model ocenjevanja izobraževalnih ra čunalniških...

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer organizacijska informatika

Model ocenjevanja izobraževalnih računalniških omrežij

Mentor: prof. dr. Vladislav Rajkovič Kandidat: Borut Terpinc

Kranj, december 2005

ZAHVALA Najlepše se zahvaljujem mentorju, prof. dr. Vladislavu Rajkoviču, ki mi je omogočil raziskavo na izbranem področju in dajal predvsem nasvete in ideje, prav tako pa mi je bil vedno pripravljen pomagati. Posebej bi se rad zahvalil mami za pravilno vzgojo in brezpogojno podporo pri študiju. Prav tako bi se rad zahvalil vsem, ki so skrbeli, da je bila moja morala vedno in povsod v zagonu.

POVZETEK V diplomskem delu smo podrobneje raziskali področje omrežnih izobraževalnih portalov. To so portali, ki predstavljajo dostopne točke do podatkov, katerih glavni namen je izobraževanje. Izobraževalni portali so namenjeni vsem uporabnikom, ki želijo deliti ali pridobiti informacije o določeni tematiki s področja izobraževanja. V raziskavi smo poiskali faktorje, ki vplivajo na kvaliteto omrežnih izobraževalnih portalov ter s pomočjo računalniškega programa DEXi zgradili model ocenjevanja. Izbrali smo osem evropskih portalov, ki so vključeni v projekt European Schoolnet ter jih s pomočjo modela ocenili. Med portali smo izbrali tudi domači omrežni izobraževalni portal SIO ter ga podrobneje analizirali. Za večjo veljavo smo zgrajeni model primerjali s podobnim modelom. S pomočjo povprečenja in združevanja kriterijev smo oblikovali osnutek idelanega modela. Kot zaključek diplomskega dela, smo naredili še kratko analizo univerzalne uporabnosti modela. KLJUČNE BESEDE

• Omrežni izobraževalni portal • Model ocenjevanja • DEXI • Slovensko izobraževalno omrežje

ABSTRACT DECISION-MAKING MODEL FOR EDUCATIONAL NETWORKING PORTALS This college certificate thesis concentrates on the deep research of the educational networking portals. These portals represent a gateway to educational data making an easy interface for finding quality educational data simply and quickly. Through the research we have found factors that have made a significant effect on the quality of chosen portals. With the help of the decision-making program DEXi, we have made a model for a quality evaluation. We have tested the quality of eight different networking education portals involved in European Schoolnet project. Deep research was made for a Slovenian educational portal SIO. To validate the value of our research we compared our model with a similar one. By averaging and merging these factors, the outline of an ideal model was created. As a conclusion of the thesis, we have made a brief foray into the universal usability of the model. KEYWORDS

• Educational Networking portal • Decision-making model • DEXi • Slovenian educational network

KAZALO 1 Uvod .................................................................................................................2 2 Odločitveni proces in metodologija DEX............................................................4

2.1 Splošno o odločanju........................................................................................4 2.2 Odločitveni proces ..........................................................................................5

2.2.1 Identifikacija problema..............................................................................5 2.2.2 Identifikacija kriterijev .............................................................................5 2.2.3 Definicija funkcij koristnosti.....................................................................5 2.2.4 Opis variant ............................................................................................5 2.2.5 Vrednotenje in analiza variant ................................................................6

2.3 Metodologija DEX in DEXi .............................................................................6 3 Izobraževalna omrežja ......................................................................................8

3.1 Splošno o izoraževalnih portalih................................................................8 3.2 Kooperativni portal European Schoolnet in SIO ............................................ 10 3.2 Predstavitev omrežih izobraževalnih portalov ......................................... 11

3.2.1 BM:BWK ............................................................................................. 12 3.2.2 L' enseignement.................................................................................. 13 3.2.3 Koolielu ............................................................................................... 14 3.2.4 CARNet............................................................................................... 15 3.2.5 Indire................................................................................................... 16 3.2.6 ITC...................................................................................................... 17 3.2.7 Sulinet................................................................................................. 18 3.2.8 SIO ..................................................................................................... 19

4 Odločitveni model............................................................................................ 20 4.1 Kakovost spletnega portala........................................................................... 20 4.2 izbira kriterijev za model ............................................................................... 22 4.3 Opis posameznih kriterijev in zalog vrednosti................................................ 23 4.3 Funkcija koristnosti ....................................................................................... 29

5 Vrednotenje in analiza kakovosti portalov....................................................... 33 5.1 Opis in analiza rezultatov.............................................................................. 33 5.2 Ocena slovenskega portala SIO ................................................................... 38

6 Primerjalna študija........................................................................................... 41 6.1 Primerjava modela z modelom AHP ............................................................. 41 6. 2 univerzalna uporabnost................................................................................ 45

7 Zaključek......................................................................................................... 46 Literatura in viri ................................................................................................... 47 Priloge ................................................................................................................ 49 Kazalo slik .......................................................................................................... 49 Kazalo tabel........................................................................................................ 50 Kratice in akronimi .............................................................................................. 50

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

Borut Terpinc: Model ocenjevanja izobraževanih računalniških omrežij stran 2 od 57

1 UVOD Bliskovit razvoj interneta in s tem tehnologij, ki nam omogočajo povezovanje in način komuniciranja, je v zadnjih letih dodobra spremenil učenje in dostop do informacij. Internet predstavlja nepredstavljivo bazo informacij, ki se venomer širi. Pri veliki količini informacij, ki jih internet nudi, pa glavni problem interneta predstavlja selekcioniranje oziroma iskanje želenih in posredno tudi kakovostnih informacij. Te je navadno zelo težko najti, ali pa nam iskanje vzame kar precej časa. Zato si sleherni uporabnik želi, da bi kar večino iskanih informacij dobil zbranih na enem mestu, v obliki zbirke ali kataloga. Mestom, kjer se podatki zbirajo, selekcionirajo in nudijo nadaljnje povezave, pravimo portali. Portalom, katerih osrednja tematika je izobraževanje, pravimo izobraževalni portali. Ti portali pa s tokom razvoja nudijo vedno večjo izbiro in kvaliteto vsebin in storitev. Splet omrežij in dostopnih točk do podatkov, katerih glavni namen je izobraževanje se imenuje izobraževalno omrežje. Omrežje predstavlja široko število povezav, strežnikov in raznih portalov. Vstopno točko, ki predstavlja nekakšen vmesnik za povezavo do različnih portalov in spletnih strani, ki nudijo različne vsebine predstavlja omrežni izobraževalni portal. Mnoge svetovne države, katere si prizadevajo, da bi bilo izobraževanje dostopno obči javnosti, so izgradile internetna izobraževalna omrežja, tako tudi Slovenija ni izjema. Izobraževalno omrežje mora biti dostopno vsem uporabnikom, da na njem lahko iščejo uporabne informacije in razna izobraževalna gradiva (naloge, teste, spise, eseje, itd.). Poleg tega lahko objavijo lastne izkušnje in gradiva, najdejo sodelavce, prijatelje za različne dejavnosti. Omrežja predstavljajo tudi način direktnega ali pa komuniciranja preko forumov. Namenjena so v prvi vrsti učencem, dijakom ter študentom, vendar pa mnoga vsebujejo tudi informacije namenjene ravnateljem strokovnim sodelavcem, profesorjem, staršem, znanstvenim delavcem, administratorjem omrežij itd. Nastanek posameznih izobraževalnih omrežij pogojujejo cilji in namen. Za vsemi omrežji pa stoji pristojna državna organizacija, ki daje portalu verodostojnost. Pri ocenjevanju in načinu merjenja storitev ter vsebin izobraževalnih portalov in spletnih strani z izobraževalno vsebino, moramo izhajati tako iz vsebine, namena in ciljev portala, prav tako pa iz vizualnega izgleda in namenskih storitev. Današnji učitelji, profesorji in znanstveni delavci, bodo lahko opravljali kvalitetno delo le, če se bodo prilagodili novim trendom v šolstvu. Ena od poglavitnih aktivnosti, ki bo pripomogla h kvaliteti je zagotovo uporaba interneta. Prav zaradi povsem odprtega dostopa do interneta in sorazmerne preprostosti objave vsebin, pa zlahka naletimo na neprimerne, nezanesljive in neverodostojne informacije. Dobro izobraževalno spletišče lahko pojmujemo kot zanesljivo, zaupanja vredno področje, kjer se uporabniki lahko zanesejo na ponujeno vsebino. Prav tako mora biti vstopna točka do spletišča prijazna, privlačna in zanesljiva.



Evropa želi standardizirati in spodbuditi uporabo interneta v izobraževalne namene, zato je v pripravila več projektov s področja izobraževanja in interneta. Eden takih projektov je tudi združenje European Schoolnet, katerega član je tudi Slovensko izobraževalno omrežje – SIO. V diplomski nalogi raziskujemo področje omrežnih izobraževalnih portalov. Izdelali smo večkriterijski opisni model, ki je namenjen ocenjevanju omenjenih portalov. Model smo oblikovali na podlagi izbranih kriterijev, ki ocenjujejo posamezno lastnost portalov. Model smo izdelali v računalniškem programi DEXi, za ocenjevanje pa smo poleg DEXi-ja uporabili tudi računalniški program Vredana. Na izdelanem modelu smo ocenili izobraževalna omrežja članic Evropske unije ter Hrvaške. Posebej smo analizirali Slovensko izobraževalno omrežje in izpostavili nekatere pomanjkljivosti. Vrednost modela smo utemeljili s pomočjo primerjave posameznih kriterijev s kriteriji podobne raziskave. S pomočjo združevanja kriterijev in povprečenja vrednosti uteži smo izdelali idealni model. Kot zaključek pa smo raziskali tudi univerzalno uporabnost modela in jo testirali na izbranem portalu.



2 ODLOČITVENI PROCES IN METODOLOGIJA DEX 2.1 SPLOŠNO O ODLOČANJU Odločanje je proces, v katerem je potrebno izmed več variant izbrati tisto, ki najbolj ustreza postavljenim ciljem oziroma zahtevam. Poleg izbora najboljše variante včasih želimo variante tudi rangirati od najboljše do najslabše. Pri tem so variante objekti, akcije, scenariji ali posledice enakega oziroma primerljivega tipa. Kadar na primer kupujemo nov avto, so variante avtomobili. Pri strateškem planiranju v podjetju so lahko variante različni razvojni ali investicijski scenariji. Kadar pa izbiramo najboljši dostop do izbranega izobraževalnega omrežja, so variante omrežni izobraževalni portali. Odločanje je običajno del splošnega reševanja problemov in nastopa kot pomembna mentalna aktivnost na praktično vseh področjih človekovega delovanja. Težavnost odločitvenih problemov je zelo raznolika. Sega od enostavnih osebnih odločitev, ki so običajno rutinske in se jih večinoma niti ne zavedamo, vse do težkih problemov skupinskega odločanja, na primer pri vodenju, upravljanju in planiranju v podjetjih, kadrovskem odločanju, medicinski diagnostiki in vrsti drugih področij. Najpomembnejši problemi, ki nastopajo pri težkih odločitvenih problemih, izvirajo iz:

• velikega števila dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, • številnih oziroma slabo definiranih ali poznanih variant, • zahtevnega in pogosto nepopolnega poznavanja odločitvenega problema in

ciljev odločitve, • obstoja več skupin odločevalcev z nasprotujočimi si cilji in • omejenega časa in drugih virov za izvedbo odločitvenega procesa.

Večparametrsko odločanje temelji na razgradnji odločitvenega problema na manjše podprobleme. Variante razgradimo na posamezne parametre (kriterije, atribute) in jih ločeno ocenimo glede na vsak parameter. Končno oceno variante dobimo s postopkom združevanja. Tako izpeljana vrednost je potem osnova za izbor najustreznejše variante.



2.2 ODLOČITVENI PROCES Odločitveni proces je proces sistematičnega zbiranja in urejanja znanja. Proces more zagotoviti dovolj informacij za primerno odločitev. Predvsem pa naj bi zmanjšal možnost, da bi kaj spregledali, pospešil in pocenil proces odločanja ter dvignil kakovost odločitve. Odločitveni proces poteka v različnih fazah, te se lahko prepletajo ali ponavljajo. 2.2.1 Identifikacija problema Prva faza pri odločitvenem procesu je indentifikacja problema. V tej fazi preučimo, če je problem dovolj težak, da ga je smiselno raziskovati in reševati na organiziran način. V tej fazi poskušamo definirati problem ter opredeliti cilje in zahteve, Oblikujemo odločitveno skupino, katere jedro sestavljajo odločevalci (t.i. "lastniki problema"): to so tisti, ki se morajo v končni fazi odločiti in so odgovorni za odločitev. 2.2.2 Identifikacija kriterijev Za izdelavo modela moramo določiti kriterije, po katerih bomo ocenjevali variante, ki nastopajo v modelu, prav tako pa zasnujemo tudi strukturo odločitvenega modela. V tej fazi moramo biti predvsem pozorni na širino izbire kriterijev, saj ne smemo spregledati nekaterih pomembnih kriterijev, ki bistveno vplivajo na odločitev (načelo polnosti). Paziti moramo tudi, da pri oblikovanju modela poskušamo izpolniti nekatere druge zahteve, kot so celovitost, neredundantnost in operativnost (merljivost) kriterijev. 2.2.3 Definicija funkcij koristnosti V tej fazi definiramo odvisnost in težo posameznih kriterijev na vseh nivojih drevesa, tako definiramo funkcije, ki opredeljujejo vpliv nižjenivojskih kriterijev (podkriteijev) na tiste, ki ležijo višje v drevesu (nadkriterijev), vse do korena drevesa, ki predstavlja končno oceno variant. Oblika funkcij in način njihovega zajemanja sta močno odvisni od uporabljene metode. Najpogosteje uporabljamo preproste funkcije, kot so utežna vsota in razna povprečja, srečamo pa tudi zahtevnejše funkcije, ki imajo večjo izrazno moč, vendar so nekoliko zahtevnejše za praktično uporabo: funkcije zvezne logike, funkcije na osnovi Bayesovega pravila ali mehkih množic, odločitvena pravila. 2.2.4 Opis variant Posamezne variante moramo opisati. Vsako izmed variant moramo opisati z vrednostmi osnovnih kriterijev – najnižjih na listi drevesa. Do opisa nas vodi bolj ali manj zahtevno proučevanje variant in zbiranje podatkov o njih. Pri tem se pogosto srečamo s pomanjkljivimi ali nezanesljivimi podatki. Nekatere metode v tem primeru odpovedo, druge pa omogočajo, da takšne podatke opišemo v obliki intervalov ali verjetnostnih porazdelitev.



2.2.5 Vrednotenje in analiza variant Vrednotenje variant predstavlja poleg analize najpomembnejši del odločitvenega procesa. Vrednotenje je torej postopek določanja končne ocene variant na osnovi njihovega opisa po osnovnih kriterijih. Vrednotenje poteka "od spodaj navzgor" v skladu s strukturo kriterijev in funkcijami koristnosti. Varianta, ki dobi najvišjo oceno je najboljša. Vendar je izbira najboljših variant velikokrat zahtevno in pazljivo delo. Zato je potrebno najboljše variante še posebej preučiti. Na končno oceno namreč vpliva mnogo dejavnikov in pri vsakem od njih lahko pride do napake. Poleg tega sama končna ocena navadno ne zadostuje za celovito sliko o posamezni varianti. Zato moramo variante analizirati in poskusiti odgovoriti na naslednja vprašanja:

• Kako je bila izračunana končna ocena — na osnovi katerih vrednosti kriterijev in katerih funkcij?

• So vrednosti kriterijev in uporabljene funkcije koristnosti ustrezne? • Zakaj je končna ocena takšna, kot je? Je v skladu s pričakovanji ali odstopa

in zakaj? • Kateri kriteriji so najbolj prispevali k takšni oceni? • Katere so bistvene prednosti in pomanjkljivosti posamezne variante? • Kakšna je občutljivost odločitve: kako spremembe vrednosti kriterijev vplivajo

na končno oceno? • Ali je mogoče in kako variante izboljšati? • Katere spremembe povzročijo bistveno poslabšanje ocen variant?

Celovito sliko o variantah in s tem kvalitetnejšo, bolje utemeljeno in preverjeno odločitev, dobimo s pomočjo odgovorov na zgornja vprašanja. Pri odločitevem procesu so nam v veliko pomoč računalniška orodja, saj nam s pomočjo pripomočkov analizo bistveno olajšajo. 2.3 METODOLOGIJA DEX IN DEXI Dex je večparametrska odločitvena metoda, razvita na inštitutu Jožefa Stefana. Metoda temelji na razgradnji odločitvenega modela v hierarhično strukturo kriterijev ter na uporabi odločitvenih pravil za združevanje diskretnih opisnih vrednostih kriterijev. Pri DEX metodi uporabljamo diskretne in kvalitativne kriterije. Njihove vrednosti so pojmovanja, ki označujejo kvaliteto in so v splošnem besede kot dober, odličen, nesprejemljiv itd. Namesto besed lahko uporabimo tudi intervale numeričnih vrednosti. Pri funkcijah združevanja nižjenivojskih kriterijev v končno oceno, DEX uporablja odločitvena pravila tipa »če-potem«. DEX omogoča vrednotenje variant tudi v primeru nepopolnih in nenatančnih podatkov o variantah. Metoda DEX je podprta z različni računalniškimi orodji za odločanje, v zadnjem času pa je najbolj uporabljeno orodje DEXi. Program vsebuje urejevalnike strukture kriterijev, odločitvenih pravil, variant in uteži. Poleg postopkov za vrednotenje variant so v programu realizirane tudi metode za razlago komponent modela in analizo rezultatov vrednotenja variant.



Za reševanje našega problema smo torej uporabili računalniški program DEXi. Postopek našega dela je bil naslednji: najprej smo napisali spisek kriterijev, ki so se nam zdeli bistveni za ocenjevanje izobraževalnih portalov. Le te smo po vsebinski sorodnosti združili v izpeljane agregirane kriterije vse do končne ocene, da smo dobili drevo kriterijev. Nato smo vsakemu določili ime in zalogo vrednosti. Izpeljanim kriterijem smo določili funkcijo koristnosti, ki določa njihovo vrednost glede na vrednost podrejenih atributov na vseh nivojih kriterijev in tako dobili popolno sliko modela. Funkcijo koristnosti smo podali z odločitvenimi pravili, pri tem pa smo si pomagali z utežmi.1

1 Jereb, E., Bohanec, M., Rajkovič, V. (2003) DEXi: Računalniški program za večparametrsko odločanje, Založba Moderna organizacija, Kranj.



3 IZOBRAŽEVALNA OMREŽJA 3.1 SPLOŠNO O IZORAŽEVALNIH PORTALIH V zadnjih letih so vladne in sorodne organizacije Evropske unije, na pobudo vladnih predlogov začele širiti informacijsko tehnologijo v izobraževalnih ustanovah. Ker je primarni cilj teh organizacij že večinoma izpolnjen, so se organizacije lotile novih projektov. Predvsem je glavni cilj teh organizacij postal ponujanje kvalitetne in dostopne izobraževalne literature in storitev, povezanih z izobraževanjem. Dostop do literature in storitev pa je bil izveden preko specifičnih spletnih strani – spletnih portalov. Ob nastanku izobraževalnih omrežij je bil njihov glavni cilj posredovanje izobraževalnih gradiv, pozneje pa so začele prevladovati povezave in sodelovanje med uporabniki. Prve izobraževalne storitve so se pojavile na internetu konec osemdesetih let. Temeljile so na protokolih, kot so FTP, Gopher in Veronica. Hiter razvoj je leta 1991 omogočil pojav protokola HTTP in okenskih pregledovalnikov (Mosaic, 1993 in pozneje še Netscape in drugih). To je vzpodbudilo nastanek izobraževalnih omrežij širom po svetu. Prvotni omrežni portali so bili v obliki kazal vsebin, danes pa je večina portalov v obliki spletnih strani. Moderni portali se vse bolj nagibajo k temu, da se prilagajajo uporabnikovim potrebam s pomočjo selekcije vsebin glede na ciljno skupino, personalizacijo ter prilagajanjem posameznikovim željam in potrebam. Vešč uporabnik se zna odločati o tem, kaj potrebuje. Vpliv in pomen vsebin na izobraževalnih portalih je zelo velik, saj sleherni uporabnik želi primerno in kvalitetno vsebino. Izobraževalni portal je torej spletno mesto, ki omogoča vsem znanja željnim dostop do informacij in virov s področja izobraževanja in usposabljanja v trenutku, ko to potrebujejo. Izobraževalni portali so lahko preprosto organizirani ali pa so bolj kompleksni. Osnovni izobraževalni portali so le nadomestek izobraževalnih seznamov, s katerimi smo se srečevali pred dobo interneta. Ponujajo le sezname izobraževanj in usposabljanj. Kompleksni izobraževalni portali pa ponujajo mnogo več. Sledijo trendom na področju informacijsko-telekomunikacijske tehnologije (IKT) in upravljanja z znanjem. Glavni funkcionalnosti, ki jih taki portali vključujejo poleg osnovnih funkcionalnosti portalov, sta:

• možnost izbire sebi ustreznega izobraževanja in usposabljanja – na podlagi predhodnih udeležb izobraževanj, strokovne izobrazbe, delovnega področja in podobno, se uporabniku predlaga ustrezna izobraževanja in usposabljanja,

• možnost alternativne oblike izobraževanja (npr. e-izobraževanje, multimedijske predstavitve in podobno).



Prednosti, ki jih nudijo izobraževalni portali so naslednje: • pospešitev učenja, • izobraževanje v izbranem trenutku, • dostop do vseh izobraževalnih vsebin in storitev na enem mestu, • večja časovna učinkovitost (tako izbire izobraževanja in usposabljanja, kot

same udeležbe na izobraževanju), • zmanjšano odsotnost z delovnega mesta, • učenje iz doma.

Ponudba tehnologije za razvoj izobraževalnih portalov LMS je pestra, vendar strokovnjaki s tega področja še vedno prisegajo na razvoj izobraževalnih portalov s klasičnimi tehnologijami, kot so npr. ASP, HTML, PHP in podobni, ki imajo za ozadje podatkovno bazo. Portale s področja izobraževanja delimo na:

• Omrežne izobraževalne portale (angl. networking portals), ki vsebujejo najrazličnejša gradiva in reference ter povezave na portale, ki ponujajo izobraževalno vsebino. Izobraževalni portali spodbujajo tudi diskusije o temah izobraževanja in obveščajo uporabnike o prihajajočih predavanjih, srečanjih ter konferencah. Med povezavami, ki jih nudijo izobraževalni portali so tudi portali virov in gradiv ter portali organizacij.

• Portali organizacij (angl. organizational portals) vsebujejo osnovno

informacijo o organizaciji, ki jo predstavljajo. Na voljo so informacije o različnih raziskovalnih projektih, v katere je le-ta vključena. Ti portali težijo k temu, da vsebujejo razumno število informacij, virov in gradiv.

• Portali virov in gradiv (angl. resource based portals) nudijo izobraževalno

literaturo mnogim uporabnikom različnih ciljnih skupin. Portali so razdeljeni na različne kategorije, v osnovi pa ponujajo splošna orodja za poučevanje, pomoč pri učenju, specifične informacije in literaturo določenega področja izobraževanja ter spletne forume.



Slika 1: Primer omrežnega izobraževalnega portala, ki nudi povezave na ostale portale

3.2 KOOPERATIVNI PORTAL EUROPEAN SCHOOLNET IN SIO European Schoolnet predstavlja sodelovanje več kot 26 evropskih ministrstev s področja izobraževanja, znanosti in šolstva. Združenje poskuša snovalcem programov in izobraževalnim profesionalcem olajšati uporabo IKT-ja na področju izobraževanja, s pomočjo komunikacijske in informacijske izmenjave ter inovativnih tehnologij na nacionalni in regionalni ravni. Slovensko izobraževalno omrežje je aktiven član Evropskega šolskega omrežja European Schoolnet, njune dejavnosti so vse bolj prepletene. Obe omrežji postajata vse večji katalog izobraževalnega gradiva, dogodkov, projektov in drugih spletnih strani z izobraževalno vsebino, hkrati pa ponujata tudi nekatere storitve za učitelje in učence, starše, delavce v šolah, znanstvene delavce ter osebe, ki so kakorkoli povezane s šolstvom. Slovensko izobraževalno omrežje se je začelo graditi oktobra 1995 s ciljem, da se poveže strežnike z izobraževalnimi vsebinami in tako olajša dostop do ponujenih gradiv. Poleg tega naj bi SIO zagotavljalo še nekatere storitve. Eno od izhodišč pri izgradnji SIO je bilo prizadevanje, da uporabniki postanejo sodelavci - pomagajo pri izgradnji omrežja. Danes SIO nudi razne storitve, kot so: spletna revija, obvestila o dogodkih, forum, vprašanja, učenje na daljavo, kvizi, uganke, igre, seznam ustanov, iskaje itd.

Izobraževalni portal

Portali virov in gradiv, portali organizacij ter podobni portali



3.2 PREDSTAVITEV OMREŽIH IZOBRAŽEVALNIH PORTALOV Ko smo izbirali omrežne izobraževalne portale, smo se v prvi vrsti osredotočili na portale, ki so po zasnovi in vsebini najbolj blizu slovenskemu portalu. Tako smo v prvi vrsti izbrali omrežja držav Evropske enije, ki so se skupaj s Slovenijo pridružile Evropski uniji v zadnjem krogu širitve in so članice projekta European Schoolnet (http://www.eun.org). Tu smo naleteli na problem, saj se vse novopečene članice EU niso pridružile projektu European Schoolnet, prav tako pa nekateri portali nimajo možnosti prikaza vsebine v angleškem jeziku. Nekatere portale smo sicer uspešno prevedli s pomočjo Google translate1 orodja, vendar nam pri vseh to ni uspelo. Tako smo dodatno izbrali portale sosednjih držav. Edina od držav, ki ni prikjučena projektu European Schoolnet, je sosednja Hrvaška. Dodali smo tudi eno izmed držav, ki je bila začetnica Evropske unije. Izbral sem naslednja omrežja:

Tabela 1: Države in omrežni izobraževalni portali

Vsi omrežni izobraževalni portali imajo podobno zasnovo in so v osnovi namenjeni podajanju izobraževalne vsebine oziroma povezav do različnih portalov, ki nudijo izobraževalne vsebine. Poleg osnovnega namena, ki je pomoč učencem oz. študentom pri iskanju učnih vsebin, najdemo na portalih še vsebine, ki so namenjene tudi učiteljem in vodstvu šol. Nekateri portali pa ponujajo tudi vsebino za starše učencev. Poleg izgleda, pa je količina ponujene vsebine bistvena stvar, ki portale loči med sabo. V nadaljevanju so predstavljeni osnovni podatki o obravnavanih portalih in kratek opis. Opisi portalov so povzeti po uradnih predstavitvah posameznih spletnih strani, zato njihova vsebina ni popolnoma enako formirana.

1 Google translate – interaktivni prevajalnik, ki omogoča medjezično prevajanje

(http://www.google.com/language_tools?hl=en).

Država Ime omrežja Spletni naslov: Avstrija bm:bwk http://www.bmbwk.gv.at Belgija L' enseignement http://www.enseignement.be/ Estonija Koolielu http://www.koolielu.ee Hrvaška Carnet http://www.carnet.hr Italija Indire http://www.indire.it Litva ITC http://www.ipc.lt Madžarska Sulinet http://www.sulinet.hu Slovenija SIO http://sio.edus.si/



3.2.1 BM:BWK

Slika 2: Portal Zveznega ministrstva za šolstvo, znanost in kulturo Avstrije (25. 10. 05)

Ime portala bm:bwk - Bundesministerium für Bildung, Wissenschaft und Kultur

Spletni naslov http://www.bmbwk.gv.at Država Avstrija Prevod imena Zvezno Ministrstvo za šolstvo, znanost in kulturo Krovna organizacija

Zvezno Ministrstvo za šolstvo, znanost in kulturo

Jeziki Nemščina Angleščina – samo predstavitev portala Francoščina – samo predstavitev portala

Kratek opis Uradni portal Ministrstva za šolstvo, znanost in kulturo je bil ustanovljen na pobudo zveznega ministrstva. Portal ponuja različne dokumente in povezave v zvezi s kulturo, znanostjo ter osnovnim, srednjim in visokim šolstvom v Avstriji. Portal ponuja tudi vsebine, ki omogočajo mednarodno dejavnost in izmenjavo. Portal je bil pravkar prenovljen in reorganiziran, tako da sedaj temelji na tehnologiji upravljanja XML/XSL-T, ob podpori SQL strežnika.



3.2.2 L' enseignement

Slika 3: Portal L' enseignement (26. 10. 05)

Ime portala L' enseignement en Communauté française de Belgique. Spletni naslov http://www.enseignement.be Država Belgija Prevod imena Poučevanje v francoski skupnosti Belgije Krovna organizacija

Generalna administracija šolstva in znanstvenih raziskav francoske skupnosti Belgije.

Jeziki Francoščina Angleščina

Kratek opis Stran, ki jo ureja Generalna administracija šolstva in znanstvenih raziskav francoske skupnosti Belgije, je namenjena vsej populaciji, ki je na kakršenkoli način povezana s šolstvom. V osnovi je namenjena šolarjem, študentom in staršem, prav tako pa je uporabna tudi za profesionalno osebje s področja šolstva vseh sfer in omrežij. Stran je razdeljena v tri sklope: splošne informacije, informacije uporabne za državljane ter specifične informacije za profesionalce. Strani imajo dinamično zasnovo na osnovi tehnologije ASP, ob bazni podpori SQL strežnika. Oblikovno so zasnovane po modelu: centralni okvir, zgornji okvir, levi meni ter noga »footer« strani.



3.2.3 Koolielu

Slika 4: Portal Koolielu (26. 10. 05)

Ime portala Koolielu Spletni naslov http://www.koolielu.ee Država Estonija Prevod imena Šolsko življenje Krovna organizacija

Ministrstvo za šolstvo

Jeziki Estonščina Angleščina – samo osnovne informacije

Kratek opis Izobraževalni šolski portal Koolielu je elektronsko shajališče namenjeno šolskemu osebju, študentom, učencem, staršem in vsem, ki jih zanima karkoli o šolstvu. Portal posreduje informacije o konferencah, tekmovanjih, možnostih dopolnilnega izobraževanja, zabave in različnih dogodkih na področju šolstva v Estoniji in drugje. Dvakrat tedensko je na portalu predstavljen aktualen problem ali dogodek. S tem portal spodbuja poglobljeno interaktivno debato o problemih in dogodkih. Prav tako je na portalu dnevno obnovljena vsebina novih dogodkov s področja šolstva in kulture. Na portalu so predstavljene tudi recenzije programske opreme s področja šolstva. Portal poganja skriptni jezik PHP ob pomoči baznega vmesnika.



3.2.4 CARNet

Slika 5: Portal CARNet (26. 10. 05)

Ime portala CARNet - Hrvatska akademska i istraživačka mreža Spletni naslov http://www.carnet.hr/ Država Hrvaška Prevod imena Hrvaška akademska in raziskovalna mreža Krovna organizacija

Ministrstvo za znanost in tehnologijo

Jeziki Hrvaščina Angleščina

Kratek opis CARNet je nastal leta 1991 kot projekt Ministrstva za znanost in tehnologijo. Njegova misija je razvoj napredne informacijske in komunikacijske infrastrukture za akademsko in raziskovalno sfero. Omrežje izpopolnjuje visoko izobrazbo, znanost, delo, življenje študentov in dijakov, sodelavcev in znanstvenikov, s pomočjo informacijske in komunikacijske tehnologije. Prav tako pa tudi pospešuje sodelovanje z mednarodnimi organizacijami. CARNet ni tipičen omrežni izobraževalni portal, saj ponuja tudi vsebine in storitve, ki niso tipično namenjene samo izobraževanju. Tako ponuja tudi storitve bolj tehnične narave, kot so dostop do interneta, upravljanje z domenami, gostovanje na stežniku, itd. Portal je nekakšna mešanica slovenskega SIO in ARNES portala.



3.2.5 Indire

Slika 6: Portal Indire (26. 10. 05)

Ime portala Indire - Instituto Nazionale di Documentazione by l'Innovazione e la Ricerca Educativa

Spletni naslov http://www.indire.it/ Država Italija Prevod imena Nacionalni inštitut dokumentacije za inovacije in izobraževalno

raziskovanje Krovna organizacija

Nacionalni inštitut dokumentacije za inovacije in izobraževalno raziskovanje

Jeziki Italijanščina Kratek opis Indire je uradni portal Nacionalnega inštituta dokumentacije za inovacije in izobraževalnega raziskovanja. Indire skrbi za naslednja področja:

• e-učenje: preko portala PuntoEdu ponuja vsebine za modernizacijo učenja v Italiji,

• iskanje dokumentacije: omogoča selektivno iskanje preko različnih dokumentov s področja izobraževanja,

• komunikacija: skrbi za komunikacijo učiteljev istega področja, • mednarodne povezave: preko programov Erasmus in Socrates skrbi za

mednarode izmenjave.

Portal poganja skripti jezik PHP ob pomoči baznega vmesnika.



3.2.6 ITC

Slika 7: Portal ITC (26. 10. 05)

Ime portala ITC - Švietimo informaciniu technologiju centras Spletni naslov http://www.ipc.lt Prevod imena Center informacijske tehnologije za izobraževanje Država Litva Krovna organizacija

Ministrstvo za šolstvo in znanost

Jeziki Litvanski jezik Angleščina – osnovne informacije

Kratek opis Center informacijske tehnologije za izobraževanje je vladna organizacija, ki jo je ustanovilo Ministrstvo za znanost in šolstvo Republike Litve. Center pokriva naslednja področja:

• začenja in koordinira delo različnih nacionalnih in privatnih organizacij s področja e-izobraževanja,

• izdaja in koordinira mednarodne izobraževalne projekte ter spodbuja mednarodno sodelovanje,

• razvija in hrani računalniška orodja za izobraževanje, • organizira in opravlja znanstvene raziskave na področju računalniškega

izobraževanja, • hrani bazo izobraževalne statistike.



3.2.7 Sulinet

Slika 8: Portal Sulinet (26. 10. 05)

Ime portala Sulinet Spletni naslov http://www.ipc.lt Prevod imena Sulinet Država Madžarska Krovna organizacija

Organizacija za socialno šolstvo

Jeziki Madžarščina Angleščina – osnovne informacije

Kratek opis Program Sulinet Express je bil zagnan leta 1996 na pobudo vlade. Do leta 2003 so bili glavni cilji portala: zagotoviti šolam internet in računalniške laboratorije, pomoč učiteljem s strukturiranim materialom in organizacija tečajev, taborov za študente, učitelje in sistemske administratorje. Po letu 2003 si je Sulinet zadal nove cilje. Postavili so namreč portal, ki gosti veliko bazo literature dostopno vsem. Portal uporablja nove tehnologije za shranjevanje, urejanje ter iskanje materiala, prav tako pa omogoča publiciranje materiala, sodelovanje in komunikacijo. Portal je še vedno v fazi testiranja. Sulinet si prizadeva inovativne informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) uvesti v večino šol.



3.2.8 SIO

Slika 9: Portal SIO (26. 10. 05)

Ime portala SIO – Slovensko izobraževalno omrežje Spletni naslov http://sio.edus.si/ Prevod imena SIO – Slovensko izobraževalno omrežje Država Slovenija Krovna organizacija

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport

Jeziki Slovenščina Angleščina – osnovne informacije

Kratek opis SIO - Slovensko izobraževalno omrežje se je začelo graditi oktobra 1995 s ciljem, da se poveže strežnike z izobraževalnimi vsebinami in tako olajša dostop do ponujenih gradiv. Poleg tega naj bi SIO zagotavljalo še nekatere storitve. Eno od izhodišč pri izgradnji SIO je bilo prizadevanje, da uporabniki postanejo sodelavci - pomagajo pri izgradnji omrežja. Danes SIO nudi razne storitve kot so: spletna revija, obvestila o dogodkih, forum, vprašanja, učenje na daljavo, kvizi, uganke, igre, seznam ustanov, iskanje.



4 ODLOČITVENI MODEL 4.1 KAKOVOST SPLETNEGA PORTALA V literaturi obstaja več definicij uporabniške prijaznosti. V osnovi je uporabnost opredeljena kot veja ergonomije, t.j. znanosti, ki se ukvarja z obliko prilagojeno človekovi uporabi. V tehničnem jeziku uporabnost opredelimo kot večdimenzionalno lastnost uporabniškega vmesnika, ki je tipično povezana s petimi atributi: učljivostjo (angl. learnability), učinkovitostjo (angl. efficiency), pomnjenjem (angl. memorability), napakami (angl. errors) in zadovoljstvom (angl. satisfaction). Opredelimo jo v kontekstu uporabnosti uporabniških vmesnikov kateregakoli sistema. Ta opredelitev je univerzalna in je uporabna tudi za izobraževalne portale. Ena od možnosti opredelitve je tudi opredelitev s tremi različnimi perspektivami: storilnostjo uporabnika, učljivostjo in spoznavanjem ter aktivnostmi sodelovanja. Formalno je uporabnost definirana s standardom ISO organizacije. Ta uporabnost opredeli kot stopnjo, do katere lahko v danih okoliščinah tipičen uporabnik z zadovoljstvom uporablja proizvod za učinkovito in uspešno doseganje točno določenih ciljev. Uporabnost torej definira širše. Poleg zadovoljstva in učinkovitosti zajame tudi uspešnost. Še konkretneje, ISO 9241/11 upošteva mnoge faktorje, kot na primer enostavnost priučitve, enostavnost uporabe, učinkovitost sistema in zadovoljstvo uporabnika. Vse naštete definicije povezujejo posamezne faktorje z vplivom na človeka. Pri ocenjevanju kakovosti spletenega portala se torej nanašamo na uporabniško prijaznost portala, ta pa je definirana tudi kot funkcionalnost, uporabnost in izpolnjevanje namena portala. V ožjem pomenu se pojem »kakovost« nanaša na relativno vrednost nekega proizvoda: pove nam, do kakšne mere le-ta ustreza zahtevam strank/uporabnikov ). Kakovost spletnih strani lahko opredelimo kot skladnost med potrebami, zahtevami in željami njenih uporabnikov in tem, kar spletna stran dejansko ponuja. Gre torej za vprašanje zadovoljstva uporabnikov s spletno stranjo. V splošnem je kakovost spletne strani tem višja, čimbolj je stran funkcionalna in uporabna za obiskovalca. Sistem je v tehničnem smislu funkcionalen, če omogoča funkcije, s pomočjo katerih uporabniki lahko opravijo željene naloge, npr. pridobitev izobraževalnega gradiva. Tehnična funkcionalnost spletnega portala je nujni predpogoj. Da bi bil sistem res sprejemljiv, pa mora biti tudi uporaben, kar pomeni, da mora biti izvedba določene naloge za uporabnika kar najbolj enostavna. Uporabnost se nanaša na obseg, v katerem uporabnik in sistem lahko jasno in brez nesporazumov »komunicirata« preko uporabniškega vmesnika oz. na to, kako učinkovito in enostavno lahko uporabnik brez formalnega treninga interaktivno uporablja spletno stran. Spletni portal je torej toliko bolj uporaben, kolikor bolj učinkovito in na enostaven način ga uporabnik lahko uporablja brez vnaprejšnjega formalnega treninga.



Koristno je razlikovati med objektivno in zaznano uporabnostjo. Slednja je določena z objektivno uporabnostjo sistema in z uporabnikovo seznanjenostjo z računalniki. Pojem uporabnosti spletnega portala je torej opredeljen predvsem z značilnostmi uporabnika, z njegovimi predhodnimi izkušnjami in znanji (znanje za delo z računalnikom, uporabo spletnih strani, izvrševanje konkretnih nalog), kot tudi s psihičnimi, zlasti kognitivnimi karakteristikami človeškega informacijsko-procesnega sistema. Pogoste pritožbe uporabnikov o preobremenjenosti z informacijami kažejo, da oblikovalci spletnih strani premalo upoštevajo kognitivne omejitve človeka, kot je npr. omejitev obsega pozornosti na 7±2 »kosa« informacije. Problem znatnih medosebnih razlik v kognitivnih zmožnostih, predhodnih izkušnjah in znanjih uporabnikov najlažje rešujemo po ključu »enostavno je najboljše«. Različne naloge, ki naj bi jih uporabnik opravljal s pomočjo spletnih aplikacij, morajo biti torej čimbolj enostavne z vidika uporabe, kar pa ne pomeni, da morajo biti tudi čimbolj enostavne z vidika tehnologije in vidika programerja-oblikovalca. Uporabnost je vsaj tako pomembna kot funkcionalnost, saj popolne funkcionalnosti ni mogoče doseči, če sistem ni uporaben. Na primer, ni pomembno samo, da spletna stran omogoča dostop do določene vsebine, pač pa tudi to, kako enostavno je - z vidika uporabnika - to nalogo mogoče izvesti. Če je postopek dostopa do vsebine zapleten, ga potencialni kupec morda sploh ne bo znal pravilno izvesti, ali pa se bosta njegovo zaupanje v varnost in želja po tovrstni storitvi tako zmanjšali, da bo poskus nakupa opustil. Že po enkratni slabi izkušnji in nezadovoljstvu se obiskovalec skoraj zagotovo ne bo več spuščal v ponovni poskus nakupa, vprašanje je, če bo sploh še naprej obiskoval to spletno stran. Poleg osnovnega namena, ki predstavlja zadovoljevanje potreb določene ciljne skupine, je namen vsake spletne strani tudi zadovoljstvo uporabnikov. Zadovoljstvo uporabnikov seveda pripomore k vračanju in večji obiskanosti portala. Čeprav je funkcionalnost portala pomembnejša od oblike, pa je prav »dobra oblika« z barvami, simboli in slikami tista, ki v obiskovalcu že ob prvem pogledu vzbudi subjektivni občutek udobja in zadovoljstva, kar predstavlja osnovni komponenti zaznane uporabnosti portalov. Z uporabo grafičnih elementov ne gre pretiravati, kljub temu pa danes grafično neizraziti portali, na katerih prevladuje gosto besedilo brez kontrastov in vizualnih poudarkov, obiskovalca ne bodo motivirali za branje. Spletni portali morajo ponuditi ravnovesje vizualne zaznave, tekstovnih informacij in interaktivnih hiperpovezav.. Po Jakobovem zakonu obiskovalci preživijo večino časa na drugih spletnih straneh. Dejansko se spletni uporabniki na določeni strani zadržijo samo nekaj odstotkov časa preživetega na internetu. Zaradi tega mora stran že na samem začetku vzbuditi dober občutek in upanje, da bo na njej hitro našel iskano vsebino. Interaktivnost pomeni zmožnost uporabnika, da sam izbira vsebino in smeri premikanja ter nudenje pomoči uporabniku. Večina portalov vključuje navigacijo oziroma potovanje med dokumenti, pri čemer je glavni problem uporabnikovo pomanjkanje orientacije po portalu. Vsak dejavnik, ki pomaga, da uporabnik izoblikuje miselni model spletnega portala, je zelo zaželjen.



Način predstavitve informacij, kamor sodi celotna vizualna podoba strani skupaj z obliko in velikostjo besedila (črk), slikami in barvami ter prostorsko razporeditvijo teh elementov, je zelo pomemben dejavnik kvalitete spletne strani oziroma zaznane (subjektivne) uporabnosti. Še bolj točno rečeno, ti dejavniki vplivajo na uporabnikov subjektivni občutek zadovoljstva in ugodja ob gledanju strani. Vsekakor je priporočljivo, da oblikovalci upoštevajo spoznanja kognitivnih psihologov in »Gestalt« psihologije, ki je že razmeroma dolgo nazaj ugotovila splošne principe človeškega zaznavanja, organizacije zaznav in dobre oblike. Čeprav se subjektivni občutki od uporabnika do uporabnika razlikujejo, pa vendarle obstajajo neka splošna pravila, kaj je večini ljudi vizualno lepo, všeč in jim vzbuja prijetne občutke. Če je stran dodatno opremljena tudi z govorom in glasbo, je pomemben tudi vidik skladnosti vizualnega in slušnega dela strani.1 4.2 IZBIRA KRITERIJEV ZA MODEL Pri določitvi kriterijev modela smo se nanašali na pravila, ki pripomorejo h kvaliteti spletnega portala, torej smo se nanašali na funkcionalnost, uporabnost in izpolnjevanje namena. Nekaj kriterijev smo v model dodali tudi glede na lastno znanje in izkušnje. Tako smo dodali kriterije, ki se nam zdijo z vidika povprečnega uporabnika pomembni.

Slika 10: Povezava med kriteriji kakovosti in kriteriji modela

1 Povzeto po: GASAR, S. in HUMAR, I. (2004) Kvaliteta spletnih strani: funkcionalnost, uporabnost in izpolnjevanje namena, Kranj, Organizacija 37 (2), str. 114 – 118 in Arh, T., Debevc, M., Kocjan Stjepanovič, T., Jerman-Blažič, B. (2005) Testiranje uporabniške prijaznosti na primeru izobraževalnega portala EducaNext, Kranj, Organizacija 38 (4), str. 183 – 188

Uporabnost

Izpolnjevanje namena

Funkcionalnost

Navigacija

Iskalni vmesnik

Izgled

Velikost skupine

Podpora

Primernost vsebin

Veljava

Dodatne storitve



Funkcionalnost portala je zmožnost portala, da omogoča funkcije, s pomočjo katerih lahko uporabniki opravijo želene naloge. Uporabniki pa bodo lahko željene naloge opravljali, če bo portal omogočal preprosto navigacijo, kvaliteten iskalni vmesnik ter dodatne storitve, kot so koledar, izpis novic, forum itd. Prav tako k funkcionalnosti portala pripomore dobra tehnična in vsebinska podpora. Uporabnost se nanaša na obseg nalog, v katerem lahko sistem in uporabnik jasno in brez sporazumov komunicirata. Portal bo uporaben, če bo omogočal preprosto navigacijo, prav tako bo k uporabnosti pripomogel iskalni vmesnik in navsezadnje tudi izgled, ki bi ga lahko pripisali prav tako funkcionalnosti, vendar smo ga zaradi boljše selektivnosti pripisali uporabnosti. Bolj ko bo v celoti izpolnjen namen portala, bolj bo uporabnik zadovoljen. Uporabnik pa bo zadovoljen, če bo na portalu našel zahtevane iskane vsebine. Prav vsebine pa morajo biti primerne in napisane v jeziku, ki ga bo uporabnik razumel. Širša bo velikost ciljne skupine uporabnikov, bolj široka bo tudi namembnost portala, vendar moramo pri širini paziti, saj lahko s širjenjem ciljne populacije slabšamo kakovost ter selektivnost vsebin. 4.3 OPIS POSAMEZNIH KRITERIJEV IN ZALOG VREDNOSTI Ocena omrežnega izobraževalnega portala je predstavljena kot kriterij Izobraževalni portal, ki predstavlja polno in tako glavno oceno izobraževalnega omrežja. Ocena omrežnega izobraževalnega portala je lahko:

• Zelo slabo – portal se uvršča med najslabša omrežja. Glavni kriteriji (vizualni izgled, aktualnost in namen) portala so ocenjeni najslabše.

• Slabo – vsaj dva glavna kriterija ocene portala zasedata najslabšo vrednost. • Dobro – portal je dokaj dobro zgrajen, vendar mu manjkajo elementi tehnične

in vsebinske dovršenosti. • Odlično – vsi glavni kriteriji zasedajo najvišjo vrednost.

Model je sestavljen iz večih kriterijev, ki so hierarhično strukturirani v drevo kriterijev. Na vrednost posameznega kriterija višje hierarhične lestvice vplivajo določila osnovnih kriterijev in postavitev uteži. VIZUALNI IZGLED je kriterij, ki predstavlja oceno vizualnega izgleda omrežnega izobraževalnega portala, in se nanaša na grafični izgled, postavitev ter strukturo portala, zmožnost iskanja po portalu ter podporo alternativnim brskalnikom. Kriterij lahko zaseda vrednosti neprikupen, prikupen in lep, na njegovo vrednost pa vplivajo določila kriterijev in postavitev uteži naslednjih podkriterijev: navigacija, iskalni vmesnik in alternativni brskalniki.



Navigacija predstavlja razločnost, lahkotnost in preprostost navigacije. Sestavljata ga osnovna kriterija:

• Jasnost uporabe – kako je iz izgleda portala jasna in razločna dostopnost posameznih vsebin, povezav, novic in kontaktov. Kriterij lahko zavzame vrednosti: slabše jasna, jasna in zelo jasna.

• Enostavnost – ali je dostop do posameznih vsebin enostaven. Ali so arhitekturno in tehnično povezave narejene tako, da omogočajo enostavno dostopanje do željenih povezav. Kriterij lahko zavzame vrednosti: komplicirano, enostavno, zelo enostavno.

Iskalni vmesnik predstavlja hitrost, vidnost, tehnično dovršenost in zmožnost dobrega selekcioniranja ter ocenjevanje iskane vsebine. Kot iskalne vmesnike smo smatrali samo vmesnike, ki so tehnično vključeni v portal. Tako na primer iskalnika, ki išče po vsebini strani s pomočjo iskalnika Google1, pri ocenjevanju nismo smatrali kot pravi iskalnik. Sestavljen je iz naslednjih kriterijev:

• Hitrost iskanja – kako hitro nam iskalnik izpiše spisek povezav v katerih je našel iskani element. Hitrost iskanja je velikokrat odvisna tudi od hitrosti povezave do portala, kar težo kriteriju do določene mere zbija. Kriterij lahko zaseda naslednje vrednosti: brez iskalnika, počasno, hitro, zelo hitro. Ocena je izvedena na osnovi primerjave glede na najhitrejši (referenčni) iskalnik. V primeru, da iskalnika ni, je vrednost naslednjih dveh kriterijev irelevantna.

• Kvaliteta selekcioniranja – v kakšni meri je iskalni niz zadovoljil naše želje oziroma v kakšni meri je kvaliteta iskanja prikazana. Kriterij lahko zaseda naslednje vrednosti: brez iskalnika, slabo selekcioniranje, dobro selekcioniranje.

• Načina iskanja – predstavlja možnost izbire dodatnih lastnosti iskalnika, kot na primer iskanje po posameznih besedah in iskanje tudi po drugih bazah. Kriterij lahko zaseda naslednje vrednosti: brez iskalnika, osnovni način, napredni način.

Izgled je kriterij, ki se nanaša na splošen izgled portala, uporabljeno formo, grafiko in dizajn. Dodatki kot so posebni grafični učinki morajo biti v skladu z dizajnom portala, drugače izgled motijo. Predstavljajo ga kriteriji:

• Preglednost – ali je portal pregledno sestavljen in nam omogoča hitro zaznavo želene vsebine. Kriterij lahko zaseda naslednje vrednosti: nepregledno, delno nepregledno, pregledno.

• Dizajn – kriterij se nanaša na pravila sodobnega dizajna, predvsem je v ospredju postavitev portala, izbira tipografije in izbira barv. Referenčni dizajni se nahajajo na http://www.thebestdesigns.com/. Kriterij lahko zaseda naslednje vrednosti: neaktualen, aktualen, moderen. K izbiri vrednosti moderen pripomore uporaba dinamično animiranih elementov.

• Privlačnost – ali je portal na prvi pogled privlačen. Kriterij z verjetno najbolj subjektivnimi elementi lahko zaseda naslednje vrednosti: neprivlačen, privlačen, zelo privlačen.

1 Google – Splošen iskalnik po vsebini internetnih strani, ki trenutno spada med najboljše spletne iskalnike in ga zato uporablja velika množica uporabnikov.



Alternativni brskalniki je kriterij, ki predstavlja izgled strani pri uporabi alternativnih brskalnikov. Kot primarni brskalnik sem uporabil Microsoftov Internet explorer 6.0. Izgled je testiran na brskalnikih Opera in Mozzila Firefox. Kriterij lahko zavzame vrednosti: da, ne. NAMEN PORTALA je drugi izmed treh glavnih kriterijev, ki predstavljajo oceno izobraževalnega portala. Kriterij nam pove, v kolikšni meri je namen portala izpolnjen, ali so vključene vse ciljne skupine (osnovnošolci, srednješolci, študentje, učitelji, znanstveni delavci, starši) in v kolikšni meri so primerne vsebine za posamezne ciljne skupine. Kriterij sestavljata podkriterija velikost skupine in primernost vsebine. Velikost skupine nam pokaže kako široke so ciljne skupine, prav tako pa tudi v kakšni meri je portal namenjen tudi tujim obiskovalcem. Sestavljajo ga naslednji podkriteriji:

• Primarna skupina – v primarno skupino spadajo vsi učeči se subjekti, katerim je portal v prvi vrsti namenjen. V skupino spadajo osnovnošolci, srednješolci in študentje. Kriterij lahko zavzame vrednosti ozka, srednja in široka. Z oceno1 ozka so ocenjeni portali, ki so namenjeni samo eni od ciljnih skupin. Portali, ki so namenjeni vsaj dvema ciljnima skupinama, so ocenjeni z oceno srednja. Oceno široka pa so dobili portali, ki so namenjeni več kot dvema skupinama.

• Sekundarna skupina – v sekundarno skupino spadajo subjekti, ki so na kakršenkoli način povezani s šolstvom (učitelji, znanstveni delavci, ravnatelji šol, kulturni delavci, delavci v šolah, starši). Vrednost kriterija in način ocenjevanja pa sta enaka kot pri kriteriju primarna skupina.

• Podpora tujim jezikom – ali portal podpira in v kakšni meri ima možnost pregleda vsebine v tujem jeziku. Portal, ki podpira tudi tuje jezike, je tako namenjen večji skupini uporabnikov. Kriterij lahko zavzame vrednosti: ne, samo osnovne informacije in da.

Primernost vsebin je kriterij, ki vrednoti splošno primernost vsebin za posamezno ciljno skupino. Pove nam torej ali so povezave in skupine, ki jih portal nudi, res namenjene za določeno skupino (na primer srednješolce). Predstavljata ga:

• Primernost za primarne uporabnike – v kakšni meri so vsebine primerne za uporabnike iz primarne skupine. Kriterij lahko zavzame vrednosti: slabše primerna vsebina, primerna vsebina, zelo primerna vsebina.

• Primernost za sekundarne uporabnike – v kakšni meri so vsebine primerne za uporabnike iz sekundarne skupine. Kriterij lahko zavzame vrednosti: slabše primerna vsebina, primerna vsebina, zelo primerna vsebina.

1 Pri ocenjevanju sem se upošteval povezave na portalu, ki so bile razvidne iz osnovne in prve podstrani.



AKTUALNOST PORTALA je zadnji izmed treh glavnih kriterijev, ki se dotika tehničnih vidikov in veljavnosti vsebine ter povezav, prav tako pa zajema dodatne storitve kot so forumi, obveščevalne liste itd. Kriterij sestavljajo podkriteriji: podpora, veljava in aktualnost portala. Podpora nam pove, kako ima portal urejeno podporo za uporabnike v primeru, da uporaba portala ni jasna in popolnoma razumljiva uporabnikom. Na portalih obstajata dva načina podpore, in sicer podpora preko e-maila in »FAQ« odgovori na pogosto zastavljena vprašanja. Kriterij sestavljata:

• Način podpore – kakšen sistem podpore portal omogoča. Kriterij lahko zavzame naslednje vrednosti: ni podpore, kontakt preko e-pošte ter kontakt in FAQ.

• Jasnost podpore – kako je vsebina podpore jasna povprečnemu uporabniku. Ali so odgovori na vprašanja primerni in temeljiti. Kriterij lahko zavzame naslednje vrednosti: ni podpore, nerazločna neuporabna pomoč, delno uporabna pomoč, razločna uporabna pomoč. V primeru, da je način podpore kontakt preko e-pošte, kriteriju jasnost podpore določimo vrednost delno uporabna pomoč.

Veljava je kriterij, ki se nanaša na tehnično dovršenost, modernost, veljavnost vsebin na portalu in ponudbo dodatnih storitev. Kriterij sestavljajo:

• Aktualnost vsebin – ali so vsebine, ki jih portal ponuja v toku s časom. Kriterij lahko zavzame vrednosti: neaktualna vsebina, starost do enega meseca in popolnoma aktualna vsebina.

• Tehnična dovršenost - kakšno tehnologijo uporablja portal. Ali je tehnologija v skladu s trenutnimi tehničnimi trendi portalov. Kriterij lahko zavzame vrednosti: zastarela tehnologija, standardna tehnologija, moderna tehnologija.

• Povezave – nam pove, če so povezave, ki jih portal nudi, delujoče. Kriterij lahko zavzame vrednosti: veliko nedelujočih, nekaj nedelujočih, vse delujoče.

Dodatne storitve ocenjuje število dodatnih storitev, ki jih portal nudi. Med dodatne storitve spadajo forum, obveščevalne liste, obveščanje preko SMS, prijava v portal, koledar itd. Kriterij sestavljajo:

• Forum – ali ima portal lasten spletni forum oziroma ali ponuja povezavo. Kriterij lahko zavzame vrednosti: ne, da in izpostavljen.

• Obveščevalne liste – ali ponuja portal možnost vpisa svojega e-poštnega naslova ter tako obveščanje preko e-pošte. Kriterij lahko zavzame vrednosti: da, ne.

• Ostale storitve – koliko dodatnih storitev, med katere ne spadata forum in obveščevalne liste, portal še nudi. Kriterij lahko zavzame vrednosti: brez, posamezna storitev, več storitev.



Slika 11: Izgradnja modela v programskem orodju DEXi

Sika 12: Določanje zaloge vrednosti kriterijev



Slika 13: Prikaz drevesa kriterijev in podkriterijev

IZOBRAŽEVALNI PORTAL

Vizualni izgled

Namen portala Aktualnost portala

Navigacija Iskalni vmesnik

Izgled Velikost skupine

Primernost vsebine

Podpora Veljava Dodatne storitve

Jasnost uporabe

Enostavnost

Hitrost iskanja

Kvaliteta selekcioniranja

Način iskanja

Privla

čnost

Dizajn

Sekundarna skupina

Prim

arna skupina

Prim

ernost za sekundarne uporabnike

Prim

ernost za primarne

uporabnike

Jasnost podpore

Način podpore

Povezave

Tehnična dovršenost

Aktualnost vsebin

Alternatvni brskalniki

Preglednost

Podpora tujim

jezikom

Forum

Obveš

čnje preko e-pošte

Ostale storitve



4.3 FUNKCIJA KORISTNOSTI

Pomembnost posameznih kriterijev smo določili glede na lastno znanje in izkušnje, nanašali pa smo se tudi na predhodno raziskavo iz seminarske naloge in funkcionalnost, uporabnost ter izpolnjevanje namena spletnih strani. Odločitveni model smo razdelili po kriterijih v strukturirano hierarhično lestvico. Ker DEXi-jev model temelji na metodi večkriterijskega odločanja, smo kriterije razdelili v več podkriterijev. Najprej smo določili kriterije na najnižjem nivoju (ki smo jih poimenovali osnovni kriteriji) in jih postopoma združili v skupine kriterijev na višjem nivoju drevesa (te smo poimenovali nadkriteriji). Posamezne nadkriterije smo zopet združili. Postopek združitve smo ponavljali toliko časa, da smo dobili glavne tri kriterije, ki vplivajo na vrednost ocene portala. Glavni kriteriji so si med seboj skoraj enakovredni. Kriteriji vizualni izgled, namen portala in aktualnost portala tako prispevajo skoraj enako težo k določitvi končne ocene. Nekoliko manjšo pomembnost ima kriterij namen portala (5%). Čeprav uporabniki od portala pričakujejo željeno vsebino oziroma storitev, jih slab vizualni izgled portala lahko odvrne od nadaljnje želje po poglabljanju v portal, še več, slab vizualni izgled lahko uporabnike odvrne tako močno, da ne bodo nikoli več poizkušali brskati po portalu. Pri izobraževalnih portalih je pomembna prava vsebina v pravem trenutku, zato portali, ki sicer imajo dobro vsebino, vendar je le-ta zastarela ali pa vsebuje nedelujoče povezave, ne vzbudijo občutka verodostojnosti v uporabniku. Iz tega lahko sklepamo, da kljub temu, da je namen portala in s tem posredno njegova vsebina pomemben kriterij, vendar vseeno nekoliko manj kot vizualni izgled in aktualnost portala. Glavni kriterij vizualni izgled, sestavljajo podkriteriji navigacija, iskalni vmesnik, izgled in alternativni brskalniki. Največjo pomembnost ima izgled, sledita pa iskalni vmesnik in navigacija. Najmanjšo vrednost zaseda kriterij alternativni brskalniki. Kot smo že omenili je vizualna privlačnost portala za uporabnika zelo pomembna in lahko že ob prvem pogledu na portal vzbudi pozitiven vtis. Na vizualni izgled tako vplivajo dizajn, preglednost in privlačnost. V praksi se navadno uporabnik odloči raziskovati vsebino portala. Slaba navigacija po portalu ima navadno zelo slab učinek, medtem ko ima jasna in enostavna navigacija nasproten učinek. Uporabnik navadno želi priti do želenih informacij hitro in zanesljivo, v ta namen imajo portali vgrajene iskalnike po vsebini. Dober iskalnik lahko pusti občutek zanesljivosti, kvalitete in verodostojnosti, saj je uporabniku hitro ponudil iskano vsebino. Na kvaliteto iskalnika vplivata tudi dobra selekcija in možnost naprednega iskanja. Vse več uporabnikov uporablja različne vrste brskalnikov, vendar je v povprečju odstotek teh zelo majhen, a vseeno dovolj velik, da kriterij alternativni brskalniki vpliva na nadkriterij vizualni izgled.



K vrednosti namena portala prispevata kriterija velikost skupine in primernost vsebine. Namen portala je v osnovi razdeljen v dve skupini, in sicer v primarne in sekundarne uporabnike. Razdelitev se prenese v oba podkriterija. Primernost vsebine ima večjo težo, saj mora biti vsebina primerna za izbrano ciljno populacijo, ustrezati mora zahtevam uporabnikov in imeti primeren jezikovni slog, tako za primarne kot za sekundarne uporabnike. Pomembnost kriterija je večja za primarne uporabnike, saj so oni naša osnovna ciljna skupina. Nekoliko manjšo težo ima kriterij velikost skupine, ki opredeljuje širino ciljne publike. Večja širina vsebine zagotovo pripomore k boljšemu portalu, saj je tako posredno namenjen širši publiki, vendar je tukaj potrebna pazljivost, saj več vsebine ne pomeni vedno tudi kvalitetnejše vsebine. Prav tako je velikost primarne skupine veliko bolj pomembna kot velikost sekundarne skupine, nekaj pa h kriteriju pripomore tudi podpora tujim jezikom, saj ta lahko občutno poveča velikost ciljne publike.

Slika 14: Določanje odločitvenih pravil za izobraževalni portal

Na aktualnost portala v največji meri vpliva veljava, sledijo dodatne storitve in podpora. Veljava prevzame kar polovico teže proti ostalim kriterijem. Portal bo najbolj veljaven, če bodo njegove vsebine aktualne, kar pomeni, da vsebine ne bodo stare več kot mesec dni. V veliki meri na veljavo portala vpliva tudi delovanje povezav, saj portal ne more biti veljaven, če je dostop do vsebin onemogočen. Manjši del veljave predstavlja tehnična dovršenost portala, vendar povprečen uporabnik intuitivno opazi v kolikšni meri je portal tehnično dovršen, kar mu daje občutek zaupanja.



Izmed preostalih dveh kriterijev nosi večjo težo kriterij dodatne storitve, saj dajo dodatki kot so obveščanje preko e-pošte, forum, osebna prijava, novice, koledar, prikaz novosti idt. dodatno kvaliteto portalu in s tem omogočajo uporabniku večji izbor in kvalitetnejši pregled vsebine. Največjo težo pri dodatnih storitvah ima kriterij obveščanje preko e-pošte. Najmanjšo težo aktualnosti daje podpora, saj portal, ki ima ostale kriterije izpolnjene, ne potrebuje veliko dodatne podpore. Kljub temu pa je podpora uporabnikom pomembna. Podporo sestavljata način podpore in jasnost podpore, ki sta po teži sorazmerna.

Slika 15: Določanje uteži izobraževalnemu portalu

V večini smo dejansko tudi dosegli vrednosti željenih uteži, vendar zaradi narave kriterijev v nekaterih primerih prihaja do rahlih odstopanj. Razdelitev želenih vrednosti uteži je prikazana v tabelah 2, 3, 4 in 5.

Tabela 2:. Uteži glavnih kriterijev

Izobraževalni portal 35% 30% 35%

Vizualni izgled Namen portala Aktualnost portala



Tabela 3: Uteži kriterija vizualni izgled

Namen portala 40% 60%

Velikost skupine Primernost vsebine 60% 20% 20% 70% 30%

Primarna skupina

Sekundarna skupina

Podpora tujim jezikom

Primernost za primarne uporabnike

Primernost za sekundarne uporabnike

Tabela 4: Uteži kriterija namen portala

Aktualnost portala 20% 50% 30%

Podpora Veljava Dodatne storitve 50% 50% 40% 20% 40% 35% 50% 15%

Način podpore Jasnost podpore Povezave Tehnična dovršenost Aktualnost vsebin Forum Obveščanje preko e-pošte

Ostale storitve

Tabela 5: Uteži kriterija aktualnost portala

Vizualni izgled 30% 30% 30% 10%

Navigacija Iskalni vmesnik Izgled Alternativni brskalniki

50% 50% 25% 38% 37% 35% 30% 35% Jasnost uporabe

Enostavnost Hitrost iskanja

Kvaliteta selekcioniranja

Način iskanja

Privlačnost Dizajn Preglednost



5 VREDNOTENJE IN ANALIZA KAKOVOSTI PORTALOV Variante za posamezne kriterije smo izbirali postopoma, za vsak portal posebej. Izbira vrednosti posameznih kriterijev je dokaj enostavna in razumljiva, saj so vrednosti posameznih variant podane opisno. Pri izbiri vrednosti kriterijev smo zaupali osebni presoji, kar daje izbiri variant določeno mero subjektivnosti. 5.1 OPIS IN ANALIZA REZULTATOV Iz grafikona na sliki 16 je razločno razvidna skupna ocena kakovosti posameznih portalov. Najbolje sta ocenjena portala bm:bwk in Sulinet, in sicer z oceno odlična kakovost. Portali L' enseignement, Koolielu, CARNet, Indire so ocenjeni z oceno dobra kakovost. Najslabše ocenjena portala pa sta Indire in SIO. Kot zanimivost se pojavlja dejstvo, da nobeden od portalov ni bil ocenjen z oceno zelo slaba kakovost. Ta pojav si razlagamo z opazko, da so vsi portali zadovoljevali minimalne kriterije in tako nobeden od portalov ni bil v tako slabem stanju, da bi si zaslužil tako oceno. Ocene glavnih kriterijev so prikazane za vse izbrane portale, za nadaljnjo analizo pa smo izbrali po en portal z oceno odlične kakovosti (bm:bwk), dva z oceno dobra kakovost (ITC, CARNet) in enega z oceno slaba kakovost (SIO).

Izobraževalni portal odlična kakovost dobra kakovost slaba kakovost zelo slaba kakovost

bm:bwk

SIO

L'enseignement

Koolielu

CarNET

Indire

ITC

Sulinet

Slika 16 : Kakovost omrežnih izobraževalnih portalov



Vizualni izgled lep prikupen neprikupen

bm:bwk

SIO

L'enseignement

Koolielu

CarNET

Indire

ITC

Sulinet

Slika 17: Ocene glavnega kriterija vizualni izgled

Slika 18: Analiza posameznih podkriterijev glavnega kriterija vizualni izgled



Če natančneje analiziramo glavni kriterij vizualni izgled, lahko sklepamo, da imajo najlepši izgled portali Sulinet, bm:bwk in CARNet, medtem ko imata najslabši vizualni izgled portala SIO in Indire. Iz analize štirih izbranih portalov, kjer površina lika predstavlja oceno vizualnega izgleda portala, je razvidno, da ima najboljši izgled portal CARNet, saj ima zelo pregledno navigacijo, odličen iskalni vmesnik, odličen izgled, prav tako pa ima pravilno postavitev v alternativnih brskalnikih. Najslabši vizualni izgled pa ima portal SIO, saj ima slab iskalni vmesnik, pregledno navigacijo, slab izgled in nima pravilne postavitve ob uporabi alternativnih vmesnikov(slika 18).

Namen portalav celoti uresničen zadovoljiv neuresničen

bm:bwk

SIO

L'enseignement

Koolielu

CarNET

Indire

ITC

Sulinet

Slika 19: Ocena glavnega kriterija namen portala

Iz slike 19 lahko vidimo, da imata v celoti uresničen namen portala Sulinet in bm:bwk, neuresničen namen portala pa imata omrežja Indire in CARNet. Ostali portali imajo zadovoljiv namen portala. Ker je namen portala predstavljen samo iz dveh podkriterijev, predstavlja vrednost namena portala dolžina navidezne premice med izhodiščem in točko, ki predstavlja določen portal. Če torej podrobneje analiziramo namen portala, vidimo, da ima najdaljšo premico portal bm:bwk, saj je namenjen široki množici uporabnikov in ima zelo primerno vsebino. Najkrajše premice pa imata portala ITC in portal CARNet. Kljub temu da imata enako dolžino premice, pa nimata enakih vrednosti kriterijev. CARNet ima namreč zelo neprimerno vsebino in povprečno množico uporabnikov, medtem ko ima ITC delno neprimerno vsebino in pa majhno množico uporabnikov(slika 20).



Velikost skupine široka množica uporabnikov povprečna množica uporabnikov majhna množica uporabnikov

Primernost vsebine

zelo primerna vsebina

delno neprimerna vsebina

neprimerna vsebina

ITC SIO

CarNET

bm:bwk

Slika 20: Analiza posameznih podkriterijev glavnega kriterija namen portala

Aktualnost portala nadpovprecno aktualen aktualen neaktualen

bm:bwk

SIO

L'enseignement

Koolielu

CarNET

Indire

ITC

Sulinet

Slika 21: Ocena glavnega kriterija aktualnost portala



Slika 22: Analiza posameznih podkriterijev glavnega kriterija namen portala

Grafikon aktualnosti portala kaže, da kar štiri omrežja veljajo za nadpovprečno aktualen portal, medtem ko velja SIO za najmanj aktualen portal. Ker ima večina portalov oceno nadpovprečen, lahko sklepamo, da poimenovanje najvišje ocene aktualnosti portala ni popolnoma pravilno. Bolj pravilna lestvica poimenovanja posameznih vrednosti bi bila neaktualen; povprečen; aktualen namesto neaktualen; aktualen; nadpovprečno aktualen(slika 21). Iz nadaljnje analize štirih omrežij lahko sklepamo, da imata omrežja bm:bwk in CARNet popolnoma aktualno vsebino, standardno podporo ter vsak po eno posamezno dodatno storitev. Omrežje z najslabšo aktualnostjo-SIO pa ima neveljavno vsebino, nima dodatnih storitev ter standardno podporo(slika 22). Končna ocena se sklada s pričakovanimi rezultati, saj so portali, ki so najbolje ocenjeni prav tako ocenjeni tudi po mnenju nekaterih kolegov, ki so nam podali ustno oceno po hitrem ogledu portalov. Kolegi so ocenjevali portale z ocenami: dober, povprečen, slab. Glede na ocene kolegov, je najnižjo oceno je dobil portal SIO, najvišjo pa portal Sulinet.



5.2 OCENA SLOVENSKEGA PORTALA SIO Podrobnejšo analizo slovenskega portala SIO smo izvedli s pomočjo programa Vredana. Vredana je program, ki služi za vrednotenje in analizo variant v večparametrskih odločitvenih modelih zgrajenih z lupino ekspertnega sistema DEX. Omogoča podoben grafični prikaz rezultatov kot DEXi, vendar na bolj natančen, pregleden in transparenten način. V Vredani je omogočen tudi prikaz vrednosti znotraj posameznih razredov, medtem ko DEXi rezultate zaokroži na najbližjo mejo določenega razreda. Prednost Vredane je tudi dobra podpora analize tipa “kaj-če”.

Slika 23: Primerjava portalov s pomočjo programa Vredana

Kot je bilo razvidno že iz vrednotenja v programu DEXi, se slovenski portal uvršča med najslabše portale. Analiza portala v Vredani pa je pokazala, da je izmed izbranih portalov dejansko najslabše ocenjen. Za podrobnejšo analizo portala smo analizirali naslednje kriterije: navigacija, iskalni vmesnik, izgled, alternativni brskalniki, namen, podpora, veljava, dodatne storitve. Če torej podrobneje analiziramo slovenski portal SIO opazimo, da pri nobenem izmed izbranih kriterijev ne dosega najvišje vrednosti. Večinoma dosega srednje ali slabše vrednosti kriterijev, najslabše vrednosti pa dosega pri kriterijih veljava in alternativni brskalniki. Največjo izgubo površine osem kotnika pa opazimo pri kriteriju veljava(slika 24). Poglejmo kaj se zgodi, če poizkusimo popraviti kriterij veljava. Kriterij je sestavljen iz podkriterijev aktualnost vsebin, tehnična dovršenost in povezave. Pri tem nosita največjo težo kriterija aktualnost vsebin in povezave. Če spremenimo enega izmed kriterijev iz najslabše vrednosti na najboljšo, se kvaliteta portala občutno poveča, in sicer za velikost celotnega kvalitetnega razreda, kar je razvidno iz slike 25.



Slika 24: Primerjava glavnih kriterijev portalov s pomočjo programa Vredana

Slika 25: Ocena kakovosti portala po spremembi kriterija veljava



Spoznali smo, da že s spremembo enega od kriterijev, ki slabo vpliva na končno oceno portala, le-to bistveno izboljšamo. Kaj pa, če bi želeli portal izboljšati toliko, da bi dosegel oceno odlična kakovost. Analiza tipa »kaj-če« pokaže, da ni dovolj samo znatno izboljšanje določenih kriterijev najslabših vrednosti. Če hočemo, da bo portal dosegel željeno vrednost, moramo občutno izboljšati skoraj vse kriterije portala. Torej, če želimo izboljšati slovenski vstopni portal SIO in s tem poudariti kvaliteto slovenskega izobraževalnega omrežja, bomo veliko dosegli že z izboljšanjem veljave portala. Za preskok k najboljši kvaliteti portala pa je potrebna celovita tehnična, vsebinska in oblikovna prenova.



6 PRIMERJALNA ŠTUDIJA 6.1 PRIMERJAVA MODELA Z MODELOM AHP Model smo zgradili na podlagi funkcionalnosti, uporabnosti in izpolnjevanja namena portala ter na podlagi lastnega znanja. Če hočemo, da bo model imel večjo težo in veljavo, ga je potrebno primerjati s podobnim modelom. Predhodna študija, ki temelji na metodi AHP je predstavljena v magistrskem delu Kritična analiza uporabnosti izobraževalnih računalniških omrežij. Metoda AHP – analitično-hierarhični proces, je ena od metod večkriterijskega odločanja. Z njo lahko preučujemo racionalne in intuitivne pogoje ter s tem omogočimo najboljši izbor iz množice rešitev na podlagi podanih kriterijev. V analitično hierarhičnem procesu so kompleksne primerjave posameznih rešitev nadomeščene z večjim številom preprostih parnih primerjav pri določenih pogojih. Na podlagi le-teh dobimo razmeroma zanesljive ocene vrednosti/koristnosti posameznih rešitev. Za večjo veljavo modela smo tako kriterije in uteži magistrskega dela primerjali s kriteriji in utežmi diplomskega dela. V magistrskem delu so posamezni kriteriji zbrani na podlagi mnenj ekspertov. Podatki so prikazani v tabeli 6.

Kriterij Vrednost uteži Vsebina 0,2641 Navigacija 0,1142 Uporabniški vmesnik 0,0868 Iskanje 0,0868 Veljava 0,0390 Verodostojnost 0,0263 Ciljna skupina 0,3348 Podpora 0,0481

Tabela 6: Kriteriji izbrani na podlagi mnenj ekspertov

Pri metodi AHP predstavlja vrednost posameznega kriterija vektor pomembnosti, prav tako pa metoda AHP ne uporablja drevesne strukture, zato nam posamezen vektor pomembnosti predstavlja globalno vrednost kriterija. Pravilnost kriterijev preverimo s seštevkom. Vsota vseh kriterijev mora ob pravilni razporeditvi zavzeti vrednost 1. DEXi nam s pomočjo izpisa poročila omogoča prikaz globalnih vrednosti uteži kriterijev. Globalne vrednosti uteži kriterijev istih nivojev so preprosto primerljive z vektorji pomembnosti. Razlika med utežmi in uporabljenimi vrednosti vektorja je edino v zalogi vrednosti, saj DEXi kot celoto vzame število 100, AHP pa vrednost 1. Za uspešno pretvorbo uteži v vektorje pomembnosti, je torej dovolj množenje oziroma deljenje s številom 100. Pri izbiri vrednosti uteži DEXi-ja je potrebno paziti, da vzamemo samo uteži istega nivoja. Pravilnost izbire uteži preverimo s seštevkom uteži, katerega vsota mora znašati 100(tabela 7, slika 26).



Tabela 7: Primerjava uteži DEX in AHP

Vse

bina

Nav

igac

ija

Upo

rabn

iški

vmes

nik

Iska

nje

Vel

java

Cilj

na s

kupi

na

Pod

pora

00,050,1

0,15

0,2

0,25

0,3

0,35

Uteži DEX Vektor AHP

Slika 26: Primerjava uteži DEX in AHP

DEXi kriterij Globalna vrednost

uteži

Združene GVU /100

Združeni VP

Vektor pomembnosti AHP Kriterij

Primernost vsebine 20,5 0,205 0,2641 0,2641 Vsebina

Navigacija 9,8 0,098 0,1142 0,1142 Navigacija Izgled

9,8

Dodatne storitve 12,6

Alternativni brskalniki 5,6

0,28 0,0868 0,0868 Uporabniški vmesnik

Iskalni vmesnik 9,4 0,094 0,0868 0,0868 Iskanje

0,0390 Veljava Veljava 15,7 0,157 0,0653 0,0263 Verodostojnost

Velikost skupine 10,3 0,103 0,3348 0,3348 Ciljna skupina

Podpora 6,3 0,063 0,0481 0,0481 Podpora Skupaj 100 1 1 1 Skupaj



Z analizo obeh kriterijev ugotovimo, da je večina kriterijev direktno primerljiva, nekatere pa je potrebno za primerjavo združiti. Tako lahko direktno primerjamo kriterije:

• Primernost vsebine (DEX) in Vsebina (AHP), • Navigacija (DEX) in Navigacija (AHP), • Iskalni vmesnik (DEX) in Iskanje (AHP), • Velikost skupine (DEX) in Ciljna skupina (AHP).

Nekatere kriterije pa je potrebno za primerjavo združiti. Ker je pri metodi AHP uporabljen samo en kriterij za oceno uporabniškega vmesnika, smo za primerjavo združili kriterije izgled, alternativni brskalniki in dodatne storitve. Pri uporabi metode DEX nimamo posebnega kriterija za merjenje verodostojnosti, saj za vsemi portali stoji priznana organizacija. Za primerjavo smo zato pri AHP združili kriterija veljava in verodostojnost, ki skupaj predstavljata kriterij verodostojnost. Podrobnejša raziskava primerjave nam pokaže, da se modela najbolje skladata pri kriterijih Navigacija, Iskanje in Podpora, kjer je odstopanje med utežmi in vektorjem skoraj zanemarljivo. Manjša razlika se kaže pri kriteriju Vsebina, na kateremu daje magistrsko delo večji poudarek. Prav tako je opazna manjša razlika pri kriteriju Veljava, ki ima po mnenju raziskave tega diplomskega dela večjo težo. Po pričakovanjih raziskava diplomskega dela daje veliko večjo težo kriteriju Uporabniški vmesnik, saj celotna izgradnja modela sloni na prepričanju, da še tako skrbno izbrana vsebina brez prave predstavitve nima prave veljave. Največja razlika se kaže pri kriteriju Ciljna skupina, razlika pa nastane prav zaradi pravkar omenjenega razloga. Večji poudarek na uporabniškem vmesniku se tako neposredno odraža kot manjši poudarek ciljne skupine. Osnutek idealnega ocenjevalnega modela bomo dobili, če bomo vzeli povprečje obeh modelov. Ker DEXi ne omogoča preprostega vnosa globalnih vrednosti uteži, smo s poizkušanjem dobili najboljše približke. Nastavitve uteži so predstavljene v tabeli 8.

Tabela 8 : Nastavitev uteži idealnega modela.

DEXi kriterij Nastavljena vrednost uteži

Želene idealne vrednosti uteži

Primernost vsebine 21,4 23,455 Navigacija 9,5 10,61 Izgled 9,5 Dodatne storitve 4,8 Alternativni brskalniki 5,4

18,34

Iskalni vmesnik 9,0 9,04 Veljava 14,3 11,115 Velikost skupine 21,4 21,89 Podpora 4,8 5,55

Skupaj 100 100



Slika 27: Primerjava ocen idealnega modela z osnovnim

Primer razlik v ocenjevanju med osnovnim modelom in osnutkom idealnega modela lahko razberemo iz slike 27. Glede na majhne spremembe v razliki med obema modeloma–občutno se je spremenila le ena izmed izbranih variant-lahko domnevamo, da ima tudi osnovni model dokaj primerno razporeditev uteži, kljub temu pa bomo za bodoča ocenjevanja uporabili idealen model.



6. 2 UNIVERZALNA UPORABNOST Če vzamemo model za ocenjevanje omrežnih izobraževalnih portalov in poizkušamo z njim oceniti katerikoli portal ugotovimo, da je model popolnoma primeren za ocenjevanje kateregakoli portala. Raziskava glavnih kriterijev pokaže:

• Vizualni izgled – podkriterije tega kriterija lahko uporabimo na vsaki spletni aplikaciji, saj mora pravila lepega izgleda, privlačnega in preglednega dizajna ter zmogljivega iskalnega vmesnika vsebovati vsaka tako izobraževalna kot strokovna, pa tudi komercialna internetna stran.

• Namen portala – vsak portal ima svoj specifičen namen, tako kot ima vsak portal svojo ciljno skupino. Podkriteriji namena portala niso na nikakršen način omejeni samo na izobraževalno ciljno skupino, zato je kriterij uporaben za poljubne spletne strani, pogoj za pravilno oceno pa je pravilna opredelitev ciljne skupine in primernosti vsebine.

• Aktualnost portala – aktualnost je v obdobju hitre izmenjave informacij vedno bolj pomemben faktor vsake spletne strani ali portala. Tudi podkriterije aktualnosti portala lahko uporabimo na vsaki spletni strani ali portalu.

Slika 28: Ocenjevanje portala hokej.si

Model je torej primeren za ocenjevanje kateregakoli portala, vendar mu za podrobnejšo oceno bolj specifičnih portalov (npr. prodajnega portala) manjkajo določeni specifični kriteriji, ki se tikajo samo omenjenih portalov. Vsekakor pa lahko za osnovo modela kateregakoli portala vzamemo prav predstavljeni model.



7 ZAKLJUČEK Izobraževalni portali bodo ob porastu uporabe interneta zavzemali vedno večjo vlogo pri izobraževanju. Tako si bodo učenci, učitelji, znanstveni delavci, administratorji, starši in vodje šol lahko zagotovili kvalitetno in aktualno znanje le ob pomoči kvalitetne komunikacije in vsebin. Pri zagotavljanju tega, pa jim bodo zagotovo v veliko pomoč omrežni izobraževalni portali. Portali morajo biti narejeni tako, da so v prvi vrsti prirejeni za primarne uporabnike, torej za učence, dijake in študente, njihova vsebina pa tako selekcionirana, da bo na voljo uporabnikom, ko jo bodo ti potrebovali. Dostop do izbora teh vsebin mora biti brezplačen in tako na voljo širši javnosti, saj bo le na tak način izobraževanje lahko ostalo socialna dobrina. Model, ki smo ga zgradili, se je izkazal za primernega in veljavnega, saj so bili izbrani ustrezni kriteriji ter primerna postavitev uteži. Uporaba modela je preprosta in bi morala biti razumljiva povprečno računalniško izobraženem uporabniku. Ocene posameznih variant so opisne, prav tako pa so končne ocene podane v opisni obliki, kar še dodatno pripomore k razumljivosti modela. Veljava modela je bila dodatno podprta s primerjalno študijo, kjer smo primerjali zgrajeni model z modelom AHP podobne raziskave. Primerjalna študija je še dodatno ovrednotila model, saj so se uteži določenih kriterijev skoraj popolnoma skladale. Razlike med modeloma smo uskladili z združevanjem kriterijev in povprečenjem uteži ter tako dobili osnutek idealnega modela. Zgrajeni model smo uporabili za ocenjevanje omrežnih izobraževalnih portalov. Ocenili smo osem različnih primerov, porazdelitev ocen pa je v skladu z Gaussovo krivuljo porazdelitve, saj je večina portalov dobila povprečno oceno. Prav tako smo raziskali portal Slovenskega izobraževalnega omrežja ter vzroke za slabo ocenjenost portala. Raziskava je pokazala, da SIO do povprečja ne loči veliko, saj bi bilo potrebno izboljšati le enega od izbranih kriterijev. Za dosego odličnosti pa bi bila potrebna temeljita vsebinska, tehnična in oblikovna prenova portala. Uporabo modela smo raziskali tudi na ostalih portalih in ugotovili, da je model primeren tudi za ocenjevanje portalov drugačnih vsebin. Za uporabo modela na specifičnih portalih, pa bi bilo modelu potrebno dodati še nekaj kriterijev, primernih za izbrana področja. Prav v izboljšavi modela za specifična področja pa vidim možnost nadaljnjega razvoja, saj je model lahko osnova za raziskavo tako portalov vsebin, organizacij ali pa podjetij in državnih ustanov.



LITERATURA IN VIRI Knjige:

1. Jereb, E., Bohanec, M., Rajkovič, V. (2003) DEXi: Računalniški program za večparametrsko odločanje, Založba Moderna organizacija, Kranj.

2. Žibert, A. (2004) Kritična analiza uporabnosti izobraževalnih računalniških

omrežij, magistrsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede.

Članki v reviji:

3. GASAR, S. in HUMAR, I. (2004) Kvaliteta spletnih strani: funkcionalnost, uporabnost in izpolnjevanje namena, Organizacija 37 (2), str. 114 – 118.

4. Špendl, R., Rajkovič, V., Bohanec M. (1996) Primerjava kvalitativnih in

kvantitativnih odločitvenih metod: DEX in AHP pri ocenjevanju projektov, XV. posvetovanje organizatorjev dela, Portorož 10.- 12. april, str. 190-199.

5. Arh, T., Debevc, M., Kocjan Stjepanovič, T., Jerman-Blažič, B. (2005)

Testiranje uporabniške prijaznosti na primeru izobraževalnega portala EducaNext, Organizacija 38 (4), str. 183 – 188.

Internetni viri, literatura:

6. Šet A., Bohanec, M., Krisper M. (1995) Vredana: Program za vrednotenje in analizo variant v večparametrskem odločanju, [URL: http://lopes1.fov.uni-mb.si/dex/vredana/], 27. 10. 2005

7. Rajkovič, V. (2004) Zapiski predavanj: Poslovni ekspertni sistemi.

[URL: http://lopes1.fov.uni-mb.si], 24. 10. 2005 8. Nakič, A., Kodba, I. (2002) Izobraževalni portal. Dnevi slovenske informatike

[URL: http://www.drustvo-informatika.si/dogodki/dsi2002/prispeliReferati/nakic.doc], 29. 10. 2005

9. Batagelj, V. (2001) Slovensko izobraževalno omrežje, Evropsko

izobraževalno omrežje, [URL:http://www2.arnes.si/~sspmgiac/mirk2001/clanki/6_drugo/campelj.pdf], 3. 11. 2005



10. Internet time group: Coorporate learning portals, [URL:

http://www.internettime.com/itimegroup/learningportals.htm], 2. 11. 2005

11. Evropsko izobraževalno omrežje, [URL:http://www.eun.org/], 26. 10. 2005

12. bm:bwk - Bundesministerium für Bildung, Wissenschaft und Kultur, [URL: http://www.bmbwk.gv.at/], 26. 10. 2005

13. L' enseignement en Communauté française de Belgique.Koolielu,

[URL: http://www.enseignement.be/], 26. 10. 2005

14. CARNet - Hrvatska akademska i istraživačka mreža, [URL: http://www.carnet.hr], 26. 10. 2005

15. Indire - Instituto Nazionale di Documentazione by l'Innovazione e la Ricerca

Educativa, [URL: http://www.indire.it], 26. 10. 2005

16. ITC - Švietimo informaciniu technologiju centras, [URL: http://www.ipc.lt], 26. 10. 2005

17. Koolielu, [URL: http://www.koolielu.ee], 26. 10. 2005

18. Sulinet, [URL: http://www.sulinet.hu], 26. 10. 2005

19. SIO – Slovensko izobraževalno omrežje, [URL: http://sio.edus.si/ ], 27. 10. 2005



PRILOGE Priloga 1: Poročilo programa za večparametrsko odločanje DEXi

Priloga 2: Model, program DEXi ter elektronska oblika diplome na zgoščenki KAZALO SLIK Slika 1: Primer omrežnega izobraževalnega portala, ki nudi povezave na ostale portale............................................................. 10 Slika 2: Portal Zveznega ministrstva za šolstvo, znanost in kulturo Avstrije (25. 10. 05)....................................................... 12 Slika 3: Portal L' enseignement (26. 10. 05) .......................................................... 13 Slika 4: Portal Koolielu (26. 10. 05) ........................................................................ 14 Slika 5: Portal CARNet (26. 10. 05) ........................................................................ 15 Slika 6: Portal Indire (26. 10. 05) ............................................................................ 16 Slika 7: Portal ITC (26. 10. 05) ............................................................................... 17 Slika 8: Portal Sulinet (26. 10. 05) .......................................................................... 18 Slika 9: Portal SIO (26. 10. 05)............................................................................... 19 Slika 10: Povezava med kriteriji kakovosti in kriteriji modela................................... 22 Slika 11: Izgradnja modela v programskem orodju DEXi ........................................ 27 Sika 12: Določanje zaloge vrednosti kriterijev......................................................... 27 Slika 13: Prikaz drevesa kriterijev in podkriterijev ................................................... 28 Slika 14: Določanje odločitvenih pravil za izobraževalni portal ............................... 30 Slika 15: Določanje uteži izobraževalnemu portalu................................................. 31 Slika 16 : Kakovost omrežnih izobraževalnih portalov ........................................... 33 Slika 17: Ocene glavnega kriterija vizualni izgled ................................................... 34 Slika 18: Analiza posameznih podkriterijev glavnega kriterija vizualni izgled .......... 34 Slika 19: Ocena glavnega kriterija namen portala................................................... 35 Slika 20: Analiza posameznih podkriterijev glavnega kriterija namen portala.......... 36 Slika 21: Ocena glavnega kriterija aktualnost portala ............................................. 36 Slika 22: Analiza posameznih podkriterijev glavnega kriterija namen portala.......... 37 Slika 23: Primerjava portalov s pomočjo programa Vredana .................................. 38 Slika 24: Primerjava glavnih kriterijev portalov s pomočjo programa Vredana ........ 39 Slika 25: Ocena kakovosti portala po spremembi kriterija veljava........................... 39 Slika 26: Primerjava uteži DEX in AHP................................................................... 42 Slika 27: Primerjava ocen idealnega modela z osnovnim ....................................... 44 Slika 28: Ocenjevanje portala hokej.si .................................................................... 45



KAZALO TABEL Tabela 1: Države in njihova omrežja ...................................................................... 11 Tabela 2: Uteži glavnih kriterijev............................................................................. 31 Tabela 3: Kriterij vizualni izgled .............................................................................. 32 Tabela 4: Kriterij namen portala.............................................................................. 32 Tabela 5: Kriterij aktualnost portala ........................................................................ 32 Tabela 6: Kriteriji, izbrani na podlagi mnenj ekspertov............................................ 41 Tabela 7: Primerjava uteži DEX in AHP.................................................................. 42 Tabela 8: Nastavitev uteži idealnega modela. ........................................................ 43 KRATICE IN AKRONIMI AHP: Analytic Hierarchical Process: Analitično hierarhični proces – večkriterijska

metoda za podporo odločanju ASP: Active server pages: Aktivne strani strežnika – Microsoftov skriptni jezik za

izdelovanje dinamičnih spletnih strani FAQ: Frequently asked questions: pogosto zastavljena vprašanja HTML: Hypertext markup language: označevalni jezik za hipertekst – jezik na

osnovi katerega so narejene internetne strani. ISO: Internacionalna organizacija za standardizacijo IKT: Informacijska in komuikacijska tehnologija LMS: Learning management systems: sistemi za upravljanje izobraževanja PHP: Hypertext Preprocessor: hipertekstovni predprocesor – skriptni jezik za

izdelovanje dinamičnih spletnih strani SQL: Standard query language: standardni poizvedbeni jezik – jezik za

komuniciranje z bazami podatkov XML: Extensible Markup Langugage – odprti standard za izmenjavo podatkov XSL-T: eXtensible Stylesheet Language Transformations - jezik za opisovanje

transformacij XML dokumentov

model ocenjevanja izobraževalnih ra čunalniških...

Documents