mit o zmagi levice - mirovni inštitut · slovenska drþava na internetu ... profesionalna...

��

��

��

@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@

��

ÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀ

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@@

��

ÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀÀ

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

Mit o zm

agi levice

The

Vic

tory

of t

he I

mag

inar

y Le

ft

THE VICTORY ofTHE IMAGINARY LEFT

The relationship of the media and politics inthe 2000 parliamentary elections in Slovenia

breda luthar

tonèi a. kuzmaniæ

sreèo dragoš

mitja velikonja

sandra b. hrvatin

lenart j. kuèiæ

MIT

O ZMAGI LEVICE

Mediji in politika med volitvami 2000 v Sloveniji

breda luthar

tonèi a. kuzmaniæ

sreèo dragoš

mitja velikonja

sandra b. hrvatin

lenart j. kuèiæ

doslej izšlo v zbirki mediawatch

marjeta doupona horvat,

jef verschueren, igor þ. þagar

Retorika begunske politike v Sloveniji

breda luthar

Politika teletabloidov

darren purcell

Slovenska drþava na internetu

tonèi a. kuzmaniæ

Bitja s pol strešice

karmen erjavec, sandra b. hrvatin,

barbara kelbl

Mi o Romih

matevþ krivic, simona zatler

Svoboda tiska in pravice posameznika

other titles in

the mediawatch series

marjeta doupona horvat,

jef verschueren, igor þ. þagar

The rhetoric of refugee policies in Slovenia

breda luthar

The Politics of Tele-tabloids

darren purcell

The Slovenian State on the Internet

tonèi a. kuzmaniæ

Hate-Speech in Slovenia

karmen erjavec, sandra b. hrvatin,

barbara kelbl

We About the Roma

matevþ krivic, simona zatler

Freedom of the Press and Personal Rights

mirovni inštitut

metelkova 6

si-1000 ljubljana

e: [email protected]

www.mirovni-institut.si

i zdajatel j : mirovni inštitut

zbirka: mediawatch

urednik: brankica petkoviæ

mit o zmagi levice

Mediji in politika med volitvami 2000 v Slovenijiavtorj i : breda luthar, tonèi a. kuzmaniæ,

sreèo dragoš, mitja velikonja,

sandra b. hrvatin, lenart j . kuèiæ

lektor : jaka þuraj

design: id studio

t ipograW ja : goudy & goudy sans, itc

organizacija tiska: boþnar & partner

© 2001 mirovni inštitut

Izid knjige je omogoèil Open Society Institute.

Zahvala podjetju CHS d.o.o.za brezplaèno uporabo raèunalnika Compaq Armada.

cip - Kataloþni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjiþnica, Ljubljana

342(497.4)“2000”

32.019.51:659.3(497.4)

659.3(497.4):324

MIT o zmagi levice : mediji in politika med volitvami 2000 v Sloveniji / Breda

Luthar ... [et al.]. - Ljubljana : Mirovni inštitut, 2001. - (Edicija Mediawatch)

Vsebuje tudi angl. prevod, tiskan v obratni smeri: The victory of imaginary left :

the relationship of the media and politics in the 2000 parliamentary elections in

Slovenia / [translation Olga Vukoviæ]

isbn 961-6403-01-x

1. Luthar, Breda 2. The victory of imaginary left

111405056

MIT O ZMAGI LEVICEMediji in politika med volitvami 2000 v Sloveniji

breda luthar, Fakulteta za druþbene vede,Oddelek za komunikologijo, Ljubljana (www.fdv.uni-lj.si)

tonèi a. kuzmaniæ, Mirovni inštitut, Ljubljana(www.mirovni-institut.si)

sreèo dragoš, Visoka šola za socialno delo, Ljubljana(www.vssd.uni-lj.si)

mitja velikonja, Fakulteta za druþbene vede,Oddelek za kulturologijo, Ljubljana (www.fdv.uni-lj.si)

sandra b. hrvatin, Fakulteta za druþbene vede,Oddelek za komunikologijo, Ljubljana (www.fdv.uni-lj.si)

lenart j. kuèiæ, svobodni novinar([email protected])

VSEBINA

povzetek 7

Breda Luthar

oslepljeni in ohromljeni od nevtralnosti 12

tri teorije o medijski zaroti 12

dejavniki medijske hegemonije 15

volilne teme: od avnoj-a do proraèunske

luknje 17

tisto, èesar ni bilo 18

fetišizacija objektivnosti 20

literatura 23

Tonèi Kuzmaniæ

ekstremnost centra 26

politika in ekstremno 28

center kot referenca in rojstno mesto

ekstremov 30

»posebna pot« (sonderweg) - ideologem

posebnosti 31

postpolitièno: desna levica

in leva desnica 34

volitve 2000 kot »zasuk v levo« oz.

»zmaga levice« 40

postpolitièni drnovšek kot personaliza-

cija mainstreama ali janšist 41

janšizem in postpolitièno

neoslovenstvo 45

»zmaga« neoslovenstva nad

nacionalizmom 46

literatura 48

Sreèo Dragoš

vera in volitve 54

kontekst: kulturni boj in klerikalizem 55

analiza problemskih podroèij 58

1. kuratska sluþba - brez javne ali

politiène razprave 59

2. šolstvo - brez zaostrovanja

o vprašanju verskih vsebin v šolah 60

3. mediji : najradikalnejše oèitke o me-

dijski blokadi izrekajo cerkveni in vlad-

ni predstavniki 63

4. vera in politika: škofovsko izjavo o

volilni dolþnosti pohvalijo vse politiène

stranke, èeprav volitve, ki so izraz dr-

þavljanske ali verske dolþnosti, niso

svobodne 69

sklep: klerikalistiène skušnjave

z elementi kulturnega boja 73

literatura 75

Mitja Velikonja

omledni nagovori s predvolilnih plakatov 78

prevladujejo znaèilnosti propagande v

politièno mirnih obdobjih 79

»umirjenost« propagandnih vsebin in

sloganov 79

podobnost motivov 81

pomanjkanje prepoznavnih politiènih

simbolov 84

personaliziranje strank 85

razcepljenosti politiènega prostora ni

videti v propagandnih vsebinah 87

literatura 90

Sandra B. Hrvatin, Lenart J. Kuèiæ

volilna kampanja 2000 na internetu 92

oblika nad vsebino 94

»kako bi glasovale plavolaske«? 100

glasovanje na spletu! sds bi volila zlsd 101

igrica lds 101

klepet s predsednikom 103

sklep: volitve 2000 - e-volitve? 105

literatura 107

7

Mit o zmagi levice

POVZETEK

V tej sedmi knjigi zbirke Media Watch objavljamo petesejev o volilni kampanji za parlamentarne volitve v Slo-veniji leta 2000. Avtorji esejev analizirajo teme, o katerihsmo menili, da odsevajo vlogo in pomen medijev v tej vo-lilni kampanji in posledièno tudi pri ustvarjanju politiè-nih in druþbenih razmer po volitvah.

breda luthar ugotavlja v eseju Ohromljeni in oslep-ljeni od nevtralnosti, da se veèina obravnav þurnalistiènegapokrivanja volitev ukvarja z odstopanji novinarjev od pro-fesionalnih novinarskih standardov, predvsem od standardaobjektivnega obravnavanja posameznih kandidatov ali po-litiènih strank. Sami profesionalni standardi niso postavlje-ni pod vprašaj. Fetišizacija objektivnosti je še vedno osred-nja znaèilnost novinarske samopodobe. Dokazuje, da ravnoprofesionalna mitologija o novinarski objektivnosti vplivana »pristranost« volitev in na odvisnost medijev od politiè-ne konstrukcije »problemov«. To je mogoèe ravno zaradipredpostavke, ki je v osnovi mita o objektivnosti in se glasi,da je mogoèe zgodbe pripovedovati nepristransko, nevtralno,torej iz nikogaršnjega stališèa, tako, da resnico išèemo nekjemed dvema (tremi, petimi) nasprotujoèimi si izjavami.

Ker je bilo tokrat za politiko bolj pomembno nadzoro-vati, o èem ljudje mislijo, kakor pa vplivati na to, kakomislijo, je Breda Luthar analizirala predvolilna sooèenjana slovenski nacionalni televiziji in Pop TV zgolj glede naobravnavane teme in je pustila ob strani druge vidike po-mena (ikonograWjo, retoriène pogoje…). V eseju poskušapokazati, da je bila novinarska tematizacija realnosti sko-rajda popolnoma odvisna od politiène konstrukcije »prob-lemov« iz »zadev«. Ne gre samo za vprašanji, kaj so osred-nji druþbeni problemi in kdo jih je deWniral, ampak tudi zaprevzemanje jezika in konceptov, znotraj katerih so bilezadeve obravnavane.

tonèi a. kuzmaniæ ugotavlja v prispevku Ekstrem-nost centra, da je naèrtovana analiza politiènih ekstremovv volilni kampanji 2000 postala bistveno bolj zahtevna,ker se je ekstremnost premaknila ali prikrila in ni veè ne-posredno dostopna. Avtor je analiziral nekatere manj vid-ne toda bolj zakoreninjene ekstremnosti, ki utegnejo bitiusodne za prihodnost demokracije na Slovenskem. Ker niniè veè tako, kakor je vèasih bilo, so tudi nacionalizem,

8

Mit o zmagi levice

šovinizem, kulturni rasizem (ta je kljuèen za razumevanjerazmer v Sloveniji) in tudi ekstremizmi postali drugaèni,kakor so bili vèeraj. »Adaptirali« so se, »modernizirali«,kar »postmodernizirali« in/ali »postpolitizirali«.

Avtor ugotavlja, da se ves korpus slovenske politikenenehno premešèa proti desni in je sedaj bistveno bolj de-sno, kakor je bil kdaj v zadnjih desetih letih. Desnica, okateri govori, ni veè tradicionalno politièna in je ne greiskati zgolj med privrþenci Bajuka in Janše. Je bolj postmo-derna, vzvišena in arogantna, predvsem pa antipolitièna.Iskati jo je treba predvsem znotraj manageriziranih drnovš-kovcev, v pojavih, kakršna je mešanica rasistiènega in post-modernega pri Jelinèièu, in v tako antipolitiènem pojavu,kakršen je vstop Stranke mladih v parlament.

Kuzmaniæ ugotavlja, da je to, kar se v Sloveniji pona-vadi razume kot levo ali pa »zares levo« pravzaprav radi-kalno, fundamentalno, torej kleno in korenjaško. Trdi, dane samo da fundamentalizem stopa na mesto levega, paèpa levega skorajda sploh ni. Vsako anticerkveno in anti-katoliško stališèe je tukaj þe apriorno izenaèeno z levico.Medijsko razumevanje t. i. volilnega »zasuka v levo« jepravzaprav neinterpretacija in radikalno vrednostno cen-tristièna ocena, ki ima predvsem nalogo zastraševanja. Toni nikakršna »objektivna ocena dogodkov«, ampak anti-politièna drþa, trdi Kuzmaniæ.

V tem okolju ne boste našli zvrsti obièajne interpreta-cije, ki bi bobu rekla bob in izrekla radikalno preprostostvar: tako kakor Albanci, Srbi in Poljaki tudi Slovenci nadani stopnji nerazvitosti demokracije nimajo (veè) nika-kršne druge religije razen slovenstva samega.

Èe hoèemo zares misliti to, kar se dogaja v postsociali-stièni Sloveniji, še posebno to, kar se je zgodilo na voli-tvah 2000, potem je treba reèi, da je ravno na teh volitvahv Sonderweg neokonservativnem neoslovenstvu ujetih ne-razlikah (ne pa v razlikah!) in nerazlikovanjih zmagala dr-novškov(sk)a pot. Prišli smo v situacijo, v kateri utegnebiti janšizem udejanjen na »mehak« (Drnovškov) naèin,kar pomeni vse prej kot to, da janšizem ne utegne zmagati.

Kuzmaniæ ugotavlja, da »pravi« problem, s katerim ima-mo opraviti, ni tisti, ki je doma na levici, ali tisti, ki jedoma na desnici. Volitve 2000 je treba obravnavati kot ne-kakšen »obraèun z nacionalizmom«, toda to ni bilo storjenos pozicij »uhajanja« nacionalizmu kot takemu in tudi ne spozicij iskanja »drugih« (denimo politiènih) iztoènic razvo-ja. Nacionalizem je premagan, vendar s pozicij in v imenu

9

Povzetek

novega nacionalizma, v imenu postpolitiènega neoslovens-tva, ki ga reprezentira eldeesovski postpolitièni mainstream.

sreèo dragoš analizira v prispevku Vera in volitvenavzoènost Rimskokatoliške cerkve v osrednjih slovenskihmedijih v èasu kampanje za parlamentarne volitve leta2000. Pokazalo se je, da so bile medijsko zelo izraþene (takopo zaslugi cerkvenih akterjev kot nekaterih politiènihstrank) naslednje teme: razmerje med vero in politiko, vpra-šanje verske oskrbe v vojski, vprašanje javnega šolstva inodnos Cerkve do tiskanih in elektronskih medijev. V skle-pu tega prispevka avtor povzema opozorila o nadaljnji cerk-veni strategiji, o ravnanju politiènih strank in o politiènikulturi pri nas. Prav na teh podroèjih je predvolilno ob-dobje kulminiralo trende, ki so z razlièno intenzivnostjoprisotni þe od drþavne osamosvojitve pred desetimi leti.Tudi sicer sta v celotnem dvajsetem stoletju pomembnokreirala politièno dinamiko slovenskega prostora kulturniboj in cerkveno odzivanje nanj (klerikalizem). V èasu vo-litev 2000 pa smo lahko opazili pri ravnanju posameznihpolitiènih strank in v cerkveni strategiji pomembne premi-ke v smeri prepletanja vere s politiko. Takšen trend – èe sebo nadaljeval – bo imel negativne posledice tako za politiè-no kulturo kot za kršèansko vero na Slovenskem.

mitja velikonja obravnava v prispevku Omledni na-govori z volilnih plakatov vizualno govorico predvolilnih pla-katov – še vedno pomembnih medijev politiène propagande– za zadnje parlamentarne volitve v Sloveniji: njihovo mo-tiviko, kompozicijo, slogane in simboliko. Zanimata ga takonjihova estetska razseþnost kot tudi politièno-propagandi-stièna sporoèilnost. Kot temeljne znaèilnosti obravnava-nih predvolilnih plakatov prepoznava »umirjenost« pro-pagandnih vsebin in sloganov (kar ustreza relativno mirnipolitièni situaciji na Slovenskem), podobnost motivov (innjihovo precejšnjo neizrazitost), pomanjkanje prepoznav-nih politiènih simbolov (le redki so stari veè kot deset let)in prevlado portretov strankarskih veljakov na njih (torejpojav »personaliziranja« strank). Sklepne ugotovitve so tri:prviè, da je bilo med plakati politiènih strank precej veèpodobnosti kot razlik – namesto, da bi poudarjali, proWli-rali razlike med njimi, jih brišejo; drugiè, da so bili plakatitudi po videzu izredno monotoni, dolgoèasni, neinovativ-ni – torej medli; in tretjiè, da je ostalo neizkorišèenih pre-cej estetskih in propagandistiènih moþnosti (avtor nekate-

10

Povzetek

re med njimi tudi naniza), ki so sicer obièajne pri obliko-vanju politiènih plakatov.

sandra b. hrvatin in lenart j. kuèiæ poskuša-ta v prispevku Volilna kampanja 2000 na internetu odgovo-riti na vprašanje, ali je bila kampanja na internetu pomem-bni del predvolilne kampanje za drþavnozborske volitve2000 v Sloveniji.

Ugotavljata, da je veèina strankarskih spletnih straniv tej volilni kampanji ponujala samo propagandno gradi-vo, prirejeno za drug medij. Veèina strank je spletne straniuporabila za samopredstavljanje, kot dopolnilo svoje vizit-ke in kot formalno nujnost. Oèitno je bilo pomanjkanjevsakršne spletne strategije.

V analizah predvolilnih anket na spletnih stranehstrank sls+skd in sds avtorja ugotavljata, da so na njihaktivno sodelovali predvsem simpatizerji strank, da je oèit-no, da v Sloveniji še ni »spletnih volivcev« in da je imel vtej volilni kampanji internet zanemarljiv pomen celo zanegativno propagando.

Avtorja analizirata tudi udeleþbo predsednika lds dr.Janeza Drnovška na strankini spletni klepetalnici med pred-volilno kampanjo. Ugotavljata, da je šlo za skoraj nepo-sredni dostop do predsednika, vendar pa je velik del raz-prave potekal mimo politika oz. volivci za predsednika nisoimeli vprašanj.

Hrvatin in Kuèiæ sklepata, da je spletni del volilne 2000

v Sloveniji verjetno le evolucijski korak do stopnje, ko boto glavni kanal za sporoèanje veèine podatkov in ko se bodovsebine sporoèil prilagodile novemu mediju.

Breda Luthar

12

Mit o zmagi levice

OSLEPLJENI IN OHROMLJENIOD NEVTRALNOSTI

Esej je nastal na podlagi opazovanja televizijskih pred-volilnih debat na Televiziji Slovenija in Pop TV septembrain oktobra 2000, v èasu kampanje za parlamentarne voli-tve v Sloveniji. Ni kritika problematiènih odstopanj novi-narjev od kanoniziranih profesionalnih standardov, tem-veè problematizacija samih þurnalistiènih standardov inprofesionalne mitologije. Zlasti me v tem tekstu zanimavsenavzoèi novinarski standard objektivnosti. Mit o ob-jektivnem novinarstvu implicitno pravi, da je mogoèe zgod-be pripovedovati z nikogaršnjega (torej nevtralnega) sta-lišèa. Ta bizarna empiricistièna poenostavitev druþbenegain simbolnega prostora v resnici pomeni, da je resnico mo-goèe najti le nekje vmes med dvema subjektivnima izjava-ma (ali tremi, petimi šestimi konXiktnimi stranmi).

Tokrat bomo pustili ob strani celo vrsto diskurzivnih vi-dikov, ki so doloèali pomen predvolilne televizijske debate– od ikonograWje do retoriènih pogojev –, in govorili o te-mah, o katerih je tam tekla beseda. Razlikovanje med vpra-šanjem, kako mislimo o neèem, in vprašanjem, o èem splohmislimo, je tako ali tako neproduktivno za razmišljanje ovlogi medijev v predvolilni kampanji. Èe gledamo samo sstališèa zadev, o katerih se je tam govorilo, je bil pomen tegapredvolilnega þanra in diskurza rezultat tako mreþe tem,ki so bile potlaèene in izkljuèene, kot tudi tem, o katerihso govorili. Moè narediti problem iz »stvari« je bil eden naj-pomembnješih uèinkov medijev na te volitve. Ravno þur-nalistièni ideal in mit o objektivnosti pa je omogoèil politi-ki, da je skorajda v celoti kolonizirala javno debato tako,da je iz »zadev« ustvarila »nacionalne probleme«.

tri teorije o medijski zaroti

Preden se lotim odgovarjanja na vprašanje, kako in za-kaj þurnalistièna objektivnost omogoèa politiki koloniza-cijo javnega prostora, se moram glede na svoj namen nazaèetku vprašati, kako se v slovenskem publicistiènem di-skurzu govori o odnosu med mediji in politiko? To je na-mreè bistveno vprašanje, saj ta govorica sooblikuje samo-predstavo þurnalizma. Hkrati oblikuje predstavo politike oþurnalizmu in tako naravo interakcije med tema dvema»podsistemoma«. Vse raznovrstne publicistiène konceptua-lizacije tega odnosa pri nas v zadnjem èasu bi lahko uvrstili

13

Oslepljeni in ohromljeni od nevtralnosti

v vsaj tri razliène »teorije zarote«: zarote kapitala, zarotestarih elit in zarote ideološkega aparata drþave.

· dobri fantje proti kapitalu: Prva oblika teorije za-rote je hard core politièno ekonomski pogled. Ta meni, daneodvisnost od kapitala in politike, od oblastnika in last-nika pomeni tudi neodvisne novinarje.

· slabi fantje proti slovenski pomladi: Politiènainaèica zgornjega pogleda. Kritizira domnevno politiènoneobjektivnost novinarjev in urednikov, ki kot del staregasistema in kontinuitete elit ostajajo na kljuènih poloþajih.Opraviti da imamo z »indoktrinacijo, ki je znaèilna za to-talitarne sisteme«, kritiko vseh manjšinskih politiènihmnenj in medijsko oligarhijo.

· ideološki aparat proti vsem: Zelo splošna teza, osamih medijih pove zelo malo, èeprav o njih dosti govori.Nanje na splošno gleda kot na ideološki aparat drþave alipa »drþave kapitala«.

Gotovo je politièno-ekonomski pogled na okolišèineþurnalistiène produkcije kljuèen, toda v svoji zgornji izpe-ljavi kaþe na veliko poenostavljanje. Ideologija je po tejtezi neposredni avtomatski uèinek kapitalskega oziroma po-litiènega interesa. Koncept ideološkega uèinka se sicer splohne tematizira, vendar je ideologija implicitno razumljenakot popaèena resnica. Po tej tezi so novinarji dobri fantje,ki jih tlaèi in jih ovira v iskanju resnice bodisi oblastnikbodisi lastnik. Hkrati pa se, vsaj v eni od verzij politièno-ekonomske teorije vpliva mnoþiènih medijev v Sloveniji,tako konstruira tudi posebni status novinarjev v druþbi –status tistih, ki imajo dostop do resnice.

Druga, politièna teza ideologijo prav tako razume kotpopaèeno resnico, razloge za izkrivljanje realnosti pa pripi-suje politiènim interesom – politièni/strankarski oprede-ljenosti novinarjev in urednikov. To tezo zagovarjajo pred-stavniki desnice, ki o sebi govorijo kot o zastopnikih civil-ne druþbe. Pristranskim medijem in dolgotrajni medijskikampanji proti Bajukovi vladi je treba po njihovem mne-nju v glavnem pripisati krivdo za poraz desnice na volit-vah. Tako desna kot leva inaèica politièno-ekonomske teo-rije govori o koncentraciji lastništva, ki uèinkuje tako, damediji sluþijo interesom svojih lastnikov (pri tem desnainaèica poudarja vlogo »retencijskih elit«, ki da obvladu-jejo medije). Nekateri so govorili celo o nujnosti »revolu-cionarnega zavzetja« glavnih slovenskih medijev oz. so po-

14

Mit o zmagi levice

goj za demokratizacijo javne govorice videli v »neodvisnih«medijih, ki jih nadzorujejo sami.

Prvi problem te teze je, da pomeni poskus koloniziranjakoncepta civilne druþbe. Sporoèa namreè, da je civilnadruþba vedno samo njihova, vsi drugi glasovi so le artikula-cija »vladajoèe strukture«, »manjšinsko mnenje« pa je mne-nje politiènih strank, ki so izgubile volitve. Medijska margi-nalizacija in izkljuèitev cele vrste drugih glasov iz javne sfe-re zagovornikov te teze ne zanima. Druga napaka tega po-gleda je sam koncept namere in interesne pristranosti. Ta jebehavioristièno razumljena kot zasebno mentalno stanjepisca, novinarja, ne pa kot uèinek umešèenosti pisca novi-narja znotraj institucionaliziranih diskurzivnih sistemov.Zagovorniki teze »slabi fantje proti slovenski pomladi« za-nemarjajo, da komunikacija teèe v kontekstu odnosov, kiobstajajo neodvisno od vsakega posameznega interesa. Ideo-logija namreè ni samo v novinarjevi glavi, ampak v sistemihdiskurza, znotraj katerega so novinarji (in vsi drugi, tudi za-govorniki teh tez) umešèeni.

Desnica, ki ima prav, ko pravi, da so »ji bili mediji predin med volitvami nenaklonjeni« tega ne uvidi, zato si tonenaklonjenost napaèno razlaga. Na drugi strani pa je od-govor novinarjev in politiènih komentatorjev na ta oèitekponavadi naivno empiricistièen. Novinarji namreè najpo-gosteje trdijo, da so mediji le neopredeljeno zapisovali, kajse dogaja v realnosti. Po njihovem mnenju je bilo trebasamo registrirati neštete politiène napake desne vlade –dejstva torej – in zgodba se je pisala sama. Ali, toèneje,zgodbo so pisala dejstva. Tako kakor pravi tradicionalnopojmovanje objektivnosti: najprej zbiramo dejstva, potempa – in le potem – napišemo zgodbo oz. proizvedemo inter-pretacijo na podlagi dejstev. Tak pogled je problematièen,ker predpostavlja, da sta vedenje in interes popolnoma lo-èena, ne pa neloèljivo povezana, dejstva in zgodbe pa med-sebojno konstitutivne. To pomeni, da tipi diskurza nare-kujejo obliko podatkov, ki jih išèemo. Poglobljena anali-za zato ne more spraševati o strankarski opredeljenosti novi-narjev in »medijski oligarhiji« temveè mora: a) problemati-zirati novinarski mit o subjektivitete izpraznjenem in nev-tralnem registriranju dejstev in b) ugotavljati, da v druþbi,kjer mediji niso nekaj zunaj nje, ampak predvsem tudi po-sebna artikulacija popularnih mitologij (takih mitologij,kakršen je šovinizem ali rasizem, pa tudi takih, kakršen jeanticerkveni sentiment), ni konsenza za njeno politiko. Vtem konkretnem primeru imamo tako opraviti s fenome-

15


nom »desna politika napaèno presodi nacionalni konsenz«,ne pa s fenomenom »medijska oligarhija proti manjšinskimpolitiènim mnenjem«, saj so – kot reèeno – tudi mediji arti-kulacija popularnega konsenza. Tako kot vsi drugi tudi þur-nalizem, ko gre za konsenzualne stvari, uporablja simbolnoorodje, ki konstituira dominantno ideologijo.

»Ideološki aparat drþave proti vsem« je povzetek tretjeteze, ki temelji na implicirani predpostavki, da ideologijani le popaèenje resnice ali avtomatski uèinek kapitalskeprodukcije, temveè mreþa podob, simbolov, praks in kon-ceptov, ki delujejo na podlagi interpelacije. Þal zagovorni-ki te teze v Sloveniji medije najpogosteje obravnavajo kotpreprosto artikulacijo vladajoèe ideologije. Vèasih je po-enostavitev še veèja in vladajoèo ideologijo personalizirakar v vladajoèi stranki. Problem s to tezo je, da ne dajeprav nobenega namiga o konkretnem delovanju ideologijeskozi medije in nobenega argumenta za svojo veljavnost.Prav nasprotno, takšna razlaga zgolj reproducira svojo mo-ralno superiornost z dramatiènim retoriènim argumentom.

Mediji nastopajo kot neposredna artikulacija kapital-skih interesov ali interesov vladajoèe ideologije – in takodobijo podobno vlogo kakor v politièno-ekonomski razla-gi in desni teoriji zarote. Politièno spada ta teza v kategori-jo dramatiènega levo populistiènega manihejskega boja»dobrega proti zlu«, kritike, ki »lovi somišljenike levo odlevice«, kakor bi rekli politièni komentatorji, v svojih skle-pih pa je nenavadno podobna desnim tezam o vladavinistarih elit in zaroti vladajoèe stranke.

dejavniki medijske hegemonije

Vse tri teze imajo v svojih izpeljavah implicitno ali eks-plicitno dve predpostavki. Prviè, da je vir gospostva vednomogoèe personalizirati oz. locirati v konkretni politièni aliekonomski skupini. Ali, kot bi dejal Laclau, tako pojmova-nje moèi v javnem diskurzu o medijih se ne more otrestisuverena. Ne more si predstavljati, da moè lahko deluje brezsubjekta. Da sega v mreþe vseh odnosov, praks, rutin in vnajbolj vsakdanje govorice. Vsaj za prvi dve tezi velja, da ideo-logijo in moè razumeta samo v oþjem smislu, samo v njenihoèitnih, drþavnopolitiènih manifestacijah. Tako zoþenje poj-movanja politiènega je samo po sebi ideološko dejanje.

Druga skupna predpostavka vseh treh tez o medijskizaroti pa pravi, da so kulturni produkti neposredna artiku-lacija sistema lastništva (kapitalskega gospostva) ali poli-

16

Mit o zmagi levice

tiènega gospostva. Konkretne analize pa te neposredne zve-ze nikoli ne morejo potrditi. O delovanju medijev ne mo-remo razmišljati samo kot o boju politiènih interesov. Ana-liza medijske hegemonije mora vkljuèevati tudi zaplete-no mreþo reprodukcije popularnih mitologij in cele vrstesedimentiranih institucionaliziranih diskurzivnih siste-mov, novinarske avtopercepcije in profesionalne ideolo-gije. Na »globoko ideološko strukturo« slovenskega novi-narstva ni dovolj gledati samo skozi a) vpletene interese(politiène in ekonomske), temveè je potrebno nanjogledati kot na artikulacijo odnosa med vsaj še dvema vidi-koma, vpletenima v þurnalistièno produkcijo, in sicer medb) popularno ideologijo/mitologijo, in c) novinarsko pro-fesionalno samopredstavo in mitologijo (katere del je tudimit o objektivnosti).

Volilna sooèenja na obeh televizijah (TV Slovenija inPop TV) si bomo pogledali skozi zadnji vidik, t. j. na pod-lagi profesionalnega mita o objektivnosti. Podobno kot nadruge znaèilnosti novinarske samopredstave, ki so prišledo izraza v predvolilnih sooèenjih, bomo tudi ta mit obrav-navali s stališèa fetišizacije objektivizma v novinarski sa-mopredstavi. Prav profesionalni mit o objektivnosti na-mreè omogoèa, da politika in njene organizirane in bolj alimanj profesionalne ekipe za odnose z javnostmi za medijein namesto medijev iz »stvari« konstruirajo »nacionalneprobleme«. Kot volivci nimamo dostopa do politiène »real-nosti«, zato je lahko naša percepcija politike in politikovutemeljena le na medijskih temah, javno þivljenje pa jeuèinek javnih transkriptov, tudi medijskega.

Tokrat predvolilna kampanja ni imela kakšnega poseb-no velikega uèinka na volilne rezultate oz. ni bistveno vpli-vala na to, kako so o »nacionalnih problemih« razmišlja-li volivci, temveè so mediji vplivali predvsem na to, o èemso volivci sploh lahko razmišljali. Ali, reèeno drugaèe,mediji so doloèali, katere stvari so dobile druþbeni pomenin status nacionalnih problemov. Edini naèin, da nadzo-rujemo, kako ljudje mislijo, je ravno to, da nadzoruje-mo, o èem sploh mislijo.1

1 Glej Entman, v Brian McNair, str. 50.

17


volilne teme: od avnoj-a

do proraèunske luknje

Šele zaradi þurnalistiène tematizacije dobijo stvari in-terpretativni okvir in status »druþbenega problema«, s ka-terim sploh lahko ustvarjamo smisel glede skupnosti, druþ-be in politike. Tako se je pred volitvami, med njimi in ponjih glavni politièni boj vedno vnemal okoli vprašanja, kdobo definiral, kaj so »pereèi druþbeni problemi«, torej »…tematike, ki so trenutno bodisi pri nas zelo pereèe, odmevneali pa za vsakdanje þivljenje ljudi zelo pomembne«. (U. Li-pušèek v napovedi predvolilnih sooèenj na TV SLO). Negre samo za konstruiranje medijskih tem in »nacionalnihproblemov« iz tem, temveè tudi za prevzemanje jezika, poj-mov, pojmovnih verig in konceptualnega okvira, znotrajkaterega tema postane druþbena tema (tipièni primer sokoncepti »pomladne stranke«, »slovenska pomlad«, »zave-zani vrednotam slovenske pomladi«, »Sveti oèe«). S tem paso mediji v sooèenjih prevzemali tudi konceptualni okvirrazmišljanja o realnosti in doloèali »središène toèke« diskurza,ki privilegira ene poglede pred drugimi.

Moja prva teza je, da so politika in interesne skupine vmedijih in z mediji þe dolgo pred volitvami konstituirale»svoje zadeve« kot »skupne druþbene probleme«. Þurnali-stièna tematizacija je bila podloþna politièni produkcijiproblemov. Novinarji, zaslepljeni od mitologije objektiv-nosti, nevtralnosti in realizma, so zapisovali, kaj se doga-ja v realnosti (tiskovne konference, strankarsko sprodu-cirani psevdodogodki in škandali…) in iz psevdorealno-sti oblikovali medijske teme, iz njih pa »nacionalne prob-leme«. O teh »problemih« se zdi, kakor da so inherentnoali naravno del realnosti, ne pa ideoloških protokolov re-prezentiranja realnosti. Z drugimi besedami, zdi se, kakorda drugaèna medijska agenda sploh ni mogoèa, saj je agen-da posnetek dogajanja v realnosti.

Moja druga teza je, da so bile teme zato omejene nakonsenzualne teme o vladni politiki in se niso lotevale sub-politike, to je druþbenih tem, ki spodbijajo konsenzual-ne vrednote »skupnosti«.

O èem smo torej sploh lahko mislili med volitvami? Vpredvolilnih sooèenjih so kandidate spraševali o proraèun-ski luknji (zmanjšati jo je treba), deleþu sredstev za zna-nost in tehnologijo (poveèati ga je potrebno), vkljuèitvi vEvropsko unijo (vkljuèiti se je potrebno, vendar hkrati od-loèno zagovarjati svoje interese) ali vzpostavitvi odnosov z

18

Mit o zmagi levice

Jugoslavijo (seveda, previdnost ni odveè) itd. Obstajal jesplošni konsenz glede »velikih nacionalnih problemov«.KonXikt se je vnemal le okrog tega, komu pripisati krivdooziroma zaslugo za posamezni problem. Ker so se vse poli-tiène opcije strinjale, da je potrebno zapolniti proraèunskiprimanjkljaj, se je konXikt lahko vnemal okoli vprašanja,èigava Wnanèna politika ga je povzroèila. Vse politiènestranke (z izjemo cirkuških strank, npr. sns) so se strinjaleo neizbeþnosti vkljuèevanja v Evropsko unijo. Spori so selahko vnemali le okoli prisvajanja krivde ali zaslug za re-zultate procesa prilagajanja Evropski uniji. Medijsko deW-nirani »problemi« (od proraèunske luknje, zunanjega dol-ga, volilnega sistema do plaè sodnikov ali stavke zdravni-kov) so igrali vlogo standardov, po katerih smo lahko preso-jali politiène opcije ali vsaj videz kompetence kandidatovza reševanje tako deWniranih »nacionalnih problemov«. Za-deve, ki so postale »druþbeni problemi« so med volilno kam-panjo postale kriterij, po katerem si sploh lahko ustvarja-mo mnenje (ali, bolje, vtis) o politiènih kandidatih.

V predvolilnih sooèenjih, tako kot tudi sicer, so novi-narji reproducirali politièno agendo in tako rekoè v celotispraševali po tematiki »… ki je in še vznemirja slovenskepolitike« (uvod v volilno sooèenje TV SLO, 4.10). Tudièe je bila stvar poimenovana in konstituirana kot »druþbe-ni problem« dolgo pred volitvami (npr. veèinski volilnisistem), je s tem postala sestavni del javnega þivljenja. Tak»problem«, ki sicer spreminja svoj poloþaj na hierarhiji me-dijskih tem, postane marginalen, vendar ga je mogoèe ved-no znova pritegniti na dan in konstituirati kot vrhovni pred-volilni kriterij. Volivci gledalci so bili torej obsojeni, dapolitike presojajo po standardih, ki so jih politiki posta-vili sami zase. Politika si je poimenovala in deWnirala po-litiène probleme in postavila kriterije, o èem je sploh legi-timno razpravljati v javnem diskurzu.

tisto, èesar ni bilo

Zlasti je pomembno poudariti, da o odnosu med medijiin politiko v predvolilni kampanji in o naravi javnega di-skurza nasploh ne moremo govoriti le na podlagi tega, oèemer se je razpravljalo in do katerih tem so politiki zavze-mali stališèe. Pomen sooèenj je rezultat mreþe tem, ki sobile potlaèene in izkljuèene, in tem, o katerih so tamgovorili. O medijih in njihovi vlogi v volitvah moramotorej soditi po tem, kar ni bilo izbrano kot problem, kar je

19


bilo diskurzivno potlaèeno in ni moglo postati standardpresojanja politik, ne pa le na podlagi problemov, o kate-rih je tekla razprava.

V našem primeru so bile to druþbene teme, ki zade-vajo sub-politiko in testiranje veljavnih dominantnihdruþbenih norm. Gre za teme, ki jih uvršèamo med takoimenovane »slovnice oblik þivljenja« ali, z drugimi bese-dami, teme, ki zadevajo konXikt o »sredstvih identitetne-ga obstoja«: kulturne preference, odnos do tujcev »juþnja-kov« in prebeþnikov, do vseh drugih »neavtentiènih« manj-šin, do þensk, homoseksualcev in drugih marginaliziranih,od normativnega središèa odmaknjenih skupin.

Visokomoderni konXikti nastajajo o oblikah þivljenjakot udejanjenega svetovnega nazora. V tem smislu je npr.odrekanje gradbenega dovoljenja za gradnjo dþamije v Ljub-ljani prvovrsten politièni problem. Te druþbene teme nisobile del predvolilne politiène agende, èeprav se novi poli-tièni konXikti v druþbah, kjer se neenakosti gibljejo on-stran eksistenènega minimuma, vnemajo predvsem na po-droèju t. i. boja za deWnicije in zadevajo vprašanji, kdo bopoimenoval in definiral politiène probleme, in kakšna vr-sta zadev bo sploh imela legitimno mesto v javni agendidruþbenih problemov. Hkrati pa prav izkljuèevanje druþ-benega problema iz javnega diskurza konstituira druþbeniproblem kot politièni problem.

Na obeh televizijah (TV Slovenija in Pop TV) so o»druþbenih temah«, ki problematizirajo predpostavljeniskupnostni konsenz, govorili v dveh predvolilnih sooèe-njih. Na Televiziji Slovenija je vprašanje o »statusu homosek-sualne populacije v Sloveniji« postavila gledalka po inter-netu in je tako sluèajno zašlo na dnevni red sooèenja (so-oèenje dne 28.9). Na Pop TV je bilo tem temam posveèenoeno predvolilno sooèenje, ki je razkrilo, kje se danes zares bijeprikriti in potlaèeni boj v druþbi. Moški novinar v novinar-skem paru, þeljan drþavotvornih tem, je predvolilno oddajo o»avtentiènih« (sic!!!) manjšinah, þenskah in gayih konèal zobljubo: »Dragi gospodje (sic!!!), jutri bomo spet politièni!«Ne teden dni prej, ne teden dni potem nobena oddaja ni bilabolj politièna, èeprav so bile gotovo bolj politikantske.2

Novinarsko razumevanje politiènega je bilo torej ome-

2 Laclau na primer meni, da širši koncept politike »razume kot politiène vse vrsteodloèanja, ki zadevajo debate ali konXikte, kjer se spopadajo nasprotujoèi si intere-si ali vrednote«. Trenutek antagonizmov, ko postane popolnoma oèitna nerešljivanarava alternativ in njihovih rešitev preko odosov moèi, konstituira polje »poli-tiènega«. Druþbeno pa predstavljajo sedimentirane oblike »objektivitete«. Mejamed tem, kaj je druþbeno in kaj politièno, se stalno premika.

20

Mit o zmagi levice

jeno na procese odloèanja znotraj vladne sfere drþave inglede teh tem sta vladala skorajda popoln konsenz in klien-telistièna zlepljenost politike in þurnalizma. Tako razume-vanje politiènega je utemeljeno v predpostavki, da obstajaneproblematièen nacionalni subjekt, da vsi »mi« pripada-mo isti »kulturi«, istemu vrednostnemu sistemu, da ima-mo v osnovi vsi iste interese v druþbi in enak deleþ moèi,ki se po volitvah institucionalizira v parlamentu.

Profesionalna norma in mitologija objektivnosti v prak-si nasploh pomenita, da so novinarji »nevtralni« kadarnastane politièno strankarski konflikt, v katerem je ja-sno mogoèe locirati »suverena«, kadar pa gre za dom-nevno konsenzualne stvari, þurnalizem reproducira di-skurz dominantne ideologije. Èe šovinizem ali rasizem kotlegitimen javni diskurz in del kompleksne kolektivne vo-lje nista nikjer spodbijana, novinarji ta diskurz brez zadrþ-kov uporabljajo, ko pišejo na primer o prebeþnikih v Slo-venijo. V njihovih predstavah smo tako ali tako vsi deliste druþbe, pripadamo isti kulturi in imamo enak pogledna dogodke. Predvolilni medijski izbor tem je tako prispe-val k reprodukciji normalnosti in ne realnosti, kar je pomnenju Davida Chaneyja tudi v resnici glavna naloga no-vinarstva, novinarji pa so odigrali vlogo »glavnih akterjevv reprodukciji reda«.

fetišizacija objektivnosti

»Nacionalne probleme« je torej poimenovala in deW-nirala politika, ki je tudi sicer doloèala, kakšna vrsta zadevima sploh prostorèek v predvolilni agendi druþbenih prob-lemov. Razumevanje »politiènega« kot vladne sfere drþa-ve in izkljuèevanje »druþbenega« iz javnega diskurza terobenem strogo loèevanje med druþbenim in politiènim3 jemogoèe prav zaradi novinarskega mita o profesionalni ob-jektivnosti. Ta predpostavlja, da je zgodbo mogoèe pove-dati z nikogaršnjega stališèa. Èeprav novinarji vztrajnotrdijo, da je njihov izbor medijskih tem rezultat presoje otem, kaj je pomembno oz. zanimivo in kaj ne (torej dom-nevno nepristranskih profesionalnih standardov izbora) nepa kaj je narobe in prav (torej moralne presoje), je izborproblema vedno politièna in moralna presoja. Nobene zgod-be ni mogoèe povedati z nikogaršnjega stališèa in nobenegovorice ni, ki bi se lahko otresla partikularnega pogleda.

3 Ali razumevanje druþbenega zgolj kot trivialnega, primernega zgolj za pripovedo-vanje èloveških zgodb.

21


Èe nimamo svoje zgodbe oz. perspektive, jo bo skozi našausta povedal nekdo drug.

Þurnalizem je še zadnja trdnjava vere v objektivnost innevtralnost, saj so jo opustili tako rekoè vsi z znanstvenoepistemologijo vred. Etika objektivnosti, ki novinarjem pre-poveduje opredeljevanje in delovanje, jih tako sili v pripo-vedovanje zgodb, ki so izpraznjene njihove subjektivitete, vpripovedovanje domnevno nevtralnih zgodb. Novinarskamitologija o nevtralnosti, objektivnosti in neopredeljenostigovori torej o razumevanju, da je þurnalistièni poklic pasi-ven in amoralen. Mit, da so novinarji zgolj ribièi, ki vrþejo vsvet mreþo, v katero se ujame dogodek in postane novica,pozablja, da je mreþa, s katero lovijo novice, èloveški izde-lek. Z drugimi besedami, profesionalni protokoli za selekci-jo in upovedovanje realnosti niso nevtralni in zato novinar-sko poroèilo ni nikoli transparentno »stvar sama.«

V novinarski praksi dejstva in vrednote nujno prehajajoeni v druge ali, kot smo dejali, zgodbe in dejstva so medse-bojno konstitutivna. Tako prehajanje ni tehnièni spodrs-ljaj, pri katerem mnenja, vrednote, politièno stališèe ali èus-tva pisca popaèijo objektivna dejstva, temveè gre za inhe-rentno medsebojno odvisnost interesa in vedenja. Loèeva-nja dejstev in vrednotenja ni mogoèe upoštevati niti pri naj-bolj izoliranemu košèku informacije o druþbenem svetu. Kon-cept objektivnosti z vsemi svojimi sestavnimi deli (nepri-stranost ali nevtralnost, distanca, uravnoteþenost, faktiè-nost…) je slep za to medsebojno odvisnost. S tem seveda netrdimo, da resnice ni. Resnico moramo razumeti kot rezultatprocesa iskanja resnice – kot oblikovanje in zagovarjanjeizjave, ne pa kot stanje, ki ga izjava izpolnjuje.4

Nevtralnega delovanja ni, vsako delovanje (vsak di-skurz) pripelje do posledic, tako kot neopredeljeni volivcivplivajo na rezultat volitev. Posledice seveda niso nikolinevtralne, èeprav so morda nenaèrtovana posledica odsot-nosti lastne perspektive. Nevtralni princip (diskurz) jezato pravo nasprotje nevtralnosti in vedno pripelje dovsebinskega rezultata in do praktiènega uèinka. Diskurziin projekti, ki temeljijo na nevtralnem principu so ali po-polnoma prazni (posledice, za katere noèemo prevzeti od-govornosti, pa so nepredviden stranski uèinek) ali pa skri-vajo vsebino, ki je ne morejo razkriti, ker delujejo kot me-hanizem izkljuèevanja in marginalizacije. Èe stranka orga-

4 Seveda v praksi tega ne smemo razumeti kot blebetanje v stilu »jaz tako mislim,ker se mi tako zdi«, ampak kot obvladovanje argumentiranja (tudi vizualnega) alipa Wguralno-estetske konceptualizacije kot oblike utemeljevanja.

22

Mit o zmagi levice

nizira še eno tiskovno konferenco, da slovenskim voliv-cem pove, kaj je trenutno najbolj pereè druþbeni problem,in novinarji teèejo tja, ker »je potrebno nepristransko po-sneti, kaj se objektivno dogaja«, se ne smemo èuditi, èenam bo tokrat skozi novinarjeva usta ta stranka povedala,»kaj se v resnici dogaja«. Posledica novinarskega mita ob-jektivnosti in stališèa »kar pripovedujem, je posnetek, ogle-dalo realnosti« je v praksi poveèevanje moèi organiziranihin avtoritarnih virov. Ker brezperspektivne zgodbe ni, se no-vinarji sami reducirajo na vlogo prenašalca (goloba pismo-nošo, kot pravi M. Crnkoviè) perspektive drugih. Èe se to-rej odpovemo pravici »pripovedovanja kot procesa iskanjaresnice«, bodo zgodbo namesto nas povedali politika ali kor-poracija, popularne samoumevnosti, miti in ideologija.

V predvolilnih sooèenjih se je pokazalo, da je uravno-teþenost, ki pomeni zahtevo po enaki obravnavi »vseh stra-ni«, ena najbolj bizarnih komponent objektivnosti. Urav-noteþenost temelji na naivni empiricistièni veri, da resni-co gotovo najdemo vmes med dvema (ali nekje vmes medpetimi, šestimi, osmimi stranmi, kot v predvolilnih sooèe-njih) nasprotujoèima si subjektivnima pogledoma. Novi-narji naj bi gotovo prinašali resnico tako, da ponudijo dveali veè tekmujoèih resnic. Ne samo, da to uèinkuje kotbizarna poenostavitev socialnega prostora, marveè je hkratis tem postopkom privilegirana moè organiziranih virov, dadeWnirajo »nacionalne probleme«, sprejeta kot resnica, topa je nevaren mit in postopek izkljuèevanja alternativnihinterpretacij. Skratka, o tem, kaj je druþbeni problem, seni mogoèe odloèati, ne da bi vrednostno ali moralno pre-sojali. Ni mogoèe presojati o tem, kaj je pomembno, neda bi pri tem povedali, kaj je prav.

23


LITERATURA

chaney, d.

Fictions of Collective Life, Routledge, 1993.

ettema, j . s . , glasser, t. l.

Custodians of Conscience, Columbia University Press, 1998.

fish, s.

The trouble with principle, Harvard University Press, 1999.

mcnair, b.

The Sociology of Journalism, Arnold, 1998.

street, j .

Politics & Popular Culture, Polity Press, 1997.

Tonèi A. Kuzmaniæ

26

Mit o zmagi levice

EKSTREMNOST CENTRA *

Še pred volitvami 2000 sem se odloèil, da jih bomspremljal v luèi »politiènih ekstremov«, ki bi se utegnilipojaviti. Dogovorili smo se namreè, da bomo napisali knjigoo teh volitvah, izhodišèna delitev dela pa je bila takšna, daje spremljanje te problematike moja naloga. Tudi sam semprièakoval, da se bodo – tako kot pri prejšnjih – na teh voli-tvah pojavljali primeri ekstremistiène govorice. Vendar seto ni zgodilo oziroma tako se zdi na prvi pogled. V predvide-vanjih sem se uštel toliko, da so bile volitve leta 2000 bis-tveno bolj umirjene kot prejšnja leta. V prièakovanju veli-kih volilnih dogodkov so bili medijski poroèevalci in anali-tiki naravnost razoèarani. Ugotavljali so, da so bile te voli-tve »zaniè« in »dolgoèasne«. Torej medijska srenja volitveprepoznava (posredno torej tudi politiko nasploh) kot svo-jevrstno zabavo. Èe zabave ni, potem je zadeva »zaniè«.

Ne strinjam se s tezo, da je hkrati nastalo pomanjkanjeentertainmenta in ekstremnosti, ki se èedalje pogosteje po-vezuje z zabavo kot tako. Menim, da se je tokrat ekstrem-nost premaknila ali prikrila in ni veè tako neposredno do-stopna, kakor je bilo doslej. Tudi zabava tukajšnjih medij-skih zasvojencev bo v prihodnje nekoliko manj pri roki.Ni veè tako površinska in dostopna1, treba jo je (v prihod-nje pa jo bo treba še bolj) poiskati. Enako velja tudi zaekstremnost. Sedaj se bo treba ukvarjati s stvarmi, s kateri-mi se prej ni bilo potrebno, preiskati podroèja, kjer ek-stremnosti do sedaj še v sanjah nismo iskali. Drugaèe po-vedano, analiza politiènih ekstremov je postala bistvenobolj zahtevna, predpostavlja veè kot zgolj analizo tistega,kar je kdo od politiènih akterjev izjavil. »Spremljati voli-tve« pomeni in bo v prihodnje še bolj pomenilo veliko veèkakor ukvarjati se zgolj s proksemiko, gestiko, mimiko inverbalno komunikacijo tega ali onega politika, analiziratito ali ono sreèanje, to ali ono televizijsko sooèenje… Þezdavnaj je namreè sam medijski, bojda nevtralni, korpus

* Zaradi obsega knjige je prièujoèi èlanek bistveno skrajšana razlièica avtorjeve in-terpretacije volitev 2000 v Sloveniji. Najbolj bistvena in zajetna krajšava je nare-jena v poglavju Janšizem in postmoderno neoslovenstvo. Èlanek v izvirnem obse-gu je dosegljiv pri avtorju.

1 Bili sta dve skupini izjem. Ena, bolj ali manj postmodernistièno popleskana (spoudarkom na govorici telesa in proksemiki nasploh), se suka okoli Jelinèièevegaprijema, ki je stavil na kombinirano, »alternativno« oglaševanje. Po eni strani nakontrapunktnost posladkano eksaktnega Peèeta, po drugi pa na stranišèno oglaše-vanje, ki se je v glavnem vrtelo okoli genitalij in bliþnjih telesnih pokrajin. V dru-go skupino izjem lahko štejemo tradicionalni dvojec Mag in Radio Ognjišèe, ki jestavil na verbalno kolobarjenje v stilu razkopavanja po »kosteh naših fantov« terna odkrito navijanje za pomladni èoln.

27

Ekstremnost centra

(mediji, novinarji, komentarji…) postal osrednji del poli-tiènega spopadanja samega in nikakor ne zgolj njegova ne-dolþna, nezainteresirana, webrovsko bebasta, »brezintere-sna« spremljevalka.

Glede ekstremov in ekstremnega v oþjem pomenu be-sede, naj za zdaj zadostuje zgolj kratka ugotovitev. Prièako-vano ekstremnost, ki naj bi se pojavila med Jelinèièevimi,janšistiènimi in podobnimi akterji, je v prvi ravni preisko-vanja nadomestila predvsem ekstremnost medijev, ki so biliz ekstremnostjo akterjev eksplicitno nezadovoljni. Samoprebrati je treba obvolilno pisanje Druþine in Maga ter sli-šati številne medklice komentatork nacionalne televizije,eskapade marsikaterega pritlehnega lokalnega radia (Ra-dio Veseljak je le vrh ledene gore) in še koga, da se o temtudi empirièno preprièamo. Toda o tovrstni najbolj vidniekstremnosti tokrat ne bom pisal.2 Prebiranje 1/4 kubiène-ga metra tovrstnega materiala in gledanje posnetih pred-volilnih televizijskih oddaj, me je povsem preprièalo, da jepomen danih »izjav«, uprizorjenih »sooèenj« in podobnihmedijskih dogodkov predvsem prikrivanje. Razkrivanje, karbi naj bila naloga interpretacije, mora ubrati druge poti indrugaène analitiène strategije, kakor je zgolj brskanje pojavnomnenjskih »dimnih bombah«.

Tukaj bom analiziral nekatere manj vidne toda bolj za-koreninjene in do predsodka pripeljane ekstremnosti, kiutegnejo biti usodne za prihodnost demokracije na Slo-venskem, so pa vse prej kot razvidne prima vista. Hkratiprikrivajo samo moþnost vpogleda v zelo pomemben za-hrbten proces, v prehod proti politièno desnemu (danes seto ujema s prehodom proti »postpolitiki«), ki je – kljubobrtniško naivnim interpretacijam, da je na volitvah »zma-gala levica« – nastal na teh volitvah. Problem je le, datukajšnji neštudiozni in nemišljenjski komentatorji nase-dajo samoumevnostim, kakršna je »èe ni zmagala linija Jan-ša-Bajuk, potem je zmagala levica«. Kako naivno in zabitoin, kar je še najbolj skrb zbujajoèe, kakšna vnaprejšnja sa-moomejitev pri dešifriranju vse prej kot nedolþnega post-politiènega »fenomena Drnovšek«! Namesto zahtevne in-terpretacije dejstva, da se je tukajšnje volilno telo koreni-to premaknilo »v center«, se to dejstvo prikriva z nado-mestno interpretacijo, èeš da je »premik v center« pravza-prav nekakšen »neprehod«, ali »nepremik«.

To, kar se þe leta dogaja na Slovenskem, lahko povza-

2 Nekaj mojih prejšnjih analiz je dostopnih v Kuzmaniæ (1995) in Kuzmaniæ (1999).

28

Mit o zmagi levice

memo v preprosti ugotovitvi, da se ves korpus slovenskepolitike nenehno premešèa proti desni in da je sedaj bis-tveno bolj desno, kakor je bil kdaj v zadnjih desetih letih.Toda to se ne vidi na prvi pogled. Dominantne paradigme»gledanja z glavo in mišljenja z oèmi«3 kratko malo tegane omogoèajo veè. Desnica, o kateri govorim, ni veè tradi-cionalnopolitièna in je ne gre iskati zgolj med privrþenciBajuka in Janše. Je namreè neskonèno bolj postmoderna,vzvišena in arogantna, predvsem pa antipolitièna (sama seimenuje »postpolitièna«). Iskati jo je treba predvsem zno-traj manageriziranih drnovškovcev, v pojavih, kakršna je me-šanica rasistiènega in postmodernega pri Jelinèièu, in v takoantipolitiènem pojavu, kakršen je vstop Stranke mladih vparlament. Ta zadeva je povezana s tem, kar bom v nadalje-vanju imenoval neoslovenski mainstream. Torej, ker ni nièveè tako, kakor je vèasih bilo, so tudi nacionalizem, šovini-zem, kulturni rasizem (ta je kljuèen za razumevanje razmer vSloveniji) in tudi ekstremizmi postali drugaèni, kakor so biliše vèeraj. »Adaptirali« so se, »modernizirali«, kar »postmo-dernizirali« in/ali »postpolitizirali«. Da bi to, kar ni veè ne-posredno dostopno in je èedalje manj oèitno, naredil èimbolj vidno, bom moral v tem spisu »razstaviti« številne po-jave in razkriti nekatere povsem potlaèene elemente neo-slovenstva, predvsem pa tukajšnje (anti)politike. Pri tembom moral ponekod »zagrebsti« kar precej »pod površino«.

politika in ekstremno

Ko govorimo o ektremizmu v politiki, moramo poznatinekaj osnovnih pojmov, in sicer, kaj mislimo, ko reèemopolitika, in kaj si predstavljamo pod oznako ekstremno.Na sreèo se nam tokrat ne bo treba podrobneje ukvarjati sto zahtevno tematiko, kajti do toèke sreèanja politike inekstremnega je priroèna bliþnjica, ki namenom tega zapisapovsem zadošèa. Po tej zdravorazumski bliþnjici, tako po-gosto uporabljani v današnjem druþboslovju, sicer hodi tudiveèji del nemišljenjsko naravnanih opazovalcev, komen-tatorjev in novinarjev v Sloveniji. To je toèka, ki jo s pozi-cije zgodovine politiènega in ekstremnega v teoriji lahkoimenujemo »Schmittova toèka«. Carl Schmitt je bil radi-kalni nemški katoliški pravnik in Wlozof (v tridesetih »kron-ski pravnik Reicha«), ki je v svojem tekstu iz leta 1927

(Pojem politiènega4) zagovarjal tezo, da je vse, kar je poli-3 Prim. Eco (1991).4 Prim. v Schmitt (1994).

29

Ekstremnost centra

tièno, pravzaprav mogoèe opredeliti dokaj preprosto, in si-cer ravno prek ekstremnega. Tako je pri njem tako rekoèvse lahko politièno s pogojem, da je in èe je pripeljano doekstremnega. Velja tudi nasprotno. Nekaj je ekstremnopredvsem takrat, kadar je politièno. Politièno in ekstrem-no se v tej optiki ujameta, eno je za drugo tako rekoè sino-nimna raba. V nasprotju s Schmittom, ki na ozadju nietzsch-ejanske (pozneje heideggerjanske) antipolitike slavi heroiè-nost in vitalnost politike, sodobno druþboslovje z isto ar-gumentacijsko gesto (tu je kleè, na katero opozarjam5) ra-dikalno obraèa schmittovske zadeve, in sicer v antipoliti-ko. Dobimo rezultat, po katerem schmittovski doseþek (vse,kar je politièno, je tudi ekstremno) sedaj funkcionira kotnasilno in zatorej odveèno oz. nevarno. Ker je (vsaka) po-litika in (vse) politièno hkrati ekstremno, je torej tudi uma-zano, necivilizirano, nasilno, nevarno..., in se ga/je je tre-ba – zlepa ali grda – znebiti.

Temu izrazito nemišljenjskemu in antipolitiènemu (obi-èajna postsocialistièna pozicija v »naših« predelih Evro-pe) teoremu se idealno prilega tudi zdravorazumska, na-ravnoprostorska predstava o politiki. Ta predstava predpo-stavlja in hkrati tudi proizvaja dodatno utemeljitev o boj-da nepolitiènem centru in politiènih ekstremih. Eden odpomembnejših nasledkov te postavitve, ki je oèitno ujetav preprosto negacijo (dejansko v njeno radikalizacijo!)schmittovskega polja umevanja, je, da nepolitièni center zesktremi nima pravzaprav niè skupnega. Kveèjemu to, daje nekakšen neekstrem. Kot neekstrem bi naj bil, kajpada,nepolitièen, kajti samo ekstremi so politièni. Kolikor veèje ekstremnega in ekstremizmov (kar je schmittovsko ra-zumljeno, kot kolikor je veè politike), toliko varnejši (boljnepolitièen je) center. Varnejši v smislu, da se potegne iz»umazane politike«, da je èist, nepolitièen, kajti politikaje per definitionem umazana. Politika je kurba, mar ne?6

5 Prim. veè o tem v Kuzmaniæ (1996).6 Bolj pazljivemu bralcu in opazovalcu dogodkov na prelomu iz osemdesetih v de-

vetdeseta lahko prišepnem izjemno zanimivo dejstvo. Glavna »liberalna« kritikanovih druþbenih gibanj je bila izreèena prav s pozicije Slavoja Þiþka, takratnega inpoznejšega ideologa lds. Izreèena pa je bila na naèin, da se ndg noèejo iti politi-ke, ker da »je umazana«, da pa se »iti politiko« pravzaprav pomeni »se umazati«.Varna okupacija centra od lds na ravni politiène tehnologije in še bolj varna za-sedba »teoretiènega centra« (mainstreama) od Slavoja Þiþka sta v tem kontekstupovsem samoumevna gesta nekoga, ki se bojda gre nepolitiko in nemazanje na na-èin »beþanja od ekstremov« (levice in desnice) in zasedanja varnega (nepolitiène-ga, torej ne umazanega, èistega) centra. Ideologem Mani pulite (èiste roke) je edentistih, ki je tako rekoè nenehno v ozadju tudi tukajšnjega »liberalnega« antipoli-tiènega koncepa politike, je njegov konstituens. Veè o tem v Kuzmaniæ (1991) in(1997), o »politiki kot kurbi« pa v Jalušiè (1998).

30

Mit o zmagi levice

center kot referenca

in rojstno mesto ekstremov

Zadeve na sreèo niso tako preproste, kakor se dozdevaali kakor bi þeleli sodobni oblastni in teoretièni inþenirjipostpolitiènega centra, ki »jahajo« ravno na ideologemudomnevne managerske nepolitiènosti centra kot na svojilegitimacijski podlagi. Èe poenostavimo, problem je ta, daza obstoj ekstremizma in ekstremov (tudi politiènih) samaekstremnost in ekstremizem ne zadošèata. Zgolj iluzija ali,bolje, antipolitièni in ekonomistièni (druþboslovni) mit instereotip je, da se »ekstremi dotikajo«7 in da en drugegakar tako neposredno »proizvajajo«. Teþava je ta, da je zanjihovo uèinkovito funkcioniranje potrebno še nekaj veè,nekaj tako rekoè neekstremnega ali ekstremnemu nasprot-nega/drugaènega. Kajti ekstremnost je (relacijski) konceptin (relacijska) realnost, katere obstoj temelji predvsem nadrugaèni vrsti (ne samo kvantiteti in drugaènem predzna-ku) drugega, pravzaprav na odnosu do drugega, ki ni ek-stremen in/ali ni ekstremnost kot taka.

Ta drugi, v razmerju do katerega in prek katerega seekstremnost doloèa in zaradi katerega tudi obstaja, je pred-vsem nekaj neekstremnega. Sama ekstremnost namreè nenastaja in se ne meri glede na drug ekstrem, paè pa – èereèem z Aristotelom – glede na sredino, torej na nekaj innuce neekstremnega. To, kar proizvaja ekstrem, ni drug ek-strem, paè pa neekstrem. V dani matrici postpolitièneganemišljanja je ta neekstremnost, ta vladajoèim ritkam udob-na sredina, ki bi se rada imela za »apriori dobro«, pred-vsem center. To je tudi ena osnovnih tez tega zapisa.

Moja teza se glasi: za funkcioniranje politike, ki jo zazdaj poskušam misliti skrajno (matematièno-prostorsko) ab-straktno, ne zadošèata zgolj levi in desni esktremizem. Krat-ko malo zato, ker ti ekstremi ne morejo funkcionirati inniso v praznem, izpraznjenem, decentriranem prostoru, vnekakšnem neprostoru. Èeprav se prostor v politiki bis-tveno razlikuje od prostora v naravi, je to vendar okolje, kiga – tako ali drugaèe – doloèa ravno (gravitacijski, èe osta-nem na ravni metafore) center. Je nekaj, kar je tako alidrugaèe povezano s »prešitjem«. In ravno tega ne bi kazaloprezreti, ko govorimo o politiki, predvsem pa o antipoliti-ki, postpolitiki, ekstremih in ekstremnem.

7 To je stereotip, ki se je v tukajšnje intelektualne pokrajine naselil prek znanegazgodnjemarksovskega poudarjanja »ekstremov, ki se dotikajo«, mesta, ki ga inte-lektualni srenji še vedno ni uspelo resno premisliti.

31

Ekstremnost centra

Ideološko-mitološka gesta vsakega centra in vsake cen-tralnosti (to je pravzaprav osrèje moèi vsake ideologije inmita in vladanja nasploh) temelji predvsem na nespodbit-nosti samega centra, okoli katerega nastopajo, se vrtijo,organizirajo in funkcionirajo takšni ali drugaèni ekstremi.

Èe kdo govori o »izpraznjenem centru«, »praznem me-stu«..., potem tega nikakor ne smemo jemati dobesedno,paè pa vedno cum grano salis.

Naše vprašanje se naj glasi: Kdo in zakaj je izpraznil tacenter, to mesto? Ali pa še bolj detektivsko: Komu je vinteresu, da se ta center, to mesto razkazuje kot prazno,izpraznjeno, in kdo/kako bi rad prikazal/dokazal, da je tacenter, to mesto, pravzaprav »po naravi« prazno oz. izpraz-njeno in da je necenter, nemesto?

Denaturalizacije tega »nemesta« pa ni mogoèe doseèidrugaèe kakor s spraševanjem o njem oziroma v spopadu zideologemi, ki funkcionirajo kot »nadomestek tega cen-tra« oz. so ta izpraznjenost sama. Ti ideologemi so lahkoraznovrstni: antipolitièni, postpolitièni, druþboslovni, psi-hoanalitski, ekonomski, managerski, zdravniški, vojaški, je-zikoslovni, kulturniški... Praviloma se predstavljajo z ime-ni, kot so »nevtralno«, »objektivno«, »brezinteresno«, »ob-èe«, »splošno«, »skupno«, »strokovno«, »gotovo«, »edinomogoèe«, »naše«, »vzvišeno«, »znanstveno«, »sveto«, »ne-dotakljivo«, »nacionalno«... Toda to, da ti ideologemi go-vorijo o izpraznjenosti, praznosti ali da so tudi sami prazniin izpraznjeni (To je, kajpada, ves »štos« zadeve!), nikakorne bi smelo zamegliti našega pogleda na njihov obstoj, šemanj pa bi nas smeli odvrniti od raziskovanja notranjemikroWzike njihovega funkcioniranja. In ravno o tem bogovor v tem spisu.

»posebna pot« (sonderweg) –

ideologem posebnosti

V tem uvodnem interpretativnem koraku bom raziskalnekoliko konkretnejši antipolitièni ideologem posebnosti,zagledanosti vase, vmesnosti, srednje, druge, ali celo »tret-je poti«, ki je tako popularen v tukajšnjih logih, da se kaþecelo v imenu (t. j. Srednja Evropa). Kje je doma ta poseb-nost, ta sredina, ta »naravna« nagnjenost zoper ekstreme,okrog katere se tudi v Sloveniji bolj ali manj vse suka? Kakomisliti to èudno »posebno centralnost«, ki se marsikje raz-kazuje kot radikalna, celo ekstremna, èe hoèete fundamen-

32

Mit o zmagi levice

talna antiekstremnost?8 Je to osnova tukajšnjega konserva-tivnega postsocialistiènega neoslovenstva, ki ga danes lah-ko imenujemo tudi »liberalni konservativizem«, ki pa semga v analizi nekih prejšnjih volitev tematiziral kot »liberal-na kmeèkost na Slovenskem«9? Kako razumeti tukaj cve-toèo in globoko zakoreninjeno miselnost neizpostavljanja,zapeèkarstva in »zlatosredinskosti«, sploh slovenske poseb-nosti, ki je osrednja kategorija tega vase zaprtega »vesolja«?

Do odgovora na ta in nekatera druga vprašanja bomprišel, ko razjasnim nekatere »podedovane« zakonitosti do-minantnega, protireformacijsko radikaliziranega katoliškegaokolja/etosa, v katerem so se tradicionalno šolale genera-cije tukajšnjih intelektualcev in katerega nemišljenjsko inantipolitièno izroèilo je še dandanašnji izjemno moèno.

Za izhodišèe bom vzel še vedno travmatièni konceptnemškega izvora, Sonderweg10 ali posebne, naše/srednje/pra-ve poti, ki se je – èe ne grem dlje v preteklost – v drugipolovici xix. in prvi polovici xx. stoletja nanašal na moþnepoti nemške modernizacije. Znaèilni odgovor, ki se je izob-likoval v takratnih razpravah, se je v prvi generaciji glasil:Modernost ja, zagotovo. Ampak, ne kar tako, ne nekritiè-no. Seveda smo za modernost/modernizacijo, toda ne v smi-slu Zahoda (Amerika, Anglija, manj Francija…) in tudine (to predvsem) v smislu Vzhoda (Rusija). V naslednjemkoraku negacije (tudi v naslednji generaciji mislecev, jav-nomnenjskih voditeljev in politikov) se takšen vsaj mini-malno realen (povezan je z Bismarckom in Bismarckovimièasi »realpolitike«11) odgovor povzpne do abstraktnosti inizzveni kot dvojni ne: ne liberalizmu in ne komunizmu,kar þe na prvi pogled izzveni kot dokaj tipièna radikalnakatoliška antipolitièna tehnologija, ki je cvetela še v ob-dobju druge svetovne vojne in se bohoti tudi v postsociali-stiènih sedanjostih.

Na prvi pogled bi laho rekli, da je to potemtakem ma-trica umevanja, ki gradi na paradigmi niti niti, na nekak-šni dvojni zavrnitvi, ki bi naj bila þe z moèjo lastne preseþ-ne negativnosti zmoþna proizvesti takšno ali drugaèno po-zitiviteto, ali – naši paradigmi primerno – pozitivno, po-

8 To, kar tukaj imenujem ekstremna antiekstremnost, ni zgolj »varovalka« zoper ek-streme, kakor se dozdeva tukajšnjim nemišljenjskim opazovalcem. V svoji osnovije veliko širša, najbolj pa bi se dala doloèiti kot elementarna antipolitièna, post-politièna drþa, ki pa je daleè najboljše, v evropski zgodovini najplodnejše gojišèeekstremnosti najrazliènejših vrst.

9 Prim. Kuzmaniæ (1997).10 Pri tem se opiram na Wolin (1996).11 Prim. Stuermer (1970).

33

Ekstremnost centra

sebno, drugo, tretjo, ali – reèeno s skupnim imenom – vme-sno oz. »srednjo pot«12.

Na vprašanje, kakšna je ta posebna, pozitivna, vmes-na, srednja pot, sledi odprta veriga nezmotljivih odgovo-rov, ki jih lahko najdete na gosto posejane po vsej SrednjiEvropi, in sicer v tako rekoè vseh modernih in postmoder-nih èasih. Naj naštejem samo nekaj izrazov te pozicije: greza našo, posebno, »speciWèno«, »izvirno«, »originalno«,skratka »domaèo pot«13. Selektivno sprejemanje moder-nosti kot apriorne tujosti in zunanjosti, se potemtakem za-sidra na vnaprej pripravljenem temelju »naših lastnosti«,celo »pravšnjosti«14, ki je per definitionem posebna, domaèain zakoreninjena veliko globlje v preteklosti: v zemlji, kme-tu, obièajih, kulturi, nezavednem, zgodovini, jeziku, tradi-ciji…15 Naštetim strašilom bi lahko dodal še veè podob-nih: »speciWèno«, »izvirno«, »originalno«, »domaèe«, »na-še lastnosti«, »avtentiènost«..., ki po vrsti implicirajo celogalerijo Slovencem ljubih likov, kakršni so Nietzsche,Schmitt, Heidegger, Jünger, Spengler… To so èas in ime-na t. i. nemške konservativne revolucije16, ki je bistvenodoloèila usodo celotne »Srednje Evrope« za izjemno dolgoobdobje. In, kar je še posebno zanimivo in skrajno skrbzbujajoèe, to pojmovanje je ostalo þivo in ponovno oþivljazlasti v obdobju postsocialistiènega »iskanja identitet«17.

Tudi v tukajšnjem prostoru boste našli izjemno moènezagovornike posebnosti, domaènosti, avtentiènosti in »na-šosti«. Sicer prej na nezavedni ravni vladavine abstraktnematrice kot pa v kontekstu zavedanja morebitnih konsek-venc. Pa naj gre za domaèo hrano, domaèe obièaje, pravš-nje navade, avtentiènost (Slovenian quality) ali za »spe-ciWèno pot« oz. »tretjo pot«18.

12 Newageovska pozitivnost, ki tako uèinkovito straši po slovenskih logih, je edendoseþkov, ki je prišel iz drugih in drugaènih okolij (tudi iz linije umevanja, ki sev Evropi zaène z Schopenhauerjem, ki pa je tukaj našel izjemno plodna tla).

13 To je tista znana logika (praviloma zveni kot formula »þe þe, ampak...«), ki je zad-nje èase tako eksplicitno vpisana v nazivu neokonservativnega èasopisa Ampak.

14 Prim. Adorno (1972).15 Prim. Kuzmaniæ (1999).16 Zanimiv, »mladinski«, detalj te epohe prim. v Laqueur (1984).17 Na Slovenskem je takšno pozicijo in diskurz najbolj razširjal in še vedno razširja

krog okrog Nove revije.18 Samo tisti nevedneþi (tudi oglaševalski), ki v svoji vzvišeni neèimrnosti nikoli

niso prebrali niti strani iz obdobja italijanskega in francoskega fašizma, se lahkodanes krasijo s parolami kakršne so »ne levo ne desno, le naprej«, »tretja pot« inpodobnimi. Ker, èe bi prebrali, bi se nujno znašli pred nerodnim vprašanjem: Kakoto, da smo se s »svojo izvirno, domaèo pametjo« prebili zgolj do oznak, ki jih jetako inventivno prviè v zgodovini uporabljala generacija fašistièno pobarvanegaD’Annunzia, kako to, da so pozicijo »ne levo ne desno« izraþali ravno francoskifašistièni centristi iz poznih tridesetih? Prim. denimo Sternhell (1994).

19 Prim. Kuzmaniæ (1999a).

34

Mit o zmagi levice

V tako centralnost in centriranost sodi tudi geopoli-tièno natolcevanje o slovenski posebnosti, ki govori o mo-stovih. Pa ne samo o mostovih in gradnji mostov podobni-kovskega (torej notranjepolitiènega) tipa, paè pa tudi inpredvsem tiste Sonderweg liberalizirajoèe mostogradnje, kividi Slovenijo kot nešto izmeðu19, tisto, kar bi kazalo izkori-stiti v politiènem, gospodarskem in siceršnjem pomenu.

Ravno na sledeh tega Sonderweg matriènega razmišljanja,bi kazalo videti in interpretirati volitve 2000 v Sloveniji.

postpolitièno:

desna levica in leva desnica

Razmere, ki so se razkrile z zadnjimi volitvami, posebnopa z dominantno interpretacijo o »zasuku v levo«, so bistve-no resnejše in globlje zakoreninjene, kot se utegne zdeti.

Po »desetih krvavih letih« (Krleþa) na tem koncu svetalahko reèemo, da so se postsocialistiène revolucije vendarlepokazale za bolj ali manj zapoznel(e) odmev(e) neokonser-vativnih preobratov na Zahodu v sedemdesetih in osemde-setih (Reagan, Thatcher, kritika drþave blaginje...). 20 Ven-dar pa imajo tudi nekaj posebnega in prispevajo nekaj bis-tveno novega. Na (neo)konservativno osnovo so se v tehokoljih vsadili razni antipolitièni diskurzi v razponu od »ma-nagerske revolucije«21 (ki je tudi sicer doma v neokonser-vativnem mišljenju) do radikalizmov, novih nacionalizmov,šovinizmov, kulturnih rasizmov22 in kajpada pregovornegamaèizma in seksizma23. To je splošna klima, ki jo tako ka-kor na Zahodu tudi tukaj narekujejo avtorji, kakršni so Bur-ke, Schmitt, Heidegger, Hayek … Torej tisti, ki so jih vtem okolju promovirali ravno liberalizirajoèi in libertarniavtorji þe na izteku osemdesetih oz. na zaèetku devetdese-tih, ko so jim bili potrebni za kritiko samoupravljanja. Toje kontekst, ki omogoèa, da se tukaj liberalno in zdruþeno-listovsko zdi levo. Zavedati bi se bilo treba, da ta »domaèalevica« sebe vidi in doloèa predvsem glede na omenjenosplošnost, kontekstualno naddoloèenost, ki èedalje bolj drsiv desno. Ali, bolj natanèno, v antipolitiko oz. v »postpoli-tiko«, kot se temu globalno, mainstreamovsko po novem

20 Prim. posebej Gunn (1989) in Muller (1997).21 Prim Boje et all. (1996).22 Prim. Malik (1996).23 Konkretnejše, na avtentiènem slovenstvu temeljeèe iznajdbe o tej temi sem anali-

ziral v Bitja s pol strešice/Hate Speech in Slovenia (Kuzmaniæ, 1999).24 Þiþek (2000).

35

Ekstremnost centra

reèe24. Podobno kakor bi za slovensko demokracijo lahkougotovili, da je veliko bolj slovenska kakor demokracija,velja tudi za domaèo levico: »domaèa levica« je namreèveliko bolj domaèa, posebna (slovenska) kakor pa levica!

Brez distanènega, oddaljenega pogleda s korpusom Son-derweg, smo, vsaj po mojem mnenju, nemoèni pri razume-vanju morebitnih konsekvenc nekega silno skrb zbujajo-èega dejstva. Tega namreè, da je to, kar se tukaj ponavadirazume kot levo ali pa »zares levo«, pravzaprav radikalno,fundamentalno, torej kleno in korenjaško. Þivimo v oko-lju, kjer ne samo da fundamentalizem stopa na mesto leve-ga, paè pa levega skorajda sploh ni. Naj poskušam pojasni-ti s primerom. V danem prostoru in okolišèinah je zadevašla toliko daleè, da imamo tako rekoè vsak dan opraviti zempirièno preverljivim paradoksom: da je vsako anticerk-veno in antikatoliško stališèe þe apriorno izenaèeno z levi-co. Še veè, kolikor bolj radikalno anticerkvena in antika-toliška je izjava/pozicija, toliko bolj je sprejeta kot leva.25

Komentator Dela Boris Jeþ je nemara izstopajoè primer, kodomnevno levièarski napad na cerkev temelji na izrazitorasistièni osnovi26. V politiènem prostoru, ki ga tukaj prob-lematiziramo, velja enako za fenomen Jelinèiè, ki se ga ved-no bolj jemlje za levega. Na delu je bojda leva kritika cerk-venega konservativizma, ki temelji na paroli: »Nareditemi to deþelo spet Slovensko!«

Ravno te »leve desnice« in/ali »desne levice« (v teori-ji levi heiddegerizem in/ali levo schmittovstvo) se je trebalotiti tukaj in zdaj, ni pa to omejeno zgolj na Jelinèièa.Kolikor bolj iz omenjene (o)pozicije in danega konteksta(prav ta kontekst je problematièen) napadaš, denimo, ka-toliško cerkev, Bajuka ali Janšo, toliko bolj nisi levièar,paè pa si toliko bolj radikalen, korenjaški, fundamentali-stièen, pravzaprav v danem kontekstu kleno antipolitièen.Kajti, in tega bi se morali zavedati, biti levièar se tukajsploh veè ne spodobi, kaj šele, da bi se spraševali, kaj toutegne pomeniti. Ni sprejemljivo, ni kulturno, ni poseb-no, ni domaèe, ni srednje, ni mainstreamovsko. Biti levi-èar kratko malo ni slovensko, ne sodi v dominantni doma-

25 V tem kontekstu ponavljamo »napake«, ki so se pripetile predvsem na francoskimišljenjski sceni po drugi svetovni vojni, ko je najbolj levo bilo in ostalo ravnotisto, kar je prihajalo iz smeri korenjaškega Nietzscheja, pozneje pa Heideggerja.Prim. v Wolin (1996).

26 Poleg pregovornega napada na Kitajce prim. tudi Jeþeve tekste, kakršni so: Vloga ki-nologije v slovenski politiki (Delo, 21. 10. 1998), Streznitev pod Triglavom (Delo, 7.4. 1997), in Zmaga mehkega æ nad trdim þ (Delo, Sobotna priloga, 28. 11. 1998).

36

Mit o zmagi levice

èijski Sonderweg!27 Levièarstvo se tukaj ne izkljuèuje v po-litiènem smislu (to velja kveèjemu za desnico, ki se toleri-ra kot nekakšna nuja), ampak kot nekakšna »kulturna ne-èednost« in, konèno, kot nehigieniènost. Medtem ko jedesnica sprejeta kot nekakšen vsiljen politièni partner, jelevica nekaj, kar je in nuce »nerazumno«, nekulturno, neci-vilizirano, skratka, umazano. Še veè, je neslovensko in celoantislovensko. Medtem, ko se iz pozicije Sonderweg slovens-tva desnica izkljuèuje ad rem, se levica odslovi ad hominem.

Šele v tem kontekstu je mogoèe brati in interpretiratimedijsko razumevanje t. i. volilnega »zasuka v levo«, in-terpretirati ga kot simptom, ki je vrh ledene gore neèesaglobljega in resnejšega. »Zasuk v levo« je pravzaprav nein-terpretacija, je radikalno vrednostno centristièna (trenut-no liberalna28) ocena, ki ima predvsem nalogo strašenja.To ni nikakršna »objektivna ocena dogodkov«, ampak an-tipolitièno stališèe, ki ga zagovarjajo s pozicije logike oikos.S pozicije dobrega in pravega oèeta (moralna instanca29),ki si prilašèa predvsem nalogo »svarjenja« pred »deviaci-jami« (levimi ali desnimi). To pa lahko poène le tako, dase postavi na toèko »subjekta, ki ve« in ki s svojo moralno(patriarhalno!) vzvišeno vednostjo sooblikuje neko cen-tralnost (ne levo ne desno!30), slovensko posebnost kot slo-venski neokonservativni mainstream.

Teoretièno gledano je ideološki in celo mitološki vrhSonderweg slovenstva Slavoj Þiþek. Lahko bi se vprašali,kaj on tukaj sploh poène? Ali je to »pravi prostor« za veli-kega maga sodobnega globalnega mainstreama? Kako to, de-nimo, da se je spustil na raven Dava Karnièarja (ta je sHimalaje podprl voditelja Janšo) in je in vivo iz New Yorkapredvolilno prisegel svojemu velikemu vodji Janezu Dr-novšku? Problem z Þiþkom je v primerjavi s prej omenjeni-

27 Èe na neki podobni ravni slovenstva, nadškof Rode pove, da so pravi Slovencisamo katoliki/kristjani, je nakazana mainstreamska slovenska posebnost glede le-vice zgolj klon tovrstne njegove drþe.

28 Poglejte si samo, kako o Drnovšku po volitvah piše Delo, samostojni èasnik za sa-mostojno Slovenijo, sicer pa tukajšnji glavni ustvarjalec neokonservativnega slo-venskega Sonderwega. Glede tega so v zadnjem èasu zlasti vredni prebiranja inanalize èlanki G. Repovþa.

29 To je tisti patos, ki ga v ogoljeni podobi lahko spremljate v vsakem izdelku J. Lo-rencija, urednika Sobotne priloge Dela.

30 Mislite, da so sluèajno tukaj frèali in še vedno frèijo èlanki/svarila, ki so naslovlje-na »Ustaviti desnico«/ »Ustaviti levico«?! Mislite, da se sluèajno tukaj moþuje oosamosvojitvi, ki da je bila uspešna zato, ker se ni zgodila »ne prezgodaj in ne pre-pozno«? Berite mainstreamsko Delo v tej luèi, spremljajte govorice vodilnih slo-venskih moþ, poslušajte in gledajte celo telesno sredinsko zavzetost voditeljicDnevnika na nacionalki, in vam bodo zadeve kaj kmalu sredinsko jasne. Kot pri-mer (reakcije so dobrodošle!) bom v tej opombi tvegal parolo »Ustavite center«.Se vam to ne zdi nekam nenaravno?

37

Ekstremnost centra

mi primeri nekoliko kompleksnejši, toda hkrati preprostejšiin preglednejši. Po eni strani pomeni znaèilno fundamen-talizacijo mainstream pozicije31 in hkrati na najboljši moþninaèin upodablja fundamentalistièni patos slovenske Son-derweg logike (»posebne poti«). Za razliko od neposrednihjetnikov motorike neoslovenstva je Þiþek reXeksivni av-tor, èigar kreativnost se lahko na tem podroèju vsaj od da-leè primerja z mtv-jevsko, ki bojda temelji na nekakšni»neujetosti« v mainstream. Predstavlja posebni postsloven-ski (neoslovenski) gib, ki pa je toliko bolj ujet, kolikor boljse ima za marginalnega, se pravi tako ali drugaèe za krea-tivno-svobodnega avtorja. To je svobodno lebdeèi oznaèe-valec, ki je – za razliko od neposrednih jetnikov – vse inniè obenem: je jetnik in nejetnik hkrati, je hkrati Smuk inLev. Þiþek je (kot sam zatrjuje) »alternativec«, ki pa je hkra-ti lahko vojak, katolik, fundamentalist, komunist, stalinist,lacanovec, liberal, maèist... Lahko je nacionalist32 par ex-cellence, ki pa se, po potrebi, hkrati ima za klenega antina-cionalista. Vse to seveda ne velja zgolj za Þiþka. To je dostiširši in globlji, kratko malo splošen pojav, nekakšna epide-mija, pojavom in osebam nadrejeni kontekst nereXektira-nega neoslovenstva.

Še en dodatno skrb zbujajoèi fenomen je na tukajšnjisceni. Ker se je postpolitièna scena kontekstualno takomoèno premaknila v fundamentalistièno posebnost neo-slovenstva, se »nam« dejanje vsakogar, ki profesionalnoali drugaèe išèe izhode v smereh »obèega« in »stroke«, av-tomatièno kaþe kot levièarsko oz. levo. Torej kot neobièaj-no, tuje, neslovensko in protislovensko. Naj navedem pri-mer treh nadvse izstopajoèih posameznikov, ki zagotovosodijo v sam vrh tistih, ki se bolj ali manj zavedajo teþav-nosti poloþaja, ki ga tukaj obravnavam. V zmešnjavi vlogpri neoslovenskih igrah brez meja je Slovenija prišla v po-loþaj, ko je, denimo, Matevþ Krivic, prvoborec osemdese-tih, primer èloveka, ki nastopa striktno v imenu zakona(zakonitosti, legalnosti) in ki þe zavoljo tega apriorno funk-cionira kot levièar. V danem kontekstu lahko kdo dobi ob-èutek, kakor da sta zakon in zakonitost þe sama na sebi

31 Tisti, ki se vsaj implicitno sprašujejo, kaj pravzaprav Slavoj Þiþek poène pri lds,spregledujejo, da je ravno ta althusserjansko-heideggerjansko zakolièeni osebek bilprvi na slovenski sceni devetdesetih, ki je politiko v celoti nagnal v geto umaza-nega! To, kar so drugi druþboslovci na takratni sceni implicirali kot webrovsko sa-moumevno, je on radikalno pripeljal do principa delovanja tega, kar se je þe ta-krat, posebno pa pozneje, oblikovalo kot (liberalni) »center«. Vrata »postpolitiki«so bila þe takrat na steþaj odprta.

32 Na zaèetku devetdesetih se je v Mladini eksplicitno (seveda ne brez ustreznega pa-tosa ponosa) razglasil za Slovenca.

38

Mit o zmagi levice

leva in celo levièarska.33 Drug izstopajoèi prvoborec osem-desetih Tomaþ Mastnak, denimo, velja v številnih krogihcelo za »ekstremnega levièarja«, kar je vse prej kot njego-va samopodoba, je pa avtor, èigar kritika osemdesetih indevetdesetih temelji na delih Hobbesa in Burka34. Znotrajtega, kar bi lahko imenovali »liberalna levica« imamo, de-nimo, izstopajoèi primer Slavka Gabra, èigar »levièarstvo«zadnjega desetletja temelji predvsem na Hayeku35 in Mil-lu... Lahko bi še našteval... Tako dobimo, po Wolinu semga þe poimenoval, »francoski« paradoks36, po katerem ve-lja, da je tukašnja »levica« pravzaprav precej legalistièna,burkovska, hayekovska, lacanovska in celo heideggerjan-ska in schmittovska. V tem kontekstu pomeni þe zgolj ome-njanje Hannah Arendt, ki se nikoli ni imela za levo inlevièarsko37, da je govorec »preveè levo« in je zato (kotdomnevno levièarski, potem pa tudi sicer) marginaliziran,èe ne celo ekskomuniciran.38

Nekatere poglede, ki sledijo iz takšnega konteksta, seda vsaj za silo nakazati tudi skozi speciWèni pojav sloven-skega desperadovstva. Sedanja generacija študentov druþ-boslovja, s katero imam priloþnost veliko delati, vidi kot»rešitev« iz zagate, v kateri se je znašla zaradi antipolitiè-nega delovanja prejšnjih generacij, predvsem Marxa. Po-dobno kakor nekateri radikalni intelektualci od Derrida-ja39 navzdol so v poloþaju, ko tako rekoè vsi ponavljajo zaSartrom, da je »marksizem nepreseþeni horizont našega èa-sa«.40 Ker ne vidijo »izhoda« (izhod pa išèejo), si poskuša-jo pomagati z Marxom. Še veè, tisti še nekoliko bolj fun-damentalistièni (ne pa bolj levi, kakor to naivno domne-vajo41), so zaèeli vzklikati stare anarhistiène in celo mao-istiène parole. Neusmiljeno kritizirajo vse, kar je kakorko-li povezano z drþavo, in si pri tem še domišljajo, da silno

33 Nemara ravno ta primer govori dovolj, in sicer ne samo o tem, kako se tukajdoloèa, kaj je levo in desno, paè pa koliko so zadeve zašle v desno, da se jim þe za-konitost kaþe kot nekaj levega.

34 Prim. Mastnak (1989) v Burke.35 Prim. Hayek (1992).36 Prim. Wolin (1996).37 Prim. Arendt v Hill (1979).38 V resnici bi njeno »levièarstvo« tukaj kazalo dojeti kot sprenevedanje. »Prava«

kritika Arendtove s pozicije Sonderwega bi namreè nujno morala povzeti elementeargumentov obrambnega cionistiènega poloþaja, ki je bil zoper njo uporabljen zla-sti v 50-ih in 60-ih. Ti argumenti bi danes bili smešni in nevarni za tistega, ki bi sijih upal uporabiti!

39 Prim. njegov ponesreèeni poskus obrata Schmittovega Sovraþnika v Prijatelja, insicer v Derrida (1997).

40 Prim. v Sartre (1963:30), cit. Po Wolin (1996:235).41 Tu gre predvsem za omenjeno otroško tekmovanje v fundamentalnosti, ki je znana tako

pri študentih kot pri profesorjih in kreatorjih tukajšnjega javnega mnenja nasploh.

39

Ekstremnost centra

prispevajo k »boju zoper« najnovejšega hudièa – globaliza-cijo42. Opraviti imamo z okoljem, kjer »na levici« mislijonietzschejansko, webrovsko, foucaultovsko in celo schmit-tovsko. Za nameèek so tukaj še newageovci, ki govorijo o»novi politiènosti« – imajo tudi univerzitetne predmetena to temo – in celo vodijo tukajšnje t. i. stranke levice...Zmešnjava je, lahko bi rekli, popolna. Je potemtakem kajèudnega, èe v tem okolju ne boste našli analitiènega teksta,ki bi poskusil pojasniti dva v oèi bijoèa fenomena daneganeoslovenstva, in sicer to, da se Janševa stranka imenujesocialdemokratska, in to, da je sns bojda stranka levice? Tinajbolj krièeèi nasprotji tukajšnje postpolitiènosti jemljejokot nekaj naravnega in samoumevnega. Dejansko pa sta re-zultat neoslovenske posebnosti devetdesetih in bi kot takšnimorali biti per definitionem naloga analitiènega dela.

Razloga za to ne vidim v moþnosti, da so tukajšnji inte-lektualci preveè vzvišeni nad nastalimi problemi. Mislim,da je to prej posledica nemišljenjskega intelektualnega oko-lja, v katerem kraljujejo neintelektualni tatovi, bolj ali manjna gosto posejana generacija neizvirnih prepisovalcev ingurujev, ki so šolani in ujeti v prej omenjenem mainstrea-mu (funkcionalizem, pozitivizem, sedaj lacanovstvo) in prikaterih so teksti organizirani predvsem okrog tega, kar daje kdo rekel in kaj da kakšna teorija pravi (sindrom »kot-je-þe-dejal-Lacan«). Samostojnega mišljenja kratko maloniso vajeni, ne upajo si ga privošèiti (vloga tega ali onegateoretiènega guruja jim kaj takega vsaj delno prepreèuje)in ga posledièno skorajda sploh ni. Na delu so v glavnemprepisovanje in prevajanje, najpogosteje pa povzemanje,pogosto celo brez navajanja virov. Izstopajoèi primer tegaso številne slovenske knjige s podroèja »teorije« manage-menta, ki so pogostokrat slabo prikrita intelektualna odtu-jitev neoliberalnih in newageovskih teoretikov, ki v glav-nem delujejo v zda. Bistveno drugaèe ni na številnih dru-gih podroèjih, denimo druþboslovnem. Z nekaterimi izje-mami so novinarji, ki to spremljajo, zgolj miniature ome-njenih znanstvenoprepisovalskih krogov in so nezmoþni ka-kršnega koli samostojnega mišljenjskega prijema.

Podèrtal bi, da lahko zgolj na znaèilnem zamolèevanjudveh kljuènih fenomenov (simptomov) postsocialistiène-ga novoslovenstva – torej Jelinèièa in janšizma – nemote-no funkcionira »fenomen Drnovšek«. Samo v tem in takš-

42 Pri predmetu politièni ekstremizem, ki ga pouèujem, se èedalje pogosteje sreèujemz bolj ali manj bistrimi mladimi ljudmi, ki se simptomatièno sprašujejo, »zakaj neuporabiti nasilja«!?

40

Mit o zmagi levice

nem kontekstu lahko stranka Boruta Pahorja bolj ali manjuspešno igra vlogo levice. Najprej zato, ker sta – in to jeosrednja implicitna argumentacija – tako Drnovšek kakorPahor predvsem nekaj manj (torej implicitno nekaj »bolj-šega«) kakor Jelinèiè in Janša. To, da sta nekaj manj odekstremne desnice in levice (Jelinèiè obèasno funkcioniracelo kot »ekstremna levica«), jima omogoèa, da sta ta-pra-va-levica in ta-pravi-center. Nikakor pa ne bi smeli spre-gledati, da tukajšnje levice ne doloèa nekaj, kar je levoglede na tradicijo v širšem mednarodnem in/ali zgodovin-skem kontekstu, ampak jo doloèa kontekstualno okolje neo-konservativnega slovenstva, ko levica funkcionira kot ne-kaj, kar da je nedesno oz. ne tako hudo desno (kakor Jan-ša). Iz tega sledi veliko vprašanje, zakaj nekaj, kar je »zno-sno desno«, tukaj imenujejo center oz. zakaj nekaj, kar jedesni center ali center, celo imenujejo levica? V tem þi-vem pesku, ki prevladuje tudi v javnem mnenju, ni veènikakršne moþnosti za razlikovanje.

volitve 2000 kot »zasuk v levo« oz.

»zmaga levice«

V nebo vpijoèi simptom te nezmoþnosti razlikovanjaje tako rekoè plebiscitarna43 medijska ocena volitev, èeš daso tukajšnji volivci volili levico oz. da so rezultati volitevnekakšen »zasuk v levo«. Kakšno zavajanje! Mar ni levicana neki naèin poudarjanje povsem doloèene smeri (social-ne, politiène...) francoske revolucije, mar ni levica tisti mo-tor, ki deluje predvsem na gorivu socialne in politiène ena-kosti ter socialnih in politiènih svobošèin (oziroma pra-vic, v jeziku liberalcev)?

Kdo od govorcev na tukajšnjih predvolilnih predsta-vah je – èe se poskušamo spomniti – sploh omenil vsajeno od teh besed? Še svobode ne, èeprav so jo v zaèetkudevetdesetih liberalci in tukajšnja desnica (»levica« je tomolèe sprejela) redeWnirali kot svobodo lastnine in pred-vsem kot svobodo podjetništva44. Þe zgolj omenjanje svo-bode je tukaj nekaj, kar se ne spodobi in se, vsaj implicit-no, doloèa kot »zastarelo«, o enakosti pa niti ne govorim.

43 Do sedaj so bile tri izjeme. O tem so pisali V. Jalušiè, R. Moènik in A. Þerdin, vsitrije v ponovno iz opitosti z þiþkovsko neoslovensko posebnostjo prebujajoèi se po-volilni Mladini. Sicer þe dovolj pove samo dejstvo, da bi mi le navajanje èasopi-snih naslovov in avtorjev, ki so volilne rezultate l. 2000 ocenili kot »premik vlevo«, vzelo celo stran teksta.

44 Veè v moji izpeljavi v prihajajoèi Troubles with Postsocialism or why Democracy isnot the Same as Capitalism? (pred objavo).

41

Ekstremnost centra

Enakost je – po izrazito liberalni in le delno desnièarskikritiki samoupravljanja – v Sloveniji zaèela funkcioniratikot nekaj, kar je »þe zdavnaj preseþeno«.

Je mar mogoèe misliti kaj bolj paradoksalnega, kakorje poloþaj, v katerem se pod pretvezo »þe uresnièenih svo-bode in enakosti« zavraèa þe samo omenjanje potrebe (de-jansko je to þelja) po enakosti in svobodi? Kakor da bi svo-boda in enakost bili luknji, ki se ju da zapolniti/odpraviti skonsumpcijo?!45

Dominantni diskurz, »vladajoèa misel te dobe«, je po-stal diskurz oikosa, govorica, ki ne temelji veè na politiè-nem (kot v 80-tih) dialogu in/ali javnem konXiktu, paè pana skrivnosti, prikritosti, uèinkovitosti, na zasluþkarstvu indenarju, na izvedencih, specialistih, strokovnjakih in nanjihovih komandah46. Ne temelji na politièni logiki demo-kratiènega in javnega spopadanja paè pa na mehaniki tiste-ga, kar je bilo þe pred slabimi dvesto leti v Fenomenologijiduha opredeljeno kot oikos logika gospodarja suþnja. Politi-ka, dialog, pluralnost, politièna svoboda, politièna enakostso tukaj nekaj, kar je bojda postalo odveè. Inþenirji tukajš-nje politiène poklicanosti in/ali webrovski managerji poklic-ne politike naravnost pravijo (to je osrednji argument takoJanše kakor Drnovška, tako Jelinèièa kakor Pahorja), da po-litika ni uèinkovita (od tod »potreba« po veèinskem volil-nem sistemu kot bistveno bolj »uèinkovitem«).

Politiko, svobodo, enakost... so zaèeli meriti s katego-rijami oikosa (odtod ime oikonomija) in ekonomije, ker daje to »edino realno« in ker menda »drugaèe ne gre«.

Prihodnost je v tej managerski optiki izhodišèno kastri-rana na Evropsko unijo in Nato, na neskonèno napredova-nje ekonomije, na razvoj, na tek za toèko na horizontu, kinam je toliko bolj oddaljena, koliko bolj se ji pribliþujej(m)o.

postpolitièni drnovšek kot

personalizacija mainstreama ali janšist

Kako torej o teh zadevah misliti, kako se jim pribliþati,da bi se jim postavili po robu zdaj in tudi v prihodnje, kobodo prisile bolj razvidne? To, kar bo najteþe razumeti inkar tukaj lahko oblikujem zgolj kot hipotezo, je paradok-

45 Èe je sploh kaj konsumirano v postsocializmih (tudi v slovenskem) glede na hori-zonte francoske revolucije, potem je to fraternité. Ravno do konca pouþita frater-nité je tisto, od èesar nas bolita þelodec in glava. Tu bi morali iskati razloge za bo-hoteèe se pojave, kot so šovinizem, rasizem, kulturizem, nikakor pa ne preseþni od-merki politiène in siceršnje svobode in enakosti.

46 Prim. razvitje te razlage v Kuzmaniæ (1999b).

42

Mit o zmagi levice

salna postavitev: »pravi« problem, s katerim imamo opra-viti, ni tisti, ki je doma na levici, ali tisti, ki je doma nadesnici. Tudi zato ne, ker prve skorajda dobesedno ni inker se druga še vedno kobaca v svojih predpotopnih for-mah. Mesto, kjer se te zadeve koncentrirajo, je sam main-stream, znotraj njega te zadeve potekajo, tam je tudi jezik,v katerem se vedno znova inkarnirajo, tam so persone inpersonalizacije, ki jih vzpostavljajo. To mesto lahko ime-nujemo center. Njegove dimenzije sem poskušal v prejš-njih poglavjih nakazati kot Sonderweg, torej to »našodomaèo posebnost«47, ki se tukaj in zdaj uveljavlja kot cen-ter našosti oz. tega, kar tukaj imenujem neoslovenstvo.

Èe to tezo personalizirano poenostavim, bi ta hipotetiè-na postavitev lahko izzvenela takole: »pravi« janšist, s kate-rim imamo opraviti, pravzaprav sploh ni veè Janša (teza nefunkcionira na naèin nomen est omen), paè pa Drnovšek, pred-vsem pa kompleksni domaèijski managersko centristièni ideo-logem, katerega zmagovita personalizacija je ravno on.

Za boljše razumevanje in dodatno utemeljitev te hipo-tetiène postavitve bo treba v prihodnje še marsikaj storiti.Za zdaj pa lahko poudarim le nekatere elemente. Najprejpredvsem to, da – kakor so številni premisleki in študije toþe pokazali – od zaèetka politiène pluralizacije na Sloven-skem (podobno paè kakor drugod po Vzhodni Evropi) tu-kaj pravzaprav ni veèjih programskih razlik med parlamen-tarnimi (velja tudi za zunajparlamentarne) strankami. Kako,skratka, pojasniti to vsaj na prvi pogled dokaj neobièajnodejstvo, in ne podmeno, kakor bi se utegnilo zazdeti ne-pouèenim? Kaj se lahko zgodi, èe ni sicer prièakovanih inza demokracijo konstitutivnih (celo usodnih) razlik (tudina programskih strankarskih ravneh48) med strankami inna stranke reduciranega politiènega delovanja? Ali v temprimeru še vedno lahko kar tako govorimo o demokraciji?Ali ni to þe alarmantno dejstvo? Ne, pravijo. Ravno na-sprotno. Tukaj vlada pomirjajoèa interpretacija javnegamnenja, èeš da zadeve še niso dovolj razvite (»politièniprostor še ni razvit«...), da je treba še malo poèakati, pa

47 Verigi »našega, domaèega in posebnega« bi za preseþek kazalo dodati še znamenitoiznajdbo domaèijske pameti, Trstenjakovo kategorijo »slovenske poštenosti«, s ka-tero se pa v tem spisu þal ne morem posebno ukvarjati.

48 Naj povem, da je v zadnjem èasu vendar nastalo nekaj sprememb. Þal, kakor jebilo prièakovati, na slabše. Pojavila se je stranka (Nova Slovenija), ki ima v svo-jem programu eksplicitno napisano »pravico do þivljenja«, kar je bil tabu doseda-njega tukajšnjega strankarstva.

43

Ekstremnost centra

bo...49 Drugaèe povedano, v tem okolju ne boste našli zvr-sti obièajne interpretacije, ki bi bobu rekla bob in izreklaradikalno preprosto stvar: tako kakor Albanci50, Srbi aliPoljaki tudi Slovenci na dani stopnji nerazvitosti demo-kracije nimajo (veè) nikakršne druge religije razen slovens-tva samega. Ravno ta »civilna religija«51, je pravzaprav ti-sti ta-pravi program52, ki se je vpisal v programe vseh, (bojdapostsocialistiènih, dejansko pa neonacionalistiènih in šo-vinistiènih) strank, je tista neoreligiozna podstat, ki se jezapisala programskim piscem vseh provenienc: tako levih,desnih kakor tudi in predvsem tistih v centru t. i. politiè-nega spektra. Razlike med strankarskimi programi, ki jih –kakor reèeno na osnovnih, predvsem politiènih ravneh –tako rekoè ni, se toliko bolj (»kompenzacija«?) pojavljajona ravneh stila, vodenja, ekip in vodij, njihovih imageov,ne pa na ravni tega, (za)kaj je kaj oz. ni treba storiti. Kajtiv tem kontekstu velja, da je to, kaj je treba narediti, takorekoè þe vedno apriorno uresnièljivo in je vsakomur þe ta-koj jasno, èe le reèemo magièno besedo – slovenstvo.

Razhajamo se kveèjemu lahko glede tega, ali bo to (sepravi neoslovenstvo) udejanjeno prej ali slej, zlepa ali zgr-da, poèasi ali hitro, za takšno ali drugaèno ceno, s takšnimiali drugaènimi þrtvami... Ne pa o tem, ali naj to (neoslo-venstvo) bo ali ne bo »osnova demokracije« in tukajšnje-ga celotnega (politiènega, socialnega, kulturnega...) þitja.

Slovenstvo samo je slepa pega samoujetosti tega vlada-joèega diskurza. Èe hoèemo zares misliti to, kar se dogaja vpostsocialistièni Sloveniji, še posebno pa to, kar se je zgo-dilo na volitvah 2000, potem je treba reèi, da je ravno nateh volitvah v Sonderweg neokonservativnem neoslovens-tvu ujetih nerazlikah (ne pa v razlikah) in nerazlikovanjih,zmagala drnovškov(sk)a pot. Problem je predvsem ta, da

49 V primerjavi s tistim, kako slovenska poklicna politika prodaja neoslovenstvonavzven, velja tukaj nekaj povsem nasprotnega. Tam (navzven) velja »najbolj raz-vita demokracija« in »zgodba o uspehu«, ki se trþi še posebno v povezavi z drugimi– tistimi, ki jih je treba še dodatno potunkati.

50 Med njimi je to þe zdavnaj ubesedil Maliqi (1998).51 To civilna bi morali vzeti s kanèkom cinizma. Pravim civilna predvsem zato, da bi

opozoril, da je to tisto, kar je z uþitkom pohrustalo »civilno druþbo« osemdesetih.Ni torej civilna druþba »(pri)šla na oblast« zgolj in predvsem v politiènem smislu(kakor se je glasila neka preozka teza z zaèetka 90-ih), paè pa nam vlada na grams-cijevski antipolitièni in postpolitièni naèin homogenizacije/hegemonizacije odspodaj. Obrat Gramscija, ki so ga na Zahodu þe zdavnaj pogruntali ekstremni de-snièarji (prim., denimo, De Benoist, Tarchi et. co., v Le forne del politico, 1984), seje tukaj zgodil samodejno, tako rekoè naravno, brez kakršne koli vednosti alireXeksije o tem. Zato toliko bolj uèinkovito in zahrbtno funkcionira.

52 Linija umevanja politike kot naše/nacionalne stvari (sindrom cosa nostra) ali na-cionalnega programa je v tem delu sveta najbolj oèitna pri zgodovinarjih in kul-turnikih (razumnikih). Prim. tudi argumentacijski patos raznih prispevkov inknjig Janka Prunka, zaèenši s Prunk (1986).

44

Mit o zmagi levice

lahko, èe ne odpremo slepe pege, se pravi slovenstva sa-mega, o tukajšnji politièno neizdiferencirani slowenische Ge-meinschaft zgolj momljamo (najpogosteje se preprosto spre-gleda). Jo lahko mislimo samo in zgolj relacijsko, torej vperspektivi razmerja do ekstremnega Janše. In ravno to seje tukaj pripetilo. Znašli smo se v silno zagatnem poloþaju,ko sta Janša in janšizem postala merilo tukajšnje demokra-cije in demokratiènosti, merilo, po katerem sploh ni teþkobiti/postati demokrat in demokratièen. Saj je vse, kar jeNejanša in nejanševsko þe avtomatièno (tu je problem)postalo demokratièno. Še veè, v trenutku, ko izgubimo moþ-nost primerjave med konkretno Drnovškovo postpolitikoin demokracijo, ki je in nuce nekaj abstraktnega in v novoodprtega, ko samo to moþnost odprte primerjave nadome-sti zaprta primerjava Drnovšek–Janša (ali Janša vs. vsedrugo), smo se pravzaprav dokonèno zapletli v nekaj, karnima veè zveze z demokracijo. Problem s tovrstno »mero«in takšnimi »naèini merjenja« pa je predsem ta, da so na-paèni, izkrivljeni, nezadostni in skrajno nevarni. Svetla de-mokracija na temnem ozadju Janše je tisto laþno ogledal-ce, ki paèi podobe in samopodobe danega èasa, je tisto laþ-no sonce, na katerem se lenobno martinèka današnja èe-dalje bolj radikalno antipolitièna Slovenija s svojim main-streamovskim neoslovenstvom vred.

Prišli smo v situacijo, v kateri utegne biti janšizem ude-janjen na »mehki« (Drnovškov) naèin, kar pomeni vse prejkot to, da janšizem ne utegne zmagati. Boste rekli, da tarazlika niti ni tako majhna in nepomembna. Pritrdil bi,vsekakor. Toda, to naj ne bi zameglilo pogleda na dejan-skost, v kateri grenko tableto neonacionalizma jemljemo stenko plastjo sladke èokolade. Se strinjam tudi zato, ker biv primeru popolnega ujemanja Janše in (neo)slovenstvatukaj imeli to, kar so na Hrvaškem imeli v Tuðmanovemdesetletju.53 Toda kljub temu razcepu ali pa ravno zavoljonjega nikakor ne bi kazalo spregledati, da Drnovšek (& ne-kritièna koalicijska co.) vendarle utegne ne izpolnjevati pred-vsem programa demokracije, èlovekovih pravic, politiènihsvobošèin in politiène enakosti, paè pa program nadvse neo-konservativnega neoslovenstva.

53 Prim. moje predavanje Tuðmanizem in janšizem na Delavsko punkerski univerzi vletniku 1999/2000 (v pripravi za tisk).

45

Ekstremnost centra

janšizem in postpolitièno neoslovenstvo

To, kar tukaj imenujem janšizem, ni nikakršen »polnioznaèevalec« in zatorej ni moþnosti njegove deWnicije naravni vsebine, marveè je dosti kompleksnejši, tako rekoètavtološki oznaèevalec. To, kar imenujem janšizem, je tu-kaj tisti nadrejeni kontekst, ki naddoloèa dogodke/inter-pretacije/razumevanje in ki omogoèa naslednje pojave (okaterih se tukaj bolj ali manj molèi), ki pa þe imajo neka-tere usodnejše posledice:

· Omogoèa t. i. »javno komuniciranje« (dejansko pa mno-þièno domaèijsko poneumljanje) v skrajno zaprtih Mi ka-tegorijah (»Mi Slovenci«). To je tisti vsepoþirajoèi meta-jezikovni gib, ki iz vsega, kar mu pride pod prste, naredidomaènost (slovenstvo/slovensko posebnost kot vseobse-gajoèo tukajšnjo osrednjost/centralnost)54.

· To je tista podstat, ki þe na površinski ravni javne govoricevpelje (vsaj implicitno, èe þe ne eksplicitno) katogorijoèasti/ponosa, kar omogoèa in proizvaja poloþaj, v kateremse vse suka okoli vase zagledanega neoslovenskega sebstva,kjer se vse vidi in o vsem sprašuje izkljuèno in šele prekdrþe èasti/ponosa.

· Navsezadnje, ravno topos èasti/ponosa55 je tista konXiktnatoèka, na kateri pride do »spopadanja identitet«, in sicer izzelo preprostega razloga: ker je kleno ekskluzivistièna, mo-nolitna, fundamentalistièna in torej izkljuèujoèa. Znotrajtega (samo)videnja je lahko vsak posameznik kveèjemu takš-na ali drugaèna rastlina, ki je »pognala korenine« domaè-nosti oz. si to, kar so ti rekli, da si, iz tega ne moreš... Kveè-jemu se lahko nekoliko prilagodiš s konceptom t. i. toleran-ce, toda tudi to so zasilni izhodi, ki so vse prej kakor odprti.56

54 Kaj vse od zaèetka 90-ih naprej tukaj ni bilo slovensko!? Zadeve so šle obèasnotako daleè, da so imeli celo »slovenski medvedi«, ki so jih izvozili na Pirenejskipolotok, za razliko od medvedov vojnih pribeþnikov (menda, »bosanskih«) zago-tovljeno posebno mesto v medijih tukajšnjega domaèijskega poneumljanja (TVSlovenija, Pop TV, zlasti Nedelo). Tavtološko bojevniški vzklik, tako pogosto medij-sko promoviran na Slovenskem, »Kdor ne skaèe ni Slovenec«, je samo vrh ledenegore, ki opozarja na mnoþièno histerijo.

55 »Bodi ponosen, da si....« je, v smislu xx. stoletja, kreacija Mussolinija iz druge po-lovice dvajsetih let prejšnjega stoletja. Prim. ljubljanski subvertirani graWt priBukvarni »Bodi ponosen, da si Slovenec/Bantu èrnec«.

56 Prim. v tem kontekstu mojo kritiko koncepta tolerance kakor je bila razumljena priÞiþku (Kuzmaniæ, 1994). Pravim bila, kajti spolzki trend-setter je pozneje zadeve us-trezno redeWniral, sledi nekdanjega razumevanja pa zabrisal, da ne reèem potlaèil.

46

Mit o zmagi levice

»zmaga« neoslovenstva

nad nacionalizmom

Bistvo zmagoslavnega neoslovenstva je ravno tukaj, vsamem centru, ne pa zgolj in predvsem v njegovih nemo-dernizacijskih, predmodernizacijskih in vèasih celo anti-modernizacijskih (Rode, Janša & co.) podobah. Postmo-derno neoslovenstvo daje novo þivljenjsko moè, novo (to-krat virtualno) novo kri in novo zemljo »starim« formamslovenstva, tudi in predvsem janšizmu. Osrèja najnovejše(se pravi neoslovenske) slovenske travme ne kaþe iskatipri ekstremih, paè pa v samem osrèju domaèijskega main-streama, ki je – in tukaj za to gre – èedalje bolj ekstremno.Razumeti današnji slovenski mainstream pomeni dojeti slo-vensko posebnost v kontekstu skiciranega Sonderwega in nje-govega umetelnega (etiènega in estetskega) prehoda v cen-ter/centralnost, v neoslovenski, umetniško popleskani main-stream. Tako kot lahko linija tukajšnje estrade Helena Blag-ne in/ali Simona Weiss zapoje z laibachovci (kje drugje kotv osrèju Cankarjevega doma), tako kot je Drnovška trebabrati skupaj z Janšo, je tudi Þiþka treba razumeti predvsem vdomaèijski neoslovenski konservativni skupnosti z Rugljem!

Še dve stvari pred koncem. Najprej opozorilo: eldee-sovski vršièek neoslovenskega mainstreama ne proizvaja ek-stremnost samo navzven: umetniško je kreativen tudi priustvarjanju novih ekstremov navznoter same stranke giba-nja57. Povolilni dogodki leta 2000 potrjujejo takšno skle-panje, saj je po logiki mehkih, postmodernih èistk znotrajsame lds nastalo kar nekaj »novih ekstremov«, od katerihlahko prièakujemo oblikovanje novih (upam, da ne post-politiènih) jeder.

Na samem koncu še retorièno vprašanje: Što je pjesnikhtio reæi? Hotel sem povedati, da je na zadnjih volitvah šloza pomembno, tako rekoè plebiscitarno odloèitev. Tega nespremeni dejstvo, da se številni podloþniki niso zavedaline pred volitvami in ne na volitvah, še manj pa jim jejasno, zakaj sploh gre sedaj, ko so volitve mimo. Moja osred-nja hipoteza je, da bi bilo volitve 2000 treba obravnavatikot nekakšen »obraèun z nacionalizmom«. Toda – in tukaj

57lds je še vedno najmoènejša in tudi najbolj obèutljiva ravno na toèki svojega šene strankarstva oz. v tem, da je še vedno predvsem gibanje z bolj ali manj peroni-stièno naravnanim postpolitiènim voditeljem. Kaj kmalu bomo lahko videli, ali seji bo posreèil prehod iz gibanja v stranko (izkljuèitev gibanjskih elementov in po-sameznikov/posameznic, ki še vedno delno mislijo na »staromoden« naèin iz poli-tiènih 80-ih, in kakšne bodo posledice tega prehoda – tako za gibanje/stranko ka-kor za celotno slovensko domaèijo).

47

Ekstremnost centra

je treba biti pozoren – èeprav je to nedvomno bil »obraèunz nacionalizmom« (se pravi s predpotopnimi pozicijami, kise tukaj uvršèajo v »desne«, brez nadaljnjih doloèil), to nibilo storjeno ne s pozicij »uhajanja« nacionalizmu kot ta-kemu, nacionalizmu v vseh njegovih pojavnih oblikah invsebinah, in tudi ne s pozicij iskanja »drugih« (denimopolitiènih) iztoènic razvoja. Nacionalizem (kot tradicio-nalen, predmoderen in moderen) je – vsaj zaèasno – pre-magan, vendar pa (in tu je bistvo!) s pozicij in v imenunovega nacionalizma, v imenu postpolitiènega neoslovens-tva. To pa še ni vse. V imenu neoslovenstva (reprezentiraga eldeesovski postpolitièni mainstream) na volitvah ni bil(zaèasno!) premagan samo (pred)moderni nacionalizem(Janša, Bajuk, Rode & co.), premagana je – in to za daljšeobdobje – tudi vsakršna resnejša moþnost izstopa iz postso-cialistiène neonacionalistiène logike. Postsocialistièna Slo-venija se je plebiscitarno odloèila, da se bo postpolitièno»branila«, da bo varovala »svoje korenine«, »svojo poseb-nost«, da se bo šla lasten Sonderweg trip. Toda kdo jo ogroþa,kje so sedaj sovragi? Navsezadnje, kaj to utegne pomeniti zademokracijo, za politièno svobodo, politièno enakost? Bo-jim se, da so perspektive v tem smislu vse prej kot svetle.

48

Mit o zmagi levice

LITERATURA

adorno, w. th.

Þargon pravšnjosti, cz, Ljubljana, 1972.

bloch, e.

Princip nada (Das Prinzip HoVnung), Naprijed, Zagreb,1981.

bohinc, r. , èernetiè, m. (ur.)Civilna druþba v Sloveniji in Evropi, Društvo obèanski fo-

rum, Ljubljana, 1999.

boje, d. m., gephart r. p. , jr. & thatchen-

kery, t. j . (ur.)Postmodern Management and Organization Theory, Sage,

London, 1996.

brezovšek, m. (ur.)Demokracija-vladanje in uprava v Sloveniji, Politološki dne-

vi, fdv Ljubljana, 1997.

burke, e.

Razmišljanja o revoluciji v Franciji, Krt, Ljubljana, 1989.

derrida, j .

Politics of Friendship, Verso, London & New York, 1997.

eco, u.

Dalla periferia dell’impero, Cronache da un nuovo medioevo,Tascabili Bompiani, Milano, 1991.

gunn, s.

Revolution of the Right, Pluto Press, London, 1989.

hayek, f. a.

Usodna domišljavost, Krt, Ljubljana, 1992.

hill, m. a.

Hannah Arendt: The Recovery of the Public World, St.Martin’s Press, New York, 1979.

jalušiè, v.

Svoboda proti enakosti?, v: Delta, 3–4/1998, pp. 73–94,

1998.

49

Ekstremnost centra

jeþ, b.

Vloga kinologije v slovenski politiki, Delo, 21. 10. 1998.»Streznitev pod Triglavom«, Delo, 7. 4. 1997.

Zmaga mehkega æ nad trdim þ, Delo, Sobotna priloga, 28.

11. 1998.

kaldor m. & vejvoda i. (ur.)Democratization in Central and Eastern Europe, Pinter,

London and New York, 1999.

kardelj, e.

Smeri razvoja politiènega sistema socialistiènega samouprav-ljanja, dzs, Ljubljana, 1976.

krleþa, m.

Deset krvavih godina, Zora, Zagreb, 1971.

kuzmaniæ, t.

Meta-parlamentarno na Slovenskem ali o defenestraciji, vParlamentarizem: dileme in perspektive, Politološki dne-vi, fdv, Ankaran 1991, pp. 172–181, 1991.

Mirovno-demilitarizacijski konflikt, v: Zbornik, 1991.Postsociaizem in toleranca: ali toleranca je toleranca tistih, ki

tolerirajo – ali pa ne!, èkz 164–165, Ljubljana, pp.165–183, 1994.

Politièni ekstremizem pod Slovenci: sns od tigrov do papirja,èkz, Ljubljana, pp. 47–71, 1995.

Ustvarjanje antipolitike, elementi genealogije druþboslovja,zps, Ljubljana, 1996.

Zgodovinski kompromis, novi primitivizem in/ali liberalnakmeèkost na Slovenskem, brezovšek (ur.), 1997.

Bitja s pol strešice / Hate Speech in Slovenia, osi, Ljubljana,1999.

Slovenia: From Yugoslavia to the Middle of Nowhere?, v:kaldor & vejvoda, 1999.

Od civilne druþbe, prek liberalizma do neokapitalizma, v: bo-

hinc & èernetiè, pp. 117–126, 1999.

laqueur, w.

Young Germany, A History of the German Youth Move-ment, New Brunswick & London, 1984.

malik, k.

The Meaning of Race, Macmillan, London, 1996.

50

Mit o zmagi levice

maliqui, s.

Kosova: Separate Worlds, ReXections and Analyses 1989–1998, Dukagjini ph, mm, Prishtina, 1998.

mastnak, t.

Dvesto let spornosti revolucije..., v: Burke (1989), Krt,Ljubljana, 1989.

mommsen, w. j .

Max Weber and German Politics 1890–1920, The Univer-sity of Chicago Press, Chicago and London, 1984.

mouffe, ch. (ur.)The Challenge of Carl Schmitt, Verso, London & New

York, 1999.

muller, z. j . (ur.)Conservatism, Princeton up, Princeton, New Jersey, 1997.

o’sullivan, n.

Fascims, J. M. Dent & Sons Ltd, London in Melbourne, 1983.

prunk, j .

Slovenski narodni programi, 2000, Ljubljana, 1986.

repovþ, g.

Teorija þenske, Delo, 25. 11. 2000.

sartre, j . p.

Search for a Method, Vintage, New York, 1963.

schmitt, c.

Tri razprave, Krt, Ljubljana, 1994.

schopenhauer, a.

The World as Will and Idea, Everyman, London, 1997.

sternhell, z.

The Birth of Fascist Ideology, Princeton up, Princeton,New Jersey, 1994.

sturmer, m. (ur .)

Bismarck und die preussisch-deutsche Politik 1871–1890,dtv dokumente, Deutscher Taschenbuch Verlag,München, 1970.

51

Literatura

wolin, r.

Labyrinths, Explorations in the Critical History of Ideas,University of Massachusetts Press, Amherst, 1996.

þiþek, s.

Izpoved resigniranega ideologa, Delo, Sobotna priloga, 27.

9. 1997.

Carl Schmitt in the Age of Post-Politics, v: mouffe (ur.),pp. 18–37, 1999.

The Ticklish Subject, The Absent Centre of Political On-tology, Verso, London & New York, 2000.

Zbornik: Le forme del politico, Idee della Nuova Destra, LaRoccia di Erec, Firenze, 1984.

Zbornik: Demilitarizacija Slovenije in nacionalna varnost,zps, Ljubljana, 1991.

Zbornik: Historikerstreit, Die Dokumentation der Kontro-verse um die Einzigartigkeit der nationalsozialistischen Ju-denvernichtung, Piper, München, 1995.

Sreèo Dragoš

54

Mit o zmagi levice

VERA IN VOLITVE

V prispevku prikazujem predvolilno dogajanje z vidikamedijske navzoènosti Rimskokatoliške cerkve na Sloven-skem (skrajšano: Cerkev) – v tej napovedi pa je þe prvaugotovitev. Iskanje verskih vsebin v predvolilnem èasu seje konèalo kot spisek medijskih izjav in dogodkov, ki soskoraj brez izjeme povezani le s Cerkvijo, ne pa z drugimiverskimi akterji. Ta rezultat se zdi presenetljiv, èe upošte-vamo, da je pri nas uradno registriranih nekaj èez tridesetverskih skupnosti in cerkva, neformalnih pa je verjetno ševeè. Hkrati pa je tudi razumljiv, saj je med vsemi prav ka-toliška Cerkev najbolj mnoþièna, najmoènejša, najboga-tejša, najbolj organizirana in javno najbolj eksponirana ver-ska institucija. Pri tem seveda velja, da ni nujno vse, kar jerazumljivo, tudi (ne)sprejemljivo. Zato je potrebno – kergre za obèutljivo temo – pojasniti vrednostna izhodišèa, kiso uporabljena pri interpretaciji zbranih podatkov. O temgovori naslednji razdelek (z naslovom Kontekst), v kate-rem opozarjam na dvoje: prviè, da verodostojnost empiriè-nih podatkov ni isto kot verodostojnost interpretacije tehpodatkov, in drugiè, èe boste iste podatke presojali z dru-gaènih vrednostnih izhodišè, boste dobili tudi drugaènorazlago istih podatkov. Še prej pa nekaj uvodnih pojasnil opomenu in namenu celotne raziskave.

Analiza je èasovno usmerjena na obdobje od sredineseptembra do sredine oktobra 2000, ko je na Slovenskempotekala organizirana kampanja za parlamentarne volitve.Predmet analize so tiskane in avdiovizualne vsebine, ki sojih v omenjenem èasu objavili naslednji mediji mnoþiène-ga obvešèanja: Druþina, Mag, Mladina, Delo, Nedelo, Dnev-nik, Veèer, Slovenske novice, nacionalna televizija Slovenija1, privatna TV 3, prvi program Radia Slovenija in katoliškiRadio Ognjišèe. Analiza se osredotoèa na medijsko navzoè-nost in obravnavo vseh tistih vsebin, dogodkov, vprašanjoz. problemov, ki v javnosti veljajo za sporne in so z vidikaverskih akterjev (predstavnikov cerkva in verskih skupno-sti na Slovenskem) odloèilnega pomena. Podèrtana krite-rija sta zastavljena precej široko in sta za selekcioniranjegradiva uporabljena le, èe se pojavljata hkrati. Kot vsebi-ne »odloèilnega pomena« so mišljene tiste, ki jih verskiakterji sami opredeljujejo za takšne, ker ocenjujejo, da sotako ali drugaèe povezane z njihovim osnovnim verskimposlanstvom. Merilo »spornosti« pa je javno izraþeno ne-strinjanje z rešitvami, predlogi, razpravljanjem ali naèenja-

55

Vera in volitve

njem vsebin (»odloèilnega pomena«) ali pa neskladnostomenjenih vsebin z zakonodajo.

Recimo, da v medijih kdo izrazi stališèe, da morajo imetiverske skupnosti svobodo v svojem javnem delovanju. Takazahteva bi postala predmet analize samo takrat, èe ji kdokakorkoli nasprotuje oz. jo relativizira, saj sta le v tem pri-meru prisotna hkrati oba kriterija (»spornost« + »odloèil-ni pomen«). Naslednji primer: èe bi kakšen akter ocenil,da je za izvajanje njegovega poslanstva kljuènega pomenajavni poziv k (proti)verski nestrpnosti, bi bil tak dogodekvkljuèen v analizo tudi takrat, èe njegova izvedba ne bibila deleþna nikakršnega nasprotovanja niti kritiènega ko-mentarja (ker bi ostal npr. medijsko popolnoma prezrt),saj je v nasprotju s 63. èlenom ustave rs.

Namen je s kvalitativno analizo preveriti morebitnekulturnobojne vsebine v slovenskih mnoþiènih medijihmed predvolilno kampanjo za parlamentarne volitve. Dejs-tvo je, da je kulturni boj igral v slovenski zgodovini po-membno (usodno) vlogo. Prav tako je res, da ta(kšna) zgo-dovinska izkušnja še danes opazno vpliva na sodobno poli-tièno kulturo pri nas – o tem je namreè precejšen konsenztako med desnimi kot levimi politiènimi silami, tako medkonservativci kot liberalci, tako med predstavniki drþav-nih kot verskih institucij, èeprav so razlike v vsem drugem(v interpretaciji pomena, akterjev, dogodkov in odgovor-nosti za kulturni boj); o aktualnosti in potencialni nevar-nosti kulturnega boja pa ni bistvenih razhajanj, tudi ne vstrokovnih krogih.

kontekst: kulturni boj in klerikalizem

Zaradi veèpomenskosti terminov kulturni boj in klerika-lizem, ki sta pomembna za to analizo, naj na kratko poja-snim njun opis in vsebinsko opredelitev.

kulturni boj. Izvorno gre za zgodovinski spor inte-resov in kompetenc med pruskim drþavnikom Ottom vonBismarckom, ki je kot ministrski predsednik predstavljalcentralno drþavno oblast, in med katolicizmom oz. Cerk-vijo kot versko predstavnico (nadnacionalne) oblasti s cen-trom zunaj drþave, v Vatikanu. Nasprotovanje se je stop-njevalo v 70. letih 19. stoletja, njegova eskalacija pa po-meni širjenje sporov glede na intenzivnost in obseg konXikt-nih odnosov med vpletenimi akterji. V zaèetku je bilo topolitièno nasprotovanje sklenitvi konkordata (ki ga je pod-

56

Mit o zmagi levice

pisal avstrijski cesar Franc Joþef leta 1855), nakar je sporprerastel v strankarsko nasprotje (konservativci/liberalci/socialisti), v versko nasprotje (verni/neverni) ter se v tejobliki razširil tudi na slovenski prostor. V tem smislu lahkodatiramo zaèetek kulturnega boja na Slovenskem leta 1884,ko sta politika dr. Ivan Tavèar in Ivan Hribar ustanovilapolitièni èasopis Slovan. Z njim sta zaèela širiti izrazito na-rodno aWrmativne in liberalno usmerjene ideje, ravno ta-krat pa je v èasopisu Slovenec zaèel nastopati teolog in (poz-nejši) škof dr. Anton Mahniè, ki je terjal èim bolj naèelenin neizprosen boj proti vsem, ki tako v kulturnih kot na-rodnostnih in v politiènih vprašanjih kakorkoli odstopajood strogega katoliškega (cerkvenega) stališèa. Prva dva stapotegnila na svojo stran veèinski del laiške inteligence, tret-ji pa je pridobil veèino duhovnikov, ki so v tistih èasihtvorili veèino tankega sloja slovenskih intelektualcev. Na-kar se je na teh osnovah formiral tudi politièni prostor (na-stanek strankarskih blokov), s sindikati in drugimi civilni-mi ustanovami vred – s posledicami takšne proWliranostidruþbenih sporov pa se otepamo še danes. Idejnobojna kul-tura je torej modernistièni resentiment, mobilizacijsko upo-raben tudi v postmodernih razmerah.

Kulturni boj je amalgam konfliktnih odnosov s trehravni: s politiène (med konservativno in liberalno opci-jo), z drþavne (med predstavniki drþavnih in cerkvenihoblasti) in z nazorske (med pravoverniki, krivoverniki, dru-governiki in neverniki). Z »amalgamom« mislim na takš-no kombinacijo konXiktov, v kateri je detektiranje njiho-vih izvorov (razlikovanje omenjenih ravni) za akterje ne-uporabno in namensko zamegljeno, to pa nadalje provoci-ra konXiktna razmerja med vsemi vpletenimi. Ravno todaje celotni politièni kulturi speciWèno kvaliteto, ki jo izra-þamo s sintagmo kulturni boj.

klerikalizem. Izvorno se je s tem terminom oznaèe-val odziv cerkvenih funkcionarjev na politiène nasprotni-ke – t. j. apologiziranje religioznih idej in posvetnih inte-resov verske institucije – v razmerah, obremenjenih s kul-turnim bojem. Iz prejšnje deWnicije izhaja, da so v kultur-nobojnem ozraèju bistveno zamegljene nekatere razloèi-tve, ki so odloèilnega pomena za konsenzualno reševanjesporov, npr. razlikovanje med posvetnimi in religioznimi,civilnimi in drþavnimi, politiènimi in nepolitiènimi, (pro-ti)verskimi in neverskimi vprašanji, problemi, kompeten-cami. Od tod izhaja vrsta problemov za nepristransko ana-

57

Vera in volitve

lizo klerikalizma kot druþbenega pojava, npr.: oteþeno jekvaliWciranje njegove strategije v smislu ofenzivne aliobrambne drþe, prav tako je oteþeno presojanje same(ne)upravièenosti klerikalizma v konkretnih primerih inlahko je nezanesljivo celo identiWciranje akterjev, ki ga iz-vajajo. Znaèilnost pristranskih analiz je ignoriranje dinami-ke kulturnega boja, ki ni mogoè brez (vsaj) dveh strani, kovsaka od njiju razpolaga z lastno interpunkcijo zaporednihdogodkov, odloèilnih za interakcijski pogon konXiktnosti.To pomeni, da obe strani izhajata iz vzroèno-poslediène raz-lage svojega spora, v kateri vsaka od njiju zaèetek konXikt-ne komunikacije izpeljuje iz razliènih dogodkov ali pa iz raz-liènih pomenov istega dogodka. Posledica: kar je zame od-ziv na tvoje dejanje, je zate vzrok za tvoj odziv na moje deja-nje, na katero se odzivam, itd. Zato je bil na Slovenskem þezelo zgodaj identiWciran in kritiziran tudi »rdeèi« (komuni-stièni) klerikalizem in ne samo »èrni« (cerkveni).

Klerikalizem je presojanje neverskih vprašanj z ver-skimi kriteriji (npr. presoja etiènih, estetskih, politiènih,ekonomskih, znanstvenih vprašanj s konfesionalnimi me-rili) ali nasprotno (npr. izpodbijanje verskih resnic s skli-cevanjem na politiène ali znanstvene resnice) ter aplika-cija takšnih presoj z uporabo druþbene moèi. Iz te opre-delitve izhaja dvoje opozoril. Prviè: klerikalizem ni »rezer-viran« zgolj za klerike. Drugiè: sklicevanje na versko izro-èilo pri presojanju neverskih problemov (s sekularnih po-droèij) še ne pomeni klerikalizma, dokler niso v »igro« vple-tena institucionalna sredstva pritiska, npr. pri apeliranjuna javno mnenje, pri povezovanju s politiènimi akterji, pripogajanju z drþavo ipd. Zato je tudi razumljivo, da je vsa-kršna kombinacija verskih in politiènih preprièanj (èepravni prepovedana) zelo nevarna za klerikalizacijo politike inpolitizacijo cerkve. Nevarna je zaradi nazorskih in struk-turnih razlogov. Zakaj?

V nazorskem smislu so preprièanja osnovna podlagatako politiènih kakor verskih opredelitev. Ravno vrednost-nih usmeritev, o katerih smo preprièani, pa ni mogoèe ek-saktno utemeljevati ali izpodbijati. Ta okolišèina po enistrani izrazito oteþuje ohranjanje razlike med obema vrsta-ma preprièanj, po drugi strani pa je podobnost med njimaargument za razlikovanje, ne pa za zamegljevanje. Ko sta vkozarcu zmešana olje in voda, ju lahko loèite samo z razli-kovanjem sestavin kozarca, èeprav je res, da se prst v ko-zarcu vselej dotika ene in druge. Nadaljnja komplikacija vprimerih prepletanja verskih in politiènih preprièanj je

58

Mit o zmagi levice

strukturna in izhaja iz politike kot podroèja, ki je speciali-zirano za operiranje z interesi (ne pa npr. za resnico, niti zapravico, niti za produkcijo dobrin, za kar so pristojni drugisektorji). Mešanje politiènih in verskih prostorov je meša-nica vode in olja. Politièni sistem, njegova pravila, insti-tucije in akterji so mehanizmi za regulacijo moèi pri arti-kulaciji in koordinaciji interesov v funkciji rangiranja ci-ljev, s katerimi mobiliziramo ljudi v þeleno smer. Zato se spreþemanjem verske in politiène sfere – neodvisno od is-krenosti prve in demokratiènosti druge – vera vselej profa-nizira þe s tem, ker neizbeþno podlega strukturi preigrava-nja moèi in interesov, to pa je moèna skušnjava za realiza-cijo drugega pogoja klerikalizma (iz prejšnje opredelitve).

Ker je to opozorilo bistveno za analizo predvolilnihsooèenj, je treba omenjene skušnjave dodatno precizirativ naslednjem smislu: teþnjo po klerikalizaciji politike inpolitizaciji vere razpoznamo v dejanjih, v katerih se poli-tièni dogodki in politiène opredelitve podpirajo ali pa kri-tizirajo z religioznimi argumenti. V primeru, ko akter to-vrstno ravnanje povzdigne v svoje þivljenjsko poslanstvoin z njim nadomesti vse druge naèine odzivov, pa imamoopraviti s fundamentalizmom:

»Pristni fundamentalist je oboje, verski in politièni; dejansko je pre-prièan, da okolišèine od njega terjajo politièno udejstvovanje (mogo-èe tudi nasilno) z namenom, da izpolni svoje religiozne dolþnosti«(Appleby 1998: 280).

analiza problemskih podroèij

Prvi vtis: glede na kolièino analiziranega gradiva je spi-sek klerikalnih skušnjav presenetljivo skromen. To je do-bro. Èe ga jemljemo za indikator kulturnega boja, je ta vtislahko zavajajoè. Zato opozarjam na naslednje povezave medproblemskimi podroèji, ki izhajajo iz empiriène evidencedogodkov in izjav:

1. vojaški kurati 2. šolstvo

klerikalizacija politikeoz politizacija vere

4. vera in politika 3. mediji

..................................... .....................................

..................................... ............................................................................

............................................................................ .....................................

..................................... .....................................

......

......

......

......

......

......

......

......

..

......

......

..

......

......

..

......

......

..

......

......

..

......

......

.

59

Vera in volitve

1. Kuratska sluþba - brez javne ali politiène razprave

Predstavniki vlade in Cerkve podpišejo sporazum o du-hovni oskrbi vojakov v slovenski vojski. Zato naj bi zapo-slili samo katoliške in (pozneje) evangelièanske duhovni-ke kot predstavnike »avtohtonih« verskih skupnosti, jimpodelili vojaške èine in jih kot drþavne usluþbence plaèe-vali iz proraèuna. Kot glavni argumenti se navajajo pred-vsem: sklicevanje na ustavne pravice vojakov, predvidenivstop Slovenije v nato in kompatibilnost z evropskimi re-šitvami na tem podroèju. V javnosti takoj nastanejo pomi-sleki in ugovori nekaterih strokovnjakov. Sporazum se kri-tizira v naslednje smeri: uvedba kuratov ni edini ustavnodopustni naèin duhovne oskrbe v vojski, je pa eden od naj-slabših, kurati niso pogoj za vstop Slovenije v nato (ki jenasploh še negotov), v demokratiènih druþbah je na raz-polago vrsta drugaènih rešitev, v Slovenski vojski ni bilain ni kratena verska pravica nikomur, predvideno zoþenjeduhovne oskrbe na »avtohtone« vere pomeni nevarnostdiskriminacije in utegne biti protiustavno (pri nas ni ne/avtohtonih verskih skupnosti ne takšnih cerkva), vseka-kor pa za to (še) ni zakonskih podlag, odnosi drþave s Cerk-vijo so zaostreni, vsekakor pa Wnanèno neurejeni, sama vse-bina duhovne oskrbe ostaja izrazito nejasna (nevarnostideologizacije), ignorira se angaþiranje nekonfesionalnihstrokovnih proWlov, ki imajo v javnosti veèji ugled, ignori-ra se negativna izkušnja s kurati iz druge svetovne vojnekot tudi teritorialna speciWènost, saj so razdalje med vojaš-nicami in okoliškimi verskimi objekti zelo majhne, izhodivojakov pa pogosti itd. Omenjeni sporazum izrazito podpi-ra Cerkev in stranki nsi in sds, druge politiène stranke gakritizirajo z opozarjanjem na veè spornih vsebin ali pa vsajna eno (sls+skd), radikalno, pavšalno in v celoti pa gazavraèa sns s stališèem, da »gre za nevaren prejudic vati-kanskega posega v slovenski prostor ob blagoslovu Vatika-na, cerkvene zdruþbe Opus dei in verjetno tudi kake ame-riške obvešèevalne sluþbe ter ob kolaborantstvu ekstrem-nih desnièarjev« (Veèer, 3. 10. 2000). To oceno javno de-mantira ministrstvo za obrambo, zanika nevarnost politi-zacije vojske, odklonilnost sns pa si razlaga s tem, da pred-sednik omenjene stranke »nasprotuje vkljuèevanju Slove-nije v nato« (Dnevnik, 26. 9. 2000). V istem èasu napoveslovenska škofovska konferenca enak naèin reševanja »du-hovnih« vprašanj tudi na drugih podroèjih. Ta namen imacerkvena stran za dodaten argument zavzemanja za »spora-

60

Mit o zmagi levice

zum o duhovni oskrbi vojakov, ki bi ga bilo mogoèe razširi-ti na duhovno oskrbo v zdravilišèih, bolnišnicah, zaporih...,v ustanovah paè, kjer je gibanje omejeno« (Veèer, 3. 10.2000). Evangelièani dodajajo, da so tudi oni »avtohtoni«,poudarjajo prostovoljno odloèanje vojakov za duhovno os-krbo in vidijo ohranitev enakopravnosti s katoliško Cerk-vijo v sklenitvi enakega sporazuma, ki bi veljal tudi zanje(Delo, 3. 10. 2000). Eksplicitno povezavo med omenjenimsporazumom in protiverskimi stališèi pa poudarijo komen-tatorji v Magu. Poudarijo, da je s podpisom tega sporazumadokonèno postala ta stvar »z lahkoto urejena«, kar je za-sluga Janše kot obrambnega ministra in pravosodne mini-strice Brezigarjeve (oba kandidirata na volitvah); kritikesociologov na isto temo pa se povezujejo s komunistiènomentaliteto (Mag, 39/2000).

ugotovitev: Obrambno ministrstvo, ki se je v krat-ki zgodovini Slovenske vojske spopadalo s številnimi afe-rami na kljuènih podroèjih (obrambna usposobljenost, ka-drovska in materialna neracionalnost, oroþarske afere, stran-karska politizacija itd.) je zaradi naglega sporazuma s Cerk-vijo sproþilo kritiène pomisleke v javnosti ravno na po-droèju, ki doslej v javnosti ni bilo problematizirano, karpomeni, da ni znan noben primer, da bi se kak vojak alioWcir pritoþeval, da mu je onemogoèena pravica do ver-skega izraþanja, ni bilo strokovnih raziskav na to temo nitijavne ali politiène razprave o tem vprašanju. Sporazum okuratski sluþbi je podpisan v predvolilnem èasu, vladni pod-pisniki so volilni kandidati (iste stranke), sporazum nekri-tièno podprejo desne politiène stranke, ki so na oblasti (zizjemo sls+skd, ki je kritièna, a manj kot druge stranke), vprovladnem tisku pa se kritike pavšalno zavrnejo s politiè-nimi pamXeti.

2. Šolstvo - brez zaostrovanjao vprašanju verskih vsebin v šolah

Nerealno bi bilo prièakovati, da bi se v predvolilnemèasu ignorirala problematika o verskih vsebinah v javnemšolstvu. Je pa nekoliko presenetljivo, da ta tema ni bilabolj izkorišèena v strankarskih bojih (kar je dobro). Sicerso bili v tem èasu problemi s šolstvom deleþni precej me-dijske pozornosti. Glavni razlogi: nedokonèana reforma jav-nega šolstva, ki jo þe od vsega zaèetka spremljajo burnepolemike; konceptualno vprašanje uvajanja devetletke in

61

Vera in volitve

vprašanje evalvacije tega eksperimenta; tradicionalno od-klonilno stališèe Cerkve do javnega šolstva; kritike neka-terih novejših potez Bajukove vlade na šolskem podroèju,ki so jih na ministrstvo naslavljali tako strokovna javnostkot sindikat vzgoje, izobraþevanja in znanosti (Sviz) in druš-tvo ravnateljev. Kako so v tem polemiènem kontekstu od-mevale verske vsebine? Na anketo »o aktualnih šolskihvprašanjih«, s katero je uredništvo Dela zajelo parlamen-tarne stranke, so se vse odzvale z jasnimi stališèi do vsega,kar jih na šolskem podroèju moti in kar pogrešajo; o ver-skih vsebinah v javni šoli pa sta se v tej (predvoliln) anke-ti eksplicitno opredelili samo stranki zlsd in sns. Prva jepoudarila stališèe, da »v šolstvo ne smejo prodirati verskepolitiène usmeritve strank«, izrekajo se »proti strankarskistroki v šolstvu« in sodijo, da je šola preobèutljivo podroè-je »za interese katoliške cerkve« in zato nasprotujejo, da bijavno šolstvo bilo vkljuèeno »v pogodbe s katerimi kolimednarodnimi subjekti« (s tem se misli na drþavni spora-zum s Svetim sedeþem). Podobno tudi sns: zanje je kako-vostna šola lahko le »laièna šola, neobremenjena s cerkve-nimi in politiènimi vplivi« (Delo, 6. 10. 2000); ta strankaje tudi edina, ki se javno zavzema za zmanjšanje drþavnegaWnanciranja zasebnih šol (s tem tudi verskih), t. j. od seda-njih 85% na 50%. Pri tem je zanimivo, da ravno sns – kisvojo predvolilno kampanjo v nasprotju z drugimi gradi naostrem zavraèanju cerkvenih stališè – kljub temu še vednoodobrava izdatno Wnanciranje zasebnih in verskih šol, èe-prav v istem stavku dodaja, da gre »pri teh šolah za elitizem,oziroma za versko indoktrinacijo« (Radio Slovenija 1, 23. 9.2000). Najmoènejša parlamentarna stranka lds, ki je najza-sluþnejša za obstojeèo šolsko zakonodajo in zato deleþna naj-veè kritik Cerkve, pa se izrecno zavzema za proraèunsko W-nanciranje zasebnih šol v višini 85% in vprašanja vere v šolisploh ne naèenja. Kršèanski socialisti kot koalicijski partnerzlsd – torej tiste stranke, ki jo ima Cerkev (poleg lds) zanajbolj levièarsko in nasprotno cerkvenim interesom – sojavno izjavili, da se strinjajo z drþavnim Wnanciranjem ve-rouka po þupnijah, èe je to potrebno (Veèer, 7. 10. 2000).

Prièakovali bi, da se bodo stališèa radikalizirala vsaj protikoncu predvolilne kampanje, tik pred volitvami, zlasti npr.pri novih neparlamentarnih strankah, katerih se do zad-njega ni vedelo, ali bodo prestopile parlamentarni prag.To je uspelo sms, ki je nabrala kljuène glasove za vstop vparlament ravno v zadnjih dneh kampanje. Kako so odgo-varjali na novinarska vprašanja o tej temi? Zelo umirjeno

62

Mit o zmagi levice

in korektno: po njihovem mnenju »verouk ne sodi v šo-le«, hkrati pa dodajajo, da Cerkev »nikoli ni zahtevala kajtakega«. Podobno tudi demokrati, ki sicer niso prišli v par-lament, so pa ravno tako lovili dragocene glasove (zlastiproti koncu): nasprotujejo verouku v šoli, ker so tam tudineverujoèi »in posiljevanje vseh z veroukom nima smisla.Verouk naj se paè odvija v okolju, ki je temu namenjeno«(POP TV, 12. 10. 2000). Izrecno je treba opozoriti tudi napredvolilno sooèenje med strankama zlsd in nsi na TV 3,kjer je bila naèeta ista tema. Predstavnica nsi – torej stran-ke, ki ji je Cerkev od vseh desnih strank izrazito naklonje-na – je izjavila, da podpira obstojeèi predmet verstva inetika (to je npr. tudi stališèe lds in zlsd), edina razlika spredstavnico iz zlsd je bila pri kadrovskih izvajalcih tegapredmeta. Po mnenju prve (nsi) lahko verske vsebine vjavni šoli uèijo vsi, ki jih strokovno obvladajo, po mnenjudruge pa samo religiologi, ne pa aktivni pripadniki kakšnevere, ker so nujno pristranski. Poudarek iz tega razgovora:zgledni primer kulturnega dialoga, ki se ne izogiba koèlji-vih vprašanj, ki jasno prikaþe tako kljuène razlike med obe-ma kot tudi skupna stališèa in ki volivce preprièuje s strp-nim in hkrati odloènim nagovorom. Zgledni primer volil-nega sooèenja, v katerem je javno prepoznavna in v poli-tiènem nastopanju izveþbana samo ena kandidatka, drugapa popolnoma neznana, nevešèa politiène retorike in ver-jetno prviè pred kamero – briljirata pa obe hkrati! (Suge-stija v premislek cerkvenim strategom: Kaj bi se zgodilo zjavno podobo Cerkve, èe bi njeni funkcionarji predstav-ljanje cerkvenih stališè zaupali npr. þenskim predstavni-cam namesto teologom?).

Vse druge izjave vseh drugih strank in vseh drugih ne-strankarskih akterjev, ki so se v kakršnikoli obliki javnoizrekali o kombinaciji verskega pouka oz. verouka s pro-grami javne šole, – so bile presenetljivo umirjene in nobe-na ni dosegla »radikalizma« sns, èeprav je v tem primerutudi njihov radikalizem treba razumeti relativno (glede nadruge), torej v narekovajih. V zvezi s tezo o kulturnem bojuje to pomemben podatek. Vemo, da Cerkev naèrtno prob-lematizira šolsko vprašanje þe zadnjih sto let (od Mahnièadalje) in enako bo poèela tudi v 21. stoletju (sodeè po si-nodalnih dokumentih: gl. Štuhec 1999, 2000). Kakor re-èeno, je ravno v predvolilnem èasu problematika šolstvaspet postala vroèa tema, in razumljivo je, da je to odmeva-lo tudi v medijih. POP TV je šolski problematiki namenilaposebno predvolilno oddajo (1. 10. 2000.), katere so se

63

Vera in volitve

udeleþili predstavniki parlamentarnih strank in nekateristrokovnjaki. In kakšen je bil razgovor? Zaradi oèitne od-mevnosti oddaje je bila objavljena analiza njenega potekatudi v tisku, kjer je bilo poudarjeno troje: da »sicer nisopovedali kaj bistveno novega, a kopja so se vendarle (os-tro) lomila«, da smo spet bili prièa »starim razpotjem meddesnico in levico« in da kljub temu razcepu in kljub vroèitemi »gostje niso niti èrhnili o uvedbi verouka ali verskihvsebin v šolo« (Delo, 3. 10. 2000).

ugotovitev: Problematika javnega šolstva je þe dljeèasa medijsko navzoèa, Bajukova vlada jo je z nekaterimipotezami šolskega ministrstva še bolj poudarila, kar je od-mevalo tudi v predvolilnih sooèenjih – z rahlo, a opaznoizjemo vprašanja verskih vsebin v šoli. Ravno tu, kjer jeCerkev z drþavo v najveèjem sporu, odkrivamo umirjeneizjave: volilni kandidati se jim sicer niso mogli izogniti, jihpa nikakor niso potencirali. Popolnoma vseeno je, ali sotako ravnali zaradi oportunistiène strategije do politiènihnasprotnikov, zaradi nepoznavanja strokovno zahtevneproblematike, zaradi javnega mnenja, ki je tej temi izrazitonenaklonjeno, ali pa zaradi mnenja, da je pomembnejševse drugo. Dejstvo je, da so vsi povedali, kar so hoteli, into brez zaostrovanja in þalitev politiènih tekmecev, vereali Cerkve. Zamislimo si npr. nepouèenega tujca (Schutz1976), ki bi obiskal predvolilno Slovenijo z namenom, dazgolj s stališè do vere in šole izdela kartograWjo politiènegaprostora. Pri tem bi gotovo imel naslednje probleme: razli-ko med politièno levico in desnico bi mu še nekako uspelorazbrati, precej teþe bi ugotovil, katera stranka je najbliþeoWcialnim cerkvenim stališèem, saj bi moral brati »medvrsticami«, kar je v tem primeru zelo nezanesljivo, o kul-turnem boju bi moèno dvomil, ostrine oWcialnih cerkve-nih oèitkov pa zagotovo ne bi razumel.

3. Mediji: najradikalnejše oèitke o medijski blokadiizrekajo cerkveni in vladni predstavniki

Znova naj spomnim, da predmet analize ni (ne)pristra-nost medijev, ampak evidentiranje vsebin, ki so za verskeakterje odloèilnega pomena in veljajo v javnosti za spor-ne. Takšne vsebine so v tem razdelku mnoþièni mediji, t. j.opredeljevanje do njih in (ne)zadovoljstvo z njimi. Tu jeopazen naslednji paradoks: predvolilni boj predpostavljadvoje, dejavnost medijev in njihovo pluralnost – oboje sku-

64

Mit o zmagi levice

paj pa postane predpostavka predvolilnega boja. Èe bi imelisamo eno ali drugo, do tega ne bi prišlo. Šele ko imamooboje (dejavne + pluralne medije), je paradoks mogoè, èe-prav ni nujen. Kakšen je torej odnos do medijev?

Opozarja se na odsotnost pluralizma in medijsko pri-stranost, te kritike pa izrekata cerkvena medija Druþina inRadio Ognjišèe, stranke z desnega politiènega pola (ki so vvladi in prisegajo na kršèanske vrednote) in tednik Mag,ki je izrazito kritièen samo do nevladnih strank in doskd+sls, ki se je distancirala od vladne koalicije. Izstopajonaslednje ocene: da so mediji pod vplivom predsednika dr-þave Kuèana (nekdanjega komunista) in da gre pri nas zanajhujše oblike cenzure (Druþina, 17. 9. 2000); da med no-vinarji prevladuje avtocenzura, da gre za nenehne napademedijev na Cerkev in za mlaèen odnos drþave do Cerkve(to je stališèe nove vladne stranke nsi, katere predsednikje hkrati predsednik vlade in dejaven v predvolilnem boju;Radio Slovenija 1, 18. 9. 2000); da se zaradi medijske bloka-de premalo govori o uspehih Bajukove vlade; da ni ustrez-na nobena javnomnenjska raziskava, saj gre za »monopol-no javno mnenje«; da se ravno v tem predvolilnem èasudogajajo na Slovenskem najhujše oblike cenzure; da »ka-toliška Cerkev kljub veèinskemu poloþaju nima potrebnepolitiène teþe«; da poskušajo novinarji na nacionalni tele-viziji s svojimi vprašanji razbiti pomladne stranke (RadioOgnjišèe, 28.–29. 9. 2000); apostolski nuncij izjavi, da slo-venska nacionalna tv zanemarja verske teme in da edenod slovenskih tednikov vztrajno išèe škandalozne dogodkev Cerkvi (Dnevnik, 13. 10. 2000), kar se nanaša na tednikMladina, ki je med drugim objavil tudi seksualno-provoka-tivno risbo nadškofa Rodeta (kot eno v redni seriji tovrst-nih risb, v kateri so se pojavljali enako razgaljeni mnoginajuglednejši politiki, tako z leve kot z desne, in druge me-dijsko izpostavljene osebnosti); ista revija, ki je v oèeh cerk-venih predstavnikov izrazito levièarsko usmerjena, kritizi-ra v prav vsaki številki tudi vsaj enega predstavnika levihstrank, lds ali pa Kuèana, hkrati pa je mogoèe najti stali-šèa v korist desnice; vse to velja tudi v predvolilnem èasu(gl. Mladina, 18. 9. 2000); predsednik vlade in stranke nsizatrjuje na nacionalnem radiu, da »v Sloveniji tik pred vo-litvami vlada popolna medijska blokada« (Radio 1, 29. 10.2000) in hkrati poudarja, da javnomnenjskim anketam neverjame, ko merijo uspešnost njegove stranke – nakar tostališèe pojasni takole: anketam ne verjame takrat, ko pri-kazujejo negativen volilni rezultat, in ne verjame jim tudi,

65

Vera in volitve

ko prikazujejo pozitiven rezultat, saj namesto tega verjame»v eno samo stvar, ko hodim po našem podeþelju in vidimljudi...« (TV 3, 9.10. 2000); vladni urad za informiranjekritizira medijsko enostranost, da so naši mediji podobnisrbskim, da izvajajo »hujskaško propagando« in blatijo»Janšo, Bajuka, Rodeta in Podobnika« (ibid. 6. 10. 2000,POP TV, 6. 10. 2000); da je od vseh »najbolj nervoznaprav nacionalna televizija« (Veèer, 12. 10. 2000) itd.

Pri tovrstnih kritikah zasledimo tudi izrazito protislov-ne ocene, in to ravno pri istih akterjih, ki medije najboljkritizirajo, npr.: ko Janša nastopa na TV Slovenija, izjavi,da »je bila letošnja kampanja najbolj korektna doslej« inda je »najbolj korekten elektronski medij v volilni kampa-nji prav TV Slovenija« (TV Slovenija, 13. 10. 2000); istonacionalno tv razglasi cerkvena Druþina za najbolj neko-rektno, ker predvolilna sooèenja potekajo »v odsotnostivsakršne politiène vsebine«, prav zato pa so gledalci »pri-siljeni«, da so prièa »neusmiljenega in neciviliziranega me-sarskega klanja« (1. 10. 2000); predstavnik sls+skd sodi,da so v medijih prihajali proti njim »nizki udarci predvsems strani sds«, kar si paradoksalno razlaga s tem, da »je tomorda bolj navijanje za lds« (POP TV, 13. 10. 2000); visti oddaji predstavnik vladne nsi izjavi, da so mediji »izra-zito bili proti desni opciji«, na TV 3 pa predstavnik istestranke zatrjuje, da je letošnja volilna kampanja »manj agre-sivna od prejšnjih«, in z njim se odloèno strinja tudi pred-stavnik sls+skd, ki je v koalicijskem sporu z nsi in sds

(TV 3, 6.10. 2000).

V predvolilnem èasu, ki ga zajema naša analiza, so iz-stopali tudi naslednji medijski dogodki:

a Ko èasopis Delo nameni celo stran obširni samopredstavi-tvi predsednikov politiènih strank, se le predsednik SDSne odzove na anketo, ker javno bojkotira ta èasopis; zatopod imenom njegove stranke, vabljene k anketi, pustijo vDelu prazen stolpec; nakar ta prazni stolpec, namenjen sa-mopredstavitvi sds, v Magu komentirajo za zaroto èasopisaDelo proti omenjeni stranki, za avtorja te zarote pa razglasijokar predsednika drþave Kuèana; pri tem da je predsednikdrþave kriv tudi za to, da je Delo objavilo sliko predsednikasls+skd skupaj s papeþem, ko je bil na obisku v Vatikanu (vèasu predvolilnega boja), hkrati pa je Kuèan tudi kriv, da vDelu ni bilo slike predsednika nsi, ki je bil tudi pri papeþu vistem èasu, èeprav »na štiri oèi« (Mag, 41/2000);

b Najostrejše oèitke o politizaciji Cerkve zasledimo ravno

66

Mit o zmagi levice

v desno usmerjeni reviji Mag, ki izrecno trdi, da so no-menklaturne sile vzrok politizacije »slovenske cerkve, kije nenavadno vpletena v politiène posle nomenklature inki je njena zavestna þrtev«, èesar pa drugi mediji ne vidijo,ker so vsi »zmanipulirani, tako kot srbski«; to po zagotovi-lih Maga dokazujejo tudi predvolilna sooèenja na TV 3, nakatera je ta cerkvena tv »povabila samo zlsd in lds«; rav-no ti dve stranki imata, zatrjuje Mag, »v svojem programuizbris cerkve iz javnega þivljenja. To ne more biti in tudi ninakljuèje« (vse ibid.). V tem smislu iznajdejo analitiki Magatudi novo skovanko o simbiozi dveh politik, t. j. o politiki»slovenskega obcerkvenega in nomenklaturnega lobija (kise prekrivata)« (Mag, 29/2000). Ta teza se pojavlja prvièna Slovenskem, zato je pri njenem preverjanju koristnoupoštevati naslednja dejstva:

· analiza stališè zlsd in lsd pokaþe, da stranki nimata nikjerv volilnih programih izbrisa Cerkve iz javnega þivljenja, inèesa podobnega ni mogoèe razbrati niti iz ene medijske iz-jave predstavnikov teh strank;

· v predvolilnih sooèenjih TV 3 so nastopale razne strankein ne samo zlsd in lds (vsako sooèenje na tej tv je bilonamenjeno naslednjim dvojicam – oddaje navajam po za-poredju: lds/sds, zlsd/nsi, sds/sls+skd, lds/nsi, sls+skd/zlsd, lds/zlsd, sds/nsi, sls+skd/lds, sds/zlsd, nsi/sls+skd), sledijo samostojni daljši intervjuji z naslednjimipredstavniki strank oz. politiènih opcij: z Bajukom, Zagoþ-nom, Arharjem in Janšo.

sklep: na TV 3 so v samostojnih oddajah predstavlje-ne vse veèje parlamentarne stranke, v intervjujih pa na-stopajo samo predstavniki desne politiène usmeritve, ki sev predvolilni kampanji sklicujejo na kršèanske vrednote;edina stranka, ki pa dejansko ni bila pripušèena k rezervi-ranemu sooèenju na TV 3, kamor je sicer bila vabljena, jestranka zlsd (v oddaji sds/zlsd), ker je poslala na oddajokršèanske socialiste, ki so koalicijski partner zlsd, ured-ništvo TV 3 pa jih ni hotelo sprejeti in je zato v omenje-nem sooèenju nastopala samo sds.

c Edini medij na Slovenskem, ki je kršil naèelo svobodne-ga dostopa politiènih strank do medijev, je cerkveni Ra-dio Ognjišèe: v svojih predvolilnih oddajah, namenjenihsooèenju politiènih strank, je dovolil sodelovati samo»strankam, ki so blizu kršèanskim vrednotam«, vse drugepa izkljuèil iz svojih oddaj, kar je bilo izrecno povedano(Radio Ognjišèe, 17. 9. 2000). Zato so se na tem radiu de-

67

Vera in volitve

jansko pojavljale samo »pomladne« stranke nsi, sds insls+skd in zato je na tem mediju volilni boj potekal »vþivo« samo med prvima dvema strankama na eni in sls+skd

na drugi strani; pri tem ne gre pozabiti, da je ravno ta ra-dio, kot reèeno, obdolþil nacionalno tv, da poskuša v svo-jih sooèenjih razbiti pomladni blok. Vse druge stranke sobile na Radiu Ognjišèe deleþne samo negativnih komentar-jev (brez izjeme), samo pozitivnih komentarjev pa sta bilideleþni le nsi in sds (brez izjeme). O domnevni pristrano-sti èasopisa Delo, ki je za desnico izrazit nomenklaturni me-dij, se lahko zamislimo tudi ob èlanku, ki obširno informi-ra bralce o dostopnosti politiènih strank v elektronskih me-dijih po vsej Sloveniji: v tej analizi Dela je predstavljenihkar 33 radijskih in tv postaj, pri tem pa niti z besedico niomenjena praksa Radia Ognjišèe (Delo, 2. 10. 2000). V ob-širnem razgovoru, ki ga Delo organizira s strankarskimi pr-vaki, jih sprašujejo o vsem mogoèem, ni niti enega zastav-ljenega novinarskega vprašanja, ki bi kakorkoli merilo naodnose politiènih strank s Cerkvijo (Delo, 7. 10. 2000); jetorej Delo pristransko do levice ali desnice?

Ob navedenih kritikah medijev je treba opozoriti tudina naslednjih pet dejstev:

1. Povezava med predstavniki vere in politike.Oèitke o politièni pristranosti medijskega prostora izreka-jo samo predstavniki Cerkve in vladnih strank v koalicijiSlovenija, ki zastopajo kršèansko opcijo, in tisti del tiska,ki jim je naklonjen. Ta koalicija je nastala pred volitvami,pri njenem nastanku pa so bili zelo dejavni katoliški du-hovniki in katoliški intelektualci (to so tudi javno prizna-li). Takrat je bil sklican tudi medijsko odmevni sestanekstrankarskih prvakov Janše, dr. Bajuka in dr. Zagoþna z nadš-kofom dr. Rodetom.Vsebine tega sestanka udeleþenci nisonikoli in nikjer javno pojasnili.

2. Politièna pristranost medijev.V analiziranih medijih, ki so naklonjeni desni politièni op-ciji (Druþina, Radio Ognjišèe, Mag), ni bilo niti enega kri-tiènega zapisa o poèetju ali obljubah nsi in sds, od drugihanaliziranih medijev pa ni bilo niti enega, ki bi se omejilzgolj na kritike nsi in sds ter pri tem povsem ignoriral kri-tiko drugih strank.

3. Drþavna reakcija na oèitke o pristranskih medijih.Vlada naroèi v predvolilnem èasu raziskavo o medijih, naj-radikalnejše oèitke o cenzuri in medijski blokadi izrekajocerkveni in vladni predstavniki, ki govorijo o »nomenkla-

68

Mit o zmagi levice

turnih« medijih, dobro plaèano naroèilo raziskave je brezrazpisa dodeljeno raziskovalni skupini, med katero ni nitienega èlana, ki bi v svoji znanstveni ali publicistièni de-javnosti napisal karkoli kritiènega o politiki sds, nsi ali opolitiki Cerkve, kritièni so le do strank na levici (o prvihstrokovnih odzivih na to raziskavo gl.: Delo, 11. 11., 18.11., 25. 11., 2. 12. 2000).

4. Pluralnost z vidika cenzure in medijske (ne)svobode.O tej temi je na sreèanju ministrskega sveta ovse na Du-naju predstavil svojo študijo Mednarodni inštitut za medi-je (International Press Institute, ipi). Študija je zajela me-dijske razmere v drþavah èlanicah ovse. Izmed 55 èlanic jebilo samo dvanajst drþav takšnih, v katerih niso zasledilihujših kršitev svobode tiska - med njimi je navedena tudiSlovenija (študija je obravnavala obdobje 1999-2000; Delo,28. 11. 2000).

5. Medijska pluralnost z vidika javnega izraþanja verskih vsebin.Ali ima Cerkev v Sloveniji moþnost, da v javnih medijihizraþa svoja stališèa? V drþavi, ki šteje manj kot dva milijo-na prebivalcev, redno izhajajo naslednja katoliška sredstvaobvešèanja (navajam samo tisti del seznama katoliških me-dijev, ki ga Cerkev predstavlja na svoji strani na interne-tu): tednik Druþina, meseènik Ognjišèe, meseènik za šolskomladino Mavrica, meseènik o misijonih Misijonska obzorja,meseènik za bolne in njihove prijatelje Prijatelj, meseènikza duhovnost Boþje oko, meseènik za Slovence po svetu Našaluè, meseènik za izobraþence Tretji dan, meseènik za cerk-veno glasbo Cerkveni glasbenik, meseènik za mlade Sonènapesem, cerkveni list krške škoWje Nedelja, uradno glasilo slo-venskih škoWj Sporoèila slovenskih škofij (obstaja še veè dru-gih cerkvenih èasnikov). Veèje zaloþbe verskega tiska soMohorjeva druþba, Druþina, Ognjišèe in Salve. Elektronskimediji so Radio Ognjišèe, redne verske oddaje na nacional-ni TV in na privatni TV 3.

ugotovitev: V predvolilnem èasu so do medijev izra-zito kritiène Cerkev in vladne stranke, ki jih je Cerkevpomagala zdruþiti v koalicijo in ki se vse sklicujejo na kr-šèanske vrednote. Izrecna (deklarativna) prepoved medij-skega nastopanja v predvolilnih oddajah velja samo na cerk-venem radiu, ki je rezerviran samo za stranke, »ki so blizukršèanskim vrednotam«. V vseh drugih medijih je dostopvsem strankam zagotovljen pod enakimi pogoji.

69

Vera in volitve

4. Vera in politika: škofovsko izjavo o volilni dolþnostipohvalijo vse politiène stranke, èeprav volitve, ki so izrazdrþavljanske ali verske dolþnosti, niso svobodne

O temi vera in politika je v tisku vrsta opozoril. Cerkve-ni tisk opozarja predsednika drþave, da ne sme zbujati sumao svoji strankarski opredeljenosti (Druþina, 17. 9. 2000). Ne-cerkveni tisk opozarja na udejstvovanje duhovnikov, ki si-cer ne kandidirajo na volitvah, so pa izrazito politièno ak-tivni v Drþavljanskem forumu. Opozarja se, da je koalicijaSlovenija »v resnici Wliala nadškoWjskega ordinariata« (Dnev-nik, 23. 9. in Delo, 23. 9. 2000), da predsednik drþave dirigi-ra nosilce kapitala v sami Cerkvi in da tovrstna nomenkla-tura kreira politiko (Mag, 38/2000). Vodilni teolog obsodizlsd, da zganja klerikalizem, ker je na svojem predvolilnemplakatu uporabila èrno barvo, nakar to izjavo na Radiu Slo-venija 1 (24. 9. 2000.) komentirajo, da si je verjetno prav istiteolog sposodil od zlsd geslo, naj volivci »volijo modro«,ker je na plakatu te stranke tudi modra barva; hkrati se spra-šujejo, »zakaj se za nagovarjanje volivcev, naj gredo na voli-tve, èutijo poklicani tisti, ki sicer ne kandidirajo« (t. j. du-hovšèina). Drug vodilni teolog zatrjuje v predvolilni stran-karski oddaji, da je del desnice (misli na sls+skd) podprlbivše komuniste, nalašè razbil desno koalicijo in povzroèilnezanimanje ljudi za volitve, zato pa je nastala stranka nsi,da znova mobilizira razoèarane. Isti teolog oznaèi celotnosodstvo za »transmisijo« komunistiènih sil, v zavrnitvi ve-èinskega volilnega sistema in odloèitvi parlamenta za pro-porcionalni sistem pa vidi prevaro, katere namen je razbitivladajoèo desno koalicijo. Pri tem oznaèi najmasovnejšostranko v Sloveniji (lds) za stranko kapitala, ki je povezanaz bivšim komunistiènim reþimom, itd. (Radio Ognjišèe, 20.9. 2000). V cerkvenem èasopisu piše znan katoliški intelek-tualec o posebnem virusu »antislovenin«, katerega bistvo je»odpor do slovenstva«, nakar ugotavlja, da so najbolj od-porni proti tej okuþbi kristjani, medtem ko je »ta virus naj-bolj na delu v psihah ljudi brez vere«. V isti številki, v kateriizumijo ta virus, objavi èasopis na naslovnici fotograWjo An-tona Mahnièa, teologa, ki je najzasluþnejši za kulturni bojna Slovenskem, zraven pa njegov citat »Resnica je ena innedeljiva kakor Bog« (Druþina, 17. 9. 2000). Mogoèe je dom-nevati, da je imel isti virus »antislovenin« v mislih tudi pred-stavnik volilnega štaba nsi, ko se je izrecno obraèal na vo-livce s sklicevanjem na »instinktivni« obèutek za razloèeva-nje dobrega od slabega in na »prirojeni obèutek za pravico«,

70

Mit o zmagi levice

zaradi katerega bo po njegovem stranka nsi na volitvah us-pešna, saj je »v Slovencih prirojen obèutek za poštenost inprirojen obèutek za to, da beseda velja« – skratka, naklonje-nost nsi naj bi bila posledica instinkta in prirojenega èutamed Slovenci (Radio Ognjišèe, 27. 9. 2000). Istega dne ko-mentirajo udeleþenci na enem od sooèenj tipièno mahnièev-sko trditev, da »kdor ni rimokatolièan, ni Slovenec« - samminister za kulturo pa škandaloznost te trditve minimalizira,saj se mu zdi dosti hujša neka športna reklama, ki jo vrtijo vmedijih in ki poziva privrþence nogometne reprezentance, najpri navijanju skaèejo (TV Slovenija 1, 27. 9. 2000).

Mediji registrirajo nekaj nezakonitih dejanj, kot npr.:þupan, kandidat na volitvah (sds), v svoji obèini priredi vpredvolilnem èasu otvoritev katoliškega verskega objekta,ki je zgrajen na èrno in za katerega mu je drþava izstavilaodloèbo o rušenju, ki jo pa najvišji obèinski predstavnikdemonstrativno zavraèa (Delo, 3. 10. 2000); slovensko ve-leposlaništvo v Švici priloþi naslovnikom v uradnem vabi-lu za volitve katoliški Þupnijski list (Mladina, 18. 9. 2000).

Mladina objavi volilni letak, ki so ga delili pri nedeljskimaši v cerkvi, na njem pa je molitev za domovino in navo-dilo, naj se volita Bajuk in stranka nsi (17. 10. 2000).

Cerkveni radio en teden pred volitvami pozove vse Slo-vence, naj – namesto da so strankarsko razdeljeni – posta-nejo enotni in naj gredo na ulice ter zrušijo parlament posrbskem zgledu:»Napaka Slovencev je v primerjavi s Srbi v njihovi mlaèno-sti. Srbi so pripravljeni za svojo boljšo prihodnost podiratiparlamentarne stavbe, preþiveti na ulicah tedne in tedne.V Sloveniji pa take vztrajnosti pri svojih ciljih ni zaznati/.../ Ostajamo pri tradiciji, ki je na þalost še vedno rdeèebarve, noèemo poskusiti z novim vetrom /.../ A, dragi Slo-venci in Slovenke, kako veste, da ni vredno poskusiti? Za-kaj se ne bi zdruþili v en narod, zakaj si ne bi vsaj enkrat zavzgled vzeli Beograda in se vsi skupaj odloèili za novo pri-hodnost /.../ Upam, da vam bo kateri od teh stavkov od-zvanjal tudi prihodnjo nedeljo, ko se boste odloèali za aliproti.« (Radio Ognjišèe, 8. 10. 2000).

Tradicija slovenskih škofov je, da èutijo ob vsakih vo-litvah dolþnost nagovoriti slovensko javnost, kako naj voli.V tokratni predvolilni izjavi se izognejo skušnjavi, da binaravnost povedali, katera politièna stranka ali opcija senaj bi volila. Osrednji apel izjave, objavljene in komenti-rane tako v levih kot desnih medijih (Dnevnik, 25. 9., Ra-dio Ognjišèe, 24. 9. 2000), pa je pouk o tem, da volitve niso

71

Vera in volitve

samo pravica, ampak hkrati tudi dolþnost, in zato naj zlastiverniki »izpolnijo svojo dolþnost in se udeleþijo volitev«,saj niè »ne more opravièiti izostanka od volitev.« Na takš-no razlaganje volilne pravice ni bilo niti ene same kritiènereakcije v medijih, ki bi opozarjala, da pravica ne morebiti hkrati dolþnost, saj bi v tem primeru ne bila veè pravi-ca (Volitve, ki so izraz drþavljanske ali verske dolþnosti,niso svobodne! Na svobodnih volitvah mora biti zagotov-ljena pravica, da volivci oddajo – ali pa ne oddajo – svojglas brez kakršnihkoli pritiskov!). Pri deklariranem enaèe-nju pravice z dolþnostjo so slovenski škofje citirali doloèilocerkvenega dokumenta Gaudium et spes (1965: 75), pri tempa popolnoma ignorirali drug cerkveni dokument iz istegaèasa, kjer je razumevanje pravic ustreznejše, saj izrecno opo-zarja, da je povezava pravic z dolþnostmi le v naslednjemsmislu: kar je pravica za posameznika, je pri »drugih osebahdolþnost, da to pravico priznajo in spoštujejo« (Pacem in ter-ris, 1963: 29). Seveda pa vatikanski dokumenti niso pristoj-ni za drþavne volitve. Pristojni so ustava rs in mednarodnidokumenti o èlovekovih pravicah, kjer uþivanje temeljnihdrþavljanskih pravic nikjer ni pogojevano z dolþnostmi, sepa izrecno prepoveduje kakršnokoli prisiljevanje (prim.: Us-tava RS 1992: 41. èlen; Splošna deklaracija èlovekovih pravic1948: 19. èlen; Deklaracija o pravicah èloveka in drþavljana1789: 10. èlen; Protokol Evropske konvencije o varstvu èlove-kovih pravic in temeljnih svobošèin 1950: 3. èlen; da je pravicahkrati dolþnost, je bilo doloèeno samo v komunistièni usta-vi bivše Jugoslavije, Ustava SFRJ 1974: 173. èlen).

To škofovsko izjavo so – presenetljivo – javno pohvali-le vse politiène stranke, z izjemo sns, ki ostaja odklonilnazaradi povsem naèelnih razlogov, medtem ko se je med vse-mi drugimi pozitivnimi odmevi izrazito pohvalno izreklaprav lds, in to zaradi treh razlogov: ker je pismo »nepri-merno bolj nevtralno kot vsa dosedanja«, ker vsebuje »apelk èim višji udeleþbi na volitvah«, kar bi po mnenju lds

»morale storiti enako« tudi druge civilne institucije, in kerpomeni škofovsko pismo »velik civilnodruþbeni napredek«(Delo, 27. 9., Veèer, 28. 9., Mag, 40/2000). Poznejši ko-mentarji škofovskega pisma samih cerkvenih predstavni-kov gredo v isto smer, s tem da še zaostrujejo sintagmo ovolilni pravici, ki je hkrati dolþnost in ne samo pravica:izrecno se poudarja »dolþnosti drþavljanov«, da gredo navolitve, in izrecno se poudarja, da je osrednja poanta ško-fov poziv, da je treba razumeti »volitve kot temeljno pravi-co in najelementarnejšo drþavljansko dolþnost« (Veèer, 28.

72

Mit o zmagi levice

9. 2000). Po volitvah se ta logika še radikalizira: zdaj cerk-veni predstavniki ne govorijo veè samo o tem, da je volil-na pravica hkrati dolþnost, ampak da je ravno dolþnost po-goj pravice (»v ozadju ni pravica, temveè dolþnost/.../ za-poredje je obratno: ne ker imajo pravico, imajo dolþnost,ampak ker imajo dolþnost, imajo tudi pravice«; Radio Slo-venija 1, 20. 11. 2000).

In kako je z domnevno strankarsko nepristranostjo ško-fovske izjave? To lahko sklepamo iz komentarjev v cerkve-nih medijih, kjer se je ekspliciralo prav tisto, kar je v izjaviimplicitno: prisiljevanje kršèansko opredeljenih volilcev,da se v èim veèjem številu udeleþijo volitev zaradi bojazni,da bo abstinenca na volitvah najveèja med privrþenci de-snih strank, ki bodo na dan volitev ostali doma zaradi ra-zoèaranja nad konXikti znotraj koalicije Slovenija, ki so sepotencirali ravno v predvolilnem èasu. Po tej kalkulacijise lahko volilna katastrofa katoliško usmerjene desnice pre-preèi samo z avtoritativnim pozivom kristjanom, da mora-jo iti na volitve. Zato pri komentiranju škofovskega pismacerkveni Radio Ognjišèe napove, da »obstaja izraèun, ki pra-vi, da bi ob 80 - odstotni volilni udeleþbi zmago zagotovodobila desna stran«, t. j. stranke slovenske pomladi (21. 9.2000). Isti medij hkrati objavi najbolj ideološko pristran-sko in metodološko sporno anketo, ki je bila objavljena vcelotnem predvolilnem èasu: po tej anketi bo kar 50% gla-sov dobila stranka nsi, druga da bo sds z manj kot 20%glasov, tretja bo sds+skd s 15% glasov, vse druge strankepa da bodo dobile manj ali niè. Te ankete ni komentiralnihèe – ne z desnice, ne z levice, ne nepristranski strokov-njaki – kljub dejstvu, da so bili mediji, kot smo videli, zeloizpostavljeni predmet kritik v predvolilnem èasu.

Volilne abstinence se je bala tudi stranka lds, èeprav jevseskozi registrirala najvišje rezultate v predvolilnih projekci-jah in tudi dejansko zmagala na volitvah z moèno prednostjopred vsemi drugimi. Zaradi ocene, da bi bila pri veèji volilniabstinenci njena prednost manjša, je verjetno prav lds izsto-pala pri pohvalah nedemokratiène škofovske izjave.

Dejanska volilna udeleþba je bila relativno visoka(70,37%), med abstinenti volitev pa niso izstopali simpa-tizerji koalicije Slovenija.

Z vidika naèela o svobodnih volitvah je bila storjenanajresnejša napaka prav na samih glasovnicah: navodilona glasovalnih listièih se je zaèelo z opozorilom, da se lah-ko obkroþi samo »en kandidat«, èeprav so bile na seznamutudi številne kandidatke, med drugimi tudi predstavnice

73

Vera in volitve

nsi, sds in skd+sls. To zavajajoèe navodilo je zakrivila re-publiška volilna komisija. Za našo analizo pa je opozorilo otej napaki pomembno zato, ker tega ni zabeleþil noben me-dij, nobena politièna stranka, noben od pooblašèenih or-ganov za spremljanje volitev, pa tudi varuh èlovekovih pra-vic in urad za þensko politiko ne. Tudi slovenski škofje nisona to kršitev reagirali z nobeno izjavo.

ugotovitev: V predvolilni politièni kampanji je biloprepletanje med vero in politiko precejšnje. Kritike tegadejstva so na Cerkev naslavljali razni mediji, tako tisti, kiso oznaèeni za leve, kot oni z desne strani politiènega spek-tra. Razlika med njimi je bila le v interpretaciji razlogovoz. okolišèin za ta pojav in v ostrini kritik, s katero je izsto-pal Mag. Politizacija vere oz. klerikalizacija politike je naj-bolj izstopala na cerkvenem Radiu Ognjišèe. Ta medij je vvsem predvolilnem èasu najoèitneje povezoval skliceva-nje na kršèanske vrednote in politièno agitacijo (z aWrmi-ranjem konkretne politiène stranke in kritiziranjem dru-gih strank). Po istem kriteriju se na drugo mesto uvršèatednik Druþina. Niti eden cerkveni predstavnik se v nobe-ni izjavi ni distanciral od izjav, objavljenih na Radiu Og-njišèe, v Druþini ali Magu.

sklep: klerikalistiène skušnjave

z elementi kulturnega boja

V demokratiènih sekularnih druþbah – kjer velja(raz)loèitev med drþavnimi in verskimi institucijami za ci-vilizacijsko normo ali pa je ta celo ustavno doloèena – niprepovedano cerkveno angaþiranje v politiènem prostoru invplivanje cerkve na politiène stranke. Dejstvo, da lahko navolitvah tekmujejo le politiène stranke, nikakor ne pome-ni, da imajo politiène stranke monopol pri oblikovanju po-litiène volje. Pri tem so lahko udeleþena tudi razlièna inte-resna zdruþenja, èe se tako odloèijo. V tem smislu je enoizmed njih tudi cerkev. Kar je pri tem sporno, je razliènopresojanje dejstva, da vse, kar je dovoljeno, ni nujno tudikoristno. V pluralnih druþbah so strategije akterjev odvisnepredvsem od njih samih (dokler se izvajajo znotraj legalnihokvirov). Ker se razlikujejo v svojih interesih, se seveda razli-kujejo tudi v strategijah in v presoji njihove (ne)koristnosti.

Cerkev je presodila, da je v njenem interesu, èe v pred-volilnem boju zahteva podelitev vojaških èinov in plaè du-hovnikom, da je v njenem interesu zaostrovanje spora z ne-

74

Mit o zmagi levice

cerkvenimi mediji (ker so »nomenklaturni«), da ne bo vzdr-þevala izrecne in nedvoumne nevtralnosti do politiènihstrank, ampak bo ravnala nasprotno, da ji koristi, èe dekla-rativno poudarja, da med vero in politiko razlikovanje nimogoèe, ker se oba javna prostora pomembno prekrivataitd. Le pri vprašanju vere v javnem šolstvu se Cerkev ni eks-ponirala v predvolilnem èasu, kar je v nasprotju s prièakova-njem, èe izhajamo iz njenih reakcij v zadnjem desetletju. Vse-kakor pa kljub temu velja, da svojih stališè ni spremenila.

Iz navedenih dejstev lahko sklepamo, da so v predvo-lilnem obdobju obstajale klerikalistiène skušnjave z ele-menti kulturnega boja. K takemu delovanju je Cerkev pre-cej nagnjena, ni pa edini krivec. Obseg analize ne dovolju-je izpeljave bolj doloèenih sklepov o kulturnem boju. Pos-plošitve so lahko pristranske. Zato naj v zvezi z uvodnotezo opozorim na tri poudarke:

· V zvezi s Cerkvijo na Slovenskem ni jedro spora vpraša-nje, kaj je dovoljeno in kaj ni. Svoboda mišljenja, govorain delovanja velja za vse, tudi za Cerkev, ko se politiènoopredeljuje. Jedro spora je vprašanje: kaj je (za koga) ko-ristno in kaj ni koristno.

· Cerkvenega koketiranja in vplivanja na politiène akterjene smemo mešati z bojem za oblast. Temu se je Cerkevdokonèno odrekla þe na zaèetku 20. stoletja (ko je propad-la Mahnièeva pobuda za neposredne volitve duhovnikovv parlament; gl. Dragoš 1996). Od takrat dalje Cerkev upo-rablja strategijo, ki jo lahko oznaèimo za »sedenje na dvehstolih«, kar je bistveno drugaèen prijem od prejšnjega. Zna-èilno zanj je cerkveno vplivanje na neverska podroèja tako,da jih nikoli ne zasede (v celoti). Zato lahko Cerkev vselejzavraèa politiène kritike, ki letijo na njeno delovanje, stem, da jih kvaliWcira za napad na vero.

· Cerkveno vplivanje na politiène stranke je treba izrecno lo-èevati od delovanja politiènih strank, ko se navezujejo naCerkev. Oboje je zelo podobno, pogosto soèasno, a ni eno inisto. Oba primera ravnanja pomenita klerikalizacijo politi-ke oz. politizacijo vere, vendar je za eskalacijo klerikalizmadruga vrsta delovanja obèutno bolj destruktivna kot prva.Prav paktiranje politiènih strank s cerkveno stranjo je ne-varna inovacija v našem politiènem prostoru, medtem ko vpolitizaciji cerkvene strani ni zaslediti bistvenih novosti.

Kar Cerkev poène, je poèela þe zadnjih sto let. V temsmislu je za kulturni boj bolj usodno ravnanje politiènihstrank in drþavnih oblasti kot pa cerkvenih.

75

Vera in volitve

LITERATURA

appleby, r. s.

Fundamentalism. v: wuthnow, r. (ur.), The Encyclopedia ofPolitics and Religion, vol. 1. London: Routledge, 1998.

dragoš, s.

Strategije Katoliške cerkve na Slovenskem. Druþboslov-ne razprave, xii, 21: 27-41, 1996.

Katolicizem na Slovenskem. Ljubljana: Krtina, 1998.Katoliška cerkev in civilna druþba na Slovenskem. v: bo-

hinc, r., èernetiè, m. (ur.), Modra knjiga. Civilnadruþba v Sloveniji in Evropi. Ljubljana: DruštvoObèanski forum, Sluþba Vlade rs za evropske zadeve,453–464, 1999.

erjavec, f.

Slovenci. Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, 1923.

rupel, d.

Besede boþje in boþanske. Ljubljana: Cankarjeva zaloþba,1987.

schutz, a.

The Stranger: An Essay in Social Psychology. v: broder-

sen, a. Collected Papers II, Studies in Social Theory.Netherlands: The Hague, 91-105, 1976.

smrke, m.

Religija in politika. Ljubljana: Znanstveno in publicistiènosredišèe, 1996.

šinkovec, j .

Pravna, demokratièna in socialne drþava. Ljubljana: Enot-nost, 1996.

štuhec, i . (ur.)Izberi þivljenje (Delovno gradivo za 1. zasedanje). Ljublja-

na: Druþina, 1999.Izberi þivljenje (Predlog sklepnega besedila sinode). Ljub-

ljana: Druþina, 2000.

toš, n. (et all)Podobe o cerkvi in religiji (na Slovenskem v 90-ih). Ljublja-

na: fdv-idv, 1999.

76

Mit o zmagi levice

wolff, r. j . , hoensch, j . k. (ur.)Catholics, the State and the European Radical Right 1919-

1945. New York: Columbia University Press, 1987.

Mitja Velikonja

78

Mit o zmagi levice

OMLEDNI NAGOVORIS PREDVOLILNIH PLAKATOV

Politièni plakat ostaja tudi danes kljub hudi konkurencivizualno atraktivnejših medijev med bolj pomembnimisredstvi politiène propagande oz. oglaševanja nasploh. Po-vezuje dve popolnoma razlièno usmerjeni vodili: estetskoin propagandno-politièno se morata ujeti, uskladiti v za-okroþeno celoto. Drugaèe reèeno: biti mora lep, lièen obe-nem pa promovirati doloèene ideje, se »bojevati« proti dru-gim. Slediti mora logiki malo je veliko: biti vizualno in tek-stualno preprost, a ne banalen; mora motivirati, prevze-mati, aktivirati, ne pa pojasnjevati, argumentirati (za to sona voljo drugi mediji); biti opazen, viden, a ne krièeè. Pro-paganda je tudi preko plakatov usmerjena k èim bolj uèin-kovitemu širjenju posameznih idej med èim širši krog na-slovnikov in pri tem uporablja simbole, besedila in slike, skaterimi naj bi vplivali na njihovo vedenje1, seveda v ok-viru posebnosti kulturnega konteksta, v katerega stopa. Do-ber plakat torej govori obenem o naroèniku (politièni stran-ki, skupini) in o oblikovalcu samem (njegovi ustvarjalno-sti, inovativnosti, umetniških preferencah).

Sodobno slovensko strankarsko þivljenje traja šele do-brih deset let. Po nekaj þivahnejših letih se politièni pro-stor poèasi proWlira in utrjuje: stranke se pokušajo drenjatiokoli sredine (to pa hkrati ne pomeni, da se v nekaterihzadevah odrekajo skrajnim stališèem).

V prièujoèem prispevku obravnavam vizualno govori-co plakatov za parlamentarne volitve leta 2000 v Sloveni-ji skozi štiri teze.

Prviè, med politiènim dogajanjem, strankarskimi us-meritvami in prevladujoèo politièno kulturo na eni straniin politièno propagando – v tem primeru predvolilno – jepremosorazmeren odnos. Plakati se prilièijo situaciji: sta-bilno politièno obdobje ne prinaša posebno burnega, spek-takularnega ali provokativnega propagandnega slikopisja,ampak zelo umirjeno, neizrazito, da ne reèem dolgoèasno.

Druga teza obravnava precejšnjo podobnost vizualnegovorice letošnjih predvolilnih plakatov, ki tako ustrezarelativni podobnosti strankarskih stališè glede bistvenih us-meritev drþave, predvsem pribliþevanja eu in Natu, in gle-

1 Yanker, 1972, 18

79

Omledni nagovori s predvolilnih plakatov

de reševanja temeljnih problemov slovenske druþbe in nje-nega prihodnjega razvoja.2

Tretja problematizira notorièni manko politiène sim-bolike slovenskih strank.

In zadnja teza: v pomanjkanju razlik glede strateških vpra-šanj in simbolike poudarjajo stranke svoje bolj ali manj kariz-matiène predsednike. Drugaèe reèeno, le steþka si lahko pred-stavljamo najveèje slovenske stranke brez njihovih vodite-ljev; verjetno predvsem zato, ker jih ti vodijo veèji del njiho-vega kratkega obstoja. Èetrta teza prispevka torej obravnavaprakso »personaliziranja«, »poosebljanja« strank na Sloven-skem, kakor se kaþe na njihovih predvolilnih plakatih.3

Vse te navedene izhodišène teze bom preverjal z analizovizualne govorice plakatov raznih dimenzij in tehniènih zna-èilnosti, pa tudi simbolov oz. logotipov, letakov in sloganov.

prevladujejo znaèilnosti propagande v

politièno mirnih obdobjih

»Umirjenost« propagandnih vsebin in sloganov

Obièajno se temeljne razlike med strankami poznajotudi pri oblikovanju plakatov. Na letošnjih slovenskih pred-volilnih plakatih skorajda ni v vizualni propagandi pogo-stih tehnik: barvnega, simbolnega ali motivnega kontra-stiranja (razen plusa in minusa, sopostavljanja pozitivnostiin negativnosti na plakatih zlsd); moènih, opaznih barv;dinamiènih podob; pa tudi ne izrazitih motivov perspekti-ve, vizije oz. cilja. Vse te tehnike in prijemi so v nekak-šnem premem sorazmerju s pomembnostjo prièakovanihin napovedanih sprememb v smislu: veèje ko so/bodo spre-

2 Pri takšnih podobnostih so potem glavne linije razlikovanja ideološki spori, npr.vrednotenje (pol)preteklosti, odnos med rkc in drþavo ipd.

3 Z malce ironije bi lahko parafraziral La parti, c’est moi!

80

Mit o zmagi levice

membe, bolj dramatièno so/bodo uporabljeni motivi, bar-ve ali simboli. Kakor da monotonost motivov in propa-gandnih prijemov na tokratnih plakatih potihem razlaga,da je strateška usmeritev Slovenije þe zaèrtana.

Umirjenost se kaþe v izbiri barve. Na letošnjih plaka-tih izrazito prevladuje modra, ki v našem kulturnem oko-lju pomeni mirnost, modrost, razum, dostojanstvo ipd. Pri-sotna je na plakatih in ozadjih logotipov nsi, lds, sds, zlsd

(kjer slogan celo sugerira Voli modro!), sms in desus. Natistem sns je njen prvak v modri srajci in kravati, barvaozadja pa se iz èrne preliva v modro.

Na letošnjih plakatih ni niti negativne4 niti posebnonapadalne retorike. Prav tako ni »boja« barv, simbolov alimotivov, ki bi na naslovnike lahko deloval emocionalno5;ni dobrih in zlih fantov: predstavljeni so le naši, jasno naj-boljši. »Omejevanje alternativ«6 oz. binarna izbira out-outje le na plakatu zlsd (toga kompozicija minusa na èrnempolju in plusa na modrem, kar asociira na bipolarnost slo-venskega politiènega prostora); preseþena pa na znaku, kiga je za kampanjo izbrala ds

7. Na njem se enakostraniènitrikotnik blago vijoliène barve – v katerega je vpisano imestranke in slogan Tretji blok – vriva med rdeèe in èrno poljes pestrobarvno mavrico pri vrhu.

4 Glede znaèilnosti negativne, t. i. èrne propagande, glej Jowett, O’Donnell, 1992,8–13. Primer takšnega propagandno »nizkega udarca« iz najnovejše slovenske po-litiène zgodovine je bil plakat Socialdemokratske zveze iz èasov iz volitev spomla-di 1990, na katerem so bile med fotograWje najbolj zloglasnih osebnosti iz svetov-ne zgodovine komunizma uvršèene tudi tiste iz slovenske preteklosti in tedanjosti,zraven pa napis KOMUNISTI Þelite še 45 let? (temu komplementaren pa je bilplakat z napisom SOCIALDEMOKRATI, fotograWjam uglednih socialdemokratovBrandta, Palmeja, Mitterranda idr. pa so bile dodane tiste slovenskih – Puènika,Bohove, Šinkovca in Magajne – in še en napis Volite Socialdemokratsko zvezo inDemos!). Glej Spahiæ, 2000, 42, 43.

5 Te reakcije so lahko zelo razliène: od viktimizacije, obèutka ogroþenosti, negoto-vosti, soèutja do sovraþnosti in triumfalizma.

6 Limiting alternatives; Yanker , 1972, 20

7 Pojavlja se na njenih sicer maloštevilnih plakatih, na domaèi strani na internetuin na letakih, na katerih je vijolièni trikotnih »podaljšan« navzdol v petkotnik.

81


Da je vizualna govorica plakatov veèjih strank klasiènaoz. monotona, je po svoje razumljivo, saj se obraèajo na ce-lotno volilno telo, ne pa na doloèeno, ciljno.8 Prav zato la-hko med oblikovno in vsebinsko izstopajoèe plakate prište-jem tiste manjših strank, ki se za svoj politièni prostor boju-jejo na podroèjih in pri skupinah, ki jih veèje zapostavljajo:

· sns z evroskepticizmom (plakat, na katerem je njen prvaks pišèanèkom ob sebi in oskubljeno kuro v iztegnjeni rokipod pretrganim krogom »popolnosti« eu)9;

· »mladostno« nekonformnost sms kaþe logotip stranke, nje-na kratica: dva togo napisana S obdajata bolj sprošèen,»graWtovski« M10;

· desus z nenavadno majhno »gasilsko« sliko druþinske idi-le veè generacij;

· ali »Nove stranke« (ns) z þensko listo (na plakatu je motivdela zamišljenega þenskega obraza).11

Podobnost motivov

Ena od znaèilnosti propagande v politièno bolj mirnihobdobjih je, da se motivika in slogani medsebojno ne razli-kujejo prav dosti kljub siceršnjim deklariranim razlikam medstrankami. To popolnoma drþi tudi za letošnjo predvolilnokampanjo na Slovenskem: programska retorika, tudi tista sstrankarskih letakov, je pri vseh strankah zelo podobna, pravklišejska, torej takšna, s kakršno se ne da nestrinjati.12

Na plakatih prevladujejo naslednji motivi, ki pa nisopreveè preprièljivo artikulirani. Prviè – razumljivo – pro-gresizem in prihodništvo. Nit udarnih sloganov na plaka-tih je gibanje, dinamika, novost, zazrtost naprej: na tistem

8 Obraèanje na celotno populacijo (prijem catch-all) je sicer znaèilnost politiènepropagande v demokratiènih druþbah: v totalitarnih so propagandne akcije (intudi plakate) osredotoèali na posamezne ciljne skupine (srednji sloj, mladino, þen-ske, kmete, delavce, vojaštvo itn.). Glej npr. Clark, 1997, 48, 49.

9 Po mojem ta med vsemi letošnjimi izstopa po neposreèenosti; neslavno prvo me-sto pa bo verjetno še dolgo zadrþal predvolilni plakat dr. Kriþmana za volitve zamariborskega þupana jeseni 1998, na katerih je odet v oblaèila matere Terezije, spoboþnim pogledom in sloganom Mati Alojzija – Pravièna do dobrih, ostra do slabih.

10 Provokativen je tudi motiv na letaku s tremi zaljubljenci kot »najboljšem paru«…11 Upravièeno je prièakovati, da se bodo na prihodnjih volitvah uspešno pojavile

tudi druge manjše stranke za tiste skupine, ki ne sodijo v slovenski politièni main-stream: recimo þenske, pripadniki drugih v Sloveniji þiveèih juþnoslovanskih naro-dov, spet tudi okoljevarstveniki ali skrajni nacionalisti.

12 Npr. veèja gospodarska rast, uravnoteþen razvoj, znanje za prihodnost, nova delovnamesta, zmanjševanje socialnih razlik in višja socialna in zdravstvena varnost, racionali-ziranje drþavne uprave, spopadanje z izzivi globalizacije, regionalizem, naravovarstvoipd. S tem v zvezi je pomenljivo, da je v predvolilni kampanji prišlo do oèitkov o»prepisovanju programov« med najbolj konkurenènima strankama.

82

Mit o zmagi levice

lds Slovenija gre naprej!13; na tistem zsld Nova energija; dvo-pomenski slogan na plakatih sds pa je Prihodnost je nadkratico SDS, kar torej lahko berem skupaj, Prihodnost jeSDS; sns zagotavlja, da Prihodnost deþele je v vaših rokah(tako na jumbo plakatih kot tudi na onih manjših, ki visijonad pisoarji v lokalih, kinematograWh ipd.).14

Na plakatih naj bi se slika, napis in simbol medsebojnodopolnjevali: eno naj bi pojasnjevalo in podpiralo drugo.Protislovnost obravnavanih plakatov se kaþe v tem, da naveèini vsebine omenjenih sloganov ne sledijo pripadajo-èim motivom dinamike oz. vizije: gre torej za nedopustnoveliko razliko med napisom in podobo. Najbolj oèitno jeto na plakatu ns, kjer slogan Njena vizija popolnoma zani-ka zamišljeni, þalostni pogled dekleta. Še najbliþje usklaje-nosti so plakati dveh strank. Tisti lds z njenim prvakom vprvem planu, primus inter pares med bolj ali manj znanimiosebnostmi iz politiènega in javnega þivljenja, ki odloèno,

13 Naslov propagandne brošurice lds 10 korakov naprej je še potrjen na notranji stra-ni platnice z besedami Prehodni èas je za nami, prihodnji svet pred nami.

14 Na letakih ns je tudi slogan Naprej v prihodnost; na tistih ds Sredina za prihodnost;na letaku sms Kmalu se bova morala odloèiti o najini prihodnosti; v sporoèilu nsi poelektronski pošti z naslovom »Nova Slovenija za prijatelje« pa je eden izmed pozi-vov Izberite pogled naprej.

83


èilo15 hodijo v smeri proti gledalcu (torej preizkušeni mo-tiv dinamike v pribliþevanju). Druga logika je na plakatihsds. Prviè, na tistih s cvetjem, jato ptic in satjem, napoved-mi torej – po vrsti – lepših, bolj enotnih in bogatejših èasov.In drugiè, plakati s èrno belo sliko predsednika stranke (in vvolilnih enotah posameznih kandidatov), omenjenim slo-ganom in v zgornjem delu ozadja cvetjem, ki simboliènoobeta lepšo in polnejšo prihodnost, tudi preporod.

Medtem ko »cvetje v jeseni« sds namiguje na »razcvetpomladi« na jesenskih volitvah – dodatna dimenzija je tudidokajšnja opaznost barvnega kontrasta (edinega!) med ru-menim cvetjem in modrim ozadjem16 – pa podobna kom-pozicija nsi s predsednikom in þeno ter v jesenske barveodetim gozdom v ozadju deluje precej manj preprièljivo.Prviè, gozd nima tako pozitivnih konotacij (te v našemkulturnem okolju variirajo od umirjenosti do zamršenosti,tudi nevarnosti), in drugiè, jesenske barve paè ne napove-dujejo posebno privlaène prihodnosti.

Drugiè, enotnost iz mnoþice. Motiv povezanosti (po lo-giki iz mnogoterega eno) je oèiten v tipièno »mostograd-nem« sloganu sls+skd Drþimo skupaj! ali slikah skupin naplakatih lds in desus. Pozornost zbujajo motivi na plaka-tih sds: izpis kratice stranke iz mnoþice rdeèega cvetja (v

15 Poleg predsednika sns je predsednik lds edini, ki je na plakatu slikan z zgornjimdelom telesa, ne le v poprsju, kakor da bi hoteli naroèniki plakata na ta naèin za-vrniti v predvolilnem èasu pogoste namige o (prikrivanju) bolezni.

16 Sicer pa je ta kontrast med modro barvo ozadja in sijoèimi rumenimi sonènicamiod letošnjega poletja tudi na plakatih in letakih ene izmed akcij Nove Ljubljanskebanke Modro varèevanje z meseènimi pologi.

84

Mit o zmagi levice

našem okolju simbola lepote, popolnosti, ljubezeni), iz satja(simbola blaginje, ploda marljivega dela) in iz jate ptic nanebu (simbola povezanosti, enotnosti v svobodi). Navse-zadnje se na Slovenijo kot celoto sklicujejo tudi ime Koali-cija Slovenija sds in nsi ter imeni strank Nova Slovenija inNaprej Slovenija.17

In tretjiè, kar je po moje presenetljivo, na plakatih nenajdemo niti tradicionalnih motivov podeþelske idile, po-goste na dosedanjih predvolilnih plakatih (upodobljena paje npr. v predvolilnih televizijskih spotih) niti folklorizma,h katerima se drugaèe nagibajo nekatere veèje slovenskestranke. Prav tako ni nostalgiènega oziranja v preteklost,poudarjanja druþinskosti (le na plakatu nsi sta predsednikin njegova þena, na tistem desus pa nekakšno druþinskosreèanje), pa tudi ne verskih simbolov, sloganov18 in ob-jektov19, dasiravno se kar tri stranke v svojem imenu skli-cujejo na kršèanstvo in sta dva izmed njihovih voditeljevv tednih pred volitvami v Vatikanu obiskala papeþa.

Prevladujoèo neizrazitost vizualne govorice dopolnju-jejo tudi slogani, ki so tako klišejski, da bi jih lahko mirnopripisali kateri koli stranki v katerem koli èasu in navse-zadnje tudi v katerem koli okolju (le imena bi zamenjali!):npr. sls+skd Za Slovenijo s ponosom, lds Slovenija gre na-prej!, sds Èas je za Slovenijo, zlsd Volite modro!, desus Vo-lite zase! Volite DeSUS! in tista nsi Beseda velja! Vsi ti me-rijo na nezadostnost sedanjega stanja v Sloveniji oz. dose-danje oblasti; po vrsti, v kateri ni ponosa, ki da stoji na me-stu, v kateri ni èasa za Slovenijo, ki ni bila modro izvoljena,katera ni zate oz. v kateri beseda ne velja.

Pomanjkanje prepoznavnih politiènih simbolov

Simbol nastane takrat, ko se kakšni motivi v neki sku-pini dodobra uveljavijo, »udomaèijo«. Ena temeljnih zna-èilnosti sodobnih slovenskih politiènih strank je, da jimmanjka prav to. Simboli, imaþerija, pesmi, prepoznavne bar-ve in tudi politiène osebnosti iz preteklosti so poveèini napreveè slabem glasu, da bi se današnje stranke lahko nanje

17 Za razliko od nekaterih drugih strank, ki imajo v svojem imenu le pridevnik Slo-venski, Slovenska (npr. sls+skd, sns) oz. samostalnika v rodilniku, torej Slovenije(npr. sds, lds, sms, desus). Sicer pa je prevzemanje imena vse drþave v imenustranke ali skupine v imenovalniku pogosto tudi drugje: npr. »Naš dom Rusija« ali»Naprej Italija!«.

18 Kot npr. Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci skd iz leta 1990.19 Primer so plakati skd in tudi sls iz leta 1992 (glej npr. Spahiæ, 2000, 82, 84).

85


sklicevale.20 V zadnjih enajstih letih je sicer bilo nekaj po-skusov oblikovanja politiènih simbolov, a se poveèini nisoobdrþali (tudi zaradi izginitve nekaterih strank).21 Celo slo-venska zastava oz. njena barvna kombinacija se na letošnjihplakatih nikjer ne pojavlja, izvzemši logotip sls+skd, pa šetam nepopolno, brez grba v zgornjem levem kotu.

Nekateri simboli pa so ostali, npr. rdeèa vrtnica sds, kiasociira tako na pomladnost kot socialdemokratskost te stran-ke (tega simbola na letošnjih plakatih ni, na letakih nekate-rih kandidatov pa je). Lipov list kot eden redkih ideološkonekompromitiranih simbolov slovenstva22 je v logotipu de-sus, na vrhu kompozicije v logotipu zlsd (rdeèe srce, rume-na zvezda in lipov list drug na drugem) in v najbolj zaplete-no sestavljenem logotipu, namreè tistem sns. V Kozlerje-vem Zemljovidu slovenske deþele in pokrajin iz 1853 je vrisanosedanje slovensko drþavno ozemlje, na njem so grbi posa-meznih pokrajin, èez vse pa sega zelen lipov list. V logotipihzlsd in sns je lipov list na vrhu neke kompozicije, ki jo takointegrira in hkrati poskuša dokazati, da slovenstvo sega pre-ko vseh drugih delitev, politiènih ali teritorialnih.

Personaliziranje strank

Na plakatih v predvolilnih kampanjah se na splošnonajpogosteje pojavljajo portreti.23 »Osebnostna« identite-ta strank zaznamuje tudi letošnje predvolilne plakate: nanjih prevladujejo predvsem strankarski prvaki (zlsd, sds,sns), lahko tudi skupaj z najoþjimi sodelavci (lds, sls+skd).To je kombinacija treh preverjenih tehnik propagandnemanipulacije, ki jih Yanker poimenuje »graditev imidþa«,»sklicevanje na avtoriteto« in »sladkanje«.24 Usmerjeni so,prviè, bolj k ustvarjanju in uveljavljanju svojega pozitiv-nega vtisa kot ukvarjanju s konkurenco; in drugiè, gradijoosebno prepoznavnost, samozavest in šele prek njiju tudistrankarsko25. Na letošnjih plakatih se je sicer široka

20 Zaradi tega se simbolika slovenske drþavnosti zateka v bolj »nevtralna« podroèja:v kulturno zgodovino (npr. motivi na slovenskih bankovcih) in k naravnim ingeografskim znamenitostim (lipa, Triglav, morje, tudi »kokošji« obris drþave).

21 Npr. zelena pikapolonica, karantanski panter, èebela, galeb, þitno klasje, regratovaluèka, rdeèi nagelj, kneþji kamen ipd.

22 Kot simbol slovenstva se reaktualizira s turistièno akcijo Moja deþela leta 1983

(glej mdr. Poþar, 2000, 45-47).23 Portraiture; Yanker, 1972, 60-62

24 Image-making, appeal to authority ter sugar-coating; Yanker, 1972, 19

25 Bolj so torej namenjeni oglaševanju imidþa (image-advertising) kot pa politiènegaprograma (issue-advertising).

86

Mit o zmagi levice

moþnost Wgurativnega upodabljanja26 skrèila na fotograWjevoditeljev strank27: na njih torej ni anonimneþev, izvzemšiplakata desus in ns.

V kompoziciji plakata so lahko hierarhièno postavljenimotivi ali osebnosti28: na letošnjih plakatih vidimo izkljuènodruge. To je oèitno na tistih s predsednikoma lds in nsi.Njuno središènost ustvarjata predvsem pogleda dveh þensk,ki obèudujoèe strmita vanju: v prvega znana igralka, v dru-gega þena. Nasploh þensk kot politiènih protagonistk na le-tošnjih vseslovenskih plakatih – kot tudi v najoþjih vrhovihstrank – ni. Kjer so, so njihove podobe pasivizirane: ali kot»obèudovalke« na dveh pravkar omenjenih plakatih, torejob voditeljih strank, kot popolna anonimka na plakatu ns

ali v »varnem druþinskem okolju« na plakatu desus.Upodobljenci na plakatih so poveèini obleèeni klasiè-

no, torej z obvezno (belo) srajco in kravato (ne pa vedno ssuknjièem): bolj sprošèen, športen videz imajo le na plaka-

26 Druga skrajnost je abstraktno, neWgurativno upodabljanje, npr. sds s cvetjem, jatoin satjem, zlsd z minusom/plusom, sms z modro-belo kombinacijo in ds.

27 Zanimivo, med njimi ni outsiderjev oz. jokerjev, ki bi jih stranke pred kratkim re-krutirale in bi se na tokratnih volitvah prviè pojavili in poþeli prednosti svoje npr.mladosti, neobremenjenosti s preteklostjo, dosedanjega neangaþmaja, torej »ljud-skosti«, ipd. Na letošnjih plakatih tako sreèamo same stare obraze.

28 V smislu blizu/daleè, sredina/obrobje, velikost/majhnost, izrazitost/neizrazitost ipd.

87


tih lds in sds z njunima predsednikoma in na tistem de-sus. Na njihovih obrazih prevladujejo (standardno) zadr-þani nasmeški. Voditelja þe po predvolilnih anketah in vo-lilnih rezultatih dveh najmoènejših strank se na plakatihcelo podobno drþita, namreè s prsti leve roke na bradi; pravenako pa tudi eden izmed prvakov sls+skd.

razcepljenosti politiènega prostora

ni videti v propagandnih vsebinah

Kljub vsemu navedenemu empirièni podatki kaþejo, daje imel plakat v letošnji kampanji pomembno vlogo.29 Prièa-kovati bi bilo, da bi se – zato, ker se slovenski politièniprostor predstavlja kot neodpravljivo razcepljen na t. i. le-vico/desnico, sile kontinuitete/resniène demokrate oz. neprebar-vane oz. slovensko pomlad, èrne/rdeèe in podobne ideološkekategorije in zato ker politiki javnost preprièujejo o tej usod-ni razliènosti – to poznalo tudi v propagandnih vsebinah.Iz slikopisja teh plakatov in sloganov lahko sklepam dru-gaèe: da so namreè razlike dejansko manjše. Med njimi jeveè podobnosti kakor razlik: veèinoma so si med seboj takopodobni, da se pravzaprav ne bi niti poznalo, èe bi osebe inslogan ene stranke z enega plakata prestavili na drugega. Stem popolnoma nasprotujejo eni glavnih znaèilnosti dobre-ga plakata, da ustvarja in proWlira razliko s konkurenti. Pravzanimivo: kakor da naèrtno ne bi hoteli vplivati na izbiro,kakor da bi bili volivci þe vnaprej odloèeni in kakor da jetokratna kampanja bolj predvolilna formalnost, nebodiga-treba kot pa dejansko nagovarjanje volivcev.

Oèitno je omenjena propagandno-politièna neizrazitostbistveno vplivala tudi na estetsko plat plakatov. Drugasklepna ugotovitev je, – v celoti gledano – da kaþejo naprecejšnjo nedomiselnost tako oblikovalcev kot naroèni-kov: iz zelo širokega spektra moþnih oblikovalskih rešitevin prijemov je bil izbor izredno omejen. Enostavnost – te-meljna znaèilnost dobrega plakata, kolikor jo odlikujetanotranja konsistentnost in povednost – deluje na obrav-navanih plakatih togo, nedomiselno, mestoma celo infan-tilno. Drugaèe reèeno, sporoèila strank na plakatih nisodobro vizualizirana ali sploh niso. Tako ni bil doseþen glavniretorièni namen plakata, da namreè volilno promoviranipolitièni cilj privlaèno upodobi na razne naèine.30 V tem

29 Glej graWkon agencije Gral-Iteo v Þlajpah, 2000, 12.30 Glej tudi Wernick, 1994, 128.

88

Mit o zmagi levice

smislu obravnavani politièni plakati krepko zaostajajo zamnogimi komercialnimi, tistimi za razne prireditve, raz-stave ipd. Medtem ko je slovenski plakat v drugi poloviciosemdesetih prešel iz kulturnega v politièno obmoèje ko-municiranja31, pa za devetdeseta velja, da kljub obilnemuvlaganju v oglaševanje politièni plakati ne dosegajo pre-prièljive sporoèilne, kaj šele likovne ravni.32

In tretjiè, zaradi podobnosti letošnje plakatne govori-ce je veè povedati o tem, kar ni bilo upodobljeno, kakor otem, kar je bilo. Na plakatih tako ni niti premislek spod-bujajoèih alegorij niti metafor, pa tudi ne karikatur, duho-vitosti nasploh, ne nadgrajevanja niti parodiranja obstoje-èih simbolov z novimi, subverzivnimi pomeni, niti inver-zij obièajnih pomenskih konstelacij33. Razen ene, skrajnoneposreèene, ni fotomontaþ. Prav tako ni sloganov z vpra-šanji (tipa Ali lahko še zaupate…? ali Ste za prihodnost ali…?),ki bi ravno tako zbujali aktivno pozornost naslovnika. Èeje kompozicijska in þanrska pustost na plakatih konkret-nih strankarskih kandidatov – slika, simbol in slogan – šedopustna (ne pa tudi nujna!), pa je na vseslovenskih, torejtistih, ki predstavljajo stranko kot celoto po vsej drþavi,popolnoma neumestna oz. neupravièena.

postscriptum: Mislim, da bi si posebno analitiènoobravnavno zasluþilo tudi »skrunjenje« teh plakatov, torejdopisovanje/dorisovanje, ironièni, sarkastièni ali popolno-ma poljubni komentarji in dodatki na njih, pa tudi njiho-vo trganje. Plakat kot enosmerni medij postane s tem in-terkativen, strankarskemu sporoèilu rezervirani prostor pa

31 Bernik, 1989, 44

32 Poþar, 2000, 71

33 Primera za to sta uporabi kratic JJ na mestu OF v uveljavljenem simbolu Osvobo-dilne fronte iz èasov sojenja èetverici spomladi 1988 ali SQ (Slovenian Quality) napanojih med demonstracijami v podporo odstavljenemu ministru Janši.

89


javen: neznani dopisovalec/dorisovalec kratko malo »vra-èa udarec« odpošiljatelju sporoèila. Gre za posebni vidikpolitiènosti, za svojsko, neobièajno, nekakršno graWtovskoparticipacijo v politiènem diskurzu, za zelo neposreden –spontan ali organiziran – feedback na izvirno sporoèilo pla-kata, za njegovo spodkopavanje. Drugaèe reèeno, dopiso-valec/dorisovalec s tem dejanjem stopi v (politièno) jav-nost na svoj, nekonvencionalen naèin. Takšne dopolnitveso lahko politiène – iz razpršilnikov politiènih oponentov– ali nepolitiène – predvsem razne »frizerske«, »kozmetiè-ne«, »ortodontske«, »tetovaþne« ali »silikonske« interven-cije. V njih se mešajo jedek humor in protipropagandistiè-na jeza, angaþiranost in pobalinstvo, parodija in subpoli-tiènost. Glede na estetsko poraznost, kompozicijsko dol-goèasnost, vsebinsko medlost in tekstualno enoliènost le-tošnjih plakatov – kar klicali so po kakšni dopolnitvi! – sobili ti posegi prava estetska in tudi sporoèilna osveþitev.

90


LITERATURA

Art and Power; zbornik tekstov, (ur.) dawn a., benton,

t., elliott, d., white, i. b.; Hayward Gallery; Lon-don, 1995.

bernik, s.

Plakat & znak – Vodilni temi slovenskega sodobnegaoblikovanja vidnih sporoèil; Art Directors Club; RevijaSinteza; Ljubljana, 1989.

clark, t.

Art and Propaganda in the Twentieth Century; AbramsPerspectives; New York, 1997.

jowett, g. s. , o’donell, v.

Propaganda and Persuasion; Sage Publications; London,1992.

poþar, c.

Vsi na volitve! Plakat kot politièni medij na Slovenskem1945–1999; Arhitekturni muzej; Ljubljana, 2000.

spahiæ, b.

Politièni marketing – besedna in slikovna predvolilna vojna;Èasopis za kritiko znanosti; Ljubljana, 2000.

þlajpah, l.

Koga so najbolj opazili volivci? Delo; Ljubljana; 17. okto-ber; 2000, str. 12.

wernick, a.

Promotional Culture – Advertising, Ideology and SymbolicExpression; Sage Publications; London, 1994.

yanker, g.

Prop Art; Studio Vista; London, 1972.

Sandra B. HrvatinLenart J. Kuèiæ

92

Mit o zmagi levice

VOLILNA KAMPANJA 2000NA INTERNETU

Temeljno vprašanje, na katero bomo poskušali odgo-voriti, je, ali je bila kampanja na spletu pomembni del pred-volilne kampanje za drþavnozborske volitve v Sloveniji (vo-litve 2000). Kaj naredi spletno kampanjo: medij, vsebina,pomen interneta v zasnovi celotne volilne kampanje alipa znaèilni odnos medija in vsebine? Je spletna kampanjaisto kot kampanja na spletu? Tu izhajamo iz predpostavke,da kampanja na spletu vkljuèuje komuniciranje politiènihpredstavnikov in institucij z volivci po raèunalniški pošti,dostop do podatkov, ki jih volivci potrebujejo pri politiè-nem odloèanju, razpravljanje v raèunalniško posredova-nih forumih in tehnike mnoþiènega glasovanja z raèunal-niškimi tehnologijami (Oblak, 2000: 122).

Ko govorimo o politiènih kampanjah, moramo najprejugotoviti, kakšne »odnose« (oblike komuniciranja) imajopolitiki/stranke s svojimi volivci oz. katere informacije po-litiki/stranke ponujajo drþavljanom. Pri politiènih kam-panjah na internetu moramo tudi ugotoviti, koliko stran-ke/politiki upoštevajo mnenja, ki jih sporoèajo drþavljani.Èe internet omogoèa spreminjanje narave politiène ko-munikacije (iz enosmerne v dvosmerno) in ustvarja kana-le, po katerih drþavljani lahko komunicirajo s strankami/politiki, potem je prav drþavljanska participacija v politiè-ni komunikaciji tisto, kar zaznamuje spletno kampanjo. Vtem primeru medmreþje ni »oglasna deska«, na katero stran-ka postavi na ogled informacije, o katerih meni, da jih dr-þavljani potrebujejo. Ta politièni paternalizem, ki je znaèi-len za tradicionalne oblike politiène komunikacije, izhajaiz domneve, da so drþavljani samo »sledniki novic«, ki jihponujajo mediji. Zato se uporaba interneta v javnem ko-municiranju najveèkrat ocenjuje izkljuèno s kategorijouèinkovitosti dosega poslane informacije (politièno ogla-ševanje) in zelo redko v luèi razvoja novih in drugaènihoblik drþavljanske participacije. Internet ni elektronski na-domestek za strankarski bilten, strankarsko brošuro ali pro-pagandno gradivo stranke. Internet naj bi omogoèal pred-vsem nove naèine komunikacije in nove oblike demokraci-je. Diskurzivna demokracija, kot jo imenujeta Nixon in Jo-hansson (1999: 135), je naèin »razpravljanja med posamez-nimi drþavljani, ki bi podpiral bolj konsenzualno obliko od-loèanja«. In v temelju diskurzivne demokracije ni obvešèa-nje, temveè komuniciranje, izmenjava mnenj in razprava.

93

Volilna kampaja 2000 na internetu

Glede na prevladujoèo politièno komunikacijo, ki po-teka po medijih, omogoèa komunikacija na internetu stran-kam tudi veèje moþnosti nadzora nad pošiljanjem infor-macij. Odloèitev strank za politièno komuniciranje na in-ternetu pomeni tudi moþnost, da se »zaobidejo« tradicio-nalni mediji oz. da se prevzame nadzor nad potekom ko-munikacije (Nixon, Johansson, 1999: 142).

Volitve 2000 v Sloveniji so pokazale, vsaj glede na upo-rabo interneta, da veèina strankarskih spletnih strani po-nuja samo propagandno gradivo, prirejeno za drug medij.Veèina strank je spletne strani uporabila za samopredstav-ljanje (samooglaševanje). Podobno ugotavljajo Vintar insodelavci (1999: 453–454) za slovenske javne institucijena internetu. Veèina jih internet uporablja predvsem zapredstavljanje, razglašanje in sporoèanje. Vsebina strani jepogosto zastarela, nepopolna, prazna ali ni dostopna. Slo-venske javne institucije na internetu drþavljanom veèino-ma ponujajo informacije, ki utrjujejo njihovo »pozitivnosamopodobo«. Ta samozadostna percepcija politiènega ko-municiranja na internetu pozablja tisto, kar je za internetbistveno – sprejemanje mnenj in kritiènih pripomb drþav-ljanov (Vintar in sodelavci, 1999: 462).

Morda bo volilno kampanjo, ki bi bila po konceptu,izvedbi in vsebini blizu »demokraciji-za-vse-na-daljavo« (e-kampanja), prinesla prihodnost. Spletni del slovenskih vo-litev 2000 ni k »spletnemu izraþanju« prispeval niè takega(obliko, naèin, vsebino), èesar ne bi mogli prièakovati, èevsaj malo spremljamo vlogo spleta/interneta pri celostnihpodobah podjetij ali organizacij, ki se oblikovanja celost-ne podobe sploh lotevajo (tu govorimo o golem obrtniš-kem nivoju obravnavanja, vodenja, ponujanja, urejanja intrþenja tega komunikacijskega kanala/medija). Tudi anali-ze znaèilnosti medija ne bomo mešali z analizo uporabe tegamedija, ampak se bomo omejili le na drugo. Zato bomoanalizirali predvsem prenos, pošiljanje in dostopnost stran-karskih vsebin po novem kanalu. Kakšen je pomen tovrst-nih internetnih podaljškov volilnih kampanj? Pomen spletaje najbrþ odvisen od tega, koliko je moþnosti dostopa. Vnasprotju z bolj uveljavljenimi oblikami kampanje je todaleè najbolj aktivna oblika sodelovanja v njej. Najprej jepotrebno imeti dostop do spleta, nato zavestno poiskatistran politiène stranke in se potem lotiti deskanja. Infor-macija ni oddaljena le za vklop televizijskega sprejemnika,odpiranje poštnega predala, napolnjenega z letaki, ali po-gledi na volilne plakate.

94

Mit o zmagi levice

1. www.2000.lds.si, www.sds.si, www.sls.si, www.zlsd.si (www.novaenergija.com),www.sns.si, www.desus.si, www.nova.si, www.sms.si, www.zeleni.si Na spletnihstraneh Urada za upravne notranje zadeve (www-sigov.si/uunz/stranke/in-dex.html) je seznam v register vpisanih politiènih strank.

Med to volilno kampanjo stranke svojih spletnih stra-ni niso neposredno oglaševale, èeprav so bili naslovi straninapisani na nekaterih plakatih, prav tako ne dogodkov nateh straneh. Spletni imeniki in slovenska spletna izhodi-šèa niso vabili deskarjev, naj si strani ogledajo, prav takoni nihèe uporabljal »spletnih letakov«, ki bi imetnike elek-tronske pošte opozarjali na to, da so na spletu tudi stran-karske strani. To je do uporabnikov interneta prijazno, avendar lahko pomeni tudi neizrabljeno priloþnost.

Pri oceni spletnih strani politiènih strank sta Nixon inJohansson upoštevala naslednje kriterije: razumljivost in-formacij, moþnosti javne razprave, dostopnost predstavlje-nih vsebin v tujih jezikih, publikacije/ mediji in moþnostvkljuèevanja v klepetalnice. Njuna analiza je pokazala, daimata od dvanajstih nizozemskih in švedskih strank, ki ima-jo spletne strani, samo dve moþnost vkljuèevanja v klepe-talnice (Nixon, Johansson, 1999: 144), kar kaþe na nizkostopnjo interaktivnosti strankarskih strani. Trdimo lahko,da razumejo stranke moþnosti komuniciranja na medmreþ-ju veèinoma v kategorijah tradicionalnih (mnoþiènih, eno-smernih) oblik obvešèanja in ne kot sredstvo in prostordrugaène komunikacije.

oblika nad vsebino

Omenjeni »goli obrtniški nivo« obravnavanja, vode-nja, ponujanja, urejanja in trþenja tega novega kanala/me-dija lahko pripišemo profesionalizaciji interneta/spleta. Pro-fesionalizacija ima lahko v našem primeru pozitiven ali ne-gativen podpomen. Pozitivna posledice so razvidne pred-vsem, èe se omejimo na kriterije izvedbe. Stranke1 se pred-stavljajo (izjemi sta sns in Zeleni Slovenije) na spletnihstraneh, ki zadostijo klasiènim kriterijem, na katere se na-vadno sklicujejo recenzenti spletnih strani v specializiraniperiodiki. Povedano preprosteje, niso diletantske (izjemaje stran sns): nabori znakov so pravilni (v besedilih so šum-niki pravilno prikazani), strani so narejene tako, da je splet-na koda zdruþljiva z razliènimi spletnimi brkljalniki (Nets-cape Navigator, Internet Explorer, Opera; tudi starejše iz-vedbe), èasi nalaganja spletnih strani niso predolgi in vse-bine na straneh niso nedostopne iz povsem tehniènih raz-

95


logov (teþav s streþniki). Oblika ne zmanjšuje berljivosti,povezave znotraj strani so v glavnem logiène. Þal se »pro-fesionalizem« pri »korektnosti« tudi ustavi, to »odsotnostpreseþkov« pa lahko opišemo kot negativno plat profesio-nalizacije spleta.

Klasiène, v glavnem tudi standardne vsebine, ki smojih lahko našli na skoraj vseh straneh iz našega vzorca (iz-jema je stran Zelenih Slovenije), so: uvodna stran in sloga-ni, strankarska osebna izkaznica (program, statut, vodstvo,regionalne liste), kontaktne informacije, informacije o spre-membah na straneh, neka oblika sodelovanja obiskovalcev(anketa, mnenja), povezave z drugimi stranmi, namenjenevolitvam, osveþevanje novic, ki so povezane z dejavnostjostranke, koledar predvolilnih sooèenj in fotogalerija.

Kaj nam pokaþe pregled strankarskih strani v èasu vo-litev 2000? Spletna stran lds je edina ponujala spletni kle-pet in igrico, sls-skd Ljudska stranka je na podlagi »šale«dneva izvajala anketo, zlsd je vabila priloþnostne obisko-valce k povsem neobveznemu sodelovanju s stranko (pri-spevanje idej...), sds je ponujala forum, na katerem je bilomogoèe pustiti svoje mnenje o nekaterih zastavljenih vpra-šanjih.2 lds, zlsd, sds in sls-skd Ljudska stranka in desus

2. Na spletni konferenci, kot so jo imenovali, ste lahko pustili svoje mnenje na na-slednja vprašanja: Kaj bi po vašem mnenju Bajukova vlada še morala storiti dokonca mandata?, Kaj menite o podpori poslanske skupine sls+skd- SlovenskaLjudska stranka pod vodstvom dr. Franca Zagoþna ustavnim spremembam, s kate-rimi so v Slovensko ustavo zapisali proporcionalni volilni sistem, ne glede na refe-rendumski izid in odloèbo ustavnega sodišèa, ki sta v prid dvokroþnemu volilnemusistemu?, Ali podpirate predlog vlade rs o zmanjšanju števila ministrskih resor-jev?, Ali se strinjate z objavo imen vseh, ki niso plaèali davènih obveznosti? inKaj menite o tem, da sta Milan Kuèan in Jorg Haider izpostavila avnojske sklepekot politièno vprašanje?

96

Mit o zmagi levice

97


98

Mit o zmagi levice

99


3. Na strani sds lahko poslušamo himno stranke: Prisluhni ki prisegaš na resnico/ kisrce ti bije za pravico/ prisluhni, ki vodi te poštenje / nas zanima tvoje mnenje/tvoj ponos tvoja je prostost/ tvoje znanje tvoj je most/ le zakaj bil sreèen ne bi/tvoja moè izvira v tebi./ Prijatelji smo in drþimo skupaj / kar te tare nam zaupaj/ èepo krivici znašel si se v krizi/ druþno bomo udarili po mizi.

so omogoèale ogled svojih promocijskih vsebin (videospo-ti, radijski oglasi, plakati in himna3), strani lds, zlsd innove so redno osveþevali tudi z drugimi temami, ne le znovicami, ozko povezanimi s predvolilnim delovanjemstranke, stran sls-skd pa je ponujala tudi povezave z veèi-no evropskih kršèanskodemokratskih strank.

Vsebine, ki smo jih opisali kot »klasiène«, ne pridobi-vajo novih razseþnosti, kadar so pretvorjene in sporoèenev elektronski obliki. Prednost sporoèanja teh vsebin je nji-hova dostopnost, manj pomembno pa je to, komu so splohnamenjene. Strankarski programi, èeprav objavljeni naspletu in s tem dostopni vsakomur, niso najbolj uèinkovitinaèin pridobivanja novih èlanov, utegnejo pa biti koristninovinarjem in tistim redkim (volivcem?), ki se povsem»nespletno«, lotijo branja dolgih besedil na zaslonu. Veèi-na vsebin dokazuje, da je postala spletna stran predvsemdopolnilo strankine vizitke, nekakšen podaljšek vnosa vregister strank ali vrstice v telefonskem imeniku. Spletnastran kot formalna nujnost, saj je veèina strank v svojemvolilnem programu omenjala pomen interneta za prihod-nost. Vsekakor pa je oèitno pomanjkanje vsakršne spletnestrategije. »Profesionalni« oblikovalci strani so imeli takole eno »obrtniško« nalogo: prenesti zbrano vsebino v elek-tronsko obliko.

Stran lds tako premore najveè interaktivnosti, infor-mativnosti, aþurnosti, stran nove pa nekoliko izstopa ponaèinu oblikovanja, ki se po svoji graWèni podobi in upo-rabi dinamiènih oblikovnih sredstev þe bolj pribliþa obli-kovanju »za splet«. Na ravni klasiène vsebine je stran sns

pomanjkljiva v vseh ozirih (nepreglednost, tehnièna povr-šnost, oblikovanje) podobno stran Zelenih Slovenije (vse-binska revšèina).

Strani sls-skd in sds so za našo analizo pomembne za-radi »anket«, ki so jih prav za splet pripravljali in objavlja-li v volilnem èasu. Ankete na strani sls-skd kaþejo prièa-kovano favoriziranje lastne stranke in zelo negativno us-merjenost do sds. Ankete na strani sds kaþejo prièakovaniodklonilni odnos do lds in neprièakovano precejšnjo na-klonjenost zlsd, vprašanja v anketah pa odkrito napelju-jejo na zaþelene odgovore.

100

Mit o zmagi levice

Iz izidov anket je mogoèe sklepati, da se na spletnihstraneh aktivno obnašajo (npr. glasujejo) predvsem sim-patizerji strank. Glede na razmeroma malo število glaso-vanj bi lahko, denimo, organizirani »napad« spletno ak-tivnih zagovornikov nasprotne politiène stranke povsemspremenil izide teh »anket«. Zato je oèitno, da pri nas šeni »spletnih volivcev«, da je splet celo za negativno pro-pagando le zanemarljivo pomemben, zaradi èesar ni nika-kršnih spletnih »diverzij«, da ostajajo glasovanja na teh»anketah« ali pisanje mnenj v forume le dejanja redkihspletnih obiskovalcev. Poglejmo nekaj primerov.

»kako bi glasovale plavolaske?«

Na spletni strani sls-skd se je bilo mogoèe odzvati naobjavljeno šalo (»šaljivo« anketo, »anketo za šaljivce«?)in glasovati. Èe je za današnje kampanje veèine politiènihstrank znaèilna tabloidizacija in personalizacija politike,politikov in politiènega (Hall Jamieson, 2000), potem sls-

skd vnaša še eno razseþnost trivializacije politiènega di-skurza – politiko šale.

Nekdo je imel inteligenèni koliènik 173. Ne boste verjeli, a bil je ne-sreèen. Prehitro je namreè razmišljal, pogovarjal se je lahko le z veèljudmi hkrati, sluþba ga je dolgoèasila... Zato je odšel na urad zazbijanje inteligenènega koliènika. Usluþbenec na uradu za zbijanjeinteligenènega koliènika ga postavi na napravo in ta pokaþe celo 182.Vkljuèi zbijanje in kazalec zaène poèasi lesti navzdol. To bo pa dolgotrajalo preden pade na normalo, pravi in gre na pivo. Tam se zaklepe-ta in ko se vrne kaþe le še 20. Oh, oprostite mu reèe. Niè oprostite,spustite me z aparata, da grem volit. Katero stranko bo volila oseba,ki ji je preostal le še inteligenèni koliènik 20?

Po rezultatih ankete bi po mnenju veèine od 435 »ša-ljivcev«, ki je glasovalo, oseba s inteligenènim koliènikom20 volila zlsd, lds in nsi. Èe bi pa glasovale samo plavola-ske (glasovalo je 124 »šaljivcev«), bi na prvem mestu iz-volile nsi, potem sls-skd in na tretjem mestu sds.

Na Trubarjevi cesti v Ljubljani gospe spodrsne in pade na zadnjo plat.Mimo pride uglajen gospod in ji pomaga vstati. Gospa se mu zahvaliin ga vpraša, s èim se mu lahko oddolþi. Gospod ji razloþi, da je pred-sednik stranke in bi mu najbolj prav prišel njen glas na volitvah. Gospamu odvrne: »Saj sem vendar padla na rit, ne pa na glavo!«

101


4. Anketa je bila konèana 19.9.2000 in v njej je sodelovalo 350 udeleþencev (vir po-datka o številu glasovalcev je spletna stran!).

5. Anketa je potekala 6.9.2000 in vkljuèuje 1132 glasov.6. Anketa je potekala 1.8.2000 in vkljuèuje 2995 glasov.7. Anketa je potekala 29.7.2000 in vkljuèuje 1788 glasov.

Na to šalo se je odzvalo 123 »šaljivcev«. Rezultati glaso-vanja so bili naslednji: najveè glasov je dobil Zmago Jelin-èiè, potem Janez Janša, sledita mu Andrej Bajuk in BorutPahor. Zadnja na lestvici sta predsednika lds in sls-skd.

Na spletnih straneh sls-skd je potekalo še ena anketa4,ki je obiskovalce spraševala o povezanosti posameznih stranks pojmi, kot so varnost, volitve, stabilnost, drþavotvornost,prihodnost, nestabilnost, nedrþavotvornost, lustracija inizredne razmere. Pri pojmih varnost, volitve, stabilnost, dr-þavotvornost in prihodnost je na prvem mestu (povpreèje80 odstotkov) stranka sls-skd. Na drugem mestu je lds, ra-zen pri volitvah, kjer so na drugem in tretjem mestu nsi insds in šele na èetrtem lds. Pri pojmih nestabilnost, nedrþa-votvornost in izredne razmere je na prvem mestu sds (pov-preèje 60 odstotkov), pri pojmu lustracija pa nsi.

glasovanje na spletu? sds bi volila zlsd

Spletna stran sds je obiskovalcem tudi ponujala moþno-sti odgovarjanja na anketna vprašanja. Na vprašanje »Sèim naj Slovenija v mednarodni skupnosti utemeljuje svo-jo drþavnost?«5 je 66% vprašanih odgovorilo, da Slovenijautemeljuje svojo drþavnost na temeljni ustavni listini z dne25. 6. 1991 in 31,4% na avnojskih sklepih. Na vpraša-nje«Katero stranko, bi volili, èe bi bile volitve jutri6?« jenajveè dobila zlsd (33,5%), sledi sds s 32,2% in Bajukovastranka (kot je navedeno v anketi) 18,9%. Za lds bi »gla-sovalo« 12% spletnih glasovalcev. Pri odgovorih na vpra-šanje »Kateremu politiku najbolj zaupate?«7 je preprièljivona prvem mestu Janez Janša s 41,2% glasov. V isti anketi jeBorut Pahor na drugem mestu s 16,8% in Andrej Bajuk natretjem s 15,3% glasov. Milanu Kuèanu zaupa po tej anketi6,4% glasovalcev, kar je veè kot skupno število glasov, od-danih Francu Zagoþnu (1,7%), Janezu Podobniku (0,2%),Zmagu Jelinèièu (1,2%) in Francetu Arharju (1,3%).

igrica lds

Igrica »Vsak glas šteje«, ki jo je še vedno mogoèe igrati naspletni strani lds, poteka takole: spletni obiskovalec pomagaTomaþu in Mileni v eni minuti preprièati èim veè volivcev,

102

Mit o zmagi levice

naj volijo »pravo stvar«. Ko se odloèi za svoj lik, ga z miškovodi do mimoidoèih sprehajalcev in jim deli letake. Kdo sosprehajalci, ki jim Tomaþ in Milena delita plakate stranke?Športnik, elegantno obleèen gospod s torbo, obešeno èez ramo,dekle v poletni obleki, þenska z otrokom v naroèju in fant zdesko (skateboardom) pod pazduho. Na zelenem travniku nisole sprehajalci, ampak tudi »zlobne ovire«, ki jih je treba spret-no preskakovati. Ovire na poti do konènega cilja so: kupèekgnoja ali sena z vilami, lesen katoliški kriþ, modro-èrna bate-rija (+/- na plakatih zlsd) in rdeèa vrtnica s štrleèimi trni. Èeso se stranke na spletu naèeloma izogibale komentiranju de-lovanja drugih strank potem igrica lds na agresiven naèinoznaèi politiène nasprotnike.

103


8. > kaj pravzaprav novega in drugega obljubljate v svojem programu?a je kakšna reè, ki jeprej ni bilo in ste jo nanovo prinesli v program?<JanezD>informacijsko druþbo<>informacijska druþba? ta se je þe zdavnaj naredila, in to sama od sebe.

9. izognil se je vprašanju o delu Bajukove vlade:<>Gospod Drnovšek, kako ste zadovoljni z vlado dr. Bajuka?<JanezD> no comment.

Tomaþu in Mileni vsak uspešno oddan letak nariše nadglavo avreolo iz evropskih zvezdic. Ko je igrice konec, la-hko igralec vidi svoj rezultat in si ogleda še »èasopisno po-roèilo« o volilnem uspehu stranke (odvisno od števila raz-deljenih letakov) in »katastrofo jedrskih cepelinov«. V ka-tastrofo jedrskih cepelinov nad Triglavom sta vpletena ce-pelina z napisoma »volite mokro« (parafraza volilnega slo-gana zlsd Volite modro) in »èas je za premor« (parafrazavolilnega slogana sds Èas je za spremembe). V èasopisnemporoèilu o volilnem izidu pa lahko pri rezultatu niè doseþe-nih toèk še vedno preberemo novico »lds obstala pri tret-jini glasov«. Drugaèe povedano, èe se »aktivista« strankepri razdeljevanju letakov ne bi niti potrudila, je, kot nami-guje igrica, zmaga v vsakem primeru v njihovih rokah. Vpra-šanje je le, kako visoka bo. Njihovi zmagi naj bi – v resniciin v igrici – veliko pripomogla tudi pasivnost ovir, ki soovire zgolj zaradi svojega obstoja in ne zaradi svoje more-bitne »akcije«.

klepet s predsednikom

Med predvolilno kampanjo za drþavnozborske volitveleta 2000 se je dr. Janez Drnovšek, predsednik stranke, šti-rikrat pojavil na strankini klepetalnici. Predsednik stran-ke, ki je v svojem programu zlasti poudarila pomen novihtehnologij za razvoj druþbe in drþave tudi s ustanavljanjemnovega ministrstva za informacijsko druþbo,8 je med splet-nim klepetom odgovoril na veèino zastavljenih vprašanj. 9

<>Koliko èasa þe uporabljate elektronsko pošto?<>Kdaj ste prviè ircali?<Janez D.>Èe povem po pravici, odkar nisem veè v vladi. Ampakzdaj sam se tako navadil, da bo vlada poslovala kar po e-mailu.

Od 15. 9 do 13. 10 je bil na spletni strani lds vsak danpogovor v þivo (klepetalnica). V enem mesecu so volivcilahko zastavljali vprašanja 19 strankarskim kandidatom.Predsednik stranke je bil na klepetalnici štirikrat (20 in27. septembra in 4 in 12. oktobra).

104

Mit o zmagi levice

Med sodelovanjem v teh pogovorih smo ugotovili, daje nekaj obiskovalcev nakljuènih, nekaj jih zadevo zgoljpasivno spremlja, aktivni udeleþenci pa se ponavljajo in semed sabo praviloma (s)poznajo. Med pozitivne plati take-ga naèina komuniciranja lahko štejemo neposrednost,sprošèenost, neformalnost, moþnost postavljanja dodatnihvprašanj, ki jih lahko zastavi prvotni spraševalec ali kdood udeleþencev spletne debate, debatno naravo, zastavlja-nje vprašanj, ki ni selekcionirano, in razvidnost naèina od-govarjanja spraševanca. Med negativne strani pa, da admi-nistrator lahko prepreèi dostop do klepeta ali iz klepeta »od-strani« moteèega spraševalca (potem mu »pomagajo« drugiudeleþenci razprave in prepreèijo izkljuèitev drugaèe misle-èih), spraševanec lahko vprašanje mirno ignorira (ni »priti-ska javnosti«), morebitno nizko raven debate, ki jo povzro-èa odsotnost bolj kompetentnih spraševalcev, na kar ni lah-ko »spontano vplivati«, organizirane nastope skupine znan-cev (ki se veè pogovarjajo med sabo), poèasno odzivnostspraševanca, kaotiènost pri zastavljanju vprašanj in svobod-ni izbor, na katera vprašanja bo spraševanec odgovarjal.

Èe spletna kampanja temelji predvsem na moþnostihneposredne (dvosmerne) komunikacije s stranko/politiki,potem je klepetalnica lds

10 pokazala nekatere znaèilnostitovrstnih razprav. Nekateri udeleþenci so predsedniku stran-ke zastavljali konkretna vprašanja o aktualnih problemihv druþbi. Glede na njegove kratke in pogostokrat splošneodgovore, so v razpravi zahtevali še dodatna pojasnila.

<>Ali boste po morebitni volilni zmagi prodali 15% Telekoma stra-teškemu partnerju še letos?<Janez D.> Èe se bo dalo, v glavnem kmalu.<>Naš Telekom oèitno nujno potrebuje tujega strateškega partnerja,saj dosedanje uprave niso bile sposobne normalno voditi podjetja.<Janez D.> Ne bi se mogel bolj strinjati.<>Poznamo sicer vašo teoretièno naklonjenost do tujih vlaganj, ven-dar kaj boste storili konkretnega na tem podroèju po volitvah?<Janez D.> Odpravljali bomo razne administrativne ovire.<>Tudi pri portfeljskih naloþbah?

Po drugi strani je predsednik spregledal dejstvo, da lahkov spletni razpravi sodeluje veè razpravljavcev hkrati in dato zmanjšuje transfer avtoritete. Klepet na spletu ne omo-goèa samo mnoþice razliènih vprašanj o razliènih temah,

10. Razprava je bila 27. 9. 2000.

105


ampak tudi razliène naèine naslavljanja politikov. Pred-sednik stranke, ki se mora o morebitni kandidaturi za pred-sednika drþave posvetovati z Arturjem (svojim psom), nerazume, da ta odgovor trivializira tudi njegovo pozicijo iz-javljanja. Zato tudi ne zna odgovoriti na tako trivialno vpra-šanje, kakršno je: V katerem jeziku se z njim pogovarja?

<> Boste 2002 kandidirali za predsednika?<Janez D.> Moþno, bomo še videli. Z Arturjem se še nisem posvetoval.<> V katerem jeziku se pa pogovarjata?<Janez D.> S kom?<> Z Arturjem.<Janez D.> Aja.<>Kakšen volilni rezultat prièakujete?<Janez D.>Zadovoljen bi bil s 30%, potrebujem pa 51%.<Janez D.>Zelo lepo vas pozdravljam. Arturja moram peljati na spre-hod. Prepušèam vam Pavlag.<> Janez, pazi se èefurjev - takole ponoèi z Arturjem...<> Lahko noè Janez in Artur.<> Še dobro, da nimate malih otrok, ko imate þe z Arturjem tolikodela (ha,ha) – Lahko noè.

Ne glede na to, da so imeli udeleþenci razprave predsed-nika stranke »v þivo« in bi ga lahko (teoretièno) spraševalio vseh (zanje) pomembnih vprašanjih, so se nekateri vse-eno odloèili spremljati klasièno televizijsko sooèenje stran-karskih kandidatov na televiziji (»grem gledat POP«, »jst,grem. èas je za šou na tvs1. lepo se imejte.«). Namesto nepo-srednega pogovora so izbrali vodeno televizijsko razpravo, vkateri novinar/ka (»v njihovem imenu«) doloèa dnevni redvprašanj, o katerih naj bi potekala javna razprava.

sklep: volitve 2000 - e-volitve?

Predsedniške volitve leta 2000 v zda so dolgo èasa na-povedovali kot internetne volitve, volitve, pri katerih bodonovi mediji popolnoma spremenili tradicionalne naèinepolitiènega komuniciranja in politiènega predstavljanja.Te »revolucionarne« spremembe v naèinu vodenja volil-nih kampanj so nekateri primerjali s spremembami, ki sonastale po letu 1960 – po prvih televizijskih sooèanjih medNixonom in Kennedyjem (Weise, 2000: 37). A kakor ugo-tavlja Elizabeth Weise, je analiza spletnih strani ameriškihpredsedniških kandidatov pokazala, da so dolgoèasne, izje-moma kaj veè kakor statiène razlièice brošur, ki so jih kan-

106

Mit o zmagi levice

didati pošiljali volivcem po pošti (Weise, 2000: 38). Veèjidel volilne kampanje pa je še naprej potekal v tradicional-nih medijih – v èasopisih, na radiu in televiziji.

Ko se je 8. 11. 1999 Bill Clinton kot prvi predsednikudeleþil internetnega klepeta v þivo, se kljub napovedim ozgodovinskih spremembah v naèinu politiène komunika-cije ni zgodilo niè bistvenega. Od pribliþno 30.000 upo-rabnikov, prijavljenih na javno razpravo s predsednikom vþivo, je v dveh urah razprave dobilo na zastavljeno vpraša-nje odgovor le 27 udeleþencev. Èeprav je bil predsednik ssvojimi svetovalci javno »dostopen« in je obstajala moþ-nost neposrednega pogovora z njim, je imela komunikaci-ja vse znaèilnosti tradicionalne tiskovne konference: se-lekcijo sogovornikov, selekcijo vprašanj in selekcijo odgo-vorov. »Editirana« javnost, ki je dobila dostop do predsed-nika, je spraševala samo tisto, na kar je predsednik bil pri-pravljen odgovoriti. V slovenskem primeru so volivci la-hko komunicirali s predsednikom stranke skoraj na naèinneposrednega dostopa. Vseeno pa je veèji del razprave po-tekal mimo politika oz. volivci za predsednika niso imelivprašanj. Še veè, slovenski politiki so vzeli interaktivni me-dij za sredstvo, v katerem vsak trenutek lahko pretrgajokomunikacijo.

Spletni del kampanje, ki smo jo hoteli opisati, je ver-jetno le evolucijski korak – tako kot to velja tudi za inter-net, kakršnega poznamo v tem trenutku. Šele ko bo spletpostal glavni kanal za sporoèanje veèine podatkov, se bodovsebine prilagodile novemu mediju, þe interaktivna tele-vizija bo ena od stopenj tega pojava. Zato je teþko govoritio razvoju spletnih kampanj ali vsaj spletnih delov volilnihkampanj, saj bo internet morda þe do naslednjih volitevnekaj povsem drugega, kakor je danes. Èe bo novi medijprinesel zdruþitev televizije in spleta, kar nakazujejo tren-di, nam o »internetnih kampanjah« ne bo veè treba raz-mišljati – ker drugaènih kampanj skoraj ne bo veè. Razenmorda starega dobrega plakata.

107


LITERATURA

hall, j . k.

Everything You Think You Know About Politics ... AndWhy You are Wrong, Basic Books, New York, 2000.

nixon, p. , johansson, h.

Transparency through technology: the internet and politicalparties, in: hague, b. in loader, b. (ur.), Digital De-mocracy: Discourse and Decision Making in the In-formation Age, 135-153. Routledge, London, 1999.

oblak, t.

Elektronska demokracija in nova prizorišèa politiènega delo-vanja, v: Vregov Zbornik, Javnost / The Public,121–133, 2000.

vintar, m., decman, m., kunstelj, m.

Telematics in the Service of Democracy: The Slovenian Par-liament and Other Slovenian Public Institutions on theInternet, v: Parliamentary AVairs, 52(3): 451–464,

1999.

weise, e.

Not Yet for the Net, v: Media Studies Journal, 14(1):

36–41, 2000.

mit o zmagi levice - mirovni inštitut · slovenska drþava na internetu ... profesionalna...

Documents