mojca rebec

KULTURNO-RAZISKOVALNI CENTER MATINEGA KRASA

Mojca Rebec

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Diplomantka

MOJCA REBEC

Diplomsko delo

K U LT U R N O - R A Z I S K O V A L N I C E N T E R M A T I N E G A K R A S A

Idejni projekt revitalizacije ruevin gradu kolj pri Famljah in njegove oje okolice

Mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a

Somentor: asist. Rok nidari u.d.i.a.

Konzultant za konstrukcijo: mag. Toma Habi, univ.dipl.in.grad.

Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: oktober, 2004

Leto in kraj izdelave diplomskega dela: Ljubljana, 2012/2013

KULTURNO - RAZ ISKO VALNI CENTER MATINEGA KRASA - Idejni projekt revitalizacije ruevin gradu kolj pri Famljah in njegove oje okolice Mojca RebecUniverza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. somentor: Rok nidari, u.d.i.a. l. vpisa: 2004/2005 l. izdelave diplom. dela: 2012/13 3

KAZALO

0 POVZETEK 4

1 UVOD 5

2 O RAZISKOVANJU IN ZNANOSTI 6

3 O KONSERVATORSKIH PRISTOPIH K OHRANJANJU RUEVIN 7

4 IRI OKVIR 8Naravne danostiUstvarjene danostiNaravna in kulturna dediina prostoraZgodovinski pregled

5 OJI OKVIR IN LOKACIJA 20Analize obmoja obdelaveZgodovinsko ozadje in razvoj gradu koljFamljeDruge toke kulturne dediine v Famljah

6 TEORETSKA IZHODIA 35Ohranjanje stavbne dediineKulturni turizem Znanstveni turizemIzhodia urejanja

7 PROGRAM 39Programski potencial prostoraIzbor programaAnalize referennih primerov

8 DANANJE STANJE 47Ruevine gradu koljArheoloko najdie - gradie Graek

9 IDEJNA REITEV 49LokacijaZasnova krasoslovne une potiZasnova prometa in gibanja obiskovalcev po obmojuZasnova ureditve ruevin gradu kolj

10 RISBE 63ira situacija M 1:5000Oja situacija M 1:500Tlorisi M 1:200Prerezi M 1:200Fasade M 1:200Fasadni pas M 1:20Fotografije makete

11 ZAKLJUEK 77

12 VIRI IN LITERATURA 78


0 POVZETEK

Prostor Parka kocjanskih jam in njegovega vplivnega obmoja, ki sega vse do Snenika, je preet s kulturno in naravno dediino. Skoraj

na vsakem koraku se sooamo s pestro paleto krakih pojavov, s katerimi je oje obmoje parka preeto. kocjanske jame, najpomembneji

podzemeljski pojav na Krasu in v Sloveniji ter eden najpomembnejih jam na svetu, so bile sprejete v Unescovo dediino leta 1986.

Zavedanje vodstva parka, da prostor izkazuje neizmeren potencial, poasi vodi v irjenje ponudbe in v navezavo programa iz strogega sredi-

a parka na sosednje vasi v vplivnem obmoju. V prihodnosti se nartuje ureditev Muzeja rudarstva na Primorskem v nekdanjem kompleksu

premogovnika Adria v Famljah ter ureditv info centra nad vasjo.

Navezava ponudbe na prostor arheolokega najdia Graek in na ruevine gradu kolj bi odprla nove razvojne monosti. Novi Kulturno

- raziskovalni center matinega krasa bi bil nosilec in medij za predstavitev raziskovalne dejavnosti krasoslovja. Skual bi odgovoriti na

problem negospodarnega ravnanja drave s propadajoim grajskim fondom, neprepoznavanja kvalitet grajske dediine ter aktivno vkljuiti

okolike vasi in prostor naravne dediine v ponudbo Parka kocjanskih jam.

Kljune besede: kolj, Famlje, Graek, raziskovalni center matinega krasa, revitalizacija in prezentacija ruevin, irjenje ponudbe Parka

kocjanskih jam.foto: Kalman, M. vir: www.fobija.net


1 UVOD

Tema

Revitalizacija ruevin grajske dediine v trajnostno oblikovano arhitekturo z novo raziskovalno namembnostjo. S krasoslovno uno potjo

se povee kulturno-raziskovalni center, arheoloko najdie na blinji vzpetini in vas Famlje, kjer se z v starih strukturah zagotovi prostore

za nastanitev obiskovalcev. Diplomska naloga obravnava obmoje ruevin gradu kolj in blinje okolice Famelj, ki se nahajajo vzhodno od

obmoja Parka kocjanskih jam.

Oris problema

ira okolica izbrane lokacije (Vremska dolina) skriva v svojih rodovitnih poljih in na vzpetinah bogato kulturno, tehnino in naravno dedi-

ino, ki bi jo bilo vredno prezentirati in vkljuiti v trajnostno vizijo razvoja tega obmoja. Prav koda je, da ruevine gradu kolj s sredine

16. stoletja ostajajo le e kontura nekdaj mogone prostorske dominante tudi zaradi negospodarnega ravnanja drave s kulturno dediino

dravnega pomena. Zaradi geografske odmaknjenosti obravnavanega prostora od regijskih centrov se ta prostor ne razvija, pa eprav se

nahaja v neposredni bliini in na obrobju Regijskega Parka kocjanskih jam.

Namen in cilj diplomskega dela

Idejna reitev revitalizacije ruevin gradu kolj skua z umestitvijo novega kulturno raziskovalnega programa in ureditvijo oje okolice rue-

vin raziriti dejavnosti iz ozkega okvira Parka kocjanskih jam na vplivno obmoje parka. Obenem eli vzpostaviti novo turistino toko, ki

omogoa trajnostni razvoj podeelja in oivitev ruevin. Naloga je le kot nov korak v asu in ivljenju ruevine.

Metoda dela

Ruevine, lokacijo in ambient je potrebno obravnavati kot zakljueno samostojno celoto, hkrati pa jih navezati na ojo in iro okolico.

Z umestitvijo novega Kulturno-raziskovalnega centra matinega Krasa se prostor oivi, prostorska dominanta se zopet vzpostavi. Z naseljem

se povee s krasoslovno uno potjo ter pripadajoimi nastanitvenimi kapacitetami v blinji vasi Famlje. Turistina ponudba PJ se raziri,

dislocirana enota raziskovalne institucije dobi svoje prostore v najatraktivnejem delu ire dostopnega dela parka. Naloga je le nov korak

v asu in ivljenju ruevine.foto:Porl J., 2004


2 O RAZISKOVANJU IN ZNANOSTI

Raziskovanje je panoga za katero bi teko rekli, kje v zgodovini ima pravzaprav svoj zaetek. loveka je narava oblikovala v zvedavo in ra-

dovedno bitje, ki stremi vedno za neem novim, e neodkritim. Njegovo najpomembneje odkritje o naravi je, da jo lahko sam znanstveno

preuuje s pomojo poskusov in opazovanj.

Zaetki znanosti so bili e pri starih Grkih in Kitajcih, ki so veliko prispevali k vedenju o astronomiji. Grki so denimo izraunali obseg Zemlje,

Indijci so izumili tevilski sistem, ki ga uporabljamo e danes, Maji so znak za nilo V asu srednjega veka se znanost ni razvijala tako

zelo, saj je bilo akademsko znanje namenjeno le duhovnikom, ki so bili sposobni tudirati o filozofskih nazorih v latinini.

V novem veku pa se pojavi empirina metodologija, ki ni bila ravno v skladu s cerkveno ideologijo. S Kopernikovo knjigo o vesolju pa se

zane obdobje moderne znanosti, saj utemelji pomembnost metode in preproste razlage.

Znanost si je poasi mukoma utirala pot in v 17. stoletju zaela doivljati svoj razcvet. Odkrili so celico, definirali gravitacijo in mehaniko,

iz alkimije se je razvila kemija in definirali so naravo svetlobe Z industrijsko dobo se je ta proces samo e pospeeval vse do danes, ko

sta nae preivetje in napredek odvisna od nje.

Znanost pa je vedno potrebovala prostor, v katerem lahko deluje, se razvija in ie nova spoznanja. Prvi prostor znanosti je bila predhodnica

sodobne univerze - Platonova filozofska Akademija, katere naloga je bil razvoj podroij naravoslovja, teorija drave in umetnosti. Kasneje, ko

so zaeli raziskovati tudi podroja materialnega sveta, se je znanost preselila v prve laboratorije kjer so svoja predvidevanja varili in meali

prvi alkimisti.

Danes si razvoja ne moremo predstavljati brez znanosti in raziskovanja. V Sloveniji imamo veliko raziskovalnih ustanov in znanstvenih fun-

dacij, ki skrbijo za njen obstoj, napredek, znanstveno misel in umetniko ustvarjalnost.

V Sloveniji je najvija nacionalna znanstvena ustanova Slovenska akademija za znanost in umetnost, ki deluje e od leta 1938. Z njeno po-

mojo se je s asom ustanovilo ve pomembnih raziskovalnih ustanov: Intitut Joef tefan, Kemijskega intituta, Znanstvenoraziskovalnega

centra SAZU in e prenekaterih. Pod okriljem ZRC SAZU-ja deluje 18 intitutov, med katerimi je tudi Intitut za raziskovanje Krasa v Postojni.

Skoraj polovica Slovenije je po geoloki sestavi krake in prav tukaj se je zaelo razvijati krasoslovje, ki je ime Kras poneslo v svet in dalo

imenu mednarodni pomen. Prednost, da se je veda o krasoslovju izoblikovala prav na tleh, prepredenih s krakimi pojavi in posebnimi

naravnimi danostmi, je Intitut uveljavila kot eno najpomembnejih mednarodnih krasoslovnih sredi.

Celovito krasoslovje zahteva poglabljanje znanja o nastanku in razvoju krasa, njegovem povrju in jamah, ki ga votlijo, ter o vodah, ki se

pretakajo skozenj in ga oblikujejo, kot tudi o zgodovini krasoslovja.

(vir: http://izrk.zrc-sazu.si/#v)

Na intitutu delujejo razni raziskovalci, ki pokrivajo podroja geografije, geologije, fizike, kemije in biologije. Njihova uspenost pa je po-

gojena tudi z monostjo pristopanja k raziskovalnem delu na terenu, laboratorijskih preuevanj in raunalnikih analiz. Interdisciplinarnost

jih povezuje v celoto in daje osnovo za mednarodno uspenost.

Kraki svet nad in pod zemljo je privlaen za turistini obisk z razlinih vidikov, saj predstavlja poseben geomorfoloki, geoloki, bioloki,

zgodovinski, kulturoloki, arheoloki in paleontoloki laboratorij. Jame so v nekaterih primerih celo edini vir zapisov preteklega geolokega

dogajanja in zato privlana mesta tevilnih raziskav. (Vir: http://www.razvojkrasa.si/si/turizem/89/article.html, citirano 21.01.2013)

Iz tega vidika bi bi k uspenosti krasoslovnega intitutta gotovo pripomogla tudi manja dislocirana enota Intituta za raziskovanje Krasa, ki

bi v sebi gostila razne znanstvenike, ki obasnim obiskovalcem ter skupinam olarjev in tudentov na principu delavnic in eksperimentov

priblia znanstveno panogo. Lokacija v samem nedrju prvih speleolokih raziskovanj, v Parku kocjanskih jam, bi bila gotovo dobra osnova

izobraevanje mladih znanstvenikov in odlina izkustvena predstavitev krasoslovja iri javnosti.

Alkimist, David TeniersPlatonova akademija znanosti kot jo je upodobil Michelangelo

obe fotografiji vir: http://www.b92.net/sport/saradnici/kuti.php?yyyy=2012&mm=01&nav_id=572614

vir: http://www.sazu.si/

http://kids.britannica.com/comptons/art-122059/The-Alchemist-by-the-17th-century-Flemish-painter-David-Teniers http://www.arthistoryspot.com/wp-content/uploads/2010/01/platos-academy-michelangelo.jpg


3 O KONSERVATORSKIH PRISTOPIH K OHRANJANJU RUEVIN

Vpraanje, kako pristopati k ohranjanju, varovanju in upravljanju ruevin je kompleksno in ponuja neteto monih reitev, kolikor je tudi

posameznih primerov. Pred posegom je potrebno vedeti, kako se jih bo vkljuilo v sodobno ivljenje, kakna je monost za revitalizacijo ru-

evin in kako se bo urejalo z vzdrevanjem. Vse to izhaja in analiz okolja, v katerem se ruevine nahajajo, monosti, ki jih ira okolica ponuja

ter iz potreb lastnikov in lokalne skupnosti. Postati bi moralo samoumevno, da mora konservatorski pristop upotevati znaaj ruevin, saj se

le tako lahko obravnava ruevine kot iv organizem, ki ga je izoblikovala patina asa, izpostavljenost vremenskim razmeram, povezanost z

naravnim okoljem in sposobnost komunikacije.

Prav znaaj pa je element, ki ga je vredno najbolj varovati, saj je ravno znaaj najvekrat rtev pretirane pozornosti in skrbi za ohranitev

ruevine. Zidovje z zgodbo, ki mu je odvzeta dua. Zatorej ni pravo vpraanje kateri konservatorski pristop je najprimerneji (utrditev zidov

ali sodobna intervencija). Vpraati se moramo, s katerim primernim pristopom nam bo uspelo utrditi materialno substanco in hkrati ohraniti

identiteto in sposobnost komunikacije z okoljem.

Sinonim za angleke in irske pokrajine so ruevine, kot estetski element oblikovane ruevine. To je tudi verjetno najstareji nain pre-

zentacije ruevin. Izhaja iz 18. stoletja, ko se je razvil nov krajinski slog, ki je skual posnemat naravni videz pokrajine s hkratnim novim

oblikovanjem. Ruevine starih opatij so tu bile dobrodoel estetski element.

Drugi pristop je zeleni pristop, ki spotuje okolje in simbiozo, ki jo je ruevina vzpostavila s asom. Cilj pristopa je ohranjanje biotske ra-

znovrstnosti in hkrati ohranjanje in konsolidiranje ruevin z minimalnimi posegi. Tukaj gre tudi za nadzorovano ohranjanje naravnega okolja,

kar pomeni da se redn odstranjuje vse invazivne grmovnice in nezaeljene rastline.

Tudi v Sloveniji se s strategijo trenja in razvoja kulturnega turizma kot turistine panoge skua vkljuiti tudi nepremino kulturno dediino.

Vendar se tu pojavlja problem, ker v Sloveniji tega nihe ne poskua triti. Vsemu navkljub pa se ogromno ruevin v poletnih mesecih

prelevi v prijetna prizoria glasbenih dogodkov, koncertov, predstav, srednjevekih dni S svojo oarljivostjo se zveer prelevijo v prijeten

ambient z dodatno kvaliteto.

Sodobni arhitekturni posegi v ruevine pa e vedno ostajajo predmet polemik in sporov, vendar bolj aktualni z vidika revitalizacije ruevine.

Skuajo vpeljati uporabno vrednost, ki bo tudi trajneja reitev in jamstvo za trajnostno upravljanje dediine in ojega okolja.(povzeto po: Krofl, A, 2012)

Primer zelenega pristopa - Wigmore castle Primer sodobnega pristopa - Blencowe hall

Primer krajinskega pristopa - Giardini di Nimfa Primer krajinskega pristopa - Fountains Abbey http://farm8.staticflickr.com/7126/7414158848_5238f71d0c_b.jpg http://originalcomposition.files.wordpress.com/2012/09/fountains-abbey-1.jpg

http://www.castlewales.com/wigmore.html http://www.grahamknorman.co.uk/#/blencowe-hall/4549488470


1 km

lokacija

Ljubljana

Divaa

1 km

lokacija

Ljubljana

Divaa

4 IRI OKVIR

NARAVNE DANOSTI

Geomorfoloke znailnosti Krasa

Kras je nizka karbonatna planota (200 do 500 m nad morjem), ki se razteza med Trakim zalivom in Vipavsko dolino. Na jugozahodu ga

omejujeta Traki zaliv in nizka flina pokrajina, s severozahoda pa ga obroblja Furlanska ravnina. Preko 600 m (nadmorska viina) visoko

flino hribovje louje Kras od pokrajine Pivke. Proti jugovzhodu se Kras dobro loi od flinih Brkinov in doline Reke, le proti karbonatni

iariji, Podgorskemu Krasu in Materijskemu podolju, je prehod neopazen. Planota Kras se razteza od jugovzhoda proti severozahodu okoli

46 km dale, v tej smeri pa je tudi nagnjena, od Lokve na 450 m n. m. do Doberdoba na 98 m n. m. V irino meri do okoli 15 km in zavzema

okoli 440 km2.

Kras sodi k Sredozemlju in ima sredozemsko podnebje, na katerega pa vpliva lega dale na severu in nadmorska viina. Poletja so vroa in

suha, zime pa dokaj hladne z mrzlim severovzhodnikom burjo. Najve deja pade jeseni. V osrednjem delu Krasa, v Komnu, ki je le deset

kilometrov oddaljen od morja, je na viini 290 m povprena letna temperatura 12C. Koliina padavin je relativno velika saj dolgoletna

povpreja gibljejo med 1400 in 1650 mm na leto.

Kras se deli na ve morfolokih enot: grievnat svet oziroma brda - Vrhpoljska, Taborska, Gabrka, Volnika in Trsteljska ter planotast svet

Divaki Kras, Senoeki Kras, Komenski Kras, Kostanjeviki Kras, Doberdobski Kras in Nabreinsko Bazoviki ravnik.

Prirejeno po: Geopedia 2012, http://www.geopedia.si Renelj, str 98, 2008


Velika dolina v kocjanskih jamahAnaliza reliefa Rodovitna vrtaa

Zaradi topnosti krakih kamnin in geolokih nezveznosti v njih, velike koliine padavin ter dotokov alogenih vod z obrobnih nekarbonatnih

kamnin so se tu razvile tevilne znailne povrinske in podzemne krake oblike, raziskovanje katerih je pomembno za razumevanje geoloke,

hidrogeoloke in klimatske dinamike, ne samo Krasa, temve tudi irega obmoja.

V drobnem je Kras razlenjen s tevilnimi zaprtimi krakimi depresijami. Prevladujejo vrtae, tevilne so tudi udorne vrtae, doli, suhe

doline in kopasti hribi. Povrje je pogosto kamnito, saj tanka tla niso sklenjena in kamenja ne prekrivajo v celoti. Drobne krake oblike so

nastale na povrini skal zaradi korozije vode ob stiku s kamnino. Na goli skali nastajajo znailni kraki pojavi: kavnice, lebii, kraplje.

Obmoja kaotino razlenjenih manjih kamnov imenujemo tudi gria.

Najpogosteje krake kotanje so vrtae, med katerimi so najpogosteje do deset metrov globoke in do 50 m iroke. Obiajno so njihova

poboja podobno kamnita kot okolika kraka pokrajina, v dnu pa je do nekaj metrov ilovice in tal. Ker so bila na Krasu tla prisotna pogosto

le v dnu vrta, so tam pogoste njive. Dna vrta so izravnali, s poboij pa odstranili kamenje in ga pokopali ali zloili v suhe zidove. Dna vrta

so pogosto izrabili tudi kot vodne zbiralnike kale.

Veliko veje kot vrtae so udorne vrtae, ki jih na Krasu pogosto imenujejo dol. Nastale so z dolgotrajnim ruenjem stropov vejih podze-

mnih votlin in nakazujejo tokove podzemnih rek, ki zruen material v raztopini odnaajo pro. Obiajno imajo strma poboja in celo navpine

stene. Veje udornice na Krasu so globoke od 50 do 200 m in iroke do nekaj 100 m, njihova prostornina pa dosega do ve milijonov m3.

Najve udornic najdemo blizu ponorov Reke pri kocjanskih jamah ter med Lipico in Seano, kjer jih povezujemo s podzemnim tokom Reke,

pogoste pa so tudi med torjami in Komnom.

Znailna reliefna oblika so tudi uvale, veje podolgovate plitve kotanje z uleknjenim dnom in vijim obodom, ki so pogoste tudi na dolomitu.

V njihovem dnu so lahko vrtae.

Obmoje, kjer pritekajo povrinske vode z renega reliefa na kras imenujemo kontaktni kras. Znailne oblike reliefa takega kontaktnega

krasa so slepe doline. Zaradi velikih koliin vode, je na tem mestu raztapljanje apnenca hitreje kot na tistih krakih obmojih, kjer deluje le

padavinska voda. Kras je lahko tu prekrit z naplavinami, ki jih prinaajo povrinske vode, povrje pa deluje nekrako.

Na obmoju Krasa je najbolj znana ponikalnica Reka, ki ponika na koncu velike Vremske doline.1 km

gorovje

hribovje

niina

vodotokilokacija

Reka

Suica

VREMICA1027

STARI GRAD(GRAEK)

453mKOLJ395m

DANSKI KRAS

Velika in Mala dolinaponor Reke

VREMSKA DOLINA377m

Dol Globoak

Dol Sokolak

BRKINI

DOLGI HRIB613m

LEEKI GABRK420m

DIVAA435m

kocjanske jame

1 km

gorovje

hribovje

niina

vodotokilokacija

Reka

Suica

VREMICA1027

STARI GRAD(GRAEK)

453mKOLJ395m

DANSKI KRAS

Velika in Mala dolinaponor Reke

VREMSKA DOLINA377m

Dol Globoak

Dol Sokolak

BRKINI

DOLGI HRIB613m

LEEKI GABRK420m

DIVAA435m

kocjanske jame

Prirejeno po: Geopedia 2012, http://www.geopedia.si Debevec, str. 24, 2002. Lah, L., str. 60, 2008.


Speleoloke znailnosti Krasa

Najznailneji kraki pojav, brez katerega ni pravega krasa, so krake jame in brezna. Na obmoju Krasa je doslej znanih 1006 krakih jam,

katerih osnovne podatke hrani jamski kataster Jamarske zveze Slovenije. Na celotnem obmoju vseh obin pa jih je e nekaj ve. Na Krasu

predstavlja najdalji splet jamskih rovov 15151 m dolga Kana jama, najgloblja pa je s 340 m Brezno v Strinkni dolini.

Voda v kamninskem masivu sledi geolokim nezveznostim v kamnini (lezikam, razpokam, prelomom), pri tem pa v primeru krakega

vodonosnika na svoji poti kemijsko in mehansko erodira karbonatne kamnine in pri tem oblikuje kanale krake jame. []

Jamski rovi lahko nastajajo v stalno zaliti (freatini) coni, kjer se oblikujejo s tlanim poasnim tokom pod gladino krake vode. V epifrea-

tini coni se voda skozi kanale pretaka veinoma hitreje. V sunem obdobju voda prekriva le dno rova ali struge, drugae pa so rovi zaliti. V

obmoju nihanja podtalnice se oblikujejo najveji jamski rovi. Ko se nivo podtalnice zaradi razlinih razlogov znia preidejo rovi v vadozno

cono, kjer se voda pretaka po naelu prostega pada z izjemo viseih tokov. V vadozni coni pridobi pomen mehanska erozija, stene jam pa

mono preoblikujejo tudi runi procesi. V epifreatini in vadozni coni lahko jamske kanale do razline stopnje zapolnijo jamski sedimenti

in sige.

S postopnim znievanjem krakega povrja (denudacijo) in nianjem nivoja podtalnice so nekateri kraki kanali, ki so izvorno freatinega

(stalno zalito) nastanka, izpostavljeni krakemu povrju, kjer predstavljajo del povrinskega krakega reliefa. Te tako imenovane denudirane

ali brezstrope jame nam lahko, e posebno, e jih zapolnjujejo jamski sedimenti, veliko povedo o geoloki, geomorfoloki, hidrogeoloki

in klimatski zgodovini doloenega obmoja. Podobno vrednost predstavljajo tudi mehanski sedimenti in sige v fosilnih jamskih rovih neko

freatinih in epifreatinih jam.

(povzeto po: Stupar, M., 2012, str. 16)

Hidrogeoloke znailnosti Krasa

V hidrogeolokem smislu predstavlja Kras kraki vodonosnik, ki ga gradijo karbonatne kamnine kredne in paleocenske starosti. Od ostalih

krakih vodonosnikov jugozahodne Slovenije ga loijo obmoja zelo slabo prepustnih eocenskih flinih kamnin, ki imajo vlogo hidrogeo-

loke pregrade. Na fliu se zbirajo povrinski tokovi, ki na stiku s krasom ponikajo v podzemlje. Prav tako pa se na meji s fliem podzemne

vode vraajo na povrje skozi tevilne krake izvire. V kvartarnih renih naplavinah in pobonih gruih so razviti medzrnski vodonosniki.

Obmoje Krasa v jugozahodnem delu gradijo dobro zakraseli kredni in paleocenski apnenci in delno dolomiti. V njih se vode pretakajo pod-

zemno proti izvirom v Trakem zalivu. Najveji izmed njih je izvir Timave. Glavni vir napajanja krakega vodonosnika je primarna infiltracija

padavin skozi dobro prepustno krako povrje. Pomemben je tudi prispevek ponikalnic z nekrakega obrobja. Najveja med njimi je reka

Reka, ki ponika v kocjanskih jamah na jugovzhodnem robu Krasa. Med ponori in izviri se voda pretaka podzemno in opazujemo jo lahko le

v nekaterih globljih krakih jamah. V njih lahko spremljamo nihanje viine podzemne vode, ki pa tudi ob visokem vodostaju kljub povianju

za nekaj deset do ve kot sto metrov ostaja globoko pod povrjem. Vodonosnik Krasa dodatno napajajo podzemni dotoki iz rek Soe, Vipave

in Rae ter nekaterih manjih ponikalnic s flia.

(povzeto po: Stupar, M., 2012, str. 17)

Cerkvenikov most, kocjanske jame

Iz preteklosti odkrivanja podzemlja reke Reke, kocjanske jame Prvi ponor Reke pod kocjanomDebevec, str. 48, 2002

Debevec, str. 43, 2002.

Debevec, str. 61, 2002.


Krajina

Kraka krajina je edinstvena in se e po svojem izgledu razlikuje od sosednjih obmoij. Odlikuje jo njena raznolikost in visoka doivljajska

vrednost. Relief je tipino kraki. Posebnost krakega makroreliefa so suhe doline, velike vrtae in kolievke, sem sodijo tudi brezna in krake

jame. Kraki relief oznaujejo tudi veje vzpetine in viji hribi (Kokoka, Trstelj, Vremica, Slavnik).

V preteklosti so krako krajino zaznamovali veinoma paniki, danes jih preraa gozdno rastje. Z zaraanjem se izgublja znailna kraka

kulturna krajina, ki jo je lovek izoblikoval s svojo rabo, za svoje preivetje. Kmetje so obdelovalne povrine oistili s pobiranjem kamenja

in zlaganjem le-tega v kamnite ograde, ki itijo prst pred vetrom. Za krako kulturno krajino so znailne tudi mejice med posameznimi

travniki in njivami. Mejice so imele ve funkcij, oznaevale so rob parcele, njive, travnika ali omejevale pano povrino, da ivina ni uhajala.

Zarast se poveuje in iri ter poasi preraa v gozd. Nadaljevanje tega procesa pomeni razvoj od ruralne, odprte krajine proti gozdni, zaprti

krajini.

S pogozdovanjem ob koncu prejnjega stoletja se je rni bor zaradi skromnih zahtev mono uveljavil in danes zaznamuje krajinsko podobo

Krasa. Postal je eden od simbolov Krasa. Znailna je tudi kraka gmajna s ponekod e opaznimi zaplatami golega kamenja.

Celoten Kras pomeni krajinsko znamenitost in je tudi v svetovnem merilu posebnost zaradi znailnih krakih pojavov in krake krajine, pa

tudi kamnitih ograd, obzidanih dvori in gruastih vasi. Ohranila se je tipina poselitev v strnjenih naseljih na izpostavljenih lokacijah kot

pomemben element privlanosti prostora, vendar pa se zaradi razprenosti novogradnje znailnosti krake kulturne krajine izgubljajo.

Kulturno krajino oblikujeta tako narava kot lovek, zato se stalno spreminja. Spreminjanje krajine je posledica naravnih procesov, spre-

minjanja poselitvenih, drubenih in ekonomskih razmer, sprememb v pridelovalnih postopkih in trnih razmer. Najpomembneji dejavnik

pri ustvarjanju krajinske podobe Krasa je kmetijstvo, predvsem razline oblike obdelave tal in kmetijske rabe zemlji, drobna struktura,

prepletanje njivskih povrin, vinogradov in panikov.

(povzeto po: tudija o prostorskem nartovanju na Krasu, 2012, str. 17)

Pogozdovanje Krasa v 20. stoletju

Rekultivacija krake gmajne z gojenjem sivke

Drevo na Vremici kljubuje zimski burji, v ozadju Nanos

Velika dolina, kocjansek jamehttp://www.park-skocjanske-jame.si/slo/park-skocjanske-jame_fotogalerija_5.shtml

http://istenic.blogspot.com/2010/10/vremscica.html

http://www.park-skocjanske-jame.si/slo/park-skocjanske-jame_fotogalerija_4.shtml

http://www.zgs.gov.si/slo/obmocne-enote/sezana/pogozdovanje-in-pozari/index.html

http://www.park-skocjanske-jame.si/slo/park-skocjanske-jame_fotogalerija_6.shtml http://www.lavanda.si/cms/images/stories/2010/zetev/sivka%20482.JPG


USTVARJENE DANOSTI

Prebivalstvo in poselitev

Gostota prebivalstva v krakih obinah se v obdobju 2000-2010 ni bistveno spremenila. Za Krake obine je znailna redka poseljenost,

gostota poselitve je bila v letu 2010 43,8/km2. [] Naravni prirast je v obdobju 2000-2009.[]

Trend staranja prebivalstva je v vseh obinah prisoten. Po napovedih demografskih gibanj v Projekciji prebivalstva obin june Primorske

regije za obdobje 2001-2022 se priakuje upadanje tevila prebivalstva, neugodna starostna struktura, staranje prebivalstva in podaljevanje

doline ivljenja. (Acer, d.o.o., 2006). (povzeto po: tudija o prostorskem nartovanju na Krasu, 2012, str. 11)

Za slovenski Kras je znailna enakomerna in redka poseljenost. Prevladujejo podeelska naselja z do sto prebivalci. Naselje Seana je

opredeljeno kot sredie regionalnega pomena, ostala veja naselja na obmoju so po obinskih planskih aktih obinska sredia in po-

membneja lokalna sredia. V irem vplivnem obmoju Krasa so pomembneja sredia: Koper, Nova Gorica in Postojna ter Trst, Gorica

in Videm v Italiji.

V sistemu naselij se krepijo predvsem obinska sredia, majhna podeelska naselja zastajajo v razvoju in s tem je povezano praznjenje

oddaljenih podeelskih naselij. Na slovenskem Krasu obstaja problem odseljevanja avtohtonega prebivalstva in povean interes za sekun-

darna bivalia (vikende). S tem je povezana tudi funkcijska opremljenost manjih naselij. Obinska sredia in veja urbanizirana sredia

imajo tevilneje in bolj specializirane funkcije, manja naselja se funkcijsko med sabo dopolnjujejo, kar pomeni, da je za korienje

funkcij nujna mobilnost. Opremljanje manjih naselij, ki nimajo dovolj velikega gravitacijskega zaledja z javnimi funkcijami ni racionalno in

ne omogoa zadovoljive kakovostne ravni. [] Z Analizo omreja naselij izvedeno v sklopu projekta Kraki okraj je bilo ugotovljeno, da je

glede na tradicionalno grajena strnjena naselja teko govoriti o velikem potencialu prostih povrin znotraj naselij vendar je hkrati res, da so

naselja stara in da se veliki potenciali kaejo v prenovi stavbnega fonda.[]

Na obmoju Krasa je opaziti pojav degradacije naselij zaradi neustrezne nove gradnje ob obstojeih naseljih oz. na robovih obstojeih

naselij in hkrati propadanja obstojeega stavbnega fonda. Propadanje obstojeega stavbnega fonda je predvsem posledica: neuinkovitega

spodbujanja prenove s strani drave, neurejenega lastnitva, zapletene prenove naselbinske dediine tudi zaradi postopka pridobivanja

gradbenega dovoljenja in soglasij sosedov v primeru spremembe namembnosti doloenega dela objektov, neartikuliranega koncepta pro-

storske, gospodarske in drubene prenove naselbinske dediine.[]

Potrebno je opozoriti na problematiko povezano z umeanjem posebnih oblik nastanitev v manja naselja, zaradi poruitve razmerja do

obstojeega stavbnega tkiva v odnosu do kulturne krajine kar posledino pomeni razvrednotenje identitete Krasa.


Gospodarstvo

Na slovenskem Krasu je stanje gospodarstva sledee: ekonomska mo prebivalstva je nizka, stopnja delovno aktivnih prebivalcev je nad

slovenskim povprejem, tevilo podjetij je nad slovenskim povprejem, delovna migracija se poveuje, premalo je delovnih mest za visoko

izobraeni kader.[]

Slovenski del Krasa je izrazito usmerjen v storitveni sektor, e posebej v trgovino, promet in nepreminine, najem ter poslovne storitve,

turizem.

Na obmoju Krasa je potrebno krepiti in spodbujati tako razvoj tehnoloko naprednega in inovativnega gospodarstva, kot se v zadnjih letih

razvija v seanskem inkubatorju in ki bo zagotavljalo delovna mesta tudi za visoko izobraen kader, kot tudi tradicionalna znanja kot so ka-

mnosetvo, vinarstvo, stavbarstvo. Dobra opremljenost s telekomunikacijami vpliva na monost zaposlovanja v manjih naseljih, na domu.

[]

(tudija o prostorskem nartovanju na Krasu, 2012, str. 14)

tanjelhttp://www.zvkds.si/media/pages/documents/PRIROCNIK_KRASKA_HISA.pdf, str. 14

http://www.zvkds.si/media/pages/documents/PRIROCNIK_KRASKA_HISA.pdf, str. 118 http://www.zvkds.si/media/pages/documents/PRIROCNIK_KRASKA_HISA.pdf, str. 32


Promet

V Sloveniji se je v preteklem obdobju intenzivno izgrajeval avtocestni kri. Osnovni avtocestni kri je zgrajen, zgraditi pa bo potrebno e

nekatere cestne povezave, ki posamezna obmoja navezujejo na osnovni avtocestni kri. Obmoje Krasa je vpeto med avtocestama Ljublja-

na Koper in Divaa Trst ter hitro cesto po Vipavski dolini. V pripravi je dravni prostorski nart za avtocesto Postojna/Divaa Jelane.

Osnovni cilj te novo nartovane avtocestne povezave je zagotoviti ustreznejo povezanost osrednje Slovenije in slovenskega primorja ter

izboljati cestno povezavo v trasi vseevropskega cestnega omreja.[]

Razvoj eleznike infrastrukture v Sloveniji ne sledi potrebam. Zaostaja v zmogljivosti in tehnologiji. Preko obin Divaa in Seana je sicer

speljana dvotirna eleznica do Trsta, vendar je bila zadnja povezava Trsta s Slovenijo z linijo Benetke Budimpeta decembra 2011 ukinjena.

Strategija prostorskega razvoja Slovenije predvideva rekonstrukcije in dograjevanje prog mednarodnega pomena. Proga Trst Seana Lju-

bljana Zagreb naj bi predstavljala del proge za visoke hitrosti (250 km/h) v okviru V. panevropskega prometnega koridorja Benetke Kijev.

S strani sektorjev pristojnih za varstvo narave in okolja se opozarja na problematiko poteka ez Kras in prouitev morebitnih drugih potekov.

Navezanost Krasa na eleznico je gotovo ena izmed prednosti, ki jo je treba izkoristiti pri nadaljnjem razvoju. Pomeni potencial za razvoj

vitalnih mest, gospodarskih con, turizma in izboljanje javnega prometa.[]

V obini Divaa so oznaene vse turistine poti primerne za gorsko kolesarjenje. Preko obine Seana potekata juna kraka transverzala

in severna kraka transverzala. Na obmoju obine Komen se zagotavlja daljinske kolesarske poti med Novo Gorico, Seano in Vipavo. Ob

robu obstojee glavne povezovalne ceste Trst Reka se nartuje kolesarska pot. Za gorsko kolesarjenje se nartuje oznaitev poti in progo

opuene eleznice proti Trstu. Najpomembneja kolesarska povezava naj bi postala povezava Krasa s Posojem z navezavo na primarno in

sekundarno cestno omreje. Razvija se turistino kolesarsko pot Pot miru na Krasu in Zgodovinske poti med Soo in Krasom. Omreje

kolesarskih in pepoti kot del prometne dostopnosti je pomanjkljivo.


1 km

naseljareg. cestaeleznica

lokacijael. postajaAC

Gornje Vreme

VREMSKI BRITOF

Famlje

koflje

Zavrhek

Naklo

Matavun

Gradie pri Divai

Letalie Divaa

DOLNJE LEEE

DIVAA

kocjan

Dane pri Divai

Pared

Betanja

Gorie pri Famljah

Breec

Doljnje Vreme

Ljub

ljana

Kope

r

Il. Bistrica

Trst

Ljubljana

Seana

Kope

r

1 km

naseljareg. cestaeleznica

lokacijael. postajaAC

Gornje Vreme

VREMSKI BRITOF

Famlje

koflje

Zavrhek

Naklo

Matavun

Gradie pri Divai

Letalie Divaa

DOLNJE LEEE

DIVAA

kocjan

Dane pri Divai

Pared

Betanja

Gorie pri Famljah

Breec

Doljnje Vreme

Ljub

ljana

Kope

r

Il. Bistrica

Trst

Ljubljana

Seana

Kope

r

eleznika vodna postaja v DivaiPrirejeno po: Geopedia 2012, http://www.geopedia.si http://www.slotrips.si/index.php/slo/objave/ID/937 Lah, L., str. 57, 2008.Analiza prometa


Turizem

Kras ima zaradi naravnih in kulturnih vrednot potencial za razvoj turizma in prostoasnih dejavnosti. Ta naj bi temeljil na posebnostih in

primerjalnih prednostih posameznih obmoij in hkrati zagotovil trajno ohranjanje naravnih vrednot.

Kot turistino najpomembneja obmoja izstopajo predvsem kocjanske jame (zavarovano obmoje III. kategorije IUCN, svetovna dediina

UNESCO, svetovno pomembno mokrie Ramsarske konvencije, kot prvo podzemno mokrie na svetu sploh, obmoje Nature 2000),

kobilarna Lipica in tanjel.

Jamski turizem je eden od najstarejih oblik turizma na Krasu. Zelo dobro je razvit izletniki in kmeki turizem, velik potencial za razvoj imajo

kulturni, kongresni, raziskovalni, olski, gastronomski, vinski in zdraviliki turizem, prisoten je tudi igralniki turizem. Na obmoju Krasa je

vzpostavljenih ve tematskih poti (pohodnike, izobraevalne, kolesarske, Brkinska sadna cesta, vinska cesta, razline tematske poti npr.

Domoljubna Tigrova pot, Vodna pot Famlje - Dane, Kosovelova pot) in turistinih informacijskih centrov (Park kocjanske jame, Kobilarna

Lipica, tanjel, Temnica, Cerje, Seana, Lokev, Dutovlje, Pliskavica). Pogosto se kmetijska in gozdna zemljia uporabljajo kot neformalna

rekreacijska obmoja (kolesarske poti, sprehajalne poti, une poti).

e izvedena turistina infrastruktura na obmoju ve obin Krasa npr. kolesarske poti, planinske poti, ki naj bi zagotavljala dodatno turistino

ponudbo in povezovanje obin na podroju turizma, se ne vzdruje, ker ni vzpostavljen nain upravljanja. Dodaten problem pri vzdrevanju

obstojeih kolesarskih in planinskih poti predstavlja obstojea zakonodaja.

Nastanitvene kapacitete so enakomerno razporejene po celotnem obmoju Krasa. V podeelskih naseljih prevladuje kmeki turizem, kjer

poleg domae hrane nudijo tudi najem apartmajev, sob ter manjih prenoitvenih zmogljivosti. Nastanitev v hotelih je mogoa v naseljih:

Seana, Lipica, Kozina, Divaa, Obrov in Senoee. V zadnjih letih sta bila zgrajena tudi dva manja hotela v Danah pri Seani in Divai.


vir Geopedija

1 km

muzej

turistinaznamenitostkulinarika

prenoia

lokacija

kolesarske potikrasoslovnauna pot

pohodne poti

kampiranje

Vrem. Britof

Famlje

Gorie

koljMatavun

Dane pri Divai

Betanja

Gradie

Dol. Leee

Divaa

vir Geopedija

1 km

muzej

turistinaznamenitostkulinarika

prenoia

lokacija

kolesarske potikrasoslovnauna pot

pohodne poti

kampiranje

Vrem. Britof

Famlje

Gorie

koljMatavun

Dane pri Divai

Betanja

Gradie

Dol. Leee

Divaa

Jamski turizem v kocjanskih jamahPrirejeno po: Geopedia 2012, http://www.geopedia.si http://www.dopusti.com/wp-content/uploads/2012/03/214.jpgAnaliza turistine ponudbe


NARAVNA IN KULTURNA DEDIINA PROSTORA

Za Kras so znailni edinstveni naravni pojavi, predvsem podzemni, izjemna biotska pestrost ter znailna kraka krajina. Matini Kras s siste-

mom kocjanskih jam je edinstveni svetovni fenomen naravne in kulturne dediine. Povrinskih pojavov (kraplje, doline, udornice, skalni

oki) in podzemnih (jame, brezna) krakih pojavov je na Krasu ogromno, znanih je priblino 600 jam, njihovo tevilo pa naraa vzporedno

z jamarskim in krasoslovnim raziskovanjem.

Jamski svet

Med najznamenitejimi jamami oz. jamskimi sistemi Krasa izstopajo kocjanske jame kot ene najlepih ponornih jam s podzemno reko in

kanjonom, ki so zaradi svoje edinstvenosti in naravne ohranjenosti od leta 1986 vpisane v Unescov seznam svetovne naravne dediine.

Poleg regijskega parka je na obmoju veje tevilo zavarovanih obmoij (krajinski park Beka, krajinski park tanjel in tevilni naravni spo-

meniki) in naravnih vrednot, kjer prevladujejo podzemeljske, geomorfoloke (jame, brezna) naravne vrednote. Kras je del omreja ekoloko

pomembnih obmoij in del omreja varovanih obmoij Natura 2000, opredeljenih tako po Direktivi o pticah in Direktivi o habitatih.

Na Krasu zaradi geoloke sestave skoraj ni povrinskih voda. Pogoste in edine povrinske vode so kali in lokve, ki jih najdemo v vsaki vasi.

V letih 2005 2007 je potekal ezmejni projekt 1001 kal 1001 zgodba o ivljenju namenjen obnavljanju vakih kalov, ki je pomembno

predvsem zaradi ohranjanja biotske pestrosti.

Rastlinstvo in ivalstvo

Obmoje je pomembno tudi zaradi ohranjenosti rastlinskih in ivalskih vrst. Kljub neugodnim klimatskim in talnim pogojem (vroa poletja z

malo deja, razmeroma hladne zime, burja, neugodne hidroloke razmere), je obmoje bogato z gozdno in grmovno vegetacijo. Tu uspevajo

le drevesne vrste, prilagojene specifinim ekolokim razmeram kot npr. rni gaber, mali jesen, puhasti hrast, graden in beli gaber, ki so

glavni nosilci gozdne vegetacije, med grmovnimi vrstami pa navadni ruj, brin, terebint, reeljika, trokrpi javor, trdoleska, glog itd.

Od nekdaj obsenih travi, senoeti in panikov so se do danes ohranili le ostanki na obmojih z neugodnimi rastinimi razmerami in tam,

kjer sta e prisotni paa ali konja. Travie je v vseh obdobjih izredno barvito, sodi pa med najbogateja evropska travia. Z opuanjem

tradicionalne kmetijske rabe se kraka travia zelo hitro zaraajo. Z zaraanjem izginjajo znailne krake travnike rastline, na katere so

vezane tudi tevilne redke in ogroene ivalske vrste.

Kras je bivalie velikega dela naih endeminih podzemnih in talnih ivali in je glede na tevilo in raznolikost vrst najbogateje obmoje v

Sloveniji. Na obmoju Krasa v jugozahodni Sloveniji ivi 95% vseh ivalskih vrst registriranih v Sloveniji (Mri, 1997).

Tukaj je izredno pestra favna hroev, metuljev, dvoivk, plazilcev ptic, med sesalci izstopajo predvsem netopirji, z zaraanjem kmetijskih

povrin se ustvarjajo ugodni pogoji za velike sesalce, predvsem za srnjad, divjega praia in jelenjad.

Jamska favna z visoko stopnjo endemizma je izredno raznovrstna in bogata zaradi ekoloke pestrosti habitatov. Med najbogatejimi in najbolj

raziskanimi izstopajo kocjanske jame.

(povzeto po: tudija o prostorskem nartovanju na Krasu, 2012, str. 18-21)

Lipicanci

Potonika Avrikelj

loveka ribica v kocjanskih jamah Velika uharica

http://www.park-skocjanske-jame.si/eng/skocjan-caves-park_protected_flora.shtmlhttp://www.park-skocjanske-jame.si/eng/skocjan-caves-park_protected_flora.shtml

http://www.park-skocjanske-jame.si/download/Vodnik_po_ucni_poti.pdf http://www.park-skocjanske-jame.si/download/Vodnik_po_ucni_poti.pdf

http://www.epublika.si/UserFiles/image/novice/gospodarstvo_lipica.jpg


Kulturna dediina

Kras je v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije opredeljen kot obmoje kompleksnega varstva kulturne dediine v odprtem prostoru, ki

jo je potrebno upotevati kot pomembno izhodie prostorskega razvoja.

Tu se nahajajo tudi tevilnima arheolokima najdia (gradia), naselbinska, memorialna (vojaka pokopalia, spomeniki iz prve in druge

svetovne vojne,), stavbna dediina (profana in sakralna) in kulturna krajina. kocjanske jame so z vidika kulturne dediine pomembne

predvsem zaradi izjemno bogatega arheolokega najdia.

Na obmoju Parka je velika gostota kulturnih spomenikov, nastalih predvsem v obdobju od 13. do 15. stoletja. e posebno je bogat s sa-

kralno stavbno dediino. Med kulturnimi spomeniki je potrebno izpostaviti predvsem cerkev Sv. Kancijana z zvonikom in grad na kolju, ki

je eden redkih ohranjenih srednjevekih gradov s kultivirano okolico. Identiteto obmoja tvori predvsem naravna dediina, ki jo dopolnjuje

kulturna dediina in poselitev.

Gradia, utrjene naselbine, so na krakih tleh sinonim za tako imenovano katelirsko kulturo stareje elezne dobe, ki je pomembno prispe-

vala k oblikovanju dananje krajinske podobe obmoja.

Za Kras znailna naselbinska in stavbna dediina temeljita na znailni kraki arhitekturi. Za stavbarstvo so znailni posamezni elementi

oblikovanja kot so okenski okvirji, portali, konzole, strehe, dimniki, streni venci, zunanje stopnie, balkon, gank, kamniti lebovi, vodnjaki

in stavbno pohitvo predstavljajo likovno-prostorske elemente, ki delajo krako arhitekturo razpoznavno. Najznailneji tip profane stavbne

dediine na Krasu je kraka domaija, ki jo sestavljajo: pitana shuta (stanovanjski del), hram (klet), tala (hlev), klenica (vhodna

lopa), skedenj ter gnojnik. Praviloma so ti elementi razvreni okoli zaprtega dvoria borjaa, ki je dostopen skozi reprezentativno

kalono in predstavlja lokalno posebnost, saj je nastal zaradi zaite pred burjo. Na borjau je tudi tirna (zbiralnik kapnice). Onstran

stavbnega niza pa se nekatere domaije odpirajo neposredno na vinograde in polja. Osnovni gradbeni material je bil do nedavna kamen,

kritina pa se je spreminjala od slamnate in skrilnate do koraste kritine (Kranjc, 2000).

Kras ima z bogato in dobro ohranjeno kulturno dediino razvojni potencial s poudarkom na identitetni prepoznavnosti, tako v arhitekturi kot

kulturni krajini, katerih potencial se lahko koristi v turizmu in drugih oblikah ponudbe. Potrebno je opozoriti tudi na gospodarski potencial

dediine, ki se le deloma izkoria (muzeji, spominske sobe, gostia, zdravstveni domovi,).

(povzeto po: tudija o prostorskem nartovanju na Krasu, 2012, str. 18-21)

obmoje PJ

vir Geopedija register nepremi;ne kult. dedi[;inehttp://giskds.situla.org/giskd/

1 km

sakralna dediinaarheolokadediinaprofana dediinanaselbinskadediina

lokacija

Vrem. Britof

Famljekolj

Matavun

Dol. Leee

Gorie pri Famljah

Naklo

Divaa

obmoje PJ

vir Geopedija register nepremi;ne kult. dedi[;inehttp://giskds.situla.org/giskd/

1 km

sakralna dediinaarheolokadediinaprofana dediinanaselbinskadediina

lokacija

Vrem. Britof

Famljekolj

Matavun

Dol. Leee

Gorie pri Famljah

Naklo

Divaa

Muzej slovenskih filmskih igralcev DivaaPrirejeno po: Geopedia 2012, http://www.geopedia.si. Register nepremine kulturne dediine 2012, http://giskds.situla.org/giskd/ http://www.east-centricarch.eu/projects/slovenia/museum-of-slovene-film-actors http://www.zvkds.si/media/pages/documents/PRIROCNIK_KRASKA_HISA.pdf, str. 34Analiza tok naravne in kulturne dediine


1 km

naravni robustvarjeni robkrajevni utrip

viinskadominanta

gozdne povrine

lokacija

pomenskadominanta

vozlie

pogled

burja

kmetijske povrine

VREMSKI BRITOF

GRAEK

Gaberk

FAMLJE

KOLJ

Matavun

DOLNJE LEEE

DIVAA

kocjan

1 km

naravni robustvarjeni robkrajevni utrip

viinskadominanta

gozdne povrine

lokacija

pomenskadominanta

vozlie

pogled

burja

kmetijske povrine

VREMSKI BRITOF

GRAEK

Gaberk

FAMLJE

KOLJ

Matavun

DOLNJE LEEE

DIVAA

kocjan

Sinteza

Obravnavano obmoje se nahaja na mestu, kjer zane Divaki apnenasti prag strmo prehajati v flino Vremsko dolino z reko Reko. Tu se za-

radi menjave kamnine ustvari moan geografski rob - kanjon reke Reke, ki naznanja njeno ponikanje v krako podzemlje. Proti severovzhodu

se nad dolino dviga gora Vremica (1027m), na juni strani pa se od zahoda proti vzhodu vlee veriga flinih Brkinov (800m). Za obmoje

v okolici Divae so znailne tudi krake udorne doline ali kolievke in jame, ki jih je najve v bliini Matavuna in kocjana. Vremska dolina

je zaradi drugane sestave tal rodovitneja in odlino sadjarsko in kmetijsko obmoje.

Z ravani imenovane Gaberk se odpirajo pogledi proti Vremici in Brkinom, iz prostora v okolici Famelj pa je mo obudovati pogled vzdol

doline vse do Snenika, proti Brkinom in srednjeveki vasi kocjan.

Krajevni utrip je najveji v obinskem centru Divai, vasi Matavun in kocjan imata predvsem med sezono veliko turistinih obiskovalcev

jam. Vasi Famlje in Vremski Britof veljata za manji center Vremske doline in Brkinov, saj nudita najnujneje storitve (pota, trgovina, ola)

ter prostore za druenje krajanov. Prirejeno po: Geopedia 2012, http://www.geopedia.siZaznavna analiza


ZGODOVINSKI PREGLED

Prazgodovina in antika

Kras je bil za prve loveke skupnosti s svojo klimo, lego in drugimi naravnimi znailnostmi izredno vabljiva pokrajina e v najzgodnejih

dobah. Bogat je z najrazlinejimi podzemnimi votlinami in spodmoli, ki so takratnemu loveku nudili naravna zatoia. Najstareji ostanki

najdeni pri Nabreini in rnem Kalu pripadajo paleolitskemu obdobju (stara kamena doba). tevilna so tudi arheoloka odkritja iz mezolitika

(sr. kamene dobe), neolitika (ml. kamene dobe) in iz kasnejega eneolitika (bakrene dobe), ko je lovek na Krasu e bistveno drugae izko-

rial naravne danosti. Poleg tega da je e udomaeval ivali (koza, ovca, morda govedo), je zapual krake votline, ki so mu od tedaj dalje

sluile le kot obasna pribealia in za kultne obrede. Spodmol Mala Triglavca pri Divai in spodmol pri Kastelcu sta do danes najbolje

raziskani najdii iz prvih dveh navedenih obdobij, Tomineva jama v sistemu kocjanskih jam pa je pomembno najdie ostalin iz bakrene

dobe. lovek se je v bronasti dobi vse bolj naseljeval na odprtih legah, preteno po viavjih, ki obvladujejo okolico.

(Renelj, S. in Lah, L., 2008, str. 15)

Bronasta in elezna doba

V obdobju med prvo pol. 2. tisoletja pr. n. t. in vse do prihoda Rimljanov v 2. stol. pr. n. t. so nastajala kraka prazgodovinska gradia,

katelirji, obdani z monumentalnimi kamnitimi obzidji. Predstavljamo si lahko, da so prav tovrstne prvotne arhitekturne in poselitvene tvorbe

na Krasu sooblikovale znailni izgled istrsko-kraki krajini, ki so jo kasneje druge oblike poselitve le dopolnjevale. [...] Gradia so namre

ostala v prostoru kot izhodia in nastavki za srednjeveka naselja in za druge utrjene postojanke. Katelirska kultura na matinem Krasu

obsega prek 50 znanih lokacij. Gradia so veinoma nastala kot organizirana bivalia takratnih skupnosti, pa tudi kot ograde za ivali in

opazovalnice na izpostavljenih mestih. Po obsegu se zelo razlikujejo. Gradia so bila obiajno zavarovana z enojnim, dvojnim, pa tudi

trojnim obzidjem iz neobdelanega kamna.

(Renelj, S. in Lah, L., 2008, str. 16-17)

Antino obdobje in srednji vek

Sledi naseljevanja Krasa v asu rimskega imperija je relativno malo. Vezane so predvsem na sistem rimskih javnih cest, ki so pomenile

novozgrajene prometne ile v prostoru (povezava Ogleja z Reko in celotno Dalmacijo). Dejstvo je da so tudi po antinem obdobju nastanek

in razvoj poselitvenih jeder na Krasu narekovali predvsem odvisnost od rodovitne zemlje in oskrba z vodo. Tudi prihod Germanskih ljudstev

in kasneji prihod slovanskih naseljencev je pomenil le zgostitev v poselitvi. Prileke naj bi imenovali Vlahe ali Lahe in jih v teku stoletij

povsem asimilirali. Z nenehnimi drubenimi spremembami so se vzpostavili temelji za fevdalni red in za nastanek zemljikih gospostev,

kar je naprej v zgodovini doloalo in uokvirjalo nain ivljenja. [...] Dananja naselja so se razvila predvsem v bliini sklenjenih povrin

rodovitne zemlje, ki je bila primerna za obdelovanje in kljunega pomena za stalno naselitev. e pred 11. stoletjem so se razvila naselja na

sedanjih lokacijah s podobnimi imeni, kar potrjujejo tudi tevilne navedbe iz urbarjev.

(Renelj, S. in Lah, L., 2008, str. 17-18)

Ozemlje Krasa so po letu 774 zavzeli Franki, do takrat pa je bilo razdeljeno med Langobardsko in Bizantinsko dravo. Misionarji iz Ogleja in

Freisinga so s seboj prinaali novo vero, s tem pa tudi prve listine v staroslovenskem jeziku - Briinske (Freisine) spomenike. Okrog leta

1000 dobi ozemlje v oblast oglejski patriarh, kasneje pa goriki grofje. Vzporedno se krepijo manji fevdalci, ki imajo v lasti gospostva:

varceneko ter postojnsko, senoeko in vipavsko, pod katera je spadala tudi Divaa.

V 14. stoletju prodirajo na Kras Beneani, ki zanejo zidati mone utrdbe (tabore) uperjene proti Traanom. Tabori so kasneje sluili tudi v

15. in 16. stoletju, ko je bilo ozemlje Krasa le prehodno obmoje Turkih vpadov blinje Furlanije.

(povzeto po: Potokar, K. Divaa na stiiu poti, 2011, str. 30-38)

Katelir na mestu dananjega kocjana

Protiturka utrdba v Lokvi

Spodmol Mala Triglavca pri Divai Napis .o..s.tiiare.i.,ki predstavlja najstarejo napisno najdbo v Sloveniji, najdeno v kocjanskih jamah, iz cca 4. st. pred n. t.

Renelj, str. 26, 2008.

http://www.park-skocjanske-jame.si/slo/park-skocjanske-jame_obmocje_arheologija.shtmlRenelj, str. 15, 2008

http://www.revijakras.si/53C.html


Novi vek

V 16. stoletju prihaja k nam protestantizem, ki se je ohranil le v nekaterih gradovih trake kofije. Po letu 1719 je cesar Karel VI. razglasil Trst

za svobodno luko, kar je vplivalo na razvoj krakega zaledja, ki je postalo pomembno tranzitno obmoje. Po letu 1740 je vladanje nastopila

Marija Terezija, ki je z moem cesarjem Francem I. uvedla reforme: nova porazdelitev davkov, deelni kataster, deelne kmetijske drube za

pospeevanje kmetijstva in gozdne uprave. Spodbujala sta tudi razvoj ebelarstva in svilarstva, kar je povzroilo porast murvinih nasadov

na Krasu in okolici Trsta.

Po deelah je ustanovila je ole, dostopne vsem prebivalcem, v katerih so se uili brati in pisati v svojem jeziku. Kasneje leta 1803 pripada

celotni Kras Kranjski. Leta 1809 sta Kras in okolica prela pod francosko oblast in v sklop ilirskih provinc.

(povzeto po: Potokar, K. Divaa na stiiu poti, 2011, str. 40-51)

19. in 20. stoletje v okolici Divae

V tem asu se zane nartno pogozdovanje krasa. Ljudje se preivljajo s kamnosetvom, v predelu Vremske doline pa tudi z rudarstvom,

kjer je bil do leta 1965 pomembna zaposlitvena panoga v dolini. Kmetje so se preivljali tudi s sadjarstvom, poljedelstvom, ivinorejo in

ovjerejo, oglarjenjem, agarstvom in gozdarstvom.

Prvi skozi Divao stee juna eleznica leta 1849, kar je za, do takrat, revno kmeko vas pomenilo napredek in razvoj. Divaa je postala

letoviko mesto za premone Traane, gradile so se vile. Po 2. svetovni vojni je Divaa postajala pomembno turistino sredie, ki je imelo

v bliini kocjanske jame, Divako jamo, Lipico.

(povzeto po: iberna, J. Divaki prag, 1981, str. 115-117)

Kraj se v povojnem asu zane tudi gospodarsko razvijati, zgradi se elektro transformatorska postaja, trgovine, zdravstveni dom, banka,

pota, gostinski obrati, ola, vrtec, portne povrine, stanovanjske soseske in stanovanjski bloki. Delujejo tudi kulturna in umetnika drutva.

Leta 1994 dobi Divaa in 31 naselji svojo obino, ki teje priblino 3.900 prebivalcev (popis prebival. leta 2010). V asu do danes se kraj

iri navzven z novimi stanovanjskimi naselji in industrijskimi conami. Kmetijstvo in ivinoreja zamirata, krepi pa se pomen turizma. V tem

asu se mimo kraja zgradi tudi AC povezava proti Kopru in Seani.

Vremska dolina na starem avstrijskem vojakem zemljevidu iz leta 1763-1787 Stara murva iz Kobjeglave

Premogovnik v FamljahPotokar, str. 192, 2008.

Renelj, str. 183, 2008.Potokar, str. 108, 2008

http://www.primorske.si/Primorska/Srednja-Primorska/V-rudniku-Vremski-Britof-voda-zalila-rudarje.aspx


5 OJI OKVIR IN LOKACIJA

Splona opredelitev

Obmoje ruevin gradu kolj in vasi Famlje lei na desnem bregu reke Reke, kjer zane Vremska dolina prehajati iz flinatih tal na obmoje

apnenca. Prostor predstavlja pomembno naravno uilnico o krakih pojavih, saj velja za obmoje matinega Krasa. Tu so se zaela prva

krasoslovna raziskovanja in blinje kocjanske jame, z ogromnim tevilom krakih pojavov dostopnih loveku, predstavljajo pomemben

spomenik naravne in Unescove dediine. Vas Famlje se proti jugu odpira na ravan Vremske doline, s severa in vzhoda pa jo itita vzpetina

Graek in gora Vremica. Je stanovanjsko naselje, ki ima stari kompleks nekdanjega rudnika rnega premoga. V vasi so e stareja cerkvi-

ca, kapelica in nekaj lepih ve ali manj ohranjenih starih krakih domaij. Zaradi lege v Vremski dolini, je vas bolj tranzitnega znaaja, saj

lei ob pomembni prometnici (Divaa - Ilirska Bistrica - Rijeka) in ne nudi nikakrnih namestitvenih, turistinih in gostinskih dejavnosti. Kar

je zelo koda, saj bi se lahko prostor zelo aktivno vsebinsko navezal in povezal na ponudbo ire okolice Parka kocjanskih jam.

Priblino kilometer zahodno od vasi se na strmi peini nad Reko nahajajo ruevine gradu kolj. Ruevine gradu iz sredine 16. stoletja osta-

jajo le e kontura nekdaj mogone prostorske dominante.

Prirejeno po: Geopedia 2012, http://www.geopedia.si

100m M 1:7500

stavbno tkivo

lokacija

Arheoloko najdie Graek

Famlje

Grad kolj

Gorie100m M 1:7500

stavbno tkivo

lokacija


Famlje

Grad kolj

Gorie


ANALIZE OBMOJA OBDELAVE

Morfoloka analiza

Za vas Famlje je znailna tokovna zazidava stanovanjskih hi, od P+1 do P+2. V predelu proti Vremskem Britofu je obmoje treh vejih

objektov nekdanjega rudnikega kompleksa in portni park z igriem za nogomet.


Omreje poti

Skozi vas in dolino poteka regionalna cesta, ki povezuje Divao z Ilirsko Bistrico in dalje z Reko. V dolini se odcepi regionalna cesta v

smeri Brkinov, Matavuna in kocjanskih jam. Iz Vremske doline se poljske in gozdne poti izteejo v pohodnike proti SV k vrhu Vremice

(1027m). Na severno stran pelje gozdna pot do arheol. najdia Graek in naprej proti Goriam pri Famljah, na zahodno stran pa proti raz-

valinam kolja. V vasi je nekaj javnih povrin za parkiranje in avtobusno postajalie, prehodi za pece niso urejeni, prav tako ni plonikov

ob glavni cesti proti Vremskem Britofu.

BUS

100m M 1:7500

regionalna cesta

lokalna cesta

gozdna/poljska cesta

parkirne povrine

eleznica

lokacijaFamlje

Grad kolj

GorieDivaa


Ilirska Bistrica

BUS

100m M 1:7500

regionalna cesta

lokalna cesta

gozdna/poljska cesta

parkirne povrine

eleznica

lokacijaFamlje

Grad kolj

GorieDivaa


Ilirska Bistrica


centralne dejavnosti

portne dejavnosti

turizem

gozdne povrine

kmetijske povrine

lokacija

100m M 1:7500

stavbno tkivo

Famlje

Grad kolj

Gorie


Namenska raba prostora

Stari del vasi Famlje je strnjeno naselje stanovanjskih hi. Proti reki, v smeri juga, so 4 od vasi umaknjene hie, veinoma vikendi.

Nad vasjo je v bliini arheolokega najdia lovska koa. Vas se s posameznimi hiami nadaljuje ob glavni cesti v smeri jugovzhoda in

zakljui s stanovanjskim blokom nekdanjega rudnikega kompleksa. Poleg je obmoje nekdanje tovarne Liv in portno igrie. Ostale

proste povrine v dolini so izkoriene kot najkvalitetneja kmetijska zemljia (polja in sadovnjaki). Okrog doline se razprostira gozd.

Vas sestavljajo samostojne stanovanjske hie in pripadajoa gospodarska poslopja. V vasi so tudi objek-

ti posebne namembnosti: cerkev, kapelica, nadstrenica avtobusnega postajalia, lovska koa, obrtna delavnica, industrijski obrat

in bar. Skupno je v vasi 6 praznih hi (izseljenih). Od tega sta 2 hii novogradnji, vendar nikoli vseljeni, in 4 stare kmeke hie.

centralne dejavnosti

portne dejavnosti

turizem

gozdne povrine

kmetijske povrine

lokacija

100m M 1:7500

stavbno tkivo

Famlje

Grad kolj

Gorie


1 vaki kal, otroko igrie

2 lovska koa

3 portni park

4 stavbe tovarne Liv

(nekdanji rudnik Adria)

1

2

34


100m M 1:7500

kulturna dediina

lokacija

Kulturna dediina

Nad vasjo Famlje je arheoloko najdie Graek, v njegovi bliini je e spodmol Podjamca, kjer se nahajajo tudi arheoloki ostanki. Na jugo-

zahodnem koncu vasi je e ohranjen stavbni kompleks nekdanjega Premogovnika Adrija, ki je v postopku razglasitve za tehnino dediino.

Juno od Famelj, ob Reki so ostanki nekdanjega mlina. 1 km zahodno od vasi so na peini nad kanjonom Reke ostanki ruevin gradu kolj.

1 cerkev Sv. Tomaa

2 arheol. najdie Graek

3 arheol. najdie Podjamca

4 kapelica

5 kompleks nekdanjega

premogovnika Adrija

6 ostanki mlina

7 kolj

8 Stara kraka domaija

100m M 1:7500

kulturna dediina

lokacija

1

2

8

3

4

56

7


100m M 1:7500

naravni robkrajevni utrip

viinskadominanta

lokacija

pomenskadominanta

vozlie

pogled

burja

gozdne povrine

Famlje

Grad kolj

Gorie


Zaznavna analiza

Prostor vasi Famelj in ravani pod njo je zaznamovan z monimi naravnimi robovi, ki ga oblikujejo gozd na poboju Vremice ter kanjon

Reke na zahodni strani. Zaradi lege na poboju vzpetine Graek, se iz vasi in na vas odpirajo zanimivi pogledi. Viinski dominanti v prostoru

sta vzpetina Graek in vija stavba nekdanjega upravnega poslopja rudnika. Vzdol doline se proti vzhodu kae vrh Snenika, proti severu

Vremica, na juno stran pa Brkini. Veji krajevni utrip je mo zaznati na kriiih poti ter na obmoju portnega parka in poslopja nekda-

njega rudnika, kjer imajo vaani svoje krajevne in drubene prostore.

kolj je od vasi odmaknjen 1200m, vendar lahko dostopen po urejeni gozdni poti. Lei na izpostavljeni peini nad Reko, od kjer se odpirajo

pogledi proti kocjanu, Brkinom, Vremici in kanjonu Reke s Snenikom.

100m M 1:7500

naravni robkrajevni utrip

viinskadominanta

lokacija

pomenskadominanta

vozlie

pogled

burja

gozdne povrine

Famlje

Grad kolj

Gorie



ZGODOVINSKO OZADJE IN RAZVOJ GRADU KOLJ

Grad je od leta 1996 vpisan v Register nepremine kulturne dediine kot spomenik dravnega pomena.

Do razvalin gradu vodi utrjena in lepo oskrbovana gozdna pot, ki se od glavne ceste odcepi pri prvih fameljskih hiah. V literaturi in na starih

zemljevidih se ime gradu kolj pojavlja tudi kot Neukhoffel, Neuhof, Novoscoglio.

Igor Sapa v svoji knjigi o grajskih stavbah v poreju Reke z Brkini ugotavlja, da: [...] tevilni pomembni srednjeveki gradovi v poreju

reke Reke in v Brkinih doslej al e niso bili deleni raziskav, ki bi potrdile domnevo, da niso bili samo utilitarne vojake postojanke, ampak

predvsem utrjene stanovanjske rezidence, v katerih je bil obrambni znaaj le toliko poudarjen, kolikor je bil v vsakokratnih okoliinah tudi

nujno potreben. (Sapa, 2007, str. 5). al so grajske stavbe na obmoju Vremske doline in Brkinov veinoma ohranjene le e kot razvaline.

So pa uvrene med najzanimiveje ostanke tega prostora in v tevilnih pogledih v slovenskem gradivu unikatne. Na alost so skoraj vse

razvaline prepuene zobu asa in propadanju. Tako je tudi bila vsa pozornost namenjena le gradu Prem, ki je najkvalitetneji ohranjeni

srednjeveki grad tega dela Slovenije. Za ostale gradove tega prostora nimamo niti dovolj temeljnih podatkov, zaradi esar so bili v strokovni

literaturi prezrti.

(Sapa, 2007, str. 5).Razvaline gradu kolj

Pogled iz zraka na razvalineRenelj, 2008

foto: Sapa, I.

obe fotografiji: arhivsko gradivo Vremski Britof


IDENTIFIKACIJA ENOTE DEDIINE Evidenna tevilka enote: 5000 Ime enote: Famlje Razvaline gradu kolj OPIS ENOTE DEDIINE Vrsta dediine: nepremina kulturna dediina Tip enote: profana stavbna dediina Obseg enote: objekt Tipoloka gesla enote: grad, razvalina Tekstualni opis enote: Od gradu so ohranjeni le e moneji nosilni zidovi, ki razkrivajo terenu se prilegajo tloris. Celota je

prostorsko zakljuena, hkrati pa predstavlja izreden krajinsko oblikoven element v Vremski dolini. Datacija enote: srednji vek, 17. stol. LOKACIJA ENOTE DEDIINE Naselje: GORIE PRI FAMLJAH Obina: DIVAA Lokacija: Nad vasjo Famlje se od glavne ceste proti zahodu odcepi priblino dva km dolg kolovoz. Utrjena pot vodi do

vhoda v grad. PRISTOJNOSTI Obmona enota: ZVKD Nova Gorica RAZGLASITEV Vrsta spomenika spomenik dravnega pomena Akt razglasitve: Zakon o regijskem parku kocjanske jame (ZRPSJ), Ur.l. RS, t. 57/963316, 63/973053 Vrsta razglasitve: stalna razglasitev do preklica Veljavnost razglasitve: 3.11.1996

Opis enote nepremine kulturne dediine iz Registra nepremine kulturne dediine:

(vir: http://rkd.situla.org/)

Razglednica iz leta 1940


Ob pregledovanju in iskanju literature o kolju, sem bila sooena s teavo, da se o tem gradu ne pie veliko, saj ni eden izmed pomemb-

neih predstavnikov grajskega fonda pri nas. Najve je o kolju preuil in zbral dr. Igor Sapa, arhitekt in umetnostni zgodovinar iz Muzeja

za arhitekturo in oblikovanje. V nadaljevanju navajam opis Gradu kolj iz njegove knjige Grajske stavbe v osrednji Sloveniji - Notranjska

- Poreje Reke z Brkini:

Zgodovinski okvir

V raznovrstni literaturi je pogosto nekritino povzet podatek, da je grad kolj srednjevekega izvora in da je nastal e v 12. ali 13. stoletju. Pri

tem ne gre prezreti, da se grad v ohranjenih srednjevekih virih ne omenja, najstareji deli stavbe same pa kaejo, da nedvomno niso nastali

pred 16. stoletjem. Na njegov novoveki nastanek kae navsezadnje tudi nejgovo nemko ime Neukhoffel oz. Neuhof, ki ga lahko dobesedno

prevajamo kot Nova skala oz. Novi dvor in kae, da je stavba nastala precej pozno. elja po dokazovanju srednjevekega izvora gradu je bila

pogosto podkrepljena z navajanjem prve in edine posredne srednjeveke omembe gradu na kamniti napisni ploi nad portalom gotske

kapele Marije pomonice v Lokvi pri Divai. Latinski napis v gotski minuskuli nad portalom so razlino tolmaili in naj bi poroal: ANNO

DOMINI MCCCCXXVI HOC OPUS FECIT EIERL ERHARDUS IV VOM SCOLCUM ADIUTORIO VICINORUM (Leta gospodovega 1426 je to delo

vril Erhard IV. s kolja s pomojo blinjih). ele noveje raziskave Alda Messine so pojasnile pravi pomen napisa, ki pravilno transkribiran

poroa: Anno d(omi)ni M cccc xx vi / hoc opus fecit gieri er / hardus cwe(r)g(ene)ci / in hono(rem) / S(an)c (t)or(um) om(n)i(um)cu(m)

audiutorio / vicinor(um). Napis torej poroa, da je dal kapelo leta 1426 postaviti Erhard s varceneka v ast vseh svetnikov s pomojo doma-

inov. Zaradi napanega branja so Erharda oznaevali kot prebivalca kolja in ne kot prebivalca varceneka. Obstoj utrjenega srednjevekega

gradu kolj je treba tako torej dokonno izkljuiti, o kaknem senoeki gospoini podrejenem neutrjenem srednjevekem dvoru, ki se v

virih ne omenja, pa lahko le hipotetino domnevamo. Glede na razpololjive vire, njegovo ime in rezultate stavbnih raziskav je verjetneje, da

je grad nastal povsem na novo okoli sredine 16. stoletja kot novi sede osamosvojenega dela deelnokneje gospoine Senoee.

Po Valvasorju je imela grad prvotno rodovina Ravbar, nato pa rodovina Neuhaus. Neuhausi se v zvezi s koljem omenjajo od leta 1569. Po

smrti Janeza Viljema Neuhausa leta 1668 je postal lastnik gradu Janez Krstnik De Leo, ki ga je dal v zakup baronu Andreju Danielu Mordaxu.

Kmalu zatem je gospoina postala lastbarona Janeza Franca Rossettija, ki je bil lastnik gradu v asu nastajanja Valvasorjeve Slave. Hkrati je

bil lastnik kulj in Roeneka. Po njegovi smrti leta 1711 je gospoino podedoval njegov neak Janez Anton Rossetti, po njem pa leta 1748

njegov sin Janez Karl Leopold Rossetti. Leta 1784 je gospoina postala last njegovega sina Bernarda Rossettija in ta jo je leta 1809 skupaj

z gospoinami Razdrto, Orehek, ilentabor in Roenek prodal potnemu mojstru v Seani in zakupniku prevoza pote na Notranjskem Matiji

Dolencu za 150 000 goldinarjev. Od njega je gospoino kolj leta 1834 za 32 000 goldinarjev kupil njegov sin Anton , potni mojster na

Razdrtem, in jo hkrati z gospoino Razdrto e istega leta za 13 200 goldinarjev prodal svojemu bratu Leopoldu. Leta 1885 je kolj postal

last Janeza Dekleve iz Vremskega Britofa, leta 1891 pa last njegovega sina Maksa Dekleve. Grad so opustili sredi 19. stoletja in od takrat

je njegova usoda takna, kakrna je usoda njegove edalje redkeje poseljene okolice. Veduta v knjigi Giuseppa Caprina Alpi Giullie iz leta

1895 ga kae e skoraj povsem razkritega.

Leta 1984 je razvaline od druine Dekleva odkupil Marjan Vitez iz Medvod, po njegovi smrti leta 1995 pa jih je podedovala njegova hi

Tadeja Vitez iz Velenja.Valvasorjeva upodobitev gradu, vir: Sapa, 2007

Valvasorjevi upodobitvi kolja v Skicni knjigi iz l. 1678

Cassasova upodobitev gradu iz 18. stoletja, vir: Sapa, 2007vse fotografije vir: Sapa, 2007

Pogled na juno steno Pogled na delno poruen okrogli stolp

Franciscejski kataster iz l. 1822, 516


Opis in oznaka

Valasor poroa, da nemko, italijansko in kranjsko ime gradu izhaja iz njegove lege in pustih skal, ki jim na kranjskem pravijo kolji. Na eni

strani gradu je sicer ravnina, toda vsa s kamni pokrita. Le blizu gradu raste med kamni nekaj sadnega drevja. Na drugi strani gradu je strano

globok jarek; v njem se vidi voda Reke, ki se etrt ure od tod pri kocjanu izgublja v skalah in se potem imenuje Timava.

Do razvalin na robu prepadne stene nad sotesko Reke dri obzidan kolovoz. Ob kolovozu stojijo starodavne murve e iz asov, ko so tu gojili

sviloprejke. Kolovoz se kona na prostranem platoju pred grajskim obzidjem, ki ga na dveh straneh flankirata razvaljena obrambna stolpa.

Dvonadstropni valjasti stolp na vzhodni strani je imel svojas na vrhu konzolno obrambno poletao. V pritliju so e ohranjene znailne

renesanne navzven razirjene strelne line iz 16. stoletja. Prostore v nadstropju so osvetljevala pravokotna okna s preprostimi neprofiliranimi

okviri, ki pa veinoma e manjkajo. Neko dvonadstropni oglati stolp na zahodni strani je danes ohranjen le e do vrha prvega nadstropja.

Tudi tu so v pritliju iroke renesanne strelne line. V obzidju med stolpoma je priblino na sredini nekoliko nad tlemi opazna sled zazi-

danega nekdanjega glavnega vhoda v grad. Sedanji iri polkrono sklenjeni in v pravokotno blendo ujeti portal na zahodnem koncu zidu

je noveji. Dvorie je na treh straneh obdano zrazvaljenimi razlinimi stavbnimi trakti. Najimenitneji je bil vzhodni trakt; od njega se je

ohranil do prvotne viine vrh drugega nadstropja segajoi osrednji del vzhodne stene, ki se pne nad sotesko reke. e dobro so razvidne obo-

kane okenske odprtine in kamnite, ki so nosile ravne lesene tramovne strope v vseh treh etaah. Pritlina etaa je bila nekoliko pod nivojem

dvoria in dostopna s sedaj podrtega dvorinega arhadnega hodnika po deloma e ohranjenem obokanem stopniu na vzhodnem koncu

junega grajskega trakta. Ta trakt je bil nekoliko oji od vzhodnega trakta. Vhod vanje je bil urejen sredi kraje zahodne stranice. Na precej

razvaljeni juni steni so ob deloma sekundarno zazidanih okenskih odprtinah e opazni sledovi straninega konzolnega pomola ajlja.

Od nekdanjega slikovitega arkadnega hodnika na dvorini strani vzhodnega trakta so se ohranili le ostanki temeljev. Hodnik je povezoval

grajsko stopnie v junem traktu, vzhodni trakt in valjasti stolp. Na arkadni hodnik se je navezovala tudi majhna grajska kapela s kamnito

preslico za zvonove na strehi. Kapela je bila posveena sv. Antonu Padovanskemu in se omenja v popisih iz let 1694 in 1782.

Ob razvalini visokega valjastega stolpa je na dvorini strani ohranjen pred nekaj leti odkopani iroki ovalni zunanji obod cisterne za vodo.

Notranji kamniti obod iz pravilnih nekoliko usloenih klesancev je vgrajen v tirno na dvoriu domaije pri emparjevih v Doljnih Vremah.

Tja ga je za doto konec 19. stoletja prinesla nevesta iz druine Dekleva. Na zahodni strani zapira dvorie razvaljeno nadstropno gospodarsko

poslopje, ki je pozidano tik nad prepadno steno. Juna stranska fasada tega poslopja je e v celoti ohranjena in ima visoko trikotno elo.

Dalji tiriosni fasadi sta ohranjeni le e v spodnjem delu. Med zahodnim in junim traktom gradu vodi ozek prehod s pravokotnim kamnitim

portalom na juno grajsko dvorie na koncu naravnega pomola nad sotesko Reke. Dvorie je na treh straneh zamejevalo obzidje, ki je

danes ohranjeno le e do parapetne viine. Ob reki pod gradom so ohranjene razvaline nekdanjega grajskega mlina.Pred vhodom v obzidje gradu, foto: I. Sapa Pogled na vzhodno steno, foto: I. Sapa

kolj iz zraka, pogled proti severufoto: J. Porl

foto: I. Sapa

obe fotografiji: I. Sapa

foto: osebni arhiv

http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=232


Stavbni razvoj

O morebitnem srednjevekem neutrjenem dvoru na tej lokaciji lahko samo domnevamo. Vse kae, da je grad oziroma renesanni utrjeni

dvorec zgradila rodovina Ravbar povsem na novo sredi ali v drugi polovici 16. stoletja. Ta rodovina je okoli leta 1580 zgradila tudi odlini

renesanni dvorec Krumperk pri Domalah. Renesanna zasnova kolja je dokaj heterogena, sestavljena iz raznorodnih stavbnih traktov, ki

pa vsi kaejo na nastanek v 16. stoletju. Utrjeni dvorec je nastal na robu naravnega pomola, ki so ga s irokim umetnim jarkom odrezali od

ostale ravnice.

Jedro zasnove je tvoril dvonadstropni monolitni palas, ki so mu na jugozahodnem vogalu dodali enako visok, a oji stranski trakt. Na naspro-

tni strani pomola je nastalo gospodarsko poslopje, ki je bilo najbr tako kakor sprva tudi vzhodni in juni trakt krito s strmo kamnito streho.

Morda so pomona gospodarska poslopja nastala tudi na junem dvoriu na skrajnem robu pomola. To dvorie so zavarovali z visokim

obzidjem, ki je imelo po Cassasovi upodobitvi sode na vrhu cine. Stavbni kompleks so na severni strani zavarovali z visokim, sprva najbr

dvoetanim obzidjem. Ozki portal, do katerega je dral ez jarek lasten mostov, je bil zavarovan s strelnimi linami. Obzidje so dodatno za-

varovali s strelnima stolpoma na vogalih. Valjasti stolp je bil dodatno zavarovan s konzolnim vencem pod napuem. Takne konzolne vence

poznamo z blinjega stolpa v Lokvi ali z vhodnega stolpa gradu Jama. Sorodno oblikovan, a nekaj mlaji venec se je ohranil tudi na stolpu

blinjega dvorca Kalec. Zasnova Kalca, e seveda odtejemo obrambno obzidje, tudi sicer precej spominja na temeljno zasnovo kolja.

Valvasorjeve upodobitve kaejo, da so dvorec okoli leta 1675, ko je posest prela v last barona Janeza Franca Rossettija, zaeli temljito ob-

navljati. Obnavljanje je bilo na vrhuncu leta 1678, ko je Valvasor pripravljal Topografijo Kranjske, saj upodobitve v skicni knjigi kaejo takrat

oitno nartovane posege. V tem obdobju so zasuli obrambni jarek in odstranili leseni mostov. Na dvorini strani vzhodnega trakta so

pozidali nadstropni arkadni hodnik, ki je povezal nivoje tal junega in vzhodnega trakta ter valjastega stolpa. Hkrati so v vzhodni del junega

trakta vgradili novo obokano banjasto stopnie z deloma e danes ohranjenimi kamnitimi stopnicami. V sklopu gradnje arkad so postavili

tudi grajsko kapelo; umestili so jo v severno polo arkadnega hodnika ob vzhodnem traktu v pritliju. Spremenili so tudi blinjo okolico

dvorca. Pred dvorcem so uredili veji obzidan plato, na katerega se je navezoval manji parterno urejen obzidan grajski vrt.

Naslednje veje prenove dvorca so se lotili v 18. stoletju. e pred letom 1782, ko ga je upodobil Louis Franois Cassas, so na obeh stano-

vanjskih traktih in valjastem stolpu zamenjali ostreje in zniali naklon strein. Najbr so takrat podrli tudi vrhnje nadstropje oglatega stolpa

in ob njem uredili nov veji in iri vhod na grajsko dvorie.

V 19. stoletju so po nastanku franciscejskega katastra leta 1825 odstranili obzidani grajski vrt in na visokem nasipu vzpostavili novo zaradi

vetra obzidano glavno pot do dvorca s severne strani s smeri Famelj. Prehod v zidu ob oglatem stolpu so poudarili z dvema visokima pira-

midalnima obeliskoma iz belega apnenca, ki sta sedaj ohranjena le e v fragmentih. Hkrati so zasadili tudi murve.

Po zemljiki odvezi leta 1848 je zael kolj tako kakor tevilni drugi gradovi in dvorci na revnih in nerodovitnih krakih tleh od Brkinov do

Bele krajine naglo propadati. Na vojakem zemljevidu iz let 1763-1787 je oznaen kot trdno zgrajen. Kot povsem ohranjen je oznaen tudi

e na franciscejskem katastru iz leta 1825. Na veduti iz leta 1895 pa je e viden razkrit valjasti stolp in vzhodni trakt v dananji razvaljeni

obliki. Juni trakt je bil takrat ohranjen e do vrha, gospodarsko poslopje pa je bilo e pokrito. Oglati stolp je nizko korno streho nad prvi

nadstropjem ohranil vse do okoli leta 1970.

Grajske razvaline so okoliki prebivalci dolgo uporabljali kot kamnolom. V blinji vasi Naklo so na dvoriu najstareje, Mahori Bezekove

domaije, ki izvira iz druge polovice 17. stoletja, vzidali kropilnik iz grajske kapele in ga uporabljali kot posodo s pitno vodo za kokoi. Men-

da izvirajo s kolja tudi kamniti balustri na zunanjem stopniu te hie. Nekaj kamnoseko obdelanih kosov pa se je ohranilo deponiranih

na dvoriu razvaline. To so predvsem renesanno profilirane okenske in vratne preklade iz sivega apnenca.

(vir: Sapa, 2007, str 158)Sapaev poskus rekonstrukcije tlorisa kolja Sapaev poskus rekonstrukcije kolja, aksonometrini prikaz stanja v 16., 17. in 18. stoletju

vse vir: Sapa, 2007.


FAMLJE

Vas Famlje je manja podeelska vas, ki lei ob regionalni cesti Divaa - Ilirska Bistrica in je od Divae oddaljena priblino 5,5 km. Kot

naselje v Obini Divaa ima po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2002 146 prebivalcev v 54 gospodinjstvih. (Statistini urad RS - Popis 2002).

Ime vasi izhaja iz besede Famuli, kakor je bilo ime nekdanji rimski postojanki. Prvi pa se ime Famlje pojavi leta 1347 v listini trakega

stolnega kapitlja. (povzeto po: Potokar, 2008).

Hie so gruasto razporejene zahodno od ceste po poboju hriba Graek na katerem so ostanki prazgodovinskega gradia ali katelirja.

Vas se na ravnini Vremske doline na obmoju nekdanjega rudnika rnega premoga zakljui z nekaj samostojnimi stanovanjskimi hiami in

stavbami (zaselek Rudnik), ki e vedno priajo o zgodovini tukaj nekdaj aktivnega premogovnitva. V bliini premogovnika je pomembno

lokalno kriie poti, ki vodijo proti Il. Bistrici, Divai in Brkinom. Severovzhodna stran vasi je obdana z obirnimi ravninskimi paniki in

travniki, ki se strmo vzpenjajo v poboje Vremice in preraajo v gozd krakega bora in cera. Zahod vasi se lepo odpira proti soncu na

polja in travnike, ki se postopoma proti jugu izteejo kot gozd h kanjonu reke Reke. Ob Reki je od leta 1962 tudi opuen mlin, na zaetku

vasi pa obnovljen vaki kal.

Vas nima izrazitega sredia, se pa med cerkvico Sv. Tomaa apostola in regionalno cesto odpira manji trg, kjer je tudi avtobusno po-

stajalie in ekoloki otok. Nije ob regionalki se prostor med hiami spet raziri in nudi obmoje sreevanja in zbiranja (spodnji trg). Iz

Franciscejskega katastra iz leta 1822 je razvidno, da je bilo vasih najbr ravno tu zbiralie na manjem vakem trgu. Zelo je tudi verjetno,

da so se vaani druili pod platojem, na katerem stoji cerkev. Tu se je manji trg odpiral na jugovzhod, s severa pa je bil pred mono burjo

z Vremice zavarovan prav s cerkvijo.

Videti je, da je struktura komunikacij znotraj vasi je ostala podobna tisti 19. stoletja, vendar so opazne spremembe. Glavna cesta je e vedno

na istem mestu, le vstopanje v vas je omogoeno na ve mestih, vasih se je v vas vstopalo le s spodnjega trga. Zaradi dozidavanj, novih

gradenj ter novih prevoznih sredstev je prilo do potrebe po novih in irih cestah znotraj vasi.

Okrog cerkve so hie stareje zidave, strnjene in linijsko si sledee. S asom se je v vasi veliko hi poruilo, ponekod so se odprli prostori,

zidali so se prizidki, nekatere hie so se prenovile in tako se je spremenila podoba vasi. Staro zasnovo vasi je e vedno mogoe slutiti ob

cerkvi (kjer so ulice ozke in strme, hie stisnjene ena ob drugo, teren utrjen s kamnitimi karpami), ampak spremembe mo stare strukture

poasi zmanjujejo. Novogradnja iz 70. in 80. let je teila k samostojni hii z vrtom in s im ve prostega prostora okoli nje. Tako se je

korenito spremenila morfologija vasi, ki se proti poljem razpreno iri.

Trenutno je v vasi 42 stavb s stanovanji, od tega jih je 6 nenaseljenih. 3 stavbe so lepe stare krake hie, prepuene zobu asa.

Vas Famlje nima centralnih dejavnosti, saj je bila vedno vezana na center Vremske doline - Vremski Britof, kjer so bili pota, podrunina

ola, gostilna, tovarna Liv (sedaj nedelujo) in trgovina. Ima pa svoj portni park z barom, ribiko in lovsko koo, balinie ter strelie v

prostorih krajevne skupnosti.

Pogleda na vas

Stavbe nekdanjega premogovnika

Dve izmed enaseljenih hi v Famljahvse fotografije: osebni arhiv

Pogled na SV del obzidja l. 1975

pogled s SZ proti V pogled s SV

Pogled na SV del obzidja l. 1990 Pogled na izkopno polje

Novakovi, 1991, str. 59Novakovi, 1991, str. 59

KULTURNO - RAZ ISKO VALNI CENTER MATINEGA KRASA - Idejni projekt re

mojca rebec

Documents