mojsej - teach kids · 2015. 3. 19. · maπkite deca se dobredojdeni, no za maleËkite devojËiwa...

MOJSEJIzbraniot osloboditel

Originalen tekst: Yudi FondrenAdaptiran za Evropa: Lorna Vorvik

Tekstot e otpeËaten od strana naEuropean CEFKilchzimmer

CH-4438 LangenbruckSwitzerland

Copyright © 2001 by European Child Evangelism FellowshipSite prava pridræani. Prevedeno so dozvola.

Смее да се умножува за лична, непрофитна и некомерцијална употреба. За комплетните детали во врска со правата посети ја страницата www.teachkids.eu/mk

ВАЖНО! Илустрациите за овие серии можат да се купат од повеќето канцеларии на МЕД и онлајн продавници. За да најдеш список на канцелариите на МЕД, како и на онлајн продавниците, посети ја страницата www.teachkids.eu/mk и кликни на „Локации“.

2

Sodræina strana

Prva lekcija

Raaweto na Mojsej 3

Vtora lekcija

Boæjiot povik kon Mojsej 8

Treta lekcija

Mojsej ja prenesuva Boæjata poraka 14

»etvrta lekcija

Mojsej ja gleda Boæjata sila 21

Petta lekcija

Triumfalnoto pominuvawe 26

©esta lekcija

Lueto se æalat, Bog im go dava potrebnoto 30

3

Prva lekcija

Raaweto na Mojsej

Bibliski tekst

2 Kniga Mojseeva 1:11-20.

Centralna vistina

Grevot e surov gospodar.Primena

Za nespasenite: Poveruvaj vo Gospod Isus uπtedenes. Samo Toj ja ima moÊta da teoslobodi od grevot.

Pregled na lekcijata

PoËetokRaaweto na edno bebe

Razvoj na nastanite

1. Amram i Johabeda go oËekuvaat raawetona bebeto. CVN

2. EgipÊanite se plaπat od Izraelcite

3. Izraelcite stanuvaat robovi. CVN

4. Ubijte gi site maπki deca! CVN

5. Se raa bebeto na Amram i Johabeda. CVN

6. Go kriev tri meseci

7. Johabeda pravi koπnica za bebeto. CVN

8. Mirjam vnimava dodeka koπnicata plovipo rekata. CVN

9. Princezata go naoa bebeto

10. Mirjam nudi da najde dadilka. CVN

11. Kulminacija: Princezata ‹ go dava detetona Johabeda

12. ZakluËok: Amram i Johabeda go nosat dete-to vo palatata. CVN

Vizuelni pomagala

Najdi sliki od maleËko devojËe. Na listhartija napiπi "grev". Potrebni ti se figu-rite MC1-13, MC16 i MC17.

Stih za uËewe napamet"Zaπto site zgreπija i liπeni se od

Boæjata slava" (Rimjanite 3:23).

Voved

"DevojËe! Toa ne ni treba, isfrli go!"

(Postavi ja slikata na maleËkoto devojËe.)

Moæebi imaπ maleËka sestra. Moæebi taamnogu plaËe. A dali moæebi skrπila nekoja odtvoite igraËki? I pokraj seto toa, siguren sumdeka mnogu ja sakaπ. Zamisli nekoj da kaæe:"Isfrli ja od doma!" Za æal, i denes postojatnekoi zemji kade πto se sluËuva tokmu toa.Maπkite deca se dobredojdeni, no za maleËkitedevojËiwa se smeta deka se tovar na semejstvoto.Mnogu od niv se ostaveni vo domovi za deca bezroditeli, nekoi se ubivaat, a nekoi ednostavnogi ostavaat da umrat.

Scena 1

(Zadnina kako za vo soba, postavi gi figurite

MC1-4, Amram, Johabeda, Mirjam i Aron)

Biblijata ni kaæuva deka pred mnogu iljadigodini, vo Egipet æiveele dvajca Izraelci,Amram i Johabeda. Tie oËekuvale da im se rodidete. Iako veÊe imale sin i Êerka, siguren sumdeka bile radosni πto Êe im se rodi uπte ednodete vo semejstvoto. No πto ako bide maπko?Vo toa vreme vo Egipet ne bilo opasno zamaleËkite devojËiwa, tuku za maleËkite momËi-wa, izraelskite maπki bebiwa. Zakonot vo taazemja velel deka tie treba da se frlat vo rekataNil.

A zoπto postoel tolku surov zakon? Zoπtoima tolku surovost vo svetot denes? Zoπto imatolku mnogu zlo? Bog vo Biblijata ni go davaodgovorot - grevot.

4

(Postavi go natpisot "grev".)

Znaeπ li πto e toa grev? Grevot e protivBog. Grev e koga go praviπ ona πto Bog velideka ne treba da go praviπ, i koga ne go praviπona πto Toj ni go zapovedal da go pravime.Biblijata, Boæjoto Slovo, ni kaæuva deka gre-vot doπol na svetot koga prviot maæ i prvataæena, Adam i Eva, mu stanale neposluπni naBog. Ottogaπ site, osven Gospod Isus, se raaatso greπna priroda. Poradi taa priroda sitelue greπat. ©to veli Biblijata?

(UËitele: proËitaj Rimjanite 3:23.)

"Site zgreπija i liπeni se od Boæjataslava."

A sega sluπaj πto reËe Gospod Isus.

(UËitele: proËitaj Jovan 8:34.)

"...sekoj πto pravi grev, rob mu e na grevot."

Dali si ti rob na grevot? Grevot e mnogumoÊen i surov gospodar.

Izraelcite, Boæjiot izbran narod,straπno stradale od vlasta na eden mnogu loπi surov gospodar-faraonot, carot na Egipet.Ova ne bilo otsekogaπ taka. Imalo vreme kogaæivotot vo Egipet bil dobar za Izraelcite.Eden od nivnite predci, Josif, bil iskoristenod Bog da mu pomogne na Egipet vo vremeto kogatamu vladeel glad. Site rodnini na Josif senaselile vo Egipet na mestoto nareËeno Goπen.Vo toa vreme tie bile okolu sedumdeset. Kakoπto minuvalo vremeto, Bog go blagoslovilsvojot narod so mnogu deca. Po okolu Ëetiri-stotini godini vo Egipet æiveele reËisi dvamilioni Izraelci. EgipÊanite poËnale da seplaπat od niv. Zacaril nov car koj niπto neznael za Josif. Za nego ovie tuinci bile zakanaza sigurnosta na Egipet. ©to ako zapoËne vojna?Ovie lue moæebi Êe se zdruæat so neprija-telite! Moralo da se stori neπto!

Scena 2

(Postavi gi figurite MC16 i MC17.)

Odednaπ æivotot na Izraelcite sepromenil. Tie im stanale robovi na EgipÊa-nite. Faraonot naznaËil surovi rakovoditelida gi nadgleduvaat, koi gi naterale Izraelciteda rabotat, i toa uπte kako! Od rano utro dodocna vo noÊta tie pravele tuli. Faraonot bilmnogu surov gospodar.

Koj e drugiot surov gospodar za kogo sisluπnal? Grevot! Moæebi ti si misliπ dekanemaπ gospodar. Ti si sloboden. No dali sinavistina sloboden? Samo razmisli za toa kakose odnesuvaπe denes. Moæebi ‹ se razvika namajka ti koga pojaduvaπe, koga te potseti dekatreba vednaπ da si dojdeπ doma otkako Êe tizavrπat Ëasovite na uËiliπte. "Prestani da seodnesuvaπ sprema mene kako sprema bebe!"Togaπ istrËa nadvor i ja tresna vratata. Bibli-jata im zapoveda na decata da gi poËituvaat i daim se posluπni na svoite roditeli. Ako ne gonapraviπ toa greπiπ. ©to veli Gospod Isus?"Sekoj πto pravi grev, rob mu e na grevot." Daliova vaæi i za tebe?

Dali ima nekoj vo tvojot klas so kogo seko-gaπ se πeguvate? Dali nekogaπ i ti si sevkluËil vo tie πegi? Moæebi ti si se razvikal:"Tolku si glupav, sekogaπ Êe bideπ posledenvo klasot!"

Dali si svesen kolku toa boli? Gospod IsusreËe da se odnesuvame sprema drugite kako πtosakame tie da se odnesuvaat sprema nas. Ako nego praviπ toa greπiπ. Dali si sloboden, ilipak imaπ gospodar - grevot? Grevot e surovgospodar.

Da vidime πto veli Boæjoto Slovo.

(UËitele: proËitaj Rimjanite 6:23a.)

"Zaπto zasluæenoto za grevot e smrt..."

Toa znaËi, ako prodolæiπ da æiveeπ sogrevot kako tvoj gospodar, ti Êe bideπ zaseko-gaπ odvoen od Bog na edno mesto na kazna nareËenopekol. Da, grevot e mnogu surov gospodar.

Faraonot, egipetskiot car, bil surovgospodar i lueto kako Amram i Johabedasigurno se Ëuvstvuvale bespomoπni. Togaπ serodilo deteto - πto mislite, kakvo bilo: maπkoili devojËe?

(UËitele: proËitaj 2 Kniga Mojseeva 2:2a.)

(Zameni gi figurite MC16 i MC17 so MC1-5,

Amram, Johabeda, Mirjam, Aron i bebeto Mojsej.)

5

Bilo maπko! Trebalo navistina da bidatradosni. Namesto toa, tie se sooËile somoænosta nivniot novoroden sin da bide ubienzaradi surovosta na faraonot. Tie bile bespo-moπni protiv takviot gospodar.

Imalo li nekoj koj bil dovolno silen da gioslobodi Izraelcite? Imalo li nekoj πtomoæel da go pobedi vakviot surov i moÊen gos-podar kako πto bil faraonot? Da, Gospod. Toje posilen otkolku koj da bilo car ili upravnik.Biblijata veli deka nikoj ili niπto nemaposilno od Bog. Samo Toj e pomoÊen od grevot.Samo Toj moæe da te oslobodi od toj surov gospo-dar. Ti nikogaπ nema da moæeπ da se oslobodiπsam.

Najinteresnoto neπto e deka Boæjiot planda gi oslobodi Izraelcite vkluËuval edno malobespomoπno bebe. Bog sakal da go upotrebibebeto, maπkoto bebe, koe im se rodilo naAmram i Johabeda. No zarem tie ne trebalo dago frlat bebeto vo rekata Nil? Da, no sluπajπto se sluËilo.

(UËitele: proËitaj Evreite 11:23.)

Amram i Johabeda mu veruvale na Onoj Kojbil mnogu pogolem i pomoÊen od faraonot.

Sigurno ne bilo lesno da se krie bebe celitri meseci. Duri i maleËkite bebiwa pravatgolem πum. Verojatno Mirjam, negovata sestra,pomognala da bide molËalivo so toa πto siigrala so nego. Sigurno go zaduπuvala negoviotplaË. Deteto se naoalo vo golema opasnost dane go pronajdat EgipÊanite. Po tri mesecisituacijata bila nevozmoæna. Bog na Johabeda‹ dal drug plan.

(UËitele: proËitaj 2 Kniga Mojseeva 2:3.)

(Postavi ja koπnicata i poklopkata MC6 i

MC7, otstrani go bebeto od racete na

Johabeda.)

Katranot ja spreËuval vodata da vleze vokoπnicata. Johabeda neæno go postavila svojotsin vo nea. Misliπ li deka sekoj od semejstvotogo baknal bebeto pred da go odnesat do rekataNil i pred da go skrijat vo visokite trski nabregot od rekata? Mirjam stoela oddaleku igledala πto Êe se sluËi.

Scena 3

(Postavi gi figurite MC1, MC3 i MC6-9,

Johabeda, Mirjam, bebeto vo koπnicata, i

trskite.)

Johabeda veruvala deka Gospod Êe go spasinejzinoto dete, no sigurno ja bolelo srceto kogago napuπtila svoeto dete. Prekrasnoto neπtobilo toa πto Bog se griæel za nego. Gospod,tolku moÊen i silen, e isto tolku poln so griæai so qubov. Bog se griæel za ova malo bebe. Tojse griæel za Johabeda a se griæi i za tebe. Kolkue toa poinaku od onoj surov gospodar, grevot,koj nosi bolki, stradawa i smrt. Bog mnogu segriæi za tebe. Toj saka da te spasi od toj surovgospodar - grevot. Ako sakaπ da razgovaraπ somene za toa kako moæeπ da bideπ osloboden odgrevot, moæeπ da me poËekaπ otkako Êe zavrπimeso sostanokot. Sedni napred na prviot red i jasÊe znam deka Ëekaπ da me vidiπ mene. Togaπzaedno moæeme da vidime od Boæjoto Slovo πtopiπuva tamu.

Pred okolu 2 000 godini se rodilo i ednodrugo malo bebe. Negoviot krevet bil istotolku Ëuden kolku i koπnicata! Ova bebe bilostaveno vo jasli, mesto od koe obiËno se hranatæivotnite. A sepak ova bebe bilo veËniot SinBoæji. Zoπto Onoj Koj beπe otsekogaπ soTatkoto se rodil kako bespomoπno maleËkobebe vo πtalata vo Vitleem? Biblijata ni velideka toa se sluËilo zatoa πto Bog go qubisvetot. Negoviot edinstven Sin trebaπe daæivee i da umre na mestoto na greπnicite kakotebe, za pak da voskresne i da go pobedi toj surovgospodar, grevot. Da, Bog se griæi za tebepoveÊe otkolku πto koga i da bilo Êe sfatiπ,

6

a Toj se griæel i za Johabeda i za nejziniot malsin. Bog sakal da go upotrebi ova maleËko bebe,skrieno meu trskite, za da go oslobodi svojotnarod od faraonot. No kako moæelo da se sluËitoa?

(Otstrani gi figurite MC1, Johabeda.

Postavi gi figurite MC10-12 -princezata i

sluginkite.)

Dodeka Mirjam nabquduvala odednaπ sesluπnal πum. Moæela da sluπne glasovi, nokoi bile tie?

(Za uËitelot: proËitaj 2 Kniga Mojseeva 2:5a.)

Zoπto princezata doπla do rekata Nil?Dali taa go zabeleæala bebeto?

(UËitele: proËitaj 2 Kniga Mojseeva 2:5b.)

Mirjam prestanala da diπe. ©to Êe se sluËisega?

(Zameni ja figurata MC10 so MC13. Trgni ja

poklopkata od koπnicata.)

I ja otvorile koπnicata, a vo nea imalo bebekoe plaËelo!

(UËitele: proËitaj 2 Kniga Mojseeva 2:6b.)

Mirjam hrabro izlegla od mestoto kade πtose kriela i ‹ pristapila na princezata.Sigurno srceto ‹ Ëukalo mnogu brzo. Bog ‹ dalhrabrost.

(UËitele: proËitaj gi zborovite na Mirjam 2

Kniga Mojseeva 2:7.)

"Sakaπ li da odam da viknam doilka Evrejka,da ti go doi deteto?"

"Odi", odgovorila princezata.

Zarem toa ne e Ëudesno? Egipetskataprinceza reπila da go zadræi bebeto Izraelec,koe nejziniot tatko naredil da bide ubieno. Bogdejstvuval. Gospod Bog, Koj e mnogu pomoÊen odfaraonot ili od koj bilo drug upravitel, imalplan so koj sakal da gi oslobodi svoite lue odropstvoto vo Egipet. Ova bebe bilo del od tojplan.

Bog pronaπol naËin da te oslobodi od toada mu bideπ rob na grevot. Negoviot Sin,Gospod Isus Hristos, Koj nemal grev, plati zatvojot grev koga umre na krstot. Toj go pobedisuroviot gospodar, grevot. Go znaeme toa zatoaπto Gospod Isus voskresna od mrtvite i e æivzasekogaπ.

©to treba da napraviπ ti? Ako sakaπ soceloto srce da bideπ osloboden od grevot, nosfaÊaπ deka samiot ne moæeπ da se oslobodiπ,togaπ svrti se kon Gospod Isus. Poveruvaj samovo Nego. Samo Toj moæe da te spasi. Vo Jovan8:36 Isus veli: "Ako Sinot ve oslobodi, navi-stina Êe bidete slobodni."

Scena 4

(Otstrani ja figurata MC3.)

Mirjam otrËala doma. Ne smeela da zagubi nitumig! Moæebi se razvikala: "Majko, majko, moraπvednaπ da dojdeπ kaj rekata. Bebeto e na sigurno.Princezata Êe go zadræi. Taa saka nekoj da godoi, pobrzaj!"

Johabeda istrËala nazad so Mirjam. Anejzinoto srce sigurno bilo ispolneto so slavasprema Gospod, bidejÊi nejzinoto dete bilospaseno.

(Postavi gi figurite MC1 i MC3.)

Ova sigurno izgledalo kako son! DaliJohabeda trebala da se πtipne za da se osigurideka seto ova e vistina? Ova ne bilo son, ovabil Bog na delo. Iako princezata moæebisfatila koja bila Johabeda, taa rekla: "Zemigo ova bebe i doj go mesto mene, a jas Êe ti platam."

7

Sinot na Amram i Johabeda bil bezbeden.Trebalo da pomine odredeno vreme pod nivnagriæa. Zatoa tie morale da napravat s¡ πtomoæele za da go nauËat za edinstveniot vistin-ski Bog.

Izgledalo deka vremeto pominalo za migkoga trebalo deteto da go odnesat vo palatata ida ‹ go predadat na princezata. Togaπ toastanalo nejzin sin. Taa mu go dala imeto Mojsej,bidej¿i go izvadila od vodata.

©to se sluËilo so Mojsej? Kako Bog goupotrebil za da gi oslobodi svoite lue?

Koj e tvojot gospodar? Zapomni gi zboro-vite na Gospod Isus: "Sekoj πto pravi grev, robmu e na grevot" (Jovan 8:34). Sakaπ li da bideπsloboden? Moæeπ da bideπ. Uπte denes moæeπda poveruvaπ vo Gospod Isus so seto tvoe srce,i da Go zamoliπ da gi skrπi prangite na grevotπto go okovale tvojot æivot. ∆e ti bideprosteno, Êe bideπ siguren od kaznata πto jazasluæuvaπ so tvojot grev. ∆e bideπ slobodenda Mu sluæiπ na Gospod Isus Hristos, Koj godade Svojot æivot za tebe. Gospod Isus reËe:"Ako Sinot ve oslobodi, navistina Êe bideteoslobodeni" (Jovan 8:36).

Za razmisluvawe

Lile beπe maleËko devojËe koe imaπe osumgodini. Sekoj den taa si veleπe: "∆e se promenam.Reπiv da bidam navistina dobra. VeÊe nema dalaæam, nema da kaæuvam loπi zborovi, nema dase raspravam so site." Lile navistina sakaπeda se promeni, no bez razlika kolku se trudeπene uspevaπe vo toa. Zoπto? Lile ne moæeπe dasopre so greπeweto zatoa πto taa ne beπeslobodna. Grevot beπe nejzin gospodar. Itrebaπe nekoj posilen otkolku grevot za da jaoslobodi. Toa vaæi isto i za tebe.

1. Dali Lile beπe sreÊna so svoeto odne-suvawe?

2. ©to se obide da napravi taa?

3. ©to moæeπe da napravi?

4. Zoπto ne go napravi toa?

5. Dali taa znaeπe deka ne e slobodna?

6. ©to trebaπe da Ëue Lile?

Praπawa za povtoruvawe

1. Moæeπ li napamet da mi go kaæeπ stihotod Rimjanite 3:23. ("Zaπto site zgreπija iliπeni se od Boæjata slava.")

2. ©to e toa grev? (Grev e neposluπnostsprema Bog. Nie greπime koga go pravimeona πto Bog ni rekol da ne go pravime, ikoga ne go pravime ona πto Bog ni kaæalda go napravime.)

3. Koj e zborot πto nedostiga? Gospod IsusreËe: "Sekoj koj pravi grev, ... e nagrevot."(Rob.)

4. Kako se vikaat lueto koi bile robovi voEgipet? (Izraelci.)

5. Zoπto sakal egipetskiot vladetel da giubie site maπki deca koi im se raale naIzraelcite? (Faraonot bil uplaπen zatoaπto imalo mnogu Izraelci, pa ako zapoËnevojna, se plaπel deka tie Êe se borat zaednoso neprijatelite protiv Egipet.)

6. Koj bil edinstveniot dovolno silen da gispasi Izraelcite od surovosta na faraonoti da gi oslobodi? (Bog.)

7. Koj e edinstveniot koj e dovolno silen dan¡ spasi od grevot i da n¡ oslobodi? (Bog.)

8. ©to napravi Gospod za da go pobedi grevot,i da dade naËin preku koj greπnikot moæeda bide osloboden so toa πto Êe mu se pro-sti grevot? (Bog go dade svojot edinstvensin, Gospod Isus Hristos, da umre mestogreπnicite i vrz sebe da ja zeme kaznata zanivniot grev.)

9. Od kade znaeme deka Gospod Isus go pobedigrevot i satanata koga umre na krstot? (Tojvoskresna od mrtvite i e zasekogaπ æiv.)

10. Amram i Johabeda mu veruvale na Bog dekaToj ¿e go zaπtiti nivnoto maleËko bebe.Kako Gospod go napravil toa? (Negovatamajka go skrila vo koπnica, go puπtila porekata Nil, a princezata go naπla.)

11. ©to napravila Mirjam koga videla dekaprincezata go naπla nejziniot brat vorekata? (Ponudila da najde doilka koja ¿ese griæi za bebeto namesto princezata.)

12. Koga Mirjam ja donela majka ‹ kaj prin-cezata, πto ‹ kaæala taa na Johabeda? (DekaÊe ‹ plati za griæata okolu bebeto.)

8

Vtora lekcija

Boæjiot povik kon Mojsej

Predlozi za uËitelite

1. Odberi pesna vo koja se pouËuva patot naspasenieto. Dodeka im ja objasnuvaπ pesnatana decata, kaæi im deka si dostapen (dosta-pna) za sovetuvawe.

2. PouËuvaj ja bibliskata lekcija na poËeto-kot od tvojot Ëas. Kon krajot na programataupotrebi go predlogot za povtoruvawe"Egipetsko radio".

Bibliski tekst

2 Kniga Mojseeva 2:10-4:18Dela 7:22-35Evreite 11: 24 - 27

Centralna vistina

Boæjiot pat e sovrπen

Primena

Za nespaseni deca: Boæjiot pat za tebe e ti dadojdeπ kaj nego preku Gospod Isus, koje "patot".

Za spasenite deca: Ti moæeπ da go slediπBoæjiot sovrπen pat za tvojot æivot,veruvajÊi ‹ na Negovata sila.


PoËetok

Dali Bog gi zaboravi svoite lue?

Razvoj na nastanite

1. Mojsej poËnuva da æivee vo palatata. CVN

2. Bog go podgotvuva za sluæba. CVN

3. Mojsej ubiva EgipÊanin

4. Eden Izraelec praπuva: "∆e me ubieπ lii mene?" CVN

5. Mojsej bega od faraonot

6. Se krie kaj Jotor i negovoto semejstvo

7. Se æeni so Êerkata na Jotor i raboti 40godini. CVS

8. Grmuπkata πto goreπe. CVS/CVN

9. Bog mu kaæuva na Mojsej deka toj treba dago izvede Boæjiot narod od Egipet. CVS/CVN

10. Mojsej si bara izgovori

11. Bog na Mojsej mu dava znaci: stapot,leprata, vodata vo krv. CVN

12. Kulminacija: Bog mu se luti na Mojsej

13. ZakluËok: Bog mu dava odgovor na sitepraπawa na Mojsej. Sega toj mora da se vrativo Egipet. CVS/CVN

Vizuelni pomagala

Figurite MC 14 - 26. Povtori gi figurite MC1, MC 10 i MC 12. Ako imaπ, moæeπ dakoristiπ zadnina na otvoren prostor i palata.

PouËuvawe na stihot za napamet

"Boæjiot pat e neporoËen" (2 Kniga Carstva22:31).

Voved

"Bog n¡ zaboravil!"

Taka li razmisluvale Izraelcite? ZaremBog nikogaπ nema da gi izvede od Egipet kadeπto faraonot se odnesuval sprema niv tolkusurovo? Zarem Bog go zaboravil svojot narod?Nikogaπ! Bog sakal da go oslobodi svojot narod,no vo Negovo vreme i na Negov naËin. NegovotoSlovo ni veli: "Boæjiot pat e neporoËen" (2Kniga Carstva 22: 31).

Koj moæe da mi kaæe πto mu se sluËilo namaleËkoto bebe skrieno vo trskite pokrajrekata Nil?

Komu mu platile za da go doi bebeto?

Koga doπlo vreme deteto da otide kajprincezata i da æivee so nea vo palatata,sigurno negovoto semejstvo bilo mnogu taænokoga go gledalo kako si odi, no vo isto vremesigurno bilo i blagodarno za naËinot na koj Bogja iskoristil princezata za da go spasi negoviotæivot. ∆e se setiπ πto piπuva vo 2 KnigaCarstva 22:31: "Boæjite patiπta se neporoËni(sovrπeni)".

9

Mnogu, mnogu pred da se rodi Mojsej, Bogvetil deka Êe isprati nekoj koj Êe gi oslobodilueto od ropstvoto na grevot. Moæe li nekojda mi kaæe πto e toa grev? Kolku mnogu lue sevinovni deka zgreπile protiv Bog? ©to im sesluËuva na onie koi ne se oslobodeni od grevot?

Scena 1

(Postavi ja zadninata. Postavi gi figurite

MC 1, MC 10, MC 12 i MC 14 - Johabeda, Mojsej,

princezata i sluginkata.)

Gledaπ li kolku bilo vaæno Bog da ispratiSpasitel? Praπaweto bilo - koga? Pominalestotici godini i niπto! Iljadnici godini,niπto! Zarem Bog zaboravil? Nevozmoæno!Dali Bog se predomislil? Ne! Biblijata niveli deka toËno vo vistinskoto vreme, Bog goispratil svojot Sin da bide Spasitel (Galatite4:4). Ova beπe Boæjiot sovrπen pat i Bogsakaπe da gi oslobodi lueto od ropstvoto voEgipet koga Êe dojde sovrπenoto vreme za toa.

Bez Izraelcite da znaat, onoj kogo Bog sakalda go upotrebi za da gi izvede od Egipet veÊe sepodgotvuval za ova mnogu vaæno neπto. ∆e tise veruva li ako ti kaæam deka ovaa podgotovkase sluËuvala vo palatata na faraonot? Bog goizbral Mojsej da gi izvede Izraelcite odEgipet, a toj se vospituval kako sin na Êerkatana faraonot! Zarem tebe nekogaπ bi ti teknaloza takov plan? Bog ni kaæuva deka Negovitepatiπta ne se naπi patiπta, ne, Negovitepatiπta se mnogu podobri, tie se sovrπeni.

MomËiwa i devojËiwa, Boæjiot plan zavaπiot æivot e sovrπen.

Scena 2

(Postavi zadnina kako otvoren prostor.

Postavi ja figurata MC 15, Mojsej.)

Kolku li samo bil poinakov æivotot naMojsej od onoj na drugite mladi Izraelci. Seoblekuval kako princ. Go dobil najdobrotoobrazovanie. Dali toj nekogaπ razmisluval zasopstveniot narod koj stradal vo ropstvo? Kogatoj gi gledal EgipÊanite kako proslavuvaatlaæni bogovi, dali se seÊaval na ona πto nego-vite roditeli mu go kaæuvale za vistinskiotBog?

Mojsej nekako znael deka Bog ima plan zanego koj Êe bide mnogu povaæen otkolku da bideprinc na Egipet.

Znaeπ li koj e Boæjiot plan za tebe?Biblijata ni veli deka Bog saka ti da go zapo-znaeπ i da go qubiπ, no isto taka veli dekagrevot vo tvojot æivot te odvojuva od Nego.Prekrasnoto neπto e deka Bog dade naËin damoæe da ti bide prosten grevot i da moæeπ dago zapoznaeπ. Jovan 14: 6 ti go kaæuva Boæjiotpat. Isus reËe: "Jas sum patot ... nikoj ne doaakaj Tatkoto osven preku Mene." Gospod IsusHristos e onoj kogo Bog veti deka Êe go ispratiza da bide Spasitel. Samo Toj moæe da teoslobodi od grevot koj vladee so tvojot æivot,za ti da moæeπ da Go zapoznaeπ, da Go qubiπ ida Mu sluæiπ na Bog.

Sakaπ li da odiπ po Boæjiot pat?Zapomni, Boæjiot pat e sovrπen. Mojsej sakalda odi po Boæjiot pat. Biblijata ni veli dekatoj odbra da mu bide posluπen na Bog. Toj odbida bide narekuvan sin na carskata Êerka.

(Postavi gi figurite MC 16 i MC 17 - Izra-

elec i EgipÊanec.)

Mojsej sakal da im pomogne na svoite lue.Biblijata ni veli deka eden den, koga pominuvalpokraj mestata kade πto Izraelcite praveletuli, videl kako eden EgipÊanec tepa Izraelec.Odednaπ Mojsej tolku mnogu se nalutil πto goubil EgipÊanecot. MislejÊi deka nikoj ne govidel, go skril teloto vo pustinskiot pesok.

10

(Zameni ja figurata MC 16 so figurata MC 18).

Uπte sledniot den Mojsej videl dvajca odnegoviot narod koi se tepale meu sebe! PoËnalda gi moli da ne se raspravaat, no eden od niv gopraπal: "Koj te napravi vladetel nad nas isudija? ∆e me ubieπ li i mene kako πto go ubiEgipÊanecot?"

Mojsej sakal da im pomogne na ovie lue notie go otfrlile. Toj bil mnogu uplaπen. A πto¿e bide ako faraonot doznae deka toj ubilEgipÊanec?

Biblijata ni kaæuva i za eden drug koj bilotfrlen od istite onie lue koi toj sakal da gispasi. PoveÊeto od Evrejskite upravnici odbileda go prifatat Gospod Isus i da poveruvaat dekaToj e Spasitel ispraten od Bog. Otprvo mnoguobiËni lue go sledele Gospod Isus, no kolkuπto tie go sluπale Nego i Negovite pouki tiesfatile deka Negoviot pat ne e nekoj lesen pat.Zatoa si zaminale od Nego. Eden straπen denGospod Isus bil doveden pred tolpite voErusalim. Rimjanite go postavile Pilat zaupravnik nad Judeja. Toj na lueto im rekol:"Eve go vaπiot car!" ©to rekla tolpata?

(UËitele: proËitaj Jovan 19: 15a.)

"Ubij go, ubij go! Raspni go!"

Toj bil Isus, edinstveniot Boæji Sin, kojbil podgotven da pomine niz seto ova za da gispasi greπnicite kako tebe i mene. Toj znaeldeka ova e Boæjiot pat. Toj moral da strada i daumre mesto greπnikot, i na tretiot denpovtorno da voskresne.

Boæjiot pat za tebe ne e ti da ja podneseπkaznata πto ja zasluæuvaπ za tvojot grev. Nego-viot pat e ti da poveruvaπ vo Onoj koj stradali umrel na tvoe mesto. Negoviot pat za tebedenes e da se odvratiπ od onie neπta vo tvojotæivot πto ne Mu se ugodni, da se svrtiπ konGospod Isus Hristos, i da Mu poveruvaπ samoNemu za Toj da stane tvoj Spasitel i Gospod.

Bog ne veli deka Negoviot pat e lesen, tukudeka Negoviot pat e sovrπen. Boæjiot pat za

Mojsej ne bil lesen. Koga faraonot sluπnaldeka Mojsej ubil EgipÊanec, toj naredil Mojsejda bide ubien, taka πto nemu ne mu ostanal drugizbor osven da pobegne.

Scena 3

(Postavi gi figurite MC 19 do MC 23 - Mojsej

kaj bunarot meu Midijancite, Êerkite na

Jotor, pastirite i ovcite.)

Otkako pominal edna pustina i planiniMojsej najposle doπol do edno sigurno mesto.Umoren i æeden doπol do eden bunar vo zemjataMidijan. Zabeleæal kako nekoi devojki se obi-duvale da gi napojat ovcite, no grubite pastirigi izbrkale od bunarot. Mojsej im pomognal nadevojkite da go napojat stadoto.

Podocna, koga ovie mladi æeni se vratiledoma, tatko im gi praπal: "Kako uspeavte denesda si dojdeta doma porano?"

Otkako sluπnal πto se sluËilo, Jotor gopovikal Mojsej. Toj ostanal so semejstvoto. Ponekoe vreme toj se oæenil so edna od Êerkitena Jotor i poËnal da raboti kaj nego.

Pominale 40 godini. Prvite 40 godini odæivotot Mojsej bil princ. Slednite 40 rabotelkako pastir.

Misliπ li deka ponekogaπ toj razmisluvalnanazad, za Egipet i za svoite lue koi s¡ uπtebile robovi? Pa tie veÊe ne bile negov pro-blem.

No toa ne bilo kako πto Bog gledal naneπtata. »etiriesette godini vo palatata biledel od negoviot plan za Mojsej. Takvi bile iËetiriesette godini Ëuvawe ovci vo pustinata.Bog go podgotvuval Mojsej za zadaËata da gi izve-de Izraelcite od Egipet.

Ako si go zapoznal Bog preku NegoviotSin, Gospod Isus Hristos, togaπ moæe da bideπsiguren deka Bog go ispolnuva Svojot sovrπenplan za tvojot æivot. Toj Êe gi upotrebi dobriteneπta i teπkite neπta isto kako πto toa gonapravil vo æivotot na Mojsej.

11

(Postavi gi figurite MC 20, MC 21, MC 24 i

MC 25 - Mojsej, pastirskiot stap i ovcite.)

Eden den Mojsej gi odvel ovcite na ednotrevlivo mesto na planinata Sinaj. Odednaπedna od grmuπkite nablizu poËnala da gori.

(Postavi ja figurata M 26 - grmuπkata πto

gori.)

Ognot bil vistinski, no grmuπkata neizgorela. Mojsej gledal vËudoviden. ©to sesluËuvalo? Toj togaπ ne znael deka ognot e znakna Boæjoto prisustvo. Toj si pomislil: "∆e sepribliæam za podobro da poglednam."

"Mojsej, Mojsej!" Koj zboruval?

(UËitele: proËitaj go razgovorot direktno

od Biblijata, ili pak kaæi mu na nekoe dete

da go proËita tekstot namesto tebe.)

2 Kniga Mojseeva 3:5: "Ne prioaj vamu, so-buj gi obuvkite tvoi od nozete, zaπto ova mesto,na koe stoiπ, e sveta zemja."

2 Kniga Mojseeva 3:6a: "Jas sum Bog natatkoto tvoj, Bog Avraamov, Bog Isakov i BogJakovov."

Kako se poËuvstvuva Mojsej? Sluπni.

(UËitele: proËitaj 2 Kniga Mojseeva 3:6b, i

povtorno ohrabri gi decata da ti odgovorat

na praπaweto.)

"A Mojsej go svrti liceto svoe, zaπto seplaπeπe da pogledne vo Boga."

Pravilno beπe Mojsej da se plaπi od Bog.Toj e tolku velik i tolku moÊen.

(Zameni ja figurata MC 24 so MC 25 i MC 27 -

Mojsej i stapot. Zabeleæi ja isprekinatata

linija od desnata strana kade πto moæeπ da

go staviπ i da go vadiπ stapot.)

MomËiwata i devojËiwata ponekogaπdeneska se πeguvaat na smetka na Bog. Tie sesmeat na ona πto go veli Biblijata. Tie im sepotsmevaat na onie koi go qubat Bog. "Komu mutreba Bog? Moæeme da si go æiveeme æivototkako πto sakame." Biblijata veli deka tie sebezumni i deka eden den Êe treba da odgovaraatpred Bog za naËinot na koj tie gi æiveele svoiteæivoti.

Biblijata isto taka ni kaæuva deka oniekoi se bojat od Bog se mudri. Mojsej beπe mudar.Toj se plaπel od Bog i go sluπal Boæjiot glas.

Gospod rekol: "Izraelcite stradaa voEgipet. Jas Êe gi spasam od EgipÊanite i Êe giizvedam od taa zemja. Te izbrav tebe ti da odiπi da gi izvedeπ od toa."

©to misliπ, kako odgovoril Mojsej?

(UËitele: proËitaj 2 Kniga Mojseeva 3: 11.)

"Koj sum jas, ta da odam kaj faraonot, carotegipetski, i da gi izvedam sinovite izraeloviod zemjata egipetska?"

Se seÊavaπ li deka koga Mojsej bil mladprinc vo Egipet, toj mislel deka e dovolnosilen da im pomogne na svoite lue. Mojsejsfatil kolku e toj slab, no trebalo da nauËiuπte neπto. Sluπni go Boæjiot odgovor.

(UËitele: proËitaj 2 Kniga Mojseeva 3 : 12a.)

"Mu reËe Bog na Mojsej, velejÊi: '∆e bidamso tebe."

Mojsej nikogaπ nemalo da gi oslobodiIzraelcite sam, no trebalo da razbere deka tojmoæe da gi izvede od Egipet so Boæjata sila.Ova bil Boæjiot naËin.

©to e so tebe? Dali si sfatil deka niko-gaπ ne moæeπ sam da se oslobodiπ od grevot sotvojata sopstvena sila. Toa e dobro, no sega

12

treba da razbereπ kolku e moÊen Bog. Boæjiotpat e ti da ne se nadevaπ na sebe si, tuku naGospod Isus Hristos. Samo Toj moæe da sespravi so grevot vo tvojot æivot. Samo Toj jaima silata da te oslobodi. Samo koga ti Êe goprifatiπ kako svoj Spasitel i Gospod ti Êe mo-æeπ da odiπ po patot πto Bog ti go pokaæuvavo Negovoto Slovo, Biblijata.

I pokraj Boæjite zborovi Mojsej ne se Ëuvs-tvuval dovolno siguren za da prodolæi da odipo Boæjiot pat.

Mojsej praπal: "Koga Êe otidam kaj Izra-elcite, πto Êe im kaæam, koj me isprati?"

Bog odgovoril: "Jas sum Onoj koj sum. Kaæiim na lueto: 'Jas sum' te ispraÊa. Kaæi im dekaJas sum Bogot na nivnite predci Avraam, Isaki Jakov."

©to misliπ, kako togaπ se ËuvstvuvalMojsej?

(UËitele: proËitaj 2 Kniga Mojseeva 4: 1.)

"No da pretpostavime deka nema da mi pove-ruvaat, nitu da me posluπaat. Da pretpostavimedeka Êe mi kaæat: 'Bog ne zboruval so tebe'."

Ova zvuËi kako Mojsej da ne sakal da odi!Bog bil mnogu strpliv so nego i mu dal na Mojsejnekoi znaci koi toj moæel da gi upotrebi za dagi ubedi Izraelcite deka go ispratil Gospod.Sluπaj vnimatelno pa da vidime dali moæeπda gi otkrieπ ovie tri znaka.

(UËitele: proËitaj 2 Kniga Mojseeva 4: 3, 4, 6,

7 i 9.)

Koi se tie tri znaka?

(Otstrani ja figurata MC 25 - stapot.

Postavi ja figurata MC 28 - zmija.)

1. Stapot na Mojsej stanal zmija.2. Rakata na Mojsej bila pokriena so le-

pra, straπna bolest koja ja napaakoæata.

3. Vodata od rekata Nil stanala krv.

Mojsej ja videl golemata Boæja sila. Segasigurno trebalo da bide podgotven da Mu pove-ruva na Gospod i da trgne po Negoviot pat. Dalisi i ti podgotven? Gospod se nareËe Sebesi: "Jassum". Toa znaËi deka Toj Êe bide sekogaπ ist.

Moæebi ti si kako Jane. Jane navistinasakaπe da stane hristijanin i da trgne po Boæjiotpat, no mu beπe strav. ©to ako negovite prija-teli poËnat da mu se potsmevaat? ©to ako veÊene sakaat da mu bidat prijateli? ©to ako Bogpobara od nego da napravi neπto teπko? ∆ebide li dovolno silen? Togaπ Jane sfati dekanema potreba od strav. Toj beπe vo pravo, tojnikogaπ nemaπe da stane dovolno silen daæivee za Bog! Toa ne beπe Boæjiot pat. Janevide deka Boæjiot pat za nego beπe toj da nezavisi od samiot sebesi. Ako zavisi od sebesi,sigurno Êe padne. Boæjiot pat beπe Jane dazavisi od Gospod Isus za samo Toj da moæe da gospasi od grevot i da mu dade sila sekojdnevno daæivee za Bog.

Znaeπ li πto rekol Mojsej, otkako go videlseto toa?

"BidejÊi jas ne sum dobar govornik, smetamdeka ne moæam da bidam onoj koj Êe treba da muse obrati na carot."

"No koj ja sozdade ustata na Ëovekot? I kojgo pravi Ëovekot nem ili sposoben da zboruva?Ili koj mu dava na Ëovekot vid ili go pravislep? Jas! A sega odi i Jas Êe ti pomognam daznaeπ πto da kaæeπ."

No Mojsej povtorno molel: "Te molam,Gospodi, isprati nekoj drug!"

Bog mu se nalutil na Mojsej. "Tvojot bratAron e dobar govornik. ∆e mu dozvolam toj dazboruva a ti da gi vrπiπ znacite so tvojotpastirski stap."

Bog odgovoril na site praπawa πto giimal Mojsej. Boæjiot pat bil za nego da se vrativo Egipet i od tamu da gi izvede Izraelcite.Nemalo da bide lesno, no Mojsej go imal Boæjo-to vetuvawe deka Toj Êe bide so nego na sekojËekor po patot. Sega Mojsej moral da bide poslu-πen i da zavisi od Bog za silata da prodolæida odi po negoviot pat.

Dali ti odiπ po Boæjiot pat? Dali sidoπol kaj Gospod Isus Hristos koj rekol: "Jassum patot"? Dali si poveruval vo Nego Toj dago reπi problemot na grevot vo tvojot æivot,koj te odvojuva od Bog? Dali zavisiπ od NegoToj da te oslobodi? Ako go praviπ toa, togaπ

13

sekojdnevno Êe mora da se nadevaπ na Nego zasila za da go slediπ Negoviot pat za tvojotæivot.

Zapomni, vo Negovoto Slovo, Biblijata,Gospod veli: "Boæjite patiπta se sovrπeni."

Predizvik za doma

Daj im na site deca po eden list hartijapodelen na Ëetiri dela.

Predloæi im na decata na ednostaven naËinda nacrtaat tri sceni koi Êe pokaæat kako tiemoæat da odat po Boæjiot pat vo nivniot æivot.Na golem list hartija ili pak na tablata,nacrtaj ja tvojata "æivotna prikazna".

Na primer:

1. Ednostavna slika kako nekoj se moli i goprima Isusa kako Gospod i Spasitel.

2. Ednostavna slika so otvorena Biblija kakosimbol za prouËuvawe na Biblijata.

3. Dve figuri kako razgovaraat edna so druga- svedoËewe.

ProËitaj go stihot i opiπi πto se sluËuvavo sekoja "scena" od tvojot æivot. Razgovaraj sodecata za situacii so koi tie se sreÊavaat i koimoæat da gi vkluËat vo ovaa domaπna rabota.

Igra za povtoruvawe

Egipetsko radio

Ako nemaπ mikrofon, napravi eden od kusoparËe drvo ili sliËno neπto i zamotaj go voaluminiumska folija. Prepravaj se deka si re-porter od egipetskoto radio. Ti sakaπ da napra-viπ intervju so sekoj koj moæe da ti kaæe neπtoza Mojsej.

1. Moæe li nekoj da mi kaæe od kakvosemejstvo doπol Mojsej? Imal li braÊa isestri? Kakvi bile negovite roditeli?(Izraelski roditeli. Bratot se vikalAron, sestrata Mirjam. Negovite roditeligo qubele Gospod).

(Daj mu go mikrofonot na deteto koe

odgovara. Moæebi Êe sakaπ da imaπ i

kasetofon. Slednata nedela koga Êe imate

Ëas moæete "da ja najdete" frekvencijata

na egipetskoto radio i da gi sluπate

odgovorite na decata kako ednostaven no

efektiven naËin za povtoruvawe).

2. Veruvam deka Mojsej pominal mnogu godiniæiveejÊi vo palata i na nego se gledalokako na princ. Moæe li nekoj da mi objasnikako bilo moæno nekoj od edno siromaπnoizraelsko semejstvo da stigne do palatatana faraonot? (Skrien vo koπnica vorekata Nil. Pronajden od princezata kojareπila da go zadræi.)

3. Sluπnav deka Mojsej trebalo da pobegne odEgipet, neπto se sluËilo, nekakva tepaËka.Dali nekoj moæe da mi kaæe πto toËno sesluËilo? (Ubil EgipÊanec koj tepalizraelski rob.)

4. Bevme informirani deka Mojsej imal æenai semejstvo vo Midijam. Dali nekoj znaekako se vika negovata sopruga i kako sesretnale tie? (Oæenet so edna od Êerkitena midijamskiot sveπtenik. Se sretnale doeden bunar. Mojsej gi odbranil od nekoipastiri koi ne im dozvoluvale na devojkiteda gi napojat stadata. Koga nivniot tatkogo sluπnal toa, go pokanil Mojsej vo svojotdom.)

5. Kako Mojsej go izdræuval svoeto semejstvovo Midijam? (Se griæel za ovcite nanegoviot dedo.)

6. Sluπnavme nekoi ozboruvawa vo vrska soMojsej, nekakva grmuπka i ogan! Moæe linekoj malku da ni go objasni toa? (Mojsej

Ime Scena 1

Scena 2 Scena 3

"Boæjiot pat e neporoËen"(2 Kniga Carstva 22:31).

14

videl grmuπka koja gorela blisku doplaninata Sinaj. Iako grmuπkata gorela,ognot ne ja uniπtuval. Gospod mu progovo-ril na Mojsej od grmuπkata.)

7. Ti tvrdiπ deka Bog vsuπnost mu progo-voril na Mojsej! Znaeπ li moæebi πtobilo kaæano? (Gospod mu kaæal na Mojsejdeka go odbral za da go izvede Negoviotnarod od Egipet.)

8. Na Mojsej Êe mu trebaat dokazi za da godokaæe tvrdeweto deka Bog zboruval sonego! Ima li nekoi takvi? (Znaci: stapotkoj se pretvoral vo zmija, rakata na Mojsejkoja bila pokriena so lepra, vodata od Nilkoja se pretvorila vo krv koga bilaisturena.)

Ova ekskluzivno intervju moæete da gosluπate vo æivo samo od egipetskoto radio.Pridruæete ni se i slednata sedmica za da ËuetepoveÊe za ovie neverojatni nastani!

Treta lekcija

Mojsej ja prenesuva Boæjata

poraka


1. Vo ovaa lekcija ima primena za nespasenotodete. Meutoa, naglaskata e na pouËuvawetodete koe e veÊe hristijanin. ZnaËi dobroÊe bide vo tvojata programa da imaπnekolku pesni koi imaat jasna evangeliza-torska poraka i, dodeka gi pouËuvaπ, dakaæeπ deka si dostapen za sovetuvawe.

2. PouËuvaj ja bibliskata lekcija vo prvatapolovina na programata. SluËaite za prou-Ëuvawe upotrebi gi kon krajot na sobira-weto. Ova prouËuvawe ima za cel da jazasili primenata za spasenite deca koja Êeja dadeπ vo lekcijata.

Bibliski tekst

2 Kniga Mojseeva 4:18 - 6:9

Centralna vistina

Bog saka da Mu veruvaπ

Primena

Za nespasenite deca: Poveruvaj vo Gospod IsusHristos za da te spasi od tvojot grev.

Za spasenite deca: Bog saka da Mu veruvaπsekojdnevno.


PoËetok

Problemot so vetuvawata. CVS

Razvoj na nastanite

1. Bog go ispraÊa Mojsej vo Egipet. CVS

2. Bog go ispraÊa Aron da se sretne so Mojsej.CVS

3. Mojsej i Aron patuvaat vo Egipet. CVS/CVN

4. Tie go spodeluvaat planot so lueto. CVN

5. Mojsej pred faraonot. CVS

15

6. Lueto treba da rabotat uπte poteπko.CVN

7. Faraonot veli "ne" na nivnoto barawepomoπ.

8. Tie go obvinuvaat Mojsej za nivnite pro-blemi. CVS

9. Mojsej go moli Bog za pomoπ. CVS

10. Kulminacija: Boæjite zborovi do Mojsej ido Izraelcite. Toj e Gospod, Toj Êe gioslobodi.

11. ZakluËok: Mojsej moæel da Mu veruva naGospod. Izraelcite moæele da Mu veruvaatna Gospod. CVS/CVN

Vizuelni pomagala

Figurite MC 29-35. Povtorno upotrebi giMC 20, MC 21, MC 24 i MC 25. Moæeπ daupotrebiπ zadnina koja Êe pretstavuva planinai palata, ako imaπ takvi.

Stih za uËewe napametKniga Isus Navin 23:14: "Ne beπe naprazen

nieden zbor od site dobri zborovi, πto gigovoreπe za vas Gospod, vaπiot Bog".

Voved

"No ti mi veti! Kaæa deka Êe odime naodmor. Toa ne e fer! Na site prijateli im kaæavdeka Êe odime za Ohrid. ∆e mi reËat deka s¡ sumizmisluval. Ne e fer! Ti mi veti!"

Roditelite na Nove se obidoa da mu obja-snat deka nivnite planovi se izmenija. Mina-tata godina, koga zboruvaa deka Êe odat na odmorvo Ohrid ne znaeja deka fabrikata vo koja rabo-ti tatko mu na Nove Êe bide zatvorena i dekatoj Êe ostane bez rabota.

Ponekogaπ roditelite, ili pak najbli-skite prijateli, moæat da vetat neπto πto nemoæat da go ispolnat. Toa ne e zatoa πto tiesakaat da te izneverat, tuku ima mnogu neπtakoi moæat da se sluËat, a vrz koi tie nemaatkontrola - kako na primer sluËkata so Nove inegoviot tatko πto ja zagubi rabotata.

Sluπni πto veli Boæjoto Slovo.

(UËitele: proËitaj od knigata na Isus Navin

23:14.)

" Ne beπe naprazen nieden zbor od sitedobri zborovi, πto gi govoreπe za vas Gospod,vaπiot Bog."

Zarem ne e prekrasno da se znae deka Bogsekogaπ gi ispolnuva Svoite vetuvawa. Nemoæe da se sluËi niπto πto moæe da go promenitoa. Nema niπto πto e nadvor od Negovatakontrola, zatoa πto Bog e pomoÊen, i posilenotkolku neπto ili nekoj.

Bog gi qubi Svoite lue. Negovite vetuvawaToj nikogaπ ne gi izneveruva. Bog go qubeπeSvojot narod koj beπe rob vo Egipet. Moæebimnozina mislea deka Bog gi ima zaboraveno, none, Bog beπe reπil da go ispolni Svoetovetuvawe sprema niv. Toj Êe gi oslobodi. Tietrebaπe samo da Mu veruvaat.

Scena 1

(Zadnina so planini. Postavi gi figurite MC

20, MC 21, MC 24 i MC 25 - ovcite i Mojsej so

pastirskiot stap.)

Bog na Mojsej mu ja doveril zadaËata da goizvede Negoviot narod nadvor od Egipet. Bogmu vetil na Mojsej deka Êe bide so nego i dekaÊe gi izvede Svoite lue. Bog sakal Mojsej daMu veruva.

Bog saka i ti da Mu veruvaπ. Se seÊavaπli na naπata prva lekcija? NauËivme deka Bogvetil oti onie koi veruvaat vo Gospod Isus Êebidat oslobodeni od suroviot gopodar - grevot.Dali ti veruvaπ vo Gospod Isus Hristos?Negovite vetuvawa nikogaπ nema da bidatnaprazni. Ti moæeπ da si siguren deka eden denÊe bideπ na neboto so Nego, ako sega poveruvaπvo Nego.

Moæeπ li da se setiπ na nekoi od stra-vovite koi gi imal Mojsej, koga Bog mu kaæalda odi kaj faraonot?

"Ne sum dobar govornik" - rekol Mojsej. TojnauËil deka moæe da Mu veruva na Bog so tojproblem. Koj bil Boæjiot odgovor?

(Nakuso pokaæi ja figurata MC 29.)

16

"Tvojot brat Aron e dobar govornik. Jas Êemu dozvolam toj da zboruva, a ti so tvojot stapÊe gi praviπ znacite."

No kako Mojsej Êe uspee da go pronajdeArona? Pominalo mnogu, mnogu dolgo vremeotkako toj se sretnal so nekoj od negovoto semej-stvo. Vo toa vreme nemalo telefoni, nitu pakfaks-maπini za da im pomognat na lueto daostanat vo vrska. Ne postoela ni poπta kojamoæela da prenese pisma i kartiËki.

Bog povtorno mu pokaæal na Mojsej deka tojmoæe da Mu veruva. Gospod mu progovoril naAron i toËno mu kaæal kade da odi za da sesretne so Mojsej. Aron trebalo da patuva dolgo,od Egipet do Midijam. Ne mu trebala mapa - Bogbil so Aron i Toj go vodel.

Ako veruvaπ vo Gospod Isus kako vo tvojSpasitel od grevot, ti si Boæjo Ëedo i Tojvetuva deka Êe te vodi.

(UËitele: proËitaj Psalm 119:105.)

Kako Bog gi rakovodi Svoite Ëeda denes?Bog go koristi Svoeto Slovo, Biblijata.Biblijata nikogaπ nema da te upati na pogre-πen pravec. Ti moæeπ da Mu veruvaπ na Gospod.Toj Êe ti pokaæe kako da æiveeπ za da Muugodiπ Nemu namesto na tvojot star gospodar,grevot.

Scena 2

(Otstrani gi figurite. Postavi ja figurata

MC 30.)

Bog go vodel Arona do planinata Sinaj,kade πto Toj mu progovoril na Mojsej odgrmuπkata πto gorela. Sigurno bilo troga-telno da se vidi sredbata na braÊata otkakobile tolku dolgo razdvoeni. Siguren sum dekaMojsej imal mnogu praπawa πto sakal da gipostavi za negovoto semejstvo, no uπte povaæno,Mojsej trebalo da mu kaæe na Aron za prekra-sniot naËin na koj Bog mu progovoril. Moæebitoj mu rekol neπto sliËno na ova:

"Oh, Arone, vistinskiot Bog na naπitepredci mi progovori od edna grmuπka kojagoreπe, tokmu na ovaa planina. Ti treba dazboruvaπ za mene. A jas Êe go upotrebam pastir-skiot stap za da pravam znaci taka πto luetoÊe ni poveruvaat."

Ako ti si momËe ili devojËe koj Go imaHristos kako svoj Spasitel, dali ti sakaπ Bogda ti progovori na toj naËin? Da moæeπ toËnoda znaeπ πto da napraviπ! Bog navistina mu seobratil na Mojsej na ovoj poseben naËin, notogaπ site drugi lue trebalo da go posluπaatMojsej. Tie bile zavisni od nego za da go doznaatBoæjiot pat.

Denes, sekoe momËe ili devojËe koe Go poz-nava Isusa kako Spasitel i Gospod vo nivniotæivot, vo sebe go nosi Boæjoto Slovo. S¡ voBiblijata e od Bog i e za tebe. Meutoa, ako sakaπda znaeπ πto kaæuva Bog, moraπ redovno i sekojden da ja Ëitaπ Biblijata. Mora da razmisluvaπza nea, i so Boæja pomoπ da go æiveeπ toa πtogo piπuva vo tvojot sekojdneven æivot.Zapomni, toa e Boæjo Slovo i zatoa moæeπ da‹ veruvaπ.

Mojsej i Aron trebalo da Mu veruvaat naGospod da gi vodi.

Scena 3

(Opπta zadnina. Otstrani gi figurite.

Postavi gi figurite MC 25, MC 29 i MC 31 -

Aron i Mojsej so stapot.)

Moæebi koga braÊata trgnale na dolgiotpat nazad kon Egipet, Aron Mu kaæal na Mojsejs¡ za nivnoto semejstvo. Sigurno Aron sakal dadoznae za æivotot na Mojsej vo Midijam, πtopravel tie 40 godini? Zarem ne misliπ dekamnogu od vremeto πto go imale go pominale vorazgovor i razmisluvawe za ogromnata rabotaπto Bog im ja doveril.

Tie trebalo da gi ubedat Izraelcite dekaBog gi ispratil da go oslobodat Negoviot narodod Egipet! Trebalo da otidat kaj faraonot i da

17

mu kaæat da go puπti Boæjiot narod. Kako natoa Êe reagira faraonot? I togaπ trebalo dagi izvedat site Izraelci od Egipet i da giodvedat vo novata zemja.

Mojsej i Aron znaele deka treba da veruvaatvo Gospod so seto svoe srce, zatoa πto samo Tojmoæel da go natera faraonot da go oslobodiIzrael. Samo Gospod moæel da gi odvede vonovata zemja.

I ti treba da veruvaπ vo Gospod so setosvoe srce. Samo Toj moæe da te oslobodi odropstvoto na grevot. Dobro e da se setiπ kakoGospod Isus go pobedi grevot so toa πto umrena mestoto na greπnikot, na Golgota, i kako pakvoskresna od mrtvite. Samo ako veruvaπ voNego, moæeπ sekoj den da go æiveeπ na naËinna koj ti go veli vo Negovoto Slovo. Zarem ne eprekrasno da se znae deka Gospod nikogaπ nemada te napuπti i deka Negovite vetuvawa sesigurni!

Scena 4

(ObiËna zadnina. Postavi ja figurata MC 32

- Izraelcite.)

Sigurno imalo mnogu vozbuduvawa meunarodot koga ovie dvajca pristignale vo Egipet.

"Zarem onoj stranec so Aron ne e onoj kojæiveeπe vo palatata kako princ?"

"Zarem toj ne se obide da ni pomogne so toaπto ubi EgipÊanec?"

"Zoπto e sega pak tuka?"

"Dali e toj naπiot osloboditel?"

Mojsej i Aron gi sobrale vodaËite na Izra-el zaedno. Aron zboruval vo imeto na Mojsej.

"Bogot na vaπite predci mu se pojavil naMojsej. Toj gi videl vaπite maki vo Egipet. Bogvetil deka Êe ve izvede od Egipet vo dobra zemjavo koja ima mnogu hrana."

"Dali e ova vistina?" - se praπuvale lueto."Posle sive ovie godini dali navistina Êe go

napuπtime ova uæasno mesto?" Na vodaËite imbilo teπko da poveruvaat.

Se seÊavaπ li na znacite koi Bog mu gi dalna Mojsej za lueto? Toj go frlil stapot na zemja.Toj stanal zmija! Povtorno ja fatil zmijata zaopaπkata i taa pak stanala drvo! Mojsej ja sta-vil svojata raka vo nametkata, i koga ja izvadiltaa bila pokriena so lepra. Koga pak ja stavilrakata pod nametkata i ja izvlekol, leprata janemalo! Misliπ li deka vodaËite poveruvaledeka Bog mu zboruval na Mojsej, otkako gi videleËudata? Da, tie poveruvale.

"No i jas Êe poveruvam ako moæam da vidamtakvi Ëuda!" Dali si misliπ taka? Ti si slu-πnal deka Gospod Isus moæe da te spasi i da tigo promeni æivotot, no se somnevaπ.

"Kako moæam da znam deka moæam da Muveruvam? Kamo i jas da vidam znaci i Ëuda kakoπto videle Izraelcite!"

Pogledni okolu sebe - na neboto, plani-nite, moreto. Seti se na site razliËni vidoviæivotni i rastenija vo ovoj svet. Zarem nemoæeπ da Mu poveruvaπ na Onoj Koj e tolkumoÊen πto go sozdal seto ova okolu tebe? Ajdezaedno da go proËitame Jovan 3:16.

(UËitele, proËitaj go stihot.)

Seti se na Gospod Isus, Boæjiot edinstvenSin, Koj umre na krstot za da gi spasi greπ-nicite kako tebe. Kolku mnogu Bog Go qubeπeSvojot Sin, a sepak go dade za ti da moæeπ dabideπ spasen. Ti nema da vidiπ znaci kako onieπto Bog mu gi dal na Mojsej za Izraelcite, nokako moæeπ da se somnevaπ vo Onoj Koj napra-vil tolku mnogu za tebe? Zarem ne e podobro dapoveruvaπ?

Izraelcite im poveruvale na Mojsej i naAron, no kako Êe bide so faraonot?

Scena 5

(Zadnina od palata. Postavi gi figurite MC

25, MC 29, MC 31 i MC 33 - Mojsej so pastir-

skiot stap, Aron i faraonot.)

18

Mojsej i Aron hrabro zastanale i progo-vorile pred egipetskiot car. ©to li mu rekle?


"Vaka veli Gospod, Bog izraelov: 'Puπtigo narodot Moj...'. "

Kako reagiral faraonot?


"Koj e, za da go posluπam glasot Negov, ida gi puπtam sinovite izraelovi? Ne Go pozna-vam Gospod, nitu Êe go puπtam Izrael."

Faraonot bil naluten. Ovie lue im pre-Ëele na robovite da rabotat na gradbata! ©tonapravil toj?

(UËitele: proËitaj 2 Kniga Mojseeva 5:6-7.)

"I im zapoveda faraonot na nadzorniciteza rabota nad narodot i na nastojnicite negovi,i reËe: 'Otsega na narodot nema da mu davatepleva za pravewe tuli ... Neka odat sami da sisobiraat pleva.'"

©to mu rekol Bog na Mojsej?

(UËitele: dozvoli im na decata da odgovorat.)

Mojsej Go posluπa Bog. Toj veruvaπe dekaBog go vodel da gi oslobodi lueto i da odi kajcarot, a sepak, æivotot na Izraelcite stanaluπte poteæok! Nivnata rabota sega bila mnogupoteπka, zatoa πto trebalo sami da ja sobiraatplevata koja se koristela vo praveweto tuli, asepak da napravat ist tolkav broj na tuli kakoi porano.

Dali Bog pogreπil? Ne. Bog nikogaπ negreπi. Dali Bog moæel da gi oslobodi Svoitelue od ropstvoto vo Egipet? Da. Toj ja imalsilata da gi oslobodi. Moæe li nekoj da se setina lekcijata od minatata nedela? Koj moæe daja dovrπi reËenicata? "Boæjite patiπta se ...(sovrπeni)."

Meutoa, nie vidovme deka Boæjite pa-tiπta se poinakvi otkolku naπite.

Mnogu, mnogu godini otkako Mojsej umrel,Gospod Isus doπol na ovaa zemja. Negovitesledbenici Mu veruvale. Tie bile sigurni dekaToj e Mesijata ispraten od Bog. Tie bile mnoguzbuneti i preplaπeni koga Gospod Isus bilfaten, osuden i raspnat! Kako moæelo da sesluËi toa? Izgledalo kako Gospod da ne uspealvo Svojata namera. No podocna razbrale. Gospod

Isus Hristos trebalo da strada i da umre mestogreπnicite, taka πto sekoj Koj Êe poveruva voNego da bide osloboden. Ova bil Boæjiot sovrπenplan. Otkako Gospod Isus voskresnal odmrtvite tie go razbrale seto toa, tie sfatile,no vo isto vreme im bilo mnogu teπko i bilemnogu zbuneti.

Boæjiot narod vo Egipet bil zbunet. Mnoguteπko mu bilo da prodolæi da veruva.

(Postavi gi figurite MC 33 i MC 34 - carot

i vodaËite.)

Nekoi od niv otiπle kaj faraonot.

(UËitele: proËitaj 2 Kniga Mojseeva 5:15b - 16a.)

"Zoπto postapuvaπ taka so slugite tvoi?Pleva ne im se dava na slugite tvoi, a pak ni seveli: 'Pravete tuli.' I ete, gi tepaat slugitetvoi."

Dali faraonot se soæalil nad niv? Ne!

(UËitele: proËitaj 2 Kniga Mojseeva 5:17 i 18.)

"No toj im odgovori: 'sedite bez rabota, nerabotite, pa zatoa velite: 'Da odime da Muprineseme ærtva na naπiot Bog.' Zatoa segaodete, rabotete, pleva nema da vi se dava, a tuliÊe predavate vo odreden broj.'"

Scena 6

(Opπta zadnina. Postavi gi figurite MC 25,

MC 29, MC 31 i MC 34 - Mojsej, Aron i

vodaËite.)

Otkako Mojsej i Aron zaminale od pala-tata, evrejskite vodaËi poËnale da vikaat po

19

niv: "S¡ e zaradi vas! Bog neka ve kazni za sitenaπi maki!"

"No zoπto me obvinuvaat mene? - sigurnose praπuval Mojsej. Beπe mnogu neËesno. Zaremlueto ne veruvaa vo Boæjoto vetuvawe da gioslobodi?

Misliπ li deka Mojsej se Ëuvstvuval obes-hrabren? Toj znael deka Mu e posluπen na Bog,a sepak izgledal deka s¡ ne odi kako πto treba.

Dali i ti se Ëuvstvuvaπ taka? Si poveruvalvo Gospod Isus za da stane tvoj Spasitel, isekojdnevno æiveeπ za Nego, no tokmu sega ti emnogu teπko. Dali imaπ problemi doma?Moæebi tatko ti ja zagubil rabotata i seganemate dovolno pari duri ni da si gi platitesmetkite. Moæebi majka ti i tatko ti te obvi-nuvaat za neπto πto ne si go napravil. I togaπse praπuvaπ zoπto Bog dozvolil da se sluËiseto toa ako Toj e tolku golem i moÊen?

Dali imaπ problemi vo uËiliπteto? Daliti e teπko da bideπ poinakov? Dali drugitedeca ti se smeat koga nema da sakaπ da gledaπnekoi sliki vo spisanie, ili pak koga ne simnogu zainteresiran za najnovite muziËkihitovi?

©to napravil Mojsej? Go napravil ona πtoi ti moraπ da go napraviπ. Mojsej razgovaralso Bog.

Scena 7

(Zadnina kako soba. Postavi ja figurata MC

35 - Mojsej koj se moli.)

(UËitele: proËitaj 2 Kniga Mojseeva 5:22 i 23.)

"Gospodi, ti se molam, Gospodi, zoπto govovede vo nevola ovoj narod i zoπto me ispratimene? Oti, otkako izlegov pred faraonot iprogovoriv vo Tvoe ime toj uπte poloπopostapuva so ovoj narod, i Ti ne go izbavinarodot Svoj."

Koj beπe Gospodoviot odgovor?

(UËitele: proËitaj 2 Kniga Mojseeva 6:2b, 6.)

"Jas sum Gospod ... zatoa pojdi i kaæi im nasinovite Izraelovi, velejÊi: 'Jas sum Gospod,Êe ve izvedam od egipetskoto nasilstvo, Êe veizbavam od ropstvoto nivno, Êe ve spasam vasudirajÊi so silna raka i so sud golem.'"

Mojsej moæel da Mu veruva na Gospod. Ilueto od Izrael moæele da Mu veruvaat naGospod. Negovoto vetuvawe deka Êe gi oslobodinemalo da bide naprazno. I ti moæeπ da Muveruvaπ na Gospod. Ako denes ne si spasen, uπtesega, moæeπ da poveruvaπ vo Gospod Isus soseto svoe srce za Toj da te oslobodi od ropstvotona grevot. Seti se na negovoto vetuvawe: "AkoSinot ve oslobodi, navistina Êe bidete slo-bodni" (Jovan 8:36).

Ako Go znaeπ Gospod Isus kako tvoj Spasi-tel od grevot, togaπ veruvaj Mu sekoj den za dati pomogne doma, so tvoite prijateli, nauËiliπte. Negovite vetuvawa kon tebe nikogaπne se zaludni.

"Ne beπe naprazen nieden zbor od sitedobri zborovi, πto gi govoreπe za vas Gospod"(Kniga Isus Navin 23:14.)

SluËaj za diskusija

(Vo slednata dramatizacija vkluËi nekoe

povozrasno dete ili pak pomoπnik.)

(Robert razgovara sam so sebesi.)

"Zoπto se neπtata tolku teπki? Go qubamGospod Isus, Toj e moj Spasitel no mi e tolkumnogu teπko. Na uËiliπte ima deca koi mamati prepiπuvaat, i jas se iskuπuvam da gonapravam istoto. A i doma ne e niπto podobro.Sestra mi postojano se podbiva so mene i menarekuva "svetec". Imam tolku mnogu proble-mi! Ponekogaπ mi se Ëini deka duri i Bog menapuπtil."

(Potoa Robert Ëita od Biblijata. Na glasËita od Pogovorki 3:5-6, a potoa ja navednuvaglavata i tivko se moli.)

(UËitele: porazgovaraj so decata.)

1. Zoπto beπe Robert zbunet?

2. Toj napravi dve mudri neπta. Koi bea tie?

3. ©to mu kaæa Bog?

Ako i ti se Ëuvstvuvaπ kako Robert, togaπrazgovaraj so mene otkako Êe zavrπi ovoj Ëas.Ostani na mestoto koga drugite deca Êe sizaminat. Togaπ zaedno moæeme da vidime πto

20

veli Boæjoto Slovo za tvojot problem i togaπmoæeme zaedno da se molime za nego.

A moæebi ti ne si kako Robert, zatoa πtonikogaπ ne si poveruval vo Gospod Isus kakovo tvoj Spasitel. Togaπ najgolemiot problemvo tvojot æivot e tvojot grev. Ako sakaπ darazgovaraπ za toa kako da staneπ hristijanin,togaπ poËekaj otkako Êe zavrπi Ëasot.


1. Koj e Onoj πto sekogaπ gi ispolnuva svoitevetuvawa? (Gospod.)

2. Zoπto Bog nikogaπ ne zaborava na svoitevetuvawa? (Bog ne moæe da laæe; Toj kon-trolira sî.)

3. Od kade znael Aron kade da se sretne sosvojot brat Mojsej? (Bog go vodel.)

4. Kako Bog ni go pokaæuva Negoviot pat zanaπite æivoti? (Preku Negovoto Slovo,Biblijata.)

5. Kakvi znaci mu dal Bog na Mojsej za da imgi pokaæe na lueto od Izrael? (Stapot naMojsej stanal zmija; negovata raka bilapokriena so lepra; vodata koja ja isturilvrz zemjata stanala krv.)

6. ©to mislele Izraelcite otkako Mojsej iAron zboruvale so niv i im gi pokaæale ovieznaci? (Tie poveruvale deka Bog navistinagi ispratil.)

7. ©to rekol faraonot koga Mojsej i Aron mukaæale deka toj treba da gi puπti Izra-elcite? ("Nema da gi puπtam.")

8. ©to napravil faraonot πto uπte poveÊeim go oteænal æivotot na Izraelcite? (Tojnaredil veÊe da ne im se dava pleva za pra-vewe tuli. Tie trebalo samite da ja sobi-raat, i sepak da napravat isto onolku tulikako i porano.)

9. Kogo go obvinile Izraelcite za nivniteproblemi? (Mojsej i Aron).

10. ©to saka Bog da napravat Negovite Ëedakoga vo nivnite æivoti Êe dojdat teπkotiii problemi? (Da Mu veruvaat.)

11. ©to napravil Mojsej koga lueto poËnaleda go obvinuvaat deka im go napravilæivotot uπte poteæok otkolku porano?(Toj Mu se obratil na Gospod.)

12. Kakov odgovor mu dal Gospod na Mojsej? (Jassum Gospod, Jas Êe gi izvedam decata naIzrael od Egipet.)

21

»etvrta lekcija

Mojsej ja gleda Boæjata sila


1. PouËuvaj go stihot za napamet Jovan 8:36 napoËetokot od programata. Dodeka pouËu-vaπ, odvreme - navreme navraÊaj se na prvatalekcija i obidi se od decata da gi izvleËeπslednive neπta:

a) ©to e toa grev.

b) Primeri za grevot.

v) Oti site se vinovni deka zgreπileprotiv Bog.

g) Kaznata πto ja nosi grevot.

Moæeπ da upotrebiπ i pesna, kako naprimer: "©to go briπe mojot grev" za da gizasiliπ poukite vo odnos na grevot.

So toa πto Êe go upotrebiπ stihot za napa-met i spomnatata pesna za da gi potsetiπdecata za prethodnite pouki vo vrska sogrevot, ti Êe imaπ dobra osnova zaËetvrtata lekcija.

2. Prvite devet kazni nad Egipet se spomnatisamo nakuso. Ako napravevme poinaku,lekcijata Êe beπe premnogu dolga. Akosakaπ da dodadeπ poveÊe detali, Êe moralekcijata da ja podeliπ i da ja pouËuvaπvo tekot na dve sedmici.

Bibliski tekst

2 Kniga Mojseeva 7:1 do 12:51

Centralna vistina

Bog moæe da te oslobodi.

Primena

Za nespasenite deca: Pobaraj od Gospod Isus date spasi od Boæjiot sud i da te oslo-bodi od vlasta na grevot.


PoËetok

"Nema da gi puπtam!"

Razvoj na nastanite

1. Kaznata so krvta! (CV)

2. Kaznata so æabite, voπkite, muvite.

3. Kaznata nad æivotnite; Ëirevi.

4. Kaznata so gradot; skakulci.

5. Kaznata so temninata! (CVN)

6. Poslednoto predupreduvawe do faraonot.

7. Podgotovka na pashalnoto jagne! (CVN)

8. Umiraat prvorodenite. (CVN)

9. Kulminacija: na Izraelcite im e zapovedanoda si odat. (CVN)

10. ZakluËok: izleguvaweto! (CVN)

Vizuelni pomagala

Figurite MC 36 do 53. Povtori gi MC 25,MC 28, MC 29 i MC 31. Ako sakaπ moæeπ dakoristiπ obiËna zadnina, kako i onaa napalatata.

Stih za napamet

Jovan 8:36: "I taka, ako Sinot ve oslobodi,navistina Êe bidete slobodni."

Scena 1

"Nema da gi puπtam Izraelcite!" Ova bilodgovorot πto faraonot postojano go povtoruval.

(Zadnina od palata. Postavi gi figurite MC

25, MC 28, MC 29, MC 31, MC 33 i MC 36-39 -

zmiite, Aron i Mojsej so nivnite stapovi,

kralot i EgipÊanite.)

22

Mojsej pred carot gi pokaæal znacite πtogi primil od Bog. Zarem faraonot ne moæel davidi kolku e moÊen Bog? Toj i negovite luemnogu stradale koga Gospod ja pretvoril rekataNil vo krv. Ribite umrele. Nemalo voda za piewe,pa duri i vodata vo Êupovite vo samite kuÊi, sepretvorila vo krv! ©to rekol faraonot?"Nema da gi puπtam da zaminat!"

Scena 2

(ObiËna zadnina. Postavi gi figurite MC 40

- 48 kako πto Êe pouËuvaπ - kaznite.)

Moæebi Izraelcite mislele deka niπtone moæe da go ubedi faraonot. Tie nikogaπnema da bidat slobodni! No zgreπile. Gospodmoæel da gi oslobodi, no Toj go predupredilMojsej deka toa nema da se sluËi s¡ do onoj mo-ment dodeka faraonot ne uvidi kolku velik imoÊen e Bogot na Izrael. ©to napravil Gospod?


Æabi! Milioni æabi! Gi imalo nasekade.Po æabite doπle voπki, a potoa i muπi-

Ëki! Site i s¡ bilo pokrieno so niv.

"∆e ve puπtam da si zaminete", rekol farao-not koga Bog ja ispratil kaznata so muπiËkite,no otkako Gospod gi trgnal muπiËkite, tojreπil da ne go ispolni svoeto vetuvawe.

Togaπ faraonot povtorno ja videl BoæjatamoÊ, zatoa πto Gospod ispratil bolest vrz siteæivotni koi im pripaale na EgipÊanite.Faraonot prodolæil da odbiva da gi oslobodiIzraelcite, i zatoa Bog ispratil straπni ranivrz lueto i nivnite æivotni.

Potoa doπla edna straπna bura so grad, apotem ogromen broj skakulci. ©to napravilfaraonot? Toj odbil da gi puπti Izraelciteda si odat!

Bog ispratil i devetto predupreduvawe.Ovojpat temnina ja pokrila celata zemja.

Kolku li samo stradale EgipÊanite poraditoa πto faraonot ne sakal da go posluπa Gospod,a najloπoto trebalo da dojde!

Moæeπ li da se setiπ na prvata lekcijakoja ja nauËi za Mojsej? Koj moæe da mi go kaæeimeto na suroviot gospodar koj vladee nadæivotite na maæite i æenite, momËiwata idevojËiwata? (Grevot.)

Grevot vo naπiot svet donese golemo stra-dawe. Koi se nekoi od straπnite neπta πto sesluËuvaat poradi grevot? (Vojni, bolesti, smrt.)

Se seÊavaπ li oti najloπoto neπto e dekagrevot gi uniπtuva naπite æivoti i n¡ spre-Ëuva da Go zapoznaeme i da Go qubime Bog? Edenden grevot moæe da predizvika ti zasekogaπ dabideπ odvoen od Bog, na edno mesto na kaznanareËeno pekol.

Se praπuvaπ li: "Moæe li nekoj da meoslobodi od ovoj straπen gospodar i da me spasiod straπnata kazna πto ja nosi grevot? Sluπnigi zborovite na Gospod Isus.

(UËitele: proËitaj Jovan 8:36.)

"I taka, ako Sinot ve oslobodi, navistinaÊe bidete slobodni."

Sakaπ li da se oslobodiπ, no ne si sigurenπto treba da napraviπ? Moæebi si pobaral odGospod Isus da te spasi, no ne si siguren dekaToj toa go napravil. Vo sekoj sluËaj, te molamdojdi i razgovaraj so mene po sobirawevo. Samodojdi i sedni ovde napred koga drugite deca Êesi zaminat i jas Êe znam deka ti Êe sakaπ darazgovaraπ so mene. Togaπ zaedno Êe vidimeπto veli Biblijata.

Ovoj surov gospodar, grevot, ne saka dabideπ sloboden. Sam ne moæeπ da se oslobodiπnikogaπ. Zarem ne e prekrasno da se znae dekaGospod moæe da te oslobodi!

Faraonot ne sakaπe Izrael da bide slobo-den. Izraelcite ne moæea da se oslobodat samite.Nivniot Bog im veti deka Êe gi oslobodi i Tojbeπe reπen da go stori tokmu toa.

Scena 3

(Zadnina so palatata. Postavi gi figurite

MC 25, MC 29, MC 31, MC 33 i MC 36.)

23

Mojsej otiπol kaj faraonot so poslednotopredupreduvawe od Gospod.

(UËitele: proËitaj 2 Kniga Mojseeva 11:4-6.)

"Vaka veli Gospod: 'Na polnoÊ Êe pominamniz Egipet, i Êe umre sekoj prvoroden vo zemjataegipetska, od prvorodeniot sin faraonov kojtrebaπe da sedne na prestolot negov, do prvoro-deniot sin na sluginkata, koja se naoa vo vode-nicata, i prvorodeniot dobitok. I Êe stanepiskot golem po celata zemja egipetska kakoπto uπte nemalo nitu nekogaπ Êe go ima.'"

No πto Êe stane so Izraelcite? Bog reËedeka tie Êe bidat zaπtiteni. Sigurno faraonotnema da saka ova da se sluËi! Sigurno sega Êe gipuπti Izraelcite. No ne, negovoto srce bilotolku stvrdnato πto toj ne sakal da gi oslobodi,tuku Gospod trebalo da gi oslobodi Svoite lueod ropstvoto. Faraonot trebalo da ja vidimoÊnata Boæja sila na straπen naËin.

Vo isto vreme, Boæjiot narod se podgotvu-val da go napuπti Egipet. Mojsej i Aron im gikaæale upatstvata od Gospod koi trebalo dabidat ispolneti, ako sakale da go izbegnat sudotkoj doaal vrz Egipet i da bidat oslobodeni.©to trebalo da napravat?

Scena 4

(Edno pogolemo dete, ili nekoj pomagaË neka

ti pomogne i proËita od 2 Kniga Mojseeva

12:3,4a,5a,6,7 i 13.)

"Na desettiot den od ovoj mesec sekoj nekazeme jagne ... Po edno na dom."

Ako se vo domot pomalku za edno jagne, nekago zeme kaj sebe sosedot koj mu e najblizok ...

A jagneto da vi bide zdravo, maπko, beznedostatok na edna godina... I Ëuvajte go do Ëeti-rinaesettiot den od ovoj mesec. Togaπ celiotsobor Izraelov neka go zakole vo prikveËerina.

I neka zemat krv od nego i neka gi poprska-at obata dovratnika i pragovite na kuÊata vokoja Êe go jadat.

A krvta Êe vi bide znak na kuÊite, vo koiÊe bidete tamu, i koga Êe vidam krv, Êe veodminam, pa nema da ima pomeu vas pomor, kogaÊe ja porazam zemjata egipetska."

Trebaπe da umrat jagniwa za lueto odIzrael da bidat spaseni od smrtta i da bidatoslobodeni od ropstvoto. Toa e prekrasna slikana Boæjiot plan da gi spasi greπnicite kakotebe i mene od sudot πto naπiot grev go zaslu-æuva, i da n¡ oslobodi od ropstvoto na grevot.

Kakvo trebaπe da bide jagneto? Trebaπeda bide bez nikakva maana. Biblijata go nareËeGospod Isus "Jagne Boæjo". Vo Negoviot æivotnemaπe niπto loπo. Toj nikogaπ ne zgreπi,nitu vo mislite, nitu so zborovi, nitu pak sodejstva.

Nikoj drug ne moæe da n¡ spasi od grevot,zatoa πto site zgreπile, site bile neposluπnikon Bog. Samo sovrπeniot bezgreπen BoæjiSin moæeπe da bide jagneto koe trebaπe daumre za da n¡ spasi i da n¡ oslobodi.

Scena 5

(Postavi go krstot.)

Gospod Isus Hristos, Koj ne prekrπi nitueden zakon, beπe osuden i za Nego bea kaæanimnogu lagi. Surovi lue mu se potsmevaa i gotepaa. Najposle Toj beπe zakovan na krst kakoda beπe kriminalec. Tamu na Golgota Toj stra-daπe mnogu poveÊe otkolku πto nie moæeme darazbereme, a Negovata krv se prolea za nasgreπnite.

Zarem minatata nedela ne sluπna deka nemanikoj koj e posilen od Bog? Se praπuvaπ lizoπto Gospod ne go zapre seto toa da se sluËiso Negoviot edinstven Sin, kogo go qubeπetolku mnogu?

Gospod Isus beπe raspnat ne zatoa πto Bogne moæeπe da go spreËi toa, tuku zatoa πto Tojtolku mnogu go sakaπe svetot.

Grevot trebaπe da bide kaznet, za da seuniπti moÊta na grevot, i zatoa Bog, vo Nego-

24

vata Ëudesna qubov, go kazni Svojot sakan Sinna mestoto na greπnikot. Gospod Isus dobro-volno go dade Svojot æivot za da te spasi i date oslobodi od toj surov gospodar, grevot.

Zapomni, za da se spasat od smrtta i slobo-dno da zaminat od Egipet, Izraelcite moraleda mu bidat vo s¡ posluπni na Bog. Sekoj kojnemalo da bide posluπen, Êe ja dobiel istatakazna kako i EgipÊanite.

Scena 6

(Postavi gi figurite MC 49 do MC 51.)

Koga doπlo vremeto, Izraelcite bilepodgotveni. Nivniot Bog im vetil da gi spasi ida gi oslobodi. Tie Ëekale vo nivnite domovi.Vo prikveËerinata gi zaklale jagniwata. Togaπglavata na semejstvoto zemala malku od krvtaja poprskuvala od dvete strani na vratata i nadovratnikot, isto kako πto im bilo zapovedano.Jagneto bilo ispeËeno so gorki bilki, i bilpodgotven leb bez kvasec. Masata ne bila name-stena za udobno jadewe - ne, Izraelcite bileobleËeni i podgotveni vednaπ da trgnat na pat.Celiot obrok trebalo da se izede brzo. Niπtone smeelo da ostane do utroto.

Na polnoÊ, angel Gospodov pominal nizEgipet. Toj doπol da go ubie najstariot sin vosekoj dom. Ova bilo Boæjata kazna vrz luetovo Egipet. Meutoa, tamu kade πto bila po-prskana krvta od jagneto vrz vratata, site bilesigurni.

Vo Svoeto Slovo, Biblijata, Bog ni kaæuvadeka site ja zasluæuvaat negovata kazna zaneposluπnosta sprema Nego. I ti, i jas. Grevotkoj go kontrolira tvojot æivot vrz tebe Êe godonese Boæjiot sud. Toj sud e zasekogaπ dabideπ zaguben - odvoen od Bog. Bog, isto taka,vo Negovoto Slovo ni kaæuva za prekrasniotnaËin πto Toj go obezbedil za ti i jas da moæemeda bideme spaseni od toj sud i da bideme oslobo-deni od kontrolata na grevot.

Koj e Jagneto Boæjo?

©to se sluËilo so Negovata krv?

Koga Gospod Isus Hristos umre na krstot,Negovata skapocena krv go kupi naπeto spaseniei plati za kaznata πto nie ja zasluæuvame, zada se oslobodime od kontrolata na satanata igrevot. Ti moæeπ sosema da si siguren vo toabidej¿i Bog go voskresna Gospod Isus od mrtvite.

(Postavi go prazniot grob.)

Gospod Isus e zasekogaπ æiv!

©to treba da napraviπ? Ako sfaÊaπ dekasi vo straπna opasnost poradi grevot vo tvojotæivot togaπ moraπ da dojdeπ kaj Hristos. Nemavreme za razmisluvawe. Bog saka da dojdeπ uπtesega. Tokmu kade πto sediπ, ti moæeπ da Mukaæeπ na Gospod deka navistina ti e æal zatvojot grev i deka veÊe ne sakaπ da imaπ niπtoso nego. Togaπ blagodari Mu na Gospod Isusπto umre za tvojot grev i pobaraj Toj da te spasii da te oslobodi od kontrolata na grevot.

Vo Jovan 8:36 ni se veli: " I taka, ako Sinotve oslobodi, navistina Êe bidete slobodni."

©to se sluËilo so EgipÊanite? Oh, kakvipisoci se sluπale od nivnite domovi! Od najbo-gatiot dom vo zemjata do najsiromaπniot, nase-kade se sluπal pisok i taga zatoa πto umrelnajstariot sin, tokmu kako πto predupredilMojsej. Kolku e straπno da ne se posluπaatBoæjite predupreduvawa.

S¡ uπte bila noÊ koga faraonot gi povikalMojsej i Aron. ©to sakal toj?


Faraonot im rekol: "Stanete i odete si odmojot narod, i vie i decata na Izrael. I odete,sluæete Mu na Bog kako πto rekovte."

25

Scena 7

(Postavi gi figurite MC 32 i MC 53-Izra-

elcite.)

Izraelcite zele srebro i zlato, kako imnogu ubavi obleki. EgipÊanite im go dale setoona πto Izraelcite go pobarale i uπte poveÊe,πto bilo, samo za da gi izbrkaat od zemjata. Tiebile mnogu uplaπeni. Gi molele Izraelcite dasi zaminat, plaπejÊi se deka site Êe umrat!

Izraelcite zaminale tolku brgu πto durinemale nitu vreme da go ispeËat lebot koj goimale zameseno! Tie si go ponele testoto so niv.

Tie zaminuvale od Egipet. Zaminuvale odropstvoto. Bile sigurni, bile slobodni.

MomËiwa i devojËiwa, ve predupreduvam!Bog, Koj tolku go qubeπe svetot πto Go dadeSvojot edinstven Sin da umre za greπnite, nemoæe, a da ne go kazni grevot. Grevot πto gokontrolira tvojot æivot Êe go dovede vrz tebeBoæjiot sud, osven ako ne se svrtiπ kon GospodIsus Hristos. Bidi kako Izraelcite - nemavreme za zabavuvawe. Dojdi uπte denes, dojdi kajedinstveniot Koj moæe da te spasi i da teoslobodi.

"Vo Kogo imame otkup (sloboda) prekuNegovata krv, proπka na prestapite, sporedbogatstvata na Negovata blagodat" (Efeπanite1:7).


1. ©to im kaæal Bog na Mojsej i Aron πtotie trebaπe da mu prenesat na carot?("Puπti gi moite lue.")

2. Kako odgovoril faraonot? ("Koj e Gospod?Nema da gi puπtam Izraelcite.")

3. Koi se tie straπni kazni koi Bog gi pratilvrz Egipet? (Gi imalo devet: vodata sepretvorila vo krv, æabi, voπki, muπiËki,bolesti na æivotnite, rani vrz EgipÊanitei æivotnite, grad, skakulci i temnina.)

4. Koe bilo poslednoto predupreduvawe koemu bilo dadeno na carot? (Sekoj prvorodensin vo Egipet, od lueto i dobitokot Êeumre.)

5. Kako se zaπtitile Izraelcite od straπ-niot Boæji sud vrz EgipÊanite? (Zatoa πtoramkata od vratata na sekoj dom ja poprska-le so krv.)

6. Kakvo jagne trebalo da se ubie? (Jagne beznikakva maana.)

7. Kako ovie jagniwa n¡ potsetuvaat na GospodIsus? (Jagneto Boæjo koe beπe bez grevumre za da gi spasi greπnite.)

8. ©to mora da napraviπ za da bideπ spasenod Boæjiot sud za tvojot grev? (Veruvaj samovo Gospod Isus za Toj da te spasi. Negovatakrv beπe proleana za da plati za tvojotgrev.)

9. ©to se sluËilo na polnoÊ, za πto zboru-vavme vo naπata lekcija? (Bog go storilona πto rekol deka Êe go napravi i sekojprvoroden EgipÊanec, sin i æivotnoumrele.)

10. Faraonot gi povikal Mojsej i Aron. ©toim rekol? ("Odete! Ostavete gi moite lue.Zemete gi svoite deca, dobitokot i s¡ πtoimate.")

11. ©to im dale EgipÊanite na Izraelcite?(Srebro, zlato i obleka.)

12. Kako glasi stihot Jovan 8:36? ("I taka, akoSinot ve oslobodi, navistina Êe bideteslobodni.")

26

Petta lekcija

Triumfalnoto pominuvawe


1. PoveÊeto od poukite vo ovaa lekcija se zaspasenite deca. Zatoa e mnogu vaæno da seupotrebat drugite delovi na programata zada se pouËuvaat i nespasenite deca, kako ida kaæete deka ste dostapni za sovetuvawei razgovor so decata. Toa moæete da gonapravite so toa πto malku Êe ja spomnetelekcijata od minatata nedela, ili pak akopovtorno ja upotrebite pesnata "©to gobriπe mojot grev?"

2. Ovaa lekcija se odnesuva na ulogata naSvetiot Duh, koj dava sigurnost za spase-nieto. Za da se potsetat decata za liËnostai dejstvoto na Svetiot Duh, moæe da upo-trebite i nekoja pogodna pesna.

3. Ovaa lekcija sodræi primer na edno momËepo ime Stefan. Po nea ima nekoi praπawa.Odvojte si vreme da im dozvolite na decatada gi odgovorat praπawata i so niv disku-tirajte za odgovorite.

4. Po diskusijata moæebi Êe treba da upotre-bite uπte nekolku praπawa za povtorno dase vratite na raskazot; na pr.

a). ©to se sluËilo πto tolku giuplaπilo Izraelcite?

b). Dali na Izraelcite Êe im bilopodobro da ostanele vo Egipet?

v). ©to trebalo tie da zapomnat?

Bibliski tekst

2 Kniga Mojseeva 13:17-15:21

Centralna vistina

Bog nikogaπ nema da gi napuπti Svoitedeca.

Primena

Za spasenite deca: Veruvaj deka Toj e sekogaπso tebe.


PoËetok

Najposle slobodni!

Razvoj na nastanite

1. Bog gi vodi vo nova zemja. (CVS)

2. Stolb od oblak i ogan. (CVS)

3. Faraonot se podgotvuva za borba.

4. Izraelcite se uplaπeni i go obvinuvaatMojsej. (CVS)

5. Oblak gi pokriva EgipÊanite i tie se vomrak.

6. Vodite se razdeluvaat i lueto pominuvaatpo suvo. (CVS/CVN)

7. EgipÊanite se zbuneti.

8. Kulminacija: moreto se uriva vrz niv.

9. ZakluËok: lueto se spaseni. (CVS)

Vizuelni pomagala

Upotrebi gi figurite M 52 do 56. Povtorigi figurite MC 33 i MC 37.

Stih za pouËuvawe napamet

Evreite 13:5b: "Nikogaπ nema da te napuπ-tam, nitu Êe te zaboravam."

Scena 1

(Postavi gi figurite MC 52 i MC 53

Izraelcite.)

Najposle slobodni! Bog gi izvel Svoitelue od Egipet. PoveÊe od dva milioni Izra-elci - maæi, æeni i deca zaminale uπte dodekabil mrak. No πto sega? Bog gi oslobodil, nokade Êe odat? Kako Êe stignat tamu? Bog im

27

pokaæal na svoite lue deka ima golema moÊ,dodeka tie bile vo Egipet. Tie go videle straπ-niot Boæji sud izvrπen vrz EgipÊanite, kogatie ja iskusile Negovata qubov sprema niv. Asega tie Êe nauËat uπte poveÊe za svojot Bog.Toj gi izvel od Egipet, im vetil nova zemja ideka Êe gi odvede tamu. Tie trebalo da nauËatdeka nivniot Bog Êe bide sekogaπ so niv. Tojnikogaπ nema da gi napuπti.

Dali si pobaral od Gospod Isus Hristosda stane tvoj Spasitel i Gospod? Ako si gonapravil toa, togaπ si sloboden, grevot veÊene e tvoj gospodar i ti si siguren od kaznata πtoja zasluæuvaπ za tvojot grev. Znaeπ li dekaBoæjoto vetuvawe sprema tebe e isto taka:"Nikogaπ nema da te napuπtam nitu pak da tezaboravam"? (Evreite 13:5b)

Ti ne moæeπ da se spasiπ samiot, samoGospod moæe da go stori toa. Ti samiot ne mo-æeπ da æiveeπ hristijanski æivot, ti trebaGospod. Isto kako πto Toj beπe so Svojot narod,Izraelcite, taka Toj Êe bide so tebe na sekojËekor od tvojot pat niz æivotot. Negovotovetuvawe e "nema nikogaπ da te napuπtam".

Se praπuvaπ li kako moæeπ da znaeπ dekaGospod e so tebe? Kako znaele Izraelcite dekaGospod e so niv?

(Postavi go A - oblak).

Koga se razdenilo Izraelcite zabeleæaleeden Ëuden stolb od oblak. Biblijata veli dekaGospod bil vo oblakot. Preku noÊta oblakot sepretvoral vo ognen stolb koj im go pokaæuvalpatot. Sluπni πto veli Boæjoto Slovo:


"I ne se istavaπe pred siot narod stolbotod oblak - dewe, ni stolbot od ogan - noÊe."

Lueto moæele da vidat deka Gospod e soniv i deka nema da gi napuπti.

Denes Bog ne se pojavuva kako stolb odoblak ili ogan, no ako si Negovo Ëedo, i timoæeπ da bideπ isto tolku siguren deka Toj eso tebe. Kako? Koga poveruva vo Gospod Isuskako vo tvoj Spasitel, Negoviot Svet Duh dojdeda æivee vo tvojot æivot. Svetiot Duh ti pomagada znaeπ deka Gospod e so tebe. Toj ti dava mirvo srceto i sigurnost deka si Boæjo Ëedo.Meutoa, zapomni deka grevot ne saka da si odiod tebe, i deka satanata Êe se obide da te naterada se somnevaπ deka Gospod e navistina so tebe!Bog ti go dal Negoviot Duh i Negovoto Slovo.

Vo Negovoto Slovo gi imame vetuvawata koinikogaπ nema da se promenat. Toj veli: "Nemanikogaπ da te napuπtam". Ponekogaπ moæebinema da ti se Ëini deka Bog e so tebe, no ti goimaπ Negovoto vetuvawe. Veruvaj Mu!

Oblakot i ognot mu pokaæale na Izraeldeka Bog e so nego, a isto taka gi vodel po patotpo koj Bog sakal tie da odat. Iako tie bile samookolu sto i πeeset kilometri daleku od zemjatakoja Bog vetil da im ja dade, Bog gi povel popoinakov pat, za tie da ne mora da odat nizneprijatelska teritorija.

Scena 2

(Na eden agol od platnoto postavi gi figurite

MC 33 i 37 - carot i negovite upraviteli.)

No ajde da se vratime vo Egipet. Dali bilcarot s¡ uπte taæen poradi smrtta na negoviotsin i drugite deca koi umrele vo egipetskitesemejstva? Moæebi. No so sigurnost znaemedeka mu bilo mnogu æal πto gi izgubil svoiterobovi, Izraelcite.

(Otstrani gi figurite MC 33 i MC 37.)

Faraonot brgu ja sobral svojata armija iπestotini od svoite najdobri koli. Sekoja kolaja vleËele pet kowi i vrz nea se vozele dvajcaegipetski voini. Edniot ja vozel kolata, adrugiot bil vooruæen so meË i so πtit. Kraloti negovata koËija ja povele vojskata koga taatrgnala da gi brka Izraelcite.

Vo meuvreme, Boæjiot narod logoruvalblisku do moreto. Ovde bilo mestoto kade πtogi dovel Bog. Tie sigurno se Ëuvstvuvale mnogudobro - slobodni - patuvajÊi kon zemjata πtoBog vetil da im ja dade. Odednaπ se promeni s¡!Dali gi sluπnale kowskite kopita nastoticite kowi? Dali gi videle oblacite pravkoi gi podigala ovaa vojska? Moæebi vo tiπi-nata na pustinata tie duri i gi sluπnalevikotnicite na egipetskite voini!

Izraelcite bile preplaπeni. Bile fatenivo stapica! Od dvete strani imalo planini,moreto bilo pred niv i izgledalo deka nema

28

nikakva moænost za begstvo od armijata nafaraonot. Vo nivniot strav tie se svrtele konMojsej. "Zoπto ni go napravi ova? Moæevme daumreme i vo Egipet! Zoπto n¡ donese ovde za daumreme vo pustinava?"

Zarem tie mislele deka nema da ima teπko-tii ili opasnosti otkako Êe izlezat od Egipet?Zarem ti misliπ deka otkako Êe poveruvaπ voGospod Isus kako vo tvoj Spasitel s¡ Êe bidelesno? Misliπ li deka Bog Êe ti gi trgne siteproblemi? Ne! Bog ne vetuva deka Êe go storitoa. S¡ dodeka ti si vo ovoj svet Êe imaπproblemi. Misliπ li deka tvojot star gospodar,grevot, Êe ti dozvoli lesno da se izvleËeπ?Bidi siguren deka koga Êe se obideπ da æiveeπza Bog a ne za grevot Êe imaπ iskuπenija,somneæi i problemi. Moæebi neπto ti sesluËilo da te natera da kaæeπ, kako i Izra-elcite: "Porano mi beπe podobro - beπepolesno!"

Stefan se Ëuvstvuvaπe tokmu taka. Tojpoveruva vo Gospod Isus kako vo svoj Spasitel.Pred toa toj beπe Ëlen na edna banda, sekogaπpraveπe problemi vo uËiliπteto. Toj i nego-vite drugari gi tepaa pomaleËkite deca i im gozagorËuvaa æivotot na nekoi od uËitelite. NapoËetokot Stefan se Ëuvstvuvaπe dobro, no BogpoËna da dejstvuva vo negoviot æivot i toj sfatikolku greπen e samiot toj. Togaπ Stefanpobara Bog da mu prosti i ja postavi svojata veravo Gospod Isus. Negoviot æivot se promeni. TojveÊe ne beπe so taa banda i se obide da popravinekoi od neπtata πto gi imaπe napraveno. NapoËetokot nekoi od Ëlenovite na bandata mu sesmeeja. "Stefan navistina stanal svetec!" Simislea deka toa nema da potrae. Se nadevaa dekaStefan naskoro Êe bide pak so niv. Koga ova nese sluËi, togaπ tie se promenija. Stefansfatil deka sega tie go maltretiraa i mu sezakanuvaa!

©to misliπ, kako se Ëuvstvuvaπe Stefan?Dali Gospod go napuπti? Od kade znaete? DaliÊe mu beπe podobro ako ne poveruvaπe voGospod Isus Hristos? Kakov sovet bi mu dalevie?

(UËitele: ohrabri gi decata da ti gi dadat

odgovorite od ona koe dosega si go pouËuval.)

Dali Izraelcite tolku brgu zaboravijaπto napravi Gospod za niv? Toj gi oslobodi. Tojim veti nova zemja. Toj beπe so niv!

Mojsej rekol: "Ne plaπete se, stojte cvrstoi Êe vidite kako Gospod Êe ve izbavi denes.Gospod Êe se bori za vas. Vie samo treba da Muveruvate."

No kako moæele Izraelcite da pobegnat odarmijata na faraonot? Moreto bilo pred niv!Planinite im bile odlevo i oddesno! ©tomoæele da napravat? Ne moæele da napravatniπto osven da veruvaat vo Gospod Koj bil soniv. Zapomni, niπto ne e premnogu teπko zaGospod. Sluπaj πto im rekol Mojsej na lueto.

(UËitele: proËitaj 2 Kniga Mojseeva 14:13a i

14a.)

"Ne plaπete se, zastanete i Êe vidite kakoGospod Êe ve spasi denes... Gospod Êe se bori zavas."

Scena 3

(Otstrani go oblakot.)

Oblakot koj patuval pred niv sega se trgnali zastanal zad niv za da gi odvoi od egipetskatavojska. Oblakot go napravil denot mraËen zaEgipÊanite, a im dal svetlina na Izraelcitecela taa noÊ. Bog bil so Svojot narod.

(Postavi ja figurata MC 54 Mojsej.)

Gospod mu rekol na Mojsej da go ispruæistapot nad moreto. PoËnal da duva silen vetarkoj napravil pateka niz moreto. Vodata senatrupala od dvete strani kako golemi xidovi.Boæjiot narod veÊe ne bil faten vo zamka. NaËudesen naËin negoviot Bog mu obezbedi pat inaËin da pobegne od egipetskata vojska.

Kolku e moÊen Bog! ©to im vetuva ovojgolem Bog na Svoite Ëeda? "Nema nikogaπ date napuπtam." Prekrasno e koga se imaat rodi-teli i prijateli koi se griæat za vas, no iakotolku mnogu te sakaat, tie ne moæat da bidatpokraj tebe sekoja minuta, sekoj den i noÊ.Biblijata ni veli deka Bog nikogaπ ne spie.Toj postojano se griæi za Svoite Ëeda.

(UËitele: proËitaj Psalm 121:3.)

"Nema da zadreme Onoj, Koj te pazi."Naπite roditeli i prijateli se obiduvaat

da n¡ zaπtitat od loπi raboti, no ponekogaπse sluËuvaat neπta nad koi tie nemaat nikakva

29

moÊ. Zapomni, niπto ne e premnogu teπko zaGospod, i Toj e sekogaπ so Svoite Ëeda.

(Postavi ja figurata MC 55, Izraelcite.)

Sigurno na Izraelcite im izgledalo kakoson dodeka marπirale po suvo niz CrvenotoMore. Nivniot Bog go stori ova. Kolku e golemi moÊen Toj.

Hristijaninu, tvojot Bog e isto tolkumoÊen denes i e sekogaπ so tebe.

SfaÊaπ li kolku trebaπe da plati GospodIsus za ti da moæeπ da znaeπ deka Gospod e sotebe sekogaπ?

Biblijata veli deka grevot odvojuva od Bog.Toj go skriva Negovoto lice od nas. Koga GospodIsus viseπe na krstot siot naπ grev beπe vrzNego. Toj povika: "Boæe moj, zoπto me napuπti?"Bog ne moæeπe da gleda na Negoviot vozqubenSin, koga Toj vrz sebe ja zede kaznata πto nieja zasluæivme. Gospod Isus postrada so najstra-πna bolka od site - odvojuvawe od Bog - za oniekoi veruvaat vo Nego nikogaπ da ne bidatdaleku od Gospod.

Zarem ne e prekrasno da se znae deka GospodIsus e æiv. Toj napolno plati za grevot i e æivzasekogaπ.

Scena 4

(Bez figuri)

A πto stanalo so egipetskata vojska?EgipÊanite brzale po Izraelcite, no Gospod nebil so niv. Toj brzal protiv niv. Bog predi-zvikal zbrka vo samata vojska. Nivnite najdobrikoËijaπi gi zaglavile trkalata vo kalta.

"Ajde da se svrtime i da gi ostavimeIzraelcite! Bog se bori za niv!"

Mojsej go podignal stapot nad CrvenotoMore. Xidovite od voda koi Bog gi zadræuvaldodeka Izraelcite pominuvale se surnale vrzEgipÊanite, vrz nivnite kowi i koli. Nepreæiveal nitu eden EgipÊanec!

(Postavi ja MC 56 - Izraelcite i Mojsej.)

No sega site Izraelci bile od drugatastrana na Crvenoto More. Gospod Bog se borelza niv. Tie ja videle moÊta na nivniot Bog inauËile deka Toj sekogaπ Êe bide so niv. Moæeπli da kaæeπ: "Jas sum Boæjo Ëedo"? Moæeπ akoveruvaπ vo Isus Hristos deka Toj moæe da tespasi od grevot i da te oslobodi.

Moæeπ li da kaæeπ: "Nema zoπto da seplaπam"? Moæeπ ako si Negovo Ëedo zatoa πtoti go imaπ Negovoto vetuvawe: "Nikogaπ nemada te napuπtam nitu da te zaboravam" (Evreite13:5b).

Dopolnitelni aktivnosti

Nekoj od pomoπnicite neka raskaæe kakoimale iskustvo so Bog, koga Toj bil so niv vonekoja teπka situacija.

Predizvik za decata

Ohrabri gi decata koi go imaat primenoHristos kako Spasitel da napravat nekolkukopii od stihot za napamet (Evreite 13:5b).Potoa decata neka gi stavat ovie kopii vo svo-jata soba, uËiliπna torba, dnevnik, na svojatarabotna masa.

"Sekogaπ koga Êe se pojavi problem iliteπkotija i koga imaπ iskuπenie da se upla-πiπ, pogledni na ovoj stih, proËitaj go iblagodari Mu na Bog deka Toj e so tebe."


1 Kako Bog im pokaæal na Izraelcite dekaToj e so niv, preku denot i preku noÊta? (Sooblak preku denot, so ognen stolb prekunoÊta.)

2. ©to im vetuva Bog na Svoite Ëeda vo Evreite13:5? ("Nikogaπ nema da te napuπtam nituda te zaboravam.")

3. Kade gi odvel Bog svoite lue za da sevlogorat? (Blisku do moreto.)

30

4. ©to reπil da napravi faraonot otkakoIzraelcite go napuπtile Egipet? (Gisobral svoite najdobri vojnici, svoitekoli i kowi i trgnal po niv.)

5. Kako Izraelcite pokaæale deka ne veru-vaat vo Bog za Toj da im pomogne? (Tie muse æalele na Mojsej.)

6. ©to treba da napravat Boæjite lue kogaÊe se sooËaat so teπkotii? (Da prodolæatda veruvaat vo Gospod.)

7. Kako bile Izraelcite odvoeni i zaπti-teni od egipetskite vojnici? (Oblakot bilmeu niv.)

8. Kakvi bile upatstvata πto Bog mu gi dal naMojsej? (Da go ispruæi stapot nad moreto.)

9. ©to se sluËilo koga Mojsej go posluπalGospod? (Vodata se odvoila i se otvoril patniz samoto more.)

10. Kako moæel Gospod da go napravi ova? (Tojja ima seta moÊ.)

11. ©to se sluËilo so egipetskata armija kogase obidela da gi sledi Izraelcite? (Vodatase strupolila vrz niv.)

12. Zoπto Boæjite Ëeda ne treba da se plaπat?(Boæjoto vetuvawe deka Toj Êe bidesekogaπ so niv vaæi i denes.)

©esta lekcija

Lueto se æalat, Bog im go dava

potrebnoto

Predlozi za uËitelot

1. PouËuvaj ja bibliskata lekcija vo prviotdel od tvojot Ëas.

2. Pred krajot na Ëasot spomni gi dvete sluËkiza razmisluvawe. Ako imaπ pogolema grupadeca i dovolno pomoπnici, moæebi Êesakaπ da gi podeliπ decata vo pomaligrupi za da gi diskutiraπ so decata praπa-wata πto se tamu postaveni.

Bibliski stihovi

2 Kniga Mojseeva 15:22 - 17:7

Centralna vistina

Bog im vetuva na Svoite Ëeda da im go dadeseto ona πto im e potrebno.

Primena

Za nespasenite deca: poveruvaj vo Gospod Isusza tvojata najgolema potreba -prostuvaweto na grevot.

Za spasenite deca: veruvaj Mu deka Toj Êe giispolni tvoite potrebi.


PoËetok

"Zoπto n¡ dovede ovde?" (CV)

Razvoj na nastanite

1. Izraelcite se oËajni za voda.

2. Mara - vodata e gorËliva, lueto se æalat.

3. Mojsej vika kon Bog. Vodata stanuva slatka.(CVS)

4. Vreme za odmor kaj Elim. (CVS)

5. Glad vo pustinata. Lueto se æalat. (CVS)

6. Bog im zboruva na lueto preku Mojsej i imvetuva leb i meso. (CVS/CVN)

7. Kulminacija: potpoloπki i mana.

31

8. ZakluËok: Boæjiot narod moæe da veruvadeka Bog Êe mu go dade seto ona πto mu epotrebno. (CVS/CVN)

Vizuelni pomagala

Upotrebi gi figurite MC 57 do 67.Povtori gi figurite MC 29, MC 31, MC 52 iMC 53. Ako sakaπ moæeπ da upotrebiπ zadninakako voda, ili pak nadvoreπen planinskipejzaæ.

Stih za uËewe napamet

Rimjanite 8:32: "Onoj Koj ne Go poπtedi nisopstveniot Sin, tuku Go predade za site nas,kako ne Êe ni podari i s¡ drugo zaedno so Nego?"

Voved

"Zoπto n¡ dovede ovde? Go mrazam ovamesto! Ne poznavam nikogo! Mnogu mi beπepodobro kade πto æiveevme porano" - im seæaleπe Robert na negovite roditeli. Toj seËuvstvuvaπe mnogu osamen i sekoj den so stravodeπe na uËiliπte.

mojsej - teach kids · 2015. 3. 19. · maπkite deca se dobredojdeni, no za maleËkite devojËiwa...

Documents