modul 5: zvok – didakticna obravnava – vajeˇ · modul 5: zvok – didakticna obravnava –...

Modul 5: Zvok – didakti cna obravnava – vaje

Zvoki okoli nas

Zamizite in poslusajte. Zapomnite si, kaj ste slisali, in potem vse zapisite. Kateri predmeti so oddajali zvok?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pomembno je, da prisluhnemo tudi zvoku, ki ga oddajajo avtomobili, kolesarji in drugi udelezenci v prometu (varnostin poslusanje glasbe med voznjo s kolesom ali hojo).Kateri zvoki so znacilni za zimski (poletni)cas? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .Kateri zvoki so znacilni za jesenskicas? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Kako dobro slisimo?

Pripomocki: Ravnilo, bucika.

• Delamo v parih. Prvi udelezenec drzi pravokotno na mizo ravnilo in z visine10 cm spusti buciko. Sodelavec je 2 m stran od mize, s hrbtom obrnjen protimizi (poslusalec). Ko prvi udelezenec spusti buciko mu drugi pove,ce je slisalpadec.

• Poslusalec se odmakne za 1 m (dva koraka) in sodelavec znova spusti buciko ziste visine.

• S ponavljanjem poskusa ugotovimo, na kateri razdalji poslusalecse slisi padecbucike. Zadnji odmiki naj bodo krajsi.

• Primerjajte rezultate meritev z drugimi pari (poslusalci).

Naloga je primerna za projektno delo ucencev.

Casovna locljivost obeh uses

Pripomocki: okoli 0,5 m (do 1 m) dolga gumijasta vrv (plasticna cev), svincnik, merilo.Izmerite dolzino vrvi. Oznacite sredino vrvi. En konec vrvi vtaknite v levo, drug konec pa v desno uho (pazite, da neposkodujete bobnic). Sodelavka (sodelavec) naj najprej potrka po sredini vrvi. Zvok boste z obema usesoma slisalihkrati. Potem naj sodelavka (sodelavec) trkacedalje bolj stran od sredine vrvi tolikocasa, dokler ne boste slisali zusesoma dva locena zvoka. Sodelavka (sodelavec) naj izmeri razdaljo od sredine do mesta udarca. Postopek veckratponovite, pri tem se trikrat premikajte v desno (dd), trikrat pa v levo (dl). Nato izracunajte razdaljo do desnega (levega)usesa (ld, ll). Potem vlogi s sodelavko (sodelavcem) zamenjajte.Hitrost sirjenja zvoka (c) je v zraku je 340 m/s, v gumijasti cevi pa priblizno 50 m/s.

Posukus dd ld dl ll

Povp.

Cas potovanja zvoka do levega (desnega) usesaizracunamo

tl =llc

td =ldc

Casovna locljivost je

∆t = |tl − td|

Usesi sta 15 cm narazen, zato zvok do obeh uses ne pride hkrati. Iz velikosticasovnega zamika je mogoce ugotoviti,iz katere smeri prihaja zvok. Razlike so majhne. Pravzaprav bi morali reci, da je za to, da vemo iz katere smeriprihaja zvok, pomembna fazna razlika valovanj, ki prideta v levo oziroma desno uho. Nekaj pri tem razlikovanjusmeri prispeva tudi glava, ki zaslanja zvok (to je pomembno, ko prihaja zvok od strani). Zato eno uho prejme zvok zvecjo, drugo pa z manjso jakostjo.

N. R., Doizobrazevanje uciteljev naravoslovja v 6. in 7. raz. 9-letne OS, fizika, Pedagoska fakulteta, Ljubljana, jan. 2004 1

Poslusamosumenje

Pripomocki: papirnati tulci, lijaki, plutovinasti zamaski, pletilke.

1. Kadar na uho prislonimo vecjo skoljko, slisimo sumenje. Neka-teri pravijo, da:

• slisimosumenje morja;

• slisimo pretakanje krvi pozilah.

Ne eno ne drugo ne drzi. Ce tecemo, srce hitreje utripa, torej bimoralo biti sumenje, ki ga slisimo, drugacno. V tihem prostorubi tak zvok slisali mocneje, kar pa tudi ne drzi. Sumenje lahkoslisimo tudi,ce na uho prislonimo papirnat tulec. Razlicno dolgitulci ojacajo razlicnesume. Tako poslusanje je zanimivo tudi zaotroke.

Izdelajmo piscal tako, da en konec tulca zapremo s premicnim batom (plutovinast zamasek na pletilki). Pihajtecezvrh tulca in premikajte bat. Kako se spreminja visina tona?Opozorilo: papirnatih tulcev ne moremo oprati in razkuziti, zato je bolje, da jih po uporabi zavrzemo.

Sirjenje zvoka

Pripomocki: ura alistoparica, papirnati tulec, lesena palica (premer okoli 1 cm), steklena posoda z vodo, zvoncek alikraguljcek, gobice ali mehka debela podlaga.

Tiktakanje rocne ure slisimo le,ce si jo prislonimo ob uho.

• Med uro in uho postavite tulec. Pazljivo poslusajte. Zdaj uro slisite. Zakaj? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

• Med uro in uho postavite palico. Pazljivo poslusajte. Zdaj uro slisite. Zakaj? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

• Potopite zvoncek (kraguljcek) v vodo. Zazvonite. Kaj opazite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

• Prislonite uho ob kozarec in sodelavec naj zvoni z zvonckom v vodi. Kaj opazite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Niz frnikol

Pripomocki: 4 enako velike frnikole,zleb, lesen valj.


Zvok prihaja do uses ponavadi po zraku. Nihanja zraka ne vidimo, lahko pa opazujemo majhne delce, ki so v zraku(kaplje megle ali delce dima). Pred avtomobilsko trobljo je amplituda nihanja zraka le nekaj stotink milimetra. Prizvoku, ki ga poslusamo pa so te amplitudese manjse. Kako nihajo majhni deli zraka ponazorimo s frnikolami (pri tempod pojmom majhni deli zrakane mislimo posameznih molekul).

1. Postavimo tri frnikole na sredinozleba tako, da se dotikajo.Cetrto frnikolo spustimo s klanca. Opazujmo, kajse zgodi ob trki.

2. Postavimo dve frnikoli na sredinozleba, dve pa hkrati spustimo s klanca. Kaj se zgodi?

3. Kaj se bo zgodilo,ce z vrha klanca spustimo tri frnikole (na sredinizleba ostane ena sama). Trditev preverite ssposkusom.

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4. Na sredinozleba postavite lesen valj, na eno stran valja pa frnikolo, ki se mora valja dotikati. S prstom tiscitevalj, drugo frnikolo pa spustite s klanca z druge strani valja. Zapisite, kaj se je zgodilo.

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pojoca cev

Pripomocki: plasticna cev, polivinilasta vrecka, zamaski.

Plasticno cev zavrtite nad glavo. Zaslisali boste zvok.

• Kaksne lastnosti mora imeti cev, da poje?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

• Ugotovite, kaj se zgodi,ce en konec cevi zaprete (ali stisnete pest, vkateri drzite cev).

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

• V kateri smeri se giblje zrak v cevi (od roke proti izhodu ali obratno)?

Napihnite polivinilasto vrecko in jo nataknite na tisti konec cevi, ki gadrzite v roki, nato pa vrecko stisnite ob cev, da zrak iz nje ne bo izhajal.Kaj se zgodi, ko cev zavrtite?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Vi sina zvoka v ceveh

Pripomocki: cevi iz treh razlicnih materialov, razlicnih dolzin in premerov.

• Po katerih lastnostih se razlikujejo cevi?

• Izberite par cevi in ugotovite, od katerih spremenljivk je odvisna visina tona (cevi udarjajte ob dlan). Rezultatezapisujte v tabelo:


Par Material Dolzina Premer Vi sina tonaAB

• Razvrstite cevi glede na visino tona.

• Poiscite par cevi, ki najbolje pokaze, kako je visina tona odvisna od premera cevi.

• Poiscite par cevi, ki najbolje pokaze, kako je visina tona odvisna od materiala cevi.

• Poiscite par cevi, ki najbolje pokaze, kako je visina tona odvisna od dolzine cevi.

• Od cesa je odvisna visina tona?

• Trstenke so narejene iz lesenih tulcev in med seboj povezane. Katere cevi dajo visje tone? Ali morajo biti vseenako debele? Kako so izdelane orgle?

Preprosta zvocila

Pripomocki: pisarniski papir (tanjsi), casopisni papir, tulci, zamaski, vrvica, slamica, polivinil, elastike, lepilo, balon,skarje, vrvica, sveca, vzigalice.

1. Vecji list papirja (casopisna stran) prepognite tako, kot kazejo slike.Ce potem pokalico primete za oba kraka inhitro zamahnete, se slisi mocan pok.

2. Mehkejso slamico ob vrhu z obeh strani odrezite (dobite dva jezicka).

Primerjajte visini zvoka daljse in krajse slamice. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Vtaknite slamico v tulec. Kaj opazite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Kaj se zgodi,ce na sredini slamice naredite zarezo?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


3. Napihnite balon in raztegnite vrat balona. Pocasi izpuscajte zrak iz balona. Kako se spreminja zvok, ki gaoddaja zvocilo, ce ustje bolj (manj) raztegnete?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

4. Nenavadno pokalico lahko naredimo iz dveh tulcev. Tulec z manjsim premerom na eni strani zapremo in gavstavimo v vecji tulec. Konec vecjega tulca zatisnemo z zamaskom, ki ga privezemo na vrvico.

5. Izrezemo kvadrat (stranica 20 cm) in na enem vogalu odrezemo trikotnik (s kateto 3 cm). Diagonalno lezecivogal nekoliko zarezemo. Kvadrat zvijemo v narisani smeri na svincnik in zarezani trikotnik rahlo upognemonavzgor. Globoko vdihnemo skozi cev.

6. Plasticno ravnilo polozite na rob mize tako, da delstrli cez rob. Pritisnite ravnilo s prstom na mestu, kjer je robmize. Zanihajte prosti konec. Premikajte ravnilo tako, da bo prosti konec vedno daljsi. Kaj opazite? . . . . . . . . .

7. Nenavadno zvocilo si lahko izdelamo iz papirnatega tulca,zebljev in drobnih zrnc (riz, grah, fizol). Na tulecnarisemo spiralo. V razdalji priblizno 1 cm na spiralo zabijamozeblje (dolzina naj bo malo manjsa od premera).V tulec potem natresemo zrna (kako velika naj bodo, preverimo s poskusom). Obe strani tulca zapremo. Zrncase kotalijo po spiralah.Ce je cev dolga, trajasumenje precejcasa.

8. Iz dveh lonckov in vrvice izdelamo telefon. Primerjamo delovanje telefona, pri razlicno debelih vrvicah oziromarazlicno debelem laksu alizici. Spreminjamo tudi njihove dolzine. Namesto jogurtovih lonckov uporabimopapirnate loncke ali plocevinke.

9. Zvocilo z vzmetjo. Na tulec pritrdimo trso folijo – opno (lahko uporabimo samolepilno folijo za zavijanjezvezkov). Nanjo protrdimo daljso vzmet. Ko tresemo tulec, vzmet zaniha opno (folijo). Podobno deluje tudi


drugo zvocilo, le da ima ob strani tulca majhno odprtino, skozi katero pihamo, prav tako ima tulec na eni straniopno.Ce spreminjamo dolzino tulca, se spreminja tudi visina zvoka.

10. Neridimoskrzata. Potrebujemo lesen ali plasticen tulec. Na eno stran pritrdimo membrano (folija), skozi kateronapeljemo vrvico. Pod vozel postavimo manjsi karton, da vozel ne zleze skozi opno. Na drugi strani vrvicenaredimo zanko. Zanko nataknemo na palico, ki jo natremo s kolofonijo. Tulec na vrvici vrtimo in zaslisimozvok, ki je podoben oglasanjuskrzatov, od tod tudi ime tega zvocila.

11. Zanimivo zvocilo so uporabljali tudi ticarji iz Trnovega v Ljubljani. Imenovali so gacivink. Na sliki je izdelekDarka Korosca iz Ljubljane.

Zeblji

Pripomocki: razlicno dolgizeblji obeseni na stojalu inse enzebelj za udarjanje.

Z zebljem udarjajte po visecih zebljih in dopolnite poved:Cim vecji (daljsi) je zebelj, tem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .(Opozorilo: Najbolje je,ce vedno udarjate na sredinozeblja. Za-kaj?)


Pojoci kozarci

Pripomocki: kozarci za vino (s tanko steno), voda (lahko tudi malinovec).

• V kozarec nalijte malo vode (do visine 2 cm). Drzite kozarec zapodstavek. Kazalec druge roke pomocite v vodo, nato pa z njimdrgnite po robu kozarca, dokler nezapoje.

• Dolijte se malo vode. Kako se spreminja visina zvena v odvis-nosti od kolicine vode v kozarcu? Primerjajte z nihajnimcasomvijacne vzmeti (to = 2π

√m/k).

• Kaj se zgodi,ce v kozarec nalijemo enako kolicine tekocine zdrugacno gostoto? (Otroci naj delajo v parih tako, da bodo lahkozvoke primerjali po visini).

• V parih izvabljajte zvok iz razlicnih kozarcev. Ali se frekvence drgnjenja kaj razlikujejo?

• Primerjajte zvoke, ki jih izvabljate iz kozarcev razlicnih oblik tako, da bo v njih:

– enaka kolicina vode;

– segala voda do iste visine;

– da bo razdalja od gladine vode do roba kozarca enaka.

Poskusi z glasbenimi vilicami

Pripomocki: glasbene vilice, kladivce, posoda z vodo, kroglica na vrvici, resonancna skatla za glasbene vilice,plasticna posoda (cez odprtino napnemo polivinil), psenicni zdrob.

• S kladivcem udarite na vilice. Z enem krakom se dotaknite gladine vode. Kaj opazite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Kaj lahko iz tega sklepate? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

• S kladivcem udarite na vilice. Z obema krakom se dotaknite gladine vode. Kaj opazite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Poskus je dobro izvesti tako, da posodo z vodo postavimo na grafoskop in opazujemo pojav na zaslonu.

• S kladivcem udarite na vilice in spodnji del pritisnite na mizo. Glavo polozite na mizo tako, da se eno uho dotikamize. Kaj slisite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Kaj lahko iz tega sklepate? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


• Udarite na male glasbene vilice in potem drzalo vilic pritisnite na kost ob usesu (ali na teme). Kaj zaznate? . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Zakaj zborovodje pogosto nosijo na koncerte male glasbene vilice? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

• S kladivcem udarite na vilice, ki so pritrjene na resonancno skatlo. Na vrvici obeseno kroglico priblizajtedrugemu kraku. Kaj opazite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

• Nad odprtino resonancneskatle postavite plasticno posodo z napetim polivinilom in nanj nasujte malo psenicnegazdroba in ga enakomerno porazdelite po opni. Udarite na glasbene vilice. Kaj opazite? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

• Postavite glasbeni vilici (naskatlah) tako, da bosta odprtiniskatel obrnjeni druga proti drugi.Skatli naj se nedotikata. Udarite na vilice, malo pocakajte, potem pa z roko primite vilice, na katere ste prej udarili. Kaj slisite?

Opozorilo: Na sliki sta glasbeni vilici postavljeni drugace, kot smo to naredili na vajah. Vcem se lega glasbenihvilic na sliki razlikuje? Zakaj je bolje,ce glasbene vilice zavrtimo za 90◦ okrog navpicne osi, pri tem paskatliostaneta v taksni legi, kot je na zadnji zgornji sliki.

Piscali

Pripomocki: piscali s premicnim batom, posoda z vodo.

• Pihajte v piscal in premikajte bat. Kako se spreminja visina zvoka? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

• Odstranite bat. Pihajte v piscal in jo pocasi potiskajte v vodo. Kako se spreminja visina zvoka?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

• Ponovite poskusse s pihanjem tako, da boste piscal vlekli iz vode. Kaj ste opazili?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .


Vi sina tona in glasnost

Pripomocki: ploscice ksilofona, kladivca.

• Dva ucenca naj zaigrata drug za drugim. Kaksna sta bila tona povisini?

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Kaksna po glasnosti? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

• Ponovite poskuse v parih tako, da bosta zvena enaka po visini,razlicna po glasnosti, oziroma enaka po glasnosti in razlicna povisini.

Slike sta posnela Nada in Marko Razpet.


modul 5: zvok – didakticna obravnava – vajeˇ · modul 5: zvok – didakticna obravnava –...

Documents