Kazalo

Uvodnik

2, 3 Intervju: Dr. Alenka Flander, di-rektorica CMEPIUS »Študijska praksa je nekaj, s čimer lahko vsi pridobimo«

4, 5 Nacionalni posvet o študijski praksi Narejen prvi korak k izboljšanju praktičnega izobraževanja študentov

6, 7 Delavnice o študijski praksi Iz-postavili so probleme in skušali najti rešitve

8 Suma sumarum posveta 2013 Skupaj se bodo zavzeli za izboljšanje praktičnega izobraževanja

9, 10 PR teater Kaj imajo skupnega piarovci in zgodbe za dobro jutro

11, 12 Klub študentskih družin Slovenije Ko iz majhnega zraste veliko

13 Spet so tu Financ festi

14 Študentska krvodajalska akcija Hvala vsem, ki ste častili pol litra

Novice iz študentskih organizacij

15 -17 Novice iz Študentskeorganizacije Univerze v Ljubljani

18, 19 Novice iz Študentskeorganizacije Univerze vMariboru

20, 21 Novice iz Študentske organizacije na Primorskem

22, 23 Novice iz Zveze študentskih klubov Slovenije

Ustanovitelj in izdajatelj:Študentska organizacija Slovenije,Dunajska 51, 1000 Ljubljana

Urednica: Tina Dolencpr@studentska-org.si

Oblikovanje in prelom: Tonja Gašperlin

Naslovnica: Photodune

Kraj in datum izdaje:Ljubljana, 18. november 2013

Uvodnik

Čeprav neprestano poslušamo, da na mladih svet stoji, da smo mladi prihodnost, da bomo mladi prispevali največ za to, da se država potegne iz sedanje krize in spet začne pot navzgor proti lepši prihodnosti – pogosto ostane le pri besedah. Zato ne preseneča dejstvo, da se v mislih mladih vse pogosteje prinesejo rezultate le kratkoročno, dolgoročno pa to pomeni izgubo celih generacij. Poleg tega bi se v primerjavi s tujino slovenski izobraževalni prostor moral v večji meri povezati z gospodarstvom. Tako bi izobraževalne ustanove ustvarjale diplomante, ki bi že imeli nekaj praktičnih izkušenj in znanj s svojega področja študija in nek stik z dejanskimi problemi, s katerimi se srečujejo podjetja, ne pa zgolj suhoparno teoretično znanje. Svetla točka je nedavni posvet o študijskih praksah, kjer so se po dolgem času za isto mizo usedli tako predstavniki univerz, ministrstva, Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu, delodajalcev in študentov ter na več točkah dosegli dogovor. To bo na dolgi rok nedvomno prineslo koristi tako za študente, ki bodo že med študijem pridobili praktične izkušnje in bodo lažje zaposljivi, kot za delodajalce, ki bodo rešitve in razvojne potenciale iskali skupaj s študenti.

Prav to, boljše sodelovanje med odločevalci, bi potrebovali tudi na drugih področjih. Na področju reševanja bivanjske problematike študenti in mladi zaradi brezposelnosti oziroma pogodb za določen čas nimamo pravih možnosti za trajnejše reševanje stanovanjskega problema (nakup stanovanja ali gradnjo hiše), ampak le za najemništvo. Vrednost nepremičnin in s tem posledično tudi najemnine pa so glede na življenjski standard izredno visoke, česar si mladi preprosto ne moremo privoščiti. Spros-titev velikega števila praznih stanovanj, ki so zdaj v lasti bank, bi nedvomno prispevala k omilitvi tega problema.

Zavedamo se, da trenutni položaj za nikogar ni to, kar bi si želeli. Vendar v Študentski organizaciji Slovenije verjamemo, da lahko s pozitivno naravnano politiko ustvarimo razmere, ki bodo mlade zadržale v Sloveniji in ki bodo namesto statistike na Zavodu RS za zaposlovanje raje ustvarjali in višali dodano vrednost podjetjem in boljšali razmere za življenje. Večini evropskih držav je to že uspelooziroma se jim to obeta v prihodnjem letu. Kdaj pa bo Sloveniji?

Ob mednarodnem dnevu študentovOb mednarodnem dnevu študentov, ki ga od leta 1941 obeležujemo 17. novembra, je prav, da ponovno opozorimo na položaj študentov in na splošno mladih v Sloveniji, ker nam kriza jemlje štipendije, draži študij in slabša pogoje za načrtovanje prihodnosti. In še posebej, ker se položaj kljub opozorilom le še poslabšuje. Pozivali smo odločevalce, naj poslušajo glas mladih, a naleteli na gluha ušesa, zato bomo morali študenti aktivneje zavzeti svojo pozicijo in opozoriti nase.

Tina Dolenc s sodelavci

Intervju: Dr. Alenka Flander, direktorica CMEPIUS

»Študijska praksa je nekaj, s čimer lahko vsi pridobimo«

Tina Dolenc

Veliko študentov v svojih študijskih programih pogreša več praktičnega izobraževanja. Zato smo nekaj vprašanj o tem zastavili direktorici Centra za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) dr. Alenki Flander, ki je bila tudi ena izmed govork na nedavnem posvetu o študijski praksi. S to temo pa je neposredno povezana takorekoč vsak dan.

Kako vi ocenjujete razmere v Sloveniji na področju študijske prakse? Kje vidite bistvene pomanjkljivosti in kaj bi lahko pohvalili? V Sloveniji imamo za področje višjega in visokega strokovnega izobraževanja v samem sistemu dobro opredeljeno praktično usposa-bljanje. Tukaj je predvsem od povezanosti šole ali fakultete z okoljem odvisna kakovost teh praks. Nekaj več težav pa imajo tisti programi (večinoma univerzitetni), ki praktičnega usposabljanja nima-jo opredeljenega kot del učnega procesa. Tukaj bi bilo potrebno dobro razmisliti, kako študente povezati z njihovim bodočim svetom dela, kar bi jim verjetno tudi olajšalo kasnejše iskanje za-poslitve. Za večino študentov praktično usposa-bljanje pomeni prvi stik z realnim (delovnim) okoljem. Pomeni neko vez med znanjem, ki ga je dobil s študijem in implementacijo le tega v re-alnem okolju, kjer se to znanje preveri, še nadalje razvije, nadgrajuje pa se tudi na primer sposo-bnost odločanja, pogajanja, skupinskega dela itd.

Kako imajo področje študijskih praks urejeno v tujini? Poznate kakšne dobre prakse, ki bi jih lahko prenesli v Slovenijo? V tujini pod terminom študijska praksa ne razumejo le prakse, ki so del izobraževalnega programa, kot jih na primer pri nas večinoma poznamo v okviru višješolskih in visokošolskih strokovnih programov.Tam to razumejo v veliko širšem kontekstu, karkoli je povezano z delom izven šolskega prostora,

2

Veliko študentov se odloča za opravljanje prakse v tujini. Koliko študentov letno gre tako v tujino in kakšen trend opažate?Študenti se zelo zanimajo za opravljanje prakse v tujini, vendar je realizacija zaradi kompleksnosti is-kanja ustreznega podjetja v tujini precej nizka. V študijskem letu 2011/12 je v tujino odšlo skupno okoli 1600 študentov, od tega na prakso manj kot 20 odstotkov. Treba se je zavedati, da so študenti brez ustrezno vzpostavljenih podpornih mehani-zmov prepuščeni individualnemu iskanju podjetij v tujini, kjer je od sposobnosti posameznika odvisno, ali bo študent uspel prepričati nekoga, s katerim ni bil nikoli v stiku, da je prav on tisti, ki bi ga vzeli na praktično delo. Tukaj bi bilo treba še precej narediti vsaj v smislu opolnomočenja študentov z ustreznimi znanji in načini, kako pristopiti k podjetjem, se jim predstaviti, katere elemente svojega znanja, veščin izpostaviti itd. Kolikor je nam znano, so v veliki večini študenti tukaj prepuščeni sami sebi. Tukaj bi poleg samih visokošolskih institucij verjetno pomembno vlogo lahko odigrala tudi študentska organizacija, ki ima zagotovo dobre povezave s tujimi študentskimi organizacijami, ki bi lahko delovale kot vezni člen med študenti in lokalnim/nacionalnim okoljem.

“Na primer tudi praktično delo na proje-ktih povezanih z zunanjim okoljem, kjer se učne vsebine, ki jih študenti pridobijo na visokošolski instituciji prepletejo z re-alnostjo potreb okolice.To je eden najenostavnejših načinov, ki ga poznajo številne visokošolskeinstitucije po svetu.

vendar v povezavi z izobraževalnim procesom. Na primer tudi praktično delo na projektih povezanih z zunanjim okoljem, kjer se učne vsebine, ki jih študenti pridobijo na visokošolski instituciji prepletejo z re-alnostjo potreb okolice. To je eden najenostavnejših načinov, ki ga poznajo številne visokošolskeinstitucije po svetu. Ne bi mogla izpostaviti primerov dobrih praks iz tujine, ker so sistemi in načini precej različni. Bi pa poudarila, da imamo tudi v Sloveniji dobre primere, kjer je študijska praksa dobro orga-nizirana, kakovostna in umeščena v izobraževalni proces in zaželena tudi s strani delodajalcev.Tudi v programih, kjer študijska praksa ni del kuriku-luma. To pogosto temelji predvsem na profesorjih, ki so sami dobro povezani z okoljem oziroma trgom dela, imajo sami dober vpogled v potrebe okolice. Le-ti znajo dobro osmisliti pomen teoretičnih vsebin, ki jih predavajo in s tem motivirati študente, hkrati pa uspejo najti tudi možnosti za praktično delo (pro-jektno ali dejansko konkretno delo v organizacijah, podjetjih) za svoje študente.

Na posvetu ste izpostavili, da se ve-liko študentov, ki odidejo na študijsko prakso v tujino, nato v Sloveniji sooča s težavami pri priznavanju tako pri-dobljenih praks in znanj. S kakšnimi težavami konkretno se soočajo in kako bi jih lahko rešili? Potrebno se je zadevati, da imajo študenti v Sloveniji žal še vedno težave ne samo s priznavanjem študijske prakse, ampak tudi študija v tujini, čeprav je to dejansko kršenje pravil programa Erasmus, saj se institucije k temu zavežejo v svoji listini.Kar se tiče same prakse, se študenti za to obliko (če ni del njihovega izobraževanja) odločajo ali v poletnem času ali pa v času absolventskega staža. Osebno menim, da se (v kolikor so profesorji ozi-roma izobraževalne institucije dejanskozainteresirane za vključevanje praktičnega znanja ustrezno vključi v program izobraževanja, seveda ob ustrezni določitvi učnih ciljev in izzidov le-te. Ti morajo biti znani tako študentu samemu kot nje-govemu mentorju na praktičnem usposabljanju. In tovrstno pridobljeno znanje se lahko tudi ustrezno preveri. Seveda pa to pomeni bolj individualiziran pristop, več priprav in prilagoditev predavanj in preverjanj znanj in tako smo zopet na začetku pri zainteresiranosti posameznikov, ki izobraževanje izvajajo, da se to grejo ali pa ne.

Kot je bilo izpostavljeno tudi na konferenci ŠOS, je lahko nevladni sektor tudi pomemben »deloda-jalec« za številne študente in tu imate študenti zagotovo odlične mednarodne povezave, skaterimi bi lahko pomagali drug drugemu.

3

“Menim, da je študijska praksa nekaj, s čimer lahko vsi pridobimo in bi bilo zato dobro, da k temu po svojih močeh vsi tudi prispevamo. Tukaj mislim tako na izobraževalni sektor kot gospodarstvo in javno upravo, pa tudi študente.

Kje vidite možnosti za izboljšanje študijske prakse v Sloveniji? Praksa praviloma nadgradi pridobljeno znanje in daje študentu možnost neke realne učne si-tuacije, kjer lahko svoje znanje preizkusijo. Dobijo tudi vpogled v realne delovne razmere, načine in pogoje dela,oblike delovnih nalog z njihovega področja. Hkrati si lahko sami ustvarijo mnenja o podjetju, kjer imajo prakso, se začnejo zavedati, ali jih sodelovanje z njimi morebiti zanima tudi bolj dolgoročno.Podjetje pa v njih lahko prepozna (ali pa tudi ne) svojega bodočega sodelavca. S tem istočasno tudi ocenijo in spoznajo dejanske kompetence ter tudi potrebne kompetence in veščine znotraj področja, ki jih zanima.Menim, da je študijska praksa nekaj, s čimer lahko vsi pridobimo in bi bilo zato dobro, da k temu po svojih močeh vsi tudi prispevamo. Tukaj mislim tako na izobraževalni sektor kot gospodarstvo in javno upravo, pa tudi študente. Vsak mora poskrbeti za tisti delček, ki sestavlja celoto študijskih praks. Zavedati se je treba, da morajo tudi študenti praktično uspo-sabljanje prepoznati kot del njihove izobraževalne poti, kajti naš sistem je (ne samo visokošolski) precej

»pošolan« in smo zelo nagnjeni k sedenju za mizo, poslušanju in učenju. Mladih se ne spodbuja h kritičnemu mišljenju in lastni iniciativi, niti se to (razen izjem) ne nagrajuje. Zato tudi mladi pričakujejo, da se jim bo znanje samo (pre)dajalo in da ni njihova naloga, da znanje tudi sami iščejo.Tukaj pa je prav izpostavljenost nekim kompleksnejšim, realnim nalogam tisti prvi korak, kjer se pokaže sposobnost posameznika, da celostno uporabi svoje znanje (tudi tisto, ki ga je pridobil morebiti vneformalnem okolju) za rešitev določnega problema. In to so tisti kadri, ki jih vsak delodajalec, ne glede na sektor, išče.

4

Narejen prvi korak k izboljšanju praktičnega izobraževanja študentov

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je skupaj s Centrom za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) organizirala nacionalni posvet s področja visokega šolstva z naslovom Študijska praksa: pot do večjega ujemanja med visokošolskim znanjem in potrebami trga.Priznani strokovnjaki z univerz, ministrstev, predstavniki delodajalcev, posameznih izobraževalnih ustanov

Izpostavili so primere dobre prakse in iskali načine, kako izboljšati obstoječe praktično izobraževanje, ki bi študentom omogočilo čim boljšo študijsko izkušnjo.

Govorci so se strinjali, da je področje praktičnega izobraževanja treba sistemsko urediti, saj zdaj izobraževalna sfera ustvarja diplomirance, ki so takorekoč brez praktičnih izkušenj, medtem ko delodajalci iščejo prav to. Dr. Alenka Flander, direktorica CMEPIUS, je poudarila, da morajo vse strani – izobraževalni zavodi, delodajalci in študenti – izmenjati svoja pričakovanja, saj se po-gosto izkaže, da se strani pogovarjajo, a ne slišijo, želje posamezne strani pa zato izzvenijo.Predsednik Evropske študentske organizacije ESU Rok Primožič pa je poudaril, da mora študijska praksa potekati pod mentorstvom, vodeno in nadzorovano ter da podjetja tega ne smejo izkoristiti za izkoriščanje študentov. Sogo-vorniki so izpostavili tudi problem priznavanja študijske prakse, pridobljene v tujini, premajhno prilagodljivost profesorjev in nesprejemanje znanja, ki ga študenti prejmejo na praktičnih izobraževanjih. Po njihovem mnenju bi morali tudi profesorji imeti več praktičnih izkušenj s področja, o katerem predavajo, kritika pa je letela tudi na študente, ki bi se morali bolj zanimati za razneoblike sodelovanja s podjetji.

Nujno celostno urejanje področja Na zaključku posveta so se udeleženci strinjali, da je nujno celostno urediti področje praktičnega izobraževanja, saj imajo diplomanti z opravljenim praktičnim izobraževanjem pri iskanju zaposlitve

Nacionalni posvet o študijski praksi

Smernice za vključitev praktičnega izobraževanja v programe V nadaljevanju bo ŠOS na podlagi predlaganih rešitev, ki so jih obliko-vali na posameznih delavnicah, in zaključkov s po-sveta pripravil predlog oziroma smernice za vključitev oblik praktičnega izobraževanja v programe prvebolonjske stopnje. Kot je povedal Mitja Urbanc,predsednik ŠOS, je cilj vseh deležnikov oblikovati rešitve, ki bodo zagotovile boljši izobraževalniproces naslednjim generacijam študentov.

bistveno prednost pred kolegi brez teh izkušenj. Kljub temu so poudarili, da ni nujno, da urejanje praktičnega izobraževanja poteka v obliki praks v podjetjih, ampak so to lahko tudi druge izkušnje, kot na primer delo na projektih, teme za diplomska dela, seminarje in podobno.

5

Tina Dolenc

Spletna anketa

Študenti si želijo več praktičnega izobraževanja

Timotej Vitez

Z namenom preverjanja trenutnega stanja na področju praktičnega izobraževanja smo na Študentski organizaciji Slovenije izvedli tudi spletno anketo med študenti. S tem smo želeli preveriti mnenje študentov o implementaciji praktičnega usposabljanja na 1. bolonjski stopnji in enovitemmagistrskem študiju. V anketi je sodelovalo nekaj več kot 300 študentov.

Ugotovili smo, da se kot najpogostejša oblika praktičnega izobraževanja poja-vlja študijska praksa v podjetjih, državnih ustanovah ali organizacijah. Vse oblike praktičnega izobraževanja so skupno v povprečju trajale nekaj manj kot 180 ur. Pri ocenjevanju zadovoljstva s posameznimi vidiki praktičnega izobraževanja so študenti kot pomanjkljivo izpostavili povezovanje dela z vsebino študijskega programa inpridobivanje novih znanj.

Večina anketirancev meni, da je praktičnega izobraževanja trenutno pre-malo in da je trenutna men-torska podpora študentov, tako s strani koordinato-rjev prakse na visokošolskih zavodih kot mentorjev vpodjetjih ter gostujočih predavateljev, pomanjkljiva in bi jo bilo treba izboljšati.

Ugotovili smo, da so študentje pri organizaciji praktičnega usposabljanja prevečkrat prepuščeni sami sebi, več kot polovica pa jih za opravljeno delo ne

prehrane in prevoza.

“

“6

Spletna anketa

Izpostavili so probleme in skušalinajti rešitve

Timotej Vitez

Na nacionalnem posvetu o študijskih praksah so k izboljšanju trenutne situacije lahko prispevali tudi udeleženci s svojimi mnenji in idejami na eni izmed štirih delavnic. Na delavnicah so poznavalci posa-meznih področij uvodoma predstavili, kaj je cilj delavnice, kje smo na tem področju danes oziroma kakšna je njihova izkušnja z obravnavano problematiko. Tako so si udeleženci izoblikovali svoje mnenje, nato pa med delavnico izpostavili ključne probleme ter poskušali najti ustrezne rešitve. Na koncu de-lavnic so delovne skupine predstavile zaključke in glavne poudarke, pri katerih so se udeleženci strinjali.

Delavnice o študijski praksi

Opravljanje prakse v tujini Udeleženci so sklenili, da je z vidika lažjega dostopanja do info-rmacij o programih, ki ponujajo praktično usposa-bljanje v tujini, treba vzpostaviti enotni portal na-menjen študentom in mladim, preko katerega bi interesenti pridobili ustrezne informacije o različnih programih in pogojih participacije. Izpostavili so potrebo po krepitvi vloge kariernih centrov pri aktivnem spodbujanju študentov za oprav-ljanje prakse v tujini. Potrebno bi bilo na zanimiv in študentu prijazen način predstaviti pozitivne mednarodne prakse z vidika pridobivanja kompe-tenc in celostne mednarodne izkušnje. Prav tako so se udeleženci strinjali, da bi bilo dobro opraviti pregled praktičnega izobraževanja in usposabljanja v mednarodnem okolju in na primerih dobrih praks iz tujine implementirati sistem v slovenski visokošolski prostor. Tako bi se na primer morala podjetja ali organizacije oz. ustanove, ki ponujajo praktično usposabljanje, z visokošoslkim zavodom uskladiti glede napisanih ciljev v učnem načrtu, pred samim opravljanjem pa bi morali glede vsebine in pogojih dela pridobiti soglasje študenta.

Financiranje in nagrajevanje praktičnega usposabljanja Udeleženci so poudarili velik pomen dveh skupnih izhodišč: da je praksa kako-vostna in da pretirana regulacija na tem področju ni dobra, -menitvijo izvedbe lahko izgubijo dobre prakse, ki

Udeleženci so se strinjali, da je pri mentorstvu v prvi vrsti nagrada občutek zadovoljstva ob deljenju znanja. Za nagrado v javni upravi so udeleženci predlagali izdajo potrdil, ki bi pomagala pri nap-redovanju v plačnem razredu. Študentu na praksi pa mora biti zagotovljeno najmanj zdravstveno zavarovanje, saj sta prevoz in malica že subvencio-nirana. Nagrada za študente po opravljeni praksi so vse pridobljene delovne izkušnje, ki so na trgu delaveliko vredne.

Kar 96 % vprašanih študentov, pri ka-terih študijski program praktičnega izobraževanja trenutno ne vsebuje, si želi, da bi imeli v učnih načrtih vključeno eno izmed oblik.

“

7

Organizacija praktičnega usposabljanja na naravoslovno-tehniških smerehUdeleženci so se osredotočili predvsem na opra-vljanje praks na dveh področjih: zdravstvene vede in tehnika. Med poklici zdravstvenih ved so izpostavili razlike med reguliranimi in neregu-liranimi poklici pri obsegu, strukturi in obliki strokovne prakse, saj je ta pri reguliranih poklicih del posameznih predmetov, medtem ko je praksa pri nereguliranih samostojen predmet. Poleg tega sta se jim zdela ključna kakovost prakse in pomen komunikacije z delodajalci. Delodajalce bi se moralo motivirati z izobraževanji mentorjev, saj je dobro imeti kakovostno mrežo motiviranih me-ntorjev, ki imajo možnost habilitacije. Pri tehniških poklicih so udeleženci izpostavili motiviranost študenta, saj je ta ključna za kakovostno izvedbo praktičnega izobraževanja. Druga pomembna ugotovitev je bila, da je praksa pomembna predvsem za prvo bolonjsko stopnjo, da se študenti čim prej srečajo z delodajalci in delom v podjetjih, ki pa naj bi zaradi mreženja in možnostinadaljnje zaposlitve bila iz domačega okolja.

Organizacija praktičnega usposabljanja na družboslovno-humanističnih smereh

povpraševanja po študentih za opravljanje prakse. Pomembno je, da se ta informacija prenese na študente in da se spo- dbudi tudi domače podjetnike, da se aktivno vključijo v izobraževalni sistem. Glavna razloga za motivacijo delodajalcev sta potreba podjetij po novih kadrih in pomembnost inovacij za obstoj na trgu. Kot zaključek so predlagali ureditev, kjer bi se poletna praksa vključila v prilogo k diplomi, kadar je posameznik v času prakse osvojil določena znanja in kompetence, ki so povezana s študijskim programom. Prav tako so izpostavili pomen vzpostavitve učnih baz,

pomen mehkih veščin, ki jih študenti družboslovja pridobijo med obštudijskim udejstvovanjem.

Skoraj 90 % vseh anketirancev meni, da bi implementacija praktičnega izobraževanja na vse programe 1. bolonjske stopnje prispevala k dvigukakovost študija in zaposlitvenih možnosti diplomantov.“

8

Skupaj se bodo zavzeli za izboljšanje praktičnega izobraževanja

Timotej Vitez

Zavedanje, da je potrebno preseči stanje, ko je bilo visokošolskim deležnikom najlažje in najudobneje prelagati odgovornost na drugega, počasi dobiva svoje mesto v visokošolskem prostoru. Čeprav bomo deležniki verjetno vedno pomaknjeni nekoliko vsak k sebi, smo na letošnjem posvetu pokazali, da lahko s pravim pristopom dosežemo določeno stopnjo soglasja in se zavzamemo za podporo skupnim ciljem, ki bi izboljšali položaj študentov in mladih diplomantov v Sloveniji.

Suma sumarum nacionalnega posveta 2013

Predstavniki ŠOS-a, univerz, Nacionalne agen-cije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis), Ministrstva za izobraževanje, ter predstavniki gospodarstva so si zadali skupni cilj sistemske ureditve praktičnega izobraževanja v programih prve bolonjske stopnje. To bo študentom prineslo praktične kompetence in znanja ter izboljšalo njihovo perspektivo pri prehodu na trg dela. Reševanje trenutne ureditve, ki je posledica slabe in nepremišljene implementacije bolonjske re-forme, bo tako zahtevalo še precej truda in napora. Praktično izobraževanje in njegove oblike v učnem okolju morajo postati del obveznih učnih vsebin, so sklenili govorci, za kar je najprej treba zagoto-viti ustrezno zakonsko podlago, ki jo bo oblikovalo pristojno ministrstvo. Pri sami implementaciji sis-tema na visokošolskih zavodih in univerzah pa so ključni kakovost, vsebina in pogoji izvedbe, kar bi po mnenju govorcev mo-rala preverjati Nakvis ter se zavzemati za visokenormative skupaj z visokošolskimi zavodi.Vzpostaviti je treba soglasje pri standardih izvedbe, ki morajo stremeti k povezovanju vsebine praktičnih oblik dela študentov z ostalo vsebino študijskihprogramov in k vključevanju študentov v razvojkakovosti.Med programi so precejšne razlike, zato je potrebno upoštevati njihovo področje, usmeritev invsebino ter temu primerno vnesti oblike praktičnega izobraževanja v učne načrte – bodisi klasični sistem študijskih praks pri delodajalcih, priznavanje opra-vljanja prakse preko organizacij, v nevladnem

sektorju, sodelovanje študentov pri projektnih nalogah, raziskovalnem delu ali v obliki praktičnih predmetov oz. modulov ter opravljanje prakse v mednarodnem okolju.

Pomembno sodelovanje delodajalcev Kljub prizadevanjem visokošolskih partnerjev za izboljšanje podajanja praktičnih znanj študentom, se stanje ne bo izboljšalo brez delodajalcev. Za-vedanje, da je njihova vloga v procesu podajanja aplikativnih znanj in krepitvi ključnih kompetenc študentov in diplomantov prav tako izrednega pomembna, je predpogoj za doseganje željenih ciljev. Zato se je tudi Gospodarska zbornica Slovenije zavzela za spodbujanje delodajalcev pri praktičnem izobraževanju študentov, saj so deloda-jalci tisti, ki najbolj vedo, katera znanja so potrebna v delovnem procesu in delovnem okolju.

ŠOS bo bdel nad spremembamiŠOS s tovrstnimi posveti že vrsto let opozarja na težave v slovenskem visokošolskem prostoru in poskuša predstaviti deležnikom svoje predloge za izboljšanje položaja študentov v študijskem procesu ter prispevati k dvigu kakovosti visokega šolstva v Sloveniji. Zdi pa se, kot da je bil letošnji posvet prvi, kjer so bile naše besede slišane in naša prizadevanja podprta, kar pa seveda še ne pomeni, da bodo sledili tudi pravilni ukrepi. Zato bomo pre-dstavniki študentov še naprej skrbno bdeli nadvsemi spremembami, tako na zakonodajnem kot na izve-dbenem nivoju, in opozarjali na sistemske težave.

9

Kaj imajo skupnega piarovci in zgodbe za dobro jutro

Pia Gaber

Odgovor je PR teater. To je že četrta Študentska konferenca o odnosih z javnostmi, ki bo 19. novembra potekala na ljubljanski fakulteti za družbene vede. V okviru enodnevnega dogodka se bo zvrstilo pet predavanj, dve delavnici, soočenje, okrogla miza ter dve novosti letošnjega programa – pogovor in študija primera.

PR teater

Znani in zanimivi govorci Letos bodo med drugim z nami zgodbo PR teatra pisali: Nina Gaspari (predstavila bo študijo primera Slovenske Vodke ter zajela veščino #ustvarjalnosti), Miloš Čirič (povedal bo, zakaj je pomembno, da hodimo na kave in poudaril pomembnost #mreženja), Chantal Van Mourik (predstavila bo glasbeni PR na časovnem traku v okviru #širokoglednosti), Vesna Sodnik (izpostavila bo pomembnost govorice telesa pri #retoriki), na okrogli mizi bodo veščino #pisanja zastopali: Roni Kordiš, Aljaž Pengov Bitenc, Anže Frantar in Urška Podojstršek, v vlogi moderatorja pa se bo znašel Boštjan Gorenc – Pižama. Pogovor (kot novost v programu) bo temeljil na projektu Glasuj z razlogom, kjer bodo o različnih komunikacijskih strategijah govorili Marko Orel, Tanja Kos, Irena Čotar in Gloria Vilar pod moderatorsko taktirko Denisa Oštirja. Veščina #raziskovanje bo predstavljena skozi dve predavanji – Jurija Ložića in Luke Piškoriča, ki bosta primer start up-a Musgard navezala še na coworking, crowdfu-nding ... drugo predavanje pa bo pokrivalo digitalno komuniciranje, katerega nosilec bo Toni Klarić,

Namen PR teatra je študentom ponuditi dodatno znanje o odnosih z javnostmi, utemeljeno na praktičnih primerih. Omogočiti jim želimo boljše poznavanje teorije in prakse odnosov z javnostmi, kar bo povečalo njihovo konkurenčno prednost pri iskanju zaposlitve. Udeležence hočemo seznaniti z različnimi poklici v stroki in ustvariti ugodno okolje za pridobivanje novih idej ter poznanstev, ključnih za uspešno poslovno pot. Eden izmed ciljev PR teatra je tudi povečanje prepoznavnosti odnosov z javnostmi in trenutnih tren-dov stroke v Sloveniji. Dogodek je primarno namenjen študentom iz smeri komunikologije, vendar pa nekoliko širša tematska usmeritev konference nagovarja tudi študente drugih smeri različnih fakultet, ki se ukvarjajo s komunikacijo v širšem pomenu. Sekundarno je dogodek namenjen tudi že zaposlenim na področju komunikacij.

Letošnja tema konference so »Zgodbe za dobro jutro«, preko katerih bomo skušali različne veščine predstavnikov za odnose z javnostmi predstaviti skozi zgodbe. Osredotočili smo se na sedem veščin,ki so univerzalne in skupne številnim posameznikom, kot celoten paket pa za piarovca nujne – pisanje, širokoglednost, retorika, ustvarjalnost, raziskovanje, mreženje in mehke veščine. Obiskovalcem želimo prikazati, kaj potrebuje vsak piarovec za svojo uspešno poslovno pot in kako zelo širok je lahko spekter dela, ki ga opravlja. Vsako veščino smo povezali s simbolom ene izmed vsem znanih pravljic, v

nakazuje na to, da smo/so predstavniki za odnose z javnostmi ljudje, ki prvi zgodaj zjutraj preverimo vse, kar se dogaja okoli nas. Potem začnemo s pisanjem zgodb – zgodb iz prve roke; zgodb, ki opominjajo; zgodb, ki potešijo zanimanja ... Zgodb za dobro jutro.

10

potekalo pa bo v angleškem jeziku. #širokoglednosti bomo lahko priča tudi na soočenju Aljoše Bagola in Mihe Artnaka, kjer bomo razglabljali o priložnostih, ki ustvarjajo zgodbe oziroma obratno. Zadnjo, sedmo veščino PR-ovca predstavljajo #mehkeveščine, v sklopu katerih bosta na PR te-atru dve delavnici. Ena izmed njiju bo razkrivala skrivnosti učinkovitega komuniciranja, v pisani in govorjeni besedi (izvedel jo bo Demjan Vester), druga delavnica pa bo vse udeležene obogatila z znanjem na področju upravljanja s časom(s pomočjo Alenke Planinc Rozman).

Kaj je ŠS PRSS?Organizator, Študentska sekcija PRSS, je del Slovenskega društva za odnose z javnostmi (PRSS) in združuje predvsem študente komu-nikologije, ki bi se radi naučili več o praksi odnosov z javnostmi. V društvu ŠS PRSS želimo študentom ponuditi obširen in ka-kovosten vpogled na področje odnosov z javnostmi, zato je redna praksa organizacija PRediger (predavanj), PRaks (delavnice), PRebliskov (strokovne ekskurzije), PReklopov (motivacijskih vikendov) in PRalnic (nefor-malnih druženj). Naše primarno poslanstvo je aktivnim članom društva in vsem zainter-esiranim omogočiti pridobivanje praktičnih znanj in izkušenj tekom študija. S tem težimo k temu, da naši člani že pred prvo zaposlitvijo tvorijo kvaliteten, izkušen in sposoben kader.

Zakaj teater? Dober PR-ovec mora poznati različna področja znotraj stroke in tudi širše, pri svojem delu se mora kot igralec v teatru postaviti v različne vloge, različna občinstva, jih do potankosti spoznati inobvladati ter prepričljivo odigrati svojo vlogo. Zato smo za konfe-renco izbrali ime teater – PR teater.

Prijave na dogodek potekajo preko obrazca na spletni strani dogodka www.pr-teater.si

11

-

-brotami z domačega vrta. A kaj, ko to ni tako pogosto, da bi nam zagotavljalo dnevno sveže zaloge. Ker se s to problematiko soočajo tudi drugi starši znotraj kluba, smo s preostalimi člani upravnega odbora začeli iskati rešitve in razvijati ideje o zdravem prehranjevanju študentov staršev in seveda tudi naših otrok. Rešitev je – gredica.

Klub študentskih družin Slovenije

Upoštevajoč dejstvo, da si v klubu ne moremo privoščiti nakupa zemlje, smo poskusili s pozivom preko spleta, s katerim smo se obrnili na številne organizacije, društva, klube, občino in posa-meznike, za katere smo smatrali, da bi nam pri pro-jektu lahko pomagali. V pozivu smo izrazili željo po koščku rodovitne zemlje, ki bi jo vsaka družina lahko obdelovala po svoji želji in bi jo v uporabo dobili brezplačno.Odziv je bil neverjeten. Vsi so nam hoteli poma-gati, če ne z zemljo, pa z lepo in spodbudno besedo. Zgodilo se je tisto, česar sem se najbolj bala – morala sem zavračati ponudbe, saj so se kar vrstile. Prijazna družina z Vrhovc nam je namenila kos prečudovite zemlje, nekdanje njive, ki jo je poraščala trava. Po ogledu zemljišča pa so nas še založili z bučkami in posel je bil sklenjen. V tednu, ko smo iskali zemljo, smo v klubu dorekli usmeritve pri projektu, predvsem pa smo želeli

slabšemu socialnem statusu vendarle mladi, polni energije, sposobni in kreativni, kar je potrebno unovčiti. V upravnem odboru kluba smo si od na-stopa našega mandata želeli, da bi lahko članom kluba dali priložnost, da pridobijo pomembne življenjske izkušnje. Ker ne moremo zagotoviti, da bi se znotraj naših dejavnosti vsak starš lahko kalil na področju, na katerem se izobražuje, menimo, da je takšen projekt vendarle nekaj, od česar bodoimele koristi številne družine. Vsaka družina bo tako pridobila svojo gredico, na kateri bo lahko gojila

12

Klub študentskih družin Slovenije

Ko iz majhnega zraste veliko

Urška Trček

Bilo je pri kosilu, ko sva s še eno mamico iz našega kluba razglabljali o razliki v okusu med doma pride

študentske družine velikokrat prikrajšane za to razliko, saj si težko privoščimo vsakodnevni obisk tržnice in s tem slajši paradižnik. Naša potencialna rešitev so vikendi, ko nas starši in stari starši založijo z do

sadje ali zelenjavo, ki jo bi najraje videla na svojem krožniku.Naredili smo veliko pri uresničevanju naših želja, kljub temu pa bi bili zelo veseli pomoči pri nadaljevanju našega projekta. Veseli bi bili semen in sadik in kakšne male lope, kamor bi postavili velike in male lopate. Verjamemo, da bo projekt deloval povezovalno, saj bi na skupnem zemljišču starši izmenjali svoja mnenja glede obdelave zemljišča, glede na lokacijo, pa se bodo lahko otroci brezskrbno igrali v travi in pomagali svojim staršem, bodisi s pobiranjem plevela bodisi z zalivanjem rastlin.Predvsem pa želimo s projektom spodbuditi družine, da se prehranjujejo zdravo, s hrano, ki so si jo sami pridelali ter razvijejo spoštljiv odnos do zemlje. Kar pa smo se do zdaj naučili tudi sami, je, da je Slovenija polna dobrih ljudi, ki bi radi pomagali. Le priložnost jim moramo dati.

Spet so tu Financ festi

S programom, v okviru katerega mladi mlade učijo ravnanja z denarjem, želi ŠOS s strokovnima pa-rtnerjema Klubom za marketing EF v Mariboru in

--

cembra 2012 je v večjih univerzitetnih mestih po Sloveniji potekalo sedem Financ festov – dogo-dkov, kjer so mladi ambasadorji študentom podali ključna orodja in znanja za ravnanje z denarjem, o svojih izkušnjah pa pisali na blogu:www.denarnimaidej.com Aprila in maja smo program razširili in na študentskih klubih izvedli še pet Financ festov. Kot partner in sponzor se je pro-gramu pridružila tudi družba MasterCard. To jesen pa smo program razširili na srednje šole, dve de-lavnici pa bomo izvedli tudi za študente.V Mariboru bo potekala v sredo, 27. novembra, ob 17. uri v prostorih KMŠ, Pristaniška ulica 2, v Ljubljani pa se lahko delavnice udeležite v sredo, 4. decembra, ob 18. uri v prostorih ŠOU vLjubljani, Vojkova ulica 63. Ključno pri vsem je, da se ravnanja z denarjem naučimo že v rani mladosti, saj je takrat lažje ukore-niniti dobre navade, ki pridejo kasneje v življenju še

kot si običajno predstavljamo. Zlasti mladi.

Denar nima idej. Obetata se dve delavnici, v Ljubljani in Mariboru.

Pridruži se nam na Financ festih in spoznajkako pametno ravnati z denarjem!

Poišči nas tudi na bloguwww.denarnimaidej.com

Še posebej v času krize in vse tesnejšega zatego-vanja pasu je prav, da mlade že zgodaj poučimo o ravnanju z denarjem. Skrivnost uspešnega varčevanja pa se skriva predvsem v dobrem strateškem načrtovanju.

Facebook: Denarnimaidej

13

Hvala vsem, ki ste častili pol litra

Tina Dolenc

Še enkrat smo mladi pokazali svoj socialni čut in pripravljenost pomagati sočloveku tudi z darovanjem tako pomembne tekočine kot je kri. Jesenska študentska krvodajalska akcija je bila namreč ponovno več kot uspešna, saj je kri darovalo kar 1085 krvodajalcev. Dober rezultat je v veliki meri tudi tokrat rezultat sodelovanja študentskih klubov, ki so se odzvali in akcijo organizirali v svojem kraju.

Študentska krvodajalska akcija

Študentska krvodajalska akcija poteka že vrsto let v spomladanskem in jesenskem času pod sloganom Častim ½ litra! Njen namen je spodbuditi mlade k sodelovanju pri dobrodelnih projektih, vzbuditi solidarnost in skrb za sočloveka. Kot kažejo podatki, to uspeva vsako leto bolje, saj je aprila kri darovalo 930 krvodajalcev, v tokratno akciji pa kar 1085. Dobrega odziva so bili veseli tudi organizatorji krvodajalskega tedna Študentska organizacija Slovenije skupaj s študentskimi organizacijami univerz v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem in Zvezo študentskih klubov Slovenije. Krvodajalska akcija sicer poteka v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije ter Zavodom RS za transfuzijsko medicino.Ob tem gre zahvala vsem, ki ste častili pol litra, saj ste s tem prispevali k zapolnitvi zalog krvi po bolnišnicah in marsikomu pomagali vrniti zdravje ali celo rešiti življenje.

ŠOS bo tudi v prihodnje nadalje-val s tem in tudi drugimi družbeno odgovornimi projekti, zato že zdaj velja povabilo na naslednjokrvodajalska akcija v sklopu Častim ½ litra!, ki bo potekala aprila 2014. Za to plemenito de-janje pa lahko navdušiš tudiprijatelje.

Vsi krvodajalci in tisti, ki bi to radi postali, se lahko vpišejo tudi v bazo krvodajalcev na spletni st-rani www.castimkri.si, in tako poskrbijo, da bodo pravočasno obveščeni o naslednjih akcijah.

Oglejte si tudi galerijo slik na www.castimkri.si14

Novice iz Študentske organizacije Univerze v Ljubljani

Reorganizacija in institucionalne spremembeŠOU v LjubljaniVodstvo ŠOU v Ljubljani se je v preteklem mesecu odločilo, da organizacija nujno potrebuje spremembe, ki bi jo približale študentom in ustavile pretekle očitke o netransparentnem delovanju.

Študentski zbor ŠOU v Ljubljani je zato na pobudo predsednika Roka Likoviča soglasno sprejel sklep o ustanovitvi delovne skupine, ki jo je nato po-dprlo še predsedstvo ŠOU v Ljubljani. Pod vodstvomomenjene delovne skupine smo zadnji torek v oktobru že organizirali prvo javno. Z organizacijo javnih tribun želi vodstvo ŠOU v Ljubljani omogočiti javno razpravo in doseči širši družbeni konsenz. Razpravl-jali smo o zgodovini ŠOU v Ljubljani, o mestu, ki ga organizacija trenutno zaseda med študenti, velik del debate pa smo namenili tudi preoblikovanju vizije in posla-nstva organizacije, ki bosta služila kot glavno

-cionalnih sprememb.

Naslednja tribuna bo potekala v torek, 19. novembra ob 18. uri na ŠOU v Ljubljani.

15

Resor za mednarodno sodelovanje ŠOU v Ljubljani je tudi letos pripravil že tradicionalni Mesec me-dnarodnih idej, ki bo potekal od 11. novembra do 12. decembra. Namen vsakoletnega dogodka je poudarjanje mednarodnosti, delovanje protidiskriminaciji, razbijanje stereotipov, spodbujanje mobilnosti študentov in povečanje zanimanja za študij v tujini.V okviru meseca se bo zvrstilo kar nekaj zanimih do-godkov, ki bodo po večini brezplačni, za nekatere pa bo treba nameniti le simbolično plačilo. Vsidogodki so namenjeni tako slovenskim kot tuditujim študentom.Mesec mednarodnih idej se bo začel z “Dnevom odprtih vrat mednarodnih društev in Mednarodne pisarne”, ki bo potekal na ŠOU v Ljubljani. Na voljo bo kar nekaj različnih organiziranih ogledov, predavanj in okroglih miz, podružili se bomo na že tradicionalni “Mednarodni večerji”, kjer bodo tuji študentje predstavili kulinarične dobrote držav, iz katerih prihajajo. Že po prvem tednu se boste

,ogarP v ojizrukske an ilivarpdo dnekiv az okhalponedeljki bodo namenjeni druženju in zabavi na Nebotičniku, organizirali pa bomo tudi sankanje, drsanje, pilates, zumbo, veliko uporabnih preda-vanj, kratkih jezikovnih tečajev in še mnogo drugih aktivnosti.Več informacij o programu najdete tukaj

November ponovno v znamenju Mesecamednarodnih idej

Obeležitev svetovnih dnevov je projekt resorja za Sociale in zdravstvo ŠOU v Ljubljani, v okviru katerega študente obveščamo o aktualni problematiki, ki ji je posamezen dan namenjen. Tako smo letos ob svetovnem dnevu boja proti revščini že pripravili literarni natečaj na temo »Kako posameznik prispeva k zmanjševanju revščine?«, ob svetovnem dnevu duševnega zdravja pa smo študente osveščali o pro-blematiki duševnih motenj. V pri-hodnje bomo z dogodki in osveščanjem študentov obeležili še svetovni dan boja proti odvisnosti, svetovni dan invalidov, svetovni dan prostovoljstva in seveda svetovni dan boja proti AIDSu.

Obeležujemo pomembne svetovne dneve

Novice Študentske organizacije Univerze v Ljubljani

16

Novice Študentske organizacije Univerze v Ljubljani

Obeležitev svetovnih dnevov je projekt resorja za Sociale in zdravstvo ŠOU v Ljubljani, v okviru katerega študente obveščamo o aktualniproblematiki, ki ji je posamezen dan namenjen. Projekt Virus, ki že vrsto let deluje pod okriljem Društva študentov medi-cine Slovenije (DŠMS), bo v sodelovanju s ŠOU v Ljubljani tudi letos ob 1. decembru – dnevu boja proti AIDS-u organiziral akcijo osveščanja ljudi o spolno prenosljivih okužbah (SPO), s poudarkom na virusu HIV in AIDS-u. V akciji bodo sodelovale tudi študentske organizacije nekaterih visokošolskih zavodov, ki sodijo pod okrilje ŠOU v Ljubljani. Cilji akcije so zmanjšati stigmatizacijo spolnosti in SPO v slovenski populaciji, pritegniti čim več ljudi k testiranju za SPO, zmanjšati stigmatizacijo istospolnousmerjenih, zajeti najbolj rizične skupine (npr. moški, ki imajo spolne odnose z moškimi), predvsem pa izobraziti čim več ljudi na področjuspolnosti, saj lahko le izobražen posameznik deluje preventivno. 

Tudi na ŠOU v Ljubljani v boj proti AIDSu

V ponedeljek, 2. decembra, tako poišči predstavnike študentske organizacije fakultete, na kateri študiraš, in se informiraj, kolegi študenti pa te bodo opremili še z rdečo pentljico in kondomom za varno spolnost.

17

Novice iz Študentske organizacije Univerze v Mariboru

Jesensko čiščenje okolice

Mariborski študentje bodo pomagali starejšim občanom predvsem pri delu na vrtu - pri odstranjevanju posušenega grmovja in raznih drugih vrtnih opravilih. Tako želi ŠOUM pomagati tistim ostarelim in invali-dnim občanom, ki sami nemorejo opraviti teh opravil okrog doma. Projekt poteka v sodelovanju sCentrom za pomoč na domu, ki je izbral tiste občane, ki so pomoči resnično najbolj potrebni.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) tudi letos izvaja projekt Jesensko čiščenje inurejanje okolice domov starejših in invalidnih občanov mesta Maribor.

18

Punce so se lotile »Maratona aerobike«

Raznovrsten brezplačen program, ki je zajemal TNZ, Zumbo, Fusion vadbo, pilates ter FIT trening, ki je potekal vzporedno s programom, je privabil mnogo obiskovalk. Same pravijo, da niso prišle samo zaradi odlične organizacije in vzdušja, ki ga so ga pričarali svetlobni in dimni efekti, dobro ozvočenje in profesionalni trenerji, ampak tudi zaradi malce drugače preživetega večera, sprostitve, dobre družbe in

in funkcionalnih vaj. Vzporedno s tem programom pa je dve uri potekal tudi funkcionalni trening pod odstvom profesionalnih trenerjev. Ti so s Fit treningom pomagali obiskovalcem do izboljšanja stabilnosti, kondicije in moči.Dogodek je nekaterim dal nov, zdrav zagon za študijsko leto ter mogoče tudi koga navdušil z mislijo, da je prosti čas najbolje izkoriščen, če ga preživimo aktivno.Vredno je živeti slogan »Zdrav duh v zdravem telesu«bnost in vzdržuje pozitivno psihično naravnanost, da lahko v družbi funkcioniramo kar najbolje.

Če se je kdo nedavno spraševal, kje bi lahko preživel odličen in aktiven večer v družbi prijateljev in dobre glasbe, je nedvomno zamudil odlično, brezplačno možnost dobro izkoriščenega prostega časa v duhu športa in luštnih punc.

Novice Študentske organizacije Univerze v Mariboru

19

Mednarodni večeri predstavljajo svojevrstno priložnost, da slovenski in tuji študenti vrstnikom in ostalim obiskovalcem približajo in predstavijo kulturo, običaje ter kulinarične posebnosti svoje države. Mednarodni večeri bodo potekali do tretjega tedna v decembru, na njih pa se bodo predstavile:Portugalska, Hrvaška, Španija, Belgija, Madžarska, Bolgarija, Češka, Finska, Italija, Nemčija, Francija, Turčija, Poljska, Nizozemska, Slovaška, Rusija in ZDA.

Novice Študentske organizacije Univerze na Primorskem

Foto: Manuel Kalman (www.fobija.net)

Mednarodno obarvani zimski semester

S tujimi študenti so slovenski študenti že pred prihodom navezali stike preko sistema Buddy, ki je oblika tutorstva za pomoč na različnih ravneh izmenjave. V prvih dveh tednih so jim slovenski študenti pripravili dobrodošlico in jim podali uporabne informacije za študij in ostale obštudijske dejavnosti.

ESN Primorska, ki deluje na Študentski organizaciji Univerze na Primorskem, tudi v tem semestru pripra-vlja aktivnosti za tuje študente. Nadaljevali bodo z mednarodnimi večeri, ki so med tujimi in domačimi študenti ena izmed najbolj prepoznavnih aktivnosti projekta ESN Primorska, organizirali srečanjaneformalnega učenja tujih jezikov – Polyglot Cafe, se podali na izlete po Sloveniji in zamejstvu terprirejali humanitarne dejavnosti v okviru projekta Social erasmus. Novost v tem semestru je projektErasmus in schools.

Znotraj projekta ESN Primorska bodo tudi letos nadaljevali z dejavnostjo Social Era-smus, s katero želijo tuje študente aktivneje vključiti v lokalno okolje na področju hu-manitarnih aktivnosti in ostalih prostovoljnih projektih v organizaciji ŠOUP-a.

Novost v tem semestru je projektErasmus in schools, preko katerega bodo imeli tuji študentje možnost obiskatiosnovne in srednje šole v Kopru ter tam pri pouku angleščine/italijanščine predstaviti svojo državo in kulturo. Na ta način bodo učenci skozi edinstveno izkušnjo spoznali delček sveta.

20

Univerzitetna športna zveza Primorske

Celo leto rekreacije za 10 evrov!? Nemogoče! Je mogoče! Vsi, ki imajo izkaznico Zdrava Za-bava, se lahko skozi celo študijsko leto udeležujejo rekreacije v telovadnici Srednje tehniške šole Koper in v telovadnici poleg Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu. V telovadnici je poskrbljeno za opremo, slačilnice in rekvizite, ki omogočajo aktivno igranje košarke, odbojke, futsala in badmintona. V poletnih mesecih pa poleg omenjenih vsebin omogočimo še odbojko na mivki.

Kako do izkaznice in kdo lahko koristi športne programe Zdrava Zabava? Za udeležbo na rekreaciji, tečajih, ligah in drugih aktivnostih Zdrave Zabave potrebujete izkaznico Zdrava Zabava. Za izdelavo nove izkaznice potrebuješ: potrdilo o statusu (študenta, dijaka ali osnovnošolca), osebno

Če že imaš izkaznico, pa ob -

znico Zdrava Zabava lahko pridobijo osnovnošolci, dijaki in študentje (na podlagi predložitve dokazila o statusu). Modro izkaznico ugodnosti Zdrava Zabava lahko pridobijo vsi ostali brez omenjenih statusov.

Kaj bomo počeli v letošnjem študijskem letu? V prvih tednih oktobra smo študentom omogočili brezplačno rekreacijo, ki jo od 21. oktobra dalje lahko obiskujejo le tisti, ki so si uredili in pridobili izka-znico Zdrava Zabava. Izvajale se bodo vodene vadbe aerobike, pilatesa, joge in ostalih modernejših vadb, ki pa se bodo urejale glede na želje in povpraševanje. Prva večja prireditev v novem študijskem letu pa je bila tako kot vedno do zdaj, Čista desetka 2013, ki je letos potekala v sredo, 16. oktobra 2013. V novembru bomo pričeli z Univerzitetno futsal ligo (UFL), Univerzitetno košarkarsko ligo (UKL) in Univerzitetno odbojkarsko ligo (UOL). Ko se bo zunaj že precej shladilo in bo za nami izpitno obdobje, se bomo intenzivno pripravljali na drugo večjo prireditev – Belo čisto desetko, ki so bo odvila v prvih mesecih leta. Kam bomo odrinili letos, še ni povsem jasno, v naših glavah pa ne manjka zanimivih idej. Proti koncu maja pa upamo, da se bo našel tudi dovolj lep dan za še zadnji večji dogodek, ki se bo zgodil na eni izmed številnih obalnih plaž. Prireditev bo še zadnja v nizu Čistih desetk – Mokra čista desetka. Dogajanje bo skoncentrirano na vodne in plažne športe, ne bo pa manjkalo zabavnega spremljevalnega programa.

Če se vam porajajo vprašanja: »Na koga naj se obrnem za rekreacijo na Univerzi na Primorskem? Ali lahko nastopam v ligaškem tekmovanju? Kako do izpita za čoln, jadrnico? Kje se lahko udeležim aero-bike, pilatesa, joge?« se nemudoma obrnite na nas! Za aktivno preživljanje prostega časa na Univerzi na Primorskem (UP) namreč skrbi Univerzitetna športna zveza Primorske (UŠZP) – organizacija, ki je zadolžena za izvedbo interesnega dela študentskega športa pod psevdonimom Zdrava Zabava.

Univerzitetna športna zveza PrimorskeGortanov trg 15, 6000 Koper05 662 62 24, 051 692 100 www.uszp.si

Novice Študentske organizacije Univerze na Primorskem

21

info@uszp.si

Novice iz Zveze študentskih klubov Slovenije

Produktivna Škisova akademija: Bodimo Socialni

Sredi oktobra je v Ljubljani potekala prva letošnja Škisova akademija, ki je mlade klubske aktiviste

projektov ter delovanju na področju sociale.Aktivisti študentskih klubov so pridobivali pome-mbna znanja ter s praktično usmerjenimidelavnicami že med izobraževanjem zasnovali tudi ideji za vseslovenska projekta na področju sociale.Na enodnevnem izobraževanju so aktivisti spoz-navali aktualne probleme na področju sociale ter pridobivali pomembna znanja za organizacijo ali nadgradnjo že obstoječih projektov študentskih klubov. V okviru praktično usmerjenih delavnic so razvili tudi ideji za nova vseslovenska projekta na področju sociale, ki bi ju izvajali vsi študentski klubi v sodelovanju z Zvezo ŠKIS. Eden od projektov se dotika trenutno zelo aktualne tematike zaposlo-vanja mladih, drug pa promocije zdravega načina življenja med mladimi in aktivacije s pomočjo športa.

Glede na idejni zasnovi bo Zveza ŠKIS začela s koordinacijo projekta, sestavila projektno ekipo, v kateri bodo predstavniki posameznih regij, ter po dokončni pripravi načrta aktivnosti k sodelo-vanju povabila vse študentske klube.

Sklop enodnevnih izobraževanj se nadaljujeZveza ŠKIS pa pripravlja vse potrebno tudi za dve enodnevni izobraževanji tudi v novembru, in sicer bosta obsegali področji vodenja in projektnega vodenja za študentske klube. Naslednja sklopa delavnic v okviru Škisove akademije sta potekala 9. in 16. novembra prav tako v Ljubljani. Tematika predvsem tega, kako priti do ideje za projekt, načrtovati sam projekt, spodbujati timsko delo, kako tržiti dogodek oziroma komunicirati s partnerji, voditi administracijo, marketing in odnose z javnostmi. Sklop delavnic v okviru tematike Vodenja pa so obravnavali predvsem to,

Škisova akademija aktivistom študentskih klubov prinaša tako osnovna kot praktično usmerjena znanja in jim na ta način pomaga nadgraditi delovanje študentskega kluba, se usmeriti na uporabne projekte za študente ter seveda optimizirati uporabo sredstev. Zveza ŠKIS si tako prizadeva Škisovo akademijo sproti nadgrajevati s pridobivanjem novih usposobljenih trenerjev ter z organizacijo kakovostnih izobraževanj, ki bodo koristile tako novim kot že obstoječim klubskim aktivistom.

22

Sklop enodnevnih izobraževanj se nadaljujeZveza ŠKIS pa pripravlja vse potrebno tudi za dve enodnevni izobraževanji tudi v novembru, in sicer bosta obsegali področji vodenja in projektnega vodenja

Naslednja sklopa delavnic v okviru Škisove akademije sta potekala 9. in 16. novembra prav tako v Ljubljani. Tematika Projektnega vodenja se je dotaknila predvsem tega, kako priti do ideje za projekt, načrtovati sam projekt, spodbujati timsko delo, kako tržiti dogodek oziroma komunicirati s partnerji, voditi ad-ministracijo, marketing in odnose z javnostmi. Sklop delavnic v okviru tematike Vodenja pa so obravnavali predvsem to, kakšen mora biti dober vodja, dinamike

Škisova akademija aktivistom študentskih klubov prinaša tako osnovna kot praktično usmerjena znanja in jim na ta način pomaga nadgraditi delovanje študentskega kluba, se usmeriti na uporabne projekte za študente ter seveda optimizirati uporabo sredstev. Zveza ŠKIS si tako prizadeva Škisovo akademijo sproti nadgrajevati s pridobivanjem novih usposobljenih trenerjev ter z organizacijo kakovostnih izobraževanj, ki bodo koristile tako novim kot že obstoječim

“Zveza ŠKIS pa pripravlja vse potrebno tudi za dve enodnevni izobraževanji v novembru.

23