Miha Zorec

Digitalna temnicaObdelovanje digitalnih fotografij – 1. koraki

Knjigca, založništvo in izobraževanjeGrosuplje 2009

Prelom_001-007.indd 1 25.5.2009 20:09:40

Digitalna temnicaObdelovanje digitalnih fotografij – 1. koraki

Avtor: Miha Zorec

Copyright © Knjigca 2009

Vse pravice pridržane. Nobenega dela te publikacije se ne sme kopirati, reproducirati, shraniti v pomnilniške sisteme ali posredovati v kakršnikoli obliki brez predhodnega pisnega dovolje-nja avtorja in založbe.

Fotografije fotoaparatov Nikon je prijazno odstopilo podjetje NIKON GMBH – Slovenija.

Izdala in založila: Knjigca, založništvo in izobraževanjeBrinje 1/20, 1290 GrosupljeSlovenijawww.knjigca.si

Uredila: Darja ZorecLektorirala: Marjeta ZorecFotografije: Manca Zorec, Špela Zorec in Miha ZorecOblikovanje in prelom: Miha Zorec

Tisk: MAJSKAJ, d. o. o.Naklada: 1500

Grosuplje 2009Prvi natisCena: 32,00 EUR

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

77.02:004(035)

ZOREC, Miha Digitalna temnica : obdelovanje digitalnih fotografij - 1. koraki / Miha Zorec ; [fotografije Manca Zorec, Špela Zorec in MihaZorec]. - 1. natis. - Grosuplje : Knjigca, 2009

ISBN 978-961-91948-2-9

245828096

Prelom_001-007.indd 2 28.5.2009 22:41:25

PredgovorFotografija že od nekdaj privlači veliko ljudi, vendar si večina tega, do nedavno razmeroma dragega, hobija ni mogla privoščiti. Ob pojavu prvih digitalnih fotoaparatov pred dobrimi desetimi leti, je sprva kazalo, da bo ta novost namenje-na le profesionalcem. Cene so bile namreč astronomske, zmogljivosti pa zelo skromne. A v nekaj letih se je zmogljivost digitalnih fotoaparatov povečala za 10-krat, hkrati pa je za enak faktor padla njihova cena. Priljubljenost fotografiranja je še dodatno spodbudilo vgrajevanje miniaturnih digitalnih fotoaparatov v mobilne telefone in danes skorajda ni mobilnega telefona brez fotoaparata.

Zdaj je lahko vsak fotograf. No, če že ne fotograf v pravem pomenu besede, pa vsaj človek s fotoaparatom, ki beleži prizore okoli sebe. Pri takšnem pristopu seveda ne moremo pričakovati kakovostnih fotografij, vendar to tudi običajno ni cilj uporabnikov fotoaparatov. Gre za preprosto ovekovečenje prizorov, ki bi sicer utonili v pozabo.

Kaj pa po fotografiranju?Fotografiranje z digitalnim fotoaparatom je čudovit hobi, ki ni treba, da se konča s pritiskom na sprožilnik fotoaparata. Digitalna fotografija namreč ne odpira na široko vrata le fotografiranju, temveč omogoča tudi vstop v svet obdelovanja digitalnih fotografij. In knjiga, ki jo berete, je lahko vaš vodnik pri prvih korakih v ta svet osupljivih možnosti.

Korekcija svetlosti in kontrasta, retuširanje, fotomontaža in druge vrste obdelave fotografij so bile v času klasične fotografije izključno domena redkih strokovnjakov, danes – v času digitalne fotografije in računalnikov – pa to lahko počne skoraj vsak. Poleg digitalnega fotoaparata je treba imeti le še povprečen računalnik in dovolj zmogljiv grafični program. Vse to seveda ni poceni, zato je treba dobro premisliti, kako čim bolj učinkovito porabiti denar. Vsekakor velja nekaj več odšteti za fotoaparat, za obdelovanje fotografij pa je za začetek najbolje uporabiti katerega od brezplačnih programov, npr. program Gimp. To je eden redkih brezplačnih programov, ki poleg vseh osnovnih orodij omogoča tudi uporabo plasti, izbir, poti in mask. Po zmogljivosti se lahko kosa s programom Adobe Photoshop Elements, po načinu uporabe in videzu orodij pa je bolj podoben »velikemu« Adobe Photoshopu. Gre torej za program, s katerim lahko brez stroškov osvojimo temeljna znanja in tehnike obdelave digitalnih fotografij. Pozneje pa, če se odločimo za resnejše delo, preprosto preidemo na uporabo Photoshopa. Poleg tega je program Gimp preveden tudi v slovenščino.

O knjigi Tehnike obdelave digitalnih fotografij je težko osvojiti, ne da bi vedeli, kaj v bistvu digitalne fotografije so. Zato si bomo v uvodnem poglavju najprej ogledali namen in delovanje glavnih sestavnih delov digitalnega fotoaparata, nastanek digitalnih fotografij in njihovo zgradbo. Ob tem bomo spoznali tudi najpomembnejše pojme in lastnosti digitalnih fotografij, kot so: piksli, ločljivost in velikost digitalnih slik, barvni prostor … Uvodnemu delu sledita poglavji o osnovni in zahtevni obdelavi digitalnih fotografij, ki nas bosta ob nazorno razloženih projektih korak za korakom popeljali od najosnovnejših opravil, kot so: obrezovanje fotografij, spreminjanje velikosti, korekcija svetlosti in kontrasta … do zah-tevnejših obdelav, kot so: umetno zmanjševanje globinske ostrine, izdelovanje fotomontaž in panoramskih slik, selek-tivnega spreminjanja barv, izdelovanja črno-belih slik …

Vse tehnike obdelave so predstavljene z brezplačnim in v slovenščino prevedenim programom Gimp, ki je na voljo na: www.gimp.net ali na www.knjigca.si. Kljub temu je mogoče vse projekte izvesti tudi s programom Photoshop ali Photoshop Elements, saj skoraj vse spremljajo okvirčki s povezavami do nadomestnih orodij.

Popotnica Pri obdelavi fotografij se moramo zavedati, da s tem vedno posegamo v njihovo verodostojnost – lahko jo izboljšamo ali izničimo. Če je prizor na fotografiji videti na primer temnejši ali svetlejši, kot je v resnici bil, ga lahko s korekcijo svetlo-sti in kontrasta naredimo takšnega, kot bi moral biti. Če pa na fotografiji oblačno nebo zamenjamo s sončnim nebom brez oblačka, da bi se pred prijatelji pohvalili, kako lepo vreme smo imeli na počitnicah, ne moremo več govoriti niti o fotografiji. S takšno predelavo dobimo sliko brez vsakršne dokumentarne vrednosti. Vendar to ne pomeni, da moramo za vsako ceno ohraniti verodostojnost fotografij, še več, če že imamo na voljo vsa ta orodja, dajmo domišljiji krila. Pred prijatelji, znanci in drugimi občudovalci naših izdelkov pa se raje hvalimo s poznavanjem in obvladovanjem obdeloval-nih tehnik, kot da jih vlečemo za nos s fotomontažami. No, včasih pa si jih lahko vseeno nekoliko privoščimo.

Miha Zorec, avtor

Prelom_001-007.indd 3 28.5.2009 22:41:25

VsebinaPredstavitev

UvodFotoaparat – glavni sestavni deli in njihovo delovanje ................................. 10

Od škatlice z luknjico do digitalnega fotoaparata .................................................................................... 10Kako deluje fotoaparat? ........................................................................................................................................... 10Glavni sestavni deli digitalnega fotoaparata ............................................................................................... 12Objektiv .............................................................................................................................................................................. 13Zaslonka ............................................................................................................................................................................. 13Zaklop ................................................................................................................................................................................. 14Slikovno tipalo in piksli ............................................................................................................................................. 14

Svetlobna občutljivost slikovnega tipala ISO .......................................................................... 15Stranski učinek velike svetlobne občutljivosti ISO .............................................................. 15

Ustvarjalna uporaba zaslonke in zaklopa ....................................................... 16Globinska ostrina ......................................................................................................................................................... 16

Težave zaradi majhne globinske ostrine ................................................................................... 17Zelo kratek in zelo dolg čas osvetlitve ........................................................................................................... 18

Nastanek in zgradba digitalnih fotografij ....................................................... 20

Ločljivost in velikost digitalnih fotografij ....................................................... 22Kako veliki so piksli? .....................................................................................................................................................22Ločljivost (resolucija) digitalnih fotografij ...................................................................................................... 24Velikost digitalnih fotografij ................................................................................................................................... 26Ločljivost in velikost pri fotografiranju ............................................................................................................ 28

O barvah ................................................................................................................ 30

Kako nastanejo barve? ....................................................................................... 32Odštevalno (subtraktivno) mešanje barv ...................................................................................................... 32Seštevalno (aditivno) mešanje barv ................................................................................................................. 33

Barvni prostori ...................................................................................................... 34Barvni prostor RGB ...................................................................................................................................................... 34Barvni prostor CMYK .................................................................................................................................................. 34Sivinski in črno-beli barvni prostor ................................................................................................................... 35Duotonski barvni prostori ....................................................................................................................................... 35

Formati slikovnih datotek .................................................................................. 36Slikovni formati fotoaparatov ............................................................................................................................... 36

Prelom_001-007.indd 4 25.5.2009 20:09:41

V kateri slikovni format shraniti obdelane fotografije? ......................................................................... 37Večplastni slikovni formati .................................................................................................................. 37Format PSD .................................................................................................................................................. 37Format JPEG ................................................................................................................................................ 38Formati za prostostoječe slike .......................................................................................................... 38Format TIFF .................................................................................................................................................. 39Format EPS ................................................................................................................................................... 39Format GIF .................................................................................................................................................... 40Format PNG ................................................................................................................................................. 40

Barvna ali bitna globina ..................................................................................... 41

Programi za obdelavo digitalnih fotografij .................................................... 42

Osnovna obdelava digitalnih fotografijIskanje, odpiranje in shranjevanje .................................................................... 46

Obrezovanje slik .................................................................................................... 50

Velikost in ločljivost slik ...................................................................................... 52

Ostrenje ................................................................................................................. 54Ostrenje z orodjem Izostri ...................................................................................................................................... 55Ostrenje z orodjem Unsharp Mask .................................................................................................................... 55Primerjava načinov ostrenja .................................................................................................................................. 56

Vrtenje slik – poravnava obzorja ...................................................................... 58

Svetlost in kontrast .............................................................................................. 61

Histogram in tonska korekcija .......................................................................... 62

Odprava podosvetljenosti ................................................................................. 64

Odprava preosvetljenosti ................................................................................... 65

Odstranitev barvnega pridiha 1 ........................................................................ 66

Odstranitev barvnega pridiha 2 ........................................................................ 68

Poživitev barv ....................................................................................................... 70

Samodejno odstranjevanje rdečine v očeh ..................................................... 72

Odpravljanje popačenja perspektive .............................................................. 74

Čiščenje fotografij s kloniranjem ...................................................................... 78

Dorisovanje s kloniranjem ................................................................................. 80

Prelom_001-007.indd 5 25.5.2009 20:09:41

Shranjevanje slik .................................................................................................. 82Shranjevanje v delovni format ............................................................................................................................. 82Shranjevanje v standardne formate ................................................................................................................. 83Shranjevanje v format TIFF ..................................................................................................................................... 83Shranjevanje v format JPEG ................................................................................................................................... 84Shranjevanje v format GIF ...................................................................................................................................... 86Shranjevanje v format PNG .................................................................................................................................... 89

Zahtevna obdelava digitalnih fotografijPlasti ....................................................................................................................... 92

Preprosta fotomontaža ............................................................................................................................................. 92

Izbire ....................................................................................................................... 96Pravokotne, elipsaste in prostoročno narisane izbire ............................................................................ 96Primer uporabe preprostih izbir – fotomontaža ....................................................................................... 97Čarobna palčka .............................................................................................................................................................. 98Orodje »Izberi po barvi« ........................................................................................................................................... 99Pametne škarje .............................................................................................................................................................. 99Orodje za izris poti .................................................................................................................................................... 100Načini združevanja izbir ........................................................................................................................................ 103Orodje za izbiro ospredja in ozadja ................................................................................................................. 104Možnosti izbir .............................................................................................................................................................. 106

Preobračanje izbire .............................................................................................................................. 106Glajenje in mehčanje robov ........................................................................................................... 106Pretvorba izbire v okvir ...................................................................................................................... 107

Priprava prostostoječih slik ............................................................................. 108

Okvirjanje z izbirami ......................................................................................... 112

Okvirjanje z uporabo hitrih mask ................................................................... 114

Okvirjanje s povečevanjem platna ................................................................. 116

Odsev na gladki površini .................................................................................. 118

Umetna senca ..................................................................................................... 121

Napisi na slikah .................................................................................................. 124Besedilo vzdolž poti ................................................................................................................................................ 127

Vodoravna panorama ....................................................................................... 128

Navpična panorama .......................................................................................... 133

Plastno ostrenje ................................................................................................. 136

Prelom_001-007.indd 6 25.5.2009 20:09:41

Globinska ostrina ............................................................................................... 140

Gibanje – dolga osvetlitev ............................................................................... 144Različni načini usmerjenega megljenja ....................................................................................................... 147

Gibanje – tehnika sledenja .............................................................................. 148

Kroženje ............................................................................................................... 154

Korekcija videza kože ........................................................................................ 156

Doosvetlitev – digitalna bliskovka 1 .............................................................. 160

Doosvetlitev – digitalna bliskovka 2 .............................................................. 162

Dve fotografiji za eno sliko .............................................................................. 165

Osvetlitev temnih predelov slike z inverzno plastjo ................................... 168

Ročno odpravljanje rdečine v očeh ................................................................ 170

Spreminjanje barve ........................................................................................... 172

Zasuk barv ........................................................................................................... 175

Spreminjanje barve oči ..................................................................................... 176

Črno-belo v barvah ............................................................................................ 178

Hitra pretvorba v sivine .................................................................................... 180

Boljša pretvorba v sivine .................................................................................. 182

Barvanje črno-belih fotografij ......................................................................... 184

Slovarček .................................................................................................................. 188

Prelom_001-007.indd 7 25.5.2009 20:09:41

12

Digitalna temnica

Glavni sestavni deli digitalnega fotoaparataVsi fotoaparati so sestavljeni iz enakih osnovnih sestavnih de-lov, ki se razlikujejo predvsem v kakovosti in zapletenosti izdela-ve. Tako imajo tudi majhni žepni fotoaparati zumovski objektiv z velikim razponom, zaslonko, svetlobno tipalo, nastavitveni gumb ali kolesce, bliskovko … Seveda pa ti majhni in ceneni sestavni deli ne morejo zagoto-viti fotografij enake kakovosti,

kot jo lahko optika, meha-nika in elektronika boljših fotoaparatov. »Davek« za bolj kakovostne fotogra-fije pa je večja velikost in teža fotoaparata in žal tudi

višja cena.

objektiv

bliskovka

nastavitveno kolesce 2

izbira načina delovanja

sprožilni gumb

sprožilni gumb

izbira načina delovanja bliskovka

nastavitveno kolesce 1

zaslon

zaslonka

zaklop in slikovno tipalo

odmično zrcalo

prizma

okular

zaslon

baterije

leče

leče

elektronika

objektiv

zaslonka

Prelom_010-019.indd 12 24.5.2009 19:15:00

20

Digitalna temnica

Nastanek in zgradba digitalnih slikDigitalne slike (fotografije in skenirane slike) so sestavljene iz velikega

števila drobnih barvnih kvadratkov – pikslov. Gre torej za nekakšen mozaik barvnih ploščic, razporejenih v pravokotno mrežo. Mrežo pikslov imenujemo tudi »bitmap«, od koder izvira izraz »bitna slika«.

Nastanek digitalne slike je v bistvu zelo preprost. Svetloba, odbita od motiva skozi objektiv, pade na sli-kovno tipalo, ki jo nato s pomočjo elektronike pretvori v digitalni za-pis. Ključnega pomena pri tem je seveda slikovno tipalo, ki ga tvori več milijonov izredno majhnih kvadratnih svetlobnih tipal (sen-zorjev) s stranico okoli 0,005 mm. Vsako od njih ustvari eno slikovno piko, ki jo nato elektronika predela v piksel – osnovni gradnik digital-ne slike. »Oko« digitalnega foto-aparata »vidi« torej kockasto sliko. A ker digitalne slike običajno se-stavlja zelo veliko izredno majhnih kvadratkov, naše oči nazobčanosti ne zaznajo (glej slike na desni).

V osnovi pravkar povedano sicer drži, vendar pa je celotna zgodba v resnici bolj zapletena. Svetlobna tipala so namreč slepa za barve. Da prav ste prebrali, posamezno svetlobno tipalo zmore razločiti le 256 različnih svetlostnih vrednosti in ne posameznih barv. To težavo so rešili tako, da so pred svetlob-no tipalo namestili mrežo filtrov v treh osnovnih barvah – rdeči, ze-leni in modri (RGB – Red, Green, Blue). Svetlobna tipala pod rdečim filtrom tako »vidijo« le rdeče tone prizora in poskrbijo za »rdeče« pi-ksle, svetlobna tipala pod zelenim filtrom zagotovijo »zelene« piksle, svetlobna tipala pod modrim fil-trom pa »modre« piksle.

slikovno tipalo

filtrska mreža

elektronika

zaslon

objektiv

motiv

svetlobni vir

svetlobni tok

Slikovno tipalo je elektronski element, ki ga sestavlja mreža drobnih, za sve-tlobo občutljivih tipal (senzorjev). Ko nanje pade svetloba, vsako od njih ustvari barvno piko, ki jo nato elektro-nika predela v piksel.

Zanimivo je, da svetlobna tipala ne ločijo barv, temveč le svetlobno moč. Barvno sliko ustvari elektronika s po-močjo filtrske mreže, postavljene pred slikovno tipalo. Običajno je v mreži zelenih kvadratkov dvakrat več kot modrih in rdečih, kar posnema barv-no zaznavanje človeških oči.

slikovno tipalo

Filtrska mrežaZelenih kvadratkov je dvakrat več kot modrih in rdečih.

Prelom_020-029.indd 20 24.5.2009 19:16:22

21

Uvod

Nastanek in zgradba digitalnih slikDigitalne slike so mozaiki majhnih barvnih kvadratkov – pikslov. Vendar kockaste sestave običajno ne opa-zimo, saj digitalne slike sestavlja več milijonov izredno majhnih pikslov. Seveda pa na kockasto naravo digi-talnih slik ne smemo preprosto pozabiti, še posebno pri spreminjanju njihove velikosti. Če sliko zelo povečamo, tako da jo preprosto raztegnemo, se lahko velikost pi-kslov poveča do te mere, da nazobčanost postane vi-dna in tudi zelo moteča.

Pri zelo močni povečavi digitalnih slik postanejo vidni tudi posamezni piksli.

Če digitalne slike zelo pove-čamo, postanejo kockaste, robovi pa nazobčani.

Dober trik, vendar težav še ni konec. Če bi ostali pri tem, bi bile digitalne slike sesta-vljene le iz različno svetlih rdečih, zelenih in modrih prikslov. A če digitalno sliko močno povečamo (glej desno), vidimo, da ima lahko vsak piksel katerikoli barvni odtenek. Sledi to-rej še zadnji preobrat v naši zgodbi. Vredno-sti, ki jih posamezna svetlobna tipala izmerijo se ne pretvorijo neposredno v piksle, temveč elektronika njihove meritve zbere, med seboj primerja in s posebnim postopkom interpo-lacije za vsako tipalo izračuna barvo piksla. Barva vsakega piksla digitalne slike je dejan-sko določena s kombinacijo različnih svetlo-stnih vrednosti treh osnovnih barv. Pri čemer za opis vsake barve običajno uporabljamo 8-bitne računalniške besede, kar pomeni, da imamo na voljo 256 (28) različnih vrednosti. Za vsak piksel je torej na voljo 256 x 256 x 256 oziroma nekaj več kot 16,7 milijona barv.

Prelom_020-029.indd 21 24.5.2009 19:16:23

30

Digitalna temnica

Barve v bistvu sploh ne obstajajo. V popolni temi so vsi predmeti črni, šele ko jih osvetlimo in ko odbita svetloba prodre v naše oči, nam možgani raz-lične valovne dolžine vpadle svetlobe prikažejo kot različne barve. Barve lahko vidimo seveda tudi, če gledamo neposredno v svetlobni vir – različni svetlobni viri namreč oddajajo svetlobo različnih barv.

Kaj torej »obarva« svetlobo? Nič! Naravna svetloba običajno že vsebuje vse barve – celoten vidni svetlobni spekter, kar dojemamo kot »belo« svetlobo. Barvo predmetov pa določa snov površine, od katere se svetloba odbija ozi-roma skozi katero prodira. Snov na površini predmetov namreč ne odbije vse svetlobe, ki pade nanjo, temveč nekatere barve (valovne dolžine) vpije (absor-bira). Do naših oči pride tako le del svetlobnega spektra, kar vidimo kot barvo predmeta. Lupino rdečega jabolka vidimo torej rdečo, ker lupina odbije del svetlobnega spektra, ki vsebuje največ rdeče svetlobe, preostali del svetlob-nega spektra pa vpije.

»bela« svetloba

svetlobni vir

O barvah

Rdeča lupina jabolka odbije del svetlobnega spektra, ki ga dojemamo kot rdečo barvo, preostali del svetlobnega spektra pa vpije. Enako deluje lupina zelenega in rumenega jabolka, le da odbije oziroma vpije drugačen del svetlobnega spektra.

Barviti okenski vitraži so odličen prikaz delovanja barvnih svetlobnih filtrov. Pigmenti – sestavine, s katerimi je steklo obarvano, del svetlobnega spektra vpijejo, del, ki pa ga spu-stijo skozi, vidimo kot žarečo barvo.

Prelom_030-041.indd 30 24.5.2009 19:17:23

38

Digitalna temnica

Format JPEGFormat JPEG (datoteke imajo konč-nico JPG), je zagotovo eden najbolj univerzalnih slikovnih formatov. Zato tudi ni čudno, da se je uveljavil kot standardni fotografski format. For-mat JPEG je bil razvit z namenom zmanjšati velikost slikovnih datotek brez vpliva na kakovost fotografije, kar omogoča poseben način stiska-nja podatkov (uporablja se tudi tujka »kompresija«). Učinek je enak, kot da bi datoteko »zazipali«. Če ne potrebu-jemo profesionalne kakovosti, lahko uporabimo tudi izgubno stiskanje, ki na račun kakovosti ustvari še manjše datoteke (glej primere levo).

Vse fotografije na internetu so praviloma zapisane v format JPEG. S premišljeno izbiro velikosti in stopnje izgubnega stiskanja (kakovost je obi-čajno 60–80 %) lahko namreč dose-žemo hiter prenos in dobro vizualno kakovost slik.

Za domačo ali profesionalno rabo pri shranjevanju v format JPEG vedno uporabimo največjo kakovost (glej

str. XX). Današnji pomnilniški mediji (vgrajeni ali zunanji trdi diski in DVD-ji) so dovolj prostorni, da s kakovostjo resnično ne kaže varčevati.

Kakovost 100 %, 280 kB

Kakovost 30 %, 36 kB

Kakovost 5 %, 18 kB

Formati za prostostoječe slikeSodobni programi za namizno založništvo (npr. Adobe Indesign) ali oblikovanje (npr. CorelDraw) omogočajo uporabo na izredno preprost način pripravljenih pro-stostoječih slik. V bistvu gre za slike s prozornimi površinami. Slikam osnovno plast (angl. Background) najprej spremenimo v delovno plast, nato pa ozadje oziroma okolico motiva preprosto zradiramo (glej str. XX). Pri tem lahko uporabimo radirko z mehkim robom, s čemer dobimo prostostoječo sliko z mehkimi robovi, kar je še posebej uporabo pri slikah s senco. Če želimo ohraniti prozorne površine, moramo tako pripravljene prostostoječe slike shraniti v formate PSD, TIFF ali PNG. Original

Prelom_030-041.indd 38 24.5.2009 19:17:49

50

Digitalna temnica

ObrezovanjeFotografija

Pogosto nimamo dovolj časa, da bi motiv natančno in premišlje-

no uokvirili. Zakaj bi tvegali, da pri-zor mine, če lahko uokvirjanje opra-vimo tudi pozneje? Prizor preprosto fotografiramo nekoliko bolj na širo-ko, z uokvirjanjem pa se pozabava-mo doma z računalnikom.

Sodobni digitalni fotoaparati pre-morejo dovolj pikslov, da si lahko brez skrbi privoščimo nekoliko bolj ohlapno uokvirjanje. Kljub temu pa je dobro, da pri priložnostnem fotogra-firanju fotoaparat nastavimo na večjo ločljivost. S tem si zagotovimo dovolj pikslov tudi za močnejše izreze, kot je ta v našem primeru.

Postopek obrezovanja:Najprej sliko odpremo in v orodjarni kliknemo na orodje za

obrezovanje.

Če imamo večplastno sliko (glej str. XX) in želimo obrezati le sliko na izbrani plasti, odkljukamo polje Samo trenutna plast (Cu-rent layer only).

Z obkljukanjem polja Nespremenljivo (Fixed), poskrbimo, da bo obrezana slika imela enako razmerje stranic. V spustnem meniju imamo na voljo še tri možnosti: nespremenljiva širina, viši-

na ali velikost.

Za pomoč pri uokvirjanju lahko v spustnem meniju

na dnu orodjarne vklopi-mo prikaz vodil (guides). Izbiramo lahko med sre-diščnimi črtami, pravilom

tretjin in zlatim rezom. Te pomožne črte lahko vklo-

pimo ali izklopimo tudi, ko je okvir že postavljen.

1.

2.

3.

4.

1

2

3

4

Prelom_050-057.indd 50 24.5.2009 19:21:19

52

Digitalna temnica

Velikost in ločljivostDoločitev velikosti in optimalne ločljivosti je eno najpogostejših opravil pri obde-

lavi digitalnih slik. Postopek je zelo preprost, izbira pravih nastavitev pa zahteva nekaj več znanja. Velikost in ločljivost digitalnih slik ter velikost njihovih datotek so namreč nerazdružljivo povezane.

Spreminjanje velikost ali ločljivosti:Originalno sliko najprej shranimo na varno.

Odpremo meni Datoteka (File) in kliknemo na Shrani kot (Save as). Nato v oknu za shranjevanje slik naredimo podmapo (npr. Arhiv) in vanjo shrani-mo original (str. XX).

Sliko zapremo in znova odpremo delovno raz-ličico. Nato kliknemo na meni Slika (Image) in izbe-remo Spremeni velikost slike (Scale Image).

V okencu, ki se prikaže, določimo novo veli-kost slike (Image Size). Dovolj je, če vpišemo le širi-no (width) ali višino (height), saj sta polji povezani, kar ohrani originalno razmerje stranic. V spustnem meniju poleg lahko izberemo enoto, npr. mm.

1.

2.

3.

Pri spreminjanju velikosti in/ali ločljivosti digitalnih slik se moramo zavedati, da so te spremembe nepopravljive. Slik ne moremo več povrniti v prvotno stanje, saj se spremeni število pikslov, ki jih sestavljajo – z zmanjša-njem velikosti in/ali ločljivosti piksle odvza-memo, pri povečanju ločljivosti pa jih pro-gramsko (umetno) dodamo. Prav zaradi tega nikoli ne spreminjamo ločljivosti origina-lu, temveč kopiji.

Fotografije, ki nam jih dajo sodobni di-gitalni fotoaparati, so običajno prevelike za navadne družinske albume. Kljub temu ne kaže fotoaparat nastaviti na manjšo velikost, še posebno, če imamo dovolj veliko pomnil-niško kartico. Velike slike namreč omogočajo večje obdelovalne posege, kot male slike. Poleg tega s pomanjševanjem videza slik ne pokvarimo, temveč ga celo izboljšamo (pred-vsem ostrino). Žal pa to ne velja v nasprotni smeri – digitalnih slik ni mogoče poljubno povečati, ne da bi pri tem okrnili njihovo kakovost.

Povečava 1000 x

2

1

Prelom_050-057.indd 52 24.5.2009 19:21:24

53

Osnovna obdelava

Namen uporabe slik Ločljivost (ppi)internet 72

prikazovanje na zaslonu 96

tisk z domačim tiskalnikom 150–300

objava v reviji ali knjigi 300 ali več* Čeprav ločljivost digitalnih slik določa število pikslov na inč – ppi (pixle per inch), pogosto uporabljamo enoto dip (dot per inch), ki je v bistvu tiskarska enota za ločljivost in pove šte-vilo barvnih pik nanesenih na inč papirja.

1 inč (palec) = 2,54 cm

V naslednjem paru polj, glede na namen uporabe (glej tabelo), določimo ločljivost (resolution), običajno v pikslih/inč*.

4.

Delovna okna za spreminjanje veli-kosti in ločljivosti slik so si v vseh pro-

gramih za obdelovanje digitalnih slik zelo podobna. Spodnja slika prikazuje delovno okno, kakršnega imata programa Adobe Photoshop in Adobe Photoshop Elements. Izredna podobnost Gimpovih orodij Photo-shopovim je očitna.

Tudi to delovno okno ima možnost na-stavitve načina interpolacije – Resample Image. Priporočljiva izbira je »Bicubic«.

Delovna okna za spreminjanje velikosti in ločljivosti slik so si v vseh pro

gramih za obdelovanje digitalnih slik zelo

PS

Brez interpolacije Preprosto povečanje oziroma odvzemanje pikslov.

Linearna interpolacija Hiter način, ki kljub temu da dokaj dober rezultat.

Kubična interpolacija Način, ki zagotovi zelo dober rezultat.

Interpolacija »sinc« Najboljši način, ki manj zamegli močne povečave.

Učinki različnih načinov interpolacije

Kakovost spremembe nastavimo s spustnim meni-jem Interpolacija (Interpolation). Gre za izbiro načina pro-gramskega dodajanja ali odvzemanja pikslov. Priporočljiva je kubična (Cubic) interpolacija, za najboljši rezultat pa uporabimo »sinc«.

5.

3

4

5

Prelom_050-057.indd 53 24.5.2009 19:21:25

54

Digitalna temnica

OstrenjeOriginalna fotografija

Obdelana slika – navadno ostrenje

Ostrina motiva je običajno eno od meril njene ka-kovosti. Sodobni fotoaparati praviloma brez težav

zagotovijo zadovoljivo ostrino, če pa jim to nekoliko spodleti, lahko fotografije izostrimo programsko. Seve-da pa programi ne omogočajo čudežev, kakršne lahko vidimo v filmih, zato je za ostrino najbolje poskrbeti pri fotografiranju.

V nadaljevanju si bomo ogledali osnovno ostrenje, pri katerem ostrimo celotno sliko. Ta način je hiter in zelo preprost, rezultati pa so za manj zahtevnega uporabnika odlični. Kljub temu ne smemo pozabiti, da pogosto ne že-limo imeti ostre cele slike, temveč le glavni motiv na njej, nepomembno ali včasih moteče ozadje pa naj bi ostalo čim bolj megleno. Kako je to mogoče doseči, si bomo ogledali na strani XX.

Vsi programi za obdelavo digitalnih slik imajo zelo po-dobna orodja za ostrenje. Običajno lahko izbiramo med dvema načinoma ostrenja:

navadnim ostrenjem (orodje Izostri oz. Sharpen) inostrenjem Unsharp Mask. (Nenavadno ime orodja izvira iz klasičnega – filmskega postopka ostrenja; glej

slovarček na str. 191).

••

Obdelana slika – ostrenje z Unsharp Mask

Orodja za ostrenje lahko ponavadi najdemo pod menijem Filtri (Filters) in tudi v GIMPu je tako.

Prelom_050-057.indd 54 24.5.2009 19:21:31

55

Osnovna obdelava

Ostrenje z orodjem IzostriTo orodje preprosto poveča kontrast med raz-ličnimi sosednjimi piksli, enake piksle pa pusti nespremenjene. Učinek je zelo močan, a po-gosto nesprejemljiv. Orodje namreč izostri vse, tudi tisto, kar bi bilo bolje, da ne bi. Bolj vidni postanejo vsi prašni in drugi moteči delci, po-vršine s tonskimi prehodi pa močno zrnate.

Uporaba orodja je zelo preprosta – drsnik Ostrina (Sharpeness) premaknemo v desno in v okencu opazujemo učinek ostrenja.

Ostrenje z orodjem Unsharp MaskOstritveno orodje s tem nenavadnim imenom omogoča izredne rezultate. Ne ostri vse pov-prek, temveč zaznava piksle, ki se razlikujejo od okolice. Če razlika presega določen prag, poveča kontrast pikslov v izbranem obsegu. Bistvena prednost tega načina je, da lahko iz ostrenja izločimo drobne delce in tonske pre-hode, s čemer odpravimo neželeno zrnatost slike. Na voljo ima tri nastavitvene drsnike:

Radij – določitev velikosti območja okoli pikslov, vključenih v ostrenje.Količina (Amount) ostrenja – moč učinka. Prag (Threshold), s katerim določimo, za koliko se morajo piksli razlikovati od okoli-ce, da orodje deluje nanje.

•

••

Tudi Photoshop in veliko drugih

programov za obdelavo digitalnih slik ima ostri-tvena orodja v meniju Filters. Novejše različice Photoshopa imajo tudi naprednejša orodja za ostrenje, kot je Smart Sharpen, ki omogočajo še boljše rezultate.

S pravilno kombinacijo lahko sliko izostrimo ob komaj zaznavnem pove-čanju zrnatosti.

Tudi Photoshop in veliko drugih

programov za obdelavo programov za obdelavo programov za obdelavo

PS

Prelom_050-057.indd 55 24.5.2009 19:21:32

66

Digitalna temnica

Odstranitev barvnega pridiha 1Barvni pridih je moteč pojav, do

katerega običajno pride zaradi nepravilno nastavljenega fotoapa-rata ali svetlobnih razmer, ki zave-dejo avtomatiko fotoaparata.

Orodja za samodejno korekcijo barv pogosto ne dajo zadovoljivega rezultata in zadeve se moramo lotiti ročno. Na voljo imamo več možnosti, med katerimi običajno najprej izbe-remo orodje za Barvno uravnoteže-nost (Colour Balance). Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na orodje Ravni (Levels), ki v nekaterih primerih barv-ni pridih odpravi hitreje in bolje. V nadaljevanji bomo spoznali uporabo obeh načinov.

Fotografija

Odstranitev barvnega pridiha z orodjem Barvna uravnoteženost

Odpremo meni Barve (Colour) in kliknemo na Uravnoteženje barv (Colour Balance).

V delovnem oknu najprej izberemo senčni (temni) tonski obseg, kar se pogosto izkaže za najučinkovitejše. Nato pa z drsniki spodaj poskuša-mo uravnotežiti barve. V našem primeru ima fotografija rdeči pridih, zato najprej uporabimo drsnik Cianasta/Rdeča (Cyan/Red), ki ga pomakne-mo v levo – stran od rdeče. S preostalima drsnikoma uravnotežimo še raz-merje med magento (škrlatno) in zeleno ter razmerje rumene in modre.

1.

2.

V programu Photoshop pri-demo do orodja za uravno-

teženje barv prek menija Image > Adjustments > Colour Balance.

V programu Photoshop pridemo do orodja za uravno

teženje barv prek menija Image >

PS

Prelom_064-077.indd 66 24.5.2009 19:24:33

74

Digitalna temnica

Popačenje perspektiveFotografija

Pri fotografiranju visokih nav-pičnih motivov (stavbe, stolpi,

drevesa …) pogosto pride do popa-čenja perspektive – navpične linije se nagnejo proti sredinski črti foto-grafije. Temu popačenju, se običaj-no ne moremo izogniti, lahko pa ga izkoristimo za poudarjanje višine ali za ustvarjanje posebnega vzdušja.

Postopek:Najprej vklopimo pomožno mrežo, ki nam bo olajšala ravnanje navpičnic.

Odpremo meni Pogled (View) in kliknemo na Pokaži mrežo (Show Grid).

Če nam prednastavljen videz mreže (slog črt in razmik med njimi) ne ustreza, ga spremenimo. Odpremo meni Slika (Image) in kliknemo na Nastavi mrežo (Configure Grid).

V okencu, ki se pri tem odpre nastavimo: črtkan slog črte, rdečo barvo, da bo mreža bolj vidna, in nekoliko večji razmik med črtami.

1.

2.

3.

Popačenje perspektive je posledi-ca fotografiranja pod kotom z razme-roma majhne razdalje. Izognemo se mu lahko le tako, da poiščemo stoji-šče, od koder lahko motiv fotografi-ramo z vodoravno ležečim fotoapa-ratom ali pa fotografiramo od daleč s teleobjektivom. Ker pa to običajno ni mogoče, nam preostane le program-ska korekcija perspektive. Vendar se je pri tem treba zavedati, da ob tem izgubimo precejšen del fotografije. Zato je dobro, če na korekcijo per-spektive mislimo že pri fotografiranju in prizor uokvirimo bolj na široko.

Prelom_064-077.indd 74 24.5.2009 19:25:09

78

Digitalna temnica

Čiščenje fotografij s kloniranjemFotografija

Priložnostne fotografije pogosto poleg glavnega motiva vsebu-

jejo več motečih elementov ali pa je videz motivov zaradi različnih vzrokov pokvarjen. Večino takih fo-tografij lahko z uporabo orodja za kloniranje brez večjih težav popra-vimo.

Skoraj vsak resnejši sodobnejši program za obdelavo digitalnih slik ima orodje za kloniranje. V bistvu gre za čopič, ki namesto barve nanaša ko-pijo pikslov z drugega dela slike. Na ta način lahko določene elemente slik prekopiramo ali razmnožimo. Večino-ma pa se to orodje uporablja za od-stranjevanje motečih elementov. Te preprosto prekrijemo s kopijo površi-ne iz izbranega dela slike, pri čemer ohranimo njeno barvno harmonijo.

Postopek kloniranja:V orodjarni izberemo orodje za

kloniranje …

… in mu v nastavitvenem oken-cu določimo obliko okroglega čopiča z mehkimi robovi.

Preselimo se v okno s sliko in orodje postavimo nad točko vzorčenja – nad točko, od koder bomo kopirali piksle. Pritisnemo tipko Ctrl in točko vzorčenja s klikom miške potrdimo.

Sedaj miško postavimo nad cilj-no točko in začnemo s prekrivanjem.

1.

2.

3.

4.

Pri popravljanju slik s kloniranjem ali s kakršnimkoli drugim pose-gom v vsebino slike, se moramo zavedati, da tako obdelana fo-tografija izgubi dokumentarno vrednost in postane le slika. Zato fotografije vsebinsko obdelujemo le takrat, ko nam videz glavnega motiva pomeni več kot original-nost posnetka.

1

2

Prelom_078-081.indd 78 24.5.2009 19:26:15

79

Osnovna obdelava

Obdelana slika

Nasveti: Pri odstranjevanju neželenih ele-mentov slike je dobro, da mesto vzorčenja večkrat spremenimo, s čemer dosežemo bolj realistični videz končne slike.

Z orodjem za kloniranje zlahko odstranimo sledi, ki jih je za seboj pustil zob časa.

34

Prelom_078-081.indd 79 24.5.2009 19:26:19

92

Digitalna temnica

PlastiMožnost nizanja digitalnih slik v plasteh (angl. la-

yers) drugo vrh druge je ena od najimenitnejših stvari, ki jih ponujajo boljši grafični programi. Omogo-ča namreč izredno preprost način izdelovanja različnih fotomontaž, od enostavnih »fotolepljenk« do obsežnih panoramskih slik, ter odpira popolnoma nov pristop k obdelavi digitalnih slik. Na osupljivo enostaven način lahko poustvarimo učinek majhne globinske ostrine ali doosvetljevanja z bliskovko, selektivno izostrimo le iz-brane elemente portreta (npr. oči), spremenimo barvo določene površine …

Nizanje digitalnih slik je podobno nizanju resničnih slik. Medtem ko lahko v resničnem svetu z natančnim obrezo-vanjem sestavljamo le zanimive lepljenke, grafični progra-mi omogočajo izdelavo izredno prepričljivih fotomontaž, uporabo številnih učinkov in celo različne načine zlivanja in prekrivanja posameznih plasti.

V nadaljevanju knjige bomo skoraj v vseh primerih uporabili plasti in hkrati spoznali različne možnosti, ki jih ponujajo. Za začetek pa si oglejmo značilni primer upora-be plasti – izdelavo preproste fotomontaže.

Slika 1

Slika 2

Preprosta fotomontažaPri fotomontažah gre vedno za sestavljanje več fotografij v novo sliko, pri čemer želimo doseči čim bolj prepričljiv rezul-tat. Videz izdelka je, poleg kakovosti izvornih fotografij, odvisen tudi od naše iznajdljivosti in potrpežljivosti. Predvsem pa je treba paziti, da so uporabljene fotografije posnete iz približno enakega zornega kota in osvetljene iz enake smeri (sence vseh slik morajo padati v isto smer). Če slednje ni mogoče, lahko uporabimo le motiv, na katerem smer svetlobe ni izrazito vidna, sence pa v »pravi smeri« narišemo sami. Tak primer si bomo ogledali v nadaljevanju, ko bomo sestavili fotografijo lončka in športnega avtomobila.

Ključni koraki vsake fotomontaže so:Priprava ozadja (slika 1).Vnos druge slike (slika 2) kot nove plasti.Odstranitev ozadja dodane slike (če tega nismo naredili že prej).Prilagoditev velikosti in perspektive dodane slike.Senčenje ali risanje senc.Dodajanje napisov.Shranitev slike v delovnem formatu (XCF v GIMPu; PSD v Photoshopu).Sploščitev slike in shranitev v enega od standardnih formatov (TIFF, JPEG …).

••••••••

Tudi v Photoshopu lahko odprti sliki

dodamo drugo sliko kot novo plast. To naredimo z ukazom Place (namesti), ki ga najdemo v meniju File (datoteka).

Tudi v Photoshopu lahko odprti sliki

dodamo drugo sliko kot

PS

Prelom_092-095.indd 92 24.5.2009 19:28:11

93

Zahtevna obdelava

Uporaba plasti omogoča izredno preprosto in hitro izdelovanje raznovrstnih fotomontaž in zelo prefi-njeno obdelavo fotografij.

Fotomontaža

Vsak program, ki omogoča uporabo plasti ima okence s seznamom plasti, v katerem so plasti nanizane druga vrh druge, enako kot ležijo v delovnem oknu. Vsaki plasti lahko določimo prekrivnost in način spajanja s spodaj ležečo plastjo. S klikom na sličico očesa lahko plast začasno skrijemo oziroma izklopimo, s čemer preprečimo njeno spre-minjanje ali pa si zgolj olajšamo delo na drugih plasteh.

Prelom_092-095.indd 93 24.5.2009 19:28:16

114

Digitalna temnica

Okvirjanje z uporabo hitrih maskFotografija

Postopek:Delo začnemo s po-

stavitvijo izhodiščne izbire poljubne oblike. V našem primeru se odločimo za preprosto elipsasto obliko, ki jo narišem čez celo sliko.

1. S kombinacijo tipk Shift + Q ali klikom na majceno kvadratno ikono v spodnjem levem kotu okna, izbiro spremenimo v hitro masko.

2.

Delo nadaljujemo s preoblikovanjem maske. Uporabimo lahko kar ra-dirko in čopič ter doriše-mo ali odstranimo dele izbire. Najpreprosteje je, če vzamemo okroglo ra-dirko in masko naluknja-mo v naključnem vzorcu. Pri tem lahko večkrat spre-menimo velikost radirke.

3.

V Photoshopu lahko masko vklopimo in izklo-pimo s tipko Q ali z gumboma v orodjarni.

Hitre maske (Quick Mask) omogočajo različne na-predne načine obdelave digitalnih slik, med dru-

gim tudi pripravo posebnih izbir, ki jih z običajnimi orodji ne moremo.

Uporaba hitrih mask je v bistvu zelo preprosta. Gre na-mreč za nekakšne navidezne polprosojne prevleke, ki jih lahko oblikujemo s skoraj vsemi orodji, nato pa jih spre-menimo v zapletene izbire in prek njih spremenimo sliko. Poleg tega lahko maske uporabimo tudi za shranjevanje izbir. Vsako izbiro lahko spremenimo v masko (in obratno), ki je novi podatkovni kanal slike in se, če sliko shranimo v ustrezen format (npr. PSD ali Gimpov XCF), shrani skupaj s sliko. Ko izbiro znova potrebujemo, odpremo seznam ka-nalov in masko spremenimo v izbiro.

Posebnost hitrih mask je tudi možnost priprave prosoj-nih izbir, s katerimi lahko dosežemo postopno spreminja-nje moči učinkov.

PS

Prelom_112-116.indd 114 24.5.2009 19:31:17

115

Zahtevna obdelava

Obdelana slika

S ponovnim pritiskom tipk Shift + Q masko spre-menimo nazaj v izbiro.

Izbiro s pritiskom tipk Ctrl + I preobrnemo.

4.

5.

V orodjarni kliknemo na ikono za določitev barve ozadja in v okencu, ki se pri tem odpre, pri-pravimo želeno barvo. Ta naj se čim bolj sklada s sliko in naj ne bo preveč vpadljiva.

6. Zdaj s tipko Delete zbrišemo vsebino izbire in okoli osrednjega motiva se pojavi zanimiv okvir.

7.

Z uporabo hitrih mask lahko ustvarimo celo vrsto zani-mivih obrob ali okvirjev. Za zgornji primer najprej nare-dimo pravokotno izbiro, jo spremenimo v hitro masko, ki jo popačimo z uporabo filtra valovanje (meni Filtri > Popačenja > Valovanje). Nato omogočimo prozor-nost osnovne plasti, masko spremenimo spet v izbiro, preobrnemo in zbrišemo okolico. Na koncu dodamo še dodamo senco in izdelek je končan.

(Celoten postopek je podrobno opisan na spletni stra-ni knjige: www.knjigca.si/foto.)

Prelom_112-116.indd 115 24.5.2009 19:31:22

128

Digitalna temnica

Vodoravna panoramaPanoramske slike so ena izmed poslastic, ki so s pojavom digitalne fotografije in spremljajoče programske

opreme postale dostopne vsakomur. V času klasične fotografije je bilo mogoče tovrstne slike ustvariti le s pomočjo posebnih fotoaparatov ali zahtevnega fotomontažnega postopka. Danes pa številni digitalni fotoaparati srednjega razreda omogočajo izdelovanje panoramskih posnetkov kar med fotografiranjem. Če pa takega foto-aparata nimamo, lahko panoramske slike ustvarimo že s povprečnim grafičnim programom.

Profesionalci za panoramske fotografije uporabljajo posebne fotoaparate, ki omogočajo podolgovate posnetke. Vendar to še ne pomeni, da panoramskih slik ne moremo narediti z navadnim fotoaparatom. Namesto z enim podol-govatim posnetkom, panoramski prizor fotografiramo z več zaporednimi posnetki, ki jih nato z grafičnim programom »zlepimo« v enega. Zamisel je v osnovi dokaj preprosta in veliko grafičnih programov vsebuje orodja, ki panoramske slike izdelajo samodejno. Kljub osupljivi zmogljivosti, ta orodja pogosto odpovedo, zato si oglejmo, kako lahko pano-ramske slike izdelamo sami.

Fotografije, iz katerih nameravamo sestaviti panoramsko sli-ko, se morajo med seboj delno prekrivati. To je še posebej po-membno pri uporabi programov za samodejno sestavljanje panoram. Ti namreč na fotografijah poiščejo skupne točke in z njihovo pomočjo preoblikujejo fotografije tako, da se neo-pazno zlijejo v eno sliko.

Pri fotografiranju panoramskih prizorov po delih, moramo upoštevati tudi popačenje perspektive. To lahko sicer odpra-vimo (glej str. XX), pri čemer pa se zunanji robovi stranskih fotografij močno raztegnejo, notranji robovi pa skrčijo. Zato prizora ne smemo uokviriti preveč na tesno.

A BC

Prelom_128-135.indd 128 24.5.2009 19:33:49

1

2

129

Zahtevna obdelava

Postopek:Delo začnemo z osrednjo fotografijo. Odpremo jo, nato pa povečamo velikost njenega platna (navidezne površine, na kateri leži slika) za toliko, da bomo lahko poleg nje dodali še fotografiji levega in desnega dela panoramskega prizora.

Odpremo meni Slika (Image) in kliknemo na Veli-kost platna (Convas size).

V oknu, ki se prikaže, vsaj za trikrat povečamo širino in nekoliko tudi višino platna.

S klikom na gumb Sre-dinska (Centre) sliko postavi-mo na sredino platna.

1.

2.

3.

3

129

Prelom_128-135.indd 129 24.5.2009 19:33:52

148

Digitalna temnica

Gibanje – tehnika sledenjaFotografija

Zaradi močne svetlobe je avtomatika fotoaparata iz-brala kratek osvetlitveni čas in nastala je »zamrznjena« fotografija, na kateri je videti, kot da vse miruje.

Kako pričarati vtis hitrega gibanja na »zamrznjenih« fotografijah smo spoznali v prejšnjem primeru,

vendar to ni edini način. Še bolj dinamičen učinek nam da tehnika sledenja – način fotografiranja, pri katerem s fotoaparatom sledimo gibajočemu se motivu in ga sprožimo, ko motiv švigne mimo nas. Tehnika je sicer preprosta, vendar pa je za dobre rezultate treba veliko vaje, izkušenj in predvsem sreče.

Ob tem projektu bomo poleg računalniškega pousta-vrjanja učinka tehnike sledenja, osvežili poznavanje orodja za izrisovanje poti (str. XX). Namesto lasa in radirke bomo okoli gibajočega se predmeta (v našem primeru avtomo-bila) narisali pot in jo nato spremenili v izbiro. Prednost tega načina je, da lahko pot (obris predmeta) shranimo skupaj s sliko in jo kadarkoli pozneje znova uporabimo.

Postopek izrezovanja z uporabo poti: Najprej naredimo dve kopiji osnovne plasti

Background. Zgornjo poimenujemo Avtomobil, plast pod njo pa Ozadje. Osnovno plast ohranimo nedotaknjeno za rezervo.

1.

V orodjarni izberemo orodje za izrisovanje poti (A) in s klikanjem postavimo grobi poligonski obris okoli avtomobila (B, slika na sosednji strani). Ko pride-mo naokoli, pritisnemo na tipko Ctrl in kliknemo na prvo točko poligona, da obris zaključimo.

2.

Orodje za risanje poti se v Photo-shopu imenuje kar Pen (pero). Nje-

gova uporaba je v bistvu popolnoma ena-ka kot v Gimpu.

Orodje za risanje poti se v Photoshopu imenuje kar Pen (pero). Nje

gova uporaba je v bistvu popolnoma ena

PS

A

Prelom_144-153.indd 148 24.5.2009 19:37:26

149

Zahtevna obdelava

Obdelana slika – daljša osvetlitev pri mirujočem fotoaparatuObdelana slika – učinek sledenja

Z usmerjeno zameglitvijo gibajočega se elementa slike (avtomobila) damo sliki dinamiko in hkrati ohranimo nespremenjen videz ozadja.

S poustvaritvijo učinka tehnike sledenja dobimo izredno dinamično sliko, a pri tem izgubimo oziroma močno okrnimo izpovednost ozadja.

Vsaka pot, ki jo narišemo se pojavi na seznamu poti, do katerega pridemo s klikom na zavihek (glej sliko zgoraj). Posamezne poti lahko izkla-pljamo in vklapljamo, kopi-ramo, lepimo … enako kot druge elemente slike.

Najprej postavimo poligonsko pot, nato pa jo s krivlje-njem posameznih daljic natančno prilagodimo obliki avtomobila.

B

Prelom_144-153.indd 149 24.5.2009 19:37:32

182

Digitalna temnica

Boljša pretvorba v sivineFotografija

S preprosto pretvorbo barvne fotografije v sivinsko sliko običajno ne dobimo najboljšega rezultata.

Videz slike lahko sicer nekoliko izboljšamo z obdelavo svetlosti in kontrasta, npr. z orodjem Ravni (Levels), a to je tudi vse kar lahko storimo. Zato, ko želimo ustvariti resnično dobro črno-belo sliko, za odstranitev barv raje uporabimo orodje Mešalnik kanalov (Channel Mixer).

Kot smo že spoznali, barvne slike sestavljajo običajno trije barvni kanali – rdeči, zeleni in modri. V bistvu gre za tri sivinske kanale, ki določajo svetlostne vrednosti treh osnovnih barv – za vsak piksel povedo, koliko rdeče, ze-lene in modre vsebuje. Z mešalnikom kanalov lahko to razmerje spremenimo, kar močno vpliva na barvni videz slike. Če mešalnik kanalov preklopimo v monokromatski način delovanja, slika postane sivinska – svetlostne vre-dnosti treh barvnih kanalov se sedaj ne uporabijo za pri-pravo »barvne mešanice« za posamezne piksle, temveč za pripravo sivinskih tonov. To pomeni, da lahko določimo, v kakšne sivinske tone se bodo spremenile barve. Če želimo lahko tako določimo, da se npr. rdeča spremeni v belo, sivo ali pa postane popolnoma črna.

Z orodjem za mešanje kanalov lahko ustvarimo osupljive učinke. Zanimivo je, da pogosto najboljše rezultate dobimo s pre-delavo fotografij, ki nam niso najbolje uspele ali pa smo jih naredili, ko nam vremenske razmere niso bile najbolj naklonjene. Fotografija Eiffelovega stolpa, narejena na deževen jesenski dan, se lahko le z nekaj kliki spremeni v veličasten nočni prizor.

R = 75, G = 20, B = 40 R = 200, G = 43, B = – 200 R = 200, G = 20, B = – 200Fotografija

Prelom_180-183.indd 182 24.5.2009 19:44:32