mercator ip letno poročilo 2011 v.1

Letno poročilo 2011

KAZALO

UVOD............................................................................................6

NAGOVOR DIREKTORJA DRUŽBE.........................................6

KLJUČNI DOSEŽKI DRUŽBE V LETU 2011........................10

PREDSTAVITEV IN ORGANIZIRANOST DRUŽBE............11Proizvodne dejavnosti družbe ......................................................18Storitvene dejavnosti družbe .......................................................21

OSEBNA IZKAZNICA................................................................23

ORGANI IN UPRAVLJANJE DRUŽBE..................................24

•

POSLOVNO POROČILO.........................................................26

STRATEGIJA POSLOVANJA....................................................27Vizija .............................................................................................27Poslanstvo ....................................................................................27

STRATEŠKE USMERITVE........................................................27

ANALIZA PREDNOSTI, SLABOSTI,PRILOŽNOSTI IN NEVARNOSTI DRUŽBE..........................28Prednosti ......................................................................................28Slabosti .........................................................................................28Priložnosti ....................................................................................28Nevarnosti ....................................................................................28

PREGLED POMEMBNIH DOGODKOV...............................30Pomembnejši dogodki v letu 2011 ...............................................30Pomembnejši dogodki po zaključku leta 2011 .............................32

TRŽENJE......................................................................................32Prodaja .........................................................................................32Blagovne znamke .........................................................................34Ustvarjanje odnosov s kupci in pospeševanje prodaje .................36Prodajni formati ...........................................................................36

NABAVA.....................................................................................37

LOGISTIKA.................................................................................37

UPRAVLJANJE S TVEGANJI...................................................38Poslovna tveganja ........................................................................39Finančna tveganja ........................................................................40Tveganja delovanja .......................................................................41Ocena izpostavljenosti tveganjem ...............................................42

DRUŽBENA ODGOVORNOST...............................................42Odgovornost do okolja .................................................................42Vpetost v lokalno okolje ................................................................43Odgovornost do kupcev ................................................................44Odgovornost do zaposlenih ..........................................................44

ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA................................55

•

RAČUNOVODSKO POROČILO............................................61

Izkaz finančnega položaja .............................................................62Izkaz poslovnega izida ...................................................................63Izkaz vseobsegajočega donosa .....................................................63Izkaz sprememb lastniškega kapitala ............................................64Predlog uporabe bilančnega dobička ............................................65Izkaz denarnih tokov ....................................................................66Pojasnila k računovodskim izkazom .............................................67Izjava o odgovornosti uprave .......................................................98Poročilo revizorja ..........................................................................99

NARAVNO IN ZDRAVO.

IZPOD SLOVENSKIH ROK.

SKRBNO PRIPRAVLJENO.

UVODNagovor direktorja družbe

Svetovno in s tem tudi slovensko poslovno okolje se je tudi v letu 2011 spopadalo s poglabljajočo gospodarsko in finančno krizo. Rast cen strateških surovin in energentov, kreditni krč ter na drugi strani padanje kupne moči prebivalstva, so bili tisti ključni elementi, ki so poslovanje gospodarskih družb v panogi, v kateri delujemo tudi sami, na trenutke spravljali v brezupen položaj.

Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram smo v družbi Mercator IP, d.o.o., poslovali dobro. Dobiček iz poslovanja smo glede na leto 2010 povečali za 1 odstotek in je tako znašal 705 tisoč evrov. Čisti prihodki iz prodaje so se prvič povzpeli preko 10 milijonov evrov in so bili v primerjavi z letom poprej višji za 36,3 odstotka. Kosmati denarni tok se je sicer zmanjšal za 13,1 odstotka, a je kljub temu znašal skoraj milijon evrov. Takšni rezultati so nam omogočili zmanjšanje finančnih obveznosti za 90 odstotkov, tako, da so le te konec leta znašale 40 tisoč evrov.

Poslovanje v družbi sta nedvomno zaznamovala dva pomembna dogodka. V mesecu marcu smo na lokacijo v Naklem preselili v nove moderne prostore naša obrata “Kranjski kolaček” ter “Kuhinjo Tomačevo”. Novi prostori v Naklem so nam omogočili, da smo delovne procese prilagodili sodelavcem s priznano invalidnostjo, hkrati pa smo še vedno obdržali obrtniški način proizvodnje, ki se opira na slovensko tradicijo ročno izdelanih slaščičarskih izdelkov. Konec leta 2011 se je spremenila tudi zakonodaja na področju delovanja invalidskih podjetij. Najpomembnejša sprememba se je nanašala na delež invalidov, ki jih mora zaposlovati invalidsko podjetje, če želi uveljaviti vse olajšave, ki mu jih zakonodaja omogoča. V družbi

6

Mercator IP d.o.o. smo delež 50 % zaposlenih invalidov (prej 40 %) dosegli predvsem zaradi novih modernih prostorov, prilagojenih tudi sodelavcem s priznano invalidnostjo, v Naklem. Število sodelavcev smo tako iz 295 na dan 31. 12. 2010 povečali za več kot sto, in sicer na 399 na dan 31. 12. 2011.

Pot, ki smo jo v družbi prehodili v letu 2011, tako ni bila lahka. Nasprotno, bila je precej strma in polna čeri, ki smo jih skupaj s sodelavci uspeli premagati. S primerno in predvsem obojestransko komunikacijo smo ustvarili takšno delovno okolje, v katerem se tudi tisti sodelavci, ki jim zdravje ne omogoča doseganja delovnih rezultatov iz preteklosti, počutijo enakovredni. To ne nazadnje potrjujejo tudi zaključki projekta merjenja organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih, ki ga je v naši družbi v letu 2010 in 2011 izvajala družba Valicon ter prejeti polni certifikat “Družini prijazno podjetje”.

Izzivi, ki so pred nami v letu 2012 so seveda povezani z gospodarskimi razmerami, ki bodo še naprej težke in nepredvidljive. Nedvomno bosta poslovno okolje zaznamovala nadaljnja rast cen strateških surovin in energentov ter padanja kupne moči prebivalstva. S ciljem doseganja vsaj enakih rezultatov poslovanja tudi v letu 2012, bo tako potrebno vse moči usmeriti v racionalizacijo poslovanja, v iskanje novih tržnih priložnosti ter v razvijanje novih kakovostnih proizvodov in storitev. Verjamem, da nam bo s skupnimi močmi uspelo ter, da bo družba Mercator IP, d.o.o. še naprej tržno uspešna ter prilagodljiva družba, ki se bo sposobna odzivati in slediti vsem spremembam v poslovnem in življenjskem okolju.

Vladimir Kukavica

Direktor družbe

7

ZA JUTRIŠNJI DAN.

KORAK ZA KORAKOM.

Ključni dosežki družbe v letu 2011

Izkaz poslovnega izida (v EUR)

Čisti prihodki iz prodaje

2011 10.283.148 ↑ 36,3 %

2010 7.542.810

Poslovni izid iz poslovanja

2011 723.549 ↑ 6,6 %

2010 678.614

Poslovni izid obračunskega obdobja

2011 705.239 ↑ 1,0 %

2010 698.578

Izkaz finančnega položaja (v EUR)

Kapital na dan 31.12.

2011 2.275.554 ↑ 44,9 %

2010 1.570.315

Finančne obveznosti na dan 31.12.

2011 40.197 ↓ -90,3 %

2010 415.126

Bilančna vsota na dan 31.12.

2011 4.242.669 ↑ 3,2 %

2010 4.112.105

Denarni tokovi (v EUR)

Kosmati denarni tok iz poslovanja

2011 963.205 ↓ -13,1 %

2010 1.108.512

Kosmati denarni tok iz poslovanja pred najemninami

2011 1.709.783 ↑ 14,9 %

2010 1.487.541

Naložbene aktivnosti (v EUR)

Naložbe v nakup nepremičnin, naprav in opreme

2011 215.577 ↓ -38,4 %

2010 349.839

Naložbe v neopredmetena sredstva

2011 57.524 ↑ 130,8 %

2010 24.928

Zaposleni (v EUR)

Število zaposlenih na dan 31.12.

2011 399 ↑ 35,3 %

2010 295

Število zaposlenih iz ur

2011 281 ↑ 40,5 %

2010 200

10

Predstavitev in organiziranost družbeDružba Mercator IP, d.o.o., je tudi v letu 2011 nadaljevala z aktivnostmi v skladu z zastavljeno vizijo razvoja in visokimi zahtevami na področju zaposlovanja ter iskanju novih tržnih priložnosti. Slednje predvidevajo razvoj programov z višjo dodano vrednostjo, pri čemer se poskuša omogočiti zaposlitev osebam na področju celotne Slovenije. Sama dejavnost in narava dela v okviru naše družbe bosta tako tudi v prihodnje naravnani v nove zaposlitvene možnosti, omogočanju raznolikega dela s poudarkom na ergonomiji, možnostmi opravljanja dejavnosti dislocirano ter s tem približevanju delovnega mesta posamezniku, ki bo v čim večji možni meri ustrezalo potrebam zaposlenih ter tako omogočalo njihovo večjo zaposljivost.

Leto 2011 je zaznamovala razširitev poslovnih aktivnosti v obstoječih dejavnostih družbe. S 1. marcem 2010 smo proizvodnjo enote Kranjski Kolaček in proizvodnjo delikatesnih izdelkov preselili v nove poslovne prostore v Naklem. Novi proizvodni prostori so nam omogočili, da s premišljeno organizacijo svojih poslovnih aktivnosti povečamo proizvodnjo slaščic in delikatesnih izdelkov. Pri razvoju novih izdelkov, načrtovanju proizvodnje, usklajevanju prodajnega sortimana, izbiri prodajnih kanalov ter pozicioniranju izdelkov pa smo v okviru vseh naših dejavnosti tesno sodelovali s kupci našega blaga in uporabniki naših storitev.

Dejavnosti družbe Mercator IP, d. o. o., ki jih lahko vsebinsko razdelimo na:

• dejavnosti, v katerih se izvaja proizvodnja izdelkov

in• storitvene dejavnosti in jih predstavljamo v nadaljevanju, se sicer nahajajo na naslednjih lokacijah:

delež zaposlenih - invalidi

delež zaposlenih - neinvalidi

Sedež Mercator IP, d.o.o.

Proizvodnja delikatesnih izdelkov

Obrat za pripravo jedi

Slaščičarska delavnica Kranjski kolaček

Sušilnica sadja in zelenjave

Pakirnica sadja in zelenjave

Aranžerska služba

Proizvodnja kozmetičnih izdelkov

Proizvodnja tekstilnih izdelkov Dvorec Trebnik

Obrat za predelavo polenovke

Legenda:

54%

46%

25%75%

37%63%

12,5%

87,5%

45,1%

54,9%

80%20%

50%50%

50%50%

100%

50%50%

50%50%

50%50%

60%40%

50%50%

66,7%33,3%

50%50%

60%40%

66,7%33,3%

60%40%

100%

75%25%

50%50%









Aranžerska služba




Legenda:

54%

46%

25%75%

37%63%

12,5%

87,5%

45,1%

54,9%

80%20%

50%50%

50%50%

100%

50%50%

50%50%

50%50%

60%40%

50%50%

66,7%33,3%

50%50%

60%40%

66,7%33,3%

60%40%

100%

75%25%

50%50%

11









Aranžerska služba




Legenda:

54%

46%

25%75%

37%63%

12,5%

87,5%

45,1%

54,9%

80%20%

50%50%

50%50%

100%

50%50%

50%50%

50%50%

60%40%

50%50%

66,7%33,3%

50%50%

60%40%

66,7%33,3%

60%40%

100%

75%25%

50%50%

Delež zaposlenih invalidov in neinvalidov po obratih Mercator IP, d.o.o.









Aranžerska služba




Legenda:

54%

46%

25%75%

37%63%

12,5%

87,5%

45,1%

54,9%

80%20%

50%50%

50%50%

100%

50%50%

50%50%

50%50%

60%40%

50%50%

66,7%33,3%

50%50%

60%40%

66,7%33,3%

60%40%

100%

75%25%

50%50%

12

Delež zaposlenih po sektorjih Mercator IP, d.o.o.

delež zaposlenih - proizvodnja

delež zaposlenih - storitve

delež zaposlenih - režija






Legenda:

100%

10%

90%

28,6%77,8%

100%

37,7%

44,4%

100%

75%25%

17,9%

100%

100%

100%

100%

100%100%

100%

100%

100%

100%

100%

100%

100%

100%

100%


Aranžerska služba




delež zaposlenih - proizvodnja

delež zaposlenih - storitve

delež zaposlenih - režija






Legenda:

100%

10%

90%

28,6%77,8%

100%

37,7%

44,4%

100%

75%25%

17,9%

100%

100%

100%

100%

100%100%

100%

100%

100%

100%

100%

100%

100%

100%

100%


Aranžerska služba



Obrat za predelavo polenovke13

Organizacijska struktura družbe Mercator IP, d.o.o., ki jo prikazujemo v nadaljevanju, je zaradi specifičnosti organizacije zelo razvejana. Z iskanjem oz. razpršitvijo dejavnosti smo tako zaposlenim ponudili nove priložnosti njihovega umeščanja v ekonomiko poslovanja podjetja. Zavedamo se, da je eden odločilnih dejavnikov našega uspeha človek, zato še posebno skrb posvečamo prilagoditvi delovnih mest zaposlenim invalidom ter posledično njihovim dobrim delovnim pogojem, strokovni rasti in delovni uspešnosti.

MERCATOR IP, d.o.o.

VODSTVO

SEKTOR PROIZVODNJESEKTOR TRŽENJASEKTOR KAKOVOST,

NADZOR IN VAROVANJESEKTOR ČLOVEŠKI VIRI

MALOPRODAJA

VELEPRODAJA

MARKETING

PROIZVODNE DEJAVNOSTI

PROGRAM KOZMETIKE

PROGRAM TEKSTILA

PAKIRNICA SADJA IN ZELENJAVE

SUŠILNICA SADJA IN ZELENJAVE

PROGRAM KRANJSKI KOLAČEK

PROGRAM DELIKATESNIH IZDELKOV

PROGRAM PRIPRAVE GOTOVIH JEDI

PREDELAVA POLENOVKE

STORITVENE DEJAVNOSTI

ARANŽERSTVO

VARSTVO PRI DELU

INTERNA KONTROLAIN VARNA HRANA

GASILNIKI IN PITNIKI

SLUŽBA ZA KADRE

IN ORGANIZACIJO

SLUŽBA USPOSABLJANJA

IN RAZVOJA

14

S širitvijo svojih poslovnih aktivnosti je družba pospešeno širila tudi svojo kadrovsko zasedbo. Na dan 31.12.2011 je bilo v družbi Mercator IP, d.o.o., 399 zaposlenih, od tega 204 invalidov. Število zaposlenih se je v primerjavi s stanjem konec preteklega leta povečalo za 104 zaposlene in je posledica organske rasti kot posledice investiranja in razširitve dejavnosti družbe.

invalidi

neinvalidi

0

50

100

150

200

250

82

71

73

4518

6

88

114

82

80

10

25

Proizvodnja2010

Storitve2010

Vodstvo in podpornedejavnosti

2010

Proizvodnja2011

Storitve2011

Vodstvo in podpornedejavnosti

2011

Število zaposlenih po dejavnostih družbe Mercator IP, d.o.o.

15

PO POTEH NAŠIH BABIC.

ZA DOBRO POČUTJE.

Proizvodne dejavnosti družbeSLAŠČIČARSTVO KRANJSKI KOLAČEK

V novem obratu v Naklem, kjer opravljamo slaščičarsko dejavnost, proizvajamo slaščice po tradicionalnih receptih slovenskega slaščičarstva pod blagovno znamko »Kranjski kolaček«. Poudarek te proizvodnje je visoka kakovost izdelkov, ročna tradicionalna proizvodnja, kakovostne surovine brez konzervansov in izbrani okusi slaščic iz slovenskega področja. Slaščičarski mojstri, ki stalno obnavljajo svoje znanje, ostajajo zvesti tradicionalnim postopkom priprave izdelkov ter tako z veliko mero skrbnosti pripravljajo:

• izdelke iz biskvitnega testa,

• izdelke iz kvašenega testa,

• izdelke iz listnatega testa,

• drobne slaščičarske izdelke,

• pakirano slaščičarsko pecivo,

• torte po naročilu, sezonske torte,

• domače kekse v različnih pakiranjih, velikostih in prosti obliki.

V letu 2011 smo poleg selitve v nov obrat razvili vrsto novih kakovostnih slaščic ter vrsto novih pakiranj proizvodov. Veliko pozornost smo usmerili tudi proizvodnji piškotov, ki predstavljajo skoraj polovico naše proizvodnje. Kraljica med slaščicami naše proizvodnje je tradicionalna že leta in leta prepoznavna torta »Kranjski Sahar«, po kateri je tudi naš obrat prepoznaven po celotnem področju Slovenije. Proizvodnjo smo opremili z linijo za polnjenje piškotov, pri tem pa postavili kakovost na prvo mesto. Svojo prodajo smo razširili na področje celotne Slovenije in tako na tem programu v letu 2011 dosegli povečanje prihodkov za 189,2 % glede na leto 2010.

Cilj proizvodnega obrata ostaja tudi v prihodnje proizvodnja visoko kakovostnih, tradicionalnih ročno izdelanih slaščic po primerni ceni.

PROIZVODNJA DELIKATESNIH IZDELKOVSodobni način življenja s svojim hitrim tempom zahteva od ljudi, da čedalje bolj posegajo po pripravljenih jedeh in tako prihranijo dragoceni čas zase, za družino in za prijatelje. Tak način življenja lahko pomagajo omogočiti dnevno pripravljene in zdrave solate iz proizvodnje delikatesnih izdelkov. V okviru te proizvodnje se pripravljajo zelenjavne, sadne in riževe solate ter solate iz testenin. Vse solate in ostali izdelki so pripravljeni tako, da se jih lahko takoj zaužije. Izdelki tega obrata so visokokakovostni, brez dodanih konzervansov, proizvodnja pa je ročna. Slednje hkrati pomeni, da imajo vsi ti izdelki izredno kratke roke trajanja. V letu 2011 smo obrat preselili iz Tomačevega v Naklo, povečali njegove kapacitete in ga opremili z dodatnimi pakirnimi stroji. Pričeli smo pakirati vrsto manjših samopostrežnih pakiranj, primernih za vsakodnevno uporabo.

18

PRIPRAVA GOTOVIH JEDIV obratu za pripravo gotovih jedi v Naklem dnevno proizvajamo zelo širok izbor svežih izdelkov, pripravljenih iz mesa in sicer:

• pripravljene mesne jedi (panirani zrezki, ribe, kaneloni…);• pripravljene gotove jedi (golaž, bograč, vampi…);• tatarski biftek in različne namaze.

Že v letu 2010 smo obrat prenovili in opremili s stroji, ki nam omogočajo varno in zmogljivo proizvodnjo. V letu 2011 smo tako pričeli tudi s proizvodnjo in pakiranjem pripravljenih gotovih jedi (golaž, vampi, bograč, pasulj…).

Značilnosti teh izdelkov so kakovost, svežina, proizvodnja brez konzervansov, uporaba domačih (slovenskih) surovin in prijazno pakiranje tudi v manjše maloprodajne enote. Poudarek tako ostaja na okusu, ki kupcu nudi prav takšnega, kot so ga v slovenski kuhinji zasledovale naše mame in ga lahko opredelimo z besedami »domač in prijeten«.

PREDELAVA POLENOVKEV Kopru že nekaj časa deluje obrat, katerega glavna dejavnost je proizvodnja izdelkov iz polenovke. Polenovka je zelo cenjena riba, ki se je najprej uživala le sveža, kasneje pa so se razvile tudi določene oblike shranjevanja, kot so soljenje in sušenje. Pri nas je najbolj poznana polenovka na belo, ki ji z drugo besedo rečemo tudi bakalar. V omenjenem proizvodnem obratu poteka celoten postopek priprave namaza iz polenovke, za katerega je značilno, da vsebuje veliko hranljivih snovi, ugodnih za dobro počutje in zdravje. Gurmani našo polenovko dobro poznajo. V letu 2011 smo proizvodnji klasičnega namaza dodali še proizvodnjo namaza s koščki, ki so ga naši kupci zelo dobro sprejeli. Poleg uvedbe dodatnega proizvoda smo prilagodili tudi pakiranja v manjše pakirne enote. Svojo distribucijo smo hkrati razširili po vsej Sloveniji.

KOZMETIKAV starem Dvorcu Trebnik beležimo že četrto leto proizvodnje naravnih kozmetičnih izdelkov, ki temeljijo na tradicionalnih recepturah iz različnih zelišč ter ročni izdelavi. Združuje jih linija »Dvorec Trebnik«, pod katero tržimo poleg proizvodov kozmetične linije še darilni, kulinarični in tekstilni program. Kozmetično linijo »Dvorec Trebnik« sestavljajo podlinije, kot so:

• izdelki za nego las,• izdelki za nego telesa,• različna mazila,• linija za mlade (bela linija »Dvorec Trebnik«),• kreme, mleko in ostali izdelki za nego obraza.

Zgodovina same blagovne znamke »Dvorec Trebnik« sega daleč nazaj v čas, ko so v Dvorcu Trebnik pričeli z izdelavo prvih proizvodov, katerih rdeča nit je ponudba naravnih in okolju prijaznih proizvodov. Izdelke pripravljamo ročno,

19

na način, kot so jih pripravljali tudi naši predniki. Embalažo izdelkov smo posodobili in naredili linijo, ki izžareva kakovost izdelkov in hkrati izpostavlja, da so izdelki naravni.

Dvorec Trebnik letno še vedno obišče precej ljudi z namenom ogleda proizvodnje, zeliščne galerije in grajskega zeliščnega vrta. Za obiskovalce dvorca pripravljamo različne animacijske programe, vsem turističnim programom pa je dodana tudi izobraževalna nota; voden ogled dvorca obiskovalcem ne nudi le razvedrila, temveč tudi obilo informiranja o zdravilnih rastlinah, spoznavanju njihove uporabe in koristnih napotkov, na kakšen način si lahko pomagajo sami, bodisi ob določenih težavah ali le kot preventivo za vzdrževanje in izboljšanje splošnega počutja.

V Celju smo jeseni leta 2010 odprli obrat z delno avtomatizirano linijo, namenjeno proizvodnji modernih kozmetičnih izdelkov za vsakodnevno uporabo. V njej proizvajamo izdelke pod blagovno znamko »MyBody«, namenjene prodaji v maloprodajni mreži našega lastnika. Blagovna znamka »MyBody« sodi med t.i. konvencionalno kozmetiko, ki je namenjena široki potrošnji. Izdelki so narejeni iz lahkih tekstur, modernih vonjev in privlačne embalaže. V letu 2012 si bomo prizadevali za pospeševanje prodaje blagovne znamke »MyBody« tudi na tujih trgih. V obratu smo pričeli tudi s proizvodnjo kakovostne profesionalne lasne kozmetike pod blagovno znamko »Il Fiore«, namenjene ukrajinskemu kupcu.

TEKSTILProizvodni obrat, kjer poteka tekstilna dejavnost, se nahaja v Slovenskih Konjicah. V omenjenem obratu izdelujemo tekstilne izdelke iz naravnih materialov ter izdelke z dodatkom zelišč, ki jih tržimo pod blagovno znamko »Dvorec Trebnik«. V okviru tekstilnega programa izdelujemo raznovrstne vzglavnike, polnjene s piro ali ajdo, copate, kuhinjski tekstil ter izdelke darilnega programa. Program je usmerjen v proizvodnjo visoko kakovostnih butičnih izdelkov, ki imajo svoj izvor v slovenski tradiciji in temeljijo na ročni izdelavi in poslikavi, kar se posledično odraža v višji dodani vrednosti za kupca. Sortiman izdelkov sezonsko prilagajamo; s sočasnim iskanjem novih idej, materialov in embalaže pa želimo izboljšati njihovo prepoznavnost na trgu.

PAKIRANJE SVEŽEGA SADJA IN ZELENJAVEPosledice pomanjkanja časa, se kažejo tudi v vse večjem povpraševanju in ponudbi na področju sadja in zelenjave. Sodobni potrošnik čedalje bolj posega po tovrstnih že pripravljenih rezanih, opranih in pakiranih izdelkih, zaradi čedalje večje osveščenosti pa postaja zanimiva tudi ponudba integrirano pridelanega, kot tudi ekološkega sadja in zelenjave.

V družbi Mercator IP, d.o.o, želimo našim kupcem ponuditi širok sortiman

20

pakiranega svežega sadja in zelenjave. V pakirnici skrbimo za pripravo izdelkov, primernih tako za maloprodajne enote, kot tudi veleprodajo in gastro program. Pakiranje izdelkov sadja in zelenjave poteka dnevno, s poudarkom na sezonskih artiklih ter raznolikostjo njihovega kombiniranja.

Sama dejavnost je tržno zanimiva, saj kupcem nudimo ekološko pridelane izdelke slovenske proizvodnje. V Sloveniji je sicer veliko število tovrstnih proizvajalcev, ki pa zaradi majhnih prodajnih količin nimajo organiziranih lastnih pakirnic. Družba Mercator IP, d.o.o. je prav zaradi tovrstne primerjalne prednosti ter zagotavljanja potrebnih standardov pridobila dovoljenje pakiranja ekoloških izdelkov.

SUŠENJE IN PREPAKIRANJE SADJA IN ZELENJAVEZaradi spremenjene prehranjevalne kulture ljudi in trendov na tem področju smo v podjetju vzpostavili tudi moderno sušilnico in pakirnico suhega sadja in zelenjave s sedežem v Mislinji. V njej potekata dve vrsti dejavnosti:

• dejavnost sušenja suhega sadja in zelenjave ter• dejavnost pakiranja in prepakiranja suhega sadja in zelenjave.

V okviru dejavnosti sušenja sadja in zelenjave se odlikujemo s široko ponudbo pakiranega sadja in zelenjave (jabolčni krhlji, kocke, čips, suhe hruške, slive, zelišča, itd.). Vse surovine za sušenje so slovenskega izvora. Izdelke odlikuje visoka kakovost, slovensko poreklo in tehnološko razvit sistem sušenja. V okviru dejavnosti pakiranja suhega sadja pa opravljamo pakiranje suhega sadja in različnih mešanic le-tega v manjša maloprodajna pakiranja, ki jih v maloprodaji našega največjega kupca ponujamo na posebnih prodajnih stojalih pod blagovno znamko »5 na dan«. Svojo ponudbo na tem programu širimo na pakiranje suhega sadja in zelenjave kot posebna, manjša darilna pakiranja. V samem obratu izvajamo tudi pakiranje različnih čajev in čajnih mešanic ter zelišč, namenjeni za uporabo v gospodinjstvu.

Vsi naši izdelki se odlikujejo po kakovosti, posebni oznaki »ročno pakirano«z navedbo imena posameznika ter poreklom in kalibracijo pakiranega blaga.

Storitvene dejavnosti družbeSTORITVE ARANŽIRANJA

Aranžerji na terenu vsakodnevno skrbijo za celostno podobo poslovalnic, kamor sodi tako notranji kot zunanji izgled. Slednji s svojim videzom kupce dodatno pritegne k nakupu ter tudi, da ti nenazadnje kupijo več, kot pa so nameravali pred vstopom v prodajni prostor. Aranžerska delavnica se ponaša s kakovostno opremo, mednje sodijo sodobni računalniki, tiskalniki za potrebe večjih formatov in rezalni stroji, ki nam omogočajo tisk različnih materialov, od nalepk in obvestil do plakatov in transparentov, s katerimi vzbudimo pozornost kupcev.

21

Med storitve aranžerjev sodijo tudi:

• priprava in nameščanje sezonske dekoracije (sezone in prazniki), • vzdrževanje oglasnih površin v prodajalni in izven prodajalne, • priprava oglasov za prireditve, • priprava, kontrola in zamenjava zunanjega in notranjega označevanja

objektov (logotipi, delovni časi, nalepke, blagajniški napisi, obvestila HACCAP…),

• ostale aranžerske storitve po željah naročnika.

STORITVE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELUIN VARSTVA PRED POŽAROM

Področje varnosti pri delu zajema storitve varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom. V okviru slednjega opravljamo storitve priprave in izdelave požarnih redov, izvajamo programe usposabljanja za varnost in zdravje pri delu ter požarno varnost, zagotavljamo podlage za varno delo ter pripravljamo analize in poročila omenjenega področja. V letu 2011 smo v službi uvedli tudi nov, sodobnejši in okolju prijaznejši sistem prikazovanja in simulacije gašenja požarov.

Storitev varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom se tudi v prihodnosti usmerja v dosledno in kakovostno izpolnjevanje zahtev, ki jih narekuje zakonodaja ter podajanje kakovostnih poročil o njihovem izvajanju in nadzoru.

STORITVE SERVISIRANJA GASILNIKOV,NADZOR HIDRANTNEGA OMREŽJA IN PITNIKI

Dejavnost servisiranja gasilnikov in nadzora hidrantnega omrežja obsega skrb za vso opremo področja protipožarne zaščite v skladu z zakonskimi predpisi. Poleg opreme je tudi vzdrževanje in pogostost vzdrževanja določena z zakonsko določenimi predpisi. Poleg servisa gasilnih aparatov opravljamo tudi redni tehnični nadzor hidrantnih omrežij, pooblaščeni pa smo tudi za preizkus hidrantnih omrežij in izdajanje potrdil o njihovem brezhibnem delovanju.

Poleg servisiranja gasilnikov in preizkušanja hidrantnega omrežja skrbimo tudi za brezhibno delovanje pitnikov družbe HTZ Velenje, I.P., d.o.o., v prostorih naših naročnikov. Pitniki, ki so redno servisirani, omogočajo pitje kakovostne, filtrirane vode neposredno iz lokalnega vodovodnega omrežja.

22

Osebna izkaznicaIme podjetja

Mercator IP, invalidsko podjetje d.o.o.

Skrajšano ime podjetjaMercator IP, d.o.o.

Sedež družbeDunajska cesta 110, Ljubljana

Telefon01 / 234-36-45

Fax01 / 234-36-90

Spletna stranwww.mercator-ip.si

Elektronska poš[email protected]

Matična številka podjetja2054485

Davčna številkaSI15965660

Številka in datum vpisa v sodni registerSrg 200402050,

15.3.2005

Osnovni kapital1.008.763,00 EUR

Dejavnosti družbeProizvodna dejavnost

Druga trgovina na drobno v nespecializiranih dejavnostihStoritve z vzdrževanjem povezanih dejavnosti

Šifra glavne dejavnosti46.900 Nespecializirana trgovina na debelo

Družba Mercator IP, d.o.o., na dan 31. 12. 2011 ni imela podružnic.

23

Organi in upravljanje družbe

VODSTVO DRUŽBEDružbo Mercator IP, d.o.o., vodi direktor Vladimir Kukavica, ki mu je Uprava Poslovnega sistema Mercator, d.d., v funkciji edinega družbenika družbe Mercator IP, d.o.o., podelila mandat direktorja družbe do 31. 12. 2015.

USTANOVITELJUstanovitelj samostojno odloča o vseh vprašanjih upravljanja družbe. Funkcijo ustanovitelja uresničuje Uprava Poslovnega sistema Mercator, d.d.

UPRAVLJANJE DRUŽBEMercator IP, d.o.o., je gospodarska družba, organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo in je koncernska družba Poslovnega sistema Mercator, d.d., ki je hkrati tudi njen edini družbenik. Upravljanje družbe Mercator IP, d.o.o. temelji na zakonskih določilih, internih aktih in pravilnikih, ki so pripravljeni v skladu s standardi ISO.

24

SKUPAJ NAM GRE LAŽJE.

POSLOVNO POROČILO

26

Strategija poslovanja

VizijaDoseganje odličnosti poslovanja z zagotavljanjem kakovostnih izdelkov in storitev ter z odgovornim odnosom do okolja in zaposlenih.

Poslanstvo Družba Mercator IP, d.o.o., se zavezuje k trajnostni družbeni odgovornosti in k spoštovanju moralnih in etičnih vrednot zaposlenih. V družbi poskušamo z iskanjem novih kreativnih rešitev, z razvijanjem ustreznih managerskih veščin ter s sposobnostjo rabe različnih vzpodbud, ki jih zagotavlja sodobna družba, gospodarno izrabiti delovne in ustvarjalne zmožnosti naših zaposlenih. Naše ključno poslanstvo je, da:

• z razpršitvijo dejavnosti ponudimo zaposlenim nove priložnosti pri njihovem umeščanju v poslovne aktivnosti družbe;

• z modifikacijo delovnih procesov, ustreznim usposabljanjem in uvajanjem ter prilagoditvijo delovnih mest uspešno integriramo invalide v delovno okolje;

• verjamemo v ustvarjalne delovne zmožnosti in sposobnosti zaposlenih, ki nam lahko zagotovijo uspešno trženje našega blaga in storitev in s tem skupno prihodnost.

V družbi Mercator IP, d.o.o. želimo zaposlenim z iskanjem oz. razpršitvijo dejavnosti ponuditi nove priložnosti njihovega umeščanja v ekonomiko poslovanja podjetja. Zavedamo se, da je eden odločilnih dejavnikov našega uspeha človek, zato še posebno skrb posvečamo prilagoditvi delovnih mest zaposlenim ter posledično njihovim dobrim delovnim pogojem, strokovni rasti ter delovni uspešnosti.

Strateške usmeritve1. KREPITI KONKURENČNE PREDNOSTI

družbe z ustreznim usposabljanjem, modifikacijo delovnih procesov in prilagoditvijo delovnih mest.

2. RAZVIJATI IN ZAGOTAVLJATI RAZNOVRSTNO IN CENOVNO PRIMERNO PONUDBOkakovostnih, naravnih in ekoloških izdelkov iz področja prehrambene, tekstilne in kozmetične dejavnosti.

3. IZBOLJŠATI STROŠKOVNO UČINKOVITOSTna vseh nivojih poslovanja družbe z namenom doseganja poslovne uspešnosti

in najvišje možne učinkovitosti poslovanja družbe.

4. USTVARJATI NOVA DELOVNA MESTAz vzpostavitvijo novih dejavnosti družbe.

5. RAZVIJATI IN VZPODBUJATI INOVATIVNOST.

6. UVELJAVLJATI UGLED DRUŽBE IN OHRANJATI DRUŽBENO ODGOVORNOSTs spoštovanjem moralnih in etičnih vrednot zaposlenih ter skrbjo za okolje.

7. KREPITI OBSTOJEČE PRODAJNE KANALEspletne in kataloške prodaje.

27

Analiza prednosti, slabosti, priložnostiin nevarnosti družbe

Prednosti→ možnost prodaje izdelkov v maloprodajnih enotah lastnikaNajvečji kupec družbe je hkrati tudi lastnik, ki ima razvejano maloprodajno mrežo po celotni Sloveniji in na drugih trgih. S premišljeno organizacijo poslovnih aktivnosti in sodelovanjem z lastnikom v okviru razvoja novih izdelkov, usklajevanju prodajnega sortimana, izbiri prodajnih kanalov ter pozicioniranju izdelkov je možno bistveno povečanje prodaje našega blaga in uporabnikov naših storitev.

→ kakovostna in konkurenčna ponudba izdelkovDružba s svojim širokim sortimanom izdelkov za dnevno potrošnjo, s stalnim izpopolnjevanjem ponudbenega spleta in z ugodnimi cenami nenehno povečuje zadovoljstvo svojih potrošnikov.

→ uveljavljene blagovne znamkeDružba ima na domačem trgu že uveljavljene nekatere blagovne znamke, s katerimi gradi svojo cenovno konkurenčnost in omogoča raznovrstno ter kakovostno ponudbo izdelkov. Razvijamo tudi linije izdelkov lastnih blagovnih znamk, ki vključujejo cenovno ugodne, kakovostne izdelke, ki sodijo v košarico z blagom dnevne potrošnje.

→ know-how pri razvoju svojih izdelkovImamo strokovno znanje in izkušnje pri pripravi izdelkov, ki jih proizvajamo. Razvoj izdelkov poteka v smeri skrbne izbire kakovostnih sestavin, domiselnosti in drugačnosti ponudbe - predvsem sezonskih izdelkov, poznavanja okusa potrošnikov in fleksibilnosti, ki jo omogoča relativna majhnost podjetja. Kvaliteto proizvodov zagotavlja tudi strokovna izobrazba tehnologov, ki stalno obnavljajo svoje znanje.

→ izboljševanje poslovne učinkovitosti in uspešnosti Družba povečuje poslovno učinkovitost in uspešnost predvsem z izkoriščanjem ekonomij obsega in povezanostjo v skupini, s poenotenjem poslovnih procesov in standardov, z racionalizacijo stroškov, povečevanjem intelektualnega kapitala in drugimi integracijskimi procesi.

Slabosti→ majhna fleksibilnost in visoka stopnja bolniškega staleža zaposlenihDa bi se lahko čim bolj približali željam zaposlenih ter ohranili ugled delodajalca, pri katerem so ljudje na prvem mestu, se jim poskuša omogočiti delo čim bližje naslovu stalnega prebivališča. Slednje hkrati pomeni, da se soočamo z manj »prožno« delovno silo, kar lahko na kratek rok vodi do manjše poslovne učinkovitosti. Ob tem se soočamo tudi z visokim bolniškim staležem zaposlenih, kar ima za posledico najemanje zunanje delovne sile, slednje pa še dodatno obremenjuje poslovno uspešnost družbe. Zaradi tega je cilj družbe upravljati s človeškimi viri na tak način, da bodo ob zagotavljanju dolgoročne socialne varnosti in s primernimi mehanizmi nagrajevanja ter spodbujevalnim načinom vodenja stalno povečevali svojo delovno uspešnost in učinkovitost in tako pripomogli k dolgoročnemu uresničevanju strateških ciljev družbe.

28

→ velika diverzifikacija dejavnostiDružba v svoji strukturi vključuje tudi nekaj manjših proizvodnih in storitvenih dejavnosti, zato obstaja nevarnost prevelikega drobljenja dejavnosti in manjšega izkoristka sinergijskih učinkov in ekonomij obsega.

→ velika navezanost na lastnikaLastnik družbe hkrati predstavlja njenega večjega kupca, kar je sicer iz vidika kreditnega tveganja slabost, hkrati pa predstavlja tudi priložnost za povečanje proizvodnje in prodaje izdelkov družbe.

Priložnosti→ izkoriščanje sinergij in povečevanje poslovne učinkovitostiOb upoštevanju trenutnih predpostavk o razvoju dejavnikov gospodarskega okolja v Sloveniji je potrebno vpeljati dodatne ukrepe v okviru procesov racionalizacije in poenotenja notranjega okolja podjetja:

• s poenotenjem poslovnih procesov in standardov,• z racionalizacijo stroškov,• z integracijo informacijskih sistemov na področju proizvodne dejavnosti z namenom enovite

podpore in nadzora.

→ povečevanje tržnega deleža na domačem trgu in širjenje na trge, kjer deluje lastnikDružba ima možnost in priložnost, da poveča proizvodnjo in razširi prodajo svojih izdelkov in storitev na slovenskem trgu; prav tako pa mora pričeti s prodajo svojih izdelkov na trgih, kjer deluje njen lastnik. Na tak način lahko dodatno izkoristi svoje proizvodne zmogljivosti in princip ekonomije obsega.

→ širitev prodaje po spletu Z vzpostavitvijo spletne strani www.mercator-ip.si in www.trebnik.com smo svojim kupcem ponudili možnost nakupovanja izdelkov preko spleta. V prihodnjih letih nameravamo prodajo prek spleta postopoma širiti v skladu z željami potrošnikov, predvsem pa vanj vključiti tudi izdelke iz drugih prodajnih programov.

Nevarnosti→ močna konkurenca, tudi z uvoženim blagomVelikokrat je tuje blago, kljub enaki kakovosti, v očeh slovenskih kupcev bolj zaželeno od domačega. Družba deluje na področju izdelkov za dnevno potrošnjo, kjer se sooča z močno konkurenco, kar pomeni stalni pritisk na prodajne cene ob čim višji kakovosti izdelkov.

→ zmanjšanje realne kupne moči Ker je družba delovno intenzivno podjetje, njegova proizvodnja pa temelji na ročni izdelavi, mora proizvajati izdelke s čim višjo dodano vrednostjo. Zaradi slabih gospodarskih razmer bodo lahko v prihodnosti kupci pričeli bistveno bolj posegati po enakih, vendar cenejših in manj kakovostnih izdelkih, kar bi lahko precej poslabšalo poslovanje družbe zaradi znižanega obsega prodaje.

→ rast absentizma z dela zaposlenih Družba je v svoji strukturi konec leta zaposlovala 204 invalide. Zaradi visoke stopnje zaposlovanja invalidov in s tem tudi večjega števila zaposlenih, ki so z vidika zdravstvene problematike pogosteje v bolniški odsotnosti, se lahko družba v prihodnosti sooča z višjimi relativnimi stroški dela od drugih primerljivih podjetij in posledično večjim izpad prihodka.

29

PREGLED POMEMBNIH DOGODKOVPomembnejši dogodki v letu 2011RAZVOJNE AKTIVNOSTI DRUŽBE V LETU 2011

• S 1. 3. 2011 smo preselili proizvodnjo slaščic blagovne znamke Kranjski Kolaček in proizvodnjo delikatesnih izdelkov v novi obrat v Naklem. Novi obrat s tehnologijo in postopki omogoča sodoben obrtniški način proizvodnje, omogoča nadaljevanje slovenske slaščičarske tradicije in predstavlja njegovo konkurenčno prednost. Kot invalidsko podjetje moramo sicer za povečanje števila zaposlenih nad 20 v posameznem koledarskem letu pridobiti soglasje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Omenjeno ministrstvo nam je dalo soglasje na podlagi poslovnega načrta te dejavnosti, kar se je odrazilo v povečanju prihodkov te dejavnosti v letu 2011 kar za 189,2 % glede na leto 2010.

• V začetku marca 2011 smo v maloprodajni enoti v Kranju odprli prvi prodajni prostor s celotnim lastnim sortimanom imenovan »Sladki kotek«. V njem smo združili tako sortiman tradicionalnih izdelkov pod blagovno znamko Kranjski kolaček, kot tudi vrsto novosti, ki smo jih v naši proizvodnji razvili prav v ta namen. Sem sodijo različne slaščice v lončkih, posebne rezine, polnozrnate slaščice ter slaščice brez dodanega sladkorja. Staro embalažo smo zamenjali z novo ekološko in razgradljivo embalažo ter ličnimi darilnimi škatlicami.

• V letu 2011 smo razvili več vrst kakovostnih piškotov, ki jih proizvajamo za blagovno znamko našega lastnika in proizvodnjo opremili z avtomatizirano linijo za polnjenje linških keksov.

• Na področju delikatesnega programa je bila razvita vrsta novih gotovih jedi, ki jih ponujamo tako v gastro, kot tudi manjših maloprodajnih pakiranjih.

• Na področju suhega sadja smo pričeli s sušenjem in pakiranjem jabolčnega čipsa.

• Na področju kozmetike smo v okviru linije »MyBody« nadaljevali na nadaljnjem razvoju izdelkov za nego telesa in izdelkov moške linije. Posebno pozornost smo namenili tako embalaži kot kakovosti samih izdelkov. Pričeli pa smo tudi s proizvodnjo kakovostne profesionalne lasne kozmetike za ukrajinskega kupca pod blagovno znamko »Il Fiore«.

• Na področju tekstilne dejavnosti smo nadaljevali z razvojem tekstilnih naravnih izdelkov, predvsem pa izdelkov z raznimi dodatki zelišč in vonjav (vzglavniki z zelišči, dišeči copati…)

• Na področju kulinarike smo razvili vrsto novih artiklov z dodatkom zelišč (žganja, kisi, olja) in pa pripravili različne mešanice čajev. Vse novosti smo združili skupaj z različnimi kombinacijami obdarovanja v posebnem darilnem katalogu, ki smo ga oblikovali sami, tako v elektronski kot tudi tiskani verziji. V letu 2011 so bili izdani trije različni katalogi darilnega programa Dvorec Trebnik.

Leta 2011 smo v družbi Mercator IP, d.o.o., sicer realizirali za 273.101 EUR naložb v osnovna sredstva, od tega 215.577 EUR naložb v vozila, opremo in naprave, 57.524 EUR pa v nakup neopredmetenih osnovnih sredstev. Zaradi težkih gospodarskih in finančnih razmer je bila naložbena politika, kar je razvidno že iz višine samih naložb, precej konzervativna. Naložbe v opremo in naprave so se v večji meri nanašale na obnovo in posodobitve obstoječe opreme v proizvodnih enotah. Nekaj sredstev pa smo namenili tudi obnovi in posodobitvam računalniške opreme, predvsem zaradi zamenjave zastarelih računalnikov z novimi, nakupu tiskalnikov in druge opreme. Naložbe v neopredmetena osnovna sredstva se nanašajo na nakup licenc Microsoft Windows, Corel Draw in Adobe Photoshop.

30

RAZVOJNE AKTIVNOSTI DRUŽBE V PRIHODNOSTIKonkurenca in učinki globalne gospodarske in finančne krize nas silijo k nenehnemu razvoju na področju tako proizvodnih kot tudi storitvenih dejavnosti. V prihodnje se tako nameravamo osredotočiti predvsem na aktivnosti, navedene v nadaljevanju.

Proizvodnja neživilskega programa• Nadaljevanje razvoja, proizvodnje (tudi večjih pakiranj) in prodaje izdelkov kozmetične linije »MyBody« z intenzivnim širjenjem na področje izven Slovenije.

• Preoblikovanje podobe naravne kozmetične linije Dvorec Trebnik v smeri prepoznavnosti linije kot naravne, ekološke in tradicionalno pridelane.

• V okviru tekstilne dejavnosti bomo v letu 2012 razvijali predvsem program naravnih tekstilnih sezonskih izdelkov.

Proizvodnja živilskega programa• Na področju slaščičarskega programa načrtujemo razširitev modernih maloprodajnih pakiranj slaščičarskih proizvodov ter proizvodnjo novih tržno zanimivih slaščic. Sem sodijo predvsem slaščice, proizvedene iz visoko kakovostnih surovin z dodatki sadja, polnili na podlagi živalskih maščob in brez dodatnih konzervansov. Naše glavno vodilo ostaja ročna in tradicionalna proizvodnja kakovostnih slaščic po receptih slovenskih babic. Tudi na področju proizvodnje piškotov pripravljamo vrsto novosti in novih pakiranj v skladu s potrebami in željami tržišča.

• S povečanjem proizvodnih kapacitet na delikatesnem programu načrtujemo predvsem razširitev različnih maloprodajnih pakiranj za samopostrežno oskrbo maloprodajnih enot ter pričetek prodaje pripravljenih kuhanih jedi (golaži, bograč, vampi, kroglice v omaki, palačinke…) v maloprodajnih in tudi v gastro pakiranjih. Tudi na tem področju bo glavno vodilo naše proizvodnje kakovost in odličen okus izdelka.

• V letu 2012 bomo razvojne aktivnosti v okviru pakiranja svežega ter suhega sadja in zelenjave usmerili predvsem v spremembo embalaže. Staro embalažo s PVC posodicami bomo nadomestili z lažjimi, okolju prijaznimi vrečkami, v katere bomo pakirali različne vrste sadja in zelenjave. Ponudbo pakiranega sadja bomo dopolnili s posebno ponudbo v Sloveniji pridelanega sadja in zelenjave, ki ga bomo tudi označili, tako da bo potrošnik seznanjen z izvorom in kakovostjo izdelka, ki ga kupuje.

StoritveNa področju storitev bomo tudi v letu 2012 usmerjeni v kakovostno izvedbo storitev. Kakovost, poslovnost, kreativnost, točnost in hitrost bodo naše osnovne smernice, na katerih bomo gradili celotno storitveno dejavnost naše družbe.

V okviru aranžerske dejavnosti tako že imamo nove ideje, kako kupce prevzeti z videzom prodajaln, ki jih aranžiramo; na področju varstva pri delu smo se podrobneje seznanili z novim Zakonom o varnosti in zdravju pri delu, katerega spremembe bomo skrbno implementirali v naše poslovanje in poslovanje družb, za katere opravljamo te storitve; na področju varne hrane pa bomo še naprej skrbno izvajali kontrole v maloprodajnih enotah naših naročnikov in nudili strokovno podporo in ustrezno usposabljanje s področja spoštovanja zakonodajnih zadev. Prav tako bomo tudi v prihodnje skrbeli za reden in celovit servis gasilnikov in nadzor hidrantnega omrežja upoštevajoč vse zakonske predpise s tega področja.

31

Pomembnejši dogodki po zaključku leta 2011V družbi po zaključku leta 2011 ni bilo pomembnejših dogodkov.

TRŽENJENaloga trženja v družbi Mercator IP, d.o.o., je, da razvija in zagotavlja raznovrstno in cenovno primerno ponudbo kakovostnih, naravnih in ekoloških izdelkov iz področja prehrambene, tekstilne in kozmetične dejavnosti.

ProdajaPrihodki podjetja so se v letu 2011 zvišali predvsem zaradi razširitve živilskih dejavnosti, ki se kaže predvsem na področju slaščičarske dejavnosti, proizvodnje delikatesnih izdelkov in predelave polenovke. Navedene dejavnosti so v letu 2011 več kot podvojile svojo prodajo. Upad prodaje pa beležimo le na področju pakiranja svežega sadja in zelenjave. Deloma je temu pripomoglo močno znižanje cen surovin (okoli 20 %) in splošna gospodarska kriza, ki se kaže na tem področju v tem, da ljudje posegajo najprej po produktih, ki so najcenejši.

Na področju proizvodnih dejavnosti družbe smo tako v letu 2011 ustvarili za 55,4 % višje prihodke, kar hkrati pomeni, da so bili prihodki od prodaje naših izdelkov v letu 2011 glede na leto 2010 višji kar za 2.210.707 EUR v večji meri kot posledica:

• razširitve kapacitet in obsega prodaje slaščičarske dejavnosti, proizvodnje delikatese in predelave polenovke;

• razširitve distribucije živilskih programov na celotno področje Slovenije;

• proizvodnje nove kozmetične linije »MyBody« in polnjenje linije »Il fiore« v Celju;

• intenzivnega pospeševanja prodaje po celotnem območju Slovenije.

Na področju dejavnosti, ki bi jih lahko opredelili kot storitvene, smo v letu 2011 ustvarili za 14,9 % višje prihodke, kar hkrati pomeni, da so bili prihodki od prodaje storitev v letu 2011 glede na leto 2010 višji za 529.631 EUR.

V nadaljevanju prikazujemo strukturo prodaje naših storitev in proizvodov po dejavnostih v letu 2011, iz katere je razvidno, da največ prihodkov iz naslova storitev ustvarimo na področju aranžerstva, iz naslova prihodkov od prodaje proizvodov pa v slaščičarski dejavnosti; v slednji predvsem zaradi povečanja proizvodnih in prodajnih kapacitet zaradi selitve v nov obrat v Naklem.

Tudi v prihodnje bomo svoje prodajne aktivnosti gradili na dveh prodajnih kanalih:

• v okviru grosistične prodaje bomo naše izdelke in storitve prodajali našim veleprodajnim kupcem, od katerih lahko kot največjega izpostavimo družbo Mercator, d. d.;

• maloprodajnim kupcem pa bomo naše izdelke prodajali v okviru lastne maloprodajne mreže, spletne trgovine in kataloške prodaje.

32

12,6 %

6,6 %3,9 %

77,0 %

aranžerstvo

interna kontrola in varna hrana

varstvo pri delu

gasilniki in pitniki

12,6 %

6,6 %3,9 %

77,0 %

aranžerstvo

interna kontrola in varna hrana

varstvo pri delu

gasilniki in pitniki

Struktura prihodkov od prodaje storitev v letu 2011

Struktura prihodkov od prodaje proizvodov v letu 2011

31,3 %

12,5 %

11,4 %

8,4 %4,6 %

2,8 %

8,5 %

20,5 %

kozmetični izdelki

pakirano sadje in zelenjava

slaščičarski izdelki

pripravljene jedi

tekstilni izdelki

sušeno sadje

delikatesne solate

polenovka

31,3 %

12,5 %

11,4 %

8,4 %4,6 %

2,8 %

8,5 %

20,5 %

kozmetični izdelki

pakirano sadje in zelenjava

slaščičarski izdelki

pripravljene jedi

tekstilni izdelki

sušeno sadje

delikatesne solate

polenovka

33

Blagovne znamkeProizvajalci danes ustvarjajo vedno bolj prefinjene linije blagovnih znamk ter razvijajo visoko kakovostne izdelke, ki sledijo tehničnim inovacijam, obenem pa jih podpira dobra trženjska strategija. Blagovne znamke se vedno hitreje prilagajajo trendom, obenem pa ostajajo še vedno cenovno konkurenčne. Pri razvoju linij zasledujemo predvsem vizijo in usmeritve našega največjega kupca, za katerega proizvajamo večino izdelkov. V nadaljevanju tako navajamo blagovne znamke izdelkov, ki jih proizvajamo v naši družbi.

KOZMETIČNI IZDELKIV okviru kozmetičnih izdelkov proizvajamo naslednje linije izdelkov, ki smo jih razvili sami (razen »Il fiore«):

• linijo naravnih kozmetičnih izdelkov pod blagovno znamko »Dvorec Trebnik«;

• linijo komercialnih kozmetičnih izdelkov pod blagovno znamko »MyBody«;

• linijo izdelkov, namenjenih večjim kupcem pod blagovno znamko »Lanai«;

• linijo izdelkov »Il fiore«, namenjenih prodaji na trgu vzhodne Evrope.

Skupaj proizvajamo več kot 140 različnih kozmetičnih izdelkov.

Linijo naravnih kozmetičnih, ročno izdelanih izdelkov blagovne znamke našega lastnika »Dvorec Trebnik«, označuje predvsem visoka kakovost proizvodov, ročna izdelava, slovenska tradicija, nizko serijska oz. unikatna proizvodnja ter zdravju in okolju prijazen program. Linijo sestavljajo visoko kakovostni izdelki za nego telesa, obrazno nego in različna mazila.

Sodobne tržne okoliščine, na katere so v zadnjem času vplivale predvsem spremenjene socialne in ekonomske razmere, vršijo pritisk na prodajne cene blaga proizvajalcev. Zato smo za našega lastnika razvili ekskluzivno linijo kozmetičnih izdelkov za nego telesa z imenom »MyBody« kot lastno blagovno znamko, ki zamenjuje nekdanjo kozmetično linijo »Popolna nega« in pričeli z njeno redno proizvodnjo.

MyBody je široko potrošna konvencionalna kozmetika. Izdelki so narejenih iz lahkih tekstur, modernih vonjev in privlačne embalaže. V letu 2012 si bomo prizadevali za pospešitev prodaje blagovne znamke »MyBody« tudi na tujih trgih.

Kozmetična linija »Lanai« predstavlja moderno linijo kozmetičnih proizvodov namenjene predvsem večjim kupcem (hoteli, restavracije, gostinci…). Odlikuje jih kakovostna sestava, moderne dišave ter primernejše večje pakiranje. Pod linijo »Lanai« tržimo predvsem izdelke za nego telesa.

Konec leta 2011 smo za ukrajinsko podjetje za prodajo profesionalne lasne kozmetike pričeli polniti kozmetične izdelke za profesionalno nego las. Izdelke odlikuje modern design, visoka kakovost ter raznolikost ponudbe za vrsto las.

TEKSTILNI IZDELKIV okviru tekstilnih izdelkov proizvajamo in tržimo naslednje linije izdelkov:

• naravni in darilni program tekstilnih izdelkov »Dvorec Trebnik«;

• linijo kakovostnih izdelkov pod blagovno znamko našega največjega kupca;

• proizvodnjo izdelkov za otroke.

Skupaj proizvajamo več kot 160 različnih tekstilnih izdelkov. Tekstilni izdelki, ki jih proizvajamo in tržimo v

34

našem podjetju, se odlikujejo po naravnih materialih, uporabi naravnih polnil (pira, ajda, bombaž, lan…) ter unikatnosti, ki jo dopolnjuje še domačnost slovenskih zelišč. Osnovna usmeritev tekstilnega programa tudi v prihodnje ostaja kakovost, naravnost in unikatnost izdelkov.

SLAŠČIČARSKI IZDELKIV letu 2011 smo v Naklem odprli nov povečan slaščičarski obrat, v katerem nadaljujemo s proizvodnjo kakovostnih slaščic po tradicionalnih slovenskih receptih. V obratu proizvajamo več kot 160 različnih slaščic.

Pod blagovno znamko »Kranjski kolaček« proizvajamo in tržimo kakovostne, ročno izdelane izdelke z dodano vrednostjo, z namenom obujanja oziroma ohranjanja tradicije slovenskega slaščičarstva. V letu 2011 smo svoje trženjske aktivnosti usmerili predvsem v izobraževanje prodajnega osebja in pospeševanje naših izdelkov s ciljem povečanja obsega prodaje. V začetku leta je bil v hipermarketu našega največjega kupca odprt tudi oddelek s slaščičarskimi izdelki »Sladki kotek«. V njem smo predstavili celoten sortiman obrata ter vrsto sladkih novosti. V drugi polovici leta pa smo se usmerili na bistveno povečanje proizvodnje piškotov. Svojo prodajno strategijo tudi v prihodnje nadaljujemo predvsem v smeri zasledovanja tradicije, nadaljnjega razvoja slaščic, prodajne embalaže in osveščanja kupcev.

DELIKATESNI IZDELKIVeč kot 40 različnih delikatesnih izdelkov, ki jih proizvajamo v novih proizvodnih prostorih v Naklem, tržimo pod blagovno znamko »Mizica pogrni se«. Značilnost teh izdelkov je, da jih lahko kupec brez posebne predhodne priprave doma hitro zaužije. To so izdelki, po katerih kupec zaradi pomanjkanja časa čedalje bolj pogosto posega. Pod to blagovno znamko proizvajamo in tržimo vrsto pripravljenih delikatesnih solat in drugih delikatesnih jedi. Svoje trženjske aktivnosti na tem področju namenjamo predvsem osveščanju kupcev glede uporabe teh izdelkov ter novemu pakiranju izdelkov. V prihodnje bomo vse več pozornosti namenili tudi širitvi teh programov, saj nam nov obrat nudi večje proizvodne kapacitete in s tem dodatne razvojne in prodajne priložnosti. Osrednji cilj trženja tega programa ostaja proizvodnja kakovostnih, po okusu tradicionalnih slovenskih specialitet ter njihovo priročno pakiranje.

PAKIRANO SVEŽE SADJE IN ZELENJAVAPakirano sveže sadje proizvajamo in tržimo pod blagovno znamko »5 na dan«. Svojo ponudbo več kot 100 različnih izdelkov vedno bolj usmerjamo v pakiranje in prodajo lokalno pridelanega sadja in zelenjave slovenskega porekla. Nadaljnji razvoj in ponudbo usmerjamo v proizvodnjo in trženje visoko kakovostnih, pripravljenih izdelkov za takojšnjo uporabo v gospodinjstvu. V letu 2012 planiramo tudi ponudbo ekološko pripravljene, rezane zelenjave in sadja.

PAKIRANO IN SUŠENO SADJE IN ZELENJAVAV sušilnici v Mislinji sušimo, pakiramo in prodajamo slovensko sadje pod različnimi blagovnimi znamkami. V obratu tako proizvajamo več kot 70 različnih izdelkov. V istem obratu pakiramo tudi linijo suhega sadja in različnih mešanic v manjših maloprodajnih pakiranjih. S spremembo prehranjevalnih navad se je namreč poleg povpraševanja po svežem izjemno povečalo tudi povpraševanje po suhem sadju.

35

Ustvarjanje odnosov s kupci in pospeševanje prodajeSvojo pozornost bomo tudi v prihodnosti posvetili predvsem končnemu kupcu, njegovim potrebam in željam. Zaostrene gospodarske razmere so priložnost tudi v prihodnje, da svoje proizvodne zmogljivosti še bolj optimiziramo ter na ta način kupcu ponudimo najboljše izdelke po ugodni, sprejemljivi ceni. Zvestobo naših kupcev smo v letu 2011 sicer krepili na naslednje načine:

• naše izdelke smo predstavili v različnih medijih (revije, spletne strani, zdravstveni in kozmetični forumi) ter na sejmih;

• izdajali smo darilne kataloge za podjetja in maloprodajne kupce;

• vključevali smo se v različne akcijske aktivnosti za kupce (akcijska pakiranja, darila ob nakupih);

• izvajali smo promocije in degustacije naših izdelkov ter vpeljali tudi osebno svetovanje našim kupcem predvsem pri nakupu kozmetičnih izdelkov;

• trudili smo se za atraktivno ponudbo izdelkov v naši spletni trgovini.

Prodajni formatiNaše izdelke in storitve v večji meri tržimo našemu lastniku, kot tudi ostalim veleprodajnim kupcem - raznim hotelom, gostinskim lokalom in vzgojno varstvenim ustanovam. Naši izdelki pa so dostopni našim kupcem tudi neposredno v maloprodajni enoti galerije Dvorca Trebnik ter preko spletne kot kataloške prodaje. Galerija sicer že desetletja slovi po odlični ponudbi naravnega darilnega kot tudi kulinaričnega izbora slovenskih izdelkov. V njej imamo organiziran tudi turistični program ter delavnice za različne populacije (otroci, starostniki, najstniki…). Obiskovalcem v okviru strokovno vodenega ogleda nudimo celoten zgodovinski pregled dvorca, obilo koristnih informacij ter nasvetov s področja zelišč ter njihovega načina uporabe.

Tudi spletna prodaja je prodajni kanal, na katerem gradimo svojo prihodnost. Z vzpostavitvijo spletne strani www.mercator-ip.si in www.trebnik.com kupcem nudimo možnost nakupovanja izdelkov preko spleta. Spletna stran www.trebnik.com je namenjena prodaji naravnih izdelkov pod blagovno znamko Dvorec Trebnik. Za sezonsko in akcijsko ponudbo naših izdelkov kupcem skrbimo mesečno z različnimi načini obveščanja. Letno izdamo tudi elektronsko verzijo darilnega kataloga, v katerem so izdelki za poslovne kot tudi osebne namene. V prihodnjih letih nameravamo prodajo prek spleta postopoma širiti v skladu z željami potrošnikov, predvsem pa vanj vključiti tudi izdelke iz drugih prodajnih programov (slaščičarstvo, spletna eko tržnica). Spletno stran je potrebno v prihodnje optimizirati in poskrbeti za intenzivno spletno oglaševanje.

Na področju kataloške prodaje smo aktivni že od pričetka delovanja družbe in je namenjena predstavitvi naših izdelkov ciljni publiki. Kataloško prodajo trenutno usmerjamo v ponudbo naravne linije »Dvorec Trebnik«, predvsem pa v izdelavo spletnih in tiskanih katalogov za nakup izdelkov v poslovne ter osebne namene. Kataloge v spletni verziji pripravljamo vsaj enkrat letno. V prihodnosti planiramo tudi izdelavo katalogov (spletnih, tiskanih) s slaščičarskimi in delikatesnimi izdelki.

36

NabavaNabavno področje je eno ključnih poslovnih procesov proizvodnje in končne prodaje izdelkov. Na tem področju smo v letu 2011 delovali v smeri iskanja najbolj kakovostne ponudbe surovin in materiala po primerni ceni, centralizacije, optimizacije in izboljšanja nabavnih pogojev z dobavitelji.

Leto 2011 so zaznamovali predvsem izredno neugodni trendi cen strateških surovin in energentov, ki smo jih z nadaljnjim optimiranjem proizvodnih procesov in konsolidacijo stroškov operativno minimizirali. Dogajanja na nabavnih trgih so bila v minulem poslovnem letu zelo dinamična. Gospodarska kriza se je nadaljevala in še bolj poglabljala, tako da smo bili konstantno soočeni z različnimi izzivi, predvsem pa z zahtevo po še večji učinkovitosti nabavnih procesov in nadaljevanju zniževanja stroškov.

V letu 2011 so se povečale tudi cene naftnih derivatov, kar je dodatno vplivalo tako na dvig cen surovin in embalaže v kozmetični dejavnosti, kot tudi na dvig osnovnih surovin, ki jih uporabljamo v proizvodnih procesih (meso, moka, olje, sladkor… ). Zmanjšali smo število dobaviteljev ter intenzivno izvajali aktivnosti izboljšanja nabavnih pogojev z dobavitelji. Skrbimo, da so zaloge surovin v proizvodnji optimalne ter z dobavitelji skupaj iščemo cenovno najbolj ustrezne načine kontinuirane distribucije surovin. Pri mnogih dobaviteljih smo uspeli spremenili sistem pakiranja surovin (iz 10 kg pakiranja na 50 kg pakiranje), kar se je dodatno odrazilo v prihrankih, kakor tudi v okoljevarstveni politiki naše družbe. Na živilskih programih smo pričeli namesto nevračljive in drage kartonske embalaže uporabljati »Steco« embalažo, ki predstavlja za podjetje prihranek tako pri logistiki kot tudi pri strošku odvoza odpadkov. Postali smo del velikega okolju prijaznega sistema »IFCO«, ki nudi sodobnemu podjetniku prijazen in primeren način uporabe distribucijske embalaže različnih dimenzij, prilagojenih sodobni euro paleti.

V proizvodne procese smo uvedli nov program Pekos, ki nam omogoča učinkovito spremljanje in upravljanje zalog, optimiranje logističnih procesov in drugih postopkov poslovanja. Samo poenotenje aplikativnega dela informacijske infrastrukture nam tako v proizvodni kot v storitveni dejavnosti omogoča bistveno izboljšanje nabavnih in prodajnih evidenc in posledično učinkovito spremljanje našega nabavnega in prodajnega trga.

Kljub intenzivnim pogajanjem o cenah surovin in materiala menimo, da je glede na rastoče proizvodne in prodajne aktivnosti naših izdelkov pri obstoječih dobaviteljih še precej možnosti za dosego boljših nabavnih pogojev od trenutnih, intenzivno pa se bomo osredotočili še na nadaljnje iskanje novih nabavnih kanalov v okviru celotne Evropske Unije.

LogistikaLogistiko kot del proizvodnih in storitvenih procesov opravljamo na različne načine:• z najemom in plačilom izvedbe distribucije logističnemu podizvajalcu; na tovrsten način opravljamo distribucijo svežih živilskih proizvodov v Naklem;• preko lastne pospeševalske službe (kozmetični in tekstilni izdelki), s katero direktno oskrbujemo posamezne prodajalne z našimi izdelki;• z lastnimi tovornimi vozili, s katerimi dostavljamo blago v grosistična skladišča; • na področju aranžerstva opravljamo aranžerske storitve z 28 lastnimi vozili;• na področju varstva pri delu, servisiranja gasilnikov in pitnikov, opravljamo storitve s šestimi lastnimi vozili.

37

V letu 2011 planiramo v Naklem zamenjavo dveh zastarelih vozil in nadomestitev z novimi, ki bodo upoštevala tudi nov emisijski standard EURO 5.

Od devetih najetih vozil jih več kot polovica dosega 90% izkoriščenost volumna vozil. Doseganje in preseganje te meje tudi v bodoče ostaja primarni cilj pri upravljanju s transportnimi kapacitetami.

V letu 2011 smo naredili pomemben korak predvsem na področju transportne distribucijske embalaže. Na področju živilskega programa smo se včlanili v sistem »IFCO« ter staro kartonsko embalažo zamenjali z okolju prijazno ter euro standardom prilagojeno logistično embalažo. Ta nam v prihodnje omogoča nižje nabavne stroške embalaže, prihranke pri volumnu in samem strošku odpadne embalaže. Embalaža, ki smo jo tako pričeli uporabljati v letu 2011, je okolju prijazna, namenjena večkratni uporabi in se v veliko primerih pojavlja tudi kot prodajna embalaža za izdelke. S tem se izognemo naknadnim poškodbam blaga in znižanju njegove kakovosti (npr. na področju sadja in zelenjave).

Glavni cilj na področju logistike tudi v prihodnje ostaja znižanje stroškov logistike ter doseganje prihrankov zaradi boljšega volumenskega izkoristka tovornih kapacitet in permanentnega izvajanja optimizacije pri načrtovanju transportnih poti.

Upravljanje s tveganjiVse večja dinamičnost, kompleksnost in heterogenost poslovnega okolja povzroča podjetjem tudi vse večjo izpostavljenost tveganjem, ki lahko vplivajo na sposobnost podjetij, da dosegajo začrtane strateške in operativne poslovne cilje. Področje obvladovanja tveganj je zato v zadnjem času postalo še bolj pomembno, predvsem zato, ker so izidi bodočih poslovnih dogodkov vedno do določene mere negotovi in se temu ne more izogniti prav nobeno podjetje.

Tveganja, ki so jim podjetja pri svojem delovanju izpostavljena, lahko na splošno razdelimo v tri sklope:

• poslovna tveganja, ki so povezana s sposobnostjo ustvarjanja prihodkov, sposobnostjo obvladovanja stroškov ter s sposobnostjo ohranjanja vrednosti poslovnih sredstev;

• finančna tveganja, ki so povezana s sposobnostjo ustvarjanja finančnih prihodkov, obvladovanja finančnih odhodkov ter ohranjanja vrednosti finančnega premoženja, ter vključujejo tveganja neizterjave poslovnih terjatev (kreditna tveganja), tveganja spremembe dejavnikov finančnih trgov (obrestna, valutna, inflacijska in druga tveganja) ter plačilno-sposobnostna tveganja;

• tveganja delovanja, ki so povezana z zasnovo, izvajanjem in nadziranjem poslovnih procesov in aktivnosti v podjetju.

V družbi Mercator IP, d. o. o., neprestano spremljamo posamezne vrste ključnih tveganj, ki smo jim izpostavljeni. Pri vpeljavi procesa upravljanja s tveganji smo identificirali vsa tveganja, ki jim je po naši oceni izpostavljena družba, tako v kratkoročnem kot tudi v dolgoročnem obdobju ter jih ocenili glede na stopnjo tveganja ter oceno škode v primeru, da pride do določenih dogodkov. V nadaljevanju tako opredeljujemo le tveganja, kjer bi bila ocenjena škoda višja od 5 % EBITDA družbe, v kolikor bi se posamezno tveganje uresničilo. Na podlagi ocene se nato v skladu z opredeljeno politiko pripravijo konkretni predlogi za upravljanje s posameznimi tveganji, ki so implementirani v izvajanje vseh nalog in aktivnosti, potrebnih za učinkovito obvladovanje tveganj ter za zmanjšanje verjetnosti nedoseganja začrtanih poslovnih rezultatov.

38

Poslovna tveganjaPoslovna tveganja delimo na poslovna tveganja na področju maloprodaje, veleprodaje in storitev. Poslovna tveganja so tista, ki lahko negativno vplivajo na proces gibanja tržnega deleža in prodaje, na proces investiranja, nabave ali realizacije relativne razlike v ceni.

Ključno tveganje Analiza ObvladovanjeOcenjeni obseg izpostavljenosti

v letu 2012/2011

Tveganje zagotavljanja konkurenčnosti trženjskega spletav veleprodaji

Sledenje visokih zahtev veleprodajnega kupca po zanesljivosti oskrbe, spremljanje cenovne konkurenčnosti izdelkov in stalno preučevanje ustreznosti sortimana.

Prožna organiziranost proizvodnih procesov s hitrimi mogočimi prilagoditvami na spremembe povpraševanja. Stalno iskanje cenejših nabavnih virov za surovine, material in embalažo pri proizvodnji svojih izdelkov.

Tveganje zagotavljanja konkurenčnosti trženjskega spletav maloprodaji

Ažurno, redno in natančnost spremljanje cen primerljivih proizvodov konkurence in stalno preučevanje ustreznosti sortimana.

Razvoj dolgoročnih in kratkoročnih projektov pospeševanja prodaje. Prilagajanje novim tržnim razmeram z gradnjo percepcije pri kupcih, da proizvajamo cenovno konkurenčne in kvalitetne proizvode.

Tveganje zagotavljanja kakovostnih proizvodov

Zaradi pritiska na prodajne cene obstaja tendenca proizvodnje izdelkov po nižji ceni, pri čemer obstaja tveganje, da ti izdelki ne bodo več kvalitetni.

Vzpostavljen je mehanizem celovitega nadzora, da zaradi pritiska na prodajne cene ne bo trpela kvaliteta izdelkov.

Tveganje zagotavljanja konkurenčnih storitev

Sledenje in analiziranje specifičnih zahtev ključnih uporabnikov naših storitev

Osredotočenost na opravljanje kakovostnih in cenovno ugodnih storitev.

Tveganje nezadovoljstvakupcev

Ugotavljanje percepcije kupcev glede naših izdelkov v okviru direktnega pospeševanja prodaje, z anketami ter v okviru socialnih omrežij na spletu.

Sledenje trendom, ki se pojavljajo na trgu, predvsem pa potrebam, željam in pričakovanjem kupcev na trgu.

Legenda:

načrtovano povečanje obsega izpostavljenosti v letu 2012 glede na leto 2011

načrtovan enak obseg izpostavljenosti v letu 2012 kot v letu 2011

načrtovano zmanjšanje obsega izpostavljenosti v letu 2012 glede na leto 2011

39

Finančna tveganjaFinančna tveganja so povezana s sposobnostjo ustvarjanja finančnih prihodkov, obvladovanja finančnih odhodkov ter ohranjanja vrednosti finančnega premoženja, ter vključujejo tveganja neizterjave poslovnih terjatev (kreditna tveganja), tveganja spremembe dejavnikov finančnih trgov (obrestna, valutna, inflacijska in druga tveganja) ter tveganja, da podjetje v določenem trenutku ne bo imelo zadosti likvidnih sredstev za poravnavanje svojih tekočih obveznosti (plačilno-sposobnostna tveganja).

Ker družba Mercator IP, d.o.o., deluje le na slovenskem trgu, valutnih tveganj ni. Prav tako smatramo, da inflacijskim in drugim tveganjem v okviru tveganj spremembe dejavnikov finančnih trgov, podjetje ni izpostavljeno v meri, da bi jih bilo potrebno obvladovati.

Ključno tveganje Analiza ObvladovanjeOcenjeni obseg izpostavljenosti

v letu 2012/2011

Kreditno tveganje Tekoče spremljanje gibanja terjatev do veleprodajnih in maloprodajnih kupcev.

Stalni nadzor in omejitev kreditnega poslovanja s tveganimi kupci.

Obrestno tveganje Družba ima med svojimi obveznostmi obveznosti, ki so odvisne od gibanja variabilne obrestne mere EURIBOR. Povprečni 6m EURIBOR je v letu 2011 znašal 1,5%, vendar se ocenjuje, da se bo EURIBOR v letu 2011 povišal in znašal 2,2%.

Zaradi nizke zadolžitve družbe načini obvladovanja pred tem tveganjem niso vzpostavljeni

Plačilnosposobnostno tveganje

Ročnostna struktura finančnih obveznosti je ustrezna. Delež finančnih obveznosti v strukturi kapitala je na 31.12. 2011 znašal 0,01.

Sklenitev in obnavljanje kratkoročnega posojila za likvidnostne potrebe z našim lastnikom.

Legenda:




40

Tveganja delovanjaTveganja delovanja se nanašajo na tveganja, povezana z zasnovo, izvajanjem in nadziranjem poslovnih procesov in aktivnosti. V družbi Mercator IP, d.o.o., jih delimo na tveganja delovanja operativne dejavnosti (tveganje okvar proizvodnih strojev in naprav), informacijska tveganja delovanja (tveganje nedelovanja centralnih informacijskih sistemov oz. izpad delovanja le – teh), ter kadrovska tveganja (tveganje pomanjkanja ustreznega kadra in tveganje, povezano z zdravjem zaposlenih).

Ključno tveganje Analiza ObvladovanjeOcenjeni obseg

izpostavljenosti v letu 2012/2011

Tveganja delovanja operativne dejavnosti

Kot največja tveganje so ocenjena tveganja okvare nekaterih zastarelih proizvodnih strojev in naprav v proizvodnih enotah in printerjev večjega formata v aranžerski delavnici.

Deloma se je tveganje znižalo s selitvijo dveh proizvodnih obratov s 1.3.2011 na novo lokacijo in s tem tudi posodobitvijo proizvodnih strojev.

Informacijska tveganja delovanja

Do izpada lahko pride zaradi nepravilnega delovanja sistemske ali aplikativne programske opreme.

Vzpostavitev poslovnega okolja za hitro ponovno vzpostavitev izpadlih elementov sistema.

Kadrovska tveganja Zaradi prezaposlovanja predvsem invalidov se soočamo z visoko stopnjo bolniške odsotnosti, ki je v letu 2011 znašala 10,5%. Deficit določenih poklicev (npr. slaščičar, kuhar).

Okrepitev dolgoročnega sodelovanja z ZZZS in osebnimi zdravniki. Učinkovito širjenje in delovanje interne trenerske mreže, uporaba celostnega pristopa k obravnavi invalidnega delavca.

Sprememba zakonodaje Sprotno spremljanje zakonodaje na področju delovanja invalidskih podjetij.

Stalna pripravljenost na proaktivno delovanje ob morebitni spremembi zakonodaje.

Legenda:




41

Ocena izpostavljenosti tveganjem Vodstvo družbe Mercator IP, d.o.o., ocenjuje, da je na dan 31. 12. 2011 ob upoštevanju trenutnih predpostavk o razvoju dejavnikov gospodarskega okolja v letu 2011 celovita izpostavljenost družbe Mercator IP, d.o.o., poslovnim, finančnim in tveganjem delovanja na zmerni ravni.

Družbena odgovornostSkladno z dobro poslovno prakso in strateškimi usmeritvami je družbena odgovornost sestavni del poslovanja naše družbe. Pri tem je že sama ustanovitev invalidskega podjetja izraz družbeno odgovornega ravnanja. Naši napori pri upravljanju podjetja pa so, skladno z našo strategijo in vizijo razvoja, še naprej usmerjeni v skrb za okolje in razvoj zaposlenih v okviru usposabljanja, zagotavljanja ustreznih delovnih pogojev, rehabilitacije in ostalih dejavnosti, povezanih z upravljanjem s človeškimi viri.

Odgovornost do okoljaV družbi Mercator IP, d.o.o. se zavedamo pomena zmanjševanja vplivov na okolje, zato že od same ustanovitve podjetja delujemo proaktivno in preoblikujemo naše procese v okolje prijaznejše.

Med aktivnostmi zmanjšanja porabe surovin in energije smo v letu 2011 izvedli naslednje:

• vključili smo se v sistem distribucijske transportne embalaže »IFCO«,

• zamenjali smo nerazgradljivo embalažo naših izdelkov v razgradljivo,

• v sodelovanju z družbo za ravnanje z odpadno embalažo Slopak smo ločeno zbirali odpadno embalažo,

• količino transportne in ostale embalaže smo znižali za 2,5 %,

• zahtevali smo racionalno rabo energije v vseh naših obratih (optimizacija razsvetljave, ogrevanja, hlajenja, ipd.), s čimer smo znižali stroške energije vsaj za 5 %. Intenzivno sodelujemo v okviru Mercatorjeve projektne skupine za spremljanje okoljskih vidikov na strateškem in operativnem nivoju z namenom ustvarjanja prihrankov pri energentih in posledično zmanjšanja onesnaženosti okolja.

• v sodelovanju s podjetjem Biotera smo poskrbeli za ločeno zbiranje bioloških odpadkov, ki so bili naknadno uporabljeni za proizvodnjo električne energije v bioplinarni,

• ločeno smo zbirali odpadno elektronsko opremo in poskrbeli za njeno ustrezno predelavo in odstranjevanje,

• vpeljali smo ločeno zbiranje odpadnega pisarniškega papirja ter izrabljenih kartuš in tonerjev;

• pri pridobivanju praktičnega znanja o uporabi sredstev za gašenje začetnih požarov, kar je v skladu z zakonom obvezno za vse zaposlene, uporabljamo pomoč simulatorja;

• sistemsko obvladujemo vplive na okolje v skladu s standardi ISO 14001, katerega lastnik je družba Mercator d.d.

Kot predelovalec hrane se zavedamo pomena skrbi za okolje in njegovo varovanje. Zato si prizadevamo naše zaposlene osveščati o skrbi za varovanje okolja. Slednje poskušamo prenesti tudi na naše dobavitelje in poslovne partnerje. Rezultati, pridobljeni s strani zakonsko predpisanih monitoringov vode, zraka in hrupa, potrjujejo naše odgovorno ravnanje z okoljem.

42

V letu 2011 smo začeli intenzivno zmanjševati odpadke in v nekaterih enotah količino komunalnih odpadkov občutno znižali. Okrepili smo tudi sodelovanje s predelovalci organskih odpadkov, kar pomeni, da se večina organskih odpadkov reciklira in uporabi v bioplinarnah. Odgovornost do okolja tako uresničujemo tudi preko partnerstva z dobavitelji v luči nadaljnjega zagotavljanja kakovostne ponudbe.

Vpetost v lokalno okoljeNaša proizvodnja je lokalne narave; proizvodni obrati se nahajajo na širšem področju Slovenije. V lokalno okolje smo sicer vpeti v smeri naslednjih projektov:

• pridelke, ki vstopajo v naše proizvodne procese, nabavljamo od lokalnih pridelovalcev;

• v okviru proizvodnje kozmetičnih izdelkov na Dvorcu Trebnik smo tesno povezani z lokalno skupnostjo

(z Občino Slovenske Konjice in lokalno turistično organizacijo);

• svoje izdelke smo vključili v vseslovensko prepoznaven projekt »I feel Slovenia«;

• na področju svežega in pakiranega sadja in zelenjave smo pričeli s proizvodnjo izdelkov, na katerih označimo področje pridelave njihovih osnovnih surovin;

V letu 2011 smo svoje aktivnosti še bolj usmerili v iskanje okolju in ljudem prijaznih rešitev in sicer v:

• aktivnosti vezane na odgovornost do okolja v širšem pomenu (transportna veriga, embalaža, lokalna proizvodnja…);

• aktivnosti vezane na poslovno odgovornost (gradnja partnerstva z kupci in dobavitelja, gradnja odnosa z zaposlenimi, razvoj in inovacije…);

• aktivnosti socialne odgovornosti.

Ker smo kot proizvodno podjetje ključni vezni člen med pridelovalci in končnimi potrošniki, se trudimo, da v okviru proizvodnih procesov izberemo le tiste pridelke, ki so najvišje kakovosti in lokalno pridelani. Z našimi dobavitelji tako razvijamo dolgoročne partnerske odnose. Pomagamo jim tako pri razvoju pridelkov za našo proizvodnjo, kot pri izbiri primernih embalažnih materialov za našo distribucijo.

Pri izboru dobaviteljev in izdelkov sledimo nakupnim navadam in trendom naših potrošnikov. S širjenjem ponudbe lokalnih proizvajalcev pa usmerjamo potrošnika k izbiri izdelkov iz lokalnega okolja. Vedno bolj se usmerjamo tudi v proizvodnjo eko proizvodov.

SKRB ZA OKOLJE JE NAŠA PRIHODNOST

43

Odgovornost do kupcevProizvodnja izdelkov in izvedba storitev poteka tudi v skladu s smernicami obstoječe zakonodaje glede varne hrane. V okviru podjetja deluje služba interne kontrole in varne hrane, ki tako za nas, kot tudi za našega lastnika kontrolira in preverja delovanje v skladu z obstoječo zakonodajo, HACCP standardi in smernicami varne hrane. Za vse živilske proizvodne enote imamo izdelan HACCP sistem procesov in proizvodov, ki omogoča prepoznavanje kritičnih točk v procesu in prepozna oz. predpiše vse situacije, s katerimi se tem kritičnim točkam izognemo. Zapise stalno nadgrajujemo, saj naraščajoča globalna trgovina ter s tem nova živila in materiali zahtevajo nenehno spremljanje in obvladovanje možnih tveganj.

Vzpostavili smo sistem zgodnjega prepoznavanja žarišč neskladnosti v procesu zagotavljanja varne hrane, temelječ na sistematičnem spremljanju ugotovitev nadzornih organov, notranjega nadzora, lastnega in državnega nadzora varnosti in kakovosti proizvodov ter spremljanja drugih zunanjih dejavnikov, kar prispeva k hitremu odpravljanju odstopanj. Skupina za varnost živil kot disciplinarno strokovno telo izvaja, vzdržuje, posodablja in poroča o uspešnosti sistema vodenja varnosti živil, preko katerega skrbimo za učinkovito izvedbo aktivnosti, povezanih z umiki ali odpoklici v času izven rednega delovnega časa.

V letu 2011 smo deklaracije na svojih izdelkih pričeli dopolnjevati z GDA vrednostmi. Priporočila za uravnoteženo prehrano narekujejo zmernost v količini ter raznolikost v izboru in sestavi jedi. Z namenom boljšega informiranja kupcev smo na embalažah prehrambnih izdelkov naših blagovnih znamk uvedli oznake o hranilnih vrednostih živil.

Ker je sodobni stil življenja in prehranjevanja usmerjen k zdravemu in aktivnemu življenjskemu slogu, razvijamo z željo spodbujanja ljudi k zdravemu načinu prehranjevanja nove in nove artikle pod blagovno znamko EKO in blagovno znamko ACTIVE LIFE. Proizvode pod tema znamkama bomo lansirali na trg v letu 2012.

Odgovornost do zaposlenihSTRATEGIJA NA PODROČJU USPOSABLJANJA IN RAZVOJA KADROV

V letu 2011 smo zastavljeno kadrovsko strategijo uresničevali na naslednjih področjih:

a) Komuniciranje z notranjo in zunanjimi javnostmi• skrbeli smo za uspešno komuniciranje z notranjo in zunanjimi javnostmi na vseh področjih in pri zaposlovanju

invalidov vodili ustrezen dialog z zaposlenimi,• skrbeli smo za izvajanje in nadgradnjo obstoječih in uvedbo nekaterih novih aktivnosti na tem področju.

b) Izobraževanje in usposabljanje• preko sistema mentorstev smo skrbeli za uvajanje in prenos znanja na novozaposlene invalide, • izvajali smo različne oblike izobraževanja in usposabljanja za strokovne in vodstvene sodelavce.

c) Varnost in zdravje pri delu• usmerjali smo se v rehabilitacijo in usposabljanje zaposlenih za učinkovito delo,• pričeli smo z izpopolnitvijo sistematizacije delovnih mest z vidika bolj optimalnega ocenjevanja

posameznikove zmožnosti dela in prenovo izjave o varnosti z oceno tveganja,• aktivno smo sodelovali v postopkih invalidskih komisij,• intenzivno smo sodelovali pri projektu »Promocija zdravja«, v okviru katerega smo nosilci nekaterih

aktivnosti in izvedbo projekta prilagodili potrebam naše družbe.

44

d) Kadri in razvoj kadrovske funkcije• skrbeli smo za zaposlovanje novih sodelavcev na ustrezna delovna mesta,• skrbeli smo za pokrivanje potreb po novozaposelnih strokovnjakih in vodjih v lastnem podjetju in na tem

področju poslovno sodelovali tudi s krovno družbo,• sodelovali smo na razpisih za pridobitev nepovratnih sredstev na področju izobraževanja in usposabljanja

zaposlenih s strani države,• iskali smo nove poslovne priložnosti ter razvijali ustrezna orodja za podporo našim zaposlenim.

Da smo tudi pri izvajanju aktivnosti na področju spodbujanja zaposlenih k iskanju ravnovesja na področju kariere in družine uspešni, potrjuje tudi že v letu 2010 pridobljeni certifikat Družini prijazno podjetje. Ukrepi, ki jih izpolnjujemo v okviru certifikata so naslednji:

• Obveščanje in osveščanje zaposlenih o možnostih usklajevanja poklicnega in družinskega življenja prek vseh kanalov internega komuniciranja.

• Izdaja brošure: vsi, ki na novo vstopajo v našo družbo, prejmejo Priročnik za novozaposlene, poleg tega pa z brošurami, članki in plakati opozarjamo na aktualne zadeve za družine.

• Mnenjske raziskave so nam v pomoč pri vodenju projekta.

• V odnosih z javnostmi poudarjamo tudi vrednote družini prijaznega podjetja.

• Pri načrtovanju izmenskega dela upoštevamo potrebe zaposlenih s predšolskimi otroki.

• Za varovanje zdravja zaposlenih kot člani projektne skupine v okviru matične družbe skrbimo za strokovno podporo ter prenos aktivnosti v okviru promoviranja zdravja v podjetju.

• Oblikovali smo postopke za lažje vključevanje v delo po dolgi odsotnosti zaradi porodniškega in starševskega dopusta.

• Starši otrok, ki gredo v 1. razred osnovne šole, imajo pravico do dodatnega dne izrednega plačanega dopusta.

• Za uvajanje otroka v vrtec imajo starši od 1. 9. 2011 dalje možnost koriščenja dodatnega dne izrednega dopusta.

• Športno-kulturno društvo Mercator spodbuja aktivno preživljanje prostega časa zaposlenih in njihovih družinskih članov.

• Za seznanjanje vodij o ukrepih, ki izhajajo iz Certifikata DPP, smo pripravili izobraževanje vodij s področja usklajevanja dela in družine, ki ga bomo izvedli v drugi polovici leta.

• Razvoj socialnih veščin vodilnih je ključnega pomena za učinkovito vodenje.

Kot družbeno odgovorno podjetje posvečamo pozornost tudi mlajšim generacijam, predvsem srednješolcem, ki imajo možnost pridobivanja praktičnih izkušenj v okviru naših proizvodnih in storitvenih dejavnosti.

V sodelovanju z zunanjimi institucijami - centri za rehabilitacijo, omogočamo invalidom pridobitev ustreznih kompetenc v okviru novega delovnega mesta ter s tem večjo nadaljnjo zaposljivost napotenega posameznika. Prav tako v družbi vodimo redni socialni dialog s socialnimi partnerji, ki ga gradimo na trdnem in zaupanju temelječem partnerstvu, na kulturi dialoga ter reprezentativni in stabilni strukturi. Takšnega si želimo ohraniti tudi v bodoče.

Naša odgovornost izven podjetja se kaže tudi v smislu aktivnosti predstavitev lastnih izkušenj in dobrih praks na delavnicah pod okriljem ZZZS ter mednarodni konferenci medicinskih izvedencev, ki so predstavljene zunanji javnosti tudi v priročniku in zborniku.

45

MOTIVACIJA IN IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIHSvoje sodelavce motiviramo na različne načine. V letu 2011 smo zaposlenim še naprej nudili ugodnejše pogoje za sklenitev prostovoljnega kolektivnega nezgodnega zdravstvenega zavarovanja, zavarovanje za potovanje v tujino in zavarovanje osebnih vozil. Zaposlenim omogočamo možnost uporabe počitniških kapacitet Mercatorja na različnih turističnih lokacijah po Sloveniji in tujini. Prav tako imajo zaposleni, ki se znajdejo v stiski, možnost, da jim priskoči na pomoč za to ustanovljena Ustanova Humanitarna fundacija Mercator.

Skladno s koorporacijskimi vrednotami krovne družbe, tudi v našem podjetju gradimo na znanju in izkušnjah. Preko celotnega leta smo se izobraževali. Deležni smo bili tako e-izobraževanj kot delavniškega pristopa dela. Skupaj smo razmišljali o razmišljanju, izpopolnjevali smo računalniška znanja, dopolnjevali vodstvene veščine, spoznavali značilnosti tim ter iskali možnosti za še boljše timsko delovanje in poglobili ter osvežili naša specifična strokovna znanja.

V letu 2011 smo v našem podjetju zabeležili 448 udeležb na različnih izobraževanjih. Od tega je bila tretjina namenjena izobraževanjem na področju vodenja in osebnostnega razvoja, tretjina strokovnim funkcionalnim izobraževanjem, ostala tretjina pa je odpadla na zakonska izobraževanja ter izobraževanja, namenjena ključnim in obetavnim kadrom.

Največ pozornosti smo v preteklem letu na področju izobraževanja in usposabljanja posvečali našim novim sodelavcem, delavcem invalidom ter ključnim kadrom. Tako so bile aktivnosti v največji meri usmerjene v

• oblikovanje programa uvajanja za novozaposlene, • pripravo programa za boljšo socialno vključenost zaposlenih invalidov, • izvajanje različnih oblik izobraževanja in usposabljanja za strokovne in vodstvene sodelavce.

Veliko razmišljamo o prenosu znanja znotraj družbe, zato se trudimo, da nekatere osnovne potrebe po izobraževanju izvajamo s pomočjo internih predavateljev. Za vsa ostala usposabljanja in izobraževanja pa poskrbimo s pomočjo zunanjih organizacij. Skupaj je bilo opravljenih 2582 ur usposabljanj in izobraževanj, kar v povprečju pomeni 6,47 ure na zaposlenega.

Število ur funkcionalnega izobraževanja in povprečno št. ur na zaposlenega

5,5

1.105

1.365

4,63

6,47

2.582

št. ur na zaposlenega

število vseh ur

0 500 1000 1500 2000 2500 3000

Leto 2011

Leto 2010

Leto 2009

5,5

1.105

1.365

4,63

6,47

2.582

št. ur na zaposlenega

število vseh ur

0 500 1000 1500 2000 2500 3000

Leto 2011

Leto 2010

Leto 2009

46

V okviru projekta »Usposabljanje novo zaposlenih« v Mercator IP, d. o. o., si prizadevamo, da postopke zaposlovanja in prezaposlovanja vseh novo zaposlenih in še posebej delovnih invalidov, izvedemo strokovno, učinkovito in s poudarkom na razumevanju posameznikovih potreb.

V postopkih zaposlovanja v invalidsko podjetje upoštevamo več dejavnikov, ki v različnih merah vplivajo na posameznike in njihovo funkcioniranje v novem delovnem okolju. Namen mentorstva pri usposabljanju novo zaposlenih je njihovo uspešno vključevanje v delovne procese in hkrati razvoj njihove ustvarjalnosti, ter postopno prevzemanje nalog in odgovornosti znotraj delovnih opravil. Izhod iz procesa mora biti usposobljen, zadovoljen, motiviran posameznik, ki samostojno opravlja svoje delo.

V podjetju vseskozi spodbujamo tudi interni dialog med zaposlenimi na različnih ravneh. Poleg obstoječih aktivnosti kot so vodenje letnih pogovorov in dan odprtih vrat direktorja družbe, smo v letu 2010 uvedli tudi sistem mesečnih obvestil sodelavcem. Slednje pripravljamo za vse svoje zaposlene, v njih pa predstavljamo aktualne dogodke in vsebine, povezane z dogajanjem v naši družbi. Ker so dejavnosti našega podjetja lokacijsko razpršene, želimo na ta način ohranjati in spodbujati obveščenost in povezanost vseh naših sodelavcev z dogajanjem v podjetju.

Vzajemnost pri komuniciranju spodbujamo tudi preko sistema skrinjic idej, predlogov, mnenj in pohval, ki smo jih v vse enote podjetja namestili ob koncu leta 2010. Skrinjice smo kvartalno praznili skozi vse leto 2011 ter vodstvu podjetja poročali o vsebini prispelih sporočil. Skladno s sklepi vodstva so aktivnosti glede na področje realizirali pristojni vodje področja, vse zaposlene pa smo sproti seznanjali s potekom in izvedbo aktivnosti.

V letu 2010 je Skupina za prilagoditev delovnih mest pripravila projekt Zdravo delam, zdravo živim, namen katerega je bil uveljaviti prijazno in zdravju neškodljivo delovno okolje ter z vzgojno-izobraževalnimi delavnicami vlagati v ohranjanje in izboljšanje zdravja vseh zaposlenih. V letu 2011 smo nadaljevali z izvedbo aktivnosti in spomladi zaključili s prvim delom prenove ocene tveganja na delovnem mestu, ki smo jo dopolnili z oceno psihosocialnih tveganj. Ena izmed osrednjih aktivnosti je bila podrobna analiza delovnih mest s poudarkom na proizvodnih enotah, kjer smo poiskali kritične točke dela in pripravili akcijski plan za dodatne prilagoditve delovnih mest.

Leto 2011 je bilo pomembno zaznamovano tudi z rastjo števila novih sodelavcev. Pri vseh postopkih zaposlovanja smo se posluževali že uveljavljenih pristopov. Pri prezaposlovanju delavcev z invalidnostjo tako še naprej uporabljamo celosten pristop pri njihovi obravnavi. Izdatno pozornost ob zaposlovanju posvečamo tudi izbiri ustreznih strokovnih in vodstvenih kadrov.

Zavedanje, da je vsak posameznik ključen v celoti našega skupnega uspeha, nas vodi v še večjo usmerjenost k zaposlenim. Da so naša prizadevanja v pravi smeri, kažejo tudi rezultati merjenja organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih, ki je pokazala, da je splošno zadovoljstvo naših delavcev v primerjavi z ostalimi družbami v Sloveniji ter v primerjavi z družbami Skupine Mercator, višje.

47

RAST IN STRUKTURA ZAPOSLENIH

V Mercator IP, d.o.o., je bilo tako na dan 31. 12. 2011 zaposlenih 399 delavcev. V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta se je število zaposlenih v družbi povečalo za 104 delavce oz. za 35,3 %. Večina delavcev je v družbi zaposlenih za nedoločen čas. V nadaljevanju je prikazana rast števila zaposlenih v družbi v obdobju od 2008 do 2011.

Demografska strukturaMercator IP, d. o. o., je pretežno žensko podjetje. Zaposlenih je 295 delavk, kar predstavlja 73,9 % vseh zaposlenih. Povprečna starost vseh zaposlenih je 45,5 let.

Št. vseh zaposlenih

št. žensk št. moških % ženskpovprečna

starost

Na dan 31.12.2009 200 151 49 75,5 % 43,9

Na dan 31.12.2010 295 242 53 82,0 % 44,7

Na dan 31.12.2011 399 295 104 73,9 % 45,5

0

50

100

150

200

250

300

350

400

450

št. vseh zaposlenih

število invalidov

2008 2009 2010 2011

Rast števila zaposlenih

48

Vrsta delovnega razmerja in delovna obveznostZa določen čas je bilo na zadnji dan leta 2011 zaposlenih 33 delavcev, kar predstavlja 8,3 % vseh zaposlenih, 366 oz. 91,7 % pa za nedoločen čas.


št. zaposlenih za NDČ

št. zaposlenih za DČ

% zaposlenih za DČ

% zaposlenihza krajši DČ

Na dan 31.12.2009 200 189 11 94,5% 5,5 %

Na dan 31.12.2010 295 275 20 93,2 % 6,8 %

Na dan 31.12.2011 399 366 33 91,7 % 8,3 %

Na nivoju družbe je na zadnji dan obravnavanega obdobja 292 oz. 73,2 % vseh zaposlenih delalo s polno delovno obveznostjo in 107 (oz. 26,8 %) zaposlenih s polovično oz. krajšo delovno obveznostjo od polne.

FluktuacijaNa novo smo v obdobju od januarja do decembra v letu 2011 zaposlili 129 posameznikov, od tega 89 delavcev s priznano invalidnostjo. Delovno razmerje v družbi je v letu 2011 prenehalo 25 zaposlenim.

Prihodi - odhodi Leto 2010 Leto 2011

Prišli- invalidi 34 89

Prišli neinvalidi 78 40

Prišli (skupaj) 112 129

Odšli – neinvalidi 12 16

Odšli – invalidi 5 9

Odšli (skupaj) 17 25

Organizacijska delitev in delež ključnih kadrovPo organizacijski delitvi je bilo na dan 31. 12. 2011 zaposlenih 336 oz. 84,2 % delavcev v operativi in 63 oz. 15,8 % delavcev v režiji.


št. zaposlenih Operativa

št. zaposlenih Režija

% režiješt. zaposlenih Ključni kadri

Na dan 31.12.2009 200 161 39 19,5 % 18

Na dan 31.12.2010 295 239 56 19,0 % 31

Na dan 31.12.2011 399 336 63 15,8 % 39

Na dan 31. 12. 2011 je bilo v družbi zaposlenih 39 delavcev na ključnih delovnih mestih, kar predstavlja 9,8 % vseh zaposlenih.

49

IZOBRAZBA ZAPOSLENIHNa dan 31. 12. 2011 smo zaposlovali največ delavcev s IV. in V. stopnjo izobrazbe (68,2 %), in sicer pretežno na operativnih delovnih mestih. S III. ali nižjo stopnjo izobrazbe je bilo zaposlenih 17,5 % delavcev in 14,3 % delavcev z dokončano VI. oz. VII. ali višjo stopnjo izobrazbe.


st. izobr.I - III

st. izobr.IV

st. izobr.V

st. izobr. VI

st. izobr.VII

st. izobr.VIII-IX

Na dan 31.12.2009 200 24 84 64 3 25 0

Na dan 31.12.2010 295 36 138 72 10 39 0

Na dan 31.12.2011 399 70 159 113 14 42 1

Zavezani k trajnostnemu razvoju se zavedamo pomembnosti usposobljenih kadrov, zato si prizadevamo, da je njihov delež v družbi čim višji.

Stopnja zunanje fluktuacije v obravnavanem obdobju znaša 7,32 %, v enakem obdobju preteklega leta je ta znašala 7,14 %.

Rast podjetja v preteklih letih je posledično vplivala na stopnjo fluktuacije, ki je bila na nivoju družbe najvišja v letu 2009.

13,9 %

7,1 %

7,5 %

0,0 % 2,0 % 4,0 % 6,0 % 8,0 % 10,0 % 12,0 % 14,0 % 16,0 %

Leto 2011

Leto 2010

Leto 2009

Stopnja zunanje fluktuacije

50

ABSENTIZEMV obdobju od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 je celotna stopnja bolniške odsotnosti znašala 10,5 %. Bolniška odsotnost v breme družbe predstavlja 52,4 % bolniške odsotnosti in s tem povezanih stroškov, 47,7 % pa v breme zdravstvenih zavodov. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta se je absentizem znižal iz 12,0 % na 10,5 %.

Zaradi dolgotrajnih bolniških odsotnosti primerjava s preteklim obdobjem kaže na znižanje absentizma v breme in po drugi strani na zvišanje deleža v breme zavodov. Stopnja absentizma zaposlenih na ključnih delovnih mestih predstavlja 4,8 % delež absentizma vseh ključnih kadrov.

V okviru družbe si prizadevamo z različnimi aktivnostmi znižati skupni zdravstveni absentizem.

Poškodbe pri deluV Mercator IP, d. o. o., smo imeli v obravnavanem obdobju 17 poškodb pri delu, zaradi katerih je bilo izgubljenih 386 delovnih dni oz. 3189 delovnih ur preračunano za polni delovni čas.

Poškodbe pri delu so bile v 52,9 % prisotne na področju proizvodnje in storitev, ostale na področju dejavnosti režijskih oz. podpornih storitvenih dejavnosti. Nekaj več kot polovica poškodb je nastalih na običajnem delovnem mestu, dobra desetina na službeni poti in skoraj dve petini kot posledica na poti na delo ali iz dela.

8,8

3,0

5,8

12,02

5,63

6,39

10,55

5,05

5,50

skupna st. absentizma

breme zavoda

Leto 2011

Leto 2010

Leto 2009

breme družbe

0 2 4 6 8 10 12 14

8,8

3,0

5,8

12,02

5,63

6,39

10,55

5,05

5,50

skupna st. absentizma

breme zavoda

Leto 2011

Leto 2010

Leto 2009

breme družbe

0 2 4 6 8 10 12 14

Stopnja absentizma v breme družbe in breme zavodov

51

SKRB ZA ZDRAVJEVemo, da več dejavnikov vpliva na pojavnost bolniškega staleža in so lahko vezani na podjetje, družbo, organizacijo, delo zdravstvene službe ter delavca in, da je bolniški stalež odvisen predvsem od spleta treh dejavnikov: razmer pri delu, potreb delavcev in odločitev zdravnika.

Zdravstveni absentizem pojmujemo na sodoben način, pri čemer upoštevamo in uporabljamo različne pristope: individualnega, socialno-psihološkega in ekonomskega. V družbi si z izvajanjem različnih aktivnosti prizadevamo skrbeti za zdravje in ozaveščanjem zaposlenih o pomembnosti zdravju prijaznih navad kot dolgoročne življenjske naložbe. V preteklem letu smo aktivno pristopili k promoviranju zdravja, ki predstavlja tudi orodje za zmanjševanje absentizma na daljši rok.

S pravo izbiro pristopa tako zaposlenim lahko približamo vsebine, ki so vodilo na poti ohranjanja in izboljševanja zdravja ter splošnega dobrega počutja. Prav tako je namen pri vsakem posamezniku vzbuditi občutek, da ima priložnost in možnost dejavno skrbeti za ohranjanje in izboljševanje svojega zdravja. Kot odgovoren delodajalec na področju skrbi za zdravje zaposlenih upoštevamo tudi priporočila mednarodne stroke. Ohranjanje zdravja in sprememba življenjskega sloga so dolgoročni procesi, pri katerih upoštevamo:

• Pomemben je sistematični pristop. S sistematičnim pristopom je potrebno prepoznati vzroke, še preden postanejo posledice predrage. Usmerjenost h konkretnemu reševanju problemov se je v praksi izkazalo kot najboljši pristop.

• Ustanovitev projektnega tima. Uspešnost preprečitve ali vsaj zmanjšanja stopnje zdravstvenega absentizma je pogojena z različnimi dejavniki, zato je pomembno, da smo pri njihovem reševanju vključili usposobljene ljudi, ki razumejo vzročno-posledične odnose tega problema.

• Razmejitev zadolžitev in odgovornosti. Bistveno za doseganje uspešnosti projektnega tima je jasna opredelitev cilja in resursov, ki so potrebni za uspešno izvedbo posameznih delovnih nalog.

20

15

17Leto 2011

Leto 2010

Leto 2009

število poškodb

0 5 10 15 20 25

Število nesreč pri delu

20

15

17Leto 2011

Leto 2010

Leto 2009

število poškodb

0 5 10 15 20 25

52

• Podpora vodstva podjetja. Njegova dejavna podpora je ključna pri odpravljanju vzrokov težav zdravstvenega absentizma in uvedbi ustreznih rešitev.

• Ustrezno interno komuniciranje. Zaposleni morajo biti seznanjeni z aktivnostmi reševanja vzrokov absentizma v podjetju, hkrati pa mora tudi vodstvo biti seznanjeno z uspešnostjo njegovega izvajanja.

• Ravnovesje med predvidenimi ukrepi. Pomembno je, da so poleg ukrepov, ki bi omejili enostavnost posameznikovega obveščanja o bolezni, hkrati predvideni ustrezni preventivni ukrepi, ki bi reševali težave posameznika pri njegovem delu.

S ciljno usmerjenim projektom želimo zvišati raven ohranjanja in izboljšanja zdravja zaposlenih, ki naj bi prispeval k zadovoljstvu zaposlenih, vsaj delno spremenjenim življenjskim navadam, večji učinkovitosti na delovnem mestu in zmanjšanim bolezenskim težavam ter bolniškim izostankom.

DELAVCI Z INVALIDNOSTJONa dan 31. 12. 2011 smo v podjetju zaposlovali 204 delavce s priznano kategorijo invalidnosti, kar predstavlja 51,1 % vseh zaposlenih. Od vseh zaposlenih invalidov je bilo 61 moških in 143 žensk.

V novembru leta 2011 je pričel veljati novi Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki na novo opredeljuje porabo vzpodbud za zaposlovanje invalidov in njeno evidentiranje ter nekatere druge spremembe v skladu s predpisi Evropske Unije. V okviru naše družbe smo sledili spremembam novega zakona ter izpolnili potrebno kvoto invalidov, ki omogoča ohranitev pravic do subvencioniranja odstopljenih sredstev za vse zaposlene. Število zaposlenih se je v preteklem letu tako povečalo predvsem zaradi zaposlovanja invalidov.

Na zadnji dan leta 2010 smo zaposlovali 122 delavcev s priznano kategorijo invalidnosti, kar predstavlja 82 invalidov oz. 40,2 % manj kot na dan 31. 12. 2011.

204

51,13

122

41,36

število invalidov

število vseh zaposlenih

90

45,0

Leto 2011

Leto 2010

Leto 2009

0 50 100 150 200 250

204

51,13

122

41,36

število invalidov

število vseh zaposlenih

90

45,0

Leto 2011

Leto 2010

Leto 2009

0 50 100 150 200 250

Število invalidov in delež glede na število vseh zaposlenih

53

Na nivoju organizacijskih področij znotraj družbe smo največ invalidov zaposlovali na področju proizvodnje in storitev (61,8 %), 3,9 % na področju kakovosti, nadzora in varovanja, 31,9 % na področju človeških virov, 1,9 % na področju trženja in 0,5 % v vodstvu podjetja.

Število in delež invalidov po področjih in na nivoju družbe na dan 31. 12. 2011

področje Št. invalidov Št. neinvalidov Št. vseh

zaposlenihdelež invalidov

na področjudelež invalidov

v družbi

Vodstvo Mercator IP 1 3 4 25,0 % 0,5 %

Trženje 4 9 13 30,8 % 1,9 %

Proizvodnja in storitve 126 145 271 46,3 % 61,8 %

Kakovost, nadzor in varovanje 8 32 40 25,8 % 16,4 %

Človeški viri 65 6 71 91,5 % 31,9 %

Skupaj Mercator IP 204 195 399 51,1 % 100,0 %

Delovna obveznost zaposlenih invalidov na dan 31. 12. 2011

Od 204 invalidov sta bila 102 invalida (oz. 50 %) zaposlena za polni delovni čas in prav tako 102 oz. 50 % za krajši delovni čas od polnega.

Invalidi so bili v povprečju stari 48,9 let, kar je za 3,4 let več kot znaša povprečna starost vseh posameznikov v podjetju.

področje % zap. PDČ (40 ur) % zap. SDČ (20 ur) % zap. SDČ (30 ur)

Vodstvo Mercator IP 0,5 % 0,0 % 0,0 %

Trženje 1,5 % 0,5 % 0,0 %

Proizvodnja in storitve 28,4 % 31,4 % 2,0 %

Kakovost, nadzor in varovanje 2,0 % 1,0 % 1,0 %

Človeški viri 17,6 % 13,1 % 1,0 %

Skupaj Mercator IP 50,0 % 46,0 % 4,0 %

54

PDČ 40

SDČ 20,30

102; 50,0 %

102; 50,0 %

Invalidi po delovni obveznosti na dan 31.12.2011

Analiza uspešnosti poslovanja

PRIHODKI IZ PRODAJE IN PRODUKTIVNOSTDružba Mercator IP, d.o.o., je v letu 2011 ustvarila 10.283.148 EUR čistih prihodkov iz prodaje in s tem presegla ustvarjene v letu 2010 za 36,3 %. Povečanje se nanaša na povečanje prihodkov v obstoječih dejavnostih družbe. Produktivnost družbe pa je v letu 2011 znašala 36.654 EUR na zaposlenega iz ur in je nižja od dosežene v letu 2010 za 2,9 odstotne točke. Manjši upad produktivnosti je posledica zaposlovanja v dejavnosti družbe, v katerih imamo priložnost povečanja proizvodnih aktivnosti, pri čemer bo učinek slednjega viden šele v letu 2012.

PDČ 40

SDČ 20,30

102; 50,0 %

102; 50,0 %

55

V okviru čistih prihodkov iz prodaje znašajo prihodki od prodaje storitev 4.081.976 EUR (kar predstavlja 39,7 % čistih prihodkov iz prodaje), prihodki od prodaje blaga, materiala in proizvodov pa 6.201.172 EUR (kar predstavlja 60,3 % čistih prihodkov iz prodaje). Letna rast prihodkov od prodaje storitev tako znaša 14,9 %, prihodkov od prodaje blaga, materiala in proizvodov pa 55,4 %.

0

2.000.000

4.000.000

6.000.000

8.000.000

10.000.000

2010 2011

čisti prihodki iz prodaje

čisti prihodki iz prodaje / št. zaposlenih iz ur

čist

i prih

odki

iz p

roda

je /

št. z

apos

leni

h iz

ur

čist

i prih

odki

iz p

roda

je

10.000

12.000

14.000

16.000

18.000

20.000

22.000

24.000

26.000

28.000

30.000

32.000

34.000

36.000

38.000

Prihodki in produktivnost družbe Mercator IP, d.o.o.

0

2.000.000

4.000.000

6.000.000

8.000.000

10.000.000

2010 2011

čisti prihodki iz prodaje

čisti prihodki iz prodaje / št. zaposlenih iz ur

čist

i prih

odki

iz p

roda

je /

št. z

apos

leni

h iz

ur

čist

i prih

odki

iz p

roda

je

10.000

12.000

14.000

16.000

18.000

20.000

22.000

24.000

26.000

28.000

30.000

32.000

34.000

36.000

38.000

STROŠKI PRODANIH PROIZVODOVStroški prodanih proizvodov družbe Mercator IP, d.o.o., ki vključujejo proizvajalne stroške ter druge poslovne odhodke, znašajo v letu 2011 10.449.066 EUR. Porast stroškov je predvsem posledica povečanega obsega poslovanja ter splošnega dviga cen storitev, surovin in materiala.

POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA Družba Mercator IP, d.o.o., je v letu 2011 realizirala 723.549 EUR poslovnega izida iz poslovanja, kar je za 44.935 EUR več kot v letu 2010. Povečanje glede na leto 2010 izhaja predvsem iz večjega obsega izvajanja poslovnih aktivnosti.

56

2010 2011

kosmati denarni tok iz poslovanja pred najemninami

kosmati denarni tok iz poslovanja pred najemninami / čisti prihodki iz prodaje

kosm

ati d

enar

ni to

k iz

pos

lova

nja

pred

naj

emni

nam

i / č

isti

prih

odki

iz p

roda

je

kosm

ati d

enar

ni to

k iz

pos

lova

nja

pred

naj

emni

nam

i

0

200.000

400.000

600.000

800.000

1.000.000

1.200.000

1.400.000

1.600.000

1.800.000

2.000.000

0,0 %

2,0 %

4,0 %

6,0 %

8,0 %

10,0 %

12,0 %

14,0 %

16,0 %

18,0 %

20,0 %

Ustvarjanje denarnih tokov družbe Mercator IP, d.o.o.

POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA Družba Mercator IP, d.o.o., je v letu 2011 realizirala 705.239 EUR čistega poslovnega izida, kar je za 6.661 EUR več kot v letu 2010.

KOSMATI DENARNI TOK IZ POSLOVANJA PRED NAJEMNINAMI Kosmati denarni tok iz poslovanja pred najemninami znaša v letu 2011 1.709.781 EUR, kar je za 222.240 EUR več kot leta 2010 in kaže na večanje finančne moči ter poslovne učinkovitosti družbe v letu 2011.

Delež kosmatega denarnega toka iz poslovanja pred najemninami v čistih prihodkih iz prodaje kaže na upad za 3,1 odstotne točke in je posledica:

• intenzivnega zaposlovanja v drugi polovici leta 2011 v tiste dejavnosti, ki imajo velik potencial rasti v letu 2012;

• prilagajanju prodajnih cen za ohranjanje cenovne konkurenčnosti izdelkov.

2010 2011

kosmati denarni tok iz poslovanja pred najemninami

kosmati denarni tok iz poslovanja pred najemninami / čisti prihodki iz prodaje

kosm

ati d

enar

ni to

k iz

pos

lova

nja

pred

naj

emni

nam

i / č

isti

prih

odki

iz p

roda

je

kosm

ati d

enar

ni to

k iz

pos

lova

nja

pred

naj

emni

nam

i

0

200.000

400.000

600.000

800.000

1.000.000

1.200.000

1.400.000

1.600.000

1.800.000

2.000.000

0,0 %

2,0 %

4,0 %

6,0 %

8,0 %

10,0 %

12,0 %

14,0 %

16,0 %

18,0 %

20,0 %

57

STRUKTURA SREDSTEVBilančna vsota družbe Mercator IP, d.o.o., znaša na dan 31. 12. 2011 4.242.669 EUR, kar je za 3,2 % več, kot je znašalo stanje konec leta 2010. Sprememba vrednosti dolgoročnih sredstev na dan 31. 12. 2011 glede na stanje na dan 31. 12. 2010 je predvsem posledica naložb in amortizacije. Sprememba vrednosti kratkoročnih sredstev se na dan 31. 12. 2011 glede na stanje 31. 12. 2010 nanaša na povečanje vrednosti zalog in poslovnih ter drugih terjatev.

KAPITAL IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEVDružba Mercator IP, d.o.o., je na dan 31. 12. 2011 dosegla kapitalsko sestavo z razmerjem 1 : 0,02 (konec leta 2009 je bilo razmerje 1 : 0,20) med lastniškim kapitalom, ki obsega računovodsko izkazani lastniški kapital in dolgoročne rezervacije, ter dolžniškim kapitalom, ki obsega dolgoročne in kratkoročne obveznosti iz financiranja.

Kapital družbe Mercator IP, d.o.o., je konec leta 2011 znašal 2.275.554 EUR in se je na stanje konec leta 2010 povečal za 44,9 %. Neto povečanje se nanaša na povečanje iz naslova realiziranega čistega poslovnega izida v letu 2011.

Poslovne in druge obveznosti so se v primerjavi z začetkom leta 2011 znižale za 156.224 EUR.

Finančne obveznosti družbe so se v primerjavi z začetkom leta 2011 zmanjšale za 374.929 EUR. V strukturi finančnih obveznosti predstavljajo dolgoročne finančne obveznosti 50 %.

58

PREGLED POMEMBNEJŠIH FINANČNIH KAZALNIKOV

2010 2011Indeks

2011 / 2010

Kazalniki dobičkonosnosti

Čista dobičkonosnost kapitala 80,1 % 44,9 % 56,0

Čista dobičkonosnost prihodkov 9,3 % 6,9 % 74,1

Bruto dobiček / čisti prihodki 4,5 % -1,6 % -35,7

Kazalniki finančne strukture

Finančne obveznosti / lastniški kapital 0,20 0,02 7,4

Delež kapitala in dolgoročnih rezervacij v pasivi 50,9 % 64,9 % 127,6

Delež finančnih obveznosti v pasivi 10,1 % 0,9 % 9,4

Delež poslovnih obveznosti v pasivi 39,0 % 34,2 % 87,5

Kazalniki produktivnosti in sposobnosti ustvarjanja denarnih tokov

Stroški dela na zaposlenega iz ur (v EUR) 18.447 18.597 100,8

Čisti prihodki / stroški dela 2,0 2,0 96,3

Prihodki na zaposlenega iz ur (v EUR) 37.767 36.654 97,1

Dodana vrednost na zaposlenega (v EUR) 23.998 22.031 91,8

Kosmati denarni tok iz poslovanja pred najemninami / čisti prihodki 19,7 % 16,6 % 84,3

59

SKUPAJ ZMOREMO VEČ.

RAČUNOVODSKO POROČILO

61

Izkaz finančnega položajav EUR Pojasnilo 31.12.2011 31.12.2010

SREDSTVA

Dolgoročna sredstva

Nepremičnine, naprave in oprema 12 948.687 923.400

Neopredmetena sredstva 13 120.853 102.073

Odložene terjatve za davek 14 67.342 61.654

Terjatve do kupcev in druge terjatve 16 - -

Dana posojila in depoziti 17 6.000 3.000

1.142.882 1.090.127

Kratkoročna sredstva

Zaloge 15 732.616 804.851

Terjatve do kupcev in druge terjatve 16 2.124.080 2.214.413

Terjatve za odmerjeni davek 10.613 -

Dana posojila in depoziti 17 225.000 -

Denar in denarni ustrezniki 18 7.478 2.714

3.099.787 3.021.978

Skupaj sredstva 4.242.669 4.112.105

KAPITAL 19

Osnovni kapital 1.008.763 1.008.763

Kapitalske rezerve 11 11

Rezerve iz dobička 63.339 28.077

Preneseni čisti poslovni izid 533.464 -

Čisti poslovni izid poslovnega leta 669.977 533.464

2.275.554 1.570.315

OBVEZNOSTI

Dolgoročne obveznosti

Finančne obveznosti 20 20.070 37.165

Dolgoročne rezervacije 21 477.642 521.162

497.712 558.327

Kratkoročne obveznosti

Poslovne in druge obveznosti 22 1.449.276 1.589.225

Obveznosti za odmerjeni davek 11 - 16.277

Finančne obveznosti 20 20.127 377.961

1.469.403 1.983.463

Skupaj obveznosti 1.967.115 2.541.790

Skupaj kapital in obveznosti 4.242.669 4.112.105

62

v EUR Pojasnilo 2011 2010

Prihodki iz prodaje 6 10.283.148 7.542.810

Stroški prodaje 8 (10.449.066) (7.201.483)

Bruto dobiček (165.918) 341.327

Stroški splošnih dejavnosti 8 (1.065.148) (936.374)

Drugi poslovni prihodki 7 1.954.615 1.273.661

Poslovni izid iz poslovanja 723.549 678.614

Finančni prihodki 10 1.079 1.766

Finančni odhodki 10 (20.770) (27.179)

Neto finančni odhodki (19.691) (25.413)

Poslovni izid pred obdavčitvijo 703.858 653.201

Davek 11 1.381 45.377


Izkaz vseobsegajočega donosa

v EUR 2011 2010


Drugi vseobsegajoči donos - -

Odloženi davki - -

Drugi vseobsegajoči donos obračunskega obdobja - -

Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja 705.239 698.578

Izkaz poslovnega izida

63

Izkaz sprememb lastniškega kapitala

v EUR Osnovni kapital

Kapitalske rezerve

Rezerveiz dobička

Rezervaza pošteno vrednost

Preneseni čisti

poslovni izid

Čisti poslovni izid poslovnega

leta

Skupaj

Stanje 1. januarja 2010 1.008.763 11 - - (137.037) - 871.737

Celotni vseobsegajoči donos poslovnega leta

Poslovni izid poslovnega leta - - - - - 698.578 698.578


- - - - - 698.578 698.578

Transakcije z lastniki(ko delujejo kot lastniki),ki se neposredno pripoznajov kapitalu

Prispevki lastnikov in razdelitve lastnikom

Razporeditev dobička v skladu z ZGD

- - 28.077 - - (28.077) -

Pokrivanje izgube preteklih let - - - - 137.037 (137.037) -

Skupaj prispevki lastnikov in razdelitve lastnikom

- - 28.077 - 137.037 (165.114) -

Skupaj transakcije z lastniki - - 28.077 - 137.037 (165.114) -

Stanje 31. decembra 2010 1.008.763 11 28.077 - - 533.464 1.570.315

v EUR Osnovni kapital

Kapitalske rezerve

Rezerve iz dobička

Rezerva za pošteno vrednost

Preneseni čisti

poslovni izid

Čisti poslovni izid poslovnega

leta

Skupaj

Stanje 1. januarja 2011 1.008.763 11 28.077 - - 533.464 1.570.315


Poslovni izid poslovnega leta - - - - - 705.239 705.239


- - - - - 705.239 705.239

Transakcije z lastniki (ko delujejo kot lastniki), ki se neposredno pripoznajo v kapitalu

Prispevki lastnikov in razdelitve lastnikom

Prenos čistega poslovnega izida preteklega leta v preneseni poslovni izid

- - - - 533.464 (533.464) -

Razporeditev dobička v skladu z ZGD

- - 35.262 - - (35.262) -

Skupaj prispevki lastnikov in razdelitve lastnikom

- - 35.262 - 533.464 (568.726) -

Skupaj transakcije z lastniki - - 35.262 - 533.464 (568.726) -

Stanje 31. decembra 2011 1.008.763 11 63.339 - 533.464 669.977 2.275.554

64

Predlog uporabe bilančnega dobička

Ugotovljeni bilančni dobiček na dan 31. 12. 2011 sestoji iz naslednjih elementov:

(v EUR)

Čisti poslovni izid leta 2011 705.239,45

Preneseni čisti poslovni izid 533.464,07

Oblikovanje zakonskih rezerv v skladu z ZGD (35.261,97)

Bilančni dobiček na dan 31.12.2001 1.203.441,55

Bilančni dobiček na dan 31. 12. 2011 ostane v celoti nerazporejen.

65

Izkaz denarnih tokovv EUR Pojasnilo 2011 2010

Denarni tokovi pri poslovanju

Poslovni izid obračunskega obdobja 705.239 698.578

Prilagoditve:

Davek 11 (1.381) (45.377)

Amortizacija nepremičnin, naprav in opreme 8 176.118 146.486

Amortizacija neopredmetenih sredstev 8 38.744 37.868

Izguba (dobiček) pri odtujitvi nepremičnin, naprav in opreme ter neopredmetenih sredstev

2.688 36.536

Sprememba rezervacij in drugih razmejitev 21 24.612 207.373

Prejemki iz obresti 10 (958) (131)

Izdatki za obresti 10 18.143 27.179

Kosmati denarni tok iz poslovanja 963.205 1.108.512

Sprememba zalog 15 72.235 (340.186)

Sprememba poslovnih in drugih terjatev 16 90.333 (1.168.316)

Sprememba poslovnih in drugih obveznosti (240.410) 810.750

Izdatki za obresti 10 (18.143) (27.179)

Izdatki za davke 11 (4.307) (16.277)

Denar ustvarjen pri poslovanju 862.913 367.304

Denarni tokovi pri naložbenju

Izdatki za nakup nepremičnin, naprav in opreme 12 (216.127) (349.839)

Izdatki za nakup neopredmetenih sredstev 13 (56.974) (24.928)

Prejemki od depozitov danih bankam 340.000 (3.000)

Prejemki pri odtujitvi nepremičnin, naprav in opreme 13.923 42.013

Prejemki pri odtujitvi neopredmetenih sredstev - 60.000

Prejemki iz obresti 10 958 131

Izdatki od depozitov danih bankam (565.000) 3.000

Denar, uporabljen pri naložbenju (483.220) (272.623)

Denarni tokovi pri financiranju

Izdatki pri prejetih posojilih (374.929) (91.967)

Denar, ustvarjen pri financiranju (374.929) (91.967)

Neto povečanja (zmanjšanje) povečanje denarja in denarnih ustreznikov

4.764 2.714

Denar in denarni ustrezniki na začetku leta 2.714 -

Denar in denarni ustrezniki na koncu leta 18 7.478 2.714

66

Pojasnila k računovodskim izkazom

1. POROČAJOČA DRUŽBAMercator IP, d.o.o., je družba s sedežem v Sloveniji. Naslov registriranega sedeža je: Ljubljana, Dunajska cesta 110.

Računovodski izkazi poročajoče družbe se konsolidirajo v Skupino Mercator. Konsolidirano letno poročilo Skupine Mercator je dosegljivo na spletni strani družbe Poslovni sistem Mercator, d.d.

2. PODLAGA ZA SESTAVITEVIzjava o skladnostiRačunovodski izkazi družbe Mercator IP, d.o.o., so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je sprejela EU, in v skladu z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah. Uprava družbe je računovodske izkaze potrdila dne 16. 2. 2012.

Podlaga za merjenjeRačunovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen za nepremičnine (brez vlaganj v tuja osnovna sredstva) po modelu prevrednotenja, kjer se upošteva njihova poštena vrednost. Družba na dan 31. 12. 2011 ne poseduje nepremičnin, ki bi se vrednotile po modelu prevrednotenja.

Funkcijska in predstavitvena valutaPriloženi računovodski izkazi so sestavljeni v EUR, torej v funkcijski valuti družbe. Vse računovodske informacije, predstavljene v EUR, so zaokrožene na en evro natančno in brez decimalnih mest.

Uporaba ocen in presojPoslovodstvo mora pri sestavi računovodskih izkazov v skladu z MSRP podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo računovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov ter odhodkov. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo.

Ocene in navedene predpostavke se stalno pregledujejo. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo za obdobje, v katerem se ocene popravijo, ter za vsa prihodnja leta, na katera popravek vpliva.

Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in odločilnih presojah, ki jih je poslovodstvo pripravilo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najbolj vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so opisani v nadaljevanju.

Obračunavanje stroškov izposojanjaV primeru sredstev v pripravi, ki so se začela usredstvovati na dan 1. januar 2009 ali kasneje, družba stroške izposojanja, na podlagi MRS 23 Stroški izposojanja (2007), pripiše neposredno nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi kot del nabavne vrednosti takega sredstva. Usredstvenje obresti se izvaja pri pomembnih investicijah (investicije, ki po svoji višini ob dokončanju znašajo nad 3 % knjigovodske vrednosti postavke nepremičnin, naprav in opreme na začetku poslovnega leta), ki se začnejo po 1. 1. 2009 in katerih izgradnja oziroma priprava za uporabo traja nad 6 mesecev. V letu 2011 nobena investicija ne izpolnjuje navedenih meril za uvrstitev med pomembne investicije družbe.

67

Poslovne in druge terjatveOcena temelji na predpostavki, da bodo terjatve poplačane v izkazani višini. Popravki vrednosti terjatev so oblikovani na osnovi uvedenih sodnih postopkov in izkušenj iz preteklih let. Družba v prihodnjem obdobju ne pričakuje dogodkov, ki bi pomembno vplivali na oceno vrednosti.

ZalogeKnjigovodske vrednosti zalog v materialno pomembnih zneskih ustrezajo njihovi iztržljivi vrednosti. Popravki vrednosti zalog so oblikovani na osnovi izkušenj iz preteklih let. Družba v prihodnjem obdobju ne pričakuje dogodkov, ki bi pomembno vplivali na oceno vrednosti.

RezervacijeKnjigovodske vrednosti rezervacij odražajo sedanjo vrednost izdatkov, ki bodo potrebni za poravnavo obvez. Ocene so podali strokovnjaki oz. vrednosti izhajajo iz izvirne dokumentacije. Družba v prihodnjem obdobju ne pričakuje dogodkov, ki bi pomembno vplivali na oceno vrednosti.

Dolgoročne rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade so oblikovane za ocenjene obveznosti izplačil odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad kot rezultat dolgoletnega službovanja zaposlenih, na dan bilance stanja, diskontirano na sedanjo vrednost. Obveznosti so bile oblikovane za pričakovana izplačila. Pri izračunu obveznosti je bila upoštevana pričakovana rast plač od dneva izračuna do upokojitve posameznega zaposlenega ter fluktuacija zaposlenih. Rast plač je sestavljena iz kariernega napredovanja in s tem povečane plačne inflacije. Za izračun sedanje vrednosti obveznosti je bila uporabljena diskontna obrestna mera, ki je enaka tržni donosnosti na podjetniške obveznice izdajateljev z visoko boniteto, izdane v evrih. Družba v prihodnjem obdobju ne pričakuje dogodkov, ki bi pomembno vplivali na oceno vrednosti.

Odloženi davkiOdloženi davki so izračunani na podlagi začasnih razlik po metodi obveznosti po bilanci stanja z uporabo davčne stopnje, ki bo veljala v naslednjem obračunskem obdobju. Ob morebitni spremembi davčne stopnje se bodo ustrezno spremenile tudi terjatve in obveznosti iz naslova odloženih davkov. Družba v prihodnjem obdobju ne pričakuje dogodkov, ki bi pomembno vplivali na oceno vrednosti.

3. POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVESpodaj opredeljene računovodske politike je družba dosledno uporabila za vsa obdobja, ki so predstavljena v priloženih računovodskih izkazih.

Tuja valuta

Posli v tuji valutiPosli, izraženi v tuji valuti, se preračunajo v EUR po menjalnem tečaju na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izražena v tuji valuti na dan bilance stanja, se preračunajo v EUR po takrat veljavnem menjalnem tečaju. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcijski valuti na začetku obdobja, popravljeno za višino efektivnih obresti in plačil med obdobjem, kot tudi odplačno vrednost v tuji valuti, preračunano po menjalnem tečaju na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti in izmerjene po pošteni vrednosti, se pretvorijo v EUR po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, kar pa ne velja za razlike, ki nastanejo pri preračunu kapitalskih inštrumentov, razvrščenih kot na razpolago za prodajo, za nefinančne obveznosti, ki so določene kot varovanje pred tveganjem, ali za denarno tokovna varovanje pred tveganji, ki se pripoznajo neposredno v kapitalu.

68

Finančni inštrumenti

Neizpeljani finančni inštrumentiNeizpeljani finančni inštrumenti vključujejo poslovne in druge terjatve, denarna sredstva in njihove ustreznike, prejeta in dana posojila ter poslovne in druge obveznosti.

Družba na začetku pripozna posojila in terjatve in vloge oz. depozite na dan njihovega nastanka. Ostala finančna sredstva so na začetku pripoznana na datum menjave oz. ko družba postane stranka v pogodbenih določilih inštrumenta.

Družba odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ko ugasnejo pogodbene pravice do denarnih tokov iz tega sredstva, ali ko družba prenese pravice do pogodbenih denarnih tokov iz finančnega sredstva na podlagi posla, v katerem se vsa tveganja in koristi iz lastništva finančnega sredstva prenesejo. Kakršni koli delež v prenesenem finančnem sredstvu, ki ga družba ustvari ali prenese se pripozna kot posamično sredstvo ali obveznost.

Finančna sredstva in obveznosti se pobotajo, čisti znesek pa se prikaže v izkazu finančnega izida če in le če ima družba pravno pravico bodisi poravnati čisti znesek ali unovčiti sredstvo in hkrati poravnati svojo obveznost.

Posojila in terjatve Posojila in terjatve so finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu. Takšna sredstva so na začetku pripoznana po pošteni vrednosti povečani za neposredne stroške posla. Po začetnem pripoznanju se posojila in terjatve izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti, ter zmanjšani za izgube zaradi oslabitve. Posojila in terjatve zajemajo denarna sredstva in njihovi ustreznike, poslovne in druge terjatve.

Denarna sredstva in njihovi ustreznikiDenarna sredstva in njihovi ustrezniki obsegajo denar v blagajni in vloge na vpogled. Prekoračitve na tekočem računu pri banki, ki jih je mogoče poravnati na poziv in so sestavni del vodenja denarnih sredstev v družbi, so v izkazu denarnih tokov vključene med sestavine denarnih sredstev in njihovih ustreznikov.

OstaloOstali neizpeljani finančni inštrumenti so merjeni po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivnih obresti, zmanjšani za znesek izgub zaradi oslabitve.

Neizpeljane finančne obveznostiDružba na začetku pripozna izdane dolžniške vrednostne papirje in podrejene obveznosti na dan njihovega nastanka. Vse ostale finančne obveznosti so na začetku pripoznane na datum trgovanja, ko družba postane pogodbena stranka v zvezi z inštrumentom.

Družba odpravi pripoznanje finančne obveznosti če so obveze, določene v pogodbi, izpolnjene, razveljavljene ali zastarane.

Finančna sredstva in obveznosti se pobotajo, znesek pa se izkaže v izkazu finančnega položaja če in le če ima družba uradno izvršljivo pravico pobotati pripoznane zneske in namerava bodisi poravnati čisti znesek pravno upravičena do pobota zneskov in ima namen poravnati čisti znesek ali unovčiti sredstvo in hkrati poravnati svojo obveznost.

Družba izkazuje neizpeljane finančne obveznosti kot druge finančne obveznosti. Takšne finančne obveznosti se na začetku izkazujejo po pošteni vrednosti povečani za stroške, ki se neposredno pripisujejo poslu. Po začetnem pripoznanju se finančne obveznosti izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti.

69

Druge finančne obveznosti zajemajo posojila ter poslovne in druge obveznosti.

Prekoračitve na bančnih računih, ki jih je mogoče poravnati na poziv, so sestavni del vodenja denarnih sredstev v družbi in so vključene med sestavine denarnih sredstev in njihovih ustreznikov v izkazu denarnih tokov.

Osnovni kapitalOsnovni kapital predstavlja kapitalski delež edinega lastnika, ki je v celoti vplačan in vpisan v registrskem sodišču.

Nepremičnine, naprave in oprema

Izkazovanje in merjenjeNaprave in oprema so vrednotene po modelu nabavne vrednosti. Izkazane so po svoji nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve.

Nabavna vrednost zajema stroške, ki se neposredno pripisujejo nabavi sredstev. Stroški izposojanja v zvezi z nabavo ali izgradnjo zadevnih sredstev se usredstvijo, če znašajo nad 3 % knjigovodske vrednosti postavke nepremičnin, naprav in opreme na začetku poslovnega leta, se začnejo po 1. 1. 2009 in izgradnja oziroma priprava za uporabo zadevnih sredstev traja nad 6 mesecev. V letu 2011 družba ni izvedla investicij, ki bi izpolnjevale opisana merila. Stroški v lastnem okvirju izdelanega sredstva zajemajo stroške materiala, neposredne stroške dela, in ostale stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, ter stroške razgradnje in odstranitve opredmetenih osnovnih sredstev ter obnovitev mesta, na katerem se je to sredstvo nahajalo, kot tudi usredstvene stroške izposojanja.

Dobiček ali izguba, ki nastane pri odtujitvi opredmetenega osnovnega sredstva, se določi na podlagi primerjave prejemkov iz naslova odtujitve opredmetenega osnovnega sredstva ter pripoznane čiste vrednosti v okviru ostalih prihodkov/odhodkov poslovnega izida. Ko se prevrednotena sredstva prodajo, se ustrezen znesek, ki je vključen v rezervo za pošteno vrednost, prenese v zadržan čisti dobiček.

Za vrednotenje zgradb družba uporablja model prevrednotenja. Prikazane poštene vrednosti temeljijo na periodičnih, vendar vsaj triletnih ocenah zunanjega neodvisnega ocenjevalca, zmanjšanih za amortizacijo. Povečanja knjigovodske vrednosti iz prevrednotenja zemljišč in zgradb se izkažejo v povečanju rezerve za pošteno vrednost v kapitalu. Slabitve predhodno okrepljenih sredstev neposredno zmanjšujejo vrednost oblikovane rezerve za pošteno vrednost v kapitalu, sicer se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Amortizacija, ki temelji na prevrednoteni vrednosti sredstev, in amortizacija, ki temelji na nabavni vrednosti sredstev, bremeni stroške. Življenjska doba in preostanek vrednosti nepremičnin se letno presoja s strani interne komisije strokovnjakov na podlagi dogodkov, ki kažejo na potrebo po ponovnem ovrednotenju določenega sredstva. Zgradbe v družbi predstavljajo vlaganja v tuja osnovna sredstva.

Presoja življenjskih dob nepremičnin in opremeV družbi Mercator IP, d. o. o. se osnovna sredstva amortizirajo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja z uporabo amortizacijskih stopenj, ki odražajo ocene dob koristnosti različnih sredstev v družbi. Življenjske dobe in preostanek vrednosti opreme se letno presojajo s strani interne komisije strokovnjakov oziroma zunanjih neodvisnih ocenjevalcev na osnovi dogodkov, ki kažejo na potrebo po ponovnem ovrednotenju določenega sredstva.

Ocena življenjskih dob opreme je bila po stanju na dan 1. 1. 2010 izvedena s strani zunanjih neodvisnih ocenjevalcev.

70

Kasnejši stroškiStroški zamenjave nekega dela naprav in opreme se pripoznajo po knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bo imela družba bodoče gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva in je pošteno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Pripoznanje knjigovodske vrednosti zamenjanega dela se odpravi. Vsi ostali stroški (kot npr. dnevno servisiranje) so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko do njih pride.

AmortizacijaAmortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega opredmetenega sredstva. Najeta sredstva v obliki finančnega najema se amortizirajo ob upoštevanju trajanja najema in dobe koristnosti, razen če je precej gotovo, da bo družba do konca trajanja najema postala lastnica najetega sredstva.

Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo obdobje so naslednje:

2011 2010

Ocenjene dobe koristnosti

Zgradbe 5 let 5 let

Naprave in oprema 4-18 let 4-18 let

Neopredmetena sredstvaNeopredmetena sredstva družbe Mercator IP, d.o.o., katerih dobe koristnosti so omejene, so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve.

Kasnejši stroškiKasnejši izdatki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi so usredstveni le v primerih, ko povečujejo bodoče gospodarski koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nanašajo. Vsi ostali stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko do njih pride.

AmortizacijaAmortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev (razen dobrega imena). Obračunavati se začne, ko je sredstvo na razpolago za uporabo. Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo leto so naslednje:

2011 2010

Ocenjene dobe koristnosti

Patenti, licence in blagovne znamke 5-10 let 5-10 let

Najeta sredstvaNajem, pri katerem družba prevzame vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezane z lastništvom sredstva, se obravnava kot finančni najem. Po začetnem pripoznanju je najeto sredstvo izkazano v znesku, ki je enak pošteni vrednosti, ali, če je ta nižja, sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin. Po začetnem pripoznanju se sredstvo obračunava v skladu z računovodskimi usmeritvami, ki veljajo za takšna sredstva.

71

Ostali najemi se obravnavajo kot poslovni najemi. Najeta sredstva se ne pripoznajo v izkazu finančnega položaja družbe.

ZalogeZaloge se vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju. Metode obračunavanja nabavne vrednosti in stroškov:

• metoda FIFO za trgovsko blago,• metoda tehtanih povprečnih nabavnih cen za surovine in embalažo; stroški zalog vsebujejo nabavno vrednost, stroške izdelave in pretvarjanja in druge stroške, ki se pojavljajo pri spravljanju zalog na njihovo sedanje mesto in v njihovo sedanje stanje; pri dokončanih proizvodih in nedokončani proizvodnji stroški vsebujejo tudi ustrezen delež posrednih proizvajalnih stroškov ob normalni uporabi proizvajalnih sredstev.

Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške prodaje.

Ocena iztržljive vrednosti zalog se opravi najmanj enkrat letno, in sicer po stanju na dan izdelave letnih računovodskih izkazov družbe.

Odpisi in delni odpisi poškodovanih, pretečenih, neuporabnih zalog se opravljajo redno med letom po posameznih postavkah.

Oslabitev sredstev

Neizpeljana finančna sredstvaZa vsako finančno sredstvo, ki ni izkazano po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, se na datum poročanja oceni, ali obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidna oslabitev sredstva. Za finančno sredstvo se šteje, da je oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da je po začetnem pripoznanju sredstva zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih bodočih denarnih tokov iz naslova tega sredstva, ki se dajo zanesljivo izmeriti.

Objektivni dokazi o oslabitvi finančnih sredstev so lahko naslednji: neizpolnitev ali kršitev s strani dolžnika; restrukturiranje zneska, ki so ga drugi dolžni družbi, v kolikor se slednja strinja; znaki, da bo dolžnik šel v stečaj, poslabšanje plačilne zmožnosti posojilojemalcev ter gospodarske razmere, ki sovpadajo z izginotjem delujočega trga za tovrstno vrednostnico.

Posojila in terjatve Družba oceni dokaze o oslabitvi posojil in terjatev, posamično in skupno. Vse pomembne terjatve se izmerijo posamično za namen oslabitve. V kolikor se ugotovi, da posamezna pomembna posojila in terjatve niso oslabljeni, se oceni njihova skupna oslabljenost, do katere je že prišlo, ni pa še opredeljena. Oslabljenost posojil in terjatev, ki niso sama zase pomembna, se oceni skupno in sicer tako, da se posojila in terjatve vključijo v skupine s podobnimi značilnostmi tveganja.

Pri oceni skupne oslabitve družba uporablja pretekli razvoj verjetnosti neizpolnitve, čas povrnitev in znesek nastale izgube, ki je popravljen za oceno uprave o tem, ali so dejanske izgube zaradi tekočih gospodarskih in kreditnih pogojev lahko večje ali manjše od izgub, kot jih predvideva pretekli razvoj.

Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednosti, se izračuna kot razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pričakovanimi bodočimi denarnimi tokovi, razobrestenimi po izvirni efektivni obrestni meri. Izgube se pripoznajo v poslovnem izidu in izkažejo v kontu popravka vrednosti posojil in terjatev v posesti do zapadlosti. Tako se obresti od oslabljenega sredstva še nadalje pripoznavajo. Ko se zaradi kasnejših dogodkov (npr. poplačilo dolga s strani dolžnika) znesek izgube zaradi oslabitve zmanjša, se to zmanjšanje izgube zaradi oslabitve odpravi skozi poslovni izid.

72

Nefinančna sredstvaDružba ob vsakem datumu poročanja preveri preostalo knjigovodsko vrednost nefinančnih sredstev družbe razen zalog in odloženih terjatev za davke z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Ocena oslabitve neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti, ki še niso na voljo za uporabo, se izvede vsakič na datum poročanja. Oslabitev denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost.

Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je njena vrednost pri uporabi in poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraža sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo. Za namen preizkusa oslabitve, se sredstva, ki jih ni mogoče preskusiti posamično, uvrstijo v najmanjšo možno skupino sredstev, ki ustvarjajo denarne tokove iz nadaljnje uporabe in ki so pretežno neodvisni od prejemkov ostalih sredstev ali skupin sredstev (denar ustvarjajoča enota).

Skupna sredstva družbe ne ustvarjajo ločenih denarnih pritokov in se uporabljajo pri več različnih denar ustvarjajočih enotah. Sredstva se utemeljeno in dosledno razporedijo na posamezne denar ustvarjajoče enote. Preizkus njihove oslabitve se izvede v sklopu preizkušanja oslabitve tiste denar ustvarjajoče enote, h kateri skupno sredstvo spada.

Slabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Izguba, ki se pri denar ustvarjajoči enoti pripozna zaradi oslabitve, se razporedi tako, da se najprej zmanjša knjigovodska vrednost dobrega imena, razporejenega na denar ustvarjajočo enoto (ali skupine denar ustvarjajočih enot), nato pa na druga sredstva denar ustvarjajoče enote (skupine denar ustvarjajočih enot) sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti.

V zvezi z drugimi sredstvi družba izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih ob koncu poročevalskega obdobja ovrednoti in tako ugotovi, če je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo več ne obstaja. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je prišlo do spremembe ocen, na podlagi katerih družba določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.

Zaslužki zaposlenih

Drugi dolgoročni zaslužki zaposlenih – rezervacije za odpravnine in jubilejne nagradeDružba je v izkazu finančnega položaja pripoznala rezervacije iz naslova bodočih obveznosti do zaposlenih za jubilejne nagrade, ki so izračunane v skladu s kolektivno pogodbo dejavnosti, in zakonsko določene odpravnine ob upokojevanju zaposlenih. Spremembe v rezervacijah za odpravnine in jubilejne nagrade se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Podlaga za oblikovanje rezervacij so aktuarski izračuni, ki se preverjajo letno. Aktuarski dobički oz. izgube so posledica učinkov sprememb dejstev, ki vplivajo na aktuarski izračun (npr. sprememba zakonodaje) ali pa sprememb aktuarskih predpostavk.

OdpravnineOdpravnine se pripoznajo kot odhodek, ko je družba očitno zavezana končati službovanje zaposlene osebe pred njihovo normalno upokojitvijo ali ponuditi izplačilo odpravnin, ki naj bi spodbudile prostovoljno zapustitev podjetja, in sicer kot posledica obstoječega podrobnega formalnega programa končanja službovanja in kadar je družba brez stvarne možnosti, da bi ga preklicala. Odpravnine za prostovoljno zapustitev delovnih mest se izkazujejo kot odhodek, če je družba podala ponudbo, ki naj bi spodbudile prostovoljno zapustitev podjetja, če je verjetno, da bo ponudba sprejeta in če je mogoče zanesljivo oceniti število sprejetih ponudb. Če se

73

odpravnine izplačujejo dlje kot 12 mesecev po datumu poročanja, jih družba diskontira na sedanjo vrednost.

Kratkoročni zaslužki zaposlenihObveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med odhodki, ko je delo zaposlenega v zvezi z določenim kratkoročnim zaslužkom opravljeno.

Obveznost se izkaže v višini, za katero se pričakuje plačilo v obliki prejemkov, izplačljivih v dvanajstih mesecih po preteku obdobja opravljanja dela, ali programa delitve dobička, če ima družba sedanjo pravno ali posredno obvezo za takšna plačila zaradi preteklega opravljanja dela zaposlene osebe in je obveznost mogoče zanesljivo izmeriti.

RezervacijeRezervacije se pripoznajo, če ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Družba Mercator IP, d.o.o., rezervacije določi z diskontiranjem pričakovanih prihodnjih denarnih tokov po meri pred obdavčitvijo, ki odraža obstoječe ocene časovne vrednosti denarja in po potrebi tudi tveganja, ki so značilna za obveznost.

Prihodki

Prihodki iz prodaje blaga, proizvodov in materialaPrihodki iz prodaje blaga, proizvodov in materiala se pripoznajo po pošteni vrednosti prejetega poplačila ali terjatve iz tega naslova, in sicer zmanjšani za vračila, rabate za nadaljnjo prodajo in količinske popuste. Prihodki se izkažejo, ko je kupec prevzel vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezanih z lastništvom sredstva, ko obstaja gotovost glede poplačljivosti kupnine in z njo povezanih stroškov ali možnosti vračila blaga, proizvodov in materiala, ko družba preneha z nadaljnjim odločanjem o prodanih količinah in ko je višino prihodkov mogoče zanesljivo izmeriti.

Prenos tveganj in koristi je odvisen od posameznih določil kupoprodajne pogodbe. Pri prodaji proizvodov na debelo se prenos praviloma izvede potem, ko so proizvodi prispeli v kupčevo skladišče, vendar pa pri nekaterih mednarodnih pošiljkah do prenosa pride ob naložitvi blaga na transportno sredstvo.

Prihodki iz opravljenih storitevPrihodki iz opravljenih storitev se v izkazu poslovnega izida pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na datum poročanja. Stopnja dokončanosti se oceni s pregledom opravljenega dela.

Prihodki od najemninPrihodki od najemnin se pripoznajo med prihodki enakomerno med trajanjem najema. Dani popusti in bonitete v zvezi z najemom se pripoznajo kot sestavni del skupnih prihodkov od najemnin.

NajemiPlačila iz naslova operativnega najema se pripoznavajo med odhodki enakomerno med trajanjem najema. Prejete vzpodbude v zvezi z najemom se pripoznajo kot sestavni del skupnih odhodkov od najemnin.

Plačila iz naslova finančnega najema se pripoznavajo med odhodki enakomerno med trajanjem najema. Prejeti popusti in bonitete v zvezi z najemom se pripoznajo kot sestavni del skupnih odhodkov od najemnin.

Najmanjša vsota najemnin se razporedi med finančne odhodke in zmanjšanje neporavnanega dolga. Finančni odhodki se razporedijo na obdobja med trajanjem najema, da se dobi stalna obrestna mera za preostalo stanje dolga za vsako obdobje.

74

Določanje, ali dogovor vsebuje najemOb nastanku dogovora družba določi, ali ta dogovor vsebuje najem. Posebno sredstvo je predmet najema, če je izpolnitev dogovora odvisna od uporabe tega sredstva. Dogovor prenaša pravico do uporabe sredstva, če dogovor družbi prenaša pravico nadzorovati uporabo tega sredstva.

Na začetku dogovora ali ob ponovni presoji dogovora družba loči plačila in druga povračila, ki jih zahteva dogovor, na plačila za najem in za druge sestavine na podlagi njihovih relativnih poštenih vrednosti. Če družba sklepa, da plačil ni mogoče zanesljivo ločevati, v primeru finančnega najema pripozna sredstvo in obveznost po znesku, ki je enak pošteni vrednosti sredstva, ki je opredeljeno kot predmet najema. Pozneje je treba obveznost zmanjšati, ko se opravijo plačila in pripoznajo presojeni finančni stroški obveznosti z uporabo s strani družbe predpostavljene obrestne mere za sposojanje.

Finančni prihodki in finančni odhodkiFinančni prihodki obsegajo prihodke od obresti od naložb in prihodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev ki se pripoznajo v poslovnem izidu. Prihodki iz obresti se pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere.

Finančni odhodki obsegajo stroške izposojanja in izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih sredstev, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti.

Davek iz dobičkaDavek iz dobička poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Davek iz dobička se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nanaša na postavke, ki se izkazujejo neposredno v kapitalu in se zato izkazuje med postavkami kapitala.

Odmerjeni davek je davek, za katerega se pričakuje, da bo plačan od obdavčljivega dobička za poslovno leto, ob uporabi davčnih stopenj, veljavnih na datum poročanja, in morebitne prilagoditve davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti.

Odloženi davek se izkazuje po metodi obveznosti po bilanci stanja, pri čemer se upoštevajo začasne razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznosti za potrebe finančnega poročanja in zneski za potrebe davčnega poročanja.

Odložena obveznost za davek se izkaže v višini, v kateri se pričakuje, da ga bo potrebno plačati ob odpravi začasnih razlik, na podlagi zakonov, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum poročanja.

Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.

Novi standardi in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo Nova dopolnitev k standardom začne veljati za poslovno leto, ki se prične po 1. januarju 2012 in tudi ni upoštevana med pripravo računovodskih izkazov družbe. Ta dopolnitev ne vpliva na računovodske izkaze družbe.

Dopolnilo k MSRP 7 Razkritja – prenosi finančnih sredstev (V veljavi za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. julija 2011 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.)

75

Dopolnilo zahteva, da družba razkrije informacije, ki uporabnikom njenih računovodskih izkazov omogočajo:

• razumevanje odnosa med prenesenimi finančnimi sredstvi, za katera pripoznanje ni bilo v celoti odpravljeno, in povezanimi obveznostmi; in

• oceno narave nadaljnje udeležbe skupine v finančnih sredstvih, za katera je bilo pripoznanje odpravljeno, in z njo povezanih tveganj.

Dopolnilo opredeljuje »nadaljnjo udeležbo« za namene uporabe zahtev po razkritju.

Družba predvideva, da ob upoštevanju narave poslovanja in vrsto njenih finančnih sredstev, pojasnilo k MSRP 7 ne bo pomembno vplivalo na računovodske izkaze.

4. DOLOČANJE POŠTENE VREDNOSTI Poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja je družba določila po metodah, ki so opisane v nadaljevanju. Kjer so potrebna dodatna pojasnila v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti, so ta navedena v razčlenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznosti družbe.

Nepremičnine, naprave in opremaPoštena vrednost nepremičnin, naprav in opreme iz poslovnih združitev je njihova tržna vrednost. Tržna vrednost nepremičnin je enaka ocenjeni vrednosti, po kateri bi se lahko nepremičnina na dan cenitve in po ustreznem trženju izmenjala v premišljenem poslu med voljnim prodajalcem in voljnim kupcem, pri čemer so stranke dobro obveščene in ravnajo razumno, neprisiljeno in neodvisno (ang. arm’s length transaction).

Poslovne in druge terjatvePoštena vrednost poslovnih in drugih terjatev razen nedokončanih gradbenih del se v poslovnih združitvah izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po tržni obrestni meri na datum poročanja.

Neizpeljane finančne obveznostiPoštena vrednost obveznic se za potrebe poročanja izračuna na podlagi zadnje razpoložljive tržne vrednosti obveznic na borzi vrednostnih papirjev pred datumom poročanja. Poštene vrednosti ostalih neizpeljanih finančnih obveznosti se ne izračunava, saj je knjigovodska vrednost primeren približek poštene vrednosti.

5. DAVČNA POLITIKA Davčni izkazi družbe Mercator IP, d.o.o., so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb.

Spremembe slovenske davčne zakonodaje v letu 2011V letu 2011 ni bilo spremenjenih določb Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki bi vplivale na davčni izkaz družbe Mercator IP, d.o.o.

Stopnja davka od dohodkov pravnih oseb je 20 %. Davčna osnova družbe je dobiček kot presežek prihodkov nad odhodki po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, pri čemer se kot osnova za pripoznavanje v davčnem obračunu še vedno priznavajo prihodki in odhodki, prikazani v izkazu poslovnega izida, ugotovljeni na osnovi zakona ali računovodskih standardov.

76

6. PRIHODKIAnaliza prihodkov po kategorijah:

v EUR 2011 2010

Prihodki od prodaje blaga 39.890 5.221

Prihodki od prodaje storitev 4.046.489 3.510.668

Prihodki od prodaje proizvodov 6.161.282 3.985.244

Prihodki od prodaje materiala - -

Prihodki od najemnin 35.487 41.677

Odhodki za dane cassasconte in naknadne popuste - -

Skupaj 10.283.148 7.542.810

Družba je v letu 2011 v primerjavi z letom 2010 prihodke povečala kar za 36,3 %. Razlog za to je bistveno povečanje obsega poslovanja v obstoječih dejavnostih družbe.

7. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI

v EUR 2011 2010

Dobiček pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme 83 50

Prihodki iz porabe odstopljenih prispevkov 1.402.810 986.404

Ostali drugi poslovni prihodki 551.722 287.207

Skupaj 1.954.615 1.273.661

V letu 2011 so se prihodki iz porabe odstopljenih prispevkov zelo povečali in znašajo 1.402.810 EUR (2010: 986.404 EUR). Razlog za njihovo povečanje je povečanje števila zaposlenih v letu 2011 za 104 zaposlenih. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji (ZZRZI) družbam v 74. členu omogoča oprostitev plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v primeru, ko delodajalci zaposlujejo invalide nad z zakonom predpisano kvoto in katerih invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali posledica poklicne bolezni pri istem delodajalcu. Družba Mercator IP, d.o.o. je v letu 2011 skladno z ZZRZI odstopljena sredstva, v višini 1.402.810 EUR (2010: 986.404 EUR) uporabila za pokrivanje stroškov amortizacije, vzdrževanje nepremičnin, naprav in opreme ter nakupov drobnega inventarja in odpisa delovnih oblek, za pokrivanje izpada zaradi večje bolniške odsotnosti, za najemnine, zdravstvene preglede zaposlenih, izboljšanje delovnih pogojev, izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, vzdrževanje spletne strani, stroške informacijske dodelave računalniških aplikacij, stroške revidiranja izkazov, pokrivanje stroškov plač invalidov ter stroškov zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo za pomoč invalidom (glej pojasnilo št. 21). Porabo odstopljenih prispevkov za pokrivanje stroškov plač invalidov in stroškov zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo za pomoč invalidom omogoča spremenjen Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki je začel veljati s 17. 11. 2011.

77

Drugi poslovni prihodki v letu 2011 znašajo 551.722 EUR (2010: 287.257 EUR) in se v glavnem nanašajo na prihodke od prejetih odškodnin.

8. STROŠKI PO NARAVNIH VRSTAH

v EUR 2011 2010

Amortizacija nepremičnin, naprav in opreme 176.118 146.486

Amortizacija neopredmetenih sredstev 38.744 37.868

Stroški dela 5.217.482 3.684.306

Stroški materiala 3.929.818 2.869.773

Stroški storitev 2.111.031 1.204.111

Drugi stroški 23.735 18.696

Izgube pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme 2.771 36.586

Sprememba vrednosti zalog (153.580) (75.959)

Drugi poslovni odhodki 60.654 216.989

Nabavna vrednost prodanih proizvodov in materiala 107.441 (999)

Skupaj stroški prodanih proizvodov, prodajanja in splošnih

dejavnosti11.514.214 8.137.857

Bistveno povečanje stroškov družbe v letu 2011 je posledica povečanja obsega poslovanja in povečanja števila zaposlenih.

Proizvajalni stroški so v letu 2011 znašali 6.291.681 EUR (2010: 3.902.165 EUR), stroški prodajanja 4.157.385 EUR (2010: 3.083.328 EUR) ter stroški splošnih dejavnosti 1.065.148 EUR (2010: 936.374 EUR).

Stroški storitev v letu 2011 se v največji meri nanašajo na stroške najemnin v višini 746.578 EUR (2010: 379.028 EUR) in na stroške intelektualnih in osebnih storitev v višini 198.827 EUR (2010: 193.435 EUR).

Drugi poslovni odhodki v letu 2011 znašajo 60.654 EUR (2010: 216.989 EUR) in se v večji meri, t.j. 58.018 EUR (2010: 204.830 EUR) nanašajo na odhodke pri oblikovanju rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine.

Med stroški storitev družba izkazuje tudi stroške revizije v višini 6.500 EUR (2010: 6.500 EUR). Revizijska hiša v letu 2011 za družbo ni opravljala nobenih drugih storitev.

78

9. STROŠKI DELA

v EUR 2011 2010

Plače 3.464.803 2.440.269

Stroški pokojninskega zavarovanja 396.264 286.943

Stroški zdravstvenega zavarovanja 251.679 177.389

Drugi stroški dela 1.104.736 779.705

Skupaj 5.217.482 3.684.306

Število zaposlenih na dan 31.12. 399 295

Med druge stroške dela, ki so v letu 2011 znašali 1.104.736 EUR (2010: 779.705 EUR), družba uvršča povračila stroškov prehrane med delom v višini 330.054 EUR (2010: 234.947 EUR), povračila stroškov prevoza na delo in z dela v višini 489.547 EUR (2010: 349.295 EUR), regres za letni dopust zaposlenih v višini 262.959 EUR (2010: 157.402 EUR) in ostale stroške dela v skupnem znesku 22.176 EUR (2010: 38.061 EUR).

Povprečno število zaposlenih v družbi Mercator IP, d.o.o., tekom leta, izračunano na podlagi realiziranih ur, znaša 281 (2010: 200).

10. FINANČNI PRIHODKI IN ODHODKI

Pripoznani v izkazu poslovnega izida

v EUR 2011 2010

Prihodki iz obresti iz naslova bančnih posojil 6 99

Prihodki iz obresti iz naslova drugih posojil 952 32

Neto tečajne razlike iz poslovanja - -

Drugi finančni prihodki 121 1.635

Finančni prihodki 1.079 1.766

Pobotane izgube pri deviznih poslih - -

Odhodki iz obresti iz naslova finančnega najema (3.244) (4.330)

Odhodki iz obresti iz naslova drugih posojil (14.638) (22.304)

Odhodki iz obresti iz naslova poslovnih obveznosti (261) (545)

Popravek vrednosti kratkoročnih terjatev (2.627) -

Drugi finančni odhodki - -

Finančni odhodki (20.770) (27.179)

Neto finančni odhodki pripoznani v izkazu poslovnega izida (19.691) (25.413)

79

Finančni odhodki v vrednosti 20.771 EUR (2010: 27.179 EUR) se v pretežni meri t.j. 14.638 EUR (2010: 22.305 EUR) nanašajo na obresti iz kratkoročnih finančnih obveznosti do Poslovnega sistema Mercator, d.d.

11. DAVKI

v EUR 2011 2010

Odmerjeni davek 4.307 16.277

Odloženi davek (pojasnilo 14) (5.688) (61.654)

Davek (1.381) (45.377)

Davčna obveznost družbe znaša za leto 2010 4.307 EUR (2010: 16.277 EUR).

V skladu z MRS 12 se odmerjeni in odloženi davek pripozna kot prihodek ali odhodek ter se vključi v čisti poslovni izid. V kolikor se davek nanaša na postavke, knjižene v breme ali v dobro kapitala, se tudi odloženi davek knjiži neposredno v breme ali v dobro kapitala.

Uskladitev odhodka za davek in zmnožka računovodskega dobičkaz ustrezno davčno stopnjo

v EUR 2011 2010

Poslovni izid pred obdavčitvijo 703.857 653.201

Davek (1.382) (45.377)

Davek obračunan po davčni stopnji v državi (teoretični davek) 140.772 130.640

Davek od prihodkov, ki zmanjšujejo davčno osnovo (2.986) (274)

Davek od davčno nepriznanih odhodkov 23.485 (26.587)

Davek od davčnih olajšav (162.652) (121.834)

Davek od koriščenja davčnih izgub - (27.322)

Davek (1.381) (45.377)

Efektivna davčna stopnja -0,2% -6,9%

80

12. NEPREMIČNINE, NAPRAVE IN OPREMA

v EUR ZgradbeProizvajalna

opremaPisarniška in

druga opremaOS v

pridobivanjuSkupaj

Stanje 1. januarja 2010

Nabavna vrednost 266.080 191.072 497.951 - 955.103

Popravek vrednosti (35.693) (21.323) (99.490) - (156.506)

Knjigovodska vrednost 230.387 169.749 398.461 - 798.597

Leto, ki se je končalo 31. decembra

2010

Začetna knjigovodska vrednost 230.387 169.749 398.461 - 798.597

Investicije - - 24.811 324.541 349.352

Prenosi* 51.764 178.740 94.524 (324.541) 487

Odtujitve (58.613) (429) (19.508) - (78.550)

Amortizacija (48.843) (23.810) (73.833) - (146.486)

Končna knjigovodska vrednost 174.695 324.250 424.455 - 923.400

Stanje 31. decembra 2010

Nabavna vrednost 240.829 369.314 591.565 - 1.201.708

Popravek vrednosti (66.134) (45.064) (167.110) - (278.308)

Knjigovodska vrednost 174.695 324.250 424.455 - 923.400

Leto, ki se je končalo 31. decembra

2011

Začetna knjigovodska vrednost 174.695 324.250 424.455 - 923.400

Investicije 52.621 163.506 216.127

Prenosi** 12.259 58.346 92.014 (163.169) (550)

Odtujitve (57) (14.115) (14.172)

Amortizacija (49.584) (39.328) (87.206) (176.118)

Končna knjigovodska vrednost 137.370 343.211 467.769 337 948.687


Nabavna vrednost 253.088 427.475 710.817 337 1.391.717

Popravek vrednosti (115.718) (84.264) (243.048) (443.030)

Knjigovodska vrednost 137.370 343.211 467.769 337 948.687

* prenos iz neopredmetenih na opredmetena osnovna sredstva v višini 487 EUR** prenos iz opredmetenih na neopredmetena osnovna sredstva v višini 550 EUR

81

Investicije v višini 216.127 EUR (2010: 349.352 EUR) se nanašajo na nakup osebnih in tovornih vozil, v višini 29.900 EUR (2010: 60.571 EUR), vlaganja v tuja osnovna sredstva v višini 12.259 EUR (2010: 51.764 EUR) in ostalo opremo potrebno za nemoten potek opravljanja dejavnosti v skupni vrednosti 173.968 EUR (2010: 237.017 EUR).

Knjigovodska vrednost nepremičnin, naprav in opreme v finančnem najemu znaša 42.231 EUR (2010: 54.793 EUR) in se nanaša na osebna in tovorna vozila v finančnem najemu.

Družba nepremičnin, naprav in opreme nima zastavljenih kot jamstvo za dolgove.

82

13. NEOPREDMETENA SREDSTVA

v EURBlagovne znamke,

materialne pravice in licence

Neopredmetena sredstva v

pridobivanjuSkupaj

Stanje 1. januarja 2010

Nabavna vrednost 225.821 - 225.821

Popravek vrednosti in oslabitev (50.808) - (50.808)

Knjigovodska vrednost 175.013 - 175.013

Leto, ki se je končalo 31. decembra 2010

Začetna knjigovodska vrednost 175.013 - 175.013

Investicije 24.928 487 25.415

Prenosi* - (487) (487)

Odtujitve (60.000) - (60.000)

Amortizacija (37.868) - (37.868)

Končna knjigovodska vrednost 102.073 - 102.073





Leto, ki se je končalo 31. decembra 2011

Začetna knjigovodska vrednost 102.073 - 102.073

Investicije 24.892 32.082 56.974

Prenosi** 32.632 (32.082) 550

Odtujitve -

Amortizacija (38.744) (38.744)

Končna knjigovodska vrednost 120.853 - 120.853





* prenos iz neopredmetenih na opredmetena osnovna sredstva v višini 487 EUR** prenos iz opredmetenih na neopredmetena osnovna sredstva v višini 550 EUR

83

Vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev se je v letu 2011 povečala iz naslova investicij v skupni vrednosti 56.974 EUR (2010: 25.415 EUR) predvsem zaradi investicij v nakup licenc.

14. ODLOŽENI DAVKI

Odloženi davki so izračunani na podlagi začasnih razlik po metodi obveznosti po bilanci stanja z uporabo davčne stopnje 20 %, ki velja od 1. januarja 2011.

Gibanje odloženih davkov je naslednje:

v EUR 2011 2010

Na začetku leta – neto odložene obveznosti za davek 61.654 -

Sprememba v izkazu poslovnega izida 5.688 61.654

Sprememba v kapitalu - -

Sprememba v obveznostih - -

Na koncu leta – neto odložene obveznosti za davek 67.342 61.654

Odložene terjatve za davek se nanašajo na naslednje kategorije:

Odložene terjatve za davek

v EURRezervacije, ki niso priznane za davčne

namene

Popravki vrednosti

poslovnih terjatev

Razlika med davčno priznano in poslovno

amortizacijoSkupaj

Stanje 1. januarja 2011 43.089 405 18.160 61.654

Sprememba v izkazu poslovnega izida (3.692) 535 8.845 5.688

Stanje 31. decembra 2011 39.397 940 27.005 67.342

Družba je v letu 2011 pripoznala terjatve za odložene davke.

15. ZALOGE

v EUR 2011 2010

Material 415.184 615.229

Nedokončana proizvodnja 18 3.463

Dokončani proizvodi 300.938 186.025

Trgovsko blago 16.476 134

Skupaj 732.616 804.851

84

16. TERJATVE DO KUPCEV IN DRUGE TERJATVE

v EUR 2011 2010

Terjatve do kupcev 1.943.666 2.065.185

Odloženi stroški - -

Terjatve do države, zaposlenih in druge terjatve 156.083 149.197

Nezaračunani prihodki 24.331 31

Skupaj terjatve do kupcev in druge terjatve 2.124.080 2.214.413

Terjatve so se zmanjšale za 90.333 EUR (2010: povečale 1.168.316 EUR), kar je v večji meri posledica zmanjšanja terjatev do kupcev, predvsem do povezanih oseb.

Knjigovodske vrednosti vseh terjatev do kupcev in drugih terjatev v materialno pomembnih zneskih ustrezajo njihovi pošteni vrednosti. Terjatve so vrednotene po odplačni vrednosti.

Višina popravka terjatev je na dan 31. 12. 2011 znašala 5.059 EUR (2010: 2.432 EUR). Gibanje popravka poslovnih terjatev je prikazano v pojasnilu št. 23.

17. DANA POSOJILA IN DEPOZITI

v EUR 2011 2010

Dana posojila 228.000 -

Dani depoziti bankam 3.000 3.000

Skupaj terjatve do kupcev in druge terjatve 231.000 3.000

Terjatve so se povečale za 228.000 EUR, kar je v največji meri posledica povečanja terjatev za dana posojila odvisnim družbam.

Dani depoziti v višini 3.000 EUR (2010: 3.000 EUR) se nanašajo na dolgoročne depozite v bankah.

Efektivne obrestne mere na dan bilance stanja za dana posojila in depozite:

EUR

2011 2010

Kratkoročna dana posojila 5,10 % -

Dolgoročna dana posojila 2,50 % -

85

18. DENAR IN DENARNI USTREZNIKI

v EUR 2011 2010

Denar v bankah in blagajnah 7.478 2.714

Družba med denarna sredstva v višini 7.478 EUR (2010: 2.714 EUR) uvršča denarna sredstva v bankah, denar na poti (dnevni iztržki maloprodajnih poslovnih enot) ter gotovino v blagajni.

19. KAPITAL

Vpoklicani kapital Osnovni kapital družbe je registriran na sodišču. Osnovni kapital družbe na dan 31. 12. 2011 znaša 1.008.763 EUR.

Lastni deležiDružba na dan 31. 12. 2011 nima lastnih deležev.

RezerveKapitalske rezerve na dan 31. 12. 2011 znašajo 11 EUR. Celotni znesek predstavlja vplačani presežek kapitala.Rezerve iz dobička na dan 31. 12. 2011 znašajo 63.339 EUR.

Ostale spremembe kapitala v obdobju 1 12 2011 se nanašajo na:

• povečanje kapitala za dosežen čisti poslovni izid v obdobju 1-12 2011 v višini 705.239 EUR,• oblikovanje rezerv iz dobička (zakonskih rezerv) v skladu z ZGD v višini 35.262 EUR.

Lastniška struktura kapitala na dan 31. 12. 2011 je sledeča:

Poslovni sistem Mercator, d.d. 100,00 %

Direktor družbe nima lastniških deležev v družbi.

86

20. FINANČNE OBVEZNOSTI

v EUR 2011 2010

Dolgoročne finančne obveznosti

Finančni najem 20.070 37.165

Skupaj 20.070 37.165

Kratkoročne finančne obveznosti

Posojila odvisnih in drugih podjetij 3.032 362.032

Kratkoročni del finančnega najema 17.095 15.929

Skupaj 20.127 377.961

Skupaj finančne obveznosti 40.197 415.126

Finančna obveznost v vrednosti 37.165 EUR (2010: 53.094 EUR) se nanaša na finančni najem avtomobilov. Kratkoročne finančne obveznosti v letu 2011 v višini 20.127 EUR (2010: 377.961 EUR) se nanašajo predvsem na kratkoročni del finančnega najema v višini 17.095.

Efektivne obrestne mere na dan bilance stanja:

2011 2010

Kratkoročno prejeta posojila 4,50 % 4,73 %

Finančni najem

Obveznosti v zvezi s finančnim najemom – plačila najmanjše najemnine:

v EUR 2011 2010

Manj kot eno leto 19.172 18.860

Več kot eno leto in manj kot pet let 20.912 40.084

Več kot pet let - -

Skupaj 40.084 58.944

Prihodnje obremenitve v zvezi s finančnimi najemi 2.919 5.850

Sedanja vrednost obveznosti v zvezi s finančnimi najemi 37.165 53.094

87

Sedanja vrednost obveznosti v zvezi s finančnim najemom je razčlenjena takole:

v EUR 2011 2010



Več kot pet let - -

Skupaj 37.165 53.094

Knjigovodske vrednosti vseh finančnih obveznosti se približujejo njihovim poštenim vrednostim.

Delež dolgoročnih finančnih obveznost v celotnih finančnih obveznostih je na dan 31. 12. 2011 znašal 49,9 % (2010: 9,0 %).

21. DOLGOROČNE REZERVACIJE

v EURRezervacije za odpravnine

in jubilejne nagradeRezervacije za druge

nameneSkupaj

Stanje 1. januarja 2011 430.885 90.277 521.162

Oblikovanje 58.018 1.396.205 1.454.223

Črpanje (68.132) (1.402.810) (1.470.942)

Odprava (26.801) - (26.801)

Stanje 31. decembra 2011 393.970 83.672 477.642

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade Na dan 31. 12. 2011 je znašala vrednost rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade 393.970 EUR. Družba je v letu 2011 skozi izkaz poslovnega izida na novo oblikovala rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade v višini 58.018 EUR. Zaposlenim je izplačala jubilejne nagrade in odpravnine v skupnem znesku 68.132 EUR. Razlika v višini 26.801 EUR pa je izkazana med drugimi poslovnimi prihodki tekočega poslovnega leta

Druge rezervacijeDruge rezervacije predstavljajo dolgoročne rezervacije za izboljšanje delovnih pogojev invalidov.

Na dan 31. 12. 2011 je znašala vrednost rezervacij za izboljšanje delovnih pogojev invalidov 83.672 EUR. Družba je v letu 2011 zaradi povečanja števila zaposlenih invalidov oblikovala rezervacije v višini 1.396.205 EUR. Črpanje rezervacije, v višini 1.402.810 EUR, se nanaša na pokrivanje stroškov najemnin nepremičnin, naprav in opreme, povezanih z delom invalidov, v višini 649.700 EUR, pokrivanje izpada prihodkov zaradi večje bolniške odsotnosti, v višini 191.775 EUR, stroške amortizacije nepremičnin, naprav in opreme, ki so povezana z delom invalidov, v višini 212.829 EUR, stroške vzdrževanja nepremičnin, naprav in opreme ter nakupov drobnega inventarja in odpisa delovnih oblek, v višini 135.387 EUR, na pokrivanje stroškov izobraževanja, v višini 18.182 EUR, stroške vzdrževanja spletne strani, v višini 2.997 EUR, stroški informacijske dodelave

88

računalniških aplikacij, v višini 25.439 EUR, stroške zdravstvenih pregledov, v višini 7.320 EUR, plačilo stroškov revidiranja računovodskih izkazov, v višini 6.500 EUR, pokrivanja stroškov dela invalidov, v višini 133.477 EUR ter stroškov zaposlitve osebja za pomoč invalidov, vi višini 19.204 EUR. Črpanje rezervacij za pokrivanje stroškov dela invalidov in stroškov zaposlitve za pomoč invalidov omogoča spremenjen Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki je začel veljati 17.11.2011. Vsa poraba je bila evidentirana v prihodkih skozi izkaz poslovnega izida.

22. POSLOVNE IN DRUGE OBVEZNOSTI

v EUR 2011 2010

Poslovne obveznosti 1.379.691 1.501.080

Obveznosti do socialnega zavarovanja in davki 22.475 56.731

Druge obveznosti 6.081 5.946

Vnaprej vračunani stroški 33.175 25.468

Odloženi prihodki 7.854 -

Skupaj 1.449.276 1.589.225

Poslovne in druge obveznosti so se v letu 2011 glede na leto 2010 zmanjšale za 8,8 %. Družba na dan 31. decembra 2011 ne izkazuje poslovnih obveznosti do članov uprave in drugih zaposlenih. Izkazuje pa obveznosti iz naslova obračunanih še neizplačanih plač za mesec december 2011.

23. FINANČNI INŠTRUMENTI

Upravljanje s finančnimi tveganji

Družba spremlja različne vrste finančnih tveganj, katerim je pri svojem delovanju izpostavljena:

• kreditno tveganje,• plačilno-sposobnostno tveganje (likvidnostno tveganje),• tržno tveganje.

Celotna dejavnost upravljanja s tveganji se v družbi osredotoča na nepredvidljivost finančnih trgov in skuša minimizirati potencialne negativne učinke na finančno uspešnost družbe.

Politika upravljanja s tveganjiAktivno upravljanje s tveganji v Skupini Mercator sledi cilju pravočasnega prepoznavanja in odzivanja na potencialne nevarnosti s pripravo ustreznih ukrepov za zavarovanje pred identificiranimi tveganji oz. znižanje izpostavljenosti tveganjem. Krovna družba za celotno Skupino centralno upravlja z obrestnimi, valutnimi in plačilnosposobnostnimi tveganji, odvisne družbe pa praviloma upravljajo s kreditnimi tveganji. Ukrepi za obvladovanje tveganj so vgrajeni v vsakodnevno poslovanje v vseh družbah Skupine Mercator.

89

Kreditno tveganjeKreditno tveganje je tveganje, da bo družba utrpela finančno izgubo, če stranka ali pogodbenica vključena v pogodbo odloži plačilo in kasneje svojih obveznosti ne plača v celoti ali jih sploh ne poravna.

Izpostavljenost družbe k kreditnemu tveganju je po opravljenih analizah nizko. Ukrepi, ki jih izdajatelj predvideva ob morebitnem povečanju tveganj, so predvsem poostritev nadzora slabih plačnikov in aktivnejši postopki pri izterjavi terjatev.

Knjigovodske vrednosti finančnih sredstev predstavljajo največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju. Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju na dan poročanja:

v EUR 2011 2010

Terjatve do kupcev 1.943.666 2.065.185

Terjatve do države, zaposlenih in druge terjatve 180.414 149.228

Dani depoziti bankam 3.000 3.000

Dana posojila podjetjem 228.000 -

Skupaj 2.355.080 2.217.413

Terjatve do kupcev izhajajo v glavnem iz veleprodaje proizvodov, materiala in storitev in le v manjši meri iz prodaje proizvodov fizičnim osebam, imetnikom kreditnih in plačilnih kartic. Zaenkrat je veleprodajni kupec v največji meri Poslovni sistem Mercator, d.d., ki je hkrati edini deležnik družbe. Družba izvaja stalen nadzor nad slabimi plačniki in preverja boniteto vseh veleprodajnih in maloprodajnih kupcev. Ukrepi, ki jih družba predvideva ob morebitnem povečanju tveganj so poostritev nadzora slabih plačnikov in aktivnejši postopki pri izterjavi.

Knjigovodske vrednosti vseh poslovnih in drugih terjatev v materialno pomembnih zneskih ustrezajo njihovi odplačni vrednosti.

Največja izpostavljenost terjatev do kupcev in drugih terjatev kreditnemu tveganju glede na vrsto kupcev na dan poročanja:

v EUR 2011 2010

Veleprodajni in ostali partnerji 2.351.868 2.214.386

Maloprodajni partnerji 212 27

Banke 3.000 3.000

Skupaj 2.355.080 2.217.413

90

Družba je v razred veleprodajnih in ostalih partnerjev uvrstila terjatve iz naslova prodaje proizvodov, materiala in storitev do pravnih oseb, do zaposlenih in države ter iz naslova danih posojil, v razred maloprodajnih kupcev pa je uvrstila terjatve do fizičnih oseb iz naslova nakupov v maloprodajni enoti Dvorec Trebnik.

Terjatve do kupcev in druge terjatve glede na zavarovanje (v bruto znesku, brez popravkov terjatev):

v EUR 2011 2010

Zavarovane terjatve - -

Nezavarovane terjatve 2.360.139 2.219.845

Skupaj 2.360.139 2.219.845

Popravki terjatev

Analiza starosti terjatve do kupcev in drugih terjatev na dan poročanja:

Bruto vrednost Popravek Bruto vrednost Popravek

v EUR 2011 2011 2010 2010

Nezapadle 2.300.708 - 2.015.748 -

Zapadle 0-60 dni 54.372 - 202.464 -

Zapadle 61-74 dni - - (1.635) 817

Zapadle 75-89 dni - - 78 (59)

Zapadle več kot 90 dni 5.059 (5.059) 3.190 (3.190)

Skupaj 2.360.139 (5.059) 2.219.845 (2.432)

Gibanje popravka terjatev do kupcev in drugih terjatev

v EUR 2011 2010

Stanje 1. januarja 2.432 3.428

Oblikovanje popravkov vrednosti v letu 2.627 -

Zmanjšanje oblikovanega popravka vrednosti v letu - (996)

Stanje 31. decembra 5.059 2.432

Družba ocenjuje, da se kljub finančni krizi plačilna sposobnost in plačilne navade kupcev še niso tako spremenile, da bi to vplivalo na politiko oblikovanja popravkov terjatev. Družba redno tedensko spremlja stanje odprtih zapadlih terjatev in bo po potrebi spremenila ter prilagodila način izračuna zneska popravka terjatev razmeram na trgu.

91

Plačilno-sposobnostno tveganje (likvidnostno tveganje)

Plačilno-sposobnostno tveganje je tveganje, da bo družba pri poslovanju naletela na težave pri poravnavi svojih tekočih obveznosti, ki jih poravnava z denarnimi ali drugimi finančnimi sredstvi. Likvidnost družba zagotavlja tako, da ima vselej dovolj likvidnih sredstev za poravnavanje svojih obveznosti v roku, in sicer tako v običajnih kot tudi zahtevnejših okoliščinah, ne da bi nastale nesprejemljive izgube ali bi družba tvegala upad svojega ugleda.

Družba aktivno upravlja s plačilno-sposobnostnim tveganjem preko:

• delovanja centraliziranega sistema upravljanja z denarnimi sredstvi;• statistično podprtega planiranja denarnih tokov;• dnevnega stika z največjimi veleprodajnimi kupci, kar poveča predvidljivost denarnih tokov;• delovanja centraliziranega sistema zbiranja denarnih sredstev (“cash-pooling”).

V nadaljevanju je prikazana zapadlost finančnih obveznosti:

v EURKnjigo-vodska

vrednostPogodbeni

denarni tokovido pol leta

pol letado 1 leto

1-3 leta 3-5 let

Neizpeljane finančne

obveznosti

Posojila odvisnih in drugih

podjetij3.032 3.032 3.032 - - -

Finančni najem 37.165 40.085 9.587 9.587 20.911 -

Poslovne in druge obveznosti

ter odmerjeni davek1.449.276 1.449.276 1.449.276 - - -

Skupaj 1.489.473 1.492.393 1.461.895 9.587 20.911

31. december 2011

v EURKnjigo-vodska

vrednostPogodbeni

denarni tokovido pol leta

pol letado 1 leto

1-3 leta 3-5 let

Neizpeljane finančne

obveznosti

Posojila odvisnih in drugih

podjetij362.032 380.726 - 380.726 - -

Finančni najem 53.094 58.944 9.586 9.274 38.055 2.029


ter odmerjeni davek1.605.502 1.605.502 1.605.502 - - -

Skupaj 2.020.628 2.045.172 1.615.088 390.000 38.055 2.029

31. december 2010

92

Tržna tveganja

Tržno tveganje je tveganje, ki je skupno za celoten razred sredstev in obveznosti. Pri tržnem tveganju obstaja verjetnost, da se vrednost naložb ali finančnih sredstev lahko zmanjša, v določenem časovnem obdobju, zaradi gospodarskih sprememb ali drugih dogodkov, ki vplivajo na trg.

Družba uporablja izpeljane finančne inštrumente za zavarovanje izpostavljenosti določenim tržnim tveganjem. Pri tem družba uporablja obračunavanje varovanja pred tveganjem (»hedge accounting«).

Obrestno tveganje

Izpostavljenost

Obrestno tveganje družbe izvira iz finančnih obveznosti. Finančne obveznosti izpostavljajo družbo obrestnemu tveganju denarnega toka.

Izpostavljenost tveganju spremembe obrestne mere družbe je bila naslednja:

v EUR 2011 2010

Finančni inštrumenti po fiksni obrestni meri

Finančna sredstva 231.000 3.000

Skupaj 231.000 3.000

Finančni inštrumenti po variabilni obrestni meri

Finančne obveznosti 40.197 415.126

Skupaj 40.197 415.126

Analiza občutljivosti denarnega toka

Sprememba obrestne mere za 100 bazičnih točk na dan poročanja bi povečala (zmanjšala) kapital in čisti poslovni izid za spodaj navedene vrednosti. Analiza predpostavlja, da vse spremenljivke ostanejo nespremenjene.

Čisti poslovni izid Kapital

v EURpovečanjeza 100 bt

zmanjšanjeza 100 bt

povečanjeza 100 bt

zmanjšanjeza 100 bt

31. december 2011

Inštrumenti po variabilni obrestni meri (372) 372 - -

Variabilnost denarnega toka (neto) (372) 372 - -

31. december 2010

Inštrumenti po variabilni obrestni meri (4.151) 4.151 - -

Variabilnost denarnega toka (neto) (4.151) 4.151 - -

93

Valutno tveganje

IzpostavljenostDružba Mercator IP, d.o.o. , ni izpostavljena valutnemu tveganju, saj nima niti terjatev niti obveznosti, izraženih v tujih valutah.

Poštene vrednostiPoštene vrednosti sredstev in obveznosti ter knjigovodske vrednosti prikazane v izkazu finančnega položaja:

2011 2010

v EURknjigovodska

vrednostpoštena vrednost

knjigovodska vrednost

poštena vrednost

Terjatve do kupcev in druge terjatve 2.355.080 2.355.080 2.217.413 2.217.413

Denar in denarni ustrezniki 7.478 7.478 2.714 2.714

Posojila odvisnih in drugih podjetij (3.032) (3.032) (362.032) (362.032)

Finančni najem (37.165) (37.165) (53.094) (53.094)


ter odmerjeni davek1.449.276 1.449.276 1.605.502 1.605.502

24. POSLOVNI NAJEM

Družba kot najemojemalecObveznosti v zvezi s poslovnim najemom (družba kot najemojemalec) – plačila najmanjše najemnine:

v EUR 2011 2010



Več kot pet let -

Skupaj 705.653 52.268

Družba je imela v letu 2011 za 746.578 EUR stroškov najemnin iz naslova poslovnega najema.

94

25. OBVEZE V ZVEZI Z NALOŽBAMI

Družba na dan 31. 12. 2011 ne izkazuje pogodbeno dogovorjenih naložb v opredmetena osnovna sredstva, ki na dan bilance stanja še niso pripoznane v računovodskih izkazih.

26. POGOJNE OBVEZNOSTI

Družba na dan 31. 12. 2011 ne izkazuje pogojnih obveznosti.

27. POSLI S POVEZANIMI OSEBAMI

Povezano osebo v družbi predstavlja njen direktor, kateremu je družba izplačala prejemke v naslednjih bruto vrednostih.

Bruto prejemniki uprave družbe

v EUR

2011 2010

znesekštevilo

prejemnikovznesek

število prejemnikov

Direktor družbe

- osnovna plača 66.000 1 58.992 1

- nagrada za uspešno delo v preteklem letu - - - -

- drugi prejemki iz delovnega razmerja 16.749 1 14.328 1

Skupaj 82.749 1 73.320 1

Prodaja povezanim osebam

v EUR 2011 2010

Povezana podjetja:

Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana 10.065.787 7.178.849

Intersport ISI, d.o.o., Naklo 121.361 116.444

Modiana, d.o.o., Ljubljana 65.434 131.928

M-BL, d.o.o., Banja Luka - 142

Mercator - A, sh.p.k., Tirana - 4.413

Skupaj 10.252.582 7.431.776

95

Nabava pri povezanih osebah

v EUR 2011 2010

Povezana podjetja:


Eta, d.d., Ljubljana 10.838 13.811

Mercator - Emba, d.o.o., Ljubljana 1.342 264

Intersport ISI, d.o.o., Naklo 266 -

Skupaj 2.354.459 1.663.792

Odprte postavke iz prodaje/nabave pri povezanih osebah

Terjatve iz poslovanja do povezanih oseb

v EUR 2011 2010

Povezana podjetja:


Intersport ISI, d.o.o., Naklo 12.584 14.825

Modiana, d.o.o., Ljubljana 8.450 68.763

Mercator - A, sh.p.k., Tirana - 4.413

Skupaj 1.916.869 2.017.481

Obveznosti iz poslovanja do povezanih oseb

v EUR 2011 2010

Povezana podjetja:

Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana 207.710 213.294

Eta, d.d., Ljubljana - 10.025

Mercator - Emba, d.o.o., Ljubljana - 286

Skupaj 207.710 223.605

96

Posojila, pridobljena od povezanih oseb

v EUR 2011 2010

Povezana podjetja:

Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana - 362.032

Skupaj - 362.032

Posojila, dana povezanim osebam

v EUR 2011 2010

Povezana podjetja:

Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana 225.000 -

Skupaj 225.000 -

Ostali odnosi s povezanimi osebami (drugi prihodki)

v EUR 2011 2010

Povezana podjetja:

Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana 473.841 203.472

Skupaj 473.841 203.472

28. DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA

Od 1. 1. 2012 do dneva izdaje revizijskega mnenja k temu Letnemu poročilu ni bilo pomembnejših poslovnih dogodkov.

97

Izjava o odgovornosti uprave

Uprava potrjuje računovodske izkaze družbe Mercator IP, d.o.o. za leto, končano na dan 31. decembra 2011, na straneh od 62 do 66 in prilogo k računovodskim izkazom na straneh od 67 do 97 ter uporabljene računovodske usmeritve na straneh od 67 do 76.

Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve, da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja in da računovodski izkazi predstavljajo resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe in izidov njenega poslovanja za leto 2011.

Uprava je odgovorna tudi za ustrezno vodenje računovodstva, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja in drugih sredstev ter potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili, izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.

Davčne oblasti lahko kadarkoli v petih letih po poteku leta, v katerem je treba davek odmeriti, preverijo poslovanje družbe, kar lahko povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb ali drugih davkov in dajatev. Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.

Vladimir Kukavica,direktor podjetja

Ljubljana, 29.2. 2012

98

Poročilo revizorja

ZA SLADKE TRENUTKE.

mercator ip letno poročilo 2011 v.1

Documents