Moč sam

oodpuščanja

Moč samoodpuščanjaIzhod skozi matrico uma

Blaž C

egnar

Živa sila: Blaž iz rodu: Cegnar.

Moj namen je predvsem, da vam pomagam odkriti vašo lastno moč samoodkritega samousmerjanja, ki se ji ljudje nevede odrekamo z odvečnim podrejanjem in poosebljanjem z lastnim egom. Ponujam vam iztočnice in orodja kot pomoč pri spoznavanju bistvenih dejstev o življenju in svetu, ki jih moramo razumeti, da lahko učinkovito usmerjamo svojo živo silo v dobro vseh. Tega si tudi sam želim od drugih in je skladno z načelom, najboljšim za vso življenje,s katerim se usklajujem: Upoštevajmo in obravnavajmo druge tako, kot bi hoteli biti sami upoštevani in obravnavani, če bi bili na njihovem mestu.

Blaž Cegnar

Večina ljudi še ne spoštuje življenja,ker se ne zaveda življenja v sebi in drugih. Zaradi pomanjkanja osnovnega razumevanja narave življenja in človeškega ega lahko rečemo, da večina ljudi »spi za volanom«, ko gre skozi življenje ... Takšno človeško stanje ni dopustno in ni sprejemljivo. Še toliko bolj, ker ga lahko relativno preprosto odpravimo s samoodkritostjo in osebnim zgledom.

Z A L O Ž B A

ISBN 978-961-94662-0-9

Cena: 34,90 €

Moč samoodpuščanja Izhod skozi matrico uma

Avtor besedila ter idejna zasnova ilustracij: Blaž Cegnar, vse pravice pridržane.

Lektorica: Manuela Dajnko Ilustracije, oblikovanje in fotografija

(Slika 4 in portret avtorja na zadnji strani knjige): Valentin Rozman

Tisk: Demago d.o.o.

Založba: Pedagoški zavod Maribor Prva izdaja, sušec – marec 2019

Prvi natis, naklada 100 kosov Vrednost knjige: 1 gram 24-karatnega zlata

Cena knjige: 34,90 € Knjigo lahko naročite na spletni strani:

pedagog.si

Prosimo, povšečite knjigo na njeni uradni FB strani in jo po branju ocenite ter napišite svoje mnenje:

fb.com/moc.samoodpuscanja

3

Duškin predgovor

Lahko bi živeli v raju na Zemlji, pa namesto tega živimo v tem norem, narobe obrnjenem svetu …

Knjiga nas nagovarja k samoreflekciji o tem, zakaj smo izbrali slednjo možnost in zakaj jo še vedno podpiramo preko svojih strahov in želja. Vzpodbuja nas, da se vprašamo, od kod oboji izvirajo in kdo smo kot posameznik - ko delujemo skozi svoje strahove in želje. Dotakne se dveh pojmov, ki ju vsakdo skuša razumeti in definirati, a se temu vztrajno izmikata: resnica in svoboda! Pokaže nam, da lahko postaneta bolj oprijemljiva s pomočjo samo-odkritosti in intenzivnega procesa spoznavanja samega sebe.

Dve izmed pogosteje uporabljenih besednih zvez v knjigi sta zdrav razum in miselno-čustveni sistem kot ego. Predstavljata temeljno človekovo izbiro med življenjem in navidezno živostjo. Tistim, ki stremimo k dejanski živosti, knjiga predstavi učinkovito podporno orodje - samo-o(d)puščanje nepraktičnih miselno-čustvenih vzorcev in samo-korekcijo kot naslednji korak. Ta predstavitev je po mojem mnenju tisto, kar daje knjigi največjo vrednost in je hkrati glavni razlog, da jo bom delila s sorodniki, prijatelji in jo priporočala drugim, ki iščejo odgovore in rešitve.

4

Ostala poglavja ponujajo sveže oz. pomembne poglede, ki nam osvetljujejo koščke naših življenjskih sestavljank. Vsako je po svoje zanimivo. Z nekaterimi se popolnoma strinjam, nekatera se mi ne zdijo pomembna v tolikšni meri kot avtorju. Moje najljubše poglavje pa je tisto s praktičnimi primeri samo-odpuščanja. Osebno, intimno dovoljenje za ranljivost kot darilo avtorja samemu sebi … in hkrati nam vsem kot medsebojno enakovrednim izrazom življenja.

Knjiga ima potencial, da bralca gane prav v njegovem bistvu. In iskreno upam, da ji uspe nagovoriti čim več izmed vas, da se (še) bolj intenzivno vključite v proces poravnave z delovanjem, ki je najboljše za nas vse kot individualne izraze življenja.

Dovolimo si, da nam pomaga pri večji usmerjenosti v rešitve in pri iskanju skupnih imenovalcev - da se čimprej srečamo pri soustvarjanju raja na Zemlji.

Maribor, 15. 3. 2019 Objem, Duška Maglica

5

Valentinov predgovor

Leta 2010 sva z Blažem skoraj hkrati odkrila skupino Desteni ter orodja za delo na sebi, med katere se uvršča tudi samoodpuščanje. Takrat me je »matrica uma« že drugič spravila na rob smrti. Ko sem zaključil s poslovnim obiskom pri eni od strank, sem med hojo do svojega vozila močno razmišljal o pravkar sklenjeni pogodbi. Bil sem popolnoma v umu in premalo pozoren na to, kjer hodim. Spregledal sem jarek, močno padel in si počil vranico. Takoj so me operirali, po nekaj tednih pa izpustili iz bolnišnice.

Okrevanje sem leže nadaljeval doma ter se od jutra do večera izobraževal z gledanjem YouTube posnetkov na temo osebnostne rasti. To me je v tistem obdobju zanimalo, ker sem doživljal številne hude travme v odnosih ter močne bolečine. Prebiral sem številne knjige, obiskoval različne ezoterične skupine, se predajal mnogim terapevtom alternativne medicine, toda napredek je bil izjemno majhen. Ko pa sem začel spoznavati, kaj pomeni odpuščanje sebi, mi je postalo vse bolj jasno, zakaj dotlej preizkušene metode niso delovale. Kajti dokler iščemo krivce in odrešitelje za svoje težave izven sebe, ostajamo nemočna žrtev naključnih dogodkov. Šele ko opravimo analizo lastne vpletenosti v dogodkih iz preteklosti ter si odpustimo nerealna sprejeta prepričanja, pa s tem prevzamemo polno odgovornost za lastno življenje ter se opolnomočimo.

Želim si, da bi čim več ljudi začelo uporabljati samoodpuščanje, kajti le s prenehanjem laganja samemu sebi bomo lahko ustvarili družbo ljudi z visoko integriteto, kjer bodo pomanjkanje, nasilje in bolezni le še stvar daljne preteklosti.

Maribor, 23. 3. 2019 Valentin Rozman

Kazalo poglavij

1. Posvetilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

2. Zahvala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

3. Začetni izziv . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

4. Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13

5. Razumevanje osnov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

6. Pojav kognitivne disonance ali miselno-čustvene blokade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

7. »Hudič« je v podrobnostih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

8. Neuničljiva živa sila in slepila nje zavedanja . . . . . . . . . 34

9. Kar je res in kar res-ni(ca) je danes res že vsem dostopno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50

10. Samoodkrito sklepanje o svobodi izbire in posledicah . . . 59

11. Moč načelnega samousmerjanja . . . . . . . . . . . . . . . . . 69

12. Spoznaj se, raz-umi se, da ne boš več svoj največji sovražnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74

13. Tri človekova telesa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88

14. Zavedajmo se moči usmerjanja svojih misli in čustev . . 101

14.1. Kaj je zavedno dihanje? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111

14.2. Kaj je ego ali miselno-čustveni sistem? . . . . . . . . 117

14.3. Kaj je naravni zakon enosti in enakovrednosti? . . . 121

14.4. Kaj je zdrav razum? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122

14.5. Kaj je samousmerjanje? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125

14.6. Živa sila ego lomi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126

15. Samoodkritost je bistvenega pomena . . . . . . . . . . . . . 127

16. Kaj je samoodpuščanje? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131

17. Celovito samoodpuščanje s spoznanjem in samokorekcijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136

18. Kako in kdaj samoodpuščanje učinkovito uporabljati? . 138

19. Vztrajnost in potrpežljivost sta božja »mast« . . . . . . . . 150

20. Preprečevanje sabotiranja samega sebe skozi svoj ego . . 158

20.1. Strah pred samoodkritostjo in opravičevanje doživljanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . 172

20.2. Vpliv drog na nas, naš ego in naše zdravje . . . . . . 176

20.3. Strah pred reakcijami drugih na naše samospremembe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 183

21. Proces širjenja zavedanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 188

22. Ravni zavedanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 193

22.1. Samo-prevarant . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 194

22.2. Samo-izgubljenec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 194

22.3. Samo-zaslepljenec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 195

22.4. Samo-zblojenec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 195

22.5. Samo-opravičevalec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 196

22.6. Samo-zavednež . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 197

22.7. Samo-izpopolnjevalec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 197

23. Samoodpuščanje kot čarobna palica? . . . . . . . . . . . . . 199

24. Uporabljanje samoodpuščanja v vlogi drugega . . . . . . . 204

25. Vzgoja otrok o delovanju uma in uporabi samoodpuščanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 206

26. Razumevanje besed, zdravorazumska redefinicija in korupcija jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . 212

27. Prehod iz osredotočenosti nase na zavedanje vsega življenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 220

28. Primeri samoodpuščanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 225

28.1. Samopodpora s pisanjem in strah pred govorom . . 225

28.2. Nenaden pojav treme . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 229

28.3. Zakaj je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 233

28.4. Pohlep ne bo kar sam izginil . . . . . . . . . . . . . . . . 237

28.5. Odpor do branja knjig . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 239

28.6. Samoobsojanje in nesprejemanje samega sebe . . . 241

28.7. Čustvene pasti raznih »materinskih dni« . . . . . . . 243

28.8. Obsojanje, iskanje krivca, nezaupanje . . . . . . . . . 245

28.9. Užaljenost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 247

28.10. Sramežljivost ob seksualnih besedah . . . . . . . . . . 249

28.11. Prevzemanje odgovornosti . . . . . . . . . . . . . . . . . 251

29. Načela ravnanja, najboljša za vso življenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 255

30. Koristne povezave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 262

Kazalo slik

Slika 1: Logika geometrije števk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

Slika 2: Naključna simbolika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

Slika 3: Tri človekova telesa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89

Slika 4: Samoprevarant . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130

Slika 5: Zgradba ega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 188

Slika 6: Začarani krog egoizma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 198

11

1. Posvetilo

To knjigo posvečam vsem, ki jim je mar za življenje. Ne le za svoje življenje, temveč za življenje vseh. Hkrati pa tudi vsem, ki se do zdaj še niste imeli časa ali volje spoznavati z življenjem v sebi. Tudi tistim, ki ste si že skušali odgovoriti na vprašanje, kako svoje življenje najbolje negovati in osmisliti, pa morda pri tem niste bili najbolj uspešni. In nenazadnje vsem, ki mislite, da o življenju veste že vse in da ste že uspešni.

2. Zahvala

Hvaležen sem za trud vseh, ki se z lastnim zgledom odkrito zavzemate za dostojno življenje vseh. Še posebej Bernardu Poolmanu, ki si je drznil zastavljati neprijetna vprašanja, izpostavljati zlorabe življenja in zgledno deliti rešitve, ki jih lahko vsi uporabljamo v vsakdanjem življenju. S tem pomagamo ustvariti svet, v katerem bomo dostojno življenje zagotovili vsem in ne le sebi. Spodbujal nas je, da v sebi odkrijemo moč samo-odkritega in soodgovornega življenja, v enosti in enakovrednosti, in jo delimo z drugimi. V času vsesplošne zblojenosti, egoizma in zlorab življenja je to največ, kar človek lahko stori za dobro vseh.

Posebej se zahvaljujem tudi Duški Maglici in Valentinu Rozmanu za pomoč pri urejanju knjige.

12

3. Začetni izziv

Izzivam vas, da knjigo v celoti preberete in s tem preverite, ali ste sposobni samousmerjanja. Če knjige niste sposobni prebrati v celoti, je razumeti in pridobljeno znanje uporabljati v vsakdanjem življenju, je to neovrgljiv dokaz, da še niste sposobni samousmerjanja. V knjigi namreč opisujem spoznanja in orodja za vzpostavitev učinkovitega samousmerjanja lastne žive sile. Če opisanih orodij »ne razumete« ali nočete razumeti in uporabljati, s tem dokazujete, da se podrejate lastnim škodljivim miselno- čustvenim vzorcem in navadam, s katerimi se omejujete in sabotirate.

Vsi ljudje se nevede podrejamo svojemu umu/egu in posledično svojim škodljivim navadam, ki iz njega izhajajo, čeprav imamo vso moč nad njim, ker si ga sami ustvarjamo. Vedno smo se sposobni ustaviti in spremeniti tako, da nepodporne miselno- čustvene vzorce in navade zamenjamo s koristnimi. Takšnimi, ki so najboljše za vso življenje. To vse premalokrat počnemo, ker nismo dovolj samoodkriti, da bi jih sploh uvideli.

Nedopustna posledica našega podrejanja lastnim miselno- čustvenim vzorcem je tudi ta, da lahko z nami manipulira in si nas podreja vsak, ki zna manipulirati z našim egom in našimi čustvi, ter nas tako izrabljati za svojo korist. Seveda na našo škodo. Močno odsvetujem, da ostanete v takšnem stanju, ker je škodljivo in nedopustno, da kdorkoli koga zlorablja ali podreja. Podarjam vam praktična spoznanja in primere iz osebnih izkušenj o tem, kako lahko vsak izmed nas postane zares načelno samousmerjen in usklajen s svojo brezmejno močjo življenja. Na način, ki je najboljši za vso življenje, v vseh pogledih.

18

Od vsega znanja in razumevanja, ki ga lahko pridobimo in ozavestimo o stvarstvu in življenju, je najbolj pomembno le eno: razumevanje sebe kot življenja in svoje moči samousmerjanja in soustvarjanja.

To pomeni, da razumemo, kdo smo kot živo bitje in kako deluje naš um/ego. Kako smo torej zgrajeni in od kod izvira naša brezmejna življenjska moč. Kako si z umom ustvarjamo čustva in emocije in kako se s pomočjo uma odločamo in usmerjamo. Predvsem pa, kako si z napačno uporabo misli in čustev škodujemo. Šele ko razumemo sebe kot živo bitje, lahko zares dosežemo vse svoje življenjske potenciale in pri tem uživamo. In nihče si nas ne more več podrejati, nas zavajati, ustrahovati ali kakorkoli na nas vplivati, če sami tega ne dopustimo. To razumevanje ali pomanjkanje tega je temelj našega razvoja, zato moramo tudi vse otroke naučiti razumeti samega sebe, če hočemo, da bodo v življenju uspeli in uživali na vsem podporen način, namesto na račun in v škodo drugih.

Drži, da je v znanju moč, to pogosto slišimo. Vendar ne v kateremkoli znanju. Do potankosti lahko poznamo vse, kar je mogoče vedeti o vsem, a če ne poznamo in ne razumemo sebe in tega, kdo smo v svojem bistvu kot živo bitje, je vse zaman. Če ne razumemo, kako delujemo in se ustvarjamo z uporabo naših misli in kako te vplivajo tudi na vse okrog nas, potem smo še vedno popolnoma izgubljeni. Izgubljeni zato, ker tavamo v svojem zblojenem umu/egu, delno podedovanem od staršev. V njem se iščemo, a ker se v egu ne moremo nikoli najti, imamo vedno občutek, da nam nekaj manjka, da nismo popolni in da se ne znamo izpopolniti. Zato nimamo zaupanja vase. Naš ego je namreč miselno-čustveni labirint, zgrajen iz naših sprejetih in ponotranjenih miselno-čustvenih predsodkov

21

6. Pojav kognitivne disonance ali miselno-čustvene blokade

Večini ljudem se skozi odraščanje zgodi, da zaradi podrejanja svojim avtomatiziranim miselno-čustvenim vzorcem in šolski indoktrinaciji postanejo zelo miselno togi, utirjeni in »zaplankani« v svoje samosprejete, zmotne predstave o življenju in svetu. Ljudje pogosto raje že v naprej zagovarjamo svoja obstoječa prepričanja, namesto da bi bili vedno pripravljeni za učenje brez predsodkov. Ob slepem zagovarjanju starih prepričanj se namreč počutimo bolj »domače« in s tem »varno« ter udobno, kar je zabloda. Posledično večina ljudi ob staranju vse težje sprejema nove razlage, nova dejstva in nova spoznanja, saj bi s sprejemanjem novih spoznanj morali vložiti energijo v spreminjanje sebe in svojega ega. To je miselno-čustveno naporno, dokler se s svojim egom poosebljamo. Posledično lahko ljudje doživljamo pojav kognitivne disonance ali umsko-čustvene blokade, kadar se soočimo z novimi informacijami in spoznanji, ki so preveč nasprotujoče naši dotedanji veri, prepričanjem in predstavam o življenju in svetu.

Kognitivna disonanca ali miselno-čustvena blokada je posledica avtomatiziranega obrambnega mehanizma našega ega/uma/miselno-čustvenega sistema. Slednji nas s sprožitvijo emocij odpora in strahu pred spremembo skuša obdržati znotraj starih okvirjev in programov, s tem pa ohraniti svoj popoln nadzor nad nami kot živim bitjem. Ta škodljiv pojav najlažje presežemo s samoodkritim samoodpuščanjem čustvenih reakcij in zavednim usmerjanjem svoje žive sile.

50

9. Kar je res in kar res-ni(ca) je danes res že vsem dostopno

Sam zelo dobro vem, da lahko dandanes izvemo vsa bistvena dejstva o vsem, kar obstaja, če to res hočemo. Težava je v tem, da mnogi tega nočejo, ker jih je strah soodgovornosti.

Ste se kdaj spraševali o življenju? Nisem prepričan, ali se vsi ljudje z zagotovljenimi osnovnimi človekovimi pravicami v letih odraščanja sprašujemo o temeljnih življenjskih vprašanjih, ki jih »odrasli« radi označujejo kot »globoka« in »filozofska«. S tem mislim na vprašanja, na katera večina ljudi nima celovitega in utemeljenega odgovora. Vsaj do nedavnega je bilo tako. Sam sem se skozi odraščanje veliko spraševal o stvareh, ki jih je večina označila bodisi za neumne, nepomembne, nevredne pozornosti ali pa nekaj, česar ne bomo nikoli razumeli. Mogoče zato, ker verjamejo, da res nikoli ne bomo izvedeli, kaj je res. Težava vere je v tem, da tudi, ko so na voljo dokazi, ki nasprotujejo naši veri in prepričanjem, teh ne opazimo ali nočemo videti, ker smo se že vnaprej odločili, da bomo vztrajali v svoji veri. Pogosto zato, ker zmotno verjamemo, da bi z opustitvijo neke verske navade izkazali »šibkost« svoje volje do ohranjanja vere, ki jo v svojih egoističnih zablodah zamešamo z vero vase. Prava vera vase temelji na razumevanju lastne neuničljive zmožnosti samoodkritega in zdravorazumskega samousmerjanja. Vere in prepričanja so večinoma osnovane na izmišljenih domnevah, ki so posledica nepredelanih osebnih strahov, na katerih si kot vernik zgradimo svoj ego. Slednjega se ljudje zmotno bojimo izgubiti, ker se z njim brez zavedanja poosebljamo. Tako postanemo ignorantski do novih spoznanj in »zaplankani« v svojih

59

10. Samoodkrito sklepanje o svobodi izbire in posledicah

S tabo bi rad podelil svoje razmišljanje in sklepanje o svobodi izbire, ki sem ga zapisal že pred letom 2009. Predstavlja enega mojih temeljev za delovanje v življenju.

Kadar razmišljamo o življenju in smislu življenja, imamo SAMO in ZGOLJ dve izključujoči se predpostavki, iz katerih lahko izhajamo:

1. Obstajamo le od rojstva do smrti - živimo le enkrat.

2. Obstajali smo že pred rojstvom in bomo tudi po smrti oziroma obstajamo tudi po smrti.

Tukaj se mi zdi povsem jasno, da sta si ti dve izhodišči nasprotujoči, torej izključujoči. VEDNO drži le ENA od njiju. To pomeni, da so tisti, ki se gibljejo med njima in se torej ravnajo enkrat po enem ter drugič po drugem izhodišču, samemu sebi nasprotujoči in tako delujejo zmedeno. Jasno je, da je takšnih ljudi dandanes največ. Le zakaj? Odgovor na to vprašanje si lahko poišče vsak sam, če je seveda sposoben odkritosti do samega sebe.

Predpostavimo, da si ne znamo dokazati nobene izmed trditev. Še vedno pa lahko ocenimo, kako se bomo ravnali, če za izhodišče vzamemo bodisi prvo bodisi drugo predpostavko. Potem bomo lahko izbrali tisto, ki bo glede na posledice sprejemljivejša za vse vpletene. To bo torej naša svoboda izbire.

Če za svoje izhodišče vzamemo prvo predpostavko, potem ni nikakršnega dvoma o tem, kako bomo živeli. In sicer v tem primeru nam logično sklepanje narekuje, da postanemo popoln sebičnež

74

12. Spoznaj se, raz-umi se, da ne boš več svoj največji sovražnik

Pri svojih osemnajstih letih sem začel natančno spoznavati načine, po katerih ljudje delujemo. S tem mislim na delovanje človekovih miselnih in čustvenih procesov, vzorcev, navad in čustvenih reakcij. Predvsem sem se naučil opazovati samega sebe in spoznal, da imamo vsi ljudje na umskem, torej miselno-čustvenem področju, popolnoma enake težave. Vsi bolj ali manj dopuščamo, da nas vodijo čustva, s čimer se posledično obnašamo nerazumno, predvsem pa sebično. Ko smo čustveni, ne upoštevamo škodljivih posledic, ki jih s čustvenim obnašanjem povzročamo, tako sebi kot drugim.

Spoznal sem, da v čustvenem stanju svet vedno dojemamo zamegljeno, popačeno. Nanj gledamo skozi čustveni filter, ki ga projiciramo navzven, na druge. Vidimo samo, kar hočemo videti, vse drugo pa zanemarimo in ignoriramo. Zato nedvomno drži, da je delovanje in reagiranje na podlagi čustev vedno sebično ravnanje. Ne glede na to, ali gre za pozitivna čustva, ki jih navadno radi doživljamo: veselje, ljubezen, moč, zmagoslavje, ponos, itd., ali negativne emocije, ki jih navadno nočemo doživljati: strah, jeza, sram, zavist, poraženost itd. Kadar si ustvarjamo čustva/emocije in se čustveno doživljamo, hote ali ne, nam ta vedno zelo zameglijo pogled na realno stanje, ki nas niti ne zanima več, ker nam je v čustvenem stanju naše trenutno počutje bolj pomembno od stvarnih dejstev in ravnanja, ki je najboljše za vso življenje.

Zaradi čustvenega ravnanja ustvarjamo družbene odnose, polne zlorab, trpljenja in vsemogočih trenj in

86

vsemu življenju. Pri tem si lahko najbolj učinkovito pomagamo s samoodkritim samoodpuščanjem, ki nam služi kot nekakšen protivirusni program, s katerim odstranjujemo neželene »viruse«: miselne, čustvene in vedenjske vzorce, s katerimi ustvarjamo in dopuščamo zlorabe življenja.

V ignoranci in neodkritosti do samega sebe si torej dopuščamo, da si ustvarjamo in tudi od drugih ljudi prevzemamo nepodporne miselno-čustvene in vedenjske vzorce. Tako napol avtomatično delujemo skozi svoj miselno-čustveni sistem – ego, ki ni skladen s stvarnostjo in uravnovešenim soustvarjanjem v korist vsega življenja. S tem povzročamo nepotrebne konflikte in zlorabe. V najboljšem primeru si zgolj ustvarimo kratkoročno korist, ki navidezno povzdigne naš ego ali ego naše skupine nad druge. Dokler nas ne doletijo neprijetne posledice.

Zakaj bi še naprej živeli zblojeni v egoizmu, neodkriti do sebe, in si s tem povzročali mučne posledice?

Primer razlike med zdravorazumskim in egopatičnim, umobolnim ravnanjem: Prišli smo v kuhinjo in v trenutku nepozornosti z roko zbili kozarec, da se je razletel po tleh.

Zdravorazumsko ravnanje: Dele in vsebino kozarca preprosto počistimo za seboj in nadaljujemo z aktivnostmi.

Egopatsko ravnanje: Začnemo razmišljati o tem, kako smo nerodni, kako bomo zopet morali čistiti in pospravljati, kako po nepotrebnem zapravljamo čas in denar ter si ob tem ustvarimo še občutke jeze, manjvrednosti in nesposobnosti. Jezno začnemo

112

Nato izberemo ravnanje, ki je v tistem trenutku podporno za nas in vso življenje. Za tem počasi izdihnemo in znova štejemo do štiri. Po tem spet držimo dih štiri sekunde in se zavedamo svojega fizičnega telesa. Nato postopek ponavljamo. Če na kratko povzamemo:

1. Vdihujemo in počasi štejemo do štiri. Osredinjeni smo na vdihovanje, fizično telo in okolico.

2. Zadržimo dih za štiri sekunde, pri čemer preverimo, ali smo v umu dopustili kakšno nepotrebno miselno-čustveno reakcijo. To lahko ustavimo z izgovarjanjem samoodpuščanja in izvajanjem moči usmerjanja svojih misli.

3. Izdihujemo in počasi štejemo do štiri. Osredinjeni smo na izdihovanje, fizično telo in okolico.

4. Zadržimo izdih za štiri sekunde in preverimo, ali je bila naša samo-korekcija učinkovita. Če še imamo kakšno miselno-čustveno reakcijo in če nam čustveno-emocionalnega naboja še ni uspelo popolnoma sprostiti tako, da se zavedamo le svojega fizičnega telesa, potem vajo ponovimo. Drugače pa sproščeno nadaljujemo z zavednim dihanjem in hkratnim samousmerjanjem v fizični stvarnosti pri opravljanju zadanih opravil.

To vajo lahko začnemo izvajati na primer vsak večer, ko umirjeno ležimo v postelji. Nato pa jo stopnjujemo in čedalje večkrat ponavljamo čez dan, dokler se na koncu ne zavedamo svojega dihanja in moči samousmerjanja čez ves dan. Seveda je za to potrebna vaja, da nov podporen vzorec ravnanja ponotranjimo do te mere, da nam pri tem ni več treba šteti. S tem lahko svojo

121

14.3. Kaj je naravni zakon enosti in enakovrednosti?

Enost predstavlja dejstvo, da smo vsi vedno neločljivi del iste stvarnosti, ne glede na to, kje smo in kaj počnemo. Naša dejanja imajo vedno posledice, koristne ali škodljive za življenje, ki ne vplivajo le na nas, temveč tudi na vse ostale v naši skupni stvarnosti. Nikoli torej ne stojimo kot samostojen del izven sveta, ker smo vedno z njim neločljivo povezani. V vseh pogledih smo enostni s stvarnostjo in vsako naše dejanje se v njej odraža in ima posledice, ki se vračajo nazaj k nam, ne glede na to, v kaj verjamemo in po katerih načelih delujemo.

Enakovrednost predstavlja dejstvo, ki izhaja iz spoznanja posledic enosti in življenja kot izvora vsega stvarstva. Enakovrednost je dejstvo, da je edino ravnanje in stanje, ki je najboljše za vso življenje in tako za vsakega posameznika, to, da vsak del stvarnosti upoštevamo in obravnavamo enakovredno. A ne nujno enako! Vsak navidezno ločen del stvarnosti je v enaki meri neločljivo povezan s celotno stvarnostjo kot katerikoli drug del nje. Tako je vsaka žival, rastlina, kamen, atom itd., ne glede na svoj videz in velikost, enakovredno pomemben neločljivi del naše stvarnosti. Vse, kar obstaja, je enakovredno in ima enakovredno »pravico« do dostojnega obstoja. Izraz »pravica« tu ni najbolj ustrezen, saj nam pravico nekdo podeli. Življenju in stvarnosti kot izrazu življenja pa pravice do lastnega enakovrednega obstoja ne more nihče podeliti, ker je vso življenje že po svoji naravi prvinsko in zato enakovredno, ker vse izhaja iz življenja.

125

Kdor se slepi in skuša izogniti svojemu deležu soodgovornosti za preprečevanje vseh zlorab in korupcij življenja, bo še zelo presenečen nad svojo ignorantsko naivnostjo.

14.5. Kaj je samousmerjanje?

Samousmerjamo se takrat, ko se v vsakem dihu usmerjamo skladno z načeli, ki so najboljša za vso življenje, ne da bi za to potrebovali kakršnokoli motivacijo v obliki stimulacij, kot so čustva in emocije. Kadar se npr. ravnamo na podlagi strahu, pohlepa ali kakršnihkoli miselno-čustvenih reakcij na okolje, takrat nismo samousmerjeni, ker dovoljujemo, da nas vodijo stimulacije. Če teh stimulacij ni, ne storimo ničesar oziroma aktivnosti ne izvajamo več, ker pač ni več določenih stimulacij, ki so nas k temu motivirale. Tak način delovanja je enak delovanju strojev ali računalnikov, ki se premaknejo v določen položaj le takrat, ko za to dobijo ustrezno stimulacijo/motivacijo v obliki vhodnih podatkov/ukazov. Brez ukaza stroji ne naredijo ničesar. Podobno večina ljudi svoje vedenje podreja stimulacijam in motivacijam v obliki čustev/emocij ali zunanjih dogodkov. Zato večina ljudi ne deluje kot samousmerjeno živo bitje, temveč kot kompleksen stroj, ki ga je možno programirati (npr. skozi TV programiranje) in manipulirati. Samousmerjanje ni samoumevno, moramo se ga naučiti z vajo in s prenehanjem podrejanja lastnemu egu. Slednji nas, ko mu to dopustimo, skuša samodejno upravljati s proženjem avtomatiziranih umskih programov v obliki misli in posledičnih čustev/emocij. To vodi v zlorabe življenja in ni dopustno ali sprejemljivo.

127

15. Samoodkritost je bistvenega pomena

Preden lahko učinkovito začnemo uporabljati orodje samoodpuščanja za samokorekcijo in osvoboditev iz okovov matrice uma/ega, moramo razumeti pomembnost samoodkritosti. Če nismo samoodkriti, slepimo samega sebe pred stvarnostjo, ki nas obdaja. Bežimo pred dejstvi, ki se jih nočemo zavedati. Predvsem pred dejstvi o nas samih. Vsi se zavedamo, kaj razmišljamo, kaj počnemo in kdaj naše namere niso v skladu s tem, kar je najboljše za vso življenje. Najprej kratka definicija samoodkritosti:

Samoodkritost je prvinska sposobnost vsakega živega bitja, da se zaveda sebe, svoje okolice, svojega stanja in svojih misli, čustev/emocij, dejanj in namer v popolnosti in točno takšnih, kot so. Nič več in nič manj kot to. Torej, da se zavedamo dejstev brez dodatnih izmišljotin, predsodkov in obsojanj. Samoodkritost je naravna zmožnost živih bitij, da sebe, svoje misli, čustva/emocije, namere in dejanja nepristransko in brez obsojanja vidimo v sam izvor in bistvo. Z objektivnim in samoodkritim pogledom nase, na svoje misli, občutja, čustva/emocije in ravnanja si omogočimo in dovolimo priznati, v kakšnem miselno-čustvenem in stvarnem stanju se nahajamo. Pa tudi, kakšen je naš odnos do sebe in drugih. Tudi in še posebej v situacijah, ko se zavedamo nečesa, česar nas je sram ali strah, kar nam ni všeč ali česar ne bi hoteli videti, doživljati in si priznati, ker se ob tem ne počutimo prijetno.

Samoodkritost mora postati naše temeljno izhodišče in vodilo za obravnavanje samega sebe in odločanje o tem, kako se bomo ravnali, da s svojim razmišljanjem in ravnanjem ne bomo dopuščali nikakršnih zlorab in korupcij življenja.

188

21. Proces širjenja zavedanja

Slika 5: Zgradba ega

Celoten ego/um alimiselno-čustveni sistem, ki deluje kot upornik med nami kot živim bitjem in našim fizičnim telesom.

Jaz kot večno zavedanje oziroma živo bitje, razdvojeno v umskih polarnostih.

Moje živo fizično telo - moje vesolje. V človeškem telesu je več atomov, kot je zvezd v vidnem vesolju.

Zavedni ego/um.

Nezavedni ego/um.

Ego se kot parazit zažira v fizično telo in iz njega črpa energijo za proizvodnjo misli, čustev in emocij.

Podzavedni ego/um.

193

22. Ravni zavedanja

V svojem umu neprestano težimo h kategoriziranju in »predalčkanju« ljudi in stvari na podlagi svojih predsodkov in prepričanj. Nikar se ne primerjajmo z drugimi, ker je vsak človek svojevrsten rezultat vsemogočih preteklih razmer in odločitev, ki bi jih z veliko verjetnostjo tudi sami sprejeli, če bi bili na mestu koga drugega. Zato je vsakršno primerjanje z drugimi nekoristno, ker se s tem omejujemo. Primerjava pa je lahko koristna, kadar ocenjujemo svoje stanje napredka skozi čas. Sledi pojasnitev kategorizacije, s katero si lahko pomagamo oceniti svoje stanje zavedanja.

Bernard Poolman, ki sem ga imel priložnost osebno spoznati skupaj s Sunette, je na podlagi svojih izkušenj iz prehojenega procesa uporabe orodij za samopomoč opredelil ravni zavedanja, v katerih se ljudje lahko nahajamo. Raven našega zavedanja je odvisna od naše pripravljenosti za samoodkrito samousmerjanje. Ravni zavedanja je opredelil na naslednji način, od najbolj zblojene in omejene, do najbolj zavedne in podporne:

1. Samo-prevarant

2. Samo-izgubljenec

3. Samo-zaslepljenec

4. Samo-zblojenec

5. Samo-opravičevalec

6. Samo-zavednež

7. Samo-izpopolnjevalec