se sestavi zapisnik. Podpišejo ga člani komisije, ki nadzirajo žrebanje, oseba, ki je vodila žrebanje, in upravičenci, če so navzoči.

(12)Vloge se odpirajo na presečni datum do porabe sredstev v okviru javnega razpisa oziroma do zaprtja, ki se objavi na spletni strani MKGP. V odpiranje bodo vključene vse vloge oddane na dan pred presečnim datumom.

(13) Sredstva se upravičencu odobrijo z odločbo o pravici do sredstev, ki jo izda ARSKTRP.

103. člen(obravnava vlog, prispelih na zaprti javni razpis)

(1) Obravnava vloge se prične s preveritvijo njene popolnosti v skladu z 52. členom zakona, ki ureja kmetijstvo.

(2) Vloga, ki ne vsebuje obveznih prilog, določenih pri posameznih operacijah, se na podlagi 52. člena zakona, ki ureja kmetijstvo zavrže brez pozivanja na dopolnitev.

(3) Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva iz razlogov, ki niso navedeni v drugem odstavku tegačlena, ARSKTRP upravičenca pozove k odpravi pomanjkljivosti. Rok za dopolnitev vloge je največ 15 dni od dneva vročitve poziva k dopolnitvi. Za datum in čas njenega prejema se štejeta datum in čas (ura, minuta) oddaje dopolnjene vloge. Po prejemu dopolnitve se vloga na javni razpis ponovno pregleda.

(4) Upravičenca popolne vloge, ki je vsebinsko nerazumljiva, se v roku dveh mesecev od prejema popolne vloge na javni razpis pozove na razjasnitev. Rok za razjasnitev vloge je največ 15 dni od dneva vročitve poziva k razjasnitvi. Za datum in čas njenega prejema se štejeta datum in čas (ura, minuta) elektronske oddaje. Po prejemu razjasnitve se vloga na javni razpis ponovno pregleda.

(5) Vloga na javni razpis, ki je popolna in izpolnjuje vstopne pogoje, se oceni na podlagi meril, določenih s to uredbo, podrobneje opredeljenih v javnem razpisu. Sredstva se odobrijo popolnim vsebinsko ustreznim vlogam, prispelim na javni razpis, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev sredstev ter presegajo vstopno mejo točk. Med vlogami, ki presežejo vstopno mejo točk se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev za posamezni javni razpis. Vloge, ki ne dosegajo minimalnega vstopnega praga ali ne izpolnjujejo vstopnih pogojev, se zavrnejo.

(6) Če imata na zadnjem mestu seznama ocenjenih vlog na javni razpis dve ali več vlog na javni razpis enako število prejetih točk, se vloge na javni razpis odobrijo na podlagi ponderiranja meril za izbor vlog. Ponderje se določi z javnim razpisom.

(7) Vloge na javni razpis, ki je strukturiran po posameznih sklopih, se ločeno uvrščajo na sezname prejetih vlog na javni razpis in se ločeno obravnavajo.

Stran 61 od 78

(8) Vloga na javni razpis, ki je popolna in izpolnjuje vstopne pogoje iz javnega razpisa, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, se zavrne.

(9) Sredstva se upravičencu odobrijo z odločbo o pravici do sredstev, ki jo izda ARSKTRP.

104. člen(obravnava vlog, prispelih na kombiniran javni razpis)

(1) Kombiniran javni razpis pomeni javni razpis, ki se ga odpre do porabe sredstev oziroma do zaprtja javnega razpisa, pri čemer se v javnem razpisu določijo presečni datumi in višina sredstev, ki se v nekem presečnem datumu lahko razdeli.

(2) Javni razpis se lahko strukturira po posameznih sklopih. Sklop lahko pomeni enega ali več sektorjev kmetijske pridelave oz. predelave, vrste naložb, upravičene stroške, upravičence, prednostno območje ipd.

(3) Po posameznih sklopih poteka ločena obravnava vlog in so ločena razpisana sredstva.

(4) Vloge se tekoče obravnava, glede na čas vložitve, pregleda se popolnost in vsebinska ustreznost prejete vloge.

(5) Popolne vloge se uvrščajo na seznam popolnih vlog. Teh seznamov je lahko več, če se v okviru javnega razpisa objavi več sklopov.

(6) Ocenitev vlog se izvede na posamezni presečni datum, iz seznamov popolnih vlog. Med vlogami, ki presežejo vstopno mejo 30 odstotkov točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev razpoložljivih sredstev na ta presečni sklop.

(7) Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva se upravičenca pozove k odpravi pomanjkljivosti in po potrebi tudi k vsebinski razjasnitvi.

(8) Če na posameznem sklopu razpisana sredstva niso porabljena, se proporcionalno razdelijo na ostale sklope iz istega javnega razpisa.

(9) Če imata na zadnjem mestu seznama ocenjenih vlog dve ali več vlog enako število prejetih točk, se vloge odobrijo na podlagi ponderiranja meril za izbor vlog. Ponderje se določi z javnim razpisom.

(10)Vloga na javni razpis, ki je popolna in izpolnjuje vstopne pogoje in preseže vstopni prag iz javnega razpisa, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, se zavrne. Sredstva se upravičencu odobrijo z odločbo o pravici do sredstev, ki jo izda ARSKTRP.

105. člen(izvajanje zakonov o razvojni podpori)

(1) Če je lokacija naložbe na območju iz 9. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10), pridobijo te vloge na javni razpis iz petega odstavka tega člena na javnih razpisih, ne glede na ostala merila za izbor, dodatnih deset odstotkov možnih točk.

(2) Dodatno število točk za namen izvajanja 10. in 11. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10) je možno pridobiti pri naslednjih operacijah:

1. M04.1; Naložbe, ki izboljšajo splošno učinkovitost in trajnost kmetijskega gospodarstva,

2. M04.2; Naložbe, ki zadevajo predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi,

3. M04.3; Ureditev gozdne infrastrukture,

4. M08.6; Naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa,

5. M08.6; Naložbe v pred-industrijsko predelavo lesa.

(3) Posamezna vloga na javni razpis lahko pridobi dodatnih deset odstotkov možnih točk ali na podlagi prvega odstavka tega člena.

(4) Ne glede na določbe tega člena se dodeljene točke po tem členu upoštevajo, ko upravičenec doseže prag točk za vstop v ukrep.

Stran 62 od 78

II. DOLOČBE GLEDE OMEJITEV PRI ODOBRAVANJU SREDSTEV

106. člen(omejitev sredstev)

(1) Upravičenec lahko novo vlogo na javni razpis iz naslova posameznega ukrepa vloži šele potem, ko je zaključil aktivnost, naložbo oziroma projekt in vložil zadnji zahtevek za izplačilo iz posameznega ukrepa.

(2) Sredstva se ne odobrijo in izplačajo upravičencu, ki so mu za iste upravičene stroške, kot jih navaja v vlogi na javni razpis in v zahtevku za izplačilo sredstev, že bila odobrena ali izplačana sredstva državnega proračuna RS ali sredstva EU oziroma druga javna sredstva.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je pri operacijah 4.1 Naložbe, ki izboljšajo splošno učinkovitost in trajnost kmetijskega gospodarstva in 4.2 Naložbe, ki zadevajo predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi, upravičencu dovoljena kumulacija podpore iz naslova drugih javnih sredstev v RS, med katere se šteje tudi državna pomoč iz naslova ugodnejše oziroma subvencionirane obrestne mere. Seštevek podpor pa ne sme presegati zgornje vrednosti pomoči iz Priloge 2 k Uredbi 1305/2013/EU. Kumulacija podpor se ugotavlja za obdobje od 1.1.2014 do zaključka projekta.

(4) Če je upravičenec po tej uredbi občina, se lastna sredstva sofinanciranja z vidika EU ne štejejo za že prejeta javna sredstva RS.

(5) Razpoložljiva sredstva, ki so v programskem obdobju 2014-2020 namenjena izvedbi posameznih operacij iz te uredbe in so navedena v Prilogi 1 k tej uredbi, se lahko znižajo za že prevzete obveznosti iz naslova izvajanja posameznih ukrepov in pritožb, ki jim je bilo ugodeno v skladu z izvedbenimi predpisi za PRP 2007–2013. Omenjeni prenos obveznosti v programsko obdobje 2014–2020 je določen z Uredbo 1310/2013/EU.

(6) Upoštevajo se omejitve proizvodnje ali omejitve glede podpore EU, ki izhajajo iz Uredbe 1308/2013/EU o skupni ureditvi kmetijskih trgov.

(7) Pri posameznih operacijah se višina posameznih upravičenih stroškov omeji s katalogom stroškov in najvišjih priznanih vrednosti, ki je opredeljen v 107. členu te uredbe.

(8) Upravičenec predloži izjavo o prejetih sredstvih. V javnem razpisu se opredeli obdobje na katero se nanaša izjava.

(9) Upravičenec do podpore po tej uredbi dodeljene v skladu z Uredbo 702/2014/EU, Uredbo 651/2014/EU in Smernicami za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje ne sme biti podjetje v težavah ter ne sme imeti neporavnanega naloga za izterjavo, izdanega s strani EK.

107. člen(katalog stroškov in najvišjih priznanih vrednosti)

(1) Pri opredelitvi višine upravičenih stroškov, bodo upoštevane zgornje višine posameznih upravičenih stroškov, ki bodo določene v katalogu stroškov in njihovih najvišjih priznanih vrednosti. Za stroške, ki bodo navedeni v katalogu stroškov, bo moral upravičenec k vlogi na javni razpis predložiti predračun. Kadar bo upravičenec v vlogi za pridobitev sredstev uveljavljal višje stroške, kot so navedeni v katalogu stroškov, se bodo pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevale najvišje priznane vrednosti iz kataloga stroškov. Kadar pa bo upravičenec v vlogi za pridobitev sredstev uveljavljal nižje stroške kot so navedeni v katalogu stroškov, se bodo pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevale vrednosti iz predloženega predračuna.

(2) Kadar se upravičenci štejejo za naročnike v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, se določbe iz prvega odstavka tega člena uporabljajo tudi pri izračunu višine upravičenih stroškov. V kolikor je vrednost ponudbe izbranega izvajalca višja kot je priznana vrednost iz kataloga stroškov, se bodo pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevale najvišje priznane vrednosti stroškov iz kataloga stroškov. Kadar pa bo upravičenec v vlogi za pridobitev sredstev uveljavljal

Stran 63 od 78

nižje stroške kot so navedeni v katalogu stroškov, se bodo pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevale vrednosti iz predložene ponudbe izbranega izvajalca.

(3) V primeru stroškov, ki ne bodo navedeni v katalogu stroškov oziroma v katalogu stroškov ne bodo navedene njihove najvišje priznane vrednosti, bo moral upravičenec k vlogi na javni razpis priložiti tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh med seboj neodvisnih ponudnikov. Prav tako pri izvedbi naložbe ne sme sodelovati s podjetji ali posamezniki, s katerimi bi zaradi sodelovanja lahko prišlo do dogovarjanja o ne-tržnih pogojih poslovanja. Neodvisni ponudniki so ponudniki, ki niso v sorodstvenem razmerju do drugega kolena oziroma imajo manj kot 25 odstotni lastniški delež.

(4) Kadar gre za stroške, ki se nanašajo na gradnjo zahtevnih ali manj zahtevnih objektov in nakup opreme v teh objektih, bodo morali imeti predračuni oziroma tržno primerljive pisne ponudbe za gradnjo teh objektov enake elemente, kot jih imajo stroški za gradnjo teh objektov v katalogu stroškov.

(5) Za stroške storitev, dobav, del in opreme, ki so višji od 10.000 eurov (brez DDV) in niso opredeljeni v katalogu stroškov, mora upravičenec pridobiti tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh med seboj neodvisnih ponudnikov.

(6) V primeru, da so ti stroški nižji od 10.000 eurov (brez DDV) in niso opredeljeni v katalogu stroškov, zadostuje predložitev enega predračuna, ki je stroškovno ovrednoten popis del.

(7) Katalog stroškov sprejme minister s sklepom in se ga objavi na spletni strani MKGP.

(8) Za izdelavo katalogov stroškov je odgovorno MKGP, za njihovo upravljanje pa je odgovorna ARSKTRP.

108. člen(skupna določila glede upravičenosti naložb in stroškov)

(1) Če ta uredba pri posameznih operacijah ne določa drugače, do podpore niso upravičene naslednje naložbe:

1. naložbe zunaj območja RS;

2. stroški priprave vloge na javni razpis in zahtevka za izplačilo;

3. naložbe, ki se financirajo iz sredstev operativnih skladov v okviru potrjenih programov organizacij pridelovalcev, kot jih določa Uredba 1308/2013/EU;

(2) Če ta uredba pri posameznih operacijah ne določa drugače, se poleg neupravičenih stroškov iz tretjega odstavka 69. člena Uredbe 1303/2013/EU in tretjega odstavka 45. člena Uredbe 1305/2013/EU podpora ne dodeli za:

1. plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu, razen davek na dodano vrednost, če ni izterljiv na podlagi nacionalne zakonodaje o DDV, kjer se kot dokazilo šteje potrdilo, ki ga izda Davčna uprava Republike Slovenije;

2. obresti na dolgove, bančne stroške in stroške garancij;

3. splošne upravne stroške;

4. stroške leasinga (zakup) objektov, naprav in opreme, pridobitev patentov, licenc, plačilnih pravic, avtorskih pravic in blagovnih znamk;

5. druge stroške, povezane s pogodbami o zakupu, kot so marža najemodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in stroški zavarovanja,

6. stroške priprave vloge, priprave poslovnega načrta, priprave načrta trženja in zahtevka za izplačilo sredstev.

(3) Prispevek v naravi v obliki zagotavljanja del, blaga, za katere ni bilo opravljeno plačilo v gotovini, podprto z računi ali dokumenti enakovredne dokazne vrednosti, je upravičen strošek pri naslednjih operacijah:

- Naložbe, ki izboljšajo splošno učinkovitost in trajnost kmetijskega gospodarstva;

Stran 64 od 78

- Ureditev gozdne infrastrukture.

(4) Med »splošne stroške« spadajo zlasti plačila za storitve arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški pridobitve gradbene, projektne ali tehnične dokumentacije, plačila v zvezi s pridobitvijo presoje vplivov na okolje, stroški geodetskih in agronomskih del, stroški študije za okoljsko in ekonomsko trajnost, stroški nadzora nad izvedbo gradbeno obrtniških del ter študija izvedljivosti. Splošni stroški se podrobneje opredelijo v posameznih ukrepih.

(5) Za operacije iz prve in druge alineje tretjega odstavka tega člena se priznana vrednost prispevka v naravi opredeli v katalogu stroškov iz 107. člena te uredbe, ki pa lahko znaša do vključno 30 odstotkov priznane vrednosti naložbe.

(6) V primeru operacije iz tretjega odstavka veljajo naslednja podrobnejša določila:

1. javna podpora posameznega stroška, ki vključuje prispevke v naravi, ne presega skupnih upravičenih izdatkov brez prispevkov v naravi;

2. vrednost, pripisana prispevkom v naravi, ne presega splošno priznanih vrednosti le teh na zadevnem trgu;

3. vrednost prispevka v naravi in njegovo uporabo je mogoče neodvisno oceniti in preveriti;

4. pri prispevkih v naravi v obliki neplačanega dela se vrednost navedenega dela opredeli ob upoštevanju preverjenega porabljenega čas ter stopnje nadomestila za enakovredno delo;

5. prispevek v naravi, ki ga upravičenec zagotovi v obliki lastnih sadik večletnih rastlin se prizna samo v primeru, če so sadike večletnih rastlin certificirane kot sadilni material po predpisih s področja semenskega materiala kmetijskih rastlin;

6. obseg prispevka v naravi v obliki lastnega dela ne sme presegati obsega dela, izraženega v ekvivalentu PDM, ki ga je upravičenec opredelil v vlogi oz. v poslovnem načrtu;

7. prispevek v naravi v obliki zagotavljanja lastnega lesa lahko upravičenec uveljavlja le, če vlogi priloži pridobljeno odločbo Zavoda za gozdove Slovenije o odobritvi poseka izbranih dreves, in sicer v višini vrednosti žaganega lesa, ki je določena v katalogu stroškov iz 107. člena te uredbe.

109. člen(datum upravičenosti stroškov)

(1) Izdatki so upravičeni do podpore le, če so nastali po tem, ko je vlogo odobrila ARSKTRP.

(2) Upravičenec pred datumom odobritve vloge ne sme začeti z deli, niti prevzeti nobenih obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev, kot je sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del. Zbiranje ponudb oziroma objava javnega naročila se ne šteje kot prevzem obveznosti, vendar pa dobavitelj oziroma izvajalec ne sme biti izbran pred začetkom datuma upravičenosti stroškov.

(3) Ne glede na določbe prvega odstavka veljajo glede datuma upravičenosti stroškov naslednje izjeme:

1. Pri operaciji Sodelovanje v shemah kakovosti vzpostavljenih na podlagi evropske zakonodaje, v nacionalnih shemah kakovosti za kmetijske proizvode se začetek upravičenosti stalnih stroškov šteje od 1.1.2014.

2. Strošek nakupa sadilnega materiala večletnih rastlin, ki je upravičen strošek pri izvajanju podukrepa M04.1 lahko nastane do vključno 16 mesecev pred datumom zaprtja javnega razpisa.

3. Pri nakupu kmetijskega zemljišča, ki je upravičen strošek pri izvajanju podukrepa M04.1, se kot začetek naložbe šteje sklenitev kupoprodajne pogodbe, ki je lahko nastala najkasneje 12 mesecev pred vložitvijo vloge na javni razpis. Kot zaključek naložbe pa se šteje vpis kmetijskega zemljišča v zemljiško knjigo.

4. Obdobje upravičenosti splošnih stroškov iz 2c. pododstavka 45. člena Uredbe 1305/2013/EU se pri vseh operacijah začne s 1.1.2014, razen pri podukrepu agromelioracije na komasacijskih območjih, kjer upravičeni splošni stroški lahko nastanejo po dnevu izdaje odločbe.

Stran 65 od 78

III. POGOJI OB ODDAJI VLOGE NA JAVNI RAZPIS

110. člen(splošni pogoji za upravičenca ob oddaji vloge na javni razpis)

(1) Splošni pogoji, ki jih mora upravičenec izpolnjevati ob oddaji vloge na javni razpis, so:

1. Upravičenec ne sme biti izključen iz prejemanja podpore po tretjem odstavku 57. člena zakona, ki ureja kmetijstvo;

2. Upravičenec, ki je fizična oseba, mora imeti stalno prebivališče na ozemlju RS;

3. Upravičenec, ki je pravna oseba, razen občin, mora imeti dejavnost, ki je predmet podpore, registrirano na ozemlju RS;

4. Upravičenec mora imeti do datuma zaprtja javnega razpisa objavljenega na spletni strani MKGP poravnane vse davčne obveznosti do države;

5. Ne glede na določbo iz prejšnje točke se pri izvajanju ukrepov iz te uredbe dovoli upravičencem, da imajo lahko do datuma zaprtja javnega razpisa objavljenega na spletni strani MKGP dolg z naslova davčnih obveznosti do države v višini do vključno 200 evrov;

6. Če je upravičenec pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ne sme biti v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne likvidacije ali izbrisa iz registra;

7. Upravičenec oziroma odgovorna oseba upravičenca ni na seznamu subjektov, za katere velja prepoved po 35. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 -uradno prečiščeno besedilo);

8. Odgovorna oseba upravičenca ni bila pravnomočno kazensko obsojena za kazniva dejanja, določena v 25. členu Zakona o kazenski odgovornosti pravnih oseb (Uradni list RS, št. 59/1999, 12/2000 - popr., 50/2004, 65/2008, 57/2012);

9. Za uveljavljanje ukrepov M04 in M08 kadar je upravičenec fizična oseba razen samostojni podjetnik posameznik, ne sme biti v osebnem stečaju;

10. Za uveljavljanje ukrepov M04 in M08, kadar upravičenec pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ne sme biti v težavah v smislu Smernic Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 in Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C 244, 1.10.2004);

11. Upravičenec mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun za nakazilo sredstev v skladu s 35. členom zakona, ki ureja kmetijstvo;

12. Iz dokumentacije upravičenca mora biti ob oddaji vloge razvidna zaprtost finančne konstrukcije za priznani in nepriznani del naložbe. Zaprtost finančne konstrukcije upravičenec dokazuje skladno s 111 členom te uredbe;

13. Nepremičnina, na kateri se opravlja izvršba v skladu s predpisi, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, ne more biti predmet podpore po tej uredbi, razen za operacijo agromelioracije na komasacijskem območju;

14. Če upravičenec kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v nakup oziroma gradnjo prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki je ali bo v objektih, zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov gradnje celotnega objekta kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino prostorov v objektu, ki jo upravičeni prostori zasedajo;

15. Če upravičenec kandidira za pridobitev sredstev samo za del naložbe, morajo biti iz priložene projektne dokumentacije razvidni:

– popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,

Stran 66 od 78

– ločen popis del in stroškov, s katerim se upravičenec prijavlja na javni razpis,

– predloženo dokazilo (popis) o vrednosti že izvedenih del in stroškov ter popis del in stroškov.

16. V primeru, da upravičenec kandidira za pridobitev sredstev samo za del naložbe mora biti ta delnaložbe zaključen v celoti in zanj pridobljena vsa upravna dovoljenja, ki se za tovrstno naložbo zahtevajo v skladu s področno zakonodajo;Za izvedbo naložbe, ki zahteva pridobitev gradbenega dovoljenja, mora upravičenec pridobiti gradbeno dovoljenje, iz katerega je razvidna namembnost objekta, ki mora biti v skladu z dejavnostjo prijavljene naložbe. Gradbeno dovoljenje mora biti pravnomočno najkasneje na dan oddaje vloge na javni razpis;

17. Če upravičenec kandidira z naložbo v gradnjo zahtevnih ali manj zahtevnih objektov, mora k vlogi priložiti projekt za izvedbo (PZI) po predpisih o graditvi objektov.

18. Upravičenec mora biti lastnik, solastnik ali dolgoročni najemnik nepremičnine oziroma mora imeti sklenjeno dolgoročno pogodbo o stavbni ali služnostni pravici za obdobje najmanj deset let po zaključku naložbe;

19. Če upravičenec kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v novogradnjo ali rekonstrukcijo objektov, ki niso v njegovi lasti, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

– upravičenec mora imeti overjeno pogodbo o najemu nepremičnine za obdobje najmanj deset let po končani naložbi,

– upravičenec mora imeti overjeno soglasje lastnika ali solastnika k naložbi in

– upravičenec mora izkazati pravico graditi;

20. Če upravičenec kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v vzdrževalna dela objektov, ki niso v njegovi lasti, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

– upravičenec mora imeti overjeno pogodbo o najemu nepremičnine za obdobje najmanj deset let po končani naložbi,

– upravičenec mora imeti overjeno soglasje lastnika ali solastnika k naložbi in

– veljavno gradbeno oziroma uporabno dovoljenje za nepremičnino, ki je predmet vzdrževalnih del. Gradbeno dovoljenje ali uporabno dovoljenje mora biti pravnomočno na dan oddaje vloge na javni razpis;

21. Če je upravičenec občina ali združenje občin, mora biti naložba del občinskega razvojnega programa;

22. Ob oddaji vloge morajo biti za operacijo izdana vsa potrebna dovoljenja, kot jih za izvedbo operacije določa področna zakonodaja.

(2) Podrobnejši pogoji za dodelitev sredstev se določijo v javnem razpisu.

111. člen(zaprtost finančne konstrukcije)

(1) Upravičenec mora v vlogi na javni razpis izkazati zaprtost finančne konstrukcije, ki bo omogočila kvalitetno in realno izvedbo projekta za naslednje vrste operacij:

- Podpora za dejavnost informiranja in promocije, ki jih izvajajo skupine proizvajalcev na notranjem trgu (podukrep M03.2),

- Naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev (podukrep M04.1),

- Naložbe, ki zadevajo predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi (podukrep M04.2),

- Izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih (podukrep M04.3),- Izgradnja velikih namakalnih sistemov (podukrep M04.3),- Tehnološke posodobitve velikih namakalnih sistemov (podukrep M04.3),- Ureditev gozdne infrastrukture (podukrep M04.3),- Naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa (podukrep M08.6),- Naložbe v pred-industrijsko predelavo lesa (podukrep M08.6).

Stran 67 od 78

(2) Zaprta finančna konstrukcija pomeni, da ima upravičenec za investicijo oziroma dejavnosti informiranja in promocije zagotovljene finančne vire. Med finančne vire sodijo lastna finančna sredstva ter dolžniška finančna sredstva. Lastna finančna sredstva so denarna sredstva na računu, vrednostni papirji in depoziti. Dolžniška finančna sredstva pa so krediti in finančni lizing. Kadar je upravičenec občina, se lahko zaprtost finančne konstrukcije izkazuje tudi z rezervacijo finančnih sredstev v njenem proračunu za čas trajanja naložbe. Šteje se, da je finančna konstrukcija zaprta, če vlagatelj dokaže, da ima na razpolago dovolj finančnih virov za pokritje razlike med višino investicije oziroma dejavnosti informiranja in promocije in morebitno dodeljenimi sredstvi.

(3) Upravičenec mora dokazati zaprtost finančne konstrukcije iz drugega odstavka tega člena za investicije oziroma dejavnosti informiranja in promocije, ki presegajo 100.000 evrov skupne priznane vrednosti. Za investicije oziroma dejavnosti informiranja in promocije, ki so nižje od vključno 100.000 evrov skupne priznane vrednosti, zadostuje izjava banke iz katere je razvidna finančna konstrukcija prijavljenega projekta. Izjava banke mora biti predložena vsaj za pokritje razlike med višino investicije oziroma dejavnosti informiranja in promocije in morebitno dodeljenimi sredstvi.

IV. VLAGANJE ZAHTEVKA ZA IZPLAČILO SREDSTEV IN OBVEZNOSTI UPRAVIČENCA

112. člen(vlaganje zahtevka za izplačilo sredstev)

(1) Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev.

(2) Pred vložitvijo zahtevka za izplačilo sredstev morata biti aktivnost oziroma projekt (v primeru enega zahtevka za izplačilo sredstev), na katerega se zahtevek za izplačilo sredstev nanaša, zaključen in vsi računi (v kolikor se glede na naravo ukrepa računi zahtevajo) plačani. V primeru dveh ali več zahtevkov, mora biti zaključen del aktivnosti oziroma projekta, ki predstavlja neko zaključeno vsebinsko oziroma tehnološko celoto in vsi računi (v kolikor se glede na naravo ukrepa računi zahtevajo), ki se nanj navezujejo plačani.

(3) Kadar gre za gradnjo objektov, ki zahtevajo pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo zahtevnih ali manj zahtevnih objektov, se kot zaključena tehnološka celota šteje pridobitev uporabnega dovoljenja. Kadar gre za gradnjo enostavnih ali nezahtevnih objektov, se kot zaključena tehnološka celota šteje tisti del objekta, na katerega se nanaša oprema povezana z izvajanjem podprte dejavnosti.

(4) Kadar gre za naložbe v objekte, morajo biti gradbena dela opravljena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja.

(5) Upravičenec mora zahtevku za izplačilo priložiti naslednja dokazila:

– originalne izvode računov ali overjene fotokopije računov,

– originalna dokazila o plačilih (overjena kopija položnice oziroma blagajniškega prejemka ali originalno potrdilo banke o izvršenem plačilu ali potrjen kompenzacijski nalog ali pobotna izjava, asignacijska pogodba),

– v primeru gradbenih del za gradnjo zahtevnih ali manj zahtevnih objektov mora upravičenec priložiti končno gradbeno situacijo, ki jo potrdita nadzornik, izvajalec del in upravičenec,

– v primeru naložb v zahtevne ali manj zahtevne objekte, mora upravičenec imeti pridobljenopravnomočno uporabno dovoljenje. PID ter knjigo obračunskih izmer, ki ju mora upravičenec hraniti na kraju samem, ter ju mora predložiti na zahtevo agencije.

– v primeru ukrepa M03.2 oziroma M09 se zahtevku priloži dokazilo o zaključku aktivnosti in sicer poročilo o realizaciji ciljev poslovnega načrta oziroma načrta trženja za preteklo koledarsko leto podpisano s strani upravičenca ter končno poročilo o realizaciji ciljev poslovnega načrta oziroma načrta trženja podpisano s strani upravičenca,

– kadar gre za upravičenca, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, šteje za naročnika ali pa v primerih iz petega in šestega odstavka 107. člena, je potrebno k zahtevku za izplačilo priložiti kopije ponudb, zapisnik z utemeljitvijo izbora izvajalca/dobavitelja in kopije

Stran 68 od 78

sklenjenih pogodb z izvajalci/dobavitelji. Izvirniki ponudb in pogodb morajo biti na voljo za revizijo in pregled na kraju samem,

– v primeru naložb v opremo in mehanizacijo mora upravičenec priložiti kopijo garancijskega lista, ki sodijo k nabavljeni opremi oziroma mehanizaciji, in dokazujejo, da je nabavljena oprema oziroma mehanizacija nova,

– v primeru naložb v opremo in mehanizacijo mora upravičenec priložiti originalne izvode računov, ki se upravičencu ne vračajo ali overjene fotokopije računov, katerih specifikacija mora vsebovati najmanj: serijsko številko, tip stroja ali opreme, nazivno moč (KW,…),

– v primeru naložb v objekte, opremo in mehanizacijo mora upravičenec priložiti sklenjeno zavarovalno polico za obdobje najmanj petih let po zaključku naložbe;

– fotografije nabavljene mehanizacije ali opreme,

– v primeru nakupa mehanizacije, za katero je obvezno ugotavljanje skladnosti (homologacija) mora upravičenec dokument, ki to izkazuje hraniti na kraju samem, ter ga mora predložiti na zahtevo agencije,

– za traktorje kolesnike in traktorje goseničarje mora upravičenec priložiti originalno izjavo ali overjeno kopijo izjave proizvajalca nadgradnje (oz. dobavitelja traktorja, če je nadgradnja izdelana tovarniško), iz katere so razvidni standardi in predpisi pri izdelavi,

– dokazila o že prejetih javnih sredstvih,

– v primer uveljavljanja prispevka v naravi, mora upravičenec zahtevku priložiti dokazilo o poseku lesa iz lastnega gozda ter dokazilo o opravljenem nadzoru s strani neodvisne institucije. Kot dokazilo o poseku lesa iz lastnega gozda upravičenca se upošteva kopija zapisnika ZGS o prevzemu sečišča. Kot dokazilo o opravljenem neodvisnem nadzoru lastnega dela upravičenca pa se lahko upošteva popis izvedenih del, ki mora biti potrjen s strani kmetijskega svetovalca specialista, ki je pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije zaposlen na področju strokovnega svetovanja iz podprte dejavnosti (velja za področje kmetijstva in gradnjo enostavnih ali nezahtevnih objektov), s strani Zavoda za gozdove Slovenije (velja za gozdarstvo), s strani strokovnega sodelavca specialista zaposlenega na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (velja za hmeljarstvo) ali pa s strani gradbenega projektanta (velja za gradnjo objektov). Nadzor nad izvedbo prispevka v naravi ne sme opraviti ista oseba, ki je pripravila vlogo na javni razpis.

(6) Predračuni, računi in druga dokazila morajo biti predloženi v slovenskem jeziku in se morajo glasiti na upravičenca. Za predložene račune, predračune in druga dokazila izdana v tujem jeziku, mora vlagatelj zagotoviti slovenski prevod. V primeru, da je priložen prevod nerazumljiv lahko ARSKTRP zahteva od vlagatelja predložitev uradnega prevoda s strani sodnega tolmača, ki je imenovan za stalnega sodnega tolmača z odločbo Ministrstva za pravosodje.

(7) Druge zahtevane priloge in dokazila o zaključku projekta so opredeljena pri vsaki posamezni operaciji posebej.

(8) Podrobnejša določila glede zahtevanih prilog in dokazil ob vlaganju zahtevka za izplačilo sredstev se določijo v javnem razpisu.

(9) Na podlagi vloženega popolnega zahtevka za izplačilo sredstev, ki ustreza predpisanim pogojem, in opravljeni kontroli iz 118. člena te uredbe se sredstva izplačajo na transakcijski račun upravičenca.

(10)Upravičenec mora ob oddaji zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev predložiti tudi ustrezne podatke o doseženih učinkih podprte operacije oziroma izvedenih ciljev iz poslovnega načrta. Nabor podatkov za posamezen podukrep oziroma operacijo je opredeljen v poroči lu o opravljenem delu, ki bo objavljen na spletni strani ARSKTRP.

113. člen(časovna dinamika vlaganja zahtevka za izplačilo)

(1) Zahtevki za izplačilo sredstev se lahko vlagajo od 1. januarja do 31. 12. tekočega leta. Število zahtevkov se določi na nivoju posamezne operacije.

Stran 69 od 78

(2) Upravičenec vlaga zahtevke za izplačilo skladno s časovno dinamiko, napovedano v vlogi in opredeljeno v odločbi o pravici do sredstev. V odločbi navedena časovna dinamika je za upravičenca zavezujoča, kar pomeni, da mora upravičenec naložbo oziroma aktivnost zaključiti in vložiti zadnji zahtevek za izplačilo najkasneje do roka, predvidenega v odločbi o pravici do sredstev.

(3) V kolikor upravičenec tekom izvajanja projekta iz naslova ukrepov M03 in M09 ni vložil letnega zahtevka za izplačilo sredstev v tekočem tekočega leta, izgubi pravico do sredstev za tekoče leto, ni pa mu potrebno vrniti že morebitno nakazanih sredstev iz prejšnjih let, prav tako ne izgubi pravice do sredstev za še preostala leta.

(4) Po izdaji odločbe o pravici do sredstev in pred potekom roka za vložitev zahtevkov iz odločbe o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži obrazložen zahtevek za spremembo časovne dinamike vlaganja zahtevkov za izplačilo, določene v odločbi o pravici do sredstev. ARSKTRP lahko na podlagi 54. člena zakona, ki ureja kmetijstvo ta rok podaljša in sicer:

- do konca leta tekočega leta, v katerem je poteklo obdobje petih let od izdaje odločbe o pravici do sredstev za podukrep M03.1 oziroma se je zaključil načrt trženja skupine oziroma organizacije proizvajalcev za podukrep M03.2,

- do največ 36 mesecev od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev za ukrep M04 in podukrep M08.06,

- do konca tekočega leta, v katerem je poteklo obdobje petih let od ustanovitve skupine ali organizacije proizvajalcev za ukrep M09.

(5) Po preteku časovnih rokov iz četrtega odstavka tega člena podaljšanje obdobja vlaganja zahtevkov ni več mogoče, razen v primeru višje sile iz 119. člena te uredbe. Upravičenec mora v takšnem primeru vrniti že morebitno nakazana sredstva, prav tako izgubi pravico do sredstev za še preostala odobrena sredstva.

114. člen(predplačila)

(1) Predplačilo v znesku 30 odstotkov vrednosti javne podpore lahko uveljavljajo upravičenci po izdaji odločbe o pravici do sredstev pri naslednjih operacijah:

- Podpora za dejavnosti informiranja in promocije, ki jih izvajajo skupine proizvajalcev na notranjem trgu,

- Naložbe, ki izboljšajo splošno učinkovitost in trajnost kmetijskega gospodarstva,

- Naložbe, ki zadevajo predelavo ali trženje kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi,

- Izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih,

- Izgradnja velikih namakalnih sistemov,

- Tehnološke posodobitve velikih namakalnih sistemov,

- Ureditev gozdne infrastrukture.

(2) Zahtevek za pridobitev predplačila se obravnava kot prvi zahtevek upravičenca, zato mora upravičenec predplačilo vključiti v časovno dinamiko vlaganja zahtevkov.

(3) Zahtevek za uveljavljanje predplačila mora upravičenec na ARSKTRP posredovati največ v 3 mesecih od datuma odločbe o odobritvi sredstev. Podaljševanje roka za vložitev tega zahtevka na podlagi 54. člena zakona, ki ureja kmetijstvo, ni možno.

(4) V primeru uveljavljanja predplačila mora upravičenec na ARSKTRP skladno s časovno dinamiko posredovati hkrati zahtevek in bančno garancijo v višini 100 odstotkov zneska predplačila, kot to določa prvi odstavek 63. člena Uredbe 1305/2013/EU.

(5) Če upravičenec ne posreduje v predvidenem roku zahtevka za pridobitev predplačila ali pa zahtevku ne predloži zahtevane bančne garancije, izgubi pravico do predplačila in nadaljuje z vlaganjem zahtevkov skladno s predvideno časovno dinamiko. Upravičenec v takšnem primeru ne izgubi pravic, ki jih je pridobil z odločbo o pravici do sredstev, izgubi pa pravico do vlaganja prvega zahtevka.

Stran 70 od 78

(6) Bančna garancija se lahko sprosti, ko so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 63. člena Uredbe 1305/2013/EU.

115. člen(obveznosti upravičencev po prejemu sredstev)

Upravičenci morajo v skladu s 13. členom Uredbe 808/2014/EU ter navodili za informiranje in obveščanje javnosti o aktivnostih, ki prejemajo podporo iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, objavljenimi na spletni strani programa razvoja podeželja, izpolniti zahteve glede označevanja vira sofinanciranja.

V. OBVEZNOSTI PO ZADNJEM IZPLAČILU SREDSTEV

116. člen(skupne določbe glede obveznosti upravičenca po zadnjem izplačilu sredstev)

(1) Predmet podpore po tej uredbi se mora uporabljati za namen in dejavnost, za katero so bila sredstva po tej uredbi dodeljena.

(2) Naložbena dejavnost, za katero upravičenec prejme sredstva, se mora opravljati še najmanj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev. V tem obdobju se ne smejo uvajati bistvene spremembe, določene v 71. členu Uredbe 1303/2013/EU, odtujiti naložbe ali naložbe uporabljati v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev.

(3) Upravičenec mora vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev po tej uredbi, hranitiše najmanj pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev.

(4) Upravičenec mora omogočiti dostop do dokumentacije o projektu ter omogočiti kontrolo projekta na kraju samem ARSKTRP, MKGP, revizijskemu organu, izvajalcu vrednotenja pooblaščenem s strani MKGP in drugim nadzornim organom EU in RS.

(5) Upravičenec mora zagotoviti obveščanje javnosti o izvedenih naložbah in projektih, sofinanciranih iz naslova ukrepov PRP 2014-2020, z ustrezno označitvijo projekta v skladu s 13. členom Uredbe 808/2014/EU ter navodili OU, objavljenimi na spletni strani MKGP.

(6) Upravičenec mora naložbo zavarovat za čas trajanja obveznosti. Obvezni elementi zavarovanja se določijo z javnim razpisom.

117. člen(javna objava upravičencev)

Podatki o upravičencih se objavijo na spletni ARSKTRP, kot to določa 111. člen Uredbe 1306/2013/EU.

VI. NEIZPOLNJEVANJE OBVEZNOSTI

118. člen(izvedba kontrol ter sistem kršitev in sankcij)

(1) Kontrole se izvajajo skladno z Uredbo 1306/2013/EU in Uredbo 809/2014/EU. Za izvajanje kontrol je odgovorna ARSKTRP.

(2) MKGP lahko v skladu s prvim odstavkom 66. člena Uredbe 1305/2013/EU preverja pravilnost izvajanja ukrepov iz te uredbe.

(3) Neizpolnitev ali kršitev obveznosti se sankcionira v skladu z 63. členom Uredbe 1306/2013/EU, 63. členom Uredbe 809/20147EU in 57. členom zakona, ki ureja kmetijstvo. Podrobnejša določila so opredeljena s katalogom kršitev in sankcij, ki je Priloga 3 te uredbe.

Stran 71 od 78

(4) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja v primeru višje sile in izjemnih okoliščin iz 119. člena te uredbe.

119. člen(višja sila in izjemne okoliščine)

(1) Za izvajanje operacij po tej uredbi se priznavajo zlasti primeri višje sile in izjemnih okoliščin, kot so opredeljeni v drugem odstavku 2. člena Uredbe 1306/2013/EU.

(2) V primerih višje sile ali izjemnih okoliščin upravičencu sredstev ni treba vrniti dela ali vseh že izplačanih sredstev v naslednjih primerih:

- če upravičenec zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin zamudi obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev glede rokov in predloži ustrezne dokaze v roku. ARSKTRP v tem primeru lahko podaljša rok, če bi bile s to spremembo obveznosti izpolnjene vse zahteve iz predpisov in javnega razpisa ter dosežen namen, za katerega je bila dodeljena pravica do sredstev, ob smiselni uporabi prvega odstavka 54. člena zakona, ki ureja kmetijstvo,

- če upravičenec v skladu s prvim odstavkom 54. člena zakona, ki ureja kmetijstvo, po izdaji odločbe o pravici do sredstev in pred potekom rokov za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev na ARSKTRP posreduje utemeljen obrazložen zahtevek za spremembo obveznosti (vključno podaljšanje rokov), določenih v odločbi o pravici do sredstev in ARSKTRP z odločbo ugotovi, da bodo ne glede na spremembo obveznosti izpolnjene vse zahteve iz predpisov in javnega razpisa ter dosežen namen, za katerega je bila dodeljena pravica do sredstev.

(3) O višji sili ali izjemnih okoliščinah mora upravičenec ali njegova pooblaščena oseba pisno obvestiti ARSKTRP in predložiti ustrezna dokazila v 15 delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti.

VII. PREHODNE DOLOČBE

120. člen(začetek uporabe)

(1) Določbe te uredbe se v delu, ki se nanaša na dodelitev podpor po Uredbi 702/2014/EU, Uredbi 651/2014/EU, začnejo uporabljati po objavi obvestila ministra v Uradnem listu Republike Slovenije o pridobitvi potrdila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij o državni pomoči z identifikacijsko številko pomoči.

Določbe te uredbe se v delu, ki se nanaša na dodelitev podpor po Smernicah za kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje, začnejo uporabljati po objavi obvestila ministra v Uradnem listu Republike Slovenije o pridobitvi potrdila Evropske komisije.

VIII. KONČNA DOLOČBA

121. členzačetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št.

Ljubljana, dne …, 2015

Stran 72 od 78

EVA 2012-2330-0107

Vlada Republike Slovenije

Dr. Miro Cerar

Predsednik Vlade RS

Stran 73 od 78

Priloga 1: Razpoložljiva sredstva po ukrepih in podukrepih PRP 2014-2020

Razrez razpoložljivih sredstev po posameznih ukrepih in podukrepih in operacijah PRP 2014–2020 z ločenim prikazom prispevka Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in skupnim obsegom javnih sredstev

Ukrep EKSRP SKUPAJ

M03 Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila

1.304.000,00 1.738.666,67

M03.1 Podpora za novo sodelovanje v shemah kakovosti

704.000,00 938.666,67

M03.2 Podpora za stroške dejavnosti informiranja in promocije, ki jih izvajajo skupine proizvajalcev na notranjem trgu

600.000,00 800.000,00

M04 Naložbe v fizična sredstva 171.095.362,00 228.127.149,33

M04.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva

88.975.467,23 118.633.956,30

M04.2 Podpora za naložbe v predelavo in trženje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov

57.316.946,27 76.422.595,03

M04.3 Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva in sicer:

24.802.948,50 33.070.598,00

- Izvedba agromelioracij na komasacijskih območjih

10.252.907,25 13.670.543,00

- Izgradnja velikih namakalnih sistemov 6.150.000,00 8.200.000,00

- Tehnološke posodobitve velikih namakalnih sistemov

1.076.536,50 1.435.382,00

- Ureditev gozdne infrastrukture 7.323.504,75 9.764.673,00

M08 Naložbe v razvoj gozdnih območij in izboljšanje gozdov

29.270.000,00 39.026.666,67

M08.6 Podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdnih proizvodov in sicer:

29.270.000,00 39.026.666,67

- Naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa

8.270.000,00 11.026.666,67

- Naložbe v pred-industrijsko predelavo lesa;

21.000.000,00 28.000.000,00

M09 Ustanovitev skupin in organizacij proizvajalcev

1.782.360,00 2.227.950,00

M09.1 Ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju

1.782.360,00 2.227.950,00

Skupaj 290.862.522,00 382.287.332,67

Stran 74 od 78

Priloga 2: Tranzicijska ureditev oziroma prenos obveznosti PRP 2007–2013 v PRP 2014–2020

Prenos obveznosti iz PRP 2007-2013 v PRP 2014-2020 po posameznih ukrepih, podukrepih in operacijah, z ločenim prikazom prispevka Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in skupnim obsegom javnih sredstev.

Ukrep PRP 2007-2013 Ukrep PRP 2014-2020 EKSRP SKUPAJ

M04 Naložbe v fizična sredstva 27.000.000,00 36.000.000,00

121 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev

M04.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva

15.000.000,00 20.000.000,00

123 Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom

M04.2 Podpora za naložbe v predelavo in trženje in/ali razvoj kmetijskih

proizvodov

12.000.000,00 16.000.000,00

Stran 75 od 78

Priloga 3: Katalog kršitev in sankcij

Stran 76 od 78

Priloga 4: Seznam dejavnosti in proizvodov predelave lesa

Šifra Kategorije SKD 2008

Naziv Podprte aktivnosti Proizvodi po KN 2012

02.200 Sečnja proizvodnja sekancev v gozdu 4401 21 Iveri, sekanci in podobno, iglavcev

4401 22 Iveri, sekanci in podobno, neiglavcev

C16.100 Žaganje, skobljan j e i n impregniranje lesa

žaganje lesa, skobljanje lesa in druga strojna obdelava okroglega lesa

profiliranje, iveriranje, luščenje in rezanje okroglega lesa

proizvodnja lesenih železniških pragov

proizvodnja lesenih drogov, kolov ipd.

proizvodnja lesne volne, lesne moke, sekancev in iveri

sušenje lesa

impregnacija ali kemična obdelava lesa z zašči tn imi sredstv i a l i drugimi materiali

4401 21 I v e r i , s e k a n c i i n p o d o b n o , iglavcev

4401 22 I v e r i , s e k a n c i i n p o d o b n o , neiglavcev

4403 Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (obtesan):

4404 Les za obroče, cepljeni koli, koli, planke, drogovi, zašiljeni toda ne žagani po dolž in i , lesene pal ice , grobo okleščene, upognjene ali drugače obdelane, primerne za izdelavo sprehajalnih palic, dežnikov, ročajev za orodje ali podobnih proizvodov,trakovi in podobno iz lesa

4406 Leseni železniški ali tramvajski pragovi

4407 Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm

C16.290 Proizvodnja drugih izdelkov iz lesa, plute, slame in protja

proizvodnja lesnih peletov al i briketov za energetsko rabo

4401 L e s z a o g r e v a n j e v h l o d i h , polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah;iver in podobni drobci, žagovina, lesni odpadki in ostanki, aglomerirani ali neaglomerirani v hlode, brikete, pelete ali podobne oblike:

44013100 Leseni peleti

44013920 Žagovina, odpadki in ostanki, aglomerirani (npr. briketi)

Stran 77 od 78

Priloga 5: Obsegi za skupine proizvajalcev

Skupina proizvajalcev vključuje najmanj naslednje število članov in obseg površin kmetijskih zemljišč v uporabi oziroma drugih proizvodnih sredstev:

Skupine proizvajalcev glede na proizvod zaradi katerega

so se ustanovile

Najmanjše število članov

skupine

Najmanjša skupna površina ali druga proizvodna enota, na kateri oziroma s

katero člani pridelujejo proizvode zaradi katerih so se povezali

sveža zelenjava in sadje 7 20 ha kmetijskih zemljišč, na katerih gojijo zelenjavo in sadovnjakov

sveža zelenjava 5 12 ha kmetijskih zemljišč, na katerih gojijo zelenjavo

sadje 5 25 ha sadovnjakovoljčno olje 10 5 ha oljčnikovnamizne oljke 5 3 ha oljčnikovoljčno olje in namizne oljke 15 8 ha oljčnikovhmelj 15 75 ha hmeljišč, vključno s premenamivino 5 10 ha vinogradovkrušna žita 10 50 ha žitnih poljjajca 20 8.000 kokoši nesnicmleko in mlečni izdelki

- kravje mleko- kozje mleko; ovčje

mleko

2020

1.000 ton mleka od živali v lasti 900 ton mleka od živali v lasti

meso in mesni izdelki- govedo- drobnica- prašiči- pitovni piščanci

20152022

50 GVŽ20 GVŽ40 GVŽ7.000 pitovnih piščancev

zelišča 5 5 ha kmetijskih zemljišč, na katerih gojijo zelišča

druge kmetijske rastline 5 20 ha kmetijskih zemljišč, na katerih gojijo druge kmetijske rastline

semena 5 5 ha kmetijskih zemljišč, na katerih gojijo rastline za pridelavo semen

čebelji proizvodi 5 200 čebeljih družingozdni lesni proizvodi 5 50 ha gozdakmetijski proizvodi določene regije oziroma lokalnega okolja

20 Prostori in oprema za predelavo kmetijskih proizvodov, ali pripravo proizvodov iz njih, brez pakirnic in polnilnic; primarni kmetijski pridelki iz lastne pridelave.

sheme kakovosti za primarne kmetijske proizvode

3 5 ha kmetijskih zemljišč, na katerih gojijo zelenjavo, in sadovnjakov, ali 3 ha kmetijskih zemljišč, na katerih gojijo zelenjavo, ali 5 ha sadovnjakov, ali 3 ha oljčnikov za proizvodnjo oljčnega olja, ali 2 ha oljčnikov za pridelavo namiznih oljk, ali 5 ha oljčnikov za proizvodnjo oljčnega olja in pridelavo namiznih oljk, ali 15 ha hmeljišč, vključno s premenami, ali 5 ha vinogradov, ali 25 ha žitnih polj, ali 2.000 kokoši nesnic za pridelavo jajc, ali 200 ton mleka od krav v lasti, ali 150 ton mleka od koz ali ovc v lasti, ali 20 GVŽ za goveje meso in mesne izdelke, ali

Stran 78 od 78

8 GVŽ za meso in mesne izdelke iz drobnice, ali 10 GVŽ za prašičje meso in mesne izdelke, ali 1.500 pitovnih piščancev za meso in mesne izdelke, ali 3 ha površin na katerih gojijo zelišča, ali 5 ha površin na katerih gojijo druge kmetijske rastline, ali 3 ha površin, na katerih gojijo rastline za seme, ali 100 čebeljih družin

sheme kakovosti za predelane kmetijske proizvode in proizvode iz njih

3 Prostori in oprema za predelavo kmetijskih proizvodov, ali pripravo proizvodov iz njih, brez pakirnic in polnilnic.

* Pri določitvi najmanjše površine iz prvega odstavka tega člena se pri sveži zelenjavi za 1 ha primerljive površine upošteva 0,1 ha rastlinjakov. * Pri določitvi najmanjše površine iz prvega odstavka tega člena se pri sadju za 1 ha primerljive površine upošteva 0,2 ha površine zasajene z lupinarji in jagodičevjem.

na podlagi 10 - portal gov.si

Documents