42. tevilka | 2015

METULJEK METULJEK

RAZNOVRSTNE AKTIVNOSTI IN DOGODKI

V PROGRAMIH DRUTVA VEZI

KAZALO - 2 UVODNA BESEDA 5

Marjan Uljani: NE PUSTIMO SI BITI POPOLNI - 6

Karmen Margarit: PREDSTAVITEV PROGRAMA MREA DNEVNIH CENTROV DRUTVA VEZI - 7

PROGRAMI IN ENOTE DRUTVA NEKO IN DANES:

DNEVNI CENTER TORJE - 11

DNEVNI CENTER TANJEL - 14

STAN. SKUPINA BRESTOVICA, PRESELJENA V STAN. SKUPINO GORJANSKO - 15

DNEVNI CENTER ILIR. BISTRICA - 16

STAN. SKUPINA POSTOJNA - 19

STAN. SKUPINA ILIR. BISTRICA- 21

STAN. SKUPINA DIVAA - 22

STAN. SKUPINA PODGRAD 23

STAN. SKUPINA TANJEL - 24

PREDSTAVITEV PODJETIJ, KATERIH

USTANOVITELJ JE DRUTVO

VEZI:

BRINJEVKA d.o.o., so.p. - 25

VEZI VIZIJA d.o.o. - 27

Barbara Uljan, Karmen Margarit: KAKO SO S SVOJIM IVLJENJEM ZADOVOLJNI LJUDJE S TEAVAMI V DUEVNEM ZDRAVJU 30

Marica Ikanovi: MEDNARODNA KONFERENCA O DEINSTITUCIONALIZACIJI 34

Aleksander Krsti: SAMO-INICIATIVA 36

Sergio Popovi: KJE SMO VSE BILI V ZAETKU 2015 LETA 37

Anonimni avtor: IVLJENJE - 38

Tatjana Skok: ZAHVALA - 38

AKTIVNOSTI V DRUTVU VEZI

Joe H.: OGLED RAZSTAVE METULJI SVETA 40

DC torje: DIALO JE PO DOMAIH PINANIH REZANCIH 40

Andreja Colja: 27.JANUAR- DAN SPOMINA NA HOLOKAVST 41

Marica Ikanovi: OBISKAL NAS JE UPAN 42

Marina Primc: DELAVNICA PEKE KRUHA V DC ILIRSKA BISTRICA 43

Andreja Colja: DAN LJUBEZNI V TANJELU 44

Marina Primc: VALENTINOVA DLAVNICA V DC ILIRSKA BISTRICA 45

Andreja Colja: PUST, PUST, IROKIH UST 46

Marina Primc: PUSTNA DELAVNICA V DC ILIRSKA BISTRICA 47

Joe Hozjan: PUSTNA DELAVNICA V VRTCU POSTOJNA 47

Karmen Margarit: VALENTINOVO IN PUSTOVANJE V DRUTVU VEZI - 48

Joe Hozjan: PUSTOVANJE V SS POSTOJNA 50

Marina Primc: SANKANJE NA MAUNU 51

Rajko Kranjec: DRUTVO VEZI RAZSTAVLJA V GALERIJI - DOM NA VIDMU V IL.BISTRICI 52

Marica Ikanovi: POHOD NA KOO MLADIKA 53

Marica Ikanovi: OGLED FILMA V KINU PIVKA: BOG, LE KAJ SMO ZGREILI? 53

Marina Primc: DELAVNICA OB DNEVU ENA 54

Sabina Polh: PREDSTAVITEV NOVE PESNIKE ZBIRKE IRENE HUSU 55

Andreja Colja: KLIEM ENKA! 56

3

Marica Ikanovi, Ester Ren: MAREVSKO PRAZNOVANJE 57

Marica Ikanovi: PRVO SREANJE SVETA UPORABNIKOV V LETU 2015 58

Jure Jakli: NA PRIMORSKEM JE LEPO 58

Agata truc, Tatjana Skok: OBNI ZBOR 2015 59

Danijela Jerkovi: SPOMLADANSKO USTVARJANJE V VRTCU PODGRAD 60

Mateja Rutar: DAN ZA SPREMEMBE 61

Stanovalci in zaposleni: DAN ZA SPREMEMBE V DIVAI 61

Martina ikovi, Marica I.: MEDGENERACIJSKE IGRE POSTOJNA 2015 DAN ZA SPREMEMBE 62

Andreja C.: MEDGENERACIJSKO DRUABNITVO LANOV DRUTVA VEZI TER STANOVALCEV DOMA UPOKOJENCEV GRADIE 63

Marina Primc: DAN ZA SPREMEMBE V ILIRSKI BISTRICI 64

Andreja Colja: KO ZAIGRA SRCE 65

Andreja Colja: IZLET PO GORIKIH VZPETINAH IN RAZSTAVA PIRHOV NA SVETI GORI 65

Marina Primc: VELIKONONA DELAVNICA 66

Andreja Colja: DII PO VELIKI NOI 67

Marica I., Marina P.: PROJEKT ZDRAVA OLA NA OSNOVNI OLI PIVKA 68

Sabina Polh: DOBRODELNOST IN KULINARIKA V DRUTVU VEZI 69

Marica Ikanovi, Branko Malavai: SPOMLADANSKI TURNIR V PIKADU POSTOJNA 2015 70

Barbara Uljan: OGLED DOKUMENTARNEGA FILMA IZ-HOD 71

Mojca Mahni: PARGLJADA 2015 72

Mojca M.: POHOD IN OGLED POMNIKA CERJE 73

Sta trukelj: ZAPOSLITVENI SEJEM V SEANI 74

Ester Ren: BOLEZNI, KI SE PRENAAJO S KRVJO IN/ALI SPOLNIMI ODNOSI 75

Barbara U., Salih .: PIKNIK DRUTVA VEZI - 78

Marica Ikanovi: FESTIVAL VSEIVLJENJSKEGA UENJA POSTOJNA 2015 79

Marina Primc: TRENING BALINANJA V PARKU NADE AGAR 80

Marina Primc: DAN ODPRTIH VRAT DRUTVA VEZI - 81

Marina P.: DRUTVO VEZI NA SNENIKU 82

Sabina emrov: TRADICIONALNO SREANJE SKUPIN ZA SAMOPOMO V LIPICI 83

Danijela Jerkovi: TURNIR NAMIZNEGA NOGOMETA 83

Mojca Mahni: TRADICIONALNA LIKOVNA KOLONIJA-TANJEL 2015 84

Andreja Colja: AS TI TUD NOT PADU? - 87

Andreja Colja: NJOK PARTY 87

Mara Borac, Sta trukelj: LETOVANJE DRUTVA VEZI NA HRVAKEM 88

Mara Borac: REZANJE SIVKE 90

Anonimno: ZGODBA STANOVALCA 90

Danijela Jerkovi: DOBRI KRAT V DC TORJE 91

Sabina Polh: ENODNEVNO KOPANJE V FIESI 92

Andreja Colja: KOPALNI IZLET V SESLJAN 93

Marina Primc: DRUTVO VEZI NA ENODNEVNEM KOPANJU 93

Marjan Uljani: ENODNEVNO KOPANJE NA DEBELEM RTIU 94

Marjan U.: ENODNEVNO KOPANJE V IZOLI 95

Andreja C.: PIKNIK S STAREJO GENERACIJO 97

Sabina Polh: KUHANJE ALE 98

Sabina .: OBISK KOSOVELOVE DOMAIJE 98

Sabina Polh: POLETNO DOGAJANJE V DNEVNEM CENTRU TORJE 99

Danijela Jerkovi: DRUTVO VEZI IN KMETIJA BRINJEVKA NA PRAZNIKU OBINE HRPELJE-KOZINA 100

Patricija Dodi: USTVARJALNE VEZI PRIJATELJSTVA 101

Ester Ren: PIKNIK NA MAKOVCU-SEPTEMBER 2015 102

Marina P.: PROMOCIJSKA STOJNICA DRUTVA VEZI NA KMETIJSKI TRNICI V ILIRSKI BISTRICI 104

3

Marica Ikanovi, Ester Ren: MAREVSKO PRAZNOVANJE 57

Marica Ikanovi: PRVO SREANJE SVETA UPORABNIKOV V LETU 2015 58

Jure Jakli: NA PRIMORSKEM JE LEPO 58

Agata truc, Tatjana Skok: OBNI ZBOR 2015 59

Danijela Jerkovi: SPOMLADANSKO USTVARJANJE V VRTCU PODGRAD 60

Mateja Rutar: DAN ZA SPREMEMBE 61

Stanovalci in zaposleni: DAN ZA SPREMEMBE V DIVAI 61

Martina ikovi, Marica I.: MEDGENERACIJSKE IGRE POSTOJNA 2015 DAN ZA SPREMEMBE 62

Andreja C.: MEDGENERACIJSKO DRUABNITVO LANOV DRUTVA VEZI TER STANOVALCEV DOMA UPOKOJENCEV GRADIE 63

Marina Primc: DAN ZA SPREMEMBE V ILIRSKI BISTRICI 64

Andreja Colja: KO ZAIGRA SRCE 65

Andreja Colja: IZLET PO GORIKIH VZPETINAH IN RAZSTAVA PIRHOV NA SVETI GORI 65

Marina Primc: VELIKONONA DELAVNICA 66

Andreja Colja: DII PO VELIKI NOI 67

Marica I., Marina P.: PROJEKT ZDRAVA OLA NA OSNOVNI OLI PIVKA 68

Sabina Polh: DOBRODELNOST IN KULINARIKA V DRUTVU VEZI 69

Marica Ikanovi, Branko Malavai: SPOMLADANSKI TURNIR V PIKADU POSTOJNA 2015 70

Barbara Uljan: OGLED DOKUMENTARNEGA FILMA IZ-HOD 71

Mojca Mahni: PARGLJADA 2015 72

Mojca M.: POHOD IN OGLED POMNIKA CERJE 73

Sta trukelj: ZAPOSLITVENI SEJEM V SEANI 74

Ester Ren: BOLEZNI, KI SE PRENAAJO S KRVJO IN/ALI SPOLNIMI ODNOSI 75

Barbara U., Salih .: PIKNIK DRUTVA VEZI - 78

Marica Ikanovi: FESTIVAL VSEIVLJENJSKEGA UENJA POSTOJNA 2015 79

Marina Primc: TRENING BALINANJA V PARKU NADE AGAR 80

Marina Primc: DAN ODPRTIH VRAT DRUTVA VEZI - 81

Marina P.: DRUTVO VEZI NA SNENIKU 82

Sabina emrov: TRADICIONALNO SREANJE SKUPIN ZA SAMOPOMO V LIPICI 83

Danijela Jerkovi: TURNIR NAMIZNEGA NOGOMETA 83

Mojca Mahni: TRADICIONALNA LIKOVNA KOLONIJA-TANJEL 2015 84

Andreja Colja: AS TI TUD NOT PADU? - 87

Andreja Colja: NJOK PARTY 87

Mara Borac, Sta trukelj: LETOVANJE DRUTVA VEZI NA HRVAKEM 88

Mara Borac: REZANJE SIVKE 90

Anonimno: ZGODBA STANOVALCA 90

Danijela Jerkovi: DOBRI KRAT V DC TORJE 91

Sabina Polh: ENODNEVNO KOPANJE V FIESI 92

Andreja Colja: KOPALNI IZLET V SESLJAN 93

Marina Primc: DRUTVO VEZI NA ENODNEVNEM KOPANJU 93

Marjan Uljani: ENODNEVNO KOPANJE NA DEBELEM RTIU 94

Marjan U.: ENODNEVNO KOPANJE V IZOLI 95

Andreja C.: PIKNIK S STAREJO GENERACIJO 97

Sabina Polh: KUHANJE ALE 98

Sabina .: OBISK KOSOVELOVE DOMAIJE 98

Sabina Polh: POLETNO DOGAJANJE V DNEVNEM CENTRU TORJE 99

Danijela Jerkovi: DRUTVO VEZI IN KMETIJA BRINJEVKA NA PRAZNIKU OBINE HRPELJE-KOZINA 100

Patricija Dodi: USTVARJALNE VEZI PRIJATELJSTVA 101

Ester Ren: PIKNIK NA MAKOVCU-SEPTEMBER 2015 102

Marina P.: PROMOCIJSKA STOJNICA DRUTVA VEZI NA KMETIJSKI TRNICI V ILIRSKI BISTRICI 104

4

Marina P.: BALINARSKI TURNIR V ZABIAH 105

Marica Ikanovi: OBELEITEV 10. OBLETNICE DELOVANJA STANOVANJSKE SKUPINE POSTOJNA 106

Sabina emrov: DRUTVO VEZI OB SVETOVNEM DNEVU DUEVNEGA ZDRAVJA 108

Marina Primc: PROMOCIJSKE STOJNICE DRUTVA VEZI NA DAN DUEVNEGA ZDRAVJA 109

Marina Primc: TURNIR V NOGOMETU V NOVI GORICI 110

Sabina emrov: NAKUPOVANJE V KOPRU - 111

Andreja Colja: KOSTANJEV PIKNIK 112

Marina Primc: DRUTVO VEZI NA DELAVNICI Z RDEIM KRIEM 112

Marina Primc: SHOPPING V TRSTU 113

Marina P.: SODELOVANJE DRUTVA VEZI NA MEDNARODNEM BALINARSKEM TURNIRJU DDTC BARICA V KOPRU 114

Mara Borac: PORTNE IGRE SMEHA - 115

Marina Primc: HALLOWEEN V DNEVNEM CENTRU ILIRSKA BISTRICA 116

Alenka midt: HALLOWEEN V PODGRADU 116

Sabina P. in obiskovalci DC torje: KULINARINE DELAVNICE V DC TORJE 117

Sabina Polh: TEKAKI POZDRAV JESENI NA KRASU - 118

Marina Primc: MARTINOVANJE V DC ILIRSKA BISTRICA 119

Marina Primc: DELAVNICA TORTILJ V DC ILIRSKA BISTRICA 120

Karmen tolfa: RIBANJE ZELJA NA KMETIJI BRINJEVKA 121

Sta trukelj: OBISK DC ENT EMPETER PRI GORICI 122

Marina Primc: TURNIR V PIKADU V DC ILIR.BISTRICA 123

Sabina Polh: 30.OBLETNICA OBSTOJA SVZ DUTOVLJE 124

Mara Borac: DECEMBRSKO VZDUJE S SVZ DUTOVLJE 124

Sabina emrov: SODELOVANJE DRUTVA VEZI Z MAVRICO DOBROTE ZA OTROKE BREZ RAZLIK -125

Sabina Polh: DRUTVO VEZI IN PRIIG PRAZNINIH LUI V SEANI - 126

Marina Primc: DELAVNICA ADVENTNIH VENKOV- 127

Ester Ren: PRAZNINI DECEMBER V STANOVANJSKI SKUPINI POSTOJNA 128

Mojca Mahni: V PRIAKOVANJU PRAZNINEGA DECEMBRA 2015 129

Marina Primc: PROMOCIJSKA STOJNICA DRUTVA VEZI NA MIKLAVEVEM SEJMU V ILIR.BISTRICI 130

Marina Primc: PREDNOVOLETNE DELAVNICA S SONKI - 130

Jakob Makori: ANDREJEV SEJEM 2015 STARA GORICA 131

Katja Mrzli: PREDNOVOLETNI PLES IN DRUENJE DRUTVA VEZI 2015 - 132

ZAHVALE PODATKI O GLASILU POMEMBNE TELEFONSKE TEVILKE

4

Marina P.: BALINARSKI TURNIR V ZABIAH 105

Marica Ikanovi: OBELEITEV 10. OBLETNICE DELOVANJA STANOVANJSKE SKUPINE POSTOJNA 106

Sabina emrov: DRUTVO VEZI OB SVETOVNEM DNEVU DUEVNEGA ZDRAVJA 108

Marina Primc: PROMOCIJSKE STOJNICE DRUTVA VEZI NA DAN DUEVNEGA ZDRAVJA 109

Marina Primc: TURNIR V NOGOMETU V NOVI GORICI 110

Sabina emrov: NAKUPOVANJE V KOPRU - 111

Andreja Colja: KOSTANJEV PIKNIK 112

Marina Primc: DRUTVO VEZI NA DELAVNICI Z RDEIM KRIEM 112

Marina Primc: SHOPPING V TRSTU 113

Marina P.: SODELOVANJE DRUTVA VEZI NA MEDNARODNEM BALINARSKEM TURNIRJU DDTC BARICA V KOPRU 114

Mara Borac: PORTNE IGRE SMEHA - 115

Marina Primc: HALLOWEEN V DNEVNEM CENTRU ILIRSKA BISTRICA 116

Alenka midt: HALLOWEEN V PODGRADU 116

Sabina P. in obiskovalci DC torje: KULINARINE DELAVNICE V DC TORJE 117

Sabina Polh: TEKAKI POZDRAV JESENI NA KRASU - 118

Marina Primc: MARTINOVANJE V DC ILIRSKA BISTRICA 119

Marina Primc: DELAVNICA TORTILJ V DC ILIRSKA BISTRICA 120

Karmen tolfa: RIBANJE ZELJA NA KMETIJI BRINJEVKA 121

Sta trukelj: OBISK DC ENT EMPETER PRI GORICI 122

Marina Primc: TURNIR V PIKADU V DC ILIR.BISTRICA 123

Sabina Polh: 30.OBLETNICA OBSTOJA SVZ DUTOVLJE 124

Mara Borac: DECEMBRSKO VZDUJE S SVZ DUTOVLJE 124

Sabina emrov: SODELOVANJE DRUTVA VEZI Z MAVRICO DOBROTE ZA OTROKE BREZ RAZLIK -125

Sabina Polh: DRUTVO VEZI IN PRIIG PRAZNINIH LUI V SEANI - 126

Marina Primc: DELAVNICA ADVENTNIH VENKOV- 127

Ester Ren: PRAZNINI DECEMBER V STANOVANJSKI SKUPINI POSTOJNA 128

Mojca Mahni: V PRIAKOVANJU PRAZNINEGA DECEMBRA 2015 129

Marina Primc: PROMOCIJSKA STOJNICA DRUTVA VEZI NA MIKLAVEVEM SEJMU V ILIR.BISTRICI 130

Marina Primc: PREDNOVOLETNE DELAVNICA S SONKI - 130

Jakob Makori: ANDREJEV SEJEM 2015 STARA GORICA 131

Katja Mrzli: PREDNOVOLETNI PLES IN DRUENJE DRUTVA VEZI 2015 - 132

ZAHVALE PODATKI O GLASILU POMEMBNE TELEFONSKE TEVILKE

5

Uvodna beseda

Drage bralke in bralci!

Tokratnja tevilka glasila Metuljek je namenjena predstavitvi programov,

ki jih izvajamo v Drutvu VEZI na obmoju notranjsko-krake in obalno-krake regije:

MREA DNEVNIH CENTROV, MREA STANOVANJSKIH SKUPIN IN STANOVANJSKA SKUPINA PODGRAD.

Predstavili bomo tudi podjetja, ki smo jih ustanovili na podlagi vizije

razvoja na podroju zaposlovanja teje zaposljivih oseb: VEZI VIZIJA d.o.o. in socialno podjetje BRINJEVKA.

V nadaljevanju pa seveda sledijo aktivnosti in dogodki, ki smo jih v

letonjem letu izvedli skupaj z uporabniki in prostovoljci. Nekateri dogodki so e tradicionalni, druge organiziramo glede na elje uporabnikov, spet

drugi pa so prav posebni kot je praznovanje 10. obletnice delovanja stanovanjske skupine Postojna.

Ob takih dogodkih se odraa pomembnost medsebojnega sodelovanja in

podpora razlinih organizacij in obin.

Upam, da vam bo prebiranje v veselje. Obenem vas vabim k ustvarjanju vsebine novega glasila.

Barbara Uljan strokovna delavka

6

NE PUSTIMO SI BITI POPOLNI

Ne bojte se popolnosti, ker jo ne boste nikoli dosegli, kar pomeni, da ne moremo biti popolni.

Pa vendar nikoli ne nehajte stopati po poti, katera vodi k popolnosti, saj potem ne

boste to, kar ste. In ko stopate po poti, katera vodi k popolnosti, nikoli ne pozabite, da to ni popolna pot, saj boste tudi na takni poti vedno naleteli na ovire.

In ravno ovire so lahko zanimiveje kot sama pot. In tudi e so ovire majhne,

lahko povzroijo velike spremembe.

Vsi mi, ki smo danes tukaj zbrani, smo prili z vso svojo popolnostjo in nepopolnostjo. Nae popolnosti pa se ne setevajo med seboj in nepopolnosti se ne odtevajo ali krajajo. In tudi mi se ne moremo setevati, ampak skupaj sestavljamo mozaik

ivljenja, v katerem je vsak izmed nas kamenek v tem mozaiku.

In ravno tako, kot je v kruhu enako pomembno vsako penino zrno, tako smo tudi mi vsi enako pomembni v tem mozaiku.

In kot nismo bili in nismo mogli biti popolni veraj in danes, ne bomo popolni tudi

jutri.

Marjan Uljani, DC Ilirska Bistrica (praznovanje 10. obletnice delovanja stanovanjske skupine Postojna)

Avtor mozaika: Gregor K. Kobal, DC tanjel

7

PREDSTAVITEV PROGRAMA MREA DNEVNIH CENTROV DRUTVA VEZI

Program Mrea dnevnih centrov je javni socialno varstveni program, ki se izvaja na obmoju dveh regij (Obalno-kraka in Notranjsko-kraka regija). Dnevni centri delujejo v torjah pri Seani, tanjelu in v Ilirski Bistrici. Izvajanje programa Mrea dnevnih centrov na treh razlinih lokacijah je pomemben dejavnik, saj omogoa vkljuevanje tako uporabnikov, iveih v mestu, kot tudi tistih iz obrobnih vasi. S slednjimi so prometne povezave zelo slabe, uporabniki pa tudi nimajo finannih monosti, da bi vsakodnevno plaevali javni prevoz, zato prevoze organizira drutvo. Organizirani prevozi tevilnim uporabnikom omogoajo dostop do skupnostnih vsebin in aktivnosti, ki omogoajo vijo raven kvalitete njihovega ivljenja in socialne vkljuenosti. Program je namenjen polnoletnim osebam, ki imajo dolgotrajne teave v duevnem zdravju ali pa se sooajo s hujo duevno stisko, namenjen je tudi njihovim svojcem in lanom ire skupnosti, ki

se vkljuujejo v aktivnosti, ki jih izvajamo (prostovoljci, sodelujoi, organizatorji,..). Program uporabnikom omogoa psihosocialno rehabilitacijo v domaem okolju ter nudi strokovno podporo in pomo pri socialnem vkljuevanju in aktivnemu preivljanju prostega asa. Prav tako je namen programa nuditi podporo njihovim svojcem. Program Mrea dnevnih centrov zagotavlja storitve vsak delovni dan, od ponedeljka do petka po osem ur (od 8 ure do 16 ure). V okviru programa Mrea dnevnih centrov se izvajajo tudi tevilne aktivnosti, ki presegajo omenjeni delovni as (npr. celodnevna kopanja, razstave, kulturne prireditve, druabna sreanja, pikniki, portne aktivnosti, izleti, promocijske stojnice,..). Te aktivnosti se izvajajo na drugih lokacijah, na prostem ter v popoldanskem, veernem asu in med vikendi. Strokovne delavke imajo mobilni, 24 urni telefon, na katerega lahko pokliejo uporabniki in svojci v primeru duevne stiske in potrebujejo pomo ter podporo pri reevanju. Vsebina programa dnevnega centra zajema:

nudenje psihosocialne pomoi in podpore osebam s teavami v duevnem zdravju, z namenom razvijanja in krepitve njihove individualnosti in aktivnega vkljuevanja v iro skupnost,

ustrezno strokovno podporo in druge metode dela, za krepitev socialnih spretnosti in vein, ponovno prevzemanje aktivne socialne vloge in vianje nivoja socialne vkljuenosti in kvalitete ivljenja,

sodelovanje ter podporo pri uresnievanju uporabnikovih ciljev in iskanju novih monosti, ki temeljijo na krepitvi notranjih virov moi,

strokovno in laino podporo za vsakodnevno ivljenje uporabnikov v skupnosti, soodkrivanje ter sooblikovanje pogojev za pripravo in uresniitev individualiziranega

narta vsakdanjega ivljenja v skupnosti, pomo in informiranje svojcem oseb s teavami v duevnem zdravju, zagotavljanje vseh pogojev za uspeno psihosocialno rehabilitacijo za ljudi s

teavami v duevnem zdravju.

8

Vsebina programa se sooblikuje v skladu z eljami in potrebami uporabnikov, s katerimi soustvarjamo pogoje za uspeno psihosocialno rehabilitaco, ki jo uporabniki potrebujejo za svoje vsakdanje ivljenje v skupnosti. Zasnovana je na principih skupnostne skrbi, kar omogoa povezovanje, promocijo duevnega zdravja, destigmatizacijo, ozaveanje ire skupnosti o bolezni. V dnevnih centrih so poleg splonih vsebin (izvajanja individualnih pogovorov, pisanja individualnih nartov, pomo pri strukturiranju posameznikovega dne, koordinaciji dela,) organizirane tudi specifine dejavnosti, pogojene z lokacijo in potrebami tamkajnjih uporabnikov. Cilji programa so:

podpora uporabnikom pri veanju socialnega vkljuevanja in prevzemanju aktivne socialne vloge,

podpora pri razvijanju in irjenju uporabnikove socialne mree, podpora uporabnikom pri razvijanju njihovih notranjih virov moi ter socialnih

spretnosti in vein za vsakdanje ivljenje v domaem okolju in v skupnosti (pridobivanje novih funkcionalnih znanj oz. ohranjanje e pridobljenih),

izvajanje organiziranih aktivnosti za aktivno in kreativno preivljanje prostega asa, podpora uporabnikom v procesu sprejemanja duevne bolezni in ivljenja z njo oz.

v procesu veanja samopodobe, podpora svojcem ljudi s teavami v duevnem zdravju za vsakdanje ivljenje z

obolelim druinskim lanom, krepitev zadovoljstva, varnosti in informiranosti uporabnikov o njihovih pravicah in

dolnostih, promocija duevnega zdravja in ozaveanje ire skupnosti (zmanjevanje

diskriminacije in stigmatizacije duevne bolezni), zmanjevanje tevila hospitalizacij, razvoj prostovoljnega dela na podroju duevnega zdravja.

Pogoji za vkljuitev v program so:

teave v duevnem zdravju, lahko so to dolgotrajne teave, ali pa zgolj duevne stike ali krize,

polnoletnost posameznika, prostovoljna odloitev za vkljuitev v program, motiviranost uporabnika za sodelovanje v programu, pripravljenost uporabnika za spotovanje hinega reda, pripravljenost uporabnika, da program soustvarja, sooblikuje in vanj prispeva.

Vkljuitev v program je prostovoljna in se opravi na eljo uporabnika. Trajanje vkljuitve je odvisno od volje in pripravljenosti uporabnika oziroma dokler trajajo razlogi za sprejemanje storitev v skladu z individualnim nartom. Strokovno delo temelji na socialno-delavskem delovnem odnosu, ki uporabnika postavlja v vlogo eksperta, strokovnega delavca pa v vlogo njegovega sodelavca, ki ga na poti psihosocialne rehabilitace podpira do zanj ugodnih in sprejemljivih dogovorov ter reitev problema. Z uporabnikom ustvarjamo prostor za pogovor in sodelovanje ter tako odkrivamo nove monosti, ki izhajajo iz njegovih notranjih virov moi. Strokovni pristop,

9

spodbudno okolje in principi dela, ki jim strokovni delavci na programu sledijo, omogoajo, da se uporabniki ne poutijo zapostavljeni, temve so spodbujeni k razmiljanju in kreiranju svojega vsakdana. Poleg e pridobljenih strokovnih znanj se tako zaposleni strokovni delavci in sodelavci, kakor tudi laini delavci in prostovoljci, redno izobraujemo in pridobivamo dodatna strokovna znanja za delo na podroju duevnega zdravja v skupnosti. To se odraa tako v dobrih uinkih in rezultatih programa, kot tudi v zadovoljstvu uporabnikov naih storitev. Poleg tega strokovno delo ter vodenje in podpora uporabnikom temeljo na jasni delitvi del in nalog ter odgovornosti, pa tudi na timskem delu in jasni komunikaci. S skupnim dialogom in medsebojnim sodelovanjem med uporabniki, njihovimi svojci, strokovnimi delavci, sodelavci ter skupnostjo stremimo k izboljanju kvalitete uporabnikovega ivljenja, kakor tudi k razvoju stroke socialnega dela kot znanosti. AKTIVNOSTI, KI SE IZVAJAJO V PROGRAMU: Individualno delo

indiv.pogovori, svetovanje, izdelava, operacionalizacija in evalvacija individualnega narta,

Skupinsko delo z uporabniki

skupinski razbremenilni pogovori, delavnice osebnostne rasti, socialnega uenja, trening asertivnosti, izobraevanja/predavanja, kreativne, kulinarine in druge prostoasne aktivnosti, portne aktivnosti, pikniki, izleti, tabori, plesi, razni turnirji, skupinski nakupi,

praznovanja roj.dni, aktualnih praznikov,, priprava vsebine za interno glasilo Metuljek, priprava nastopov na razlinih dogodkih v drutvu in v lokalni skuzpnosti (recitali,

gledalike igre, glasbena skupina), strok.tim z uporabnikom ali za uporabnika, multidisciplinarni tim.

Sodelovanje z lokalno skupnostjo, promocija izdelkov na stojnicah

povezovanje, koordinacija z drugimi organizacijami v lokalni skupnosti, povezovanje, koordinacija z drugimi sorodnimi organizacijami, destigmatizacija duevne bolezni z organizacijo javnih prireditev in drugo

sodelovanje z razlinimi institucijami. Delo z druino, individualno delo s svojci

svojci pogosto potrebujejo pomo in podporo, saj je sooanje s boleznijo teko za obe strani; gre za nudenje informacij ter pomo svojcem pri sprejemanju bolezni druinskega lana.

Informiranje

predstavitev dejavnosti Mree dnevnih centrov uporabnikom, informiranje o razlinih aktivnostih, ki se izvajajo v DC, ciljne skupine pa so

uporabniki, svojci, lokalna skupnost, mediji, institucije, ki se jih obvea o pomembnejih dogodkih; informiranje se predvsem izvaja osebno, preko telefonov, asopisov organizacije ter preko elektronskih virov.

10

Skupina za samopomo pomo za samopomo, laje razreevanje problemov za uporabnike in svojce;

uporabniki na podlagi lastnih izkuenj izmenjujejo informacije, kako reevati probleme.

Skrb za zdravstveno stanje

predavanja in delavnice o zdravem nainu ivljenja, uenje zdravega naina ivljenja in o posameznih boleznih,

sodelovanje s splonimi, specialistinimi ambulantami in bolninicami, podpora pri jemanju medikamentozne terapije, podpora pri zagotavljanju redne zdravstvene oskrbe na vseh ravneh.

Predstavljanje, promocija, objavljanje lankov v asopisih

dnevi odprtih vrat, bazarji, predstavitvene stojnice, skupni projekti, sodelovanje z lokalno skupnostjo, lanki v asopisu (informiranje javnosti), povezovanje z drugimi nevladnimi organizacijami, destigmatizacija duevne bolezni z organizacijo javnih prireditev in drugo sodelovanje z razlinimi institucijami.

Organiziranje in izvedba izobraevanj, predavanj za uporabnike, teje zaposljive osebe in iro lokalno skupnost Organizacija in izvedba Likovne kolonije tanjel

omogoanje enakih monosti ljudem s teavami v duevnem zdravju v kulturnem udejstvovanju in soustvarjanju likovnih del s priznanimi slikarji, mentorji in prostovoljci ter spodbujanju medsebojnega sodelovanja med skupnostnimi programi in skupnostjo s pomojo slikanja in umetnosti.

Formiranje delovne baze za prostovoljce

Vkljuevanje prostovoljcev, mentorstvo in izobraevanje. V tem kontekstu pa velja e posebej omeniti pomen prostovoljnega dela, ki predstavlja za delovanje nevladne organizacije Drutva Vezi kot tudi za iro skupnost precejen doprinos. Iskrena hvala vsem prostovoljcem, ki pripomorete k nadgradnji kakovosti programov in na ta nain prispevate k destigmatizaciji duevne bolezni.

Vse zainteresirane vabimo, da nas obiete v prostorih Dnevnih centrov ali pokliete na 05 768 52 00. Veselimo se druenja z vami.

Karmen Margarit, univ.dipl.soc.del Vodja programa

11

PROGRAMI IN ENOTE DRUTVA NEKO IN DANES

Leta 1998 je Drutvo VEZI na pobudo svojcev in CSD Seana v torjah odprlo svoj prvi dnevni center s prostori v zadrunem domu in tako prielo z uresnievanjem programa pomoi ljudem, ki se sooajo z duevno stisko. Leta 2007 je drutvo pridobilo petletno sofinanciranje in program je bil preoblikovan v Mreo dnevnih centrov, ki vkljuuje DC torje, DC tanjel in DC Il. Bistrica. Program je s strani Socialne Zbornice Slovenije verificiran in potrjen kot Javni socialno varstveni program na podroju socialnega varstva - duevnega zdravja, za kar mu je bila izdana verifikacijska listina. Program temelji na izhodiu politike socialnega varstva in Resolucije Nacionalnega programa, je vsakodnevno strokovno voden in se izvaja v skladu s Kodeksom etinih nael v socialnem varstvu. Program je namenjen polnoletnim osebam, ki imajo dolgotrajne teave v duevnem zdravju in ivijo v svojem domaem okolju ali pa so vkljueni v program stanovanjskih skupin. Program je namenjen tudi njihovim svojcem in lanom ire skupnosti, ki se vkljuujejo v aktivnosti, ki jih izvajamo (prostovoljci, sodelujoi, organizatorji,..). Dnevni center torje vsakodnevno obiskujejo uporabniki iz obine Seana ter iz blinjih obin Divaa, Hrpelje Kozina. Nekateri pridejo z lastnim ali javnim prevozom, za vse pa je iz Seane s strani drutva VEZI prevoz organiziran, kar za uporabnike predstavlja veliko prednost, saj bi bile sicer njihove monosti za obisk dnevnega centra precej okrnjene. Vsak dan v Dnevnem centru torje je poseben in obiajno zelo dinamien, s tem da dinamiko dnevnega centra na osnovi kakovostnih vsebin soustvarjamo prav vsi, tako zaposleni, uporabniki in prostovoljci in s tem krepimo medsebojne odnose. Dan v dnevnem centru obiajno prinemo z jutranjo kavo, skupinskim pogovorom in dnevnim nartom dela, le-temu pa sledijo tevilne aktivnosti, v katere se lahko uporabniki vkljuijo po lastni izbiri. Za dobro fizino poutje e zgodaj poskrbimo s sprehodom, telovadbo ali igrami z ogo, pa tudi z delom na njivi, ko je as za to. Veji del progama dnevnega centra zavzemajo kreativne delavnice, v katerih uporabniki zelo radi sodelujejo, saj jim nudijo sprostitev, izraanje samih sebe ter krepijo obutek povezanosti z drugimi. Kreativni program jim omogoa preizkuanje novih idej ter spoznavanje raznih materialov, pripomokov in postopkov pri izdelavi izdelkov, pri emer nadgrajujejo lastne veine.

DNEVNI CENTER TORJE

12

V torjah zelo radi ustvarjamo s glino, fimo maso, dass maso, filcem, papirjem, slanim testom, naravnimi materiali, trenutno pa sta najbolj aktualni pirografija (ganje na les) in novoletni program, ki zajema izdelovanje voilnic, novoletnih balonkov, venkov, razlinih novoletnih dekoracij z veseljem pa poskrbimo tudi za lepo in izvirno izlobo. Za zanimiva torkova sreanja v okviru e vrsto let delujoe Skupine za samopomo Hrast, pa v Dnevnem centru torje vsaki poskrbi ga. Zdenka Furlan, dolgoletna voditeljica skupine in naa aktivna prostovoljka. Z zanimivo tematiko zna vedno znova pritegniti, skupinski pogovor pa za marsikaterega uporabnika pomeni razbremenitev od vsakodnevnih teav. Obasno se v okviru skupine podamo tudi na kaken pohod, vasih pa tudi na izlet. Skupini se je pridruila tudi prostovoljka ga. Vlasta Weber. V torjah se lahko uporabniki pod vodstvom Irene Husu pridruijo tudi literarni delavnici. Obiajno beremo kakno bolj lahkotno literaturo, s svojstvenimi interpretacijami pa uporabniki krepijo svoje komunikacijske veine ter obenem spoznavajo tudi nekatere manj poznane knjievnike. V dnevnem centru torje se izvajajo tudi razline delavnice za krepitev notranjih virov moi uporabnikov: uenje socialnih vein, socialne igre, komunikacijski trening, trening asertivnosti, preventivne delavnice (delavnice o stresu, depresiji, debelosti, kodljivosti kajenja,), igra vlog, uenje tujih jezikov, uenje raunalnitva, izleti in medsebojno druenje, organizirano nakupovanje oblail. Podpora uporabnikom pri socialnem uenju in ustvarjalnem sodelovanju vodi v uresnievanje njihovih kreativnih in razvojnih zmonosti, kakor tudi krepitvi lovekovega dostojanstva in blagostanja ivljenja v skupnosti. S pomojo sportno rekreativnega programa pa uporabniki ohranjajo in razvijajo zanimanje za portne aktivnosti in gibanje. Aktivnosti se oblikujejo v skladu s potrebami in eljami zainteresiranih, prilagojene so fizinim sposobnostim uporabnikov. Vse omenjene delavnice se odvijajo v dnevnem prostoru, ki je odet v ivahne barve, opremljen z izdelki kreativnega programa, na osnovi esar sam prostor uporabnikom nudi obutek topline in domanosti. Dnevni prostor je obenem tudi jedilnica, namenjena skupnim obrokom, ki si jih pripravljajo uporabniki v sklopu kulinarinih delavnic. Pridobitev in pogoj za izvedbo kulinarinih delavnic predstavljajo novi kuhinjski elementi, s katerimi smo pred nekaj leti opremili kuhinjo in s tem posodobili nae prostore. Vikendi pa so namenjeni sodelovanju na razlinih prireditvah v lokalni skupnosti, kjer promoviramo izdelke, ki nastajajo v naih kreativnih delavnicah. V Drutvu VEZI smo tovrstnih promocijskih predstavitev zelo veseli, saj prav sodelovanje s skupnostjo omogoa uporabnikom s slabe razvito socialno mreo pogoje za veje socialno vkljuevanje in viji nivo kakovosti njihovega ivljenja. Na drugi strani pa se sodelovanje odvija v smeri promocije duevnega zdravja, destigmatizacije duevne bolezni ter ozaveanja ire javnosti, kar je del socialne preventive. Majhna pisarna v Dnevnem centru torje pa e vedno ostaja tisti prostor, kamor se lahko uporabnik zatee, ko obuti stisko in brezup. Le-tu s strokovno pomojo in podporo nastopi strokovna delavka, ki je v programu prisotna vsakodnevno in je vedno na voljo za individualne pogovore in svetovanje.

Res je, veliko se je in se dogaja pri nas... V tej smeri bomo delovali tudi v prihodnosti, saj nas pri tem vodita elja in cilj, da ljudem s teavami v duevnem zdravju nudimo im bolj kakovostne in

raznolike storitve. Le-te pa niso kakovostne, e svojega dela ne opravljamo z veliko mero lovenosti in razumevanja. Hvala vsem, ki doprinesete k veji uinkovitosti naega delovanja!

13

Vljudno vabljeni, da nas obiete ali se nam pridruite pri soustvarjanju programa za viji nivo kvalitete ivljenja ljudi s teavami v duevnem zdravju in ire skupnosti.

IZPOVEDI UPORABNIKOV DNEVNEGA CENTRA TORJE Moj namen prihoda v Dnevni center torje je, da sem v drubi, da se druim s lani ter aktivno preivim dan. Pomembno zame je to, da imam monost pogovora s socialno delavko, ko se pojavi kakna stiska ali kriza, da mi pomaga z nasvetom, kako prej reiti problem. Osebno sem zelo hvalena Karmen, ker me vodi in usmerja na moji ivljenjski poti. V Drutvo Vezi v Dnevni center torje sem priel leta 2009, 11. februarja, bil je zimski dan. Sem hodim e est let in se imam zelo lepo, imam veliko prijateljev in prijateljic. Obisk dnevnega centra mi je svetovala dr. Nataa Sedmak in sem ji hvaleen od srca. Dnevni center v torjah obiskujem vsak dan, najbolj mi je ve sam ta prostor, kjer je delavnica, v katerem preivim cel dopoldan. V Dnevni center torje sem prvi priel leta 2002, od takrat prihajam vsak dan. Tu je vsak dan drugaen, tudi ljudje so se spremenili, prihajajo nove delavke. Tu mi je lepo, razumem se z vsemi, najlepe je, ko gremo na kaken izlet ali piknik, ve so mi tudi skupna praznovanja rojstnih dni. V Drutvo Vezi zahajam leto in pol. Sodelujem pri kreativnih delavnicah, kjer izdelujemo voilnice, adventne venke, izdelke iz gline in razne okraske. Vse to rada ponem in zato tudi redno prihajam v drutvo. V Drutvo Vezi prihajam dve leti. Rad prihajam zaradi drube in da zapolnim svoj prosti as. Rad telovadim in grem na sprehod, pomagam tudi na vrtu, kjer si pridelujemo zelenjavo. Prihajam vsak dan, ker mi je lepo. V Drutvo Vezi prihajam vsak dan od torka do petka. Zjutraj gremo na sprehod, nato telovadimo. Izdelujem tudi izdelke iz blaga-roe. Ob 12-ih imamo kosilo, ob 15-ih gremo domov. V dnevni center hodim e od njegovega odprtja. Obisk dnevnega centra mi je zanimiv. V torjah obiskujem delavnice dnevnega centra. Vsi so me e na prvi dan sprejeli z veseljem. Radi se vsi skupaj druimo, jaz vse e malo pozabavam, ker jim povem, kadar sem na volji e kakno rimo, vse v ivljenjskem stilu, da kar zazveni. Zelo rada ustvarjam po svojih moeh. Tu mi je najbolj ve zaradi drube, ki mi jo zelo manjka zaradi moje teke bolezni. Druba mi je najbolj potrebna, ker samota loveka uniuje. Upam, da bom tu e tako naprej nadaljevala in e tako poslovala ter od svojih moi vse od sebe dala.

Pripravili:

Karmen Margarit, strok.del., Sabina Polh, strok. sodel. in lani DC torje

14

Dnevni center tanjel deluje od leta 2002. Vrata dnevnega centra so odprta vsak dan od ponedeljka do petka med 8. in 16.uro. Vanj prihajajo uporabniki iz razlinih vasi s krakega, vipavskega in novogorikega obmoja, in nekateri izmed njih povejo: MARKO: Dnevni center rad obiskujem, ker tu spoznavam nove ljudi, sklepam nova prijateljstva. Reem lahko, da smo fajn klapa. V dnevnem centru mi je ve tudi zato, ker je veliko pounih aktivnosti, kot so npr. socialne igre in veine, pogovorna skupina ter kulinarina delavnica, kjer se postopoma uim kuhati. TADEJA: Ve mi je druba, sproujoi klepeti ob kavici, skupina za samopomo, sproanje ob glasbiEkstra ve pa so mi: prednovoletna veerja, kostanjev piknik in portne igre smeha. VILI: Tukaj se sprostim, fajn se poutim in rad pometam listje izpred dnevnega centra. NORBERT: Rad kuham zase in druge uporabnike ter izdelujem mozaik iz keraminih ploic. BRANKO: Uim se kuhanja in tukajnji topli obrok mi veliko pomeni. Rad imam portne aktivnosti, predvsem balinanje in nogomet kot tudi telovadbo in sprehode po vasi tanjel. Znameniti Grad tanjel ter lepo urejen Ferarrijev vrt mi dajeta poseben navdih. Veliko ustvarjamo z glino na vseh enotah drutva. Ti izdelki prispejo k nam na zakljuno obdelavo, saj imamo specializirano pe za peko gline. Rono narejeni predmeti iz gline najprej potrebujejo primeren as suenja na zraku, emur sledi prva peka. Peene izdelke po elji oziroma namembnosti pobarvamo, vsakega glaziramo in na koncu se opravi e druga peka. Sam ciklus ene peke traja priblino 7h. Na ravni naega drutva organiziramo in sodelujemo pri razlinih sreanjih ter se povezujemo z lokalno skupnostjo. Zelo pomemben dogodek, ki ga vsako leto organiziramo, je Likovna kolonija. Pri organizaciji in izvedbi sodelujejo mentorji in prostovoljci iz razlinih krajev Slovenije, ki skupaj z uporabniki ustvarjajo umetnika dela na podroju risanja, slikanja, kiparstva in pirografije. Poleg obiskovalcev dnevnega centra se naih aktivnosti udeleujejo tudi stanovalci iz Stanovanjskih skupin Gorjansko in tanjel. Slednje pripomore k veji dinamiki, medsebojnem spoznavanju in druenju. Na tak nain se v svoji razlinosti izpopolnjujemo in sprejemamo loveka taknega, kakren je.

Pripravili:

Mara Borac, strok. del., Marko, Tadeja, Vili, Norbert, Branko

DNEVNI CENTER TANJEL

15

Stanovanjska skupina Gorjansko lei v mirni kraki vasici Gorjansko ob meji z Italijo. Stanovanjska skupina ponuja namestitev petim stanovalcem, z dodatnim leiem za nujne primere. Ta skupina je nastala po zaprtju stanovanjske skupine v Brestovici, tako sta dva od petih stanovalcev preseljena iz Brestovike skupine. Stanovalca Drago in Robert povesta, da se v primerjavi z Brestovico na Gorjanskem ni bistveno spremenilo le sedaj imamo blije trgovino, kjer lahko nabavimo sve kruh (Drago). Ob tem pa e Drago pripomni, da je v Gorjanskem hika bolj nova, prijetna in domaa. Robert se stanovanjske skupine v Brestovici spomni predvsem po stopnicah ter ienju. Pove, da je sedaj bolje, saj ni ve toliko ienja ter vsi bivalni prostori so v pritliju. Ve mu je, da imamo tudi sedaj tako kot v Brestovici vrtiek, ki se ga obdeluje. Najbolj pa je vesel, da ima monost imeti kanarke ter kure, ki mu dnevno znesejo 4-5 jajc. Fantje so nad bivalnimi razmerami v SS Gorjansko zadovoljni, saj pravijo, da jih veseli, da imajo skoraj vsi svojo sobo (3 samske sobe, 1 dvoposteljna) ter dve kopalnici, kar pravijo, da je za petih e luksuz. Ve jim je tudi ker imajo klimo, ki jih pozimi greje, poleti pa hladi. Kot pozitivne toke ivljenja v Gorjanskem vidijo predvsem v mirnem okolju, z lepim vremenom ter krako (predvsem jesensko) idilo. Narava nam ponuja tevilne monosti za sprehode, ki jih opravimo skorajda vsakodnevno (Drago, Elvis). Kraki okoli pa nam ne ponuja le sprehajalnih poti, ampak ravno zaradi narave imamo monost nabiranja najrazlinejih plodov. V ta namen smo organizirali pargljado, izvedli kostanjev piknik ter gobarili. Prednost vidimo tudi v tem, da smo v bliini Eko kmetije Brinjevka, tako smo tedensko deleni svee eko zelenjave. Na ta raun smo si letonjo poletje pridelali tudi bogato ozimnico.

V mirnem, vakem okolju se poutimo domae in sprejete. Radi poklepetamo s sovaani, sodelujemo tudi pri skupnih akcijah. Tako smo pomagali oistiti in urediti sprehajalne poti v

okolici Gorjanskega ter pomagali smo pri obnovi pastirskih hiic. Gorjancem nam veliko pomeni tudi Dnevni center tanjel, ki ga obiskujemo dvakrat tedensko. Tam sklepamo nova prijateljstva in poznanstva ter se udeleujemo najrazlinejih skupinskih aktivnosti (ustvarjanje z glino v sklopu kreativnih delavnic, pogovorne skupine, socialne igre, sproanje ob glasbi itd.). V Gorjanskem se izvaja predvsem individualno delo s stanovalci. Skupinsko se predvsem druimo ob igranju druabnih iger, ob sprehodih, prostoasnih klepetih, ob kulinarinih delavnicah, posluanju glasbe ter gledanju TV. Veliko asa posvetimo opravljanju deurstev.

STANOVANJSKA SKUPINA BRESTOVICA preseljena v STANOVANJSKO SKUPINO GORJANSKO

16

Najveji ter glaven dogodek v Gorjanskem pa so zagotovo portne igre smeha. Takrat k nam pridejo e ostali lani drutva in se skupaj poveselimo ob najrazlinejih zabavnih igrah. V Gorjanskem pogreamo le to, da bi nam bile nekatere vsakodnevne storitve bolj dostopne nimamo pote (niti potnega nabiralnika), banke, pogreamo tudi javni prevoz. V SS Gorjansko se poutimo dobro, predvsem sprejeto. Drago pripomni: Saj nam ni ne manjka. Elvis ima rad avtomobile, zato si eli, da bi se vekrat peljali kam z avtom, Franko pa hudomuno pripomni, da manjka e kakna jora ali dve. Kljub hecu stanovalci strnejo, da jim je v Gorjanskem lepo. Drago glasno pove, ostali pa kimajoe potrdijo: Smo bolj umirjena manja skupina, zato se tudi dobro razumemo. Po naem mnenju smo urejena skupina, saj se trudimo, da vsak za seboj poisti..

Pripravili: Andreja Colja, strok.del., Drago, Elvis, Robert in Franko

Dnevni center Ilirska Bistrica deluje v sklopu programa Mrea dnevnih centrov Drutva Vezi. Nahaja se na Taverjevi ulici v srediu mesta Ilirska Bistrica, na mirni lokaciji, ki je lahko dostopna veini uporabnikom. Program dnevnega centra je namenjen osebam s teavami v duevnem zdravju in tistim v trenutni duevni stiski ter njihovim svojcem in prijateljem.. Namenjen je tudi zainteresiranim lanom ire lokalne skupnosti, ki jih zanima podroje duevnega zdravja in bi radi o tem pridobili ve informacij. (prostovoljci, praktikanti, tudentje, obiskovalci.) Program Dnevnega centra se odvija vsak dan od ponedeljka do petka od 8 do 16 ure, v okviru katerega se izvajajo razlini programi in aktivnosti, skupinske in individualne dejavnosti, sodelovanje z lokalno skupnostjo ter z drugimi drutvi in organizacijami

Vsebina programa Dnevnega centra Nudenje psihosocialne pomoi in podpore osebam s teavami v duevnem zdravju,

z namenom razvijanja in krepitve njihove individualnosti in aktivnega vkljuevanja v iro skupnost

Ustrezno strokovno podporo in druge metode dela, za krepitev socialnih spretnosti in vein

Sodelovanje ter podporo pri uresnievanju uporabnikovih ciljev in iskanju novih monosti, ki temeljijo na krepitvi notranjih virov moi

Strokovno in laino podporo za vsakodnevno ivljenje uporabnikov v skupnosti Soodkrivanje ter sooblikovanje pogojev za pripravo in uresniitev individualiziranega

narta vsakdanjega ivljenja v skupnosti Pomo in informiranje svojcem oseb s teavami v duevnem zdravju

DNEVNI CENTER ILIRSKA BISTRICA

17

Izvajanje programa v Dnevnem centra

1. Individualno delo, ki ga vodi zaposlena strokovna delavka obsega razline razbremenilne pogovore, svetovanje, informiranje, skupno nartovanje, sodelovanje s strokovnimi institucijami za uporabnika.

2. Delo v skupinah je namenjeno socialnemu uenju, portnim aktivnostim, kreativnim delavnicam, ozaveanju, izobraevanju in informiranju. V Dnevnem centru Ilirska Bistrica potekajo naslednje delavnice:

Skupina za samopomo uporabnikov Delavnice psihosocialne rehabilitacije - trening socialnih vein, komunikacijski

trening, trening pridobivanja osebnostne rasti in pozitivne samopodobe Prostoasne delavnice - fitnes enkrat tedensko, telovadba, sprehodi v naravi,

druabne igre Skupinski razbremenilni pogovori - skupinski pogovori o doloeni ali poljubni

tematiki Pogovorna skupina Zdravje - skupinski pogovori o zdravstvenih tematikah Kulinarine delavnice - skupinsko ali individualno kuhanje in peka v kuhinji

dnevnega centra Kreativne delavnice - izdelovanje voilnic, izdelki iz gline in das mase, izdelki in

nakit iz fimo mase, slikanje na steklo, servietna tehnika, izdelki iz sivke iviljske delavnice - ivanje punk iz cunj in klobukov iz sivke, kvakanje, pletenje,

tikanje prtikov portno rekreativne delavnice treningi balinanja, turnir v balinanju v Zabiah,

pohodi na blinje vrhove (Kozlek, Snenik), sankanje na Maunu, enodnevna kopanja na Slovenski in Hrvaki obali, turnir v pikadu, turnir lovek ne jezi se

Druabne dejavnosti obiskovanje razlinih prireditev, praznovanje rojstnih dni in praznikov, udeleba na turnirjih in prireditvah na povabilo drugih drutev in organizacij

Vrtnarska delavnica obdelovanje lastnega vrtika ob neposredni bliini dnevnega centra

Recitatorska skupina pisanje lankov in avtorskih pesmi uporabnikov

3. Skupnostno delo pa se odraa z vkljuevanjem uporabnikov v aktivnosti ire skupnosti: promocijske stojnice, udelebo na prireditvah in v sodelovanju z lokalno skupnostjo ter drugimi drutvi in organizacijami. Dnevni center Ilirska Bistrica obojestransko sodeluje z:

- Domom starejih obanov Ilirska Bistrica (skupni treningi in turnir v balinanju ter skupne delavnice)

- Varstveno delovnim centrom Ilirska Bistrica (skupni treningi in turnir v balinanju ter skupne delavnice)

- Rdeim Kriem Ilirska Bistrica (skupne kreativne delavnice in sodelovanje na stojnicah)

- Drutvom Pot Iz Ilirske Bistrice ( skupne kreativne in portne delavnice) - Vrtcem Joefa Maslo Ilirska Bistrica (skupne kreativne delavnice) - Dnevnim centrom Sonek Ilirska Bistrica (skupne kreativne in portne delavnice) - Drutvom upokojencev, Drutvom diabetikov ter Balinarskim drutvom (treningi in

turnir v balinanju) - ebelarskim Drutvom (skupne delavnice)

18

- Stanovanjsko skupino Ilirska Bistrica in Stanovanjsko skupino Podgrad (skupne delavnice in druenja)

- Zdravstvenim domom Ilirska Bistrica - Centrom za socialno delo - Knjinica Makse Samse - Drutvo za razvoj podeelja med Snenikom in Nanosom

Uporabniki Dnevnega centra Ilirska Bistrica v Dnevni center ilirska Bistrica je trenutno vkljuenih 24 uporabnikov, kateri v Dnevni center prihajajo prostovoljno ob razlinih urah in dnevih v tednu. Od teh so 4 obani iz drugih obin in trije so stanovalci Doma starejih obanov Ilirska Bistrica. V dnevni center se vkljuuje tudi 14 uporabnikov iz drugih obin, ki so vkljueni v program Mrea stanovanjskih skupin Drutva Vezi - Stanovanjska skupina Ilirska Bistrica in stanovanjska skupina Podgrad. Skupaj z uporabniki soustvarjamo pogoje za uspeno psihosocialno rehabilitacijo, ki jo uporabniki potrebujejo za svoje vsakdanje ivljenje v skupnosti. Skupaj z njimi se trudimo, korak za korakom prepoznavati njihove elje, potrebe in spretnosti, prebujati ustvarjalnost, iriti njihovo socialno mreo ter skrbeti za zadovoljstvo in dobro poutje uporabnika. Vkljuevanje prostovoljcev v Dnevni center Ilirska Bistrica V dnevni center Ilirska Bistrica je vkljuenih 6 prostovoljcev. V program se vkljuujejo prostovoljno na podlagi predhodno dogovorjenega narta in vsebine dela. Prostovoljci s svojim specifinim znanjem, izkunjami in kreativnostjo na razlinih podrojih, naemu programu predstavljajo dodano vrednost, saj s tem prispevajo h kvaliteti naega dela in motivaciji tako posameznikov kot tudi celotni skupini.

VTISI UPORABNIKOV: Zakaj prihaja v dnevni center? EMIL za prosti as MIROSLAV- da nisem samo doma. Da se lahko druim z enskami, da mi ni dolgas. SERGIO zato ker je dobro in se lovek dobro ima in pouti, ker je sproeno vzduje in prav v redu je. Na zaetku kava in asopis, pol kakno besedo si izmenjamo med seboj, pogledamo si kaj na TV zaslon ali internet.Je kar v redu v naem drutvu. MATEV zaradi drube MARJAN Zato ker je Marina zelo v redu in prijazna in mi pomaga pri okm-ih, zaradi katerih trpim e ve let KAROLINA sem zgovorna, zaradi pogovorov Kaj ti pomeni preivljanje asa v dnevnem centru? EMIL sprostitev in rekreacija, druenje MIROSLAV da se pogovarjam z drugimi, kaj skuhamo in ustvarjamo. SERGIO pomeni, da najde vedno koga za pogovor, za izmenjat misli in besede, in s tem tudi dobro poutje. MATEV zato da nisem non stop doma MARJAN opomin, da so naa ivljenja zelo krhka in negotova in da se ivljenje lahko v trenutku spremeni KAROLINA zato da nisem sama med tirimi stenami

19

Kako preivlja as v dnevnem centru? EMIL vasih kaj skuhamo in ustvarjamo kakne izdelke MIROSLAV itam asopis, veliko govorim. SERGIO preberem kot prvo asopis, spijem kavico ali dve, pol pa na internet, kjer si kaj pogledam in dobro je tudi to, da lahko si ogleda kar hoe. Veliko lahko pone. MATEV na raunalniku, gremo na sprehod MARJAN veliko se pogovarjam, piem lanke, ukvarjam se ronimi deli, gremo na sprehode KAROLINA veinoma se pogovarjam

Pripravili:

Marina Primc, strok.del., Emil, Miroslav, Sergio, Matev, Marjan, Karolina

Stanovanjska skupina se nahaja v samem centru turistinega mesta, kjer se veliko dogaja. V Postojni je svetovno znana Postojnska jama, je veliko trgovskih sredi, igri, sprehajalnih poti in za vsakega bi se e kaj nalo. Nastanjeni smo v Dijakem domu Srednje gozdarske in lesarske ole, kjer imamo krasno monost za medgeneracijsko povezovanje. Povezujemo se z vsemi dijaki in oboji se trudimo sobivati v soitju. Vekrat jih povabimo h sodelovanju pri naih aktivnostih, obasno pa skupaj organiziramo kaken prav poseben dogodek. Dijakinje tretjega letnika zdravstvene smeri se v okviru prostovoljnega dela vkljuujejo v program z izvajanjem meritev vitalnih funkcij , obasno pa za nae stanovalce pripravijo preventivna predavanja o temah, ki jih skupaj izberemo. Vsak petek imamo dostop do igralnice, v kateri igramo namizni nogomet, biljard ter ping-pong. V stanovanjski skupini imamo pikado, katerega so kupili stanovalci sami. V stanovanjski skupini Postojna ivi 10 stanovalcev, ki se radi vkljuujejo v razline aktivnosti, ki jih organiziramo v okviru programa stanovanjske skupine ter ire v ostalih programih drutva. V nai stanovanjski skupini je stanovalcem zaradi dobrega sodelovanja z vodstvom SGL omogoen dodaten zasluek s ienjem okolice in jedilnice dijakega doma. Vsako leto tradicionalno pripravimo dve aktivnosti za vse uporabnike drutva: MAREVSKO PRAZNOVANJE in PIKNIK NA MAKOVCU. V sklopu marevskega praznovanja organiziramo vodene oglede razlinih postojnskih in okolikih znamenitosti, odvisno od aktualne ponudbe in interesov naih uporabnikov. Dogodek zakljuimo s kulturnim programom in pogostitvijo v eni izmed uilnic dijakega doma.

STANOVANJSKA SKUPINA POSTOJNA

20

Piknik Makovec vsako leto organiziramo skupaj z upnijsko Karitas Postojna na Makovcu. Tudi tam poskrbimo za pester in zanimiv program, vsako leto dodamo kaj novega, balinarski turnir pa izvajamo e tradicionalno.

V Postojni se trudimo konstruktivno sodelovati z lokalnim okoljem in ire, saj tako ustvarjamo nove prilonosti ter popestrimo program za kvalitetneje preivljanje prostega asa naih

stanovalcev. Kaj je stanovalcem v stanovanjski skupini Postojna ve: DENIS: Dobro je, da je mesto, da lahko hodimo v trgovine pe, ni nam treba plaevati za javni prevoz. Ve mi je sproeno vzduje zaradi mladine, ki biva z nami. Ve mi je tudi naa kadilnica. FRAN: V bistvu mi je najbolj ve, da smo v mestu, je ve ljudi, ve se lahko sprehajam, tudi do Postojnske jame. SALIH: Rad hodim, zato grem vekrat v trgovino, vasih tudi za ostale. V Ljubljani mora vedno hodit z avtobusom, tukaj pa pe. Postojna je dostopna, ima veliko zanimivih lokacij, ni enolina. Tudi teav z dijaki nimamo, okolica nas lepo sprejema in z njimi lepo sodelujemo. TADEJ: Super je, ker dobro sodelujemo s olo, dijakim domom in ravnateljico. Imamo tudi svoj vrt, za katerega zelo rad skrbim. V mestu je vse zelo dostopno. Ve mi je tudi, da imamo v Postojni monost dodatnega zasluka s ienjem. JORDAN: Rad zahajam v Levka, trgovine so blizu, imam super prometno povezavo za obiske domov. MATEJ: Sem zadovoljen z osebjem in sostanovalci. Veliko stvari nam je dostopnih. SIMON: Laje si je iskati slubo, imamo enkratno prometno povezavo, imamo WIFI. PETER: So razline trgovine, po opravkih hodimo pe, imamo veliko sprehajalnih poti. HALIL: Sem el do Postojnske jame, se sprehajam, je mesto. BRANKO: Ve mi je, ker je mestna knjinica, Lidl, da lahko imam raunalnik v sobi, da je internet.

Pripravili:

Marica Ikanovi, strok.del., Denis, Fran, Salih, Tadej, Jordan, Matej, Simon, Peter, Halil, Branko

21

Prostori stanovanjske skupine Ilirska Bistrica so v lasti Drutva VEZI in se nahajajo v eleznikem bloku v tretjem nadstropju. V neposredni bliini je avtobusna postaja, blizu pa je tudi vse ostalo, kar stanovalci potrebujejo: eleznika postaja, zdravstveni dom in lekarna, pota, trgovina, knjinica, galerija, Zavod za zaposlovanje, Center za soc.delo, dnevni center Drutva VEZI Stanovanjska skupina deluje od leta 2006 z namenom nudenja strokovne in laine pomoi osebam

s teavami v duevnem zdravju, ki ne morejo iveti v domaem okolju. Glede na dostopnost veinoma vsega, kar lovek potrebuje za vsakdanje ivljenje, je omogoena veja socialna

vkljuenost v lokalno okolje in aktivneje ivljenje. Stanovalci in zaposleni se vkljuujemo v aktivnosti programov Drutva VEZI, odzivamo se na povabila drugih drutev in organizacij, vsakodnevno gremo na sprehod, ob sredah hodimo na fitnes v Dom starejih obanov, stanovalci se dogovorijo za igranje koarke ali nogometa v parku. Zaradi pomanjkanja prostora v naih prostorih ne organiziramo skupnih dogodkov, razen dneva odprtih vrat, ideje za delavnice uresniujemo skupaj z uporabniki dnevnega centra in stanovalkami stanovanjske skupine v Podgradu v njihovih prostorih. Skupaj s stanovalkami iz Podgrada skrbimo za vrt, na katerem gojimo razline kulture. V stanovanjski skupini ivijo tirje moki iz razlinih koncev Slovenije. Njihovi interesi so zelo razlini, veinoma pa se radi vkljuujejo v skupinske aktivnosti drutva in v okolju. Posamezniki so vkljueni v glasbeno olo, karate klub, nogometni klub, sami gredo v prostem asu na enourni sprehod, raziskujejo spletne strani. V stanovanjski skupini igramo druabne igre, pripravimo ne preve zahtevne socialne igre, delavnice na razline teme (prazniki, dogajanja v drutvu, v Sloveniji, druge aktualne teme, reevanje konfliktov, odnosi), veinoma pa se uimo skrbi zase in za svojo okolico (urejanje osebnih zadev na uradnih, pri zdravnikih, uenje kuhanja, peke sladic, pospravljanje in ienje prostorov) . O ivljenju v stanovanjski skupini Ilirska Bistrica stanovalci povedo: J. M.: Ilirska Bistrica je lepo mesto. Ukvarjam se z glasbo. Se umirjeno rehabilitiram. U. V.: Ve mi je, ker sem se navadil kuhati. Odkar sem v stanovanjski, sem si vse uredil. Vse imam blizu, kar potrebujem zavod, zdravstveni dom. . V.: Ve mi je kuhanje, ki ga ni bilo v stanovanjski Ozara na Jesenicah. Ve mi je tudi to, da jaz kuham in se uim kuhanja. Pri kuhanju nam pomaga strokovna delavka, ki nam

STANOVANJSKA SKUPINA ILIR. BISTRICA

22

pomaga pri vseh zadevah. Tukaj ne dobimo denarja za hrano, ampak skupaj nabavimo hrano in skupaj skuhamo. Pred prihodom, ko sem e bil v Begunjah v psihiatrini bolninici, sem mislil, da bom teko ivel v Ilirski Bistrici, ker ne bom mogel razpolagati z denarjem za hrano, sedaj pa se mi zdi v redu in mi je ve, da se uim kuhanja raznoraznih jedi. D. B.: Ve mi je, da imam dosti asa, ki ga namenim za razne dejavnosti izven drutva, sprehod v naravo kot tudi ostale stvari, ki me veselijo. Tukaj se poutim prav dobro, tako s stanovalci kot z zaposlenimi.

Pripravili: Barbara Uljan, strok.del. in stanovalci SS Ilir. Bistrica

Stanovanjska skupina v Divai se nahaja v pritlini hii z lepim dvoriem in zeleno okolico. Od leta 2007 ponuja namestitev za 5 stanovalcev in eno leie za namestitev uporabnika v stiski. Okolje omogoa stanovalcem stik z naravo, ki je na Krasu res udovita in polna raznolikosti. Stanovalci povedo, da Divaa ni ne premajhna, ne prevelika, ampak ravno pravnja. Prometne povezave so odline, saj gre za pomembno prometno stiie na prehodu od morja v hribovito notranjost. Pestrost pa se zrcali tudi znotraj stanovanjske skupine, kjer nekateri svoj prosti as izrabijo za ustvarjanje kamnitih, lesenih in glinenih izdelkov, drugi pa si v zeleni okolici najdejo prostor za sprostitev, posluanje glasbe ali meditacijo. Pristen stik z naravo pa ponuja tudi vrt, ki pred hio ponuja monosti za samooskrbo z zelenjavo in zelii. Manji objekt poleg hie ponuja tudi delavnico, kjer Vlado ustvarja in oblikuje vedno nove izdelke in prostor za shrambo koles ter mize na namizni tenis, kjer vsako leto poteka tradicionalni turnir v ping-pongu. Posebnost stanovanjske skupine je nedvomno Jenny, zdaj e skoraj odrasel mucek, ki so ga stanovalci reili, ko se je zapuen znael pred njihovimi vrati. Tudi trucek (Valterjev maek) ga je sprejel brez ljubosumja in ga skozi igro ui ivljensko pomembnih vein. Vekrat se nam pridruita tudi pri jutranjem razgibovanju. Popoldne si vzamemo as za razne delavnice, kjer skupaj z uporabniki odpiramo nove teme in se uimo novih vein. Stanovalci povedo, da je razporeditev samega dneva v programu takna, da imajo dovolj asa zase, imajo pa vedno kaj za poeti. Bliina Dnevnega centra v torjah pa ponuja pestro paleto razlinih aktivnosti, ki se jih lahko stanovalci redno udeleujejo, tam redno poteka tudi skupina za samopomo in sreanja za Projekt lovek.

Pripravili:

Sta trukelj, strok.del. in stanovalci SS Divaa

STANOVANJSKA SKUPINA DIVAA

23

Program stanovanjske skupine za ljudi s teavami v duevnem zdravju se je v Podgradu, manjem kraju v okolici Ilirske Bistrice, zael izvajati leta 2009. V letu 2013 smo bili prvi financirani s strani MDDSZEM kot 5 leten program, loeno od programa Mree stanovanjskih skupin Drutva Vezi. Nahajamo se v starejem bloku, ki pa je lani poleti pridobil novo oranno fasado, na kar smo zelo ponosni. Prostori so last Ministrstva za delo, druino, socialne zadeve in enake monosti, ki pa nam jih je dalo v veletni najem. Ministrstvo nam je stanovanja obnovilo in opremilo, tako da se nahajamo v linih prostorih. V stanovanjskem bloku imamo 3 stanovanja, kjer je trenutno svoj dom nalo 9 stanovalk iz skoraj vseh koncev Slovenije. Posebnost naega programa je torej enska skupina in menimo, da smo verjetno edini v Sloveniji, ki imamo organizirano skupino po spolu, za kar pa so ob zasnovi obstajali tehtni razlogi. V prihodnje dopuamo monost meane skupine, saj je taka skupina pred veletnim financiranjem v Podgradu e delovala. V programu dnevno sledimo osnovnemu cilju, in sicer psihosocialni rehabilitaciji oseb s teavami v duevnem zdravju. e naprej se trudimo, da bi bile nae stanovalke v okolju sprejete in spotovane

kot ljudje, ki jim je ivljenje kot preizkunjo prineslo duevno bolezen. V programu se stanovalke ob podpori zaposlenih uijo, kljub bolezni in razlinim stiskam, iveti povsem obiajno vsakdanje ivljenje. Stanovanjska skupina je prostor za uenje osnovnih ivljenjskih opravil kot tudi prostor za uenja prevzemanja odgovornosti za svoja ravnanja in iskanja poti za naprej. Vsem naim stanovalkam bi izrazila spotovanje in pohvalo, da jim uspe kljub razlinosti, razlinim ivljenjskim zgodbam in izkunjam iveti skupaj v slogi in medsebojnem sprejemanju in pomoi. Ko smo stanovalke vse skupaj na kupu, se rade pogovarjamo, kaj dobrega speemo in skuhamo, igramo druabne igre, posluamo glasbo, izdelujemo kakne bolj enostavne izdelke, pa se spet pogovarjamo. Zelo rade se udeleujemo razlinih vodenih delavnic z namenom pridobivanja socialnih vein, izboljanja samopodobe in uenja dobrih medsebojnih odnosov. Velikokrat je potrebna spodbuda za ienje prostorov, sprehode in druge portne aktivnosti, vendar pa zadnje ase vsako jutro telovadimo in v popoldanskem asu na sprehodu obiemo sosedovega oslika. Stanovalke se z veseljem odzovemo povabilu na razline delavnice in aktivnosti DC Il. Bistrica, rade pa gremo tudi na vse druge aktivnosti znotraj drutva. Stanovanjska skupina Podgrad nima vejega skupnega prostora, ki bi omogoal druenje in aktivnosti za veje tevilo oseb, zato medse povabimo le enoti bistrike stanovanjske skupine in dnevnega centra. Mlaje stanovalke spomladi in poleti pomagamo tudi pri delu na vrtu v stanovanjski skupini v Il. Bistrici, stanovalka Agata pa e dlje asa dvakrat tedensko obiskujem in kot prostovoljka preivljam

STANOVANJSKA SKUPINA PODGRAD

24

svoj prosti as s starostniki v Domu starejih obanov Ilirska Bistrica. Nekatere nastopamo z recitali, skei in predvsem rade vidimo, da se kaj dogaja. Vekrat nas obieta prostovoljki Magda in Ankica in tisto popoldne je e posebej ivahno, saj se po vseh prostorih slii igranje harmonike in veselo petje. e posebej pa se veselimo vsakoletnega skupnega druenja in ustvarjanja z otroci iz vrtca v Podgradu.

Pripravili: Katja Mrzli, strok.del. in stanovalke SS Podgrad

Najmlaja enota Drutva Vezi je Stanovanjska skupnost tanjel. S svojim delovanjem je priela v zaetku leta 2013. Nahaja se v pritlini stavbi in nudi bivanje oziroma vkljuenost v program tirim uporabnikom, ki povejo: D.K.: Vesel sem, ker sem tukaj spoznal svojega cimra Jureta. Ve mi je, da imam dostop do interneta, tako da lahko spremljam aktivnosti razlinih tujih bendov. Predvsem sem ljubitelj tuje glasbe. Rad tudi kuham in pospravljam. Slednje laje ponem, ko sem deleen dodatne pomoi in podpore. J.P.: Ve mi je narava ter relativna bliina morja, ko poleti lahko gremo na enodnevna kopanja. Rad izdelujem iz gline, predvsem elve in pujske. J.H.: Prej sem bival v Postojni v tretjem nadstropju. Tukaj mi je ve, ker ni stopni in je mirno okolje. Tukaj sem bolj umirjen, saj je okolje mirno, ni stresnih dogodkov in poasi bolj optimistino gledam na prihodnost, ki mi je e ostala. Imamo vsako jutro telovadbo in sprehode v naravo. Po opravljenih deurstvih izvajamo razline govorne, miselne in sproujoe terapije, ki jih zelo lepo vodita strokovni delavki Mara in Andreja. Prav tako imam dosti monosti za razline hobije, kot so izdelki iz gline, slikarstvo in nabiranje raznih zeli v naravi. Namre, pod isto streho se nahaja tudi dnevni center, kar je lepa prilonost za dodatne aktivnosti, ki se izvajajo v okviru programa Mree dnevnih centrov. Tukaj lahko uporabniki izdelujejo izdelke iz gline, spoznavajo nove ljudi in se medsebojno druijo. Vas tanjel je znana po Ferrarijevem vrtu in je obkroena z lepo in neokrnjeno naravo, kar uporabnikom omogoa vsakodnevne sprehode. Prav tako je dobra dostopnost javnega prevoza, saj sta v bliini avtobusna in eleznika postaja.

Pripravili: Mara Borac, strok. del. in stanovalci SS tanjel

STANOVANJSKA SKUPINA TANJEL

25

PREDSTAVITEV PODJETIJ, KATERIH USTANOVITELJ JE DRUTVO VEZI

Socialno podjetje Brinjevka je ustanovilo Drutvo Vezi decembra 2012 v skladu z Zakonom o socialnem podjetnitvu. Je pravna oseba z obliko drube z omejeno odgovornostjo in pridobljenim statusom socialnega podjetja tipa B, kar pomeni, da mora podjetje zaposlovati 1/3 oseb iz drubeno ranljivih skupin.

Socialno podjetnitvo krepi drubeno solidarnost in povezanost ter krepi inovativno sposobnost drube za reevanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov. Osnovni cilj socialnega podjetnitva je ustvarjanje novih delovnih mest za ranljive skupine prebivalstva, ki imajo na trgu dela manje monosti zaposlovanja (stareji delavci, mlaji delavci od 30 let, osebe z razlinimi invalidnostmi, bivi kaznjenci, bivi odvisniki, Romi, itd). Za socialno podjetje je znailno opravljanje drubeno koristnih dejavnosti (npr. socialni turizem,

ekoloka pridelava hrane, pravina trgovina) in vraanje ustvarjenega dobika v nadaljnji razvoj, investicije in zaposlovanje v podjetju.

Osnovna dejavnost Brinjevke je ekoloka pridelava hrane. V kraki vasici Mali Dol, v mirni in neokrnjeni naravi, imamo v najemu priblino 4 h povrin, kjer pridelujemo razlino zelenjavo, krompir ter razline vrste ita (penica, pira, ajda). Letos jeseni smo prvi posejali kamut, starodobno egipansko ito. Nai pridelki so kupcem na voljo na trnici v Seani, Komnu in Kozini, z veseljem pa strankam postremo tudi na kmetiji. V zaetnem obdobju delovanja podjetja je bilo vloeno ogromno fizinega dela in prostovoljnih ur. Uredili smo zaitne ograje pred divjadjo, postavili protitone mree in rastlinjak, vzpostavili namakalni sistem. Del sredstev za namakalni sistem smo pridobili na podlagi razpisa Obine Komen za nalobe v kmetijska gospodarstva in razpisa ARSKTRP za nalobe v namakalno infrastrukturo. V letu 2015 smo zaman priakovali obljubljene razpise na evropski ravni. V sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje Koper in entprimo smo letos v zaposlitveno rehabilitacijo v delo na kmetiji vkljuili ve oseb z namenom ocenitve njihove delazmonosti in iskanjem poti za njihovo kasnejo zaposlitev. V ta namen smo ustanovili nevladno neprofitno organizacijo Zavod Bodika in priakujemo odgovor s strani MDDSZEM za ustanovitev zaposlitvenega centra, kar pa spet zahteva ogromno truda in investicijskega vloka.

BRINJEVKA, d.o.o., so.p.

26

Spomladi smo na kmetiji zaeli urejati rono-zelini vrt in naravni, vegetacijski park z namenom razvoja dopolnilne vsebine edukativne in turistine narave. Prvi so nas obiskali seanski osnovnoolci v okviru naravoslovnega dne in izkunja je bila za vse pozitivna. Veselimo se tudi dobrega sodelovanja z vaani, saj nam vekrat pomagajo s svojimi izkunjami, nasveti in posojo razlinih strojnih prikljukov.

Kljub temu da je delo na kmetiji naporno in teko, da e iemo pravo trno nio, smo optimistini in gremo z veseljem naprej, saj nam zunaj na njivah e raste pred kratkim posajena pira, kamut,

penica.

Pripravila:

Katja Mrzli, strok.del.

Na dvoriu kmetije Brinjevka na Malem dolu

Obiskovalcem nudimo ogled kmetije, pokuino pridelkov in izdelkov

27

VARNA STAROST V DOMAEM OKOLJU Ko pride as, ko lovek ne zmore ve poskrbeti sam zase, veina ie reitve kako preiveti starost v svojem okolju. Dejstvo, da bi se morali loiti od domaega kraja, pomeni za marsikoga teko premagljiv psihini stres. V obmoju Obine Divaa si lahko zagotovite varno in kakovostno ivljenje doma s programom Pomo na domu, podjetja Vezi Vizija d.o.o. Podjetje je od zaetka leta 2013 vpisano v register zasebnikov in pravnih oseb, ki opravljajo socialnovarstvene storitve pri Ministrstvu za delo, druino, socialne zadeve in enake monosti. Od 10.julija 2013 dalje, pa izvajamo koncesijsko dejavnost za izvajanje socialnovarstvene storitve pomo druini na domu. Pri pomoi na domu gre za razline oblike praktine pomoi, katere namen je nuditi pomo starejim, invalidom in hudo bolnim osebam pri zadovoljevanju njihovih vsakdanjih potreb z oskrbo na njihovem domu. Tovrstna pomo posamezniku za dlje, ali vsaj za nekaj asa odloi odhod v razline oblike organiziranega celodnevnega varstva. Nae delo temelji na zaupanju, prijaznosti in dobro opravljenih storitvah. Pomo na domu, katero izvajamo kot oskrbo na domu, je strokovno voden proces in organizirana oblika praktine pomoi, pri kateri sodelujejo strokovni delavec, strokovni sodelavec, neposredni izvajalec oskrbe (oskrbovalka), upravienec ter kljuni ali odgovorni druinski lani. Storitev se zane izvajati na zahtevo upravienca ali njegovega zakonitega zastopnika. Socialni oskrbovalec lahko razbremeni vae domae ter vam pomaga pri ohranjanju stikov z vaimi prijatelji in sorodniki. Oskrbovalka, ki izvaja pomo na domu, je hkrati pomo domaim, saj vas razbremeni in lahko ob tem ivite e svoje osebno ivljenje ter prisluhnete svojim osebnim potrebam.

VEZI VIZIJA d.o.o.

Ni vano koliko, temve kako ivimo. (P. J. Bailey)

28

Gospa na zgornji sliki je uporabnica storitve pomo na domu vsakodnevno od ponedelja do nedelje, prav tako ji vse

dni v tednu zagotavljamo prinaanje toplega obroka. Ob njej sta zaposleni soc.oskrbovalki, ki vsakodnevno z nasmehom prihajajo na njen dom ter na dom mnogih drugih.

Kdo je upravien do storitve pomoi na domu:

osebe stare nad 65 let, ki zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno ivljenje,

osebe s statusom invalida po zakonu o drubenem varstvu duevno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega ivljenja, e vrsta in stopnja njihove invalidnosti omogoata obasno oskrbo na domu,

druge invalidne osebe z invalidnostmi, ki jim je priznana pravica do tuje pomoi in nege za opravljanje veine ivljenjskih funkcij,

kronino bolni in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez pomoi druge osebe nesposobne za samostojno ivljenje,

hudo bolni otrok ali otrok s teko motnjo v telesnem ali teko ali najtejo motnjo v duevnem razvoju, ki ni vkljuen v organizirane oblike varstva.

Katera opravila nudimo v okviru pomoi na domu:

gospodinjsko pomo, kamor sodijo: prinaanje enega pripravljenega obroka hrane, nabava ivil, priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno ienje bivalnega dela prostorov z odnaanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrevanje spalnega prostora;

pomo pri temeljnih dnevnih opravilih, kamor sodijo: pomo pri oblaenju ali slaenju, pomo pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih ivljenjskih potreb, vzdrevanje in nega osebnih ortopedskih pripomokov;

pomo pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo: vzpostavljanje socialne mree z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravienca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravienca ter priprava upravienca na institucionalno varstvo.

Posameznik je do pomoi na domu upravien, e potrebuje najmanj dve vrsti pomoi iz zgoraj navedenih skolopov.

29

Cena storitve: Cena storitve je doloena in izraunana v skladu z Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev in njegovimi spremembami in od 01.05.2015 dalje, upotevaje subvenciji Obine Divaa, ki subvencionira 70% k ceni storitve, znaa : storitev opravljena od ponedeljka do petka ter ob sobotah 3,97 , cena storitve, opravljene ob nedeljah 5,65 ter cena storitve, opravljene na dan dravnega praznika znaa 6,00 . V primeru da potrebujete pomo na domu, lahko za ve informacij ali prietek izvajanja oskrbe pokliete na telefonsko tevilko 051-495-395 ali 051-623-093, kjer vas bo strokovna delavka usmerila in informirala, kako naprej. V podjetju Vezi Vizija d.o.o. nudimo tudi dodatno storitev SOCIALNI SERVIS, ki je samoplaniki in obsega:

prinaanje pripravljenih obrokov hrane, nakupi in prinaanje ivil ali drugih potrebin, nabava ozimnice, pranje in likanje perila,

temeljito ienje in popravila v stanovanju, pomo pri opremljanju, vzdrevanje okolice stanovanja, priprava kurjave,

pomo pri organiziranju in izvajanju razlinih oblik druabnitva, storitve za nego telesa in vzdrevanje videza (pedikerstvo,), nega hinih ivali, pomo pri pripravi in jemanju zdravil, varovanje in nadzorovanje stanja uporabnika

prek noi.

Pripravila: Darja Grilj Baa,

koordinatorica programa Pomo na domu

30

Barbara Uljan in Karmen Margarit, univ.dipl.soc.delavki

KAKO SO S SVOJIM IVLJENJEM ZADOVOLJNI LJUDJE S TEAVAMI V DUEVNEM ZDRAVJU

Strokovni delavki Barbara Uljan in Karmen Margarit sta v letu 2012 analizirali vpraalnike,

namenjene uporabnikom programa Mrea dnevnih centrov. V nadaljevanju predstavljamo povzetke njune diferencialne naloge, za katere lahko reemo, da veljajo tudi danes.

Uporabniki, ki obiskujejo dnevni center, veinoma ivijo doma, sami ali v druini (primarni, s svojo druino) ali s sorodniki. Manji dele uporabnikov prihaja v dnevne centre iz zavodov ali stanovanjskih skupin. e ivijo s stari ali pri sorodnikih, je to zanje sprejemljiva reitev stanovanjskega problema, eprav bi marsikdo raje ivel samostojno. Bivanje skupaj s stari oziroma sorodniki lahko pripiemo slabemu finannemu poloaju ljudi z dolgotrajno stisko, obenem pa tudi zaitnikemu odnosu starev, ki povzroa odvisnostno povezavo in posledino otei ali povsem onemogoi osamosvojitev. (Flaker in sodelavci, 2008:113). Stanovanjska stiska, neurejene razmere bivanja, konfliktni odnosi, nesprejemanje okolice, stigmatiziranost, nasilje poveujejo osebne stiske, vkljuno s tisto, da se v stiski nima kam zatei.(Flaker in sodelavci, 2008: 116). V tem segmentu nevladne organizacije s svojimi programi uporabniku pomagamo v smislu sprejemanja in razumevanja posameznika in njegove zgodbe, podajanja ustreznih informacij, krepitve samozavesti in samopodobe ter iskanju notranjih virov moi za definicijo problema na poti k reitvi. Primerne oblike so svetovanje, skupine za samopomo, razline delavnice, socialne igre, treningi asertivnosti, podpora prostovoljcev. Takne oblike tudi krepijo obutke sprejetosti, pripadnosti in varnosti. Uporabnik ve, kaj lahko priakuje, saj so pravila jasna, aktivnosti pa asovno omejene in nartovane skupaj z uporabniki. Obutek varnosti krepijo tudi rutinske aktivnosti, pomagajo odrivati obutja zmedenosti in strahu, ne le zaradi elementa stabilnosti, ki ga vsebujejo, temve predvsem zaradi konstitutivne vloge pri organiziranju okolja v odnosu do eksistencionalnih vpraanj (asa, prostora, kontinuitete, identitete). (Flaker in sodelavci, 2008: 193). To opaamo tudi v dnevnih centrih, zato aktivnosti strukturiramo, jih asovno umestimo v dan/teden/mesec. Z uporabniki, ki to potrebujejo, nartujemo, katerih aktivnosti se bodo udeleili in glede na to tudi potek njihovih gospodinjskih ali drugih vsakodnevnih aktivnosti. Dnevna opravila so vezana predvsem na opravljanje gospodinjskih del, skrb za osebno higieno, prehrano, preivljanje prostega asa, druenje in poitek. Osebe z dolgotrajnimi teavami v duevnem zdravju vasih potrebujejo pomo pri teh opravkih, predvsem v smislu spodbud; uporabniki, ki ivijo sami, pa tudi pomo pri nartovanju in koordiniranju vseh opravil. Samostojnost pri skrbi zase, za gospodinjstvo in razpolaganjem z denarjem so pogoj za samostojno ivljenje. Da je uporabnik im bolj opremljen za ivljenje v skupnosti, izvajamo razline gospodinjske delavnice, za realizacijo konkretnih ciljev (e uporabnik seveda to eli in potrebuje) pa skupaj z njim izdelamo individualni nart.

31

Kot sva e omenili, je pomemben del dneva preivljanje prostega asa. Tega imajo nai uporabniki velikokrat preve, saj so brezposelni, nezaposljivi ali invalidsko upokojeni. Preivljajo pa ga najpogosteje pasivno (gledajo televizijo, posluajo radio, sedijo pred raunalnikom). Nekateri gredo radi na sprehod, kdor ima prijatelja, se drui z njim, posedajo v bifeju. Organiziran prosti as v dnevnem centru ima na nek nain tudi terapevtsko vlogo. Uporabnik se pouti dobro, veselo, koristno, sprejeto, aktivno, izbolja se telesno in duevno poutje s tem, da je uinek koristen v prvi vrsti za samega loveka, za poustvarjanje samega sebe, svojih spretnosti, vlog. Je pa tudi iz zornega kota drugih ljudi koristen, saj imajo zato tudi manj dela, propadanje sposobnosti je poasneje itn. (Flaker in sodelavci, 2008: 223) Za kvalitetneje preivljanje prostega asa, da preseemo okvir terapevtskega in zato, da uporabnike podpiramo pri prevzemanju aktivne socialne vloge, skupaj z njimi nartujemo, izvajamo in evalviramo aktivnosti v dnevnem centru in v lokalni skupnosti. Nekatere aktivnosti, kot so obiski razstav, gledalikih predstav, novoletni ples, promocijske stojnice ipd., skupaj z uporabniki izvajamo tudi izven rednega delovnega asa (popoldne, zveer, med vikendi). Poleg krepitve moi in podpore pri samostojnem ivljenju uporabnika s programom Mrea dnevnih centrov dosegamo uinke destigmatizacije in promocije duevnega zdravja. lani lokalne skupnosti so bolj ozaveeni in drugae sprejemajo uporabnike, vedno bolj kot enakovredne lane skupnosti in ne ve kot norce, ki jih je potrebno zapreti. Razumejo, da v primeru stisk in kriz potrebujejo pomo in podporo in so jim pripravljeni vasih tudi sami pomagati. Sinteza pripadnosti in samostojnosti je mogoa zlasti prek solidarnosti, najbolj izraene prek kolektivne emancipacije (npr. boj za pravice, proti stigmatizaciji, proti ukinjanju slub ipd.) (Flaker in sodelavci, 2008: 364) V zavedanju pomembnosti te trditve, v drutvu spodbujamo uporabnike k samoorganizaciji. Redno se udeleujejo sej Obnega zbora drutva, s pravico in dolnostjo glasovanja. Vsebino programa sooblikujemo skupaj z uporabniki, v skladu z njihovimi priakovanji, eljami in potrebami, kar je skozi uinke programa posredno povezano z vodenjem programa. Program Mrea dnevnih centrov je usmerjen v veanje moi uporabnikov za samostojneje ivljenje. Strokovno delo v programu ter vodenje in podpora uporabnikom temeljo na jasni delitvi del in nalog ter odgovornosti, pa tudi na timskem delu in jasni komunikaci. S skupnim dialogom in medsebojnim sodelovanjem med uporabniki, njihovimi svojci, strokovnimi delavci, sodelavci ter skupnostjo stremimo k izboljanju kvalitete uporabnikovega ivljenja, kakor tudi k razvoju stroke socialnega dela kot znanosti. Nae storitve bodo v skladu z individualnim nartovanjem e naprej izhajale iz potreb in povpraevanja uporabnikov. Pri tem so pomembni elementi prilagajanje uporabniku, perspektiva moi in aktivna vloga uporabnikov v delovnem odnosu, z vzpostavitvijo prioritet ter dogovorov. Ve poudarka bomo namenili proslavljanju uspehov, eprav majhnih korakov, saj je to pomembno gibalo smiselnosti ivljenja.(Flaker in sodelavci, 2008: 427) Velik poudarek bomo namenjali promociji duevnega zdravja in destigmatizaciji, za to bomo e naprej izvajali izobraevalne delavnice za razline ciljne skupine, se udeleevali dogodkov v oji in iri lokalni skupnosti, predstavljali izdelke na stojnicah, spodbujali razvoj prostovoljnega dela in v nae programe/aktivnosti vkljuevali vse zainteresirane lane lokalnih skupnosti.

32

RAZPRAVA

Uporabniki za uinke programa izraajo zadovoljstvo in obutke sprejetosti ter varnosti. Prav tako so tudi na splono relativno zadovoljni s svojim ivljenjem, odnosi s svojci, sorodniki in drugimi. Za tiste, ki nimajo svojcev ugotavljamo, da si ravno z vkljuevanjem v program dnevnega centra pridobijo znance, prijatelje, kateri edini predstavljajo njihovo socialno mreo, e seveda ne upotevamo strokovne in druge slube, katere pomagajo uporabniku pri urejanju osebnih zadev. Manje razlike pri dojemanju in izraanju zadovoljstva oziroma obutkov se pojavljajo najvekrat v asu poslabanja duevnega stanja uporabnika. Menimo, da gre takrat za odstopanja, ki so povezana s trenutnim zdravstvenim stanjem uporabnika, saj je ivljenje z duevno boleznijo za uporabnika in njegovo druino vse ivljenjski proces. V procesu pa se udeleeni sreujejo z vzponi in padci, ko e tako velika strokovna podpora in vodenje morda ne zadostujeta, da ne pride do krize. Ravno zaradi tega je tako zelo pomembno, da so uporabniki in njihovi svojci vkljueni v ustrezne programe, kjer lahko krepijo svoje notranje vire moi in skupaj s strokovno slubo predvidijo prihajajoo duevno stisko. Predvsem je pomembno uporabnikom resnino prisluhniti, da bi mogli videti onkraj moteih etiket. Gre za ljudi, ki imajo v ivljenju izredne teave pri pridobivanju tistih sredstev in monosti, ki so veini samoumevne. Njihov socialni poloaj oziroma stanje, ki bi ga lahko oznaili kot deprivacijo, je praviloma nujnost in ne izbira. Njihove izbire in odloitve v zvezi s stilom ivljenja so skrajno omejene. Podvreni so predsodkom in socialni izkljuitvi. Imajo manj moi na individualni, socialni, normativni in simbolni ravni. Navadno so brez sredstev, saj zaradi drugorazrednega statusa na trgu delovne sile ne morejo pridobiti plaane zaposlitve, ki bi jim poleg materialnih sredstev omogoala tudi obutke varnosti, samozavesti, moi in vpliva ter poveevala monost za socialne stike. (Muri, 1999:27)

POVZETEK

Uporabniki, ki se vkljuujejo v program Mrea dnevnih centrov se sooajo z naslednjimi problemi:

- imajo dolgotrajne teave v duevnem zdravju ali pa se sreujejo s hujo duevno stisko,

- obasno ne sprejemajo duevne bolezni in ne morejo iveti z njo, - opustijo ali ne elijo uivati predpisano medikamentozno terapijo, ki bi jo

potrebovali, posledino se povea tveganje za ponavljajoe se hospitalizacije, - imajo neurejene in nestimulativne druinske razmere, - imajo ozko in osiromaeno socialno mreo, zato se poutijo osamljene in socialno

izkljuene, - teko vzpostavljajo in negujejo medosebne odnose, - ne zmorejo konstruktivno reevati medosebnih konfliktov in teav, - imajo osiromaeno socialno znanje in komunikacijo za vsakdanje ivljenje, - ne razpolagajo z ustreznimi informacijami, da bi prili do potrebnih storitev pri

ustreznih mreah pomoi (npr. zdravstvenih, socialnih, zaposlovanje...itd.).

33

Z aktivno vkljuitvijo v program in sprejemanjem psihosocialne pomoi in podpore se uporabnikom spremenijo razlini vidiki ivljenja. To opaamo in ugotavljamo strokovni delavci skozi individualne, skupinske in multidisciplinarne oblike dela. Spremembe opaajo in jih ubesedijo uporabniki, kar je razvidno iz odgovorov na vpraanja o zadovoljstvu, varnosti, sprejemanju sebe Duevno zdravje uporabnikov se stabilizira, sprejemajo duevno bolezen, pridobivajo na moi za vsakdanje ivljenje z duevno boleznijo, povea se socialna vkljuenost in izboljajo se druinski in drugi odnosi, pridobivajo znanja za komuniciranje in konstruktivno reevanje konfliktov, povea se notranja mo in znanje za vzpostavljanje medsebojnih odnosov in za njihovo negovanje, uporabniki so bolj odprti v komunikaciji, utrjujejo e obstojee veine in se nauijo novih, pridobivajo na moi in znanjih za pridobitev ustreznih informacij, ki so relevantne za njihovo vsakdanje ivljenje ali delo.

LITERATURA:

Erzar, T. (2007). Duevne motnje: Psihopatologija v zakonski in druinski terapiji. Celje: Celjska Mohorjeva druba.

Flaker, V., Mali, J., Kodele, T., Grebenc, V., kerjanc, J., Urek, M. (2008). Dolgotrajna oskrba Ort potreb in odgovorov nanje. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani.

Kapelj, M., Smonker, T. (2005). Skupnostna skrb na podroju duevnega zdravja na Krasu. Seana: Drutvo za duevno zdravje in kreativno preivljanje prostega asa Vezi.

Lamovec, T., Flaker, V. (1993). Kaj je duevna bolezen. V T. Lamovec (Ur.), Duevno zdravje v skupnosti Zagovornitvo (str. 87-92). Ljubljana: Skupnost socialnega varstva.

Lucas, J. (1993). Slube, ki ustrezajo potrebam uporabnikov. V B. Mesec (Ur.), Duevno zdravje v skupnosti (str. 29-30). Ljubljana: Skupnost socialnega varstva.

Muri, M. (1999). Normalizacija norosti. Diplomsko delo, Ljubljana: Pedagoka fakulteta. kerjanc, J. (1996). Zgodba o ekologiji in moi. Socialno delo 35, 4:283-289. kerjanc, J. (1997). Nartovanje neodvisnega ivljenja v sistemu neposrednega financiranja, v

Zborniku Neodvisno ivljenje najteje gibalno oviranih, str. 53 57. vab, V. (2001). Prironik o shizofreniji. Radovljica: Didakta, Ljubljana: Organizacija za duevno

zdravje-ENT. Zavirek D., Zorn J. in Videmek P. (2002). Inovativne metode v socialnem delu: Opolnomoenje

ljudi, ki potrebujejo podporo za samostojno ivljenje. Ljubljana: tudentska zaloba.

lani Dnevnega centra torje

34

Marica Ikanovi, univ.dipl.soc.delavka MEDNARODNA KONFERENCA O

DEINSTITUCIONALIZACIJI

Strok.delavke Drutva VEZI smo se tudi letos udeleile Mednarodne konference o deinstitucionalizaciji, ki je potekala 19. junija v Grand hotelu Union v Ljubljani.

Pred letom dni je bila na Brdu pri Kranju konferenca organizirana s strani Ministrstva za delo, druino, socialne zadeve in enake monosti, letonja pa s strani MDI - mree za deinstitucionalizacijo. Mednarodna konferenca je bila namenjena pogledu na prehojeno enoletno pot, pregledu uresnievanja ukrepov, ki bodo omogoili razvoj skladnih in trajnostnih storitev v skupnosti ter nalogam, ki so nujne za uspeno izpeljavo procesa deinstitucionalizacije in vzpostavitev konkretnih storitev v skupnosti. ZAKLJUKI PRVE MEDNARODNE KONFERENCE (www.za-mdi.si) so doloili smer deinstitucionalizacije v Sloveniji: Dezinstitucionalizacija in neodvisno ivljenje za razline ranljive skupine, ki so sedaj nastanjene v socialno-varstvenih, vzgojno-izobraevalnih, zdravstvenih in drugih institucijah, mora postati osrednja usmeritev Republike Slovenije. Zato je potrebno krepiti razumevanje in osveanje koncepta dezinstitucionalizacije ter hkrati razvoja, iritve in krepitve mree razlinih storitev v skupnosti. Zahteva za dezinstitucionalizacijo je utemeljena v naelih in zavezah, ki izhajajo iz Konvencije ZN o pravicah invalidov, ratificirane s strani nae drave leta 2008 ter drugih mednarodnih zavezujoih dokumentih. Gre za zagotavljanje enakih monosti, priznavanja in spotovanja lovekovih pravic, saj segregacija posameznikov v institucijah e sama po sebi predstavlja kritev lovekovih pravic. (Zakljuki posveta o prehodu iz institucionalnih v skupnostne oblike oskrbe v Republiki Sloveniji na Brdu, 6.5. 2014) ZAKLJUKI DRUGE MEDNARODNE KONFERENCE (www.za-mdi.si): Udeleenci konference na podlagi zakljukov prve konference o deinstitucionalizaciji, ki je bila na Brdu, 6. maja 2014, na podlagi opravljenih aktivnosti med prvo in drugo konferenco ter na podlagi dananje razprave, predlagamo naslednje ukrepe, ki bodo omogoili uspeen proces deinstitucionalizacije:

Pripraviti spremembo zakonodaje in financiranja s podroij dolgotrajne oskrbe in osebne asistence, zdravstva, vzgoje in izobraevanja, socialnega varstva, zaposlovanja ter infrastrukture.

Pristojna ministrstva naj za obravnavo na Vladi RS in Dravnem zboru RS pripravijo naslednje zakonske predloge z naslednjimi roki sprejema in implementacije:

- Zakon o osebni asistenci; najkasneje do konca leta 2015 / implementacija do konca 2016;

- Zakon o dolgotrajni oskrbi; najkasneje do konca leta 2016 / implementacija do konca 2017;

- Zakon o socialnem vkljuevanju; najkasneje do konca junija leta 2016 / implementacija do konca 2017;

- Novelacija Zakona o socialnem varstvu; najkasneje do konca leta 2015 / implementacija v letu 2016;

- Novelacija Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov; najkasneje do konca leta 2016 / implementacija do konca 2017;

35

- Novelacija Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami; najkasneje do konca leta 2016 / implementacija do konca 2017;

- Do konca leta 2016 novelirati ustrezno zakonodajo, ki bo otrokom z intelektualnimi ovirami in drugimi motnjami v duevnem razvoju omogoila vkljuitev v redne ole ter jim s tem zagotoviti ustavno pravico do izobraevanja;

- Zakon o zagovornitvu.

Do konca februarja 2016 po pristojnih ministrstvih pripraviti konkreten nart deinstitucionalizacije in razvoja storitev v skupnosti na ravni drave ter ga uskladiti z vsemi relevantnimi deleniki (lokalne skupnosti, izvajalske organizacije, NVO, uporabniki). Ti narti morajo imeti jasno doloene prioritete, operativne cilje, asovno dinamiko izvajanja sprememb, kazalnike in doloene naine njihovega spremljanja ter vrednotenja.

Svet Vlade Republike Slovenije za pripravo izhodi za izvedbo projekta

deinstitucionalizacije pripravi predlog izhodi za izvedbo procesa deinstitucionalizacije in razvoja oziroma iritev storitev v skupnosti v Republiki Sloveniji najkasneje do konca leta 2015.

Predstavniki Sveta Vlade RS za pripravo izhodi za izvedbo projekta deinstitucionalizacije naj bodo visoki uradniki ministrstev ali direktorji direktoratov.

Preko razlinih razpisov intenzivno spodbujati preizkuanje in razvijanje obstojeih in novih oblik storitev v skupnosti.

- Do konca leta 2015 pripraviti razpise za projekte za storitve v skupnosti, ki omogoajo uspeno deinstitucionalizacijo (raziritev obstojeih storitev in uvajanje novih/manjkajoih storitev v skupnosti).

- Do konca leta 2015 pripraviti razpise za pilotske projekte za konkretne preselitve ljudi iz institucij v skupnost.

Pregled potreb po novih poklicih in po usposabljanju obstojeih kadrov za uspeno

izvajanje deinstitucionalizacije (kot npr.: koordinatorji storitev v skupnosti loiti nartovalce od izvajalcev; zastopniki, zagovorniki, zaupniki, mentorji; drugi izvajalci storitev v skupnosti pri uporabnikih, kot npr. osebni asistent).

SVRK naj bo koordinacijsko telo vseh ministrstev glede rpanja sredstev ESS oz.

vkljuenosti vsebin DI v vse projekte, ki se bodo odobrili (stanovanjska politika, prepreevanje in odstranjevanje arhitektonskih in komunikacijskih ovir, upotevanje univerzalnega dizajna, inkluzivno olstvo, vzpodbujanje zaposlovanja na obiajnih delovnih mestih). Zbira predloge in preverja njihovo ustreznost z vidika DI in politike vkljuevanja.

Najkasneje do konca junija 2016 sprejeti nabor ukrepov na podroju stanovanjske

politike (za javni in zasebni sektor) z namenom pridobitve vejih namestitvenih kapacitet v skupnosti za potrebe deinstitucionalizacije.

VIR: www.za-mdi.si

36

SAMO-INICIATIVA

Je pripravljenost storiti svoja opravila brez opomina

drugih.

Posledino temu je za razvijanje samo-iniciative pomembna odloitev za samostojno ivljenje.

Je bolj pomembna kot samodisciplina, spomin in koncentracija, saj vse te elemente povee skupaj.

V mojih mlajih letih sem imel samo-iniciative, kot je

imam danes, vendar mi je pomagala preboleti dolgoletno in teko shizofrenijo, saj je imela mnogo veji vpliv na

moje zdravje kot tablete in pomo psihiatrov.

Pomagala mi je, ko sem bil psihino bolan, dokonati gimnazijo s trojko.

Nekaj let po koncu bolezni sem dokonno razvil svojo samo-iniciativo, kar me je naredilo bolj samostojnega.

Aleksander Krsti, SS Postojna

37

KJE SMO VSE BILI V ZAETKU 2015 LETA razmiljanja Sergia Popovia, DC Ilir. Bistrica

Ko je bilo zime e konec, smo se kot prvo odpravili v gozd na Maun, dokler je sicer bilo e malo snega za sankanje. Eni so se li sankat, drugi smo se malo sprehodili po poti v gozdu v bliini in potem smo li v gostie na joto s klobaso. Naslednji odhod je bil v Podgrad v tamkajnjo stanovanjsko skupnost. Jaz sicer vedno, ko se mudimo v Podgradu, grem malo hodit in naredim nekaj fotk. Potem tretje kar je bilo, je bil odhod v Muzej v Postojni. Novost tam je bil prispevek v 3D projekciji. Sledil je shopping v Trstu. Jaz