www.mladinska.com

/revije

• m

eseË

nik

• le

tnik

3 •

3,1

6 EU

R za

nar

oËni

ke v

vrt

cu, 3

,39

EUR

za in

divi

dual

ne n

aroË

nike

, 3,7

0 EU

R v

pros

ti pr

odaj

i

• JABLANA

• MA»KA

• »LOVEŠKO TELO

Panda

1, september 2009

6

OGROŽENE ŽIVALI

Orjaškega pando takoj prepoznaš že po

njegovih nežnih, Ërno obrobljenih oËeh. Je

ena od najslavnejših — in hkrati najredkejših

živali na svetu.

»RNO-BEL KOŽUH Panda je po videzu podoben medvedu, po zgradbi telesa pa rakunu. Na kožuhu ima velike Ërne in rumenkasto bele lise. Uhlji in noge so Ërni. Gosti kožuh ne prepušËa vode in pando varuje pred mrazom in mokroto.

OKUSNI BAMBUSPande skoraj vse življenje prebijejo sredi bambusov. Poganjke bambusa žveËijo celo do 17 ur na dan. V tem Ëasu pojedo tudi od 15 do 30 kg bambusovih listov in mladih stebel.

7

8

SAMOTARJITi veliki samotarji so doma v hladnih in meglenih gozdovih osrednje Kitajske. Tam raste namreË veliko bambusa. Skrijejo se v votla drevesa in podzemne jame.

SKRB ZA MLADI»E Samice skrbijo za mladiËe približno 18 mesecev. MladiËki so ob skotitvi zelo majhni, slepi in brez dlake. Pri treh mesecih že shodijo.

9

• Panda zelo dobro voha.• »eprav je videti okoren, lahko zelo hitro teËe.

• Panda je simbol mednarodne zveze za varstvo divjih živali.

• Živi do 30 let.

DRAGOCENI SESALECV naravi jih danes živi najveË 1000 do 1600. Ker ljudje uniËujejo njihovo življenjsko okolje, so pande zelo ogroženi. Te dragocene in prikupne živali vzrejajo tudi v živalskih vrtovih.

ŠESTI PRSTOrjaški panda ima na zapestju izrastek, ki je podoben palcu. Z njim si pomaga pri hranjenju, ko drži steblo.

TIN

A PA

VLO

VI»,

FO

TOGR

AFIJ

E: S

HUT

TERS

TOCK

, ILU

STRA

CIJI

: PO

LON

A LO

V©IN

10

RASTLINE

10

Jablana je Ëudovito drevo. V vroËih dneh nam s svojo bogato in zeleno krošnjo daje prijetno senco.

11

Toliko zelenih listov ima, da skoznje težko predrejo sonËni žarki in dežne kaplje.

Prijetno je poslušati dež, ki škrablja po listih, in ostati suh.

»LOVE©KO TELO

28

PrebavilaNaše telo potrebuje hrano. Za to, da rastemo,

da smo zdravi in imamo moË. Vso hrano, ki jo pojemo, moramo prebaviti. Prebava je naËin, s katerim naše telo tako predela hrano, da njene hranilne sestavine pridejo v

kri, odveËne in neprebavljene pa izloËimo s kakanjem.

29

POŽIRALNIKZ zobmi hrano grobo zmeljemo. Zmleto hrano z jezikom potisnemo v požiralnik. Od tu hrana hitro potuje v želodec.

ŽELODECŽelodec je votel in kar velik prostor v našem trebuhu. Kadar je prazen, ima podobno kakor meh harmonike polno gub. Seveda ni tako trd kakor harmonika, oglaša pa se. »e smo zelo laËni, zakruli. Ko ga napolnimo s hrano, se raztegne in gube izginejo. Želodec hrano spreminja v gosto in

mehko kašo. Pri tem mu pomaga želodËna kislina.