moja slovenija januar 2010

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • Januar 2010, številka 1

SlovenijaMoj

a

www.MojaSlovenija.net

IZ URADAUrad zaskrbljen nad situacijo manjšine v Italiji

TEMA MESECAČastitljivih 80 let Slavka Avsenika

INTERVJUNadškof dr. Anton Stres: »Vlada je dolžna imeti do Cerkve in vere tako naklonjen odnos, kakor ga ima do drugih kulturnih, izobraževalnih ali športnih združenj«

MLADI MLADIMBee Geesus v knjigorekordov

USPEŠNI ROJAKI:Hans Ferk, univerzitetni profesor in podjetnik

ŠPORTKozmus in Majdičeva športnika leta 2009

»Domaco publiko je najtežje osvojiti.«

�

Iz zakladnice slovenske domače obrti (MJ)

FOTOGRAFSKI NATEČAJ

Fotografski natečajDnevi se daljšajo, narava se bo postopoma začela odevati v spomladanske barve. Vabimo vas, da pomladne in druge zanimive utrinke iz svojega vsakdanjega življenja delite tudi z bralkami in bralci Moje Slovenije.

Do 15. dne v mesecu nam lahko na elektronski naslov [email protected] ali s klasično pošto na naslov Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana Črnuče pošljete zanimive utrinke, ki jih je zabeležil vaš fotografski objektiv, in se potegujete za nagrado uredništva Moje Slovenije. Veseli bomo domiselnih podpisov k poslanim fotografijam, seveda pa ne pozabite pripisati tudi svojega kon-takta. Najizvirnejše stvaritve bomo objavili v reviji Moja Slovenija in na njeni spletni strani. O zaključ-ku natečaja in o izboru vas bomo obvestili.

Kurenti gotovo že pridno nabirajo moči za pustne podvige (JD).

Slovenska obala (VK)

Utrinek iz živalskega vrta (BG)

2 Moja Slovenija / Januar 2010

Odlikovanja in odlike

Karolina Vrtačnik, urednica

Škoda, ker ni toliko javnega odmeva, kot ga je doseglo eno predsednikovo odlikovanje, doživelo tudi tisto drugo, s kate-rim je izkazal čast misijonarju Pedru Opeki.Škoda, da je podmladek slovenske politike, ki je ljubljanskemu županu izročal novoletno darilo, obenem zaigral svoj ugled in spoštovanje osnovnih vrednot.Škoda, ker ni med ljudmi več takšnih, ki si prizadevajo za upa-nje, dobroto in ljubezen. Kajti brez globokega razmišljanja, le s pravim notranjim kompasom, ljudje vemo, kaj je prav. Zapo-ved ljubezni je skupna vsem največjim svetovnim religijam, iz njih izhajajo vrednostni sistemi, ustave in pravila vseh civiliza-cij. Na nas pa je, da jih vsak dan znova udejanjamo. Ne samo za naše dobro, ampak najprej za dobro drugega. »Ne moreš zreti drugemu v obličje, ne da bi mu pomagal v stiski,« mi je Opeka dejal v pogovoru, ki sva ga imela pred nekaj leti za največji slovenski časnik. Pa ti, dragi bralec, ki to bereš na začetku leta 2010? Lahko da-nes pogledaš v oči komurkoli z odkritimi, dobrimi in pozitivni-mi nameni? Če nisi zmogel prikimati, je še čas, da na seznamu svojih novoletnih želja točko 1, pod katero je zagotovo skrb za bolj zdravo življenje, razširiš z iskreno in ganljivo skrbjo za drugega. Na primer za zanamce, od katerih smo si sposodili ta planet, a se ne znamo dogovoriti, kako jim ga vrniti vsaj ta-kšnega, kot smo ga prejeli.Saj ni res, da se svet vrti v napačno smer. Ni res, da je vse sla-bo! Le večkrat bi morali prisluhniti otrokom v sebi in okoli nas. Ki vsemu navkljub nezmotljivo vedo, katere so prave odlike. Dovolite, da vam na pragu mladega leta o tem spregovorim z besedami osemletnega dekliča:»Če imaš pri nekom zaupanje, ga le pazi. Ker zaupanja pri ne-kom nima vsak človek. Če si nekoga zelo prizadel, tako da tudi opravičila ne pomagajo, lahko da ti tega dejanja ne bo nikoli več odpustil. Ko ti nekdo laž odpusti, je lepo, da se potrudimo, da se ta laž ne bo več ponovila. Takrat, ko nam kdo laž oprosti, nam je lažje pri srcu in ne peče nas več vest.«Je treba sploh še kaj dodati? Je: da bi v letu 2010 čim večkrat znali ohranjati zaupanje v sočloveka! Potem bo na nas vse po-sijalo sonce z ravno pravšnjo mero – da nam bo toplo pri srcu in da ne bo velikih poplav, kot so bile božične.

Vse dobro vam želim.

UVODNIK

Fotografski natečaj

�Moja Slovenija / Januar 2010

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovineIzdajatelj: Otroci d.o.o. Uredništvo: Brnčičeva 1�, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel. +�86 1 5682550, Faks +�86 1 565�417, [email protected] Spletna stran: www.MojaSlovenija.net, Odgovorna urednica: Karolina Vrtačnik, Izvršna urednica: Blanka Markovič Kocen, Svet revije: Tadej Bojnec, dr. Janez Dular, Rudi Merljak (predsednik Sve-ta revije), Aleš Selan, Mihela Zaveljcina, Natalija Toplak, Verena Koršič Zorn, Lektorica: Barbara Cerkvenik, Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o., Tisk: Tiskarna Pleško d.o.o., Naklada: �.200 izvodov, Fotografija na naslovnici: Janez Dolinar, za varnost podat-kov skrbi podatkovna banka

V rubrikah Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.Revija je brezplačna in jo financira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamejskih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006. ISSN 1854-4061

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

SlovenijaMoj

a

IZ URADA:

Urad zaskrbljen nad situacijo manjšine v Italiji

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je konec decembra izrazil zaskrbljenost nad situ-acijo slovenske manjšine v Italiji in pri tem pod-prl dejavnosti slovenske narodne skupnosti v tej državi. Urad se pridružuje opozorilom slovenskih krovnih organizacij o neizpolnjevanju zakonskih določil in krčenju finančnih sredstev. Stran 6.2

567812

151618192021222324262830323435363940424647484951

Fotografski natečajZabeležili smoIz UradaPregled dogodkov v decembruIntervju: nadškof dr. Anton StresTema meseca: Častitljivih 80 let Slavka AvsenikaSlovenci v ItalijiSlovenci na KoroškemSlovenci na MadžarskemSvetovni slovenski kongresSlovenska izseljenska maticaRafaelova družbaID Slovenija v svetuIz življenja cerkvePisali ste namKoledar prireditevMladi mladimNaučimo se slovenščineS knjigo v svetSo leta minilaKnjižna policaSlovenske domačijeUspešni rojaki: Hans FerkPesem nas združujeSlovenske pokrajine: Bela krajinaVeliki Slovenci: Anton MelikŠportPovzetek v angleščiniPovzetek v španščiniKrižanka

Konec novembra je častitljivih 80 let praznoval velikan slovenske naro-dnozabavne glasbe Slavko Avsenik. Skladba Na Golici, ki je nedvomno stal-nica pomembnih proslav, nogometnih igrišč ali zabav in za katero že obstaja rek Ni veselice brez Golice, je največ-krat predvajana instrumentalna sklad-ba na svetu. Njen avtor Slavko Avsenik se lahko pohvali z �2 milijoni prodanih plošč in več kot deset tisoč koncerti, mnogi pa so ga označili za začetnika narodnozabavne glasbe v Sloveniji, kot jo poznamo danes.

Zgodba z naslovnice

INTERVJU:

Nadškof dr. Anton Stres

Anton Stres bo 24. januarja tudi uradno prevzel naloge novega slovenskega metropolita, ko bo na-sledil Alojza Urana. Pravi, da je za njim burno leto. Aprila 2006 je bil imenovan za prvega škofa novou-stanovljene celjske škofije, natanko pred letom dni pa ga je papež imenoval za pomožnega nadškofa v Mariboru. Še preden se je uspel tja preseliti, ga je do-letelo še višje imenovanje – postaja poglavar Cerkve na Slovenskem. Stran 8–11.

TEMA MESECA:

Častitljivih 80 let Slavka Avsenika

Velikan slovenske narodnozabavne glasbe Slavko Avsenik je konec novembra dopolnil 80 let. Ena nje-govih najbolj znanih skladb Na Golici je največkrat predvajana instrumentalna skladba na svetu. Slav-ko Avsenik se lahko pohvali z �2 milijoni prodanih plošč in več kot deset tisoč koncerti, mnogi pa so ga označili za začetnika narodnozabavne glasbe v Sloveniji, kot jo poznamo danes. Stran 12–14.

MLADI MLADIM:

Bee Geesus v knjigo rekordov

Študentski a cappella gospel zbor Bee Geesus je v začetku decembra prepeval All you need is love, izvedbo pa so v živo prenašali po celem svetu. Na spletni strani http://www.starbucksloveproject.com si je možno ogledati skupno prepevanje znanega zimzelenega hita, pri čemer je Slovenijo v neposre-dnem prenosu iz Postojnske jame zastopal Bee Ge-esus. Projekt so organizatorji že predlagali za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov. Stran 28–29.

V uredništvo Moje Slovenije smo v prazničnem decembru prejeli številne voščilnice s stoterimi lepimi želja-mi v letu, ki se je pravkar začelo. Vsem zvestim bralkam in bralcem se zanje zahvaljujemo in obljubljamo, da bomo vse leto skrbeli za obilo zanimivega branja.

ZABELEŽILI SMO

Novoletna voščila

5Moja Slovenija / Januar 2010

Našim bralkam in bralcem želimo vse dobro v letu 2010 iz uredništva Moje Slovenije.


IZ URADA

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je konec decembra izrazil za-skrbljenost nad situacijo slovenske manj-

Urad zaskrbljen nad situacijo manjšine v Italiji

šine v Italiji in pri tem podprl dejavnosti slovenske narodne skupnosti v tej državi. Urad se pridružuje opozorilom slovenskih krovnih organizacij o neizpolnjevanju za-konskih določil in krčenju finančnih sred-stev. Slabši finančni položaj slovenske narodne skupnosti prispeva k pospešene-mu zapiranju vitalnih slovenskih institucij, tudi na kulturnem področju, so opozorili na uradu in kot primer navedli Slovensko stalno gledališče (SSG) v Trstu, ki so mu iz razpoložljivih sredstev namenili 257.000 evrov. 50.000 evrov dodatne finančne pomoči pa je urad poleg rednega vsako-letnega osnovnega financiranja dijaškega doma namenil tudi slovenskim otroškim jaslim, ki kot zasebne jasli delujejo v okvi-ru dijaškega doma Srečko Kosovel v Trstu in od občine ne prejemajo nobene finanč-ne pomoči. Urad je izrazil tudi podporo

čezmejnemu gospodarskemu sodelova-nju med Slovenijo in Italijo, saj so dobra gospodarska razvitost in navezani dobri medsosedski stiki pogoj za blagostanje vseh prebivalcev obmejnega območja. Dejavnosti, ki jih na uradu načrtujejo tudi v novem letu, pa bodo spodbudili vklju-čevanje obmejnih občin v projekte, med katerimi je trenutno prednostni projekt »Jezik – Lingua«. Urad je tudi v prihodnje napovedal tesno sodelovanje s krovnima organizacijama slovenske manjšine v Itali-ji, Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo (SKGZ) in Svetom slovenskih organizacij (SSO), in tudi drugimi akterji znotraj slo-venske skupnosti v Italiji ter pristojnimi slovenskimi institucijami v prid učinkovi-temu delovanju in iskanju rešitev za ohra-njanje slovenskih institucij v Italiji.

KV

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je konec decembra izrazil zaskrbljenost nad situacijo slovenske manjšine v Italiji in pri tem podprl dejavnosti slovenske narodne skupnosti v tej državi. Urad se pridružuje opozorilom slovenskih krovnih organizacij o neizpolnjevanju zakonskih določil in krčenju finančnih sredstev.

Sprejem za zamejske Slovence Dr. Boštjan Žekš, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in predstojnik Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, je pripravil božično-prednovoletni sprejem, namenjen predstavnikom slovenskih organizacij v zamejstvu in vsem, ki so kakorkoli povezani s slovenskimi skupnostmi v zamejstvu.

Minister prof. akad. dr. Boštjan Žekš in državni sekretar dr. Boris Jesih

Na sliki predsednik Komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Miro Petek


Za božič po Sloveniji pustošile poplaveBožične poplave, ki so bile posledica dolgotrajnega in močnega deževja, so v Sloveniji povzročile za več milijonov evrov škode. Na Gorenjskem je ta pre-segla tri milijone evrov, na Ajdovskem in Goriškem so narasle vode povzročile škodo predvsem na kmetijskih površi-nah, v Posočju in na Idrijskem pa je bilo škode več. Vloge za povračilo škode zbi-rajo do 15. januarja.

Slovenci iz Benečije obeležili osrednji kulturni praznikZamejski Slovenci v Beneški Sloveniji, Re-ziji in Kanalski dolini so 6. januarja obe-ležili svoj osrednji kulturni praznik, dan emigranta. Ob tem sta krovni manjšinski organizaciji Slovencev v Italiji v Čedadu priredili tradicionalno kulturno priredi-tev, ki se je bo med drugim kot osrednji govorec udeležil tudi pisatelj Boris Pahor.

Prireditev, ki sta jo tudi letos organizirala Slovenska kulturno-gospodarska zve-za (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO), potekala pa je v gledališču Ristori v Čedadu, je privabila številne pripadnike slovenske manjšine v Italiji,”od Rezije in Kanalske doline do Tržaškega”.

Borut Pahor bo predlagal razrešitev Karla ErjavcaPremier Borut Pahor je v prvih dneh de-cembra povedal, da bo poslancem v 15 dneh predlagal razrešitev okoljskega mi-nistra Karla Erjavca. »O tej zadevi bo od-ločal DZ. Gre za nove standarde v sloven-ski politiki,« je še dodal Pahor. Stranke SD, LDS, Zares in SNS so že sporočile, da bodo razrešitev Erjavca podprle, DeSUS pa bo svojemu ministru stala ob strani. To je Pa-hor povedal po tem, ko se je z ministrom Erjavcem pogovoril o pozivu računskega sodišča k njegovi razrešitvi. Računsko so-dišče je namreč v porevizijskem poročilu o smotrnosti ravnanja z ločeno zbranimi komunalnimi odpadki v Sloveniji od leta 2005 do konca leta 2007 ugotovilo, da je okoljsko ministrstvo hudo kršilo obve-znost dobrega poslovanja.

Cilj: uvrstitev v drugi krogSlovenija bo na svetovnem nogome-tnem prvenstvu v Južni Afriki, kamor se je uvrstila po veličastni zmagi nad Rusijo, igrala v skupini C. Naši nasprotniki bodo Alžirija, ZDA in Anglija (z nasprotniki se bomo pomerili v tem vrstnem redu). Glavni favorit je seveda otoška ekipa, ki je pod vodstvom Fabia Capella odlično odigrala kvalifikacije in je tudi v širšem

krogu favoritov za končno zmago. Naši vidijo priložnost za uspeh na tekmah z ZDA in Alžirijo. »Res je, da imamo dokaj ugodno skupino in res lahko računamo na napredovanje. Toda tako razmišljajo poleg Angležev tudi Američani in Alžirci. Vsi vidimo možnost, da se poleg Otoča-nov uvrstimo v drugi krog, zato bo boj trd in neizprosen. Toda jaz verjamem v svoje fante in vem, da smo sposobni tega,« je povedal selektor Matjaž Kek.Foto: arhiv Ekipe

S povezavo smučišč uresničene večdese-tletne željePotem ko so pred božičnimi prazniki po-gnali smučarske naprave in tako začeli smučarsko sezono, so čezmejno poveza-vo slovenske in italijanske strani Kanina tudi uradno predali namenu. Spomni-mo, da je prvotno načrtovano odprtje 23. decembra lani odpadlo zaradi slabe-ga vremena. Z odprtjem čezmejne pove-zave kaninskega smučišča se je uresni-čila dolgoletna želja prebivalcev občin z obeh strani meje, ki so na to čakali več desetletij. Sebi in svetu pa so pokazali pomen sodelovanja med sosednjima narodoma, ki tako dobiva novo vsebino in je lahko vzor tudi drugim.

Pregled dogodkov v decembru

DOGODKI V DECEMBRU NA KRATKO

»Vlada je dolžna imeti do Cerkve in vere tako naklonjen odnos, kakor ga ima do drugih kulturnih, izobraževalnih ali športnih združenj«Anton Stres bo 24. januarja tudi uradno prevzel naloge novega slovenskega metropolita, kjer bo nasledil Alojza Urana. Pravi, da je za njim burno leto. Aprila 2006 je bil imenovan za prvega škofa novoustanovljene celjske ško-fije, natanko pred letom dni pa ga je papež imenoval za pomožnega nadškofa v Mariboru. Še preden se je uspel tja preseliti (»škofija je vendar kot žena, ne moreš je kar zapustiti«), ga je doletelo še višje imenovanje – postaja poglavar Cerkve na Slovenskem. Sicer pripada lazaristom in velja za enega najbolj razgledanih in izobraženih slovenskih teologov in filozofov.

Moja Slovenija / Januar 20108

9Moja Slovenija / December 2008 9Moja Slovenija / Januar 2010

INTERVJU: NADŠKOF DR. ANTON STRES

»Vlada je dolžna imeti do Cerkve in vere tako naklonjen odnos, kakor ga ima do drugih kulturnih, izobraževalnih ali športnih združenj«

Spoštovani gospod nadškof, lepo pozdra-vljeni. Prisrčna hvala, da ste si tako hitro vzeli čas za bralce Moje Slovenije. Glede na to, da se pogovarjava le nekaj dni pred iztekom leta 2009 – ali pa, kakor se vzame – prve dni novega cerkvenega leta; če se ozrete nazaj, kakšno leto je za Vami?»Leto lahko opišem kot najbolj zahtev-no, kot najbolj dinamično. Januarja sem bil imenovan za nadškofa pomočnika v Mariboru, kamor se sploh še nisem pre-selil, ker v Celju še ni bilo naslednika. A še preden sem prispel v Maribor, se že selim v Ljubljano. Pa saj že s priimkom dokazujem, da živim stresno, če se malo pošalim.«

Kako ste si začrtali delo, kam boste po-stavili bistvene poudarke?»Prihajam v nadškofijo, kjer ni treba kaj bistvenega spreminjati. Je dobro urejena, brez posebnih težav, lažje mi bo, ker neguje stara izročila in dobre prakse. Na splošno pa se bom usmeril tako, ko se je izkazalo za dobro v Celju, kjer smo skušali še bolj smotrno upo-rabiti sile, s katerimi razpolagamo. Ker primanjkuje delovnih moči, bomo sku-šali racionalizirati sile, ki so na voljo in izkoristiti notranje rezerve. To pomeni premik sposobnejših iz manjših na ve-čje župnije, ker lahko tak človek nosi ve-čje breme. To pomeni vključitev novih moči, ki obstajajo, pa jih nihče ne pova-bi k sodelovanju. Predvsem pa si želim, da bi verniki skladno s časom prevzeli čim več nalog tudi sami. Računam na oblikovanje manjših občestev, manjših skupin, kjer bo to lažje doseči.«

Vsak nadškof ima pri pastoralnem delu drugačen pristop do verskega življe-nja, nenazadnje se v tem zrcali tudi nje-gova osebnost. Kako bi vi komentirali stanje duha slovenskega kristjana? Ne-nazadnje ste na to vprašanje deloma pravkar že odgovorili.»Slovenski kristjan je premalo zave-den. Zaradi dediščine preteklosti se je navadil svojo vero skrivati kot zasebno zadevo. Res je, da je vera osebna stvar, s tem, da bi bila zgolj zasebna, pa se ne morem strinjati. Gre za ponos, za zavednost. Če sem ponosen, da sem

Slovenec, naj bom še ponosen, da sem kristjan. Zakaj pa bi bilo narobe, da se v gostilni pokrižam? Naj mi bo nerodno? Ne, kot mi ni nerodno v tujini s Slovenci za mizo govoriti slovensko!«

Nedavno sem prebrala izjavo, ki govori o tem, da so slovenski kristjani dobri teoretiki, manjka pa jim praktičnega udejstvovanja.»V vsaki veri je nevarnost razkoraka med besedami in dejanji. O tem govori že Sveto pismo, ko biča razkorak med pobožnostjo in ravnanjem v življenju.

Izraelci so v templju žrtvovali ovce in hkrati delali krivico. Pomanjkljivost pri Slovencih pa vidim v tem, da ne znajo potegniti posledic in navodil, ki jim jih daje vera za družbeno angažiranje v javnosti, ko gre za dobro stvar.«

V intervjujih, ki ste jih že dali, poudarjate premik od pasivnosti k aktivnosti. Na vi-dez preprost stavek lahko pomeni velik premik v družbi, če se na vaše besede odzove vsaj deset odstotkov vernikov.»Verjemite, še več se jih bo odzvalo! Celj-ska izkušnja, ki jo opisujem v nadaljeva-nju, je dokazala, da imamo po župnijah veliko ljudi, ki bi radi delali in pomagali, a ne vedo, kako se lotiti. Naredili smo tri-letni pastoralni načrt. Na nivoju škofije je šlo za prioritete; to so delo z mladimi, z družinami, in dobrodelnost/karitas. Župnije pa so izdelale lastne konkretne načrte. Rekli smo si, da bo super, če se jih odzove 60 odstotkov. Pa se jih je več kot 75 odstotkov!Ljudem bomo pomagali, da si zadajo cilje, ki bodo ravno prav drzni, da bodo ambiciozni in uresničljivi hkrati. Ljudem je treba zaupati. Saj vendar imamo pri-mere župnij brez duhovnika, v katerih skupine kar cvetijo.«

Kako pa si predstavljate pot do uresni-čitve ciljev? Nenazadnje se z mladimi v Cerkvi že veliko dela.

»Želimo si ustanoviti alternativno izobraževalno ustanovo in z njo uvesti nekaj novega.«


INTERVJU: NADŠKOF DR. ANTON STRES

»Ne smemo stokati, saj je notranjih rezerv še veliko. Brez omahovanja in obupavanja je treba verjeti, da se da. Če to verjamemo, lahko storimo več, kot smo upali, da bomo. Ljudje so da-nes razvajeni, prehitro obupajo. Tako razvajene generacije pa niso pripra-vljene na življenje. V prejšnjem sistemu je za vse nekako poskrbela država, ki je mislila, da ve bolje od ljudi, kaj po-trebujejo. Iz tega še danes izhaja neka lenobna drža, ko ljudje samo čakajo, da

bo država naredila nekaj za njih, ko se celo nekaterim brezposelnim ne ljubi prešolati za drug poklic.Bomo pa leto evharistije, v katerega vstopamo, izkoristili za okrepitev za-vesti pri vernikih o pomenu nedeljske maše, ki naj bo nekaj, kar je za kristjana nepogrešljivo. Nedeljska maša naj bo za kristjana tako pomemben dogodek, da ga razen izjemoma ne bo opustil.«

Kje na lestvici prioritet pa so odnosi z vlado?»Pastoralne naloge so na prvem me-stu, čeprav novinarji običajno najraje sprašujete o naših odnosih z vlado. A cerkve so polne ali prazne neodvisno od naklonjenosti vlade. To je odvisno od nas. Odnosi z vlado so pomembni, niso pa odločilni. Vlada je dolžna imeti do Cerkve in vere tako naklonjen od-nos, kakor ga ima do drugih kulturnih, izobraževalnih ali športnih združenj. Saj je ločitev Cerkve od države zahteval že Jezus, ko je naročil, naj se da Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesar-jevega. Nenazadnje je krščanstvo tudi edina religija, kjer sta državni in verski poglavar že v osnovi ločena. Iz tega izvira civilna družba, prva nevladna or-ganizacija je bila Cerkev, ki je bila svoje dni edina, ki ni spadala pod avtoriteto oblasti. Danes gleda država na pravico državljanov do športa in kulture naklo-njeno, prihaja jim naproti s pozitivnim pristopom. Enako naj pride naproti Cerkvi, vernikom. Pričakujemo nič več

in nič manj kot to. Tako kot v opero ne zahaja vsak, pa jo prek davkov vsi po-sredno podpirajo, naj velja tudi za Cer-kev. A treba bo predvsem spremeniti javno mnenje, pogled na to. Ko bo ve-čina mislila tako, bo tudi vlada sledila.«

Ste se z gospodom Alešem Guličem že srečali? Kakšno sodelovanje pričakujete?»Ne še. Pričakujem pa, da bo imel takšno pojmovanje, kot sem pravkar opisal, če-prav se mi zdi, da ima drugačnega. Pred-vsem mu je veliko do tega, da država ne bi finančno nič podpirala Cerkve, a to je po mojem drugotno vprašanje.«

Slovence po svetu bo gotovo zanimala informacija o nastajajoči katoliški uni-verzi.»V slovenskem kulturnem prostoru se miselni premik ne bo zgodil sam od sebe, za to bodo potrebne generacije. Želimo si ustanoviti alternativno izobra-ževalno ustanovo in z njo uvesti nekaj novega. Univerza bo majhna, ko bo po-polna, bo imela mogoče kakih tri tisoč študentov. Začeli bomo s poslovno fa-

kulteto z velikim poudarkom na poslov-ni etiki. Kdaj začnemo, ta trenutek še ne vem, najprej moramo po svetu najti do-volj sponzorjev za zagon, nato pa bomo začeli s počasno rastjo.«

In še za konec – vaše sporočilo rojakom po svetu?»Z izseljeništvom imam tudi svojo ži-vljenjsko izkušnjo, saj sem živel več let v Parizu, kot duhovni pastir sem prepoto-val vso Francijo, Kanado … Mnogokrat sem bil med rojaki v Argentini, Nemčiji, na Švedskem. Lahko trdim, da poznam probleme naših ljudi po svetu. Vse Slo-vence zunaj meja domovine lepo poz-dravljam, želim jim v novem letu Bož-jega varstva in blagoslova in se veselim trenutkov, ko se bom srečal z njimi!«

Pogovarjala se je: Karolina VrtačnikFoto: Janez Dolinar

»Ljudje so danes razvajeni, prehitro obupajo.«

»Slovenski kristjan je premalo zaveden.«


Nadškof dr. Anton Stres: »Ljudem bomo pomagali, da si zadajo cilje, ki bodo ravno prav drzni, da bodo am-biciozni in uresničljivi hkrati.«


Konec novembra je 80. rojstni dan praznoval velikan slovenske narodnozabavne glasbe Slavko Avsenik. Skladba Na Golici, ki ne manjka na pomembnih proslavah, nogometnih igriščih ali zabavah in za katero že obstaja rek Ni veselice brez Golice, je največkrat predvajana instrumentalna skladba na svetu. Slavko Avsenik se lahko pohvali z 32 milijoni prodanih plošč in več kot deset tisoč koncerti, mnogi pa so ga označili za začetnika narodnozabavne glasbe v Sloveniji, kot jo poznamo danes. Na sprejemu ob rojstnem dnevu mu je pesem Slovenija, od kod lepote tvoje, tudi znano Avsenikovo, skupaj z Alfijem Nipičem, dolgoletnim pevcem v Ansamblu bratov Avsenik, zapel tudi predsednik vlade Borut Pahor.

Častitljivih 80 let Slavka Avsenika

12

TEMA MESECA

1�Moja Slovenija / Januar 2010

Tudi v skakalni reprezentanciSlavko Avsenik se je rodil 26. novembra 1929 v Begunjah na Gorenjskem v pet-članski družini, kot najmlajši otrok. Na očetovo željo so Avsenikovi leta 1936 ustanovili družinski orkester, v katerem je Slavko igral diatonično harmoniko. Po osnovni šoli je ostal doma na kmeti-ji, v tistem času pa se je navdušil za ska-kalni šport in leta 1946 postal celo član skakalne reprezentance. Osebni rekord je dosegel v Planici, kjer je doskočil pri 74 metrih.

Z bratom Vilkom sprva v Gorenjskem kvartetuLeta 1952 se je poročil z Brigito, brez nje-ne podpore pa ne bi bil tako uspešen, je prepričan Slavko. Pri triindvajsetih se je zaposlil v tovarni nogavic v Ljubljani Tonosa (prva tovarna, ki je v Sloveniji izdelovala najlonke) kot pletilec, leto kasneje pa je uspešno opravil avdicijo na Radiu Ljubljana. Slavko pravi, da ga je dejansko odkril njegov brat, ki ga je spravil na radio, ko je nekoč zbolel zna-meniti harmonikar Avgust Stanko in je Slavko namesto njega v oddaji Četrtkov večer domačih pesmi in napevov s har-moniko pospremil prepevanje Franca Korena, kasnejšega dolgoletnega pev-ca Avsenikov. Leta 1953 v prenovljeni skupini zaigrajo še Slavkov brat Vilko Ovsenik na klarinetu, Franc Košir na trobenti in Franc Ogrizek na baritonu. Kasneje se je pridružil Ponikvar. Tako nastane Gorenjski kvintet, v tujini pa nastopajo pod imenom Oberkrainer Quintett. Brata imata različna priimka – star družinski priimek je bil Ovsenik, zaradi razmer prve svetovne vojne pa je bil priimek spremenjen v Avsenik, kar je tudi rojstni priimek obeh bratov. Po-slednja očetova želja je bila, da bi eden od bratov ohranil pravi (stari) družinski priimek, zato se je Vilko odločil, da ga spremeni.

Svetovno uspešen Ansambel bratov AvsenikGorenjski kvintet se je preimenoval v Ansambel bratov Avsenik, ansambel pa je deloval vse do leta 1990, ko so zaradi Slavkovih zdravstvenih težav preneha-

Med številnimi izdanimi ploščami je tudi 31 takih z zlato naklado, ena z diamantno in ena s platinasto. Ansambel bratov Avsenik je prodal prek 32 milijonov plošč.

Ansambel bratov Avsenik je občinstvo razveseljeval na več kot deset tisoč koncertih. Ansambel je v svetovnem merilu verjetno najuspešnejša sloven-ska glasbena skupina.

TEMA MESECA


li z nastopanjem. V času delovanja so izdali okoli 120 plošč, v več kot 32 mi-lijonov prodanih izvodih. Naveza bra-tov Avsenik je bila zelo uspešna, saj je Vilko znal zapisati to, kar si je Slavko, ki ne zna pisati ali brati not, zamislil. Tako je tudi nastala največkrat predvajana instrumentalna skladba Na Golici, za katero si je leta 1953 melodijo Slavko zamislil med nočnim delom v pletilnici, jo po svoje zapisal, nato pa prosil brata, naj jo zapiše v notno črtovje (skladbo mu je ob 80-letnici zaigralo 80 harmo-nikarjev). Ansambel je bil popularen po vsej Evropi, še posebej pa v Avstriji, Nemčiji in Švici, kjer so ga poznali pod imenom Oberkrainer Quintett, ko pa se je na tem področju predstavilo še več drugih slovenskih narodnozabavnih skupin, pa Original Oberkrainer. Med skladbami – ustvarjenih je bilo prek 670 skladb – so poleg Na Golici najbolj zna-ne še Slovenija, od kod lepote tvoje, Na Roblek in Tam, kjer murke cveto.

Diamantna in platinasta plošča, nagra-de, priznanja in klubi oboževalcevSlavko Avsenik je s skupino prejel šte-vilna priznanja, med izdanimi ploščami je 31 zlatih plošč ter po ena diamantna in platinasta. V tujini od leta 1962 na-prej ustanavljajo klube oboževalcev in do leta 1989 jih je bilo skupaj 150. Naj-starejši je Original Oberkrainer Fanclub iz Horbacha, po njegovem vzoru pa je nastal tudi domači Avsenikov Fanclub s sedežem v Begunjah, ki šteje okoli 200 članov.

Ljubezen do glasbe prenesel na nasle-dnje rodoveTudi Slavkov sin Slavko Avsenik mlajši je skladatelj. Avsenikovo tradicijo pa nadaljuje tudi vnuk, sin Grege Avseni-ka (ki velja za kitarskega virtuoza) Sašo Avsenik z Ansamblom Saša Avsenika, ki je pred kratkim izdal svojo prvo zgo-ščenko. Slavko je nad svojim vnukom navdušen, za njegov ansambel sta z bra-tom Vilkom napisala tudi nekaj skladb, v enem izmed številnih intervjujev ob visokem jubileju pa je napovedal, da je to ansambel, ki bi lahko dosegel veliči-no Ansambla bratov Avsenik.

Pri JožovcuBegunje so danes znane po tovarni Elan, pa tudi po gostišču Pri Jožovcu. Slavko je gostilno, ki sta jo leta 1965 ustanovila Ja-nez in Katarina Avsenik, prevzel leta 1988. Gostišče je gostilo številna tekmovanja, televizijske oddaje, koncerte in gledališke predstave, večnamenska dvorana pa je

zaradi svoje oblike dobila ime Pod Avse-nikovo marelo. V gostišču uspešno ohra-njajo in raznovrstno predstavljajo bogato dediščino Slavkove mednarodne kariere ter dosežkov, in sicer z založbo, muzejem, Galerijo Avsenik Hohner in glasbeno šolo.

PV; Foto: Arhiv Galerija-Muzej Avsenik

Gostilno Pri Jožovcu je Slavko Avsenik prevzel leta 1988, v njej pa so danes poleg gostišča urejeni tudi založba, glasbena šola, Galerija Avsenik Hohner in muzej, posvečen Avsenikovim dosežkom.

Slavko Avsenik se je rodil 26. novembra 1929 v Begunjah na Gorenjskem. Ob 80-letnici so mu pripravili številne prireditve, med drugim mu je zapel predsednik vlade Borut Pahor, 80 harmonikarjev pa mu je zaigralo Na Goli-ci, sicer največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu.


SLOVENCI V ITALIJI

NoviceTržaški škof Crepaldi voščil Slovencem v ItalijiPred božičnimi prazniki je Dru-štvo slovenskih izobražencev obiskal tržaški škof Giampaolo Crepaldi. Slovencem v Italiji je namenil posebno poslanico, v kateri je slovenskim vernikom na Tržaškem zaželel doživete božične praznike, še posebej pa tistim, ki trpijo za duševni-mi in fizičnimi boleznimi ter revščino.

Kolednica iz Boljunca pri TrstuV Boljuncu so v decembru prepevali. Običaj, ki se je preko rodov ohranjal vse do danes, združuje predvsem mlade pev-ce, ki z ubranih petjem brez spremljale obiskujejo domove. Za petje so včasih prejemali plačilo, s katerim so si lahko ku-pili hrano, danes pa gre bolj za ohranjanja običaja, za katere-ga skrbijo predvsem osnovnošolci in mladi fantje. Letošnja kolednica je nosila naslov Živi torej zmeraj srečno.

Ob Dnevu samostojnosti in enotnosti Generalni konzu-lat Republike Slovenije v Trstu pripravil sprejemGeneralni konzulat Republike Slovenije v Trstu je ob Dne-vu samostojnosti in enotnosti pripravil sprejem v kongresni dvorani tržaške Pomorske postaje. Zbrane je nagovorila Ge-neralna konzulka Republike Slovenije Vlasta Valenčič, ogle-dati pa si je bilo mogoče tudi umetniško razstavo Klemna Bruna in Etka Tutte.

10. video natečaj Ota – HrovatinKrožek Fotovideo Trst 80 že deseto leto zapored pripravlja video natečaj Ota – Hrovatin s katerim želijo spodbuditi lju-

biteljske videosnemalce in šol v Italiji, Sloveniji in sosednjih državah. Tema je prosta, na voljo pa so štiri kategorije filmov: dokumentarni, igrani, slikovna predstavitev in kategorija za šole. V vsaki kategoriji bodo prejeli nagrado prvi trije uvršče-ni. Rok za oddajo posnetkov je v petek, 27. februarja 2010, nagrade pa bodo podeljene 19. marca 2010.

V Reziji izdali nov koledar za leto 2010Kulturno društvo Rozajanski dum je za novo koledarsko leto pripravil koledar, posvečen šo-lam in učencem z naslovom »Škule ano školerji«. Na naslov-ni strani je kopija spričevala iz šolskega leta 1959-1960 v Reziji in črnobela fotografija, ki prikazuje tedanje učence v šolskih klopeh.

Sporne dvojezične table v RezijiRezijane v zadnjih dneh razburjajo nove table, ki jih je po-stavila občinska uprava. Ta se je namreč odločila, da bo poitalijančila slovenske napise na novih tablah, ki so jih na-mestili na mesto tistih, postavljenih leta 1994. Vas Ravanca je zdaj poimenova Ravanza, Solbica pa Solbiza. Tako se na dvojezičnih tablah pojavljata dve italijanski krajevni imeni. Predsednica kulturnega društva Rozajanski dum, Luigia Ne-gro meni, da je takšna postavitev korak nazaj pri ohranjanju slovenščine v Reziji.

PV; Foto: Slomedia.it

SLOVENCI NA KOROŠKEM

16 Moja Slovenija / Marec 2009Moja Slovenija / Januar 201016

Jubilej Kulturnega domaKulturni dom v Pliberku se je v desetih letih delovanja razvil v nepogrešljivo ustanovo, v kateri številna domača društva zaradi dobre infrastrukture lahko uresničujejo zelo zahtevne pevske in gledališke projekte. Poleg domačih produkcij se je Kulturni dom uveljavil kot ponudnik kakovostnih prireditev svetovnega formata.

Uradno odprtje Kulturnega doma je bilo sicer šele pred dobri-mi petimi leti. Že pred slovesnostjo aprila leta 2004 pa se je v Kulturnem domu zvrstilo nad 260 prireditev. Do danes pa jih je bilo nad 700. Prva je bila pred desetimi leti leta 1999 Kon-cert prijateljstva, takrat še v nedokončani dvorani na betonskih tleh. Še v istem letu so v športni dvorani v Kulturnem domu prvič nastopili tudi odbojkarji SK Posojilnica Aich-Dob.Kulturna in športna dejavnost je v mestni občini Pliberk in okolici vsestransko izoblikovana, z ustanovitvijo društva Kul-turni dom Pliberk leta 1993 in začetkom gradnje kulturnega in športnega centra leta 1996 se je uresničila želja, da bi kulturnim ustvarjalcem iz Pliberka, Podjune in s širšega območja zagoto-vili še primerno infrastrukturo. Na začetku, ko smo zasadili lo-pato, smo razpolagali le s sredstvi Republike Slovenije. Svoje so prispevali še prijatelji iz Južne Tirolske. Šele v nadaljevanju so projekt finančno podprle tudi zvezna vlada, dežela Koroška in mestna občina Pliberk.Zaradi precejšnje investicijske vsote so odborniki društva Kul-turni dom imeli precej neprespanih noči in bili pogosto sooče-ni tudi s kritiko iz lastnih vrst, češ da je Kulturni dom prevelik, predrag in bi sredstva lahko porabili drugače. Pestro kulturno, družabno in športno življenje, ki se je z leti razvilo v Kulturnem domu, pa nam danes odbornikom daje prav.

Pomembno za narodno skupnost in regijoKulturni dom v Pliberku je postal hiša srečanja in kraj »kulture brez meja«, to kaže navsezadnje tudi gledališki abonma »Po-

gled dlje«, v sklopu katerega se srečujejo sosedi iz Podjune ter Mežiške in Dravske doline. Predvsem pa je ustanova postala dom za številna domača društva, ki so zaradi dobre infrastruk-ture lahko uresničila tudi zelo zahtevne pevske in gledališke projekte. Ob deseti obletnici delovanja Kulturnega doma je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije omogočilo izredni koncertni dogodek. Gostoval je orkester Slovenske filharmoni-je pod vodstvom Uroša Lajovica. Glasbena poslastica torej, ki se v Pliberku tako kmalu verjetno ne bo več ponovila. Koncerta se je poleg mnogoštevilnih častnih gostov udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš.

V Pliberku so pozdravili ministrico Slovenska ministrica za kulturo Majda Širca se je ob prazno-vanju desetletnice Kulturnega doma v Pliberku med drugim srečala z zastopniki slovenskih lokalnih kulturnih društev in odborniki društva Kulturni dom Pliberk.

Ministrico so seznanili z delovanjem društevPoleg tega pa se je sestala tudi s kulturnim referentom mestne občine Pliberk ter predstavnikoma Slovenske prosvetne zveze in Krščanske kulturne zveze. Zbrani so ministrico seznanili z de-lovanjem lokalnih kulturnih društev, za kaj si ta društva priza-devajo ter kako se z namenom ohranjanja slovenskega jezika na Koroškem posvečajo delu z otroki in mladino.

Marija PrimcFoto: Milan Piko, Emanuel Polanšek

Na fotografiji z leve: Milan Piko, Lenart Katz,Janko Malle, Jurij Mandl, ministrica Majda Širca


SLOVENCI NA KOROŠKEM

Einspielerjeva nagrada predsedniku Koroške gospodarske zborniceKer v Porabju ni niti poklicnega niti polpoklicnega gledališča, opravljajo njihovo vlogo ljubiteljske skupine, med katerimi so najbolj delavni števanovski Veseli pajdaši – Veseli prijatelji. Od leta 2001, ko so ustanovili skupino, so vsako leto naštudirali krajše delo, s katerim so uspešno in odmevno nastopali najprej na domačem odru, potem v Prekmurju in na srečanjih naro-dnostnih ljubiteljskih gledaliških skupin v Budimpešti. Razen letošnje so bile dosedanje premiere na velikonočni ponedeljek in vse, tudi tokratna, so privabile toliko obiskovalcev, da v dvorani vaškega kulturnega doma ni bilo prostega niti enega stojišča.

Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta prvi de-cembrski petek v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma v Celovcu podelila Einspielerjevo nagrado predsedniku Koroške gospodarske zbornice Fran-zu Pacherju. Nagrado je Pacher prejel za dolgoletno odlično sodelovanje s Slovensko gospodarsko zvezo na Koro-škem, za dosledno podporo čezmejne-mu gospodarskemu sodelovanju in za svoje zavzemanje za učenje vseh jezikov v koroški regiji. Nagrado je Franzu Pa-cherju na slovesni podelitvi izročil koro-ški Slovenec, sedanji visoki predstavnik Evropske unije v Bosni in Hercegovini ter nekdanji avstrijski veleposlanik dr. Valentin Zdravko Inzko, ki je bil tudi slav-

nostni govornik. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Karl Smolle je v pozdravnem nagovoru poudaril, da je imel Franz Pacher ves čas zgledno držo v odnosu do koroških Slovencev in do sosednje države Slovenije. V čestitko Pacherju ob podeljeni nagradi pa je Smolle vpel prošnjo, »da tudi v bodoče – kritično in v medsebojnem spoštova-nju – iščemo skupno pot za obe naro-dni skupnosti v deželi, predvsem pa da izpolnjujemo naše naloge v politiki in v gospodarstvu s polno odgovornostjo do ljudi«. Pacher pa je v zahvalnem govoru poudaril, da si bo še naprej prizadeval za dobro sodelovanje s slovensko narodno skupnostjo na Koroškem.Einspielerjevo nagrado, poimenovano

po duhovniku, profesorju, politiku, kul-turniku in publicistu Andreju Einspieler-ju, živečemu med letoma 1813 in 1888, so prvič podelili ob stoletnici njegove smrti leta 1988.

MPfoto: Peter Krivograd

V decembrski številki Moje Slovenije se nam je na 16. stran prikradla nelju-ba napaka, saj smo pri članku »Dvajset let zasebne katoliške ljudske šole v Ce-lovcu« objavili napačen podnaslov. Za napako se bralcem in avtorici iskreno opravičujemo.

Uredništvo

Na fotografiji z leve: predsednik NSKS Karel Smolle, nagrajenec Franz Pacher, predsednik KKZ dr. Janko Zerzer.

SLOVENCI NA MADŽARSKEM

18 Moja Slovenija / Marec 2009Moja Slovenija / Januar 201018

S tedenskega zornega kota – o Slovencih v sosednjih državahKonec leta, 11. decembra 2009, je minilo 30 let, odkar se je prvič oglasil radijski avizo na Radiu Maribor, Koper in Murska Sobota ter napovedal prvo oddajo Sotočje o Slovencih v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Kmalu so Sotočje uvrstili na prvi program Radia Slo-venija, kjer oddajo poslušamo še zdaj.

Prvi urednik Sotočja je postal sedanji dopisnik RTV Slovenija s Koroške Lojze Kos, največ časa je oddajo urejal Ed-vard Pukšič, po prenosu uredništva iz Maribora v Ljubljano pa je njen urednik Marjan Vešligaj. V treh desetletjih je

Sotočje postalo nepogrešljiv del naro-dnostnega utripa v sosednjih državah; od takrat, ko je Slovenija samostojna država, tudi na Hrvaškem. V Sotočju so sodelovali novinarji z vseh koncev Slo-venije, in kar je še pomembnejše, v od-

dajah se je zvrstilo na stotine sogovor-nikov, ki so pripovedovali o življenju, tegobah in tudi pomembnih dosežkih manjšine. Od najmanjše porabske vasi Andovci do Kanalske in Terske doline. Sodelavci so ustvarili ravnovesje med ožje narodnopolitičnimi in vsakdanji-mi temami. Zato v Sotočju zelo pogo-sto kot sogovorniki sodelujejo tako predsedniki držav in vlad, ministri, uči-teljice, delavci in kmetje, mladi in stari, ne glede na politično ali versko prepri-čanje. Oddaja spodbuja delo kulturnih skupin, pevskih zborov in glasbenih ansamblov. Edvard Pukšič, ki je urejal Sotočje več kot dve desetletji: »Oddaja se je po moji oceni, ki temelji na odzivih poslušalcev v Sloveniji in obiskih v za-mejstvu, izredno dobro prijela. Ob svo-jem prvotnem poslanstvu je postala na neki način medmanjšinski medij, saj so se v njej zamejci vzajemno informirali o položaju, prizadevanjih, razvejanih dejavnostih in celo o svojem vsakdanu – s tedenskega zornega kota.«

Besedilo in foto: Ernest Ružič

Sodelavec Sotočja v pogovoru s Suzanne Weitlaner, predsednico Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko

Doživetje prostoraKulturne, izobraževalne in medijske ustanove iz Pomurja v Sloveniji ter iz sosednjih madžarskih Železne in Zalske županije so bile v drugi polovici lanskega leta nadvse uspešne pri kandidiranju za financiranje svojih projektov iz evropskih strukturnih skladov. Velikega pomena za Porabje je projekt »Povezava v kulturi – sosed k sosedu«, ki je ocenjen na 1,1 milijona evrov, naj-večji projekt pa obnova gornjeseniškega kulturnega doma. Drugi projekt sodi na področje informiranja, in sicer z naslovom »Kulturno in medijsko sodelovanje obmejnega prostora med Muro in Rabo«. Projekt je ocenjen na dobrih 800 tisoč evrov, no-silka je Regionalna razvojna agencija Mura v sodelovanju z Zvezo Slovencev v Monoštru, uresničujeta pa ga Mestna televizija Monošter in HI-FI Videostudio v Murski Soboti.

Najnovejši je tretji projekt »Doživetje prostora«, njegovi nosilci pa so Pokra-jinski muzej v Murski Soboti, Galeri-ja-Muzej Lendava in Muzej Savaria v Szombathelyju. Projekt je ocenjen na dobrih 834 evrov in obsega območja, na katerih živijo Slovenci na Madžar-skem in Madžari v Sloveniji. Osrednja

ciljna skupina so otroci, stari od 6 do 15 let, kot sedanji in bodoči nosilci med-kulturnega dialoga. V programu so šte-vilna proučevanja, pedagoški programi, zgoščenke in pisanje razprav, pri čemer je zanimivo, da bodo vsa besedila nati-snjena v knjižnem slovenskem in ma-džarskem jeziku ter porabskem in he-

teškem narečju. S projektom se trajno razrešuje problem muzeja Avgusta Pa-vla, edine tovrstne slovenske ustanove na Madžarskem, pa tudi status in pred-vsem delo Marije Kozar Mukič, edine slovenske etnologinje na Madžarskem.

Besedilo in foto: ER


SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES

Mediji in slovenska narodna zavestSredi decembra je Svetovni slovenski kongres v domu prosvete Sodalitas v Tinjah na Koroškem pripravil osmo strokovno srečanje pod naslovom »Ko ni več meja«. Tokratni posvet je bil namenjen pregledu slovenskih manjšinskih medijev in vlogi, ki jo imajo mediji pri ohranjanju in razvoju slovenske narodne identitete.

Srečanje je potekalo v prijetnem in delovnem vzdušju približno tridesetih udeležencev. V prvem delu smo lah-ko prisluhnili splošnejšemu pregledu zakonske ureditve, pregledu stanja slovenskih manjšinskih in nacionalnih medijev ter vrstam razdelitve medijev. Predstavnik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) mag. Jože Wakounig je opozoril na pomembnost narodne zavesti in potrebo po narodni enotno-sti, ki ni zgolj stvar tu živeče slovenske manjšine, ampak ena od poglavitnih nalog Republike Slovenije. V popol-danskem delu so bili podrobneje pred-stavljeni slovenski manjšinski mediji na Koroškem: slovenski spored ORF, Nede-lja in Novice. Na koncu smo udeleženci strnili in oblikovali sklepe srečanja, ki so navedeni v nadaljevanju in za kate-re upamo, da jih bodo pristojne institu-cije vzele resno in kot dobronamerno vodilo za izboljšavo stanja na področju slovenskih manjšinskih medijev.

Sklepi posveta1) Pobuda slovenskim medijem, da ustanovijo posebna uredništva za

Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpirajo strokovna izobraževanja in specializacijo za novinarje, ki delujejo na področju slovenske manjšinske in izseljenske problematike. O dogodkih naj ne poročajo senzacionalistično, ampak redno in realistično, pri tem je nujno poročanje tudi o uspehih manj-šine in posameznikov na kulturnem, športnem, gospodarskem in politič-nem področju. 2) RTV Slovenija naj pri stalnih dopisni-štvih upošteva izredni pomen, ki ga ima lokalno poročanje o dogodkih, in po-membnost lokalne povezanosti manjši-ne, ki narekuje, da so stalni dopisniki ne samo vedno prisotni na kraju, od koder poročajo, ampak da tam tudi živijo (stal-no dopisništvo v Trstu in Celovcu). 3) Vlada RS in RTV Slovenija naj še več napora vložita v vidnost in doseg signa-la RTV Slovenija. To je želja in zahteva slovenske manjšine, ki na to problema-tiko opozarja že vrsto let. Vlada RS in RTV Slovenija naj zagotovita sprejem nacionalnega radijskega in televizij-skega programa vsaj na tistih obmo-čjih v sosednjih državah, kjer strnjeno

biva slovenska narodna manjšina. 4) Pobuda in opozorilo Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter ministru dr. Boštjanu Žekšu v zvezi z ukinjanjem edinega slovenskega pro-grama na nacionalni televiziji Republi-ke Madžarske. Predlagamo, da minister pristojnim organom Republike Ma-džarske predstavi dobro prakso Slove-nije pri oskrbi madžarske manjšine in na osnovi podpisanega meddržavne-ga sporazuma zahteva, da Republika Madžarska pridobi potrebna finančna sredstva za ohranitev in nadaljevanje tega programa. 5) Pobuda Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, da sistematič-no pristopi k raziskavi o slovenskem medijskem prostoru in na tem podro-čju začne javno razpravo, ki bo obli-kovala smernice in splošna merila za poročanje o dogajanju med rojaki v sosednjih državah in po svetu. V javno razpravo naj bodo vključeni slovenski manjšinski mediji, slovenski mediji, ki poročajo o dogodkih med rojaki v sosednjih državah ali med rojaki po svetu, in strokovna javnost. Urad naj tudi razmisli o možnostih za posebno izobraževanje novinarjev slovenskih manjšinskih medijev, tako na področju primerne oblike poročanja o takih do-godkih kot tudi pravilne in kakovostne uporabe slovenskega jezika. 6) Pobuda Vladi RS in Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, da se ob izteku pogodbe slovenskega ure-dništva pri ORF v letu 2011 zavzameta za ohranitev dosedanje pogodbe in za njeno nadgraditev, da bi lahko sloven-ski program znova oddajal tudi na de-želni frekvenci. 7) Pobuda Vladi RS, da Komisijo DZ RS za Slovence v zamejstvu in po svetu prekvalificira v odbor in s tem razširi njene pristojnosti.

Luka KlopčičFoto: arhiv SSK

Udeleženci posveta


SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA

80 let Slovenskega delavskega društva Triglav iz RosariaLetos bo preteklo 80 let od ustanovitve Slovenskega delavskega društva Triglav v drugem največjem argentinskem mestu Rosariu.

V letu 1928 so se Slovenci, ki so prispeli v ta del Argentine, v pokrajino Santa Fe, začeli zbirati v Rosariu, v tamkajšnji go-stilni Castel Trenti, katere lastnik je bil Pe-ter Meden. V njej so mnogi dobivali hra-no in stanovanje na kredit, kadar so bili brez dela, in tu so tudi prejemali pisma iz domovine. Drugo mesto, na katerem so se Slovenci zbirali, pa je bila točilnica Pri Mozetiču. Tu je dozorel sklep o usta-novitvi Slovenskega delavskega društva Triglav.O delovanju društva od ustanovitve leta 1930 do 1950 ni več dokumentov, ker jih je argentinska oblast zasegla in uničila. V začetku so si delili prostore s češkim in jugoslovanskim klubom, navkljub temu pa so kulturno dobro napredovali, saj so takoj ustanovili pevski zbor, kasneje pa tudi dramsko skupino. Leta 1935 so od čeških Sokolov celo kupili urejen oder z velikim izborom kulis, ki jim je služil dol-go vrsto let. Že leta 1938 sta aktivna člana Triglava Jože Sigulin in Franc Kastelic v južnem delu Rosaria kupila dve gradbeni parceli, na katerih so člani s prostovoljnim delom zgradili svoj lasten dom, ki je kmalu po-stal tudi priljubljeno zbirališče rojakov.Druga svetovna vojna je pretrgala stike s

Slovenijo in v Argentini živeče Slovence so prevzele skrb, bojazen in negotovost. Ob vesteh o vojnih grozotah in žrtvah so Slovenci in drugi Jugoslovani začeli zbirati prispevke za pomoč domovini. Ta skupna zbiralna aktivnost je povzročila tudi združitev vseh jugoslovanskih dru-štev, katerih središče je bilo prav Triglav. Maja 1943 so se tudi formalno združili z Jugoslovanskim klubom in se preimeno-vali v Centro Jugoslavo.Na velikem shodu takoj po koncu vojne je bil sprejet sklep, da se formalno zdru-žijo in s skupnimi močmi na zemljišču v ulici Mitre zgradijo nov velik društveni dom, in že leta 1946 so proslavili odprtje novih prostorov.Leta 1957 so dosegli vrnitev leta 1949 zaplenjenega družbenega premoženja. Društvo je ponovno začelo delovati, se-daj pod imenom Centro Yugoslavo. Leta 1960 so v čast takratnega državnega praznika 29. novembra pod spomeni-kom »argentinske zastave« v Rosariu za-sadili dve lipi, darilo Hrvaške izseljenske matice. Študent medicine Peter Kobila, predstavnik nove generacije Slovencev v Argentini, je poudaril, da sta lipi sim-bol trajnega prijateljstva in hvaležnosti izseljencev iz bivše Jugoslavije do nove

domovine Argentine, ki je prav takrat sla-vila 50 let svojega obstoja. Lipi rasteta še danes. Po letu 1975 je število Slovencev v Rosariu začelo upadati, 1992. pa se je društvo preimenovalo v Centro Cultural Croato-e Sloveno, častni predsednik je bil Anton Brišer. Od leta 1995 imajo Hr-vati in Slovenci vsak svoje društvo, toda še vedno v isti stavbi. Slovensko društvo se ponovno imenuje Triglav. Ta odločitev ni bila preprosta, tudi formalno ne, saj so morali vse rojake osebno obiskati in jih pripraviti, da so se včlanili v novonastalo društvo.Danes, ko člani društva Triglav slavijo 80. obletnico svojega delovanja, spomini na začetek delovanja bledijo. Ustanovnih članov ni več, večina pa je starih in starejših. Mladi ne govorijo več slovensko, toda slovenska zavest je v njih še prisotna, zato je strah, da bo za-vest o Sloveniji povsem zamrla, odveč. Res je, da je slovensko društvo v druščini 46 ostalih nacionalnih društev v Rosariu med manjšimi, toda dosedanje izkušnje iz kriznih obdobij nas navdajajo z opti-mizmom in zato želimo maloštevilni slo-venski skupnosti v Rosariu še dolga leta aktivnega in plodnega dela.

Janez RogeljFoto: arhiv SIM

Društvo Triglav Rosario, Argentina, leta 1945, v prvi vrsti v sredini častni predsednik Ivan Kokič, zraven njega konzul B. Rubeša; zbrani so vsi člani društva.

RAFAELOVA DRUŽBA


Na pragu novega letaNedelja Slovencev po svetu, razstave arhivskih fotografij, drugi višarski dnevi mladih, Romanje treh Slovenij na Svete Višarje, bralna značka v slovenskih sobotnih šolah v Argentini, Folklorijada, posvet za mlade v Stuttgartu, kulturni večer dr. Tineta De-beljaka, zimski višarski dnevi mladih …

To je le nekaj osrednjih dogodkov, ki smo jih pripravili v preteklem letu na Rafaelovi družbi. Na Nedeljo Slovencev po svetu smo spomnili s plakatom, ki je mimoidoče spodbudil k razmisleku o rojakih, ki živijo po svetu. Razstava ar-hivskih fotografij o življenju Slovencev v

povojnih taboriščih na Koroškem je tudi letos potovala po Sloveniji – postavljena je bila v Šenčurju pri Kranju, Topolšici, Sevnici, Krškem, gostovala pa je tudi na Slovenski katoliški misiji v Münchnu. Svete Višarje so na prvo nedeljo v avgu-stu zopet privabile številne romarje, ki

se radi srečajo z rojaki iz zamejstva in izseljenstva. O tem, kje so meje, nam je spregovoril osrednji gost, mag. Silvester Gaberšček. Največjo svežino v našem programu in pri našem delu pa prinaša-jo mladi – zainteresirani in radoživi mla-di, ki so se udeležili drugih višarskih dne-vov mladih konec julija. Prav iz te družbe se je razvilo nadaljnje sodelovanje med Rafaelovo družbo, posamezniki, ki živijo ali začasno delajo v tujini, in organizaci-jo Sloarg. Mladi so začutili, da se želijo še več družiti, si izmenjavati izkušnje in se povezovati. Zato smo se skupaj udeleži-li tudi Folklorijade slovenskih društev v Augsburgu, kjer smo se z njihovimi vodi-telji pogovarjali o konkretnih možnostih povezovanja z mladimi iz Slovenije, ter posveta za mlade v Stuttgartu, kjer se je v razpravi, ki je sledila govornikom, izka-zalo, da si mladi v tujini želijo več stika s Slovenijo. Jesen sta zaznamovali dve obletnici dveh velikih izseljencev – mini-lo je petdeset let od smrti škofa dr. Gre-gorija Rožmana in dvajset let od smrti literata dr. Tineta Debeljaka. Slednjemu smo posvetili kulturni večer, ki smo ga s soorganizatorji pripravili v Šentjoštu. Povezovanje mladih iz Slovenije in tistih, ki začasno ali stalno bivajo v tujini, se je nadaljevalo na prvih zimskih višarskih dnevih mladih, ki so se odvili konec leta in ki so začeli nov niz srečevanj mladih v Ehrlichovem domu na Višarjah v zimskih mesecih. Naše letošnje delo bo tako kot pretekla leta usmerjeno k Slovencem, ki živijo zu-naj meja domovine. Morda prav zaradi vezi, ki so se vzpostavile lansko leto prek mladinskih programov, bolj k mladim. Januar smo začeli prav z drugimi zimski-mi višarskimi dnevi mladih, nadaljevali ga bomo s tretjimi dnevi mladih. Kako so zimo na Višarjah doživeli mladi in kaj jih je najbolj nagovorilo, pa boste lahko prebrali v naslednji številki revije.

M. Z.Foto: Ksenija Hočevar

Radoživa mladina na Višarjih.

IZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU


Dr. Vinko Brumen – mislec, filozof in pedagogSvet je prepreden s spomini na slovenske rojake, ki so si v lažjih in težjih okoliščinah priborili eno najpristnejših priznanj: da so si zaslužili trajen zapis v narodni spomin. Prav tako je Slovenija polna naselij, ki se lahko pohvalijo z dejstvom, da je v njih tekla zibelka tem velikim Slovencem.

Med njimi je tudi vas Šalovci pri Središču ob Dravi, kjer se je pred sto leti (6. decem-bra 1909) rodil mislec, filozof in pedagog dr. Vinko Brumen. V začetku preteklega decembra sta domača občina in Zgodo-vinsko društvo Ormož pripravila odkritje obeležja in kulturno prireditev, s katerima sta se želela pokloniti velikemu rojaku in trajno zabeležiti njegov spomin.Na kapelici, ki so jo leta 1933 Brumnovi domači postavili nasproti prostora, kjer je stala rodna hiša dr. Vinka Brumna, sta župan Jurij Borko in predsednik društva Tone Luskovič odkrila spominsko ploščo, domači župnik Anton Furar iz župnije Sv. Duha na Grabah pri Središču ob Dravi pa je ploščo blagoslovil. Pri slovesnosti je stru-mno in uglašeno igrala Godba na pihala iz Središča ob Dravi. Kulturni program je po-tekal v Sokolani v Središču ob Dravi. Življe-nje, delo in filozofska razmišljanja dr. Vinka Brumna so predstavili prof. dr. Stane Gran-da, znanstveni svetnik ZRC SAZU, mag. Bojan Čas, profesor sociologije na Šolskem centru Rudolfa Maistra Kamnik, in Martin Brecelj, filozof in časnikar iz Trsta. Pozdrav-no pismo je poslala Katica Cukjati, predse-dnica Slovenske kulturne akcije v Buenos Airesu, pa tudi ga. Ljudmila – vdova dr. Brumna – je organizatorjem sporočila svo-jo zahvalo. Z argentinskimi in slovenskimi samospevi je program pevsko obarval basbaritonist Marko Fink ob klavirski spre-mljavi prof. Ivana Vombergarja. Življenje dr. Brumna je potekalo v treh slovenskih okoljih: v matični Sloveniji, kjer se je rodil, šolal in diplomiral ter naredil prve korake v filozofskem okolju, v zamejski Gorici, kjer je po zlomu fašizma na novo postavljal na noge slovensko šolsko strukturo, in v izseljenstvu v Argentini, kjer je pomagal slovenski skupnosti iskati najboljšo pot k zdravemu življenju v tujini. V vseh treh je zapustil neizbrisne sledove; ti vodijo k sku-pini velikih mož, ki so s svojim življenjem in delom dokazali svojo ljubezen do sloven-skega naroda.

Gregor Batagelj

Jurij Borko, župan Središča ob Dravi, in predsednik društva Tone Luskovič sta odkrila spominsko ploščo dr. Vinku Brumnu.

Spominska plošča leži na kapelici, nasproti prostora, kjer je stala rojstna hiša dr. Brumna.


IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM

Če želiš gojiti mir, varuj stvarstvoV ponedeljek, 28. decembra 2009, so v galeriji založbe Družina v Ljubljani ob svetovnem dnevu miru, ki ga v Katoliški cerkvi ob-hajamo 1. januarja, predstavili papeževo poslanico z naslovom Če želiš gojiti mir, varuj stvarstvo. Papež v njej razmišlja o okolj-skih vprašanjih in podnebnih spremembah, ki so, kakor sam pravi, sad neodgovornega človekovega upravljanja stvarstva.

Najbolj pereča okoljska vprašanja niso samo vprašanje ekologije, ampak, ka-kor beremo v poslanici, »globoko vpli-vajo na udejanjanje človekovih pravic, kot so na primer pravice do življenja, prehranjevanja, zdravja in razvoja«. Papež poudarja tudi dejstvo, ki ga mo-ramo upoštevati, saj »ekološke krize ni mogoče vrednotiti ločeno od vprašanj,

ki so z njo povezana, saj je v tesnem sorodstvu s samim pojmom razvoja in vizije človeka ter njegovim odno-som do soljudi in do stvarstva. Zato je modro izvesti globoko in daljnovidno prenovo modela razvoja ter razmisliti o smislu ekonomije in njenih ciljih, da bi popravili njene stranpoti in popačene vidike.«

Sporočilo poslanice poudarja mir kot pot, s pomočjo katere smo vsi ljudje poklicani k ohranjanju stvarstva. Eko-loška vprašanja so tesno povezana z razvojem, družbeno kulturo in moral-nimi vrednotami. Besedilo zadeva tudi vse ljudi, ki so zaradi ekoloških spre-memb prisiljeni poiskati nov življenjski prostor. Spregovori o črpanju energet-skih virov in ob sklepu poudarja, da bo »iskanje miru s strani vseh ljudi dobre bolje nedvomno olajšano s skupnim priznanjem odnosa med Bogom, lju-dmi in celotnim stvarstvom«.

NA KRATKO

V Rimu je v torek, 8. decembra 2009, umrl prvi veleposlanik Republike Slo-venije pri Svetem sedežu dr. Štefan Falež.

Papež Benedikt XVI. je v torek, 8. de-cembra 2009, podpisal listino o razgla-sitvi božjepotne cerkve Marije Zavetni-ce na Ptujski Gori za baziliko. Odslej se bo imenovala Bazilika Marije Zavetnice na Ptujski Gori.

Slovenski skavti so v nedeljo, 13. de-cembra 2009, koprskemu škofu msgr. Metodu Pirihu med slovesno sv. mašo izročili luč miru iz Betlehema ter pred-stavili poslanico z naslovom Kaj ti bo plamen, če srca ni zraven.

Bivši ljubljanski nadškof metropolit msgr. Alojz Uran in mariborski nadškof metropolit msgr. dr. Franc Kramberger sta v ponedeljek, 21. decembra 2009, predstavila božični poslanici.

Ob državnem prazniku dnevu samo-stojnosti in enotnosti so škofje ordinariji v vseh šestih slovenskih stolnicah daro-vali svete maše.

Tiskovni urad SŠKFoto: Janez Dolinar

PISALI STE NAM


Kot vsa leta smo na začetku prireditve zavrteli slovenski klopotec, znak marti-novanja in slovenske tradicije. S tem smo pozdravili čez 400 obiskovalcev, ki so prišli iz različnih krajev Švice. Letošnje zadnje martinovanje smo začeli z zanimivim in pestrim programom, ki mu je sledil ples do zgodnjih jutranjih ur.

Začetki martinovanjaPobudnik prvega martinovanja pred 35 leti je bil Martin Brumec, po poklicu vinski kle-tar, takrat že nekaj let živeč v Švici. Poznal je tradicionalni slovenski običaj martinovanja in si zamislil, da bi takšna prireditev bila za-

nimiva in privlačna tudi za Slovence, ki živijo v Švici. Pri izvedbi mu je pomagal tudi takrat v Švici živeči Beneški Slovenec Mario Go-šnjak pod okriljem Slovenske misije v Švici. Prvega martinovanja se je udeležilo okrog 70 obiskovalcev, obisk pa je bil iz leta v leto večji, celo do 500 in več udeležencev.Največji obisk je bil zabeležen, ko je igral ansambel Franca Miheliča, potem Alfi Nipič s svojimi muzikanti, Lojze Slak, Gašparji in ansambel Svetlin.

Konec dela slovenske tradicije v ŠviciLetošnje tradicionalno martinovanje je bilo zadnja prireditev, ki jo je pripravil organiza-

cijski odbor slovenske misije Veseli Martin v Švici, saj so se trije člani odbora upokojili, od teh sta se dva preselila v domovino, mlajših pa prostovoljna organizacija te prireditve ni zanimala.

ZahvalaZa dolgoletno delo smo se zahvalili vsem članom odbora, saj so s svojim vztrajnim delom in prizadevanjem dali neprecenljiv prispevek k ohranjanju slovenskega jezika in narodne identitete v švicarski konfederaciji. Veliko steklenico vina z nalepko 35 let mar-tinovanja v Švici so dobili Martin Brumec, Milan Greiner, Janez Hatunšek, Živko Kordič in Ivan Klančar. Vsem soprogam Nadi, Hei-di, Fefki in Orkici tudi izrecna hvala in darilo cvetočih orhidej, ker so nam vsa leta krepko pomagale pri tem delu, da je martinovanje tako uspelo, kot so si ga obiskovalci zaželeli. Posebna zahvala je bila izrečena tudi patru Angelu Kralju in patru Damjanu Frlanu, ki sta mnogo let sodelovala in pomagala pri prireditvi, in župniku Davidu Taljatu, ki je pred martinovanjem imel zelo lepo zaključ-no mašo v Solothurnu. Hvala vsem dona-torjem, ki so vsako leto prispevali za naš ve-liki srečelov, in vsem, ki so prispevali s svojim delom k uspehu te velike prireditve v Švici.

Besedilo in foto: Milan Greiner, Organizacij-ski odbor slovenske misije Veseli Martin

Miklavževanje Društva Slovencev v ParizuPo opravljenem delu drugod nas je Mi-klavž v Parizu obiskal 13. decembra. »Bo-lje pozno kot nikoli,« so si mislili otroci in odrasli, ki so se udeležili praznovanja v Chatillonu, v zahodnem delu Pariza. Mi-klavževanje sta organizirala Društvo Slo-vencev v Parizu in Slovenska katoliška mi-sija. Po adventni sveti maši, ki jo je daroval gospod Kamin, smo imeli odlično kosilo v pravem prazničnem vzdušju. Mladi rod pa si je med nestrpnim pričakovanjem krajšal čas z igro in barvanjem Miklavže-vih motivov.Pred Miklavžem so nas obiskale lutke iz

Ponosni na svoje delo, žalostni ob koncu stare slovenske tradicije

Nastop folklorne skupine Gartrož iz Nove Gorice

Lutkarski ansambel Račka


PISALI STE NAM

Miklavževanje v Krefeldu in HildnuSvet staršev slovenskega dopolnilnega po-uka v Krefeldu je skupaj z učiteljem v petek, 4. decembra 2009, organiziral miklavževa-nje na šoli princa Ferdinanda v Krefeldu.Učilnico so okrasili otroci in njihovi starši. Na okrašenih mizah so gorele adventne svečke. Mize so bile obložene s pecivom in drugimi dobrotami, ki so jih spekle mame in njihove prijateljice. V prijetnem vzdušju smo pričakali Miklavža. Po slovesnem Mi-klavževem nagovoru in pravljici so učenci

in učenke recitirali pesmice. Sledilo je obda-rovanje otrok. Otroci so se razveselili daril, obdarovalo pa jih je tudi društvo Slovenski zvon iz Krefelda.Srečanje se je nadaljevalo z druženjem ob adventnih dobrotah.V nedeljo, 6. decembra popoldne, je Miklavž obiskal otroke v slovenskem društvu Ma-ribor v Hildnu. Otroci in starši so napolnili prostore društva. Miklavž je bil presenečen nad številnim obiskom. Otroci, ki obiskujejo

lutkovne igrice Račka (avtorja Nina Gar-netova in Jan Malik). V dvojezični prired-bi igrice (Mateja Bizjak - Petit in Nataša Vičič) smo poleg nastopajočih sodelovali prav vsi prisotni, tako otroci kot tudi od-rasli. Z glasnim oponašanjem laježa psov, topotanja konjskih kopit, donenja lovskih rogov in streljanja pušk smo pregnali li-

sico iz ježkovega domovanja in rešili rač-ko. Za prisrčne lutke je poskrbela Mateja Bizjak - Petit, ki živi v Franciji od leta 1992. Poznamo jo kot dramaturginjo, pesnico, lutkarico in prevajalko. Izvedba igrice je bila pravi uspeh, nastopajoči otroci pa so si za svoj trud prislužili posebne diplome.Končno je prišel tudi Miklavž, ki je obda-

roval otroke. Lahko rečemo, da so bili vsi naši otroci vse leto zelo pridni, saj Miklavž parkeljnov sploh ni pripeljal s seboj. Ob-darovani z darili in obogateni še z eno slo-vensko kulturno izkušnjo smo se z dobrimi željami za praznike odpravili domov.

Besedilo in foto: Špela Trdina

slovenski dopolnilni pouk v Hildnu, so reciti-rali pesmice, posvečene Miklavžu in prazni-kom, dve deklici pa sta program popestrili z igranjem na flavto. Miklavž je poimensko klical otroke in jim delil darila. Pri tem mu je pomagal tudi parkelj. Tudi malčki, ki še ne hodijo v šolo, so bili pogumni in so kaj zapeli ali povedali po slovensko ali po nemško. Sle-dilo je druženje v društvu.

Besedilo in foto: Dušan Čegovnik

Velik obisk v Hildnu je presenetil celo Miklavža.

KOLEDAR PRIREDITEV

Prireditve in srečanja v Sloveniji


Ljubljanaod 24. 11. do 28. 2. 2010 – Razstava: Zoran Mušič v javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji. Moderna galerija, Cankarjeva cesta 15 od 22. 12. do 24. 2. 2010 – Rojstvo modernizma. Prelomnica v slikarstvu 1976–80: Emerik Bernard in Tomo Podgornik. Can-karjev dom

Maribor16. in 17. 1. – 45. Zlata lisicado 14. �. – Salvador Dalí v Mariboru. Razstava 200 grafik iz opu-sov Biblia Sacra in Božanska komedija. Naskov dvorec, Vetrinj-ska ulica �0

Škofja Loka30. 1. – 11. tekmovanje v smučanju po starem

Žalec15. 1. – Bumfest IV, 4. mednarodni festival tolkalnih skupin. Dom II. slovenskega tabora Žalec

Bledod 13. 1. do 8. 2. – Mateja Komac: zgodbe o pastirjih, sirarjih in mleku doma in po svetu. Info središče Triglavska roža na Ble-du, Ljubljanska 27

Celjedo 9. 2. – Josip Pelikan: slovenski fotograf. Pogledi na Celje, razstava. Muzej novejše zgodovine Celje

Kranjdo 15. 2. – Denar prihodnosti. Predstavili bodo zbirko pla-stičnih bankovcev Kranjčana Staneta Štrausa. Njegova zbirka je verjetno tudi največja tovrstna zbirka na svetu. Mestna hiša, Kranj

Prireditve izven Slovenije

ZDA

Cerkev sv. Cirila, New York62 St. Mark’s PlaceMaša v nedeljo ob 10.�0.Prosvetna/kulturna ura/kosilo: vsako tretjo nedeljo od septembra do maja

SlovenSki Group, New York29., 30. in 31. 1. 2010 – Tradicionalno letno zborovanje Sloven-cev iz ZDA in Kanade, Windham Mountain, NY: tekme v veleslalo-mu, večerja, nagrade, ples, družabno srečanjeod 1�. 2. do 21. 2. 2010 – SlovenSki izlet v Bormio, Italijaod 5. 4. do 11. 4. 2010 – SlovenSki teden v Banffu [email protected]; 718 424 2711 Slovenia4You Foundation, New Yorkhttp://www.slo4you.com

Slovenski katoliški center/Slovenian Catholic Center v Le-montu, IL14. 2. – Koline; http://www.slovenian-center.org

ClevelandSlovenian.com23. 1. – Slovenska pristava Dinner Dance 21. 2. ob 8.�0 – Zajtrk s palačinkami http://www.ClevelandSlovenian.com

Slovenian American Club – Slovenska palma (Miami, Florida)http://www.slovenskapalma.org

KANADA

Kanadsko-slovensko kulturno društvo, WinnipegSlovenski radijski program vsako nedeljo od 17.15 do 18.00; CKJS 810 AMhttp://www.canadianslovenian.mb.ca

Radio Glas kanadskih Slovencev: vsako nedeljo med 17.00 in 18.00http://www.theslovenian.com/radio

AVSTRALIJA

Slovensko društvo AdelaidePevski zbor Adelaide: vaje vsako drugo nedeljo od 16.00 do 17.00Kuhinja je odprta vsako nedeljo od 18.00.Radio 5EBI FM, Adelaide: sreda od 19.00 do 19.�0 in nedelja od 14.00 do 14.�0Časopis Slovenia South Australia izhaja vsak tretji mesec.

Slovenski klub Jadran, Melbourne13. 2. – Pustovanje

21. 2. – Praznovanje ob godu svetega Jožefa. Sveta maša, kosilo in druženje.28. 2. – Čebelarski festival. Klub Jadran ima eno izmed redkih če-belarskih šol v Avstraliji.

Panthers – Triglav, St John’s Park Sydney Tai či proti artritisu vsak ponedeljek ob 10.00. Vsako sredo ob 12.�0 balinanje; vabljeni tudi začetniki.

Flavours Restaurant kluba Panthers Triglav daje vsem članom 20 od-stotkov popusta pri »Blackboard Specials« vse delovne dni v tednu od ponedeljka do petka med 17.00 in 18.�0. Izkoristite priložnost za okusno večerjo po zelo zmernih cenah.

Bocce centre »Planinka«, Logan City Inc. 146 Beenleigh Redland BayPrvo in tretjo nedeljo v mesecu vljudno vabijo vse člane in prijatelje, da se udeležijo njihovih piknikov v čim večjem številu in tako omo-gočijo nadaljnji obstoj slovenskega kluba v Queenslandu.

C31-Community Television Melbourne, Viktorija: vsako sredo ob 1�.00 – Slovenia on TV MelbourneOrganizacija: Slovenian Media House Sydney (program sponzorira-jo: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Potovalna agencija Beyond Slovenia in Veleposlaništvo RS v Canberri)

Državni radio SBS (Special Broadcasting Service) v Avstraliji:slovenske oddaje vsako nedeljo in torek od 8.00 do 9.00

Radio 5EBI FM, Adelaide, Južna Avstralija: oddaja v slovenskem jeziku ob sredah od 19.00 do 19.�0 in nedeljah od 14.00 do 14.�0

Radio 4 EB Queensland: oddaja v slovenskem jeziku vsako soboto od 18.00 do 19.00 http://www.4eb.org.au

ARGENTINA

Okence v Slovenijo – slovenska radijska oddaja:www.okenceslo.com.ar

Slovensko podporno društvo CordobePisarna je odprta vsako sredo od 16.00 do 18.00.Sestanek dvakrat mesečno od 20.00 do 22.00.Srečanje vsako sredo ob 20.�0.

Slovensko prekmursko društvo Cerrito 9�8 Bernal Oeste, Buenos AiresTečaj slovenskega jezika vsako soboto od 16.00 do 18.00, vodi Ana-lija Čuček.Radijska oddaja »Eslovenos del este y...algo más« (Slovenci z vzhoda in … še kaj več) vsako soboto od 14.00 do 15.00 na Radiu AM Digital 860 in na internetu: http://www.digital860.com.ar.

Zveza slovenskih mater in žena – Asociación Benéfica Eslo-vena de Madreshttp://www.slo.org.ar/zveza.html

Hladnikov dom – Društvo Slovenska vas – Sociedad Villa Eslovena; http://www.dsvas.com.ar

Prekmurski arhiv v Argentinihttp://www.slovencizvzhoda.com

Slomškov domhttp://www.slomskovdom.org

Zedinjena Slovenijahttp://www.slo.org.ar

ŠVEDSKA

Kulturno društvo Slovenija, OlofströmLikovna sekcija: krožek likovne sekcije tri nedelje v mesecu od avgu-sta do decembra od 16.00 do 19.�0Slovenska šola: vsako drugo nedeljo od 14.�0 do 16.15Društveni prostori so odprti takrat, ko ima likovna sekcija krožek, to je trikrat mesečno ob nedeljah od 15.00 naprej.

Slovenska zveza na Švedskemhttp://www.slovenien.nu/slovenskariksforbundet.htm

FRANCIJA

A.T.S.O. Aumetz – Association des Travailleurs Slovenes d’Origine; http://www.kridel.net/ATSO/index.html

Slovensko rudarsko društvo Jadran iz Freyming-MerlebachaRedne pevske vaje moškega pevskega zbora so dvakrat mesečno ob sredah ob 20.00. Redne pevske vaje mešanega pevskega zbora so ob petkih ob 20.00.

Redni sestanek odbora društva Jadran je predzadnji četrtek v mese-cu ob 19.�0 (društveni prostori se vedno odprejo pol ure prej).

Društvo Slovencev v Parizu in Slovenska katoliška misija (Chatillon); http://www.drustvo-slovencev-v-parizu.com

Slovensko društvo Planika – Association Planikahttp://assoplanika.servhome.org

NIZOZEMSKA

Slovensko pevsko društvo Zvonhttp://www.zvon.nl

POLJSKA

Društvo Triglav – Rysyhttp://www.triglav-rysy.free.ngo.pl

SLOVENSKA DRUŠTVA V ŠVICI, LIECHTENSTEINU IN NA PRE-DARLSKEM

Slovensko planinsko društvo Triglav, Švica16. 1. 2010 – �9. občni zbor SPD Triglav; http://www.triglav.ch

Slovenska misija v Švici in LiechtensteinuZürich – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu in ob večjih praznikih ob 17.00, poleti ob 19.00. Ob četrtkih so svete maše v prostorih Slovenske misije.Amriswil – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo ob 10.00.Rüti/Tann – svete maše so vsako drugo soboto v mesecu ob 18.00.Birr – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.15.Winterthur – svete maše so vsako četrto soboto v mesecu ob 17.00.Solothurn – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.00.Bremgarten/Bern – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 17.00.Basel – svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu ob 18.�0.Olten – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 17.�0.Hünenberg – svete maše so vsak drugi petek v mesecu ob 19.�0.St. Gallen – svete maše so vsako prvo soboto v parnih mesecih ob 17.15.Ženeva – svete maše so vsak prvi petek v mesecu ob 19.�0.Lugano – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.�0.http://www.slomisija.ch

Folkorna skupina Lipa6. 2. – Prešernov dan. Götzis (A), Pfarrsaal

SD Kulturni most Švica-Slovenija, Bern6. 2. ob 20.00 – Koncert vokalne skupine Trio Quartet iz Škofje Loke ob dnevu slovenske kulture – Prešernovem dnevu. Oberdiessbach7. 2. ob 17.00 – Koncert vokalne skupine Trio Quartet iz Škofje Loke ob dnevu slovenske kulture – Prešernovem dnevu. Lützelflüh

Združenje ženevskih Slovencev; http://www.slovenci.org

AVSTRIJA

Krščanska kulturna zveza Celovec; http://www.kkz.at

Pavlova hiša – Pavelhaus; http://www.pavelhaus.at

Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK)http://www.ksssk.at

Radio DvaRadio Dva/Agora je nov medij, ki ga za slovensko narodno skupnost skupaj oblikujejo avstrijska radiotelevizija ORF, Radio Dva in Radio Agora vsak dan od 6.00 do 18.00.ORF pripravlja dnevno med 6.00 in 10.00, 12.00 in 1�.00 ter 15.00 in 18.00 informacijski in zabavni spored v slovenščini. Med 10.00 in 12.00 oblikuje spored Radio Dva, med 1�.00 in 15.00 pa je zanj odgovoren Radio Agora.Frekvence: 105,5 MHz (Dobrač); 106,8 MHz (Golica); 100,9 MHz (Že-lezna Kapla); 100,0 MHz (Železna Kapla); 98,8 MHz (Vetrinj); 100,6 MHz (Mostič); 106,6 MHz (Sele); 107,5 MHz (Slovenji Plajberk) in po internetu v živo: http://www.radio-dva.at

Slovenska športna zveza na avstrijskem Koroškem (SŠZ)http://www.ssz.at

Slovensko šolsko društvo v Celovcuhttp://www.mladinskidom.at

Strojni krožek Podjunahttp://www.maschinenring.at

NEMČIJA

Bavarsko-slovensko društvo; http://www.bayern-slowenien.de

Slovenska katoliška misija MannheimMannheim – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu v Maria Frieden ob 10.�0.

Internetne strani avstralskih Slovencevhttp://www.glasslovenije.com.auhttp://www.slovenianbusiness.com.auhttp://www.thezaurus.com

KOLEDAR PRIREDITEV

Zgodilo se je tega meseca


1. januarja 1881 je začela izhajati literarna revija Ljubljanski zvon.

2. januarja 1863 je izšel slovenski politični časnik Naprej, ki je uveljavljal ideje gibanja mladoslovencev in zagovarjal pravico do slovenskega jezika, urejal pa ga je Fran Levstik.

4. januarja 1797 je izšel prvi slovenski časopis Lublanske novice Valentina Vodnika.

4. januarja 1872 se je rodil eden največjih impresionističnih sli-karjev Matija Jama. Konec življenja se je povsem posvetil slikanju v tehniki olja na platnu. V tej tehniki je nato ustvaril večino svojih najbolj znanih del. Jama je v svojem življenju ustvaril okrog 450 del, med katerimi so najbolj znana Pri obedu, Vrt, Most, Vrbe, Lju-bljana v snegu, Kolo, Vas v zimi.

5. januarja 1921 so bili Slovensko primorje, Trst in Istra po določi-lih Rapalske pogodbe priključeni k Italiji.

7. januarja 1893 je umrl fizik Jožef Stefan, profesor in rektor na dunajski univerzi, član akademije v Üpsalli na Švedskem in dopi-sni član akademije v Münchnu in Würzburgu. Leta 1879 je odkril zakon o toplotnem sevanju; po njem se imenuje Stefanov zakon, ustrezna stalnica pa Stefanova konstanta. Po njem se imenuje tudi znanstveni inštitut v Ljubljani.

8. januarja 1957 je umrl arhitekt Jože Plečnik, eden od pionirjev moderne arhitekture. Plečnik je celovito in izvirno reševal urbani-stične probleme ter načrtoval javne in zasebne stavbe na Dunaju (cerkev Sv. Duha, Zacherlova hiša), v Pragi (Hradčani), v Ljubljani (Tromostovje, arkade osrednje mestne tržnice, zapornice na Lju-

bljanici, osrednje sprehajališče v Tivoliju, Čevljarski most, mestno pokopališče Žale) in drugod. Za njegovo najpomembnejše delo v Sloveniji štejemo Narodno in univerzitetno knjižnico.

9. januarja 1951 je potekal ustanovni občni zbor Slovenske izse-ljenske matice v Ljubljani.

17. januarja 1882 je bila odkrita vaška situla iz 5. stoletja. Kmet Janez Grilc je na svoji njivi nad Vačami izkopal bronasto vedrico, ki je kasneje dobila ime vaška situla. Danes je situla shranjena v Narodnem muzeju Slovenije, kopija v povečavi pa stoji na mestu najdbe.

31. januarja 1921 so v Kraljevini SHS izvedli prvo štetje prebivalstva. V državi je živelo 12.017.�2� prebivalcev, v Sloveniji pa 1.056.464.

Heidelberg – svete maše so vsako prvo nedeljo v mesecu v Augen-klinik-Kapelle ob 16.00.Herbolzheim pri Freiburgu – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v Maria Sand ob 10.�0.Vöhrenbach v Schwarzwaldu – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 15.00.Buchen v Odenwaldu – svete maše so vsako tretjo soboto v me-secu pod farno cerkvijo (Unterkirche) ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poletni čas).Rauental (Rastatt) – svete maše so vsako tretjo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poleti).Lebach v Saarlandu – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu v St. Michaelu ob 16.00.http://www.skm-mannheim.de

Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. ima nov naslov: SKD Lipa München e.V., Postfach (poštni predal) 10 1� �2, 80087 München, Nemčija

SKUD Triglav e.V. Reutlingenhttp://www.skudtriglav-reutlingen.de

SKUD Triglav, Stuttgarthttp://www.triglav-stuttgart.de

Kulturno društvo, Stuttgarthttp://www.kd-slovenija.de

ITALIJA

Zveza slovenske katoliške prosvete http://www.zskp.org

Amatersko športno društvo Sokol iz Nabrežine pri TrstuTečaj minimotorike (za letnike od 2004 do 2006) vsako sredo od 16.15 do 17.15 v Občinski telovadnici v NabrežiniTečaj motorike (za letnike od 2001 do 200�) vsak ponedeljek od 16.�0 do 17.�0 ter vsako sredo od 17.15 do 18.15 v Občinski telo-vadnici v NabrežiniTreningi minivolleyja (za letnike od 1999 do 2001) vsak ponedeljek v telovadnici srednje šole v naselju San Mauro, Sesljan, od 16.�0 do 17.�0 ter ob petkih od 16.15 do 17.15 v Občinski telovadnici v NabrežiniTreningi košarke za začetnike (za letnike od 1998 do 2000) vsak ponedeljek od 17.�0 do 19.00 ter vsako sredo od 18.15 do 19.�0 v Občinski telovadnici v NabrežiniTreningi moške košarke – skupina pod 14 let (za letnike 1996 ter 1997) vsak ponedeljek od 15.00 do 16.�0, vsako sredo od 19.�0 do 21.00 ter vsak petek od 19.00 do 20.�0 v Občinski telovadnici v NabrežiniTreningi ženske odbojke – skupina pod 14 let (za letnike od 1996 do 1998) vsak ponedeljek od 19.00 do 20.�0 v Občinski telovadnici v Nabrežini, vsako sredo od 17.�0 do 19.00 v telovadnici srednje šole v naselju San Mauro, Sesljan, ter vsak petek od 17.15 do 19.00 v Ob-činski telovadnici v NabrežiniTreningi ženske odbojke – skupina pod 16 let (za letnike 1994 ter 1995) vsak ponedeljek od 17.�0 do 19.00 v Občinski telovadnici v Nabrežini, vsak torek od 18.00 do 20.00 v telovadnici srednje šole na Proseku ter vsak petek od 17.15 do 19.00 v Občinski telovadnici v Nabrežini

Kulturno društvo Ivan Trinko – Circolo di cultura Ivan Trinkohttp://www.kries.it

Slovensko planinsko društvo GoricaDruštvo že več kot �0 let prireja rekreacijsko telovadbo za odrasle. Vadbo vodi Dušan Carli v telovadnici Kulturnega doma Gorica, Ulica Italico Brass 20. Info: Aldo, tel.: ��8 7995474http://www.spdg.eu

Študijski center Melanie Klein, TrstVsak ponedeljek začetni (od 18.00 do 19.�0) in nadaljevalni tečaj slovenščine (od 19.�0 do 21.00).http://www.melanieklein.org

Društvo slovenskih izobražencevRedna srečanja društva so vsak ponedeljek ob 20.�0. Ulica Do-nizetti �, Trst.

Sklad Mitja Čuk, OpčineZ oktobrom začetek jezikovnih tečajev:Moja slovenščina: tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otroke in odrasle, za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna.English for everyone: angleški jezik za vse starostne stopnje in raz-lične stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konverzacija. Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru. Please, play with me: z igro do znanja angleščine, tečaji v sodelova-nju z otroškimi vrtciEspañol para extranjeros: tečaji španščine za vse stopnje, za otroke in odrasle. Priprava na izpite.Nemščina za vsakogar. V sodelovanju s priznano šolo za nem-ščino. Skupinski in individualni pouk. Priprava na izpite. Možnost certifikatov.

Rekreativni tečaji: tai či čuan, starodavna in cenjena veščina, vaje za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordina-cija ter pomirjujoče počutje.

http://www.skladmitjacuk.org

KD Slomškov dom Bazovica http://www.bazovica.com

Društvo Marij Kogoj http://www.drustvomarijkogoj.org MOSP-SKK http://www.mosp-skk.blogspot.com

Slovensko prosvetno društvo Mačkoljehttp://www.mackolje.org MePZ Jacobus Gallus http://www.jacobusgallus.com

SRBIJA

Društvo Slovencev v Beogradu, Društvo SavaRedne vaje pevskega zbora so ob torkih in petkih od 18.00 do 20.00 v prostorih društva.Srečanja članov in klubske aktivnosti so vsako sredo od 18.00 do 20.00 v prostorih društva, ul. Višegradska 2�, Beograd.http://www.drustvosava.org

Društvo Slovencev Kredarica, Novi SadProstori društva, knjižnica in tajništvo so odprti vsak ponedeljek in sredo od 15.�0 do 17.�0 ali pa večkrat po dogovoru.Dopolnilni pouk slovenščine za odrasle je vsak torek od 17.00 do 21.�0 (tri skupine) in za otroke vsako nedeljo od 15.00 do 17.00 (dve skupini) v prostorih društva.Redne vaje zbora so ob torkih in sredah od 18.00 do 20.00 v prosto-rih Židovske občine, Jevrejska 11.Redne vaje igralnega ansambla so ob torkih od 18.00 do 20.00 na Visoki šoli strokovnih študijev za izobraževanje vzgojiteljev, Petra Drapšina 8. Konzularni dan poteka vsako prvo sredo v mesecu v prostorih društva (člani lahko opravljajo svoje administrativne zade-ve: vloge za državljanstvo, vize, potne liste in podobno).Informativna oddaja o dejavnostih društva poteka zadnji teden v mesecu na novosadski TV, Kanal 9; http://www.kredarica.org.rs

Društvo Slovencev Kulahttp://www.drustvokula.org.rs

Društvo Slovencev Planika, Zrenjaninhttp://www.planikazr.com

Slovenska kulturna skupnost France Prešeren, Nišwww.sksfrancepresernnis.org.yu

HRVAŠKA

Slovenski dom KPD Bazovica, RekaRedne dramske vaje so ob torkih in četrtkih od 18.00 do 20.00 ali po dogovoru.Vaje Mešanega pevskega zbora so ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00.Plesna skupina se srečuje vsak torek in četrtek od 19.00 do 21.00 ali pa po dogovoru.Folklorna skupina se srečuje ob sredah od 19.00 do 20.�0.Srečanje planinske skupine vsak torek od 20.00 do 22.00.Dopolnilni pouk slovenščine poteka vsak torek od 18.00 do 21.00.Svet slovenske narodne manjšine Reke ob sredah od 10.00 do 12.00.Svet slovenske narodne manjšine PGŽ ob sredah od 10.00 do 12.00.Mladinska skupina se srečuje vsako drugo in četrto soboto v mesecu ob 16.00.

Slovensko kulturno društvo Stanko VrazDopolnilni pouk slovenščine v Osijeku vsak četrtek od 17.00 do 19.00. Filozofska fakulteta, L. Jagera 6Srečanja so ob torkih in četrtkih od 17.00 do 19.00.http://skdstankovraz.blog.hr

Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom, Zagrebwww.slovenci.hr

BOSNA IN HERCEGOVINA

Slovensko kulturno društvo Cankar, SarajevoDruštvo je odprto vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. V knjižnici in čitalnici si lahko izposojate knjige in berete časopise.Dopolnilni pouk poteka v prostorih društva vsako soboto od 9.00 do 1�.00.Tečaj slovenskega jezika je vsak četrtek od 17.15 do 20.15.Vaje zbora Camerata Slovenica so vsak ponedeljek in sredo od 18.00 do 19.45.http://www.skdcankar.ba

Društvo Slovencev Lipa PrijedorV septembru se pričenja peto leto dopolnilnega pouka sloven-skega jezika, ki poteka vsako nedeljo med šolskim letom.Radijska oddaja »Slovenija u nas« je že četrto leto vsakih petnajst dni na sporedu na Free Radiu Prijedor. Oddaja traja �0 minut.http://www.slovenci-prijedor.com

Društvo Slovencev Republike srbske TRIGLAV, Banja Lukahttp://www.udruzenjetriglav.com

MAKEDONIJA

Slovensko združenje France Prešeren SkopjeSrečanja so vsak prvi ponedeljek v mesecu, po potrebi pa tudi večkrat.V septembru se je pričel dopolnilni pouk slovenščine.http://www.francepreseren.org.mk

Slovensko društvo TRIGLAV Bitolahttp://www.triglavbitola.mk

MLADI MLADIM


Del svetovnega projekta The Star-bucks Love ProjectŠtudentski a cappella gospel zbor Bee Geesus je bil izbran za slovenskega pred-stavnika v svetovnem projektu skupnega petja in igranja »The Starbucks Love Pro-ject«, v katerem so se združili glasbeniki iz celega sveta in sočasno izvajali zimzeleni hit skupine The Beatles All you need is love. Prenos se je iz 156 sodelujočih držav začel v ponedeljek, 7. decembra 2009, ob 1.30 GMT na spletni strani projekta. Različni glasbeniki, skupine in zbori iz ve-čine držav sveta, predvsem pa z območij,

kjer aids predstavlja neustavljiv problem, so prispevali svoj prostovoljni del s tem, da so z odpovedjo honorarjem izvedli in posneli pesem All you need is love, pri tem pa zbrali več kot tri milijone dolarjev. Med posnetki, ki so se v živo predvajali v Londonu in so bili posneti za kasnejše predvajanje, je tako tudi Bee Geesus. Pro-jekt so organizatorji že predlagali za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov.

Za boj proti aidsuObiskovalci spletne strani še vedno lahko objavijo svoj posnetek pesmi, in v skupni

sklad, namenjen boju proti aidsu v Afriki, bo Starbucks, organizator dogodka, pri-speval sredstva. Za vsak objavljen video Starbucks v sklad prispeva 5 centov (za največ milijon videov), isto vsoto pa bo namenil tudi za vsako risbo, ki jo lahko narišete na tej spletni strani.

Izključno vokalnoBee Geesus je ljubljanski pevski zbor, ki združuje okoli 40 pevcev iz vseh koncev domovine. Posebnost zbora je predvsem v načinu izvajanja, saj gre za a cappella (izključno vokalno) glasbo. Vsi glasbeni

Študentski a cappella gospel zbor Bee Geesus je v začetku decembra prepeval All you need is love, izvedbo pa so v živo prenašali po celem svetu. Na spletni strani http://www.starbucksloveproject.com si je možno ogledati skupno prepevanje znanega zimzelenega hita, pri čemer je Slovenijo v neposrednem prenosu iz Postojnske jame zastopal Bee Geesus.

Bee Geesus v knjigo rekordov


elementi so torej ustvarjeni vokalno, v živo, brez vsakršnih efektov in dodatnih elektronskih pomagal. Celo bobni, bas, razni posebni efekti so povzročeni izključ-no z usti in izjemoma z drugimi deli ana-tomije članov zbora. Tako se je zbor pri-bližal tradicionalnemu izvajanju afriške in afroameriške slavilne glasbe.

Gospel je veselo sporočiloIme zbora Bee Geesus je besedna igra, ki vsebuje ime ene vodilnih glasbenih sku-pin 80. let, prav tako pa nosi tudi močno gospelsko geslo »Bodi, Jesus!«. Vendar

igrivo ni samo ime skupine. Pevci se nad-vse radi igrajo z vokali in svoje veselje de-lijo z drugimi. »Gospel glasbe pri nas ni prav veliko, še redkeje srečamo izvajalca s pristno energijo. Zbor Bee Geesus pa s svojo mladostno vedrino in pristnim do-življanjem glasbe poslušalcu ponudi to, kar gospel v resnici je – veselo sporočilo. Slovenska a cappella ima tudi na podro-čju črnske duhovne glasbe pravega zbo-rovskega predstavnika,« je zbor opisal zborovodja Matej Virtič. Zbor deluje v sklopu ljubljanske študentske skupine Študentfuter, ki mladim v Ljubljani in oko-

lici omogoča kakovostne, a brezplačne izobraževalne in prostočasne vsebine.

Številni koncerti doma in v tujiniV preteklih sezonah so pevci vokalno prepotovali vso Slovenijo, vse pogoste-je pa se odpravijo tudi v tujino. »Poleg samostojnih koncertov je zbor izvedel precej nastopov na različnih prireditvah, vseskozi pa ostaja zvest svojemu vodilu – z dobro glasbo delati dobro,« poslan-stvo zbora pojasnjuje zborovodja. PV

Foto: Gregor Česnik

Zbor Bee Geesus je bil izbran za slovenskega predstav-nika v svetovnem projektu sočasnega izvajanja pesmi All you need is love. Bee Ge-esus se je v živo oglašal iz Postojnske jame.

Zbor Bee Geesus koncentrira po vsej Sloveniji, vse pogosteje pa tudi v tujini. V začetku septembra je zbor nastopal ob začetku novega šolskega leta za srednješolce v šolskem središču v Maruševcu na Hrvaškem.

Bee Geesus je pevski zbor, ki združuje več kot 40 pevcev iz vseh koncev Slo-venije. Zbor vse glasbene elemente izvaja vokalno.

Pojdite najprej tja, nato pa pridite še sem

(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE Pripravila: Tatjana Vučajnk

Obarvana polja polževe hišice podajajo stopnjevane prislove. Ti si sledijo po vrstnem redu: nekje, sedaj/zdaj, tja, več, tako, najlepše, tukaj/tu, dalj/dlje, sem grše, nič, vedno, takrat/te-daj, manj, povsod, nekaj, bližje/bliže, nekoč, kadarkoli, tam, vsekakor, nižje/niže, drugič, hujše/huje, drugje, nikjer, prehitro, nikoli/nikdar, bolj grozno. Igrajte se človek ne jezi. Po-vejte poved z zapisano besedo.

�0 Moja Slovenija / Januar 2010

NEKJESEDAJ/ZDAJ

TJA

VEČ

TAKO

NAJLEPŠE

TUKAJ/TU

DALJ/DLJE

SEMGRŠE

NIČ

VEDNO

TAKRAT/

TEDAJ

MANJ

POVSOD

NEKAJ

BLIŽJE/

BLIŽE

NEKOČ

KADARKOLI

TAM

VSEKAKOR

NIŽ JE/

NIŽE

DRUGIČHUJŠE/HUJE

DRUGJE

NIKJER

PREHITRO

NIKOLI/

NIKDAR

BOLJ GROZNO

CILJ

Ilust

raci

ja: C

imer

man

(Vir: http://slo.slohost.net/uc_p_sr_s/53/datoteke/Prislov.doc, 11. 12. 2009)

Razgibajte možgane. Preberite besedilo. Podčrtajte prislove.

• Preberite.

�1Moja Slovenija / Januar 2010

NA TABORJENJUTone je pripovedoval: »Lani se nam je zgodilo marsikaj na taborjenju. Bili smo v gozdu, tam, kjer navadno taborimo. Zjutraj smo pozno vstali, hitro pojedli zajtrk in se opoldne odpravili v hribe. Mudilo se nam je in za seboj nismo pospravili ostankov hrane. Hodili smo gor in dol po označeni poti, prišli že daleč, ko se je postopoma začelo oblačiti in deževati. Sprva so padale drobne kaplje, kasneje pa se je pošteno ulilo. Kaj zdaj? Domov v tabor nismo mogli in tudi tam nismo mogli ostati. Kamor koli bi šli, bi bili do kože premočeni. Stekli smo pod visoko lipo, ki nam je nudila zavetje. Začelo je grmeti in strela je naenkrat udarila v drevo. Od strahu smo tekli vstran, zašli in se izgubili. Poti ni bilo več nikjer. Za nameček si je še Katja zvila gleženj. Pomagali smo ji pri hoji. Ker nas je bilo veliko smo se hitro izmenjavali. Kmalu je prenehalo deževati, zato smo laže našli pot, ki je vodila v tabor. Težav pa še ni bilo konec. V taboru, zadaj, kjer smo imeli spravljeno hrano, je sedel medved in se mastil z ostanki. Nikdar v življenju me ni bilo tako strah. Pustili smo ga pri miru, da je pojedel vso hrano in ko se je najedel, je odšel. Ker nam je zmanjkalo hrane, smo zgodaj zjutraj pospravili šotore

Kadar se vprašaš KJE je …?, uporabiš prislova tukaj in tam . Kadar se pa vprašaš, KAM greš? oz. Kako pridem do …?, potem uporabiš pri-slova sem in tja .

Težave mi povzroča raba prislovov tukaj, tam, sem in tja. A mi jih lahko na kratko razložiš?

Rešitve: lani, tam, navadno, zjutraj, pozno, hitro, opoldne, gor, dol, daleč, postopoma, sprva, kasneje, pošteno, zdaj, domov, tam, kamor koli, naenkrat, vstran, nikjer, veliko, hitro, kmalu, laže, zadaj, nikdar, tako, zgodaj, zjutraj, domov.

A mi poveš še nekaj primerov?

Tam je bilo lepo, tukaj pa je najlepše. A lahko prideš sem? Pojdi tja.


Pripravila: Tilka Jamnik S KNJIGO V SVET

Naročje kamenčkovTo je zbirka pesmi slovenske pesnice Saše Vegri, ki je 12. decembra 2009 praznovala 75. rojstni dan. Pesmi oziroma kamenčkov je 75, toliko torej, kot je avtorica dopolnila let. Pesmi je izbral in uredil dr. Igor Saksida, bogatijo jih ilustracije Damijana Stepanči-ča, knjiga je izšla pri založbi Miš.

��Moja Slovenija / Januar 2010

Bel strop razreda mirno name gleda

Zastaja mi dih,kot ozvezdje sem tihin prav nihčeta trenutek ne ve,kako prek moje klopiv belem skafandrumarsovec drsi.Čisto belonevidenhodi po mojem zvezkukot po mesečevem peskuin jaz mučez celo stranpišem:DOBER DAN.

Takrat

Takrat ko na steniura teče čisto razločnoin sedim v nekem kotuobdan od sten,še sam ne vem,kaj naj počnem.Tak danmi ne recite,ko od nekod pridrvite,da sem len,da se pretegujemin nič pametnega ne počnem.Na tak danše sam ne vem,kaj semin kaj najs sabo počnem.

Zakaj vse te besede

Zakaj?– ne vem,a srečna sem,da ti to lahko povem.

Vprašanje:Kakšen pozdrav bi ti napisal/a marsovcu,ki bi se pojavil pred teboj?

Odgovor pošlji na naslov: Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana Črnuče, Slovenija.


Januar

MINILA SO LETA

Pred 50 leti ...

Na novega leta dan 1960 je v Ljubljani umrla pripovednica in prva slovenska poklicna novinarka Ivanka Anžič Kle-menčič. Rodila se je 6. marca 1876 v družini ljubljanskega gostilničarja. Po končani meščanski dekliški šoli je delala kot uradnica v odvetniški pi-sarni. Leta 1900 je odšla v Trst, kjer je urejala list Slovenka in se tam poročila s Franjem Klemenčičem. Pozneje sta skupaj delala v uredništvu Slovenca. Ivanka Anžič Klemenčič je v Slovenki

začela objavljati kratko prozo v duhu Krekovega krščanskega so-cializma, pozneje se je povezala z voditelji slovenske moderne. Poleg pesmi in kratke proze je objavila vrsto prispevkov na temo ženskega vprašanja.

Pisatelja, dramatika in pesnika Ivana Preglja smo včasih spoznavali že v osnovni šoli. Rojen je bil v Sv. Luciji na Soči, danes Most na Soči. Po študiju teologije, ki ga je opustil, je na Dunaju končal slavistiko in germanistiko. Za-tem je kot srednješolski profesor po-učeval v Gorici, Pazinu, Idriji, Kranju in Ljubljani; tam je 30. januarja 1960 tudi umrl. Pesmi je objavljal v Zori. Njego-va prozna dela delimo na večerniške povesti, s katerimi je želel vzgajati

katoliške bralce (Blagovestnika, Kranjski apostol, Mlada Breda, Božji mejniki, Umreti nočejo, Peter Pavel Glavar ...). V drugi sklop spadajo romani in novele z zgodovinsko tematiko. S tolminskim kmečkim uporom so povezana dela Tlačani, Zadnji upornik, Šte-fan Golja in njegovi, ki so združeni v delu Tolminci. Za njegovo najboljše delo velja roman Plebanus Joannes. Povojna oblast je Ivana Preglja obdala z molkom. Znova so ga začeli odkrivati po njegovi smrti.

Pred 100 leti ...

Jezuit Anton Koren je večino svojega življenja posvetil vzhodnim kristjanom, zlasti Rusom, in ekumenizmu. Čeprav je živel v Rimu, je o vprašanjih, ki zadevajo to področje, seznanjal tudi rojake v domovini. Rodil se je 4. januarja 1910 v Šoštanju. Teološki študij je začel v Ljubljani in dokončal v Rimu, kjer je bil leta 1942 posve-čen v duhovnika. Po prevzemu vzhodnokrščanskega obreda je opravljal razne službe v Papeškem ruskem zavodu – Russicumu. Predaval je liturgiko, vodil je založbo, ki je tiskala ruske bogoslu-žne knjige, bil je rektor cerkve sv. Antona in dušni pastir ruskih

priseljencev. Anton Koren je poleg disertacije o patriarhu Sergeju in njegovem pojmovanju ruskega krščanstva pisal o liturgičnih in ekumenskih vprašanjih. Umrl je 14. julija 1985 v Rimu.

V Ljubljani je 8. januarja 1910 umrl strokovnjak za zgodovino in sestavo orgel ter soustanovitelj Društva za krščansko umetnost Josip Smrekar. Po rodu je bil Ljubljančan. Po du-hovniškem posvečenju in večletni kaplanski službi je nadaljeval študij

v Gradcu. Zatem je tri desetletja poučeval cerkveno zgodo-vino in kanonsko pravo v bogoslovnem učilišču. Ob tem je posebno pozornost posvečal cerkveni umetnosti in glasbeni kulturi. Z Janezom Flisom sta ustanovila Društvo za krščan-sko umetnost. Josip Smrekar je zbiral gradivo in eksponate za škofijski umetnostni muzej; njegovo zbirko danes hrani Naro-dni muzej v Ljubljani.

12. januarja 1910 se je v Ljubljani rodila slikarka in ilustratorka Bara Remec. Diplomirala je na akademiji v Zagrebu. V rodni Ljubljani je razsta-vljala s klubom Lada. Ilustrirala je več prevodov Tineta Debeljaka iz slovan-skih književnosti. Ob koncu vojne se je umaknila na Koroško in leta 1947 prišla v Argentino. Ob ustanovitvi Slovenske kulturne akcije je postala

članica likovnega odseka in dala pobudo za ustanovitev ume-tniške šole, na kateri je tudi poučevala. Doma je slikala krajine, tihožitja in portrete; v Južni Ameriki pa se je posvetila predvsem indijanski mitologiji in utripu krute vsakdanjosti. Največ je slika-la v akrilni tehniki, pri skicah pa je uporabljala akvarel in tuš. Ilu-strirala je dela slovenskih avtorjev, ki so izšla v Argentini.

Skladatelj, pianist in pedagog Marijan Lipovšek je mnogim znan le kot glas-benik. Rodil se je 26. januarja 1910 v Ljubljani, kjer je dobil osnovno glas-beno izobrazbo. Izpopolnjeval se je v Pragi, Rimu in Salzburgu. Napisal je vrsto najrazličnejših skladb, od sim-fonij, suit, klavirskih variacij do samo-spevov in zborovskih skladb. Pisal je

tudi filmsko glasbo. Izkazal se je za odličnega glasbenega pre-davatelja in kritika. Njegova posebna ljubezen so bile gore, med katere je zahajal kot alpinist, fotograf in planinski pisatelj. To plat svojega življenja je predstavil v knjigi Steze, skale in smučišča. Umrl je 25. decembra 1995 v Ljubljani.

Tone Gorjup


KNJIŽNA POLICA

Redna zbirka Celjske Mohorjeve družbe 2009V zadnjih letih vsakoletna zbirka Celjske Mohorjeve družbe izhaja v skupnem ovitku, v katerem se poleg Mohorjevega koledarja praviloma nahaja še več knjig, če namiznega koledarja sploh ne omenjamo. Navzlic temu je treba povedati, da je namizni koledar tudi za prihodnje leto tedenski koledar in nosi naslov S polja do mize. Iz naslova izhaja, da sta slikovna in besedna tematika koledarja ekološko obarvani in pozivata k skrbnejšemu ravnanju z okoljem.

Mohorjev koledar 2010 je tako kot po navadi bogato opremljen s slikovnim gradi-vom in prinaša vrsto zanimivih prispevkov od spomina na 200-letnico prve omembe Slovenije, člankov o ekološkem kmetova-nju, o bogati kulturni dediščini, spominskih poteh, znanih in manj znanih Slovencih in Slo-venkah do ugankarskega kotič-ka in kronik življenja vseh treh

Mohorjevih družb. Uvodoma pa navaja vse najpomembnejše kalendarijske podatke.

Od štirih knjig, ki so uvrščene v letošnjo redno zbirko, je ena od tehtnejših knjig Pravičnejši svet, s podnaslovom Ilustrirana zgodovina prava. Prvi doku-menti, ki govorijo o pravični družbeni ureditvi tako za posa-meznika kot tudi za občestvo, segajo daleč nazaj do Hamura-bija, prek desetih božjih zapo-vedi, Konfucija, Ašoke, Platona, Nikolaja Kuzanskega, Napoleo-

na in ameriške ustave do najnovejših listin o človekovih pravicah, ki so jih sprejeli Združeni narodi. Vsa ta dolga vrsta listin in do-kumentov priča o tem, da pravično sožitje in urejeni medsebojni odnosi niso nikoli dokončan proces. To pa nas ne sme odvrniti od vedno novih prizadevanj za pravičnejši svet. Knjigo so napisali Friedrich Heer, Sabine Freitag in Klaus Gunther, prevedla pa sta jo Božidar in Primož Debenjak.

Malim radovednežem in njiho-vim staršem je namenjena knji-ga Mali Jan s kopico vprašanj. Napisali so jo trije francoski av-torji, poslovenila pa Tadeja Pe-trovčič Jerina. Zvedavi fantič se sprašuje o smislu in delovanju sveta in v pogovorih išče odgo-vore na 12 temeljnih vprašanj, ki so hkrati tudi naslovi pogla-vij. Pri vsaki temi je prostor za

nadaljnja vprašanja, ki se otroku ob njej porajajo in ga spodbujajo k razmišljanju. Posebne strani so namenjene tudi staršem in bolj kot odgovore prinašajo izhodišča za nadaljnji razmislek in tiste be-sede, ki bodo otroku v oporo, pomoč in spodbudo.

Knjiga Starševske zmote (napisala sta jo Gianni in Anto-nella Astrei) je seveda v celoti namenjena staršem. Zakonca Astrei v knjigi iz svoje življenj-ske prakse nizata celo kopico ravnanj, pri katerih se starši včasih motimo, ko mislimo, da ravnamo prav. Knjiga je potemtakem namenjena star-šem, ki se radi učijo in posebej še na napakah, kar naj bi bila značilnost vseh dobrih star-šev, »ki si upajo vedno znova

zazreti v otroški obraz, se ob njem raznežiti in se iz njega naučiti česa čisto novega« (iz uvoda p. Christiana Gostečnika). Prevod je delo Majde Capuder.

Koroški Slovenec Martin Kuc-hling je napisal kriminalko, ki se dogaja tam, kjer je Mohorje-va nastala, torej v Celovcu. Dal ji je naslov Umor v zaspanem mestu in je uvrščena v serijo Slovenske večernice z zapo-redno številko 159. Koroškega Slovenca Igorja Tropina, vodjo biroja za narodno skupnost pri deželni vladi v Celovcu, nekdo ponoči ubije. Gre za preplet sedanjosti in zgodovine, eroti-ke in kriminala, za sodelovanje celovške in ljubljanske policije. Primer se nazadnje nenava-dno razjasni – ko se razodene skrivnost s Teharij iz leta 1945.

Avtor problematiko duhovito prepleta z nekaterimi sodobnimi vidiki slovenskega življenja v treh sosednjih državah Sloveni-ji, Avstriji in Italiji. Kljub resnosti tematike učinkujejo humorni vložki razbremenilno in kot odprta možnost.

Tomaž Štefe


Veliki Nerajec in njegova kulturna dediščina

Bela krajina bo navzlic temu še naprej bela, saj je belih brez, ki so pokrajini dale ime, še vedno veliko. S turistične-ga zornega kota se Bela krajina predsta-vlja kot razvito podeželje, prepleteno z vinogradi in steljniki v objemu mogoč-nih belih brez in čiste reke Kolpe. Bela krajina leži na skrajnem jugovzho-du Slovenije z najjužnejšo točko drža-ve v naselju Kot pri Damlju. Ob priho-du se nam odpre pogled (če ni megle) na razgiban belokranjski kraški ravnik, iz katerega štrlijo posamezni osamel-ci. Celotno pokrajino obdajajo višji in prav tako kraški Gorjanci, Kočevski rog in Poljanska dolina. S površino 594 kva-dratnih kilometrov spada med manjše pokrajinske enote v Sloveniji z 226 na-selji in več kot 26.000 prebivalci. Najve-čje naselje v Beli krajini je mesto Črno-melj z okoli 6.000 prebivalci, ki je hkrati

tudi njeno prometno križišče. Po števi-lu prebivalcev mu sledita Metlika in Se-mič in ta tri mesta so hkrati tudi sedeži treh belokranjskih občin. Povprečna nadmorska višina znaša 232,3 metra, značilno je razmeroma toplo podnebje z dolgimi vročimi poletji in hladnimi zimami. Večina Slovencev pozna Belo krajino tudi po izjemno bogati kultur-ni dediščini: po obilici ljudskih plesov, pesmi, običajev in obredov, po domači obrti in ljudskem izročilu, po pisanicah, drsankah, belokranjskih vezeninah in platnu. Vse to skupaj s pokrajino daje Beli krajini svojski pečat.

Veliki NerajecOb cesti Črnomelj–Vinica na pol poti do Vinice se na majhni vzpetini razpro-stira vas Veliki Nerajec. Ponaša se s pri-devkom »veliki«, v resnici pa je to zelo

majhna vas, kajti šteje le okoli 80 duš, je pa res, da se nedaleč od Velikega nahaja tudi Mali Nerajec. Od kod to ne-navadno ime, pravzaprav nihče ne ve in v slovenščini zanj ni mogoče odkri-ti prav nobene smiselne razlage. Oba kraja in še nekaj drugih se nahajajo na območju okoli 240 hektarjev velikega Krajinskega parka Lahinja, ki ga je ob-čina Črnomelj opredelila že leta 1988 z namenom, da bi pospešila razvoj turiz-ma in podjetništva ter hkrati zaščitila kulturne in naravne znamenitosti. V kraju Veliki Nerajec deluje tudi Dru-štvo za razvoj podeželja Krnica, katere-ga gonilna sila je gospa Vera Vardijan, pri kateri smo se oglasili tudi mi. Pose-bej velja v tej zvezi omeniti tudi dejstvo, da je vas Veliki Nerajec dobila posebno priznanje na tekmovanju za Evropsko nagrado – razvoj podeželja in obnovo

Bela krajina je eden tistih predelov Slovenije, v katerega samozaverovan osrednji Slovenec, kot pravi Boris Pahor, zaide samo tedaj, kadar ima tam res kakšen nujen opravek. In ker z našo rubriko Slovenske domačije doslej še nismo obiskali Bele krajine, je seveda nujno, da tudi to belo liso čim prej pobarvamo.


vasi leta 2000. Vse to priča o tem, da so v vasi doma ozaveščeni ljudje, ki se zavedajo svojih korenin in jim ni vse-eno, kaj se dogaja z njihovo kulturno dediščino. Vse to je opazila že tudi širša okolica, pravzaprav že cela Slovenija, saj ta mali in odročni kraj na leto obišče več kot 8.000 ljudi, največ spomladi, in zelo veliko je šolskih skupin. Večino od njih sprejme gospa Vera Vardijan, ki jim razkaže posebnosti vasi, med katerimi zavzema vidno mesto okoli 200 let sta-ra zidana hiša brez posebnega imena prav v središču vasi.

Opis hišeNekdanja stanovanjska hiša danes funkcionira kot informacijski center, hkrati pa ponuja zelo tipičen vpogled v življenje Nerajčanov pred 200 in več leti. V nasprotju z drugimi hišami, ki so bile večinoma lesene, je ta zidana in je last nekoga iz Ljubljane. Društvo Krni-ca jo ima v najemu. Hiša premore samo dva prostora, črno kuhinjo in hišo, kar je bilo za prebivalce Bele krajine nekaj čisto običajnega. Če je imela hiša tri prostore, poleg kuhinje še dve sobi, so sobo s pečjo imenovali prva hiša, dru-go sobo pa zadnja hiša. V hiši so v eni sami sobi živeli in spali starši in hčer-ke, za fante pa je pogosto zmanjkalo prostora. Zato so premožnejši kmetje v bližini stanovanjske hiše postavili še en majhen lesen objekt, imenovan »his«, v katerem so prenočevali fantje ali/in mladoporočenci. Zato so jim rekli »hisi za deco delat«. Sicer pa so fantje največkrat spali v hlevih, poleti pa na skednjih. Nasploh so hisi v Beli krajini pomem-ben del stavbne dediščine. Praviloma je imel his le en prostor za spanje, ku-hali so pa v hiši. Le izjemoma sta bila v hisu dva prostora, ki sta bila že pravo razkošje. Tako je bil en prostor name-njen umivanju, drugi pa spanju. Hisi so bili vedno pokriti s slamo. Ponavadi je bila ržena, pridelali pa so jo sami doma. Gospa Vera Vardijan je na zapuščeno parcelo, ki jo je kupila od kmeta na svoje stroške, dala prestaviti dva hisa, od katerih je eden krit s slamo, drugi pa z opeko. Oba sta dvoprostorna hisa

SLOVENSKE DOMAČIJE

Bivalni prostor v starejšem hisu s skromno opremo

Črna kuhinja s pregrado in kuhinjskimi pripomočki na obeh straneh

Med številnimi predmeti v hiši so za Belo krajino najznačilnejše preslice in tuhača za tolčenje lanu.

s skrajno asketsko opremo. V bivalnem prostoru v hisu, kritem z opeko, je po-leg postelje še majhna mizica in dva stola, drugi prostor – kašča – pa je sedaj prazen. Bivalni prostor v hisu, kritem s slamo, se od prvega razlikuje po tem, da sta v njem poleg postelje in mize še križ in kipec Matere božje v kotu. Po-steljo so pozimi za silo ogreli tako, da so pod njo vrgli v peči segreto opeko. Špranje med tramovi so v tem prosto-ru zapolnjene z mahom, premazanim z ilovico, in pobeljene. Prvi prostor v tem hisu je bil namenjen umivanju. Vino-gradniški hisi se od ostalih hisov razli-kujejo po tem, da je poleg bivalnega prostora še prostor za vino. Zato imajo mnogi te vrste hisov za predhodnike kasnejših zidanic.

SLOVENSKE DOMAČIJE


Iz hisa nazaj v hišoČe se sedaj vrnemo k hiši, potem mora-mo povedati, da je v njej in v črni kuhinji polno zanimivih predmetov, od katerih jih je nekaj iz te hiše, nekaj pa prenese-nih od drugod. V hiši stoji šivalni stroj, dva kolovrata, zibelka, postelje, ki je ne-koč stala pod oknom, sedaj ni več, pač pa so na tistem prostoru razporejena vsa orodja, ki so jih uporabljali za pre-delavo lanu. Na tleh leži tuhača za tol-čenje lanu, veliko je preslic, od malih do velikih, ki so jih uporabljali za navijanje lanene niti ali volne. Fantje so jih izdelo-vali tudi za darilo svojim dekletom. Peč so odstranili, podstavek pa sedaj služi za razmestitev različnih doma narejenih in pridelanih izdelkov. Majhen križ ne visi v kotu, ampak na steni med oknoma, kar

naj bi pomenilo, da je imela v hiši glav-no besedo ženska. Na stenah so obešeni tudi panoji z informacijami o Krajinskem parku Lahinja. V prostoru stojita tudi dve figuri, oblečeni v tipično belokranjsko moško in žensko narodno nošo. Črna kuhinja je predeljena z delno steno, s katero so ločili ognjišče od shrambe. V shrambi je sedaj razstavljenih več lonče-nih in lesenih posod, pa tudi več kovin-skih naprav oziroma predmetov, med katerimi je treba omeniti podkvi za vola in strojček za rezanje rezancev. Za vrati je bil prostor (niša) za posodo za vodo. V črni kuhinji je izredno veliko število različnih pripomočkov in orodij, ki so jih ljudje potrebovali na domačiji.

Besedilo in foto: Tomaž Štefe

S slamo krit his s bivalnim prostorom in prostorom za umivanje

USPEŠNI ROJAKI

Naš rojak Hans Ferk je bil rojen leta 1945 v Pesniškem Dvoru v bli-žini Maribora in že 45 let živi v Nemčiji. Ko mu je bilo 18 let, je oče, trgovec in gostilničar, celo družino odpeljal v Nemčijo, kjer je postal samostojni podjetnik v Karlsruheju. Po maturi se je Hans odpravil na študij ekonomije v Hamburg in se po končanem študiju tam tudi zaposlil. Deset let kasneje se je preselil v München, kjer živi še danes. Leta 1988 je doktoriral na univerzi v Gradcu, že čez štiri leta pa je bil habilitiran za izrednega profesorja na Univerzi v Mariboru.

Hans Ferk, univerzitetni profesor in podjetnik

Po letu 1989 – potem ko je napisal že tri knjige in objavil številne članke v stro-kovnih revijah – je začel kot predavatelj dokaj redno nastopati tudi na simpozijih in seminarjih po Sloveniji. Danes je izredni profesor na podiplomskem študiju MBA v

Mariboru in hkrati tudi predstojnik oddel-ka za poslovne finance. Leta 1997 je skupaj s partnerji ustanovil podjetje Ferk in par-tnerji, ki svetuje slovenskim podjetjem in javni upravi. V podjetju je zaposlenih osem stalnih in nekaj občasnih sodelavcev.

Svetovanje na temelju domoljubja Osnovni cilj pri svetovanju za menedž-ment je opredelil takole: povečati učin-kovitost podjetij in ohraniti delovna mesta. Vsak sodelavec najprej analizira in optimizira povzročitelje stroškov, hkrati pa tudi pospeševalce vrednosti, in to ob upoštevanju drugega cilja, to je najvišje kakovosti. Pri svetovanju občinam je postopek seveda drugačen. Najprej peljejo vodil-ne funkcionarje (občinske svetnike) na obisk v primerljivo občino v Avstriji ali kam drugam (denimo Kranjska Gora in Schladming). Sledi anketa med občani, s katero želijo pridobiti mnenja in ideje o gospodarskem razvoju občine, razvo-ju cestne infrastrukture, o kulturi, ener-getiki. Nato se z izbranimi občani lotijo oblikovanja strategije za naslednjih 15 let. Uresničevanje sprejete strategije ob pomoči informacijske tehnologije tudi redno spremljajo. Poskrbijo tudi za uvedbo ukrepov in kontrolirajo uspešnost teh: v podjetjih mesečno, v občinah enkrat letno. V obeh primerih je najvažnejši ekonom-ski dejavnik človek, nastopata pa še dva pomembna dejavnika: naravni viri in kapital. Nasploh za Slovenijo velja nekaj podobnega kot za Japonsko: nimamo naravnih virov, vse, kar imamo, smo mi sami, pravi dr. Ferk. Od konzultantov je seveda marsikaj odvisno, ne pa vse. V tem pogledu je še kako na mestu primerjava z odnosom zdravnik – pacient. Če pacient ne sode-luje oziroma ne upošteva zdravnikovih navodil (denimo ne jemlje predpisanih zdravil), bo zdravljenje manj uspešno. Nasploh je zadovoljstvo s svetovanjem, ki ga izvaja Ferkova ekipa, zelo veliko. Pri tem ni nepomembno tisto, kar v zve-zi z angažiranjem v Sloveniji dr. Ferk še zlasti poudarja: »V Sloveniji se najprej in predvsem angažiram iz domoljubja, lju-bezni do Slovenije in Slovencev.« Zelo si želi, da bi se Slovenci znali bolje povezo-vati med seboj – tako kot to zelo dobro uspeva Judom, denimo po strokovnih usmeritvah, ne glede na to, na katerem koncu sveta kdo živi.

Besedilo in foto: TŠ



PESEM NAS ZDRUŽUJE

Pred kratkim je praznovala 15-letnico delovanja najstarejša slovenska dekliška glasbena skupina, Vesele Šta-jerke. Na odmevnem koncertu, ki so ga dekleta pripravila v Slovenskih Konjicah, so kot gostje nastopili še Prifarski muzikanti, Zlati muzikanti in ansambli Spev, Vrt ter Igor in zlati zvoki.

Vesele Štajerke praznujejo


Bile so prve»Še vedno se rade spomnimo svojega prvega televizijskega nastopa v oddaji Po domače pred slabim desetletjem in pol. Takrat še ni bilo toliko ansamblov in prireditev, zato je bil za nas vsak nastop praznik posebne vrste,« pravi Marjana Her-cog, ki edina od Štajerk ni več gospodična, Mojca Črešnar pa dodaja: »Nekakšen oče ansambla, ustanovitelj, mentor, organizator, voznik … je bil Jože Žlaus, našo glasbeno podo-bo pa je najbolj zaznamoval Igor Podpečan, avtor številnih skladb in naš dolgoletni glasbeni producent.«

Marsikje so bileVida Sadek, ki se je Veselim Štajerkam pridružila zadnja, rada pove, kje vse so gostovale s svojo glasbo: »Obredle smo vso Slovenijo, dobršen del Evrope, igrale smo v Združenih drža-vah Amerike, Kanadi in Avstraliji ter celo na Sejšelih, kamor naši ansambli bolj poredko ali sploh ne zaidejo. V Ameriki nas je najbolj prevzel topel sprejem v Chicagu, v Avstraliji smo veliko nastopale po različnih šolah, na Škotskem pred-stavljale Slovenijo kot novo članico Evropske unije …«»Še zdaj ohranjamo stike s številnimi prijatelji, ki smo jih spoznale na teh potovanjih, če že drugače ne, vsaj prek elektronske pošte. Največ z Vinkom Rizmalom iz avstralske Viktorije. Tudi pri njegovi ‘stari trti’ smo igrale,« se spominja Loti Žlaus, resnična hči vodje Jožeta. Ta je danes, ko ima an-sambel vrsto posnemovalk, gotovo zelo ponosen na svoje Štajerke. Pa ne samo zaradi njihovih glasbenih uspehov – dekleta so bila ob vsem, kar so počela v glasbi, vseskozi tudi pridne dijakinje in študentke.

Jože Galičfoto: arhiv Veselih Štajerk

»Mati vseh dekliških glasbenih skupin«

Uspehi Veselih Štajerk so začeli prav hitro vplivati na rojevanje novih dekliških skupin v slovenski narodno-zabavni glasbi. Nekatere »zvezdice« so sicer hitro uga-snile; tiste skupine, ki so se dela lotile načrtno in s pravo strokovno pomočjo, pa uspevajo še danes. Med najbolj znane in uspešne sodijo Polka punce, ki veliko igrajo po alpskih deželah Evrope, v Avstraliji so že nastopale Zapeljivke, doma so čedalje uspešnejše Iskrice, ki so v svoj sestav vključile tudi citre, še posebej pa Navihanke z altovskim saksofonom in flavto.Vsa ta dekleta so v izvajalskem pogledu zelo dobra, pri delu marsikdaj celo temeljitejša kot fantje, toda – kot se je nekoč »pesniško« izrazil ljubitelj polk in valčkov, ki prihajajo izpod ženskih prstov in iz ženskih grl – skupi-na Vesele Štajerke še vedno ostaja »mati vseh dekliških glasbenih skupin«, saj si je prva upala vsaj majčkeno spremeniti svet te vrste glasbe pri nas.

PESEM NAS ZDRUŽUJE


SLOVENSKE POKRAJINE

Tako je o belokranjskem prehranjevanju leta 1870 v svojem delu Podobe prednikov zapisal kronist življenja na obeh straneh Gorjancev, Janez Trdina. A kar se je klene-mu Dolenjcu zdelo kot potrata, bi Belo-kranjci opisali kot gostoljubje. Marsikdo, ki je spoznal Belokranjce, je lahko kar hitro ugotovil, da je to pokrajina, kjer se naklo-njenost meri s hrano. Le če pomislimo, da je v tej zaprti in odmaknjeni kotlini nekoč vladalo pomanjkanje, lahko razumemo gospodinje, ki so še dandanes užaljene, če ne pojemo vsega, kar je na krožniku.

Pogača in pečeno jagnjeSimbol belokranjske gostoljubnosti je vsekakor med ostalimi Slovenci najbolj

poznana belokranjska jed – pogača. Da-nes zaščiten tradicionalni pekovski izdelek so gospodinje za dobrodošlico po starih šegah s soljo ponudile obiskovalcem. Tudi druga med bolj znanimi jedmi, jagnje, pe-čeno na ražnju, pripoveduje zgodbo Bele krajine – tokrat pokrajine same. Kraški svet je prebivalce vedno omejeval pri kmetij-stvu, najpogosteje so tako kmetje lahko gojili le drobnico, ki pa ni pristala samo, kot temu pravijo domačini, »na kolu«, temveč je včasih parkelj pomočila tudi v navadno skromne obare in kaše. Način priprave ja-genjčka, ki ga tako hrustljavo kot tukaj v Sloveniji ne spečejo nikjer drugje, pa kaže tudi na vplive sosednje Hrvaške in pred več kot 500 leti priseljenih Uskokov, srb-

skih vojščakov, ki so ozemlje branili pred turškimi vpadi.A belokranjska kulinarika nista le ti dve, ko-mercialno sicer najuspešnejši jedi. Osnova belokranjske kuhinje so, tako kot po osta-lih revnejših predelih Slovenije, predvsem močnate jedi, ki pa so jih, če se je le dalo, začinili s koškom mesa ali vsaj masti. Pre-hrana večinoma kmečkega prebivalstva je bila bogatejša le ob praznikih. In ravno takšnih starodavnih jedi in z njimi pove-zanih šeg se je na mizah Belokranjcev do današnjega dne ohranilo še največ.

Redek nabor začimbKot drugje po Sloveniji tudi tukaj najde-mo različne štruklje, potice in celo žlikro-

»Tod silna je potrata, o vsakem večem delu in godišču morajo biti štruklji, smetanovi ali špehovi, tudi potice in meso se vsaki čas žro. Baba speče potico, vtakne v njo zabelo za celi teden dostatne, gre v vinograd in tu se vse poje z gosti, družina pa potem nezabeljene jedi uživa.«

Kulinarika Bele krajine


fe, prav vse od teh jedi pa se od ostalih slovenskih vseeno značilno razlikujejo. Veliko pa je tudi belokranjskih posebne-žev, kot sta polžasta povitica iz vlečene-ga testa in pastirsko cvrtje, pa posebne vrste kruha in še bi lahko naštevali. Za-čimbe se v teh jedeh uporabljajo skopo, tudi njihov nabor je redek – osnova sta vedno sol in poper, redko se jima pridru-žijo kumina, rožmarin in majaron. Tudi nabor sestavin je bil skromen, spretne kuharice pa so iz njih pripravljale jedi, ki so bile predvsem močne, da so ljudi pri-pravile za naporno delo na kmetiji.

Pripravila: Andreja ŠoberFoto: arhiv TD Vigred Metlika

Metliška črnina in beli belokranjec

Ob vseh teh dobrotah, ki nas kot časovni stroj lahko popeljejo v preteklost, pa ne smemo pozabiti, da je Bela krajina tudi dežela neštetih zidanic, kjer pridelujejo tudi zaščitena (PTP) me-tliško črnino in belokranjca. Metliška črnina je suho rdeče vino, ki zelo dobro dopolnjuje jedi z ražnja in žara, iz divjačinskega mesa in suhome-snate izdelke, prilega pa se tudi jedem iz gob. Za belega belokranjca je značilen suh in svež okus, zato je primeren tudi za aperitiv, najbolje pa se poda k belemu mesu, predvsem perutni-ni in ribam, izredno dobro se dopolnjuje tudi s hladnimi predjedmi in vegetarijansko kuhinjo.

obro očiščeno domačo kokoš nasolite znotraj in zunaj že dan prej. Če ni prav debela, jo pred pečenjem pretaknete s slanino. Iz rezin narezanega kruha (od-visno od velikosti kokoši), kisle smetane, jajc in malo sesekljanega peteršilja naredite nadev, s katerim pod kožo nadevate kokoš (pri kolbicah in v golšo). V

odprtino pa lahko daste tudi sveže oprana surova jabolka, ki dajo kokoši posebno aromo.Kokoš položite v pekač, jo polijete s segreto maščobo in pečete pri 180 °C. Med pečenjem kokoš večkrat polijete z lastnim sokom, vodo ali juho. Ko je pečena, jo narežite in ponudite s krompirjem v kosih in solato.

Belokranjska nadevana kokoš

Belokranjska nadevana kokošSestavine:

domača kokošNadev:6 rezin narezanega kruha4 žlice kisle smetane3 jajcapeteršiljsoljabolkomaščoba

SLOVENSKA KUHINJA



Predlagani recept je iz črnomaljskega konca, v Semiču pa dajo v kruhov na-dev na masti in čebuli prepraženo kur-jo drobovino, ne pa kisle smetane. V kokoš dajo nadev, ne pa tudi jabolka.

VIR: Društvo kmečkih žena SemičFoto: Janez Dolinar

Prvega januarja je minilo 120 let, odkar se je v Črni vasi na Barju rodil oče slovenske geografije Anton Melik. Študij geografije in zgodovine je leta 1916 zaključil na Dunaju, doktoriral pa je leta 1927 na Filozof-ski fakulteti v Ljubljani. V vmesnih letih je služboval kot gimnazijski profesor v Ljubljani. Po doktoratu je kmalu postal najprej docent, za-tem izredni profesor in leta 1938 tudi redni profesor za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. To je ostal vse do leta 1966. V letih 1946–1950 je bil tudi rektor ljubljanske univerze, dvakrat je bil dekan Filozofske fakultete, predstojnik inštituta in pozneje od-delka za geografijo vse do leta 1960. Že leta 1940 je postal dopisni in leta 1946 tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Bil je tudi dopisni član Srbske akademije znanosti in ume-tnosti (SANU). V letih 1950–1966 je predsedoval Slovenski matici.


VELIKI SLOVENCI

Anton Melik, oče slovenske geografije

Anton Melik kot raziskovalecMelik je bil zelo angažiran razi-skovalec in izredno plodovit pisec člankov in razprav. Objavljati je za-čel že zelo zgodaj in takoj po prvi svetovni vojni je napisal več zgodo-vinskih in geografskih priročnikov (učbenikov, pregledov), po letu 1927 pa se je usmeril v geografsko proučevanje Slovenije in deloma tudi Jugoslavije. Ukvarjal se je s klimatogeografi-jo, hidrogeografijo, morfogenezo kraškega površja in regionalno geografijo (regionalizacija Slove-nije in Jugoslavije). Na katerokoli področje je usmeril svojo pozor-nost, povsod je prihajal do novih spoznanj in izsledkov. Vrhunec kompleksnega geografskega pro-učevanja je monografija o Slove-niji v štirih knjigah: Alpski svet, Štajerska, Posavska Slovenija in Slovensko Primorje. V tej mono-grafiji je prvič po Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske podrobno ob-delano celotno območje Slovenije s slovenskim zamejstvom vred.V sintezah svojih lastnih znanstve-nih dognanj je strnil spoznanja o Ljubljanskem barju oziroma »mo-stiščarskem« jezeru, planinah v Julijskih Alpah, kraških poljih na ozemlju Slovenije v pleistocenu in prikazal razvoj slovenskih mest v novi dobi. Med drugim je napisal tudi knjigo z naslovom Amerika in ameriški Slovenci, kar pomeni, da so ga zanimali tudi slovenski izse-ljenci in izseljenstvo nasploh.Zasnoval in utemeljeval je sodob-ne vidike celotnega geografskega proučevanja Slovenije. Pozornost je posvečal poznavanju naravnih, zgo-dovinskih, socialnogospodarskih in razvojnih dominant slovenske po-krajine. Bil je pobudnik in usmerje-valec moderne slovenske geograf-ske znanosti, vodilni slovenski in med najvidnejšimi jugoslovanskimi geografi ter priznan javni in kulturni delavec.

TŠSlika: Anton Melik

ŠPORT


Atlet Primož Kozmus in smučarska tekačica Petra Majdič sta najbolj-ša športnika leta 2009 v Sloveniji po izboru Društva športnih novi-narjev Slovenije. Ekipa leta je nogometna reprezentanca Slovenije.

Med športniki je drugi kajakaš Peter Ka-uzer in tretji hokejist Anže Kopitar, med športnicami pa je bila druga alpska smu-čarka Tina Maze, tretja pa judoistka Urška Žolnir. Kozmus, najboljši slovenski špor-tnik lanskega in predlanskega leta, je na OI avgusta lani v Pekingu v metu kladiva osvojil prvo slovensko zlato olimpijsko odličje v kraljici športov v zgodovini in si nato lani v Berlinu kot prvi slovenski atlet priboril tudi zlato na svetovnem prven-stvu. Majdičeva je podobno kot leta 2008 osvojila mali kristalni globus za sprinter-sko skupno zmago v svetovnem pokalu. Izjemno uspešno športno leto so kronali nogometaši z uvrstitvijo na zaključni tur-nir svetovnega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Južni Afriki.Nagrado za fair play sta prejela telovadec Mitja Petkovšek in njegov trener Edvard Kolar. Miro Cerar, s 30 medaljami na veli-kih tekmovanjih najuspešnejši slovenski športnik, je dobil posebno priznanje ob

svojem življenjskem jubileju; zaznamoval je 70-letnico.Primož Kozmus je že tretje leto zapored prepričal sedmo silo, da se prikloni njego-vim dosežkom. Na avgustovskem svetov-nem prvenstvu v Berlinu je olimpijskemu zlatu iz Pekinga 2008 dodal še naslov sve-tovnega prvaka v metu kladiva. Brežičan je edini slovenski atlet, ki je osvojil zlato kolajno na olimpijskih igrah in svetovnem prvenstvu. Evforija po izjemnem uspehu se še ni dobro polegla, ko je tridesetletni orjak napovedal slovo od športnih aren in s tem šokiral slovensko javnost. Ta je pred tem na olimpijskem štadionu v Berlinu spremljala izjemno predstavo Kozmusa, ki je bil v nasprotju s tekmeci povsem zbran in prepričan v svoje sposobnosti ter ni podlegel pritiskom velikega tekmo-vanja. Kladivo je zalučal 80 metrov in 84 centimetrov daleč ter potrdil status ene-ga največjih šampionov sodobne atle-tike. Na začetku septembra je Primož v

Celju poskrbel še za nov slovenski rekord z metom 82 metrov in 58 centimetrov. Veliki šampion, ki ga je Evropska atletska zveza izbrala za petega atleta stare celine, poti do srca navijačev in drugih ljubiteljev športa ni našel le s svojimi fantastičnimi rezultati. Izkazal se je tudi kot mož, ki mu ni vseeno za pravice vrhunskih športni-kov v naši deželi. Pogumno se je izpo-stavil in opozoril, da se mora na tem po-dročju marsikaj spremeniti, če želimo še naprej bogatiti športno dediščino Slove-nije. Mnogi ne verjamemo, da bo Primož Kozmus spomladi res potrdil svoje slovo od tekmovanja, vsekakor pa vsako odlo-čitev velikega olimpionika spoštujemo v enaki meri, kot je priljubljeni Korl opravil s tekmeci na svetovni sceni. Za nas bo vse-lej primus in kozmos!Slovenska kraljica teka na smučeh Petra Majdič je pred kratkim praznovala svoj 30. rojstni dan. V sezoni 2008/2009 je obranila mali kristalni globus v seštevku tekaških šprintov in osvojila drugo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala. Dosegla je devet zmag, vsekakor pa ima za specialistko v šprintih posebno mesto slavje v klasičnem teku na 30 kilometrov v norveškem Trondheimu. Nepozabna so tudi njena slavja v Davosu, Düssel-dorfu, Otepääju, Valdidentru, Lahtiju in Stockholmu. S temi uspehi je prepričala tudi slovenske športne novinarje, ki so jo še drugič zapored izbrali za športnico leta. Tekmovalka iz Brinja pri Ljubljani, znana po jekleni volji in pozitivni energiji, s katero navdaja vse okoli sebe, po odlični sezoni ni odšla na počitnice. Majdičeva se je takoj začela pripravljati na olimpijsko sezono, katere vrhunec bo februarja v kanadskem Vancouvru. Pripravljena na velika odrekanja in pasti, ki jih prinaša tekmovanje med elito, v novo sezono vstopa nekoliko bolj zadržano, a še ve-dno v svetovnem vrhu in z jasnim ciljem na olimpijskih igrah. Breme priljubljenosti in pritiski, ki jih povzročajo pričakovanja javnosti, so zdaj za Petro Majdič nekoliko manjši, saj ji uspešno sledita sotekmoval-ki in s tem prevzemata del obveznosti, ki jih zahtevajo odlični rezultati.

Jurij ZavršnikFoto: arhiv Ekipe

Kozmus in Majdičeva športnika leta 2009

POVZETEK V ANGLEŠČINI


Summaries

The topic of the month: Venerable 80 years of Slavko AvsenikAt the end of November Slavko Avsenik, the giant of Slovenian folk-entertainment music, celebrated his 80th birthday. The »Na Golici song« is the most played instru-mental song in the world, not lacking in important celebrations, football stadiums or entertainments and the song for which there is already saying: there is no real Slo-venian fête celebrated without Golica (»Ni veselice brez Golice«). Slavko Avsenik can boast of 32 million records sold and more than ten thousand concerts and many marked him as the originator of folk-en-tertainment (folk-pop) music in Slovenia, as we know it today. At a reception at his birthday the prime minister Borut Pahor together with Alfi Nipič, long-time singer in the Avsenik brothers Ensemble, sang him also known Avsenik`s song Slovenija, od kod lepote tvoje (Slovenia, where does your beauty come from).

Interview: Archbishop Dr. Anton Stres»The Government is obliged to have the Church and religion in favor of such a rela-tionship as it has with other cultural, edu-cational or sporting associations”On the 24th of January Anton Stres will also officially take over the functions of the new Slovenian Metropolitan as the successor of Alojz Uran. He says he was be-hind a turbulent year. In April 2006 he was appointed the first bishop of the newly es-tablished Diocese of Celje and exactly one year ago he was appointed the auxiliary archbishop of Maribor by the Pope. Even before he was able to move there (“but the

diocese is as a wife, you can not quite leave her”), he was exposed to even higher no-mination - becoming pontiff in Slovenia. Otherwise he belongs to the Lazarists and is considered as one of the most enlighte-ned and educated Slovene theologians and philosophers.

Slovene homesteads: Veliki Nerajec (Great Nerajec) and its cultural heritageAs Mr. Boris Pahor says the White Carniola is one of those regions of Slovenia, in whi-ch a Slovene, foolishly fond of himself and from the central part loses his way only when there is really urgent errand. And because with our rubric »Slovene homes-teads« so far we have not yet visited the White Carniola, it is essential that we also paint this white patch as soon as possible. Along the road Črnomelj - Vinica halfway to Vinica on a small hill a village Veliki Ne-rajec stretches out. It features the epithet ‘great’, but in reality, this is a very small vi-llage with only about 80 souls. The village Veliki Nerajec got a special award in the competition for European award - rural development and village renovation in 2000. All this testifies to the fact that the conscientious people live at home in the village and they are aware of their roots and do care what happens to their cultural heritage. This small and remote place is vi-sited each year by more than 8000 people, mostly in spring and very much by the school groups. Among the distinctive fea-tures of the village about a 200-year-old stone house without a name occupies a special place in the centre of the village.

AK

I. Pridobitev državljanstva:Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www.mnz.gov.si/si/splosno/stara_vstopna_stran/za_tujce/uprav-ne_notranje_zadeve/drzavljanstvo_rs_posto-pek_pridobitve_in_prenehanja_drzavljanstvaTelefon: +386 (0)1 428 42 64, E-pošta: [email protected]

II. Potni listi in vozniška dovoljenja a) Potni listi Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www.mnz.gov.si/si/pogo-sto_iskane_vsebine/dunz/osebna_izkazni-ca_in_potne_listine/; Telefon: +386 (0)1 428 49 61, E-pošta: [email protected]

b) Vozniška dovoljenja Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.siDirektna povezava: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=118; Telefon: +386 (0)1 428 43 34, E-pošta: [email protected]

III. Priznavanje v tujini pridobljenih šolskih spričevalMinistrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijoDirektorat za znanost in visoko šolstvo,Oddelek za priznavanje izobraževanjaSpletna stran: www.mvzt.gov.siTelefon: +386 (0)1 478 47 45, Elektronska pošta: [email protected]

IV. ZaposlovanjeZavod Republike Slovenije za zaposlovanjeSpletna stran: www.ess.gov.siTelefon: +386 (0)1 200 23 50, Elektronska pošta: [email protected]

V. Ministrstvo za šolstvo in športOdgovorna oseba za dopolnilni pouk sloven-skega jezika zunaj RS: Melita SteinerTelefon: +386(0)14005383, Elektronska pošta: [email protected]

VI. Seznam ministrstev v Sloveniji in povezava na njihove spletne strani:www.vlada.si

VII. Reševanje stanovanjskega vprašanjaMinistrstvo za okolje in prostor/ Direktorat za prostor,Sektor za stanovanja in urbana zemljiščaSpletna stran: www.sigov.si/mopTelefon: +386 (0)1 478 71 35, Elektronska pošta: [email protected]

Stanovanjski sklad Republike SlovenijeSpletna stran: www.stanovanjskisklad-rs.siTelefon: +386 (0)1 471 05 00, Elektronska pošta: [email protected]

1. Urad Vlade Republike Slovenije za Sloven-ce v zamejstvu in po svetu(opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih

Koristni naslovi

49

Sumario de este número


POVZETEK V ŠPANŠČINI

El tema del mes: Los venerables 80 años de Slavko AvsenikA fines del pasado mes de noviembre cumplió ochenta años Slavko Avsenik, un gigante de la música eslovena. Su tema Na Golici, que se oye en todas las grandes fiestas, en los estadios de fútbol u otras diversiones –se dice que no hay fiesta sin Na Golici, – es la composición instrumen-tal más veces ejecutada en el mundo. Slavko Avsenik puede sentirse orgulloso con el dato de la venta de 32 millones de discos y de haber tocado en más de diez mil conciertos. Muchos le reconocen ser el creador de la música popular eslovena, tal como la conocemos en la actualidad. En la recepción por su cumpleaños el premier esloveno Borut Pahor le cantó, junto con Alfi Nipič, el ex solista del Conjunto de los hermanos Avsenik, otra de sus conocidas creaciones: Slovenija, od kod lepote tvoje.

Entrevista: Arzobispo dr. Anton Stres“El gobierno tiene la obligación de estar favorablemente predispuesto hacia la Igle-sia Católica y hacia la religión de la misma manera como la tiene con otras asociacio-nes culturales, educativas o deportivas”El dr. Anton Stres será el 24 de enero ofi-cialmente puesto en el cargo del nue-vo primado de Eslovenia, sucediendo a mons. Alojz Uran. Dice que ha dejado atrás un año muy movido. En abril de 2006 fue nombrado primer obispo de la recién crea-da diócesis de Celje, y hace exactamente un año atrás el papa lo nombró arzobispo coadjutor de Maribor. Sin tener el tiem-po suficiente de ser puesto en funciones (“una diócesis es como una esposa, no se la puede abandonar tan fácilmente”), ya le

llegó un nombramiento más importante: es la autoridad máxima de la Iglesia Cató-lica en Eslovenia. Pertenece a la Orden de los Vicentinos (“lazaristas”) y es reconocido como uno de los más cultos y con mayor formación profesional entre los teólogos y filósofos eslovenos.

Pueblos de Eslovenia: Veliki Nerajec y su herencia culturalBela krajina es una de las regiones de Eslo-venia, a la cual –así lo dice el escritor Boris Pahor– un esloveno, que no ve más allá de su región central, va cuando no le queda más remedio. Debido a que en nuestra columna no nos hemos ocupado de Bela krajina, surge la imperiosa necesidad de hablar de ella. A la vera de la ruta que une Črnomelj con Vinica, a mitad de camino, nos encontramos sobre una altura con el pueblo Veliki Nerajec. Ostentosamente luce su “Veliki” (Gran), pero en realidad es muy pequeño, porque apenas cuenta con unas ochenta almas. Veliki Nerajec recibió una mención especial en el concurso para el Premio de Europa – desarrollo regio-nal rural y reconstrucción del pueblo año 2000. Esto es un testimonio de lo respon-sable que es su gente, que tiene concien-cia de sus raíces y le importa todo lo que tiene que ver con su herencia cultural. Este pequeño pueblo, que queda a trasmano de todo, recibe por año ocho mil visitan-tes, en su mayoría en época primaveral; muchos de ellos son escolares. Una de sus curiosidades más importantes es una casa de ladrillos que no lleva ningún nombre, está en el centro del pueblo y fue construi-da hace 200 años.

JB

rojakov v zamejstvu in po svetu, njihovo kul-turno, prosvetno in gospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje, svetovanje in pomoč glede pravne zaščite)Spletna stran: www.uszs.gov.siNaslov: Komenskega 11, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (01) 230 80 00Fax: +386 (01) 230 80 17, Elektronski naslov: [email protected]

2. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetuPredsednik: Miro PetekNaslov: Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1000 Ljubljana Telefon: +386(0)14789938, Elektronska pošta: [email protected]

3. Svetovni slovenski kongres(organizacija, ki povezuje matične, zamejske, zdomske in izseljenske Slovence)Spletna stran: www.slokongres.comNaslov: Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 242 85 50Fax: +386 (0)1 242 85 58; Elektronski naslov: [email protected]

4. Izseljensko društvo Slovenija v svetu(združenje Slovencev iz domovine in sveta, katerega poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino, preuče-vanje izseljenske problematike in reševanje vsestranskih potreb, zlasti na področju šolstva, kulture, kulturne dediščine, športa in urejanja dokumentov)Spletna stran: www.drustvo-svs.siNaslov: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 512-89-20, fax: +386 (0)1 512-89-25Elektronski naslov: [email protected]

5. Slovenska izseljenska matica(združenje, ki skrbi za Slovence po svetu in pospešuje njihove stike z domovino)Spletna stran: www.zdruzenje-sim.siNaslov: Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 241 02 80Fax: +386 (0)1 425 16 73, Elektronski naslov: [email protected]

6. Rafaelova družba(cerkvena ustanova Slovenske škofovske konference za pomoč slovenskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva; povezana je z Zvezo sloven-skih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi in z drugimi slovenskimi župnijami in ustanovami po svetu); www.rkc.si/rafaelova-druzbaNaslov: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 438 30 50Fax: +386 (0)1 438 30 55Elektronski naslov: [email protected]

50

Kolo Krpan

FOTOGRAFIJA Z ZADNJE STRANI


V Muzeju pošte in telekomunikacij v Pol-hovem Gradcu hranimo poštarsko kolo Krpan, ki ga na ulicah slovenskih mest srečujemo vsak dan. Kolo je posebej za uporabo poštarjev in z mislijo na varen in ekološki prevoz pošte skonstruiral kranjski podjetnik Matevž Fortuna. Razvoj koles in sestava se v celoti izvajata v Sloveniji. Kolo Krpan, ki ga uporablja Pošta Slovenije, je rumene barve in poleg imena na okvirju

nosi tudi prepoznavni znak Pošte Slove-nije – poštni rog. Proizvajajo ga od leta 2001.Oblika okvirja omogoča enostaven vstop na kolo in sestop z njega, okvir je tudi do-datno ojačan, kar zagotavlja večjo varnost in vzdržljivost. Na zadnji prtljažnik, ki hkra-ti tudi varuje kolesarja pri morebitnem padcu, se lahko pritrdijo torbe iz polie-strske smole ali PVC-blaga, ki so odporne

na velike temperaturne razlike. Največja dovoljena teža kolesa skupaj s tovorom je 200 kilogramov. Na kolesih Krpan se pre-važajo poštarji v več kot petih evropskih državah, prodira pa tudi na svetovne trge.

Ajda Kozjek, Tehniški muzej Slovenije, enota Muzej pošte in telekomunikacij

(Polhov Gradec)Foto: Nada Žgank in Domen Pal

Ime in priimek: __________________________________Ulica: __________________________________________Kraj (in zvezna država): ____________________________Poštna številka: _________________________________Država: ________________________________________Telefon: ________________________________________E-pošta: ________________________________________Datum in podpis: ________________________________

Želim postati naročnik/ca revije Moja Slovenija. Revijo želim prejemati od številke _______ naprej, do preklica.

Želim postati naročnik/ca revije Slovenska kuhinja.

Stroški pošiljanja za 12 številk za pošiljanje v tujino znašajo 63 eur oz. 76 USD.

NAROČILNICA NA REVIJI MOJA SLOVENIJA IN SLOVENSKA KUHINJA

Želim objavo voščila osmrtnice

1/8 strani: 100 eur oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/4 strani: 200 eur oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/2 strani: 400 eur oziroma 0 EUR za naročnike na revijo

Plačal sem preko banke, na vaš račun št. SI56242019004515506

Plačal bom z osebnim čekom, Prosimo, da naročilnico z osebnim čekom vred pošljete na Revija Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija.

Za dodatne informacije pokličite naš naročniški oddelek na +386 15653416, po elektronski pošti [email protected] ali na naslov Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija.

ZA NAROČNIKE

BREZPLAČNO


KRIŽANKA

Geslo iz prejšnje križanke: BELOKRANJSKA POGAČA

Kolo

Krpa

n (T

ehniš

ki mu

zej S

loven

ije)

moja slovenija januar 2010

Documents