1

REVIJA, S KATERO SE ZABAVAM IN RAZISKUJEM SVET

TEST

Novi prijatelji

ww

w.m

ladi

nska

.com

/moj

plan

et •

MES

EČN

IK, Š

T. 1

• S

EPTE

MBE

R 20

09 •

LET

NIK

5 •

3,4

7 €

za

naro

čnik

e v

šoli,

3,7

2 €

za

naro

čnik

e na

dom

u, 4

,10

€ v

pro

sti p

roda

ji

PosterPoster

Dr. VetkoDr. VetkoJaguar

1REVIJA, S KATERO SE ZABAVAM IN RAZISKUJEM SVET

Jaguar

6666

divje živali

77

OSEB NA IZ KA ZNI CARed: zveri (Carnivora)Družina: mačke (Felidae)Vrsta: Panthera oncaŽivljenjsko okolje: Srednja in Južna AmerikaTeža: do 160 kilogramovDolžina: do 190 cm, z repom še 45–75 cm večLeglo: do 4 mladiči

Življenjska doba: v divjini do 15, v ujetništvu do 23 letStatus: Zavarovana vrsta

Muc, ki se vode ne boji Če imaš doma mucka, dobro veš, da prav nič ne mara vode. Vse mačke so take. Vse? Kje pa! V Srednji in Južni Ameriki se po vlažnih gozdovih potika jaguar, ki mu voda ni prav nič zoprna. V vodi pleni žabe, želve, ribe in manjše aligatorje. Kot odličen plavalec je nevaren tudi vidram, močvirskim pticam in tapirjem. Lovi, kadar se mu ponudi priložnost.

Jaguar in človekStare indijanske kulture so jaguarja zelo spoštovale. Ta čudovita in močna zver jim je pomenila boga noči in gospodarja podzemlja. Tudi jaguar spoštuje člove-ka. Na nenaseljenih območjih se ob na-ključnem srečanju s človekom umakne. Z varne razdalje si čudno bitje, ki hodi po dveh nogah, radovedno ogleda. Ob prometnih in naseljenih rekah pa jaguar premaga plašnost. Ne preženeta ga niti hrup niti ogenj. Čeprav je strašna zver, med plenjenjem domačih živali ubije le eno. Tako je močan, da lahko odvleče odraslega konja, vendar ga moč ne va-ruje pred človekom. Ogrožen je zaradi lepega kožuha. K sreči je lov nanj prepo-vedan. Kljub zakonski prepovedi lova pa ga človek kar naprej ogroža in omejuje s poseganjem v njegov življenjski prostor.

Močan ugrizJaguar po moči komajda zaostaja za ti-grom. Tako kot vse velike mačke tudi jaguar svoj plen z globokim ugrizom v grlo zaduši. Pri ubijanju je jaguar razvil tehniko, značilno le zanj. Z dolgimi pod-očniki plen pokonča z ugrizom skozi te-mensko kost na lobanji med ušesi. Tudi jaguarjevo rjovenje je posebno. Bolj je podobno kašljanju, mijavkanju, godrnja-nju in stokanju. Z oglašanjem opozarja na svoj teritorij, ki ga zaznamuje tudi z urinom in praskami na drevju.

Kje živi in loviJaguar živi v vlažnih gozdovih rečnih do-lin, vendar to ni njegovo edino življenj-sko okolje. Najdemo ga tudi v grmičastih pokrajinah, med močvirskim trstičjem in v tistih pokrajinah, ki mu s travo in skalami ponujajo dobro zavetje pri lovu. Velikokrat preži na plen v zasedi na dre-vesu. Na drevju se zadržuje tudi med poplavami oziroma ob visokem stanju vode ali pa se takrat preprosto izseli in zamenja življenjski prostor.

Je izredno hitra zver s čokatim, močnim, a gibčnim telesom. V naravnem okolju ga prikrije kožuh varovalne barve. Z ostrimi, dolgimi kremplji in močnimi čeljustmi napade celo anakondo.

Velik in težekJaguar zraste v dolžino od 1 metra do 1,9 metra. V višino zraste do 76 centimetrov. Čeprav lahko tehta od 36 do 160 kilogramov, zaradi teže ni nič manj gibčen in ohrani odlične reflekse. Ima močan rep, ki zraste od 45 do 75 centimetrov. Nekateri so črne barve. Samice so manjše od samcev.

888

Kožuh s cvetlicamiJaguarja krasi kožuh, ki je zgoraj rdečkastorumen, spodaj in po notranji strani nog pa belkast. Glavna značilnost njegovega kožuha so črne lise po celotnem telesu. Lise imajo obliko nepravilnih podkev, kolobarjev oziroma rozet, ki so rumenkastordeče in črno obrobljene. V sredini rozete je pika črne barve. Zaradi rozet, ki spominjajo na cvetove, se jaguar zlije z naravo in je težko opazen. Na spodnji čeljusti ima še črn madež. Črne barve pa je tudi gornja stran uhlja.

999

FOTO

GRA

FIJE

: SH

UTT

ERST

OCK

Mladič se rad drži mameJaguarka po približno stotih dneh brejosti skoti enega do štiri mladiče. Najbolj pogosto se skotita dva mladička. Ob rojstvu so tudi jaguarji slepi in nebogljeni kakor vsi mucki. Spregledajo po štirinajstih dneh. Eno do dve leti ostanejo z mamo, ki jih nauči preživeti v divjini in jih pogumno brani pred plenilci, samci jaguarji in celo pred lastnim očetom. Ko mine čas varnega zavetja in trde šole, mladiči mamo zapustijo. Mladi jaguarji so nomadi toliko časa, dokler si ne priborijo svojega teritorija, na katerem živijo samotarsko življenje. Le med parjenjem samec in samica kratek čas ostaneta skupaj.

… da je večina jaguarjev rdečkasto rumene barve z značilnimi rozetami na kožuhu? Nekateri jaguarji pa so čisto črni in se zdi, da nimajo rozet. Pogled na črnega jaguarja od blizu razkrije, da ima tudi on rozete, le da niso tako izrazite. Med jaguarji pa obstajajo tudi albini. Ti imajo bel kožuh.… da jaguarja pogosto zamenjamo z leopardom? Ločimo ju lahko po rozetah na kožuhu. Jaguarjeve so večje, redkejše, bolj temne in imajo drobne pege v sredini.... da sta od jaguarja večja le tiger in lev? Zato je jaguar največja velika mačka, ki živi v Ameriki.… da za jaguarja velja, da ima med velikimi mačkami izredno močan ugriz, če ne najmočnejšega? Plen ubije z ugrizom v lobanjo, predre pa lahko celo želvji oklep. … da so jaguarji, ki živijo v gozdovih, manjši in temnejši od tistih, ki živijo v bolj odprtih predelih?… da odrasli jaguar lovi tudi živali, težke do 300 kilogramov? Baje je neki jaguar osem metrov vlekel 360 kilogramov težkega bika.

FOTO

GRA

FIJA

: JO

HN

HAR

RISO

N

Krištof Dovjak

14

i elGorogrožene živali

Sredi goste afriške džungle, kamor le redko stopi človeška noga, se ob svitu prebudi skupina goril. Ker danes dežuje, so se odločile, da še malo podremajo. Vsaka je zvita v svojem gnezdu, ki so si ga prejšnji večer iz vej in listja spletle na tleh. Zdaj zaspano pogledujejo po gozdu in čakajo, da se dež poleže. Čez kakšno uro posije sonce in odpravijo se na zajtrk – na meniju je listje, sadje in stebla rastlin.

141414

VegetarijanciNa prvi pogled jim človek tega ne bi pripisal, ampak močne

in ogromne gorile so vegetarijanci. Kjer je okolje dovolj bo-

gato, se prehranjujejo s kar 200 različnimi vrstami rastlin

– večinoma takimi, ki so dosegljive s tal, saj plezanje po

drevesih ni njihova navada, tako kot je to pri drugih opicah.

Seveda potrebuje tako veliko telo tudi veliko hrane. Odrasli

samec lahko poje do 23 kg stebel, listov, sadežev in semen

na dan. Vendar pa ne živijo samo od rastlinske hrane – sku-

paj z listi in stebli pospravijo tudi kakšno gosenico, ličinko

ali polža, še posebej rade pa imajo mravlje.

151515

OSEB NA IZ KA ZNI CAStrokovno ime: Gorilla gorilla za zahodne gorile, Gorilla beringei za vzhodne gorileVišina: samci 185, samice 150 cmTeža: samci povprečno 160 kg, lahko pa celo 275 kg; samice od 70 do 110 kgSpolna zrelost: samci 15 let samice 10 letŽivljenjska doba: 35–40 let, v ujetništvu do 50 let

2009 –LETO

GORILE

… da gorile hodijo po členkih prstov na roki, ne po dlaneh?… da gorile le redko pijejo vodo, ker dobijo dovolj tekočine že iz rastlinske hrane?

30

plazilcizakaj? kako?podvodni svet

Solze svetega LovrencaUtrinki, učeno jim pravimo meteorji, so redni gostje nočnega neba, toda v nekaterih obdobjih v letu jih je znatno več kot običajno. V teh primerih govorimo o ro-jih utrinkov. Tedaj se zdi, kot da bi utrinki prihajali iz ene točke na nebu. Znanih je več deset takih rojev, ki se vsako leto pojavijo okoli enakega datuma. Nekate-ri so bolj skromni, saj porodijo vsega pet utrinkov na uro, drugi so bolj bogati in lahko ob določenem času vidimo tudi do sto utrinkov na uro. Najbolj znan mete-orski roj so Perzeidi, ki mu pravijo tudi Solze svetega Lovrenca. Največ utrinkov tega roja je namreč okoli desetega avgusta oziroma na dan svetega Lovrenca. Spoznali boste, da so za meteorske roje odgovorni nekateri kometi, ki frčijo okoli Sonca, za Perzeide pa komet z imenitnim imenom Swift-Tuttle.

Noci utrinkov astronomija

38

Leta 1833 je meteorski roj Leonidov, ki ima višek 13. novembra, izbruhnil v pravi dež utrinkov. Slikarja Jauslin in Vollmy sta dogodek tudi zabeležila.

FOTO

: ESO

ILU

STRA

CIJA

: DAM

IJAN

STE

PAN

ČIČ

31

Noci utrinkov

3939

Poleti je lepo ležati pod jasnim nočnim nebom in gledati zvezde. Ste opazili, da se vsake toliko med njimi zasvetijo tudi utrinki? Marsikdo verjame, da mu te svetle sledi lahko izpolnijo skrite želje. Vprašanje, ali res, a to ste lahko preverili v nočeh med 11. in 13. avgustom, ko se na nebu vsako leto prižge še posebej veliko utrinkov.

Po njegovem naj bi meteorite vzdigovali močni vetro-vi, utrinki pa naj bi bili suhi in vroči hlapi, ki se dvi-gujejo z Zemlje in se v določenih okoliščinah vžgejo. Ta razlaga je dolga stoletja obveljala za edino pravil-no. Kar težko je verjeti, da je šele leta 1794 nemški fizik Ernst Chladni postavil pravo teorijo o nastanku utrinkov. Prepričan je bil, da se utrinki pojavijo tedaj, ko v ozračje priletijo kamenčki oziroma drobni prašni delci. Zaradi velikih hitrosti, s katerimi priletijo v ozra-čje, naj bi se ti delci segreli do visokih temperatur in se tako vžgali. Njegove trditve so po dveh letih tudi potrdili, ko so prvič zanesljivo izmerili višino in hitrost utrinkov.

Kako nastanejo?Še dolgo po tem odkritju je ostalo nepojasnjeno, kaj je izvor prašnih delcev v vesolju. Nekateri astronomi so trdili, da prihajajo iz kraterjev na Luni. Uganko pa je leta 1866 rešil italijanski astronom Giovanni Schia-parelli, ki je dobro poznal poti nekaterih kometov okoli Sonca. Odkril je, da je meteorski roj Perzeidov povezan s prehodom kometa Swift-Tuttle, ki se v bližino Sonca vrne vsakih 130 let.

Davna pričevanja?Perzeidi pa ne navdušujejo le sodobnih ljubi-teljev nočnega neba, saj obstajajo več tisoč let stari zapisi njihovih opazovanj. Najstarejši ohra-njeni zapisi opazovanj utrinkov so starodavni. Stari kitajski in egipčanski astronomi so že 2000 let pred našim štetjem omenjali te pojave. V ki-tajskih kronikah od leta 651 pred našim štejem do leta 1900 je okoli 6000 opisov utrinkov. Stara ljudstva so še bolj kot utrinki zanimali meteoriti, kamni, ki priletijo z neba. Že grški učenjak Dio-gen je štiristo let pred našim štetjem menil, da ti na Zemljo prihajajo iz vesolja. S tem pa se ni strinjal najpomembnejši filozof tistega časa in njegov sodobnik – Aristotel.

Komet McNaught, ki je mimo Zemlje brzel leta 2007, je imel res veličasten rep.

Vsako poletje je na našem nebu videti veliko utrinkov.

FOTO

: ERN

O B

ERKO

/NAS

A

40

test

Novo šolsko leto prinese nove obraze – nove učitelje, nove sošolce, morda celo novo šolo. Seveda pa se

z neznanimi ljudmi srečujemo tudi drugod. Kako se znajdeš med njimi? Se tudi ti počutiš kot lipov bog

in se takrat, ko drugi razposajeno klepetajo, držiš ob strani? Ali si prvi, ki v krogu neznancev prebije

led? Reši test in ugotovi, kako hitro sprejmeš nove ljudi.

48

Novi prijatelji

1.1. V trgovini je degustacija nove vrste čokolade:** Prepričam mamo, da gre z mano pokusit kak košček.* Poženem se k stojnici in se bašem, dokler me mama ne odvleče stran.*** S kotičkom očesa opazujem stojnico in cedim sline.

3.3.

2.2. Na igrišču zagledaš skupino vrstnikov, ki jih še nisi videl:*** Izberem vrtiljak, ker na njem ni nikogar. Delam se, da jih ne vidim.* Takoj grem k njim: »Živijo! Gremo tekmovat, kdo dlje skoči z gugalnice?«** Postopam v bližini in jih opazujem. Čakam, da me povabijo k igri.

V razred pride nov sošolec. Z družino se je preselil z drugega konca države:* Takoj grem k njemu in ga povabim, naj sedi v moji klopi.** Njegovo narečje je hecno, a se potrudim, da bi ga razumel.*** Kakšne čudne resice pa ima namesto frizure?!

4149

Seštej zvezdice ob izbranih odgovorih. Rezultati:

ILU

STRA

CIJE

: DAM

IJAN

STE

PAN

ČIČ

7–11 * MagnetSi pravi magnet za nove ljudi. Klepetavo pri-stopiš k njim in jim daš občutek, da jih spre-jemaš, zato se ob tebi hitro sprostijo. To je prijetna lastnost, ki odpira srca ljudi. Pazi le, da te prišleki ne bi vzeli zgolj kot nekoga, s katerim premostijo zadrego, potem te pa za-vržejo. In novincev tudi sam ne začni zane-marjati, saj jih s tem lahko prizadeneš.

12–16 *Zlata sredinaNisi med prvimi, ki neznanca ogovorijo, ven-dar s tem vseeno nimaš težav. Najprej raje malo potipaš, kako in kaj, in prebijanje ledu prepustiš drugim. Trudiš se, da novinca bolje spoznaš. Ko se enkrat prepričaš, da je vreden tvojega zaupanja, postaneš njegov trdni za-veznik, ki bo tvojo podporo le stežka izgubil. Lepo; zmerna previdnost je zdrava lastnost.

17–21 *Tesno prijateljstvoNajbolje se počutiš ob prijateljih, ki jih že dolgo poznaš, saj veš, kaj lahko od njih pri-čakuješ in kako naj se vedeš v njihovi družbi. Pravzaprav imaš pravih prijateljev malo, ste pa zato toliko bolj povezani. To veliko šteje. Vseeno pa lahko kdaj premagaš tremo in prvi ogovoriš neznance – večinoma ne grizejo, pa še nove prijatelje lahko dobiš.

Barbara Jarc

Novi prijatelji

5.5. Starši ti predlagajo, da bi se vpisal na plavanje. Tvoja prva misel:*** Zoprno mi je, ker ne bi nikogar poznal, zato rečem, da nočem na plavanje.** Plavanje imam rad. A kako se bom ujel z vrstniki?* Super, plavanje obožujem, pa še nove ljudi bom spoznal!

4.4. Starši te razveselijo z novico, da boš dobil bratca/sestrico:* Komaj čakam! Ko bova kaj ušpičila, bova vsaj dva kriva.*** Ojoj, pokličite štorkljo, gotovo je zgrešila naslov!** Če mali ne bo zavzel moje sobe, bo najbrž čisto znosen.

7.7.

S prijateljem sta ves čas tičala skupaj, zdaj pa se je priselil nov sosed in prijatelj veliko časa prebije z njim:*** Vsiljivec zoprni! Če le morem, na račun prišleka pripomnim kakšno pikro.* Predlagam, da gremo vsi trije na sladoled. Včasih se tudi sam napotim k sosedu.** Najprej se mi zdi, da novinec meša štrene. A če je všeč prijatelju, je gotovo v redu.

6.6.

S starši se sprehajaš po parku. Starejša gospa na vrvici vodi kodra. Pse imaš zelo rad:** Gospo povprašam: »Ga smem pobožati?« Ko dovoli, se raznežim.*** Zelo si ga želim pobožati. Ker ne zinem nobene, psiček odide.* Planem h kužku, ga začnem mečkati in pobrskam po žepu za priboljški.