mentor in lovski pripravnik - lovska-zveza.si · procesu učenja razvijata zaupanje drug v drugega....

MENTOR

IN

LOVSKI PRIPRAVNIK

29 Lovski mentor 9 dec_TISK .indd 1 9.12.2011 11:12:17

2

Izdala Lovska zveza Slovenije 2011

Sely de Brea ŠubicMENTOR IN LOVSKI PRIPRAVNIK

Izdala in založila:Lovska zveza Slovenije,Komisija za izobraževanje,zanjo mag. Srečko Felix Krope

Recenziji:mag. Marija Velikonja, dr. Bogo Fatur

Jezikovni pregled:Marjetka Šivic

Ilustracije:Ive Šubic, Maja Šubic

Na naslovnici: Maja Šubic, Irena Romih, detajl freske LD Poljane

Oblikovanje in priprava za tisk: Barbara Demšar, Nives Lunder, Studio Grad, Škofja Loka

Tisk:Orbis, Ljubljana

Naklada:1000 izvodov

Ljubljana, 2011

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

639.1(035)

De Brea Šubic, Sely Mentor in lovski pripravnik : priročnik / Sely de Brea Šubic ; [ilustracije Ive Šubic, Maja Šubic]. - Ljubljana : Lovska zveza Slovenije, 2011

ISBN 978-961-91731-7-6

258793984


Izdala Lovska zveza Slovenije 2011

MENTOR IN

LOVSKI PRIPRAVNIK

Sely de Brea Šubic

PRIROČNIK


4

Sova je simbol boginje Atene, boginje modrosti in znanja,

razumskega spoznanja ter premišljenega ravnanja.

V spomin Brunu SkumavcuSely


5

1 MENTOR 7

1.1 LIK MENTORJA 7

1.2 KAKŠEN NAJ BO MENTOR? 8

1.2.1 Komunikativen 9

1.2.2 Samozavesten 11

1.2.3 Strokovno usposobljen 13

1.2.4 Odgovoren 13

1.2.5 Demokratičen 14

1.2.6 Ustvarjalen 15

2 SPOZNAJMO PRIPRAVNIKA 172.1 OSEBNOST 18

2.1.1 Temperament 19

2.1.2 Značaj 20

2.1.3 Sposobnosti 20

2.1.4 Telesne značilnosti 21

3 KAKO SE RAZVIJA OSEBNOST? 233.1 METODE IN SREDSTVA VZGOJE 23

3.2 PO ČEM OCENJUJEMO VZGOJENO OSEBNOST? 25

3.3 MOTIVACIJA 26

3.4 KONFLIKT IN REŠEVANJE 27

4 POUČEVATI IN SPODBUJATI UČENJE 314.1 ZNAČILNOSTI UČENJA ODRASLIH 31

4.2 PROCES IN POTEK UČENJA 32

4.3 STILI ZAZNAVANJA 33

Kazalo


4.4 UČNO SREČANJE S PRIPRAVNIKOM 34

4.5 UČNA NAČELA 35

4.6 STRATEGIJE POUČEVANJA 37

4.7 UČNI PRIPOMOČKI IN SREDSTVA 43

4.8 PRIMER UČNE PRIPRAVE 44

5 LOVSKA DRUŽINA – MENTOR – PRIPRAVNIK 475.1 NALOGE LOVSKE DRUŽINE DO PRIPRAVNIKA 47

5.2 KATALOG ZNANJA IN PRAKTIČNEGA

USPOSABLJANJA PRIPRAVNIKA 47

5.3 PRIMER MESEČNEGA NAČRTA ZA DELO

S PRIPRAVNIKOM 50

5.4 PRIPRAVNIKOV DNEVNIK 53

5.4.1 Dva primera dnevnika pripravnikovega dela 54

5.5 MERILA ZA OCENJEVANJE PRIPRAVNIKOVEGA DELA 56

Strokovna ocena priročnika z andragoškega vidika, Marija Velikonja 59Strokovna ocena priročnika, Bogo Fatur 60Literatura 62

6

OpombaDa bi bil prehod med posameznimi poglavji, tudi strokovno zahtevnejšimi, lažji, sem za izzvenevanje teh vsebin vstavila simbolne in mitološke zapise o sovi, ki imajo tudi vzgojni pomen.


7

Tudi najmodrejši um se mora še česa naučiti.

George Santayana

1.1 LIK MENTORJA

Preden je Odisej odšel na pohod, je svojega sina Telemaha zaupal učitelju, svetovalcu, vzgojitelju in modremu človeku z imenom MENTOR. Tako je Homer že v 8. stoletju p. n. št. vedel, kakšen naj bo izkušen učitelj in vzgojitelj.

In kakšen je zdajšnji mentor lovskemu pripravniku?Mentorjeva vloga je gotovo najpomembnejša in najodgovornejša pri izobraževalnem programu pripravnika. Zato bi moralo men-torjevo delo temeljiti na ožji strokovni, didaktični, metodični in psihološki usposobljenosti. Mentor ima, za razliko od preda- vatelja teoretičnih predmetov, poleg posredovanja znanja, navad in usposabljanja tudi zelo odgovorno vzgojno vlogo, ki temelji na osebnem zgledu in posredovanju vrednot.

Pri odgovornem sodelovanju z lovskim pripravnikom bo mentor upošteval nekatere značilnosti izobraževanja in učenja odraslih.• V družbo lovcev se je pripravnik vključil po svoji izbiri, prostovoljno.

Ima zelo jasen cilj – postati lovec. Njegova pričakovanja so velika.• Ima konkreten in kratkoročen cilj: natančno ve, katere spretnosti si želi

pridobiti. Cilje želi doseči čim prej. Želi si pridobiti uporabno znanje.• Lovski pripravnik prihaja na izobraževanje z določenimi izkušnjami:

življenjskimi, delovnimi in tudi lovskimi. Upoštevajmo te izkušnje.

1 Mentor


8

Včasih lahko ugotovimo, da se je tudi od pripravnikov mogoče marsikaj naučiti.

• Pripravniki so odrasle osebe in ne želijo, da jih mentor obravnava kot »kratkohlačnike«.

• Včasih se mentor srečuje tudi s pripravnikom, ki ima slabe izkušnje s prejšnjim izobraževanjem, boji se morebitnega neuspeha. Tako osebo je treba postopno voditi k večji samostojnosti. Pomembno je, da v procesu učenja razvijata zaupanje drug v drugega. Mentor spodbuja lovskega pripravnika k večji motivaciji, želji po novem in novem znanju.

• Mentor mora vztrajati na enakopravnem odnosu, predvsem pa mora biti človek z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi.

Mentor si mora v resnici želeti delati s pripravnikom.Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s področjem mentorstva, pravijo, da je toliko

oblik mentorstva, kolikor je mentorjev.

1.2 KAKŠEN NAJ BO MENTOR?

Težko je govoriti o lastnostih, ki naj jih ima mentor, saj se vsak trudi po svoje, tako kot meni, da je najbolje. Vsak bo zase presodil, kako delati. Nekatere lastnosti predstavljam posebej.

Navedeno besedilo je mentorju lahko v pomoč le kot smernice in vodilo. To so pojmi, ki jih slišimo vsak dan in so poljubno razloženi. Če jih damo v možgansko datoteko pod splošno izobrazbo, bomo bogatejši.

Mentor je tudi vzgojitelj, ima odgovorno vzgojno vlogo in vse, kar velja zanj, naj upošteva pri krepitvi pripravnikove samozavesti. Pri tem sta ključnega pomena mentorjev osebni zgled in njegovo posredovanje vrednot. Tako v pripravniku z majhnimi koraki krepi samozavest.

Dobro je, da mentor in pripravnik vesta, v čem je kdo dober in v čem ne. Predvsem je treba primerno pohvaliti vsak pripravnikov dosežek.

Idealen mentor – takega ne poznamo!


9

Tako doživlja ohrabrujoč občutek in pridobiva večjo samopodobo in posredno tudi večjo samozavest. X___

1.2.1 KOMUNIKATIVENKomunikativnost pomeni pošiljanje in sprejemanje informacij, misli,

občutkov in mnenj.Ron L. Hubbart je zapisal, da je človek le toliko živ, kolikor lahko komunicira. Na splošno rečemo, da je komunikacija medsebojno delovanje med

subjekti, ki se sporazumevajo z znamenji – simboli in signali.Znamenja so dogovorjena znamenja, ki jih uporabljajo samo ljudje: črke,

besede, slike, računalniške ikone. (Pri lovcih: označevanje z zeleno vejico, tiha znamenja pri zalazu, na preži in pogonih, na lovskem klobuku – levo-desno, lovski rog za začetek in konec lova …).

Najstarejša ohranjena oblika zapisane človeške komunikacije so vrezani vzorci na lupinah nojevih jajc, starih 60 tisoč let. Našli so jih v Afriki in so starejši kot vse jamske stenske slikarije.

Signali so spontana znamenja, ki izražajo čustvena stanja in niso kontrolirani: mimika, tresenje rok, drhtenje, bledica in rdečica obraza ...

Tudi molk je oblika komuniciranja. Ugotovili so, da imajo pri komunikaciji besede le 7 % teže, ton glasu 38 % in telesna mimika kar 55 %. Torej niti ni toliko bistveno, kaj povemo, ampak kako povemo.

mentor

KOMUNIKATIVEN

SAMOZAVESTEN

USTVARJALEN

STROKOVNO USPOSOBLJENODGOVOREN

ODLOČEN

DEMOKRATIČEN


10

Znamenja in signali pomenijo komunikacijo med mentorjem in pripravnikom ter člani lovske družine. Na teh ravneh je treba ustvariti kakovostne odnose. X___

Pri praktičnem usposabljanju je pomembna povratna informacija. Pripravnik in mentor morata vedeti, kako opravljati svoje delo in naloge. Mentor mora opozarjati na pozitivna in negativna pripravnikova ravnanja. Mentor mora paziti, kako sporoča negativno informacijo (poglavje o samopodobi). Informacija mora biti takojšnja, ne vsiljena, ampak predlagana.

Napišite primer, kako pripravniku sporočite pozitivno in negativno informacijo.

Komunikacija je že po svojem bistvu dvostranski proces. Ne pomeni zgolj objektivnega odnosa do sveta in družbe, marveč osebno povezavo med “menoj” in “teboj”, med “nami in vami” (Trstenjak).

S komunikacijo: • izboljšujemo medsebojne odnose in jih bogatimo• usklajujemo mnenja• prepoznamo probleme, nesoglasja in jih tako lažje rešujemo• iščemo nove rešitve• dobimo več informacij


11

1.2.2 SAMOZAVESTENŽivali imajo le zavestnost dejanj, ne pa obenem zavestnosti jaza kot

nosilca dejanj. V tem se človek razlikuje od drugih živih bitij. »Žival ve, ampak ne ve, da ve.«(Etologija je znanstvena disciplina, ki trdi nasprotno. Preberi!)

Lovska dejavnost je tesno povezana z živalskim svetom in marsikaj tudi primerjamo; antropološko smo si podobni v marsičem.

V čem je razlika med človekom in živaljo? Verjetno si tudi sami postavljamo to vprašanje. Je to zavest? Doslej še nobena filozofija ni dala zadovoljivega odgovora.

Dr. Janek Musek je opisal temeljne značilnosti, po katerih se človek razlikuje od živali. Te so:zavest: človek je zavestno bitje, ki reflektira (odseva) pogoje svojega bivanja

in zavestno usmerja svojo dejavnost,družbenost: človek lahko obstoja samo v družbi. Za njegov obstoj ni potrebna

le izmenjava z okoljem, temveč še posebej izmenjava z drugimi. Zunaj družbe človek preneha obstajati kot tak.

Samozavest je psihološki pojem. Pri samozavesti se zavedamo samostojnosti lastnega jaza. To sem jaz! Spoštujem sebe in se imam rad. Samozavestni ljudje se zavedajo svojih kreposti, sposobnosti in zmožnosti. Verjamejo, da bodo dosegli postavljeni cilj. Za samozavest je pomembna stvarna in spodbudna predstava o samem sebi. Temu primerno je tudi zavestno in odgovorno odločanje in postavljanje ciljev. Samozavest je deloma prirojena in jo lahko nadgrajujemo. Menda je prirojene le tretjina. To ni nesprejemljiva usoda, o kateri rečemo, ali jo imaš ali pa je nimaš. Samozavest je nekaj, kar lahko razvijamo in krepimo.

Samopodoba: K samozavesti pripomoreta tudi pozitivna samopodoba in samospoštovanje. To je predstava, ki jo imamo o sebi in je zelo odvisna od tega, kako drugi gledajo na nas in kako ocenjujejo naše sposobnosti in lastnosti. K samopodobi pripomorejo tudi lastne izkušnje, ko se, na primer, trudimo za dosego postavljenega cilja in nam to uspe. Uspeh izboljša našo samopodobo.


12

Kako krepimo samozavest?• Strokovnjaki predlagajo pozitivno mišljenje; o sebi moram misliti

vse najboljše, se ceniti in vedeti za svoje pozitivne lastnosti.• Zavedati se moramo ovir za dosego cilja. Če nam spodleti, ne obupati.

Le samemu sebi je treba dopovedati: uspel bom, potrudil se bom. Uspeh, ki je dosežen s trudom, najbolj okrepi samozavest in je tudi izziv za postavitev še višjih ciljev.

• Veliko ljudi v želji po okrepitvi samozavesti doživlja ravno nasprotno. Pogosto sprejemajo naloge, ki jih ne obvladajo, zato se preveč naprezajo. Treba je znati kdaj reči NE. Zato je dobro, da si še pravi čas priznate, da niste vsevedni.

• Uspehe moramo proslaviti, veseliti se je treba uspeha, o njem pripovedovati, a se ne hvalisati.

• Drža telesa in samozavest sta tesno povezani. Pokončna drža poskrbi tudi za boljše razpoloženje. Vedno imejte dvignjeno glavo.

Mentor je tudi vzgojitelj in ima odgovorno vzgojno nalogo. Vse, kar velja zanj, naj upošteva tudi pri krepitvi pripravnikove samozavesti. Pri tem sta ključnega pomena osebni zgled in posredovanje vrednot. Tako z majhnimi koraki krepi pripravnikovo samozavest.

Dobro je, da mentor in pripravnik vesta, v čem je kdo dober in v čem slabši. Predvsem je treba primerno pohvaliti vsak pripravnikov dosežek, tako da doživlja ohrabrujoč občutek in krepi samopodobo ter posredno samozavest.

Ljudje z velikim zaupanjem vase načrtno dosegajo cilje in sprejemajo izzive, in sicer tiste, ki jih lahko obvladajo. Bolj kot vzgojitelji so mentorji, svetovalci in usmerjevalci. (Jelenc)


13

1.2.3 STROKOVNO USPOSOBLJENLovska dejavnost posega v živo naravo. Tako kot zrak in voda je tudi

divjad naravna dobrina in ni last nikogar. Zaupana nam je le v upravljanje.Zato mora mentor poznati:• lovsko zakonodajo in spremljajoče zakone, • divjad in ocenjevanje divjadi, sproti mora spremljati strokovno

literaturo, • naravovarstveno zakonodajo, tudi mednarodne predpise, konvencije in

strateške dokumente tega področja,• zavarovane vrste živali in rastlin, • ekologijo in varstvo narave, • etični kodeks slovenskih lovcev,• mentor skuša spoznati pripravnikovo osebnost in njegove potrebe (poglavji

2 in 3),• mentor obvlada metode in načine poučevanja za delo z odraslimi

(poglavje 4),• mentor obvlada informacijsko tehnologijo – uporabo učnih sredstev,• mentor zna vzpostaviti dobre osebne in delovne odnose,• biti mora splošno razgledan, skrbeti mora za svoj poklicni in osebni

razvoj ter se stalno izpopolnjevati.

1.2.4 ODGOVORENOdgovornost je širok pojem in obsega različne oblike odgovornosti. Slovar

slovenskega knjižnega jezika odgovornost opredeli kot »dolžnost sprejeti sankcije, dati opravičilo«, kot » lastnost, značilnost človeka, ki si prizadeva zadovoljevati norme, izpolnjevati zahteve, dolžnosti«, svoje delo, ravnanje« ali kot »lastnost, značilnost tega, kar zaradi pomembnosti, posledic zahteva veliko znanje, skrbnost«.

Pri lovski dejavnosti sta družbena in osebna odgovornost zavezujoči.

X______


14

1.2.5 DEMOKRATIČENMentor bo demokratičen takrat, ko bo deloval v skladu z lovskim etičnim

kodeksom, lovsko zaprisego, s postavljenimi cilji, ideali, osebnimi in družbenimi vrednotami in bo upošteval človekove pravice.

Kadar govorimo o človekovih pravicah, mislimo na pravice in svoboščine, ki so za vsakega posameznika najpomembnejše. Varujejo namreč najbolj temeljne človekove dobrine in vrednote, kot so njegovo življenje, osebno dostojanstvo, svoboda, lastnina. (Cerar)

Družbena odgovornost je odnos med osebnimi interesi, vrednotami in obnašanjem do skupnosti – družbe. Posameznik mora znati svoja ravnanja utemeljevati in se zavedati posledic svojih dejanj. Prav zato imamo praktičen del izobraževanja, kjer hkrati vzgajamo in poučujemo, da bo pripravnik lahko deloval v dobro lovske dejavnosti, ki ji je zaupana skrb za naravne dobrine in s tem posredno varstvo narave.

Osebna odgovornost je etična vrednota in je tudi značajska lastnost. Kar smo obljubili, si zadali ali kar nam je bilo poverjeno (program za delo z lovskim pripravnikom), mora odgovoren mentor izpeljati do konca. Prav zato je odgovornost večkrat obremenjujoča in boleča, ker lahko nastane zmota. Lahko spodbudi občutek krivde. Svobodno se odločamo, a nosimo tudi posledice za odločanje. Prav zaradi čuta odgovornosti se mentor svoje odgovornosti ne more otresti oziroma je prenesti na druge. Odgovornost je lahko subjektivna in objektivna.


15

1.2.6 USTVARJALENUstvarjalnost je temeljna človekova lastnost, je pojav, ki vsebuje

sposobnost razviti nove zamisli, nove rešitve, nove povezave med že obstoječimi. Tako mentor izraža samega sebe v ustvarjalnosti in prilaganju na spremembe. Ustvarjalnost je sposobnost, ki jo imamo vsi, ne glede na spol ali stopnjo izobrazbe. Za ustvarjalnost ni treba biti nadpovprečno inteligenten ali biti genij. Zato sta poučevanje in svetovanje zahtevni dejavnosti, ki od mentorja terjata vedno nove, tudi ustvarjalne odločitve in zamisli.

Če se samo ponavljamo, so rezultati vedno enaki. Spodbudimo levo polovico možganov in se vprašajmo: Kaj še? Kako še? Kako bi bilo lahko bolje, hitreje, kakovostneje ....?

Napišite primere:


16

Koconogi čuk – Alegolius funereus

Letošnje leto – 2011 – je mednarodno leto biotske raznolikosti s sloganom: Biotska raznovrstnost je življenje. Naše življenje.Ponoči nas na preži s svojim neslišnim letom večkrat presenetijo sove.

Jih poznamo? Ali vemo, zakaj so ogrožene?Sove so pomemben člen prehranske verige in biotske pestrosti.*

Pri nas gnezdi devet vrst sov – prave sove in pegasta sova: velika uharica, kozača, lesna sova, pegasta sova, mala uharica,

močvirska uharica, koconogi čuk, veliki skovik, mali skovik. Ogrožene so vse.

Ni kriva naravna selekcija, ne vremenske spremembe, ampak človek z nepremišljenim posegom v njihov življenjski prostor.

* Preberite vse o sovah v žepni knjižici: Edvard Krašna, Naše ptice. LZS, 2011.


17

2 Spoznajmo pripravnika

Skozi življenje te vodi notranje, učeče se igrivo duhovno bitje, ki je tvoj pravi jaz.

Richard Bach

Nemogoče je nekoga poučevati, voditi in usmerjati, če ga ne poznamo dobro. Le če ga dobro spoznamo, lahko z njim vzpostavimo neposreden stik, še posebno, ker je delo s pripravnikom individualno. Nikoli ne bomo povsem razumeli tistega, ki ga poučujemo. Niti samega sebe ne poznamo dovolj.

»Globoko razumevanje je potrebno, če želite izboljšati osebne veščine in sebe. Spoznavanje sebe je težko: pomeni soočenje z vso resnico in neresnico, kakršno bi morda želeli. Odkrivanje sebe lahko pomeni odkrivanje neprijetnih lastnosti.Bodite pa prepričani, če boste še naprej slepi zanje, jih bodo drugi še vedno prepoznavali takšne, kakršne so, in vas napadali na najšibkejšem mestu.« (Allan)


18

2.1 OSEBNOST

Kaj razumemo pod pojmom osebnost?

Vsak človek je v določenem pogledu kot VSI ljudje, je deloma kot NEKATERI ljudje in je kot NOBEDEN drugi človek. (Murray)

Vsi smo ljudje, le nekateri smo lovci in nobeden ni tak, kot sem jaz.Vsak človek je osebnost zase. Če ga hočemo učiti, ga moramo poznati,

ga jemati individualno, upoštevati njegove sposobnosti, lastnosti in tudi interese ter poglede. Samo tako lahko prilagodimo način njegovega dela.

Naš pripravnik je že zrela osebnost, zato je pri razvoju njegove osebnosti odločilnega pomena samovzgoja. Pojmovati ga moramo kot dejavnega, zavestnega oblikovalca svoje osebnosti.

Vsakdo ima svoje osebnostne lastnosti. To so relativno trajne značilnosti, po katerih se posamezniki razlikujemo med seboj. V človeku se lahko kažejo kot sposobnosti in lastnosti, naravne danosti, pridobljene sposobnosti, potrebe, interesi in življenjski cilji, okusi in pogledi.

Osebnost obsega tudi telesne in duševne lastnosti, ki se odražajo v odnosu do drugih in v tem, kako se prilagaja okolju. Razlikujemo lastnosti temperamenta, značajske lastnosti, telesne lastnosti in sposobnosti.X____

SPOSOBNOSTI

LASTNOSTI TEMPERAMENTA

ZNAČAJSKE LASTNOSTI

TELESNE LASTNOSTI osebnost


19

2.1.1 TEMPERAMENTTemperament je tista stran osebnosti, ki je povezana s čustvenim

doživljanjem, podlago pa ima v fizioloških značilnostih posameznika. Opredelil ga je Hipokrat (460– 380. pr. Kr.), ki je bil grški antični zdravnik in je še dandanes najbolj znan.

Osebnosti se med seboj razlikujejo po odzivanju na notranje in zunanje dražljaje, in sicer kako močan in hiter je odziv.

KOLERIK Čustva izraža na poudarjen način. Odziva se močno in hitro (preračunljivost, nemirnost, agresivnost, razburljivost, spremenljivost, impulzivnost, optimizem, aktivnost).

FLEGMATIK Splošna naravnanost je optimistična. Odziva se počasi in ravnodušno(pasivnost, skrbnost, preudarnost, zbranost, zanesljivost, ravnodušnost, hladnokrvnost).

MELANHOLIK Nagiba se k pesimizmu. Odziva se močno, a počasi(čemernost, plahost, rigidnost, treznost, pesimizemzadržanost, nedružabnost, mirnost).

SANGVINIKPo razpoloženju je optimist. Odziva se lahkotno in hitro (družabnost, odprtost, zgovornost, lahkotnost, živahnost, brezskrbnost, voditeljstvo).


20

2.1.2 ZNAČAJZdružuje človekove lastnosti. Značajske lastnosti se kažejo v odnosu do:

X___

Značaj je praviloma stalen ali pa se spreminja zelo počasi. Podlago ima tudi v dednih zasnovah in telesni zgradbi posameznika. Pri oblikovanju značaja zelo vplivajo: okolje, vzgoja, šport, življenjske navade ... Motiviran pripravnik daje mentorju možnost za vzgojo pozitivnega značaja.

Značaj in temperament se razlikujeta.

2.1.3 SPOSOBNOSTIPojem sposobnosti zajema tiste lastnosti, ki najbolj bistveno vplivajo na

naše dosežke in uspešnost pri reševanju različnih nalog in težav. Sem spadajo duševne in telesne sposobnosti. Posebno pomembne so umske sposobnosti, med njimi zlasti inteligentnost in ustvarjalnost. Inteligentnost lahko opredelimo kot sposobnost učinkovitega mišljenja, učenja, reševanja težav.

Poleg pojmov splošna inteligentnost in splošna umska sposobnost poznamo še vrsto posebnih sposobnosti, npr.: gibalna, jezikovna, matematična/logična, glasbena, medosebna, vidna/prostorska itn. V zadnjem obdobju strokovnjaki posebej poudarjajo pomen čustvene, socialne in moralne inteligence.

Čustvena inteligenca je psihološka sposobnost razumevanja čustev druge osebe, ne da bi pri temu podal svoja.

sebe

•skromnost,•bahavost,•samokritičnost,•...

družbeneskupnosti

•domoljubje,•spoštovanje zakonov

in moralnih norm,•...

•tovarištvo,•nesebičnost,•poštenost,•...

sočloveka


21

Socialna inteligenca je spoštovanje drugih ljudi, strpnost do drugačnih.Moralna inteligenca s svojim mišljenjem, vedenjem počne tisto, kar je

vredno in nujno narediti.

2.1.4 TELESNE ZNAČILNOSTIPodlaga je v dednih zasnovah in telesnem ustroju posameznika. Od

prednikov podedujemo dedne zasnove. Pomemben je vpliv okolja: šport, prehrana in zdrav način življenja.

Mens sana in corpere sano. Zdrav duh v zdravem telesu.Razvoj telesnih sposobnosti je dolgotrajen.Z leti se povečujejo razlike v telesnih sposobnostih v populaciji, razlike v

določeni sposobnosti med različnimi ljudmi niso stalne.Lovska dejavnost terja veliko telesnih sposobnosti.

Posameznikove sposobnosti so najpomembnejši dejavnik razlik med posameznimi pripravniki in so trajnejše od spretnosti in navad. Stopnja razvoja sposobnosti vpliva na uspešnost določene aktivnosti, vendar se tudi same sposobnosti razvijajo v določenih aktivnostih.

Katere sposobnosti in telesne značilnosti opazite pri svojih pripravnikih?


22

Pegasta sova – Tyto alba

Ni ptice, ki bi se o njej spletlo toliko legend, mitov, simbolov, prerokb, kot je prav sova. Človek je vedno živel z naravo.

S svojo sposobnostjo mišljenja jo je podrejal, spreminjal in se ji tudi izmikal. Če ne drugače, tudi z mitologijo.

Mitološki svet imamo še vsi v svoji podzavesti. Je preteklost, ki ni preteklost. ** Nekoč ljudje niso bili primitivni, ker so verjeli v magični svet. To je bil čas, ko je bila mitologija del življenja,

razmišljanja in na poseben način razumevanja sveta. V lovčevem podzavestnem psihičnem življenju so še vedno mitološke korenine, ki se kažejo kot neizbrisan vzorec pri elementarnem doživljanju lova, nošnji

amuleta – talismana za srečo pri lovu, pri lovskih šegah in navadah, kot je pozdrav lovini, poslednji grižljaj ... Tako še vedno ravnajo nekatera plemena,

ko se zahvaljujejo mrtvi živali, ki se jim je darovala za njihovo preživetje. Imamo eno najlepših bajk, Zlatorog, ki je ostanek lovske prakulture. Beli

zlatorog je mit, ki vodi svojo čredo belih koz po zelenem pogorju Triglava. Pripoved o zlatorogu nam da misliti, kakšna je bila

nekoč kulturna krajina in kako človek ruši naravno ravnotežje. Mit, ki trka na našo ekološko zavest.

**Alenka Goljevšček


23

Osebnost razvija svoje lastnosti v srečanju z drugimi in v prilagajanju okolju.

Pripravnika ne moremo pojmovati kot predmet vzgoje, temveč kot dejavnega in zavestnega oblikovalca svoje osebnosti. Spodaj so predstavljeni dejavniki razvoja osebnosti.X____

3.1 METODE IN SREDSTVA VZGOJE

Pri vzgoji pripravnika moramo dati prednost tistim metodam, ki razvijajo njegovo samozavest. Za samovzgojo sta pomembni stvarna in spodbudna predstava o samem sebi. Mentorjeve izkušnje in spodbudna beseda, lastna prizadevanja in postavljeni cilji oblikujejo dobrega lovca in dobrega človeka. O učinkoviti vzgoji govorimo šele takrat, ko nekdo pravilno ravna in se pravilno obnaša iz svojega lastnega prepričanja in po lastni volji. To pomeni, da moramo pri vzgoji pripravnika dati prednost tistim metodam, ki razvijajo njegovo samozavest.

3 Kako se razvija osebnost?

LASTNA DEJAVNOST

izkušnje in doživetja,učenje, delo, šport

DEDNOSTindividualne dednostne

zasnove (dispozicije)

OKOLJEdružina, šola, družbeno,

delovno okolje (kultura, narod),vzgojitelji


24

X___

NAVAJANJE je najpreprostejša, a hkrati zanesljiva metoda za privzgajanje dobrih delovnih, higienskih in drugih navad (razkoževanje, uporaba orožja, šege in navade ...).

SPODBUJANJE je potrebno pred zahtevno, odgovorno odločitvijo. Obsega spodbudno besedo, pohvalo in priznanje, oceno, informacijo (prva uplenitev, družinski izpit ...).

PREPRIČEVANJE se opira na razlago, pojasnjevanje in dokazovanje. Ni dovolj, KAJ naj naredi, marveč ZAKAJ (pravila pri pravilnem odstrelu v starostni strukturi, zimsko krmljenje ...).

PREPREČEVANJE je metoda vzgoje, ki jo uporabljamo, da bi preprečili obnašanje ali ravnanje, ki bi imelo škodljive posledice. O prepovedih mora biti pripravnik seznanjen pravočasno, pa tudi s posledicami, ki ga čakajo v primeru kršitve (upoštevanje zakonskih predpisov, napačno ravnanje z orožjem).

Vse vzgojne metode in sredstva se med seboj dopolnjujejo in povezujejo. Vzgojno-izobraževalno delo mentorja ter lastna pri-zadevanja in aktivnosti oblikujejo pripravnika v dobrega lovca – človeka.

PREPRIČEVANJE

NAVAJANJE

SPODBUJANJEPREPREČEVANJE

metode vzgoje


25

3.2 PO ČEM OCENJUJEMO VZGOJENO OSEBNOST?

Posameznika ocenjujemo po tem, kako živi in kako kljub težavam pametno uravnava svoje življenje.

To se kaže v:• telesni zrelosti (zdravje),• čustveni zrelosti (ustreznost čustev glede na situacijo – kako se

odziva),• delovni zrelosti (odnos do dela, opreme, objektov),• moralni zrelosti – oblikovanje lastnih vrednot (odnos do lovskih

tovarišev, širše skupnosti, varstva narave, odnos do okolja …). Moralne lastnosti: humanost, poštenost, iskrenost, pravičnost, čut

odgovornosti, nesebičnost in solidarnost. To je del moralne zavesti.• umska (intelektualna) – razvitost mišljenja. Za lov niso potrebne

le spretnosti, temveč tudi razvite umske sposobnosti: natančno opazovanje in zaznavanje, sklepanje, primerjanje, analize, predvidevanje nevarnosti (orožje, divjad ...),

• socialni zrelosti – spoštovanje drugih ljudi, strpnost do drugačnih, spoštovanje človekovih pravic ...

• kulturni zrelosti, ki se ne omejuje le na lovsko kulturo, ampak na vsa kulturna področja, ki bogatijo naše življenje. Kultura je način mišljenja, obnašanja, občutenja, verovanja v določeni družbi ali skupnosti ljudi ali družbi. Kultura v širšem pomenu je torej zbirka pravil za prilagajanje zunanjemu svetu, predvsem ljudem in naravi.

V ožjem pomenu lahko govorimo tudi o kulturi dela in obnašanja pri uplenitvi divjadi, kjer je treba upoštevati lovsko etiko in šege ter navade.


26

3.3 MOTIVACIJA

Psihologi še niso razložili pojma motiva. Obstaja več teorij. Vsa osebnostna dejavnost, tudi odločitev za lovsko dejavnost, je vpletena v motivacijski proces in se razvija med nastajanjem potreb in njihovim zadovoljevanjem.

Potrebe, interesi, stališča in težnje so gibalo življenja in delovanja. Pri posamezniku so interesi bolj ali manj izraženi in se skozi življenje razvijajo in spreminjajo z vzgojo, lastno aktivnostjo, vplivom okolja ... Pomemben je tudi interes za uvajanje sprememb. Z odraščanjem razvijamo različne interese, ko se zavedamo, s čim se želimo ukvarjati v življenju. Tako imamo, na primer, že v mladosti interese, poklicne želje, interes za delo, ki nas veseli, ter interese za dejavnosti v prostem času (hobi).

Tako je tudi interes postati lovec, ki je dobra motivacija za izobraževanje lovskega pripravnika, čemur sledi potreba po učenju.

Zakaj pripravnik preneha z izobraževanjem?Poleg objektivnih vzrokov je lahko vzrok za prenehanje izobraževanja

izguba motivacije. V fazi pripravništva pripravnik lahko naleti na različne ovire. Resničnost

je lahko drugačna, kot si je predstavljal lovstvo, kar ovira njegove motive in pomeni frustracijo. Če je le-ta zelo močna ali se ponavlja večkrat, nastane kriza. Pripravnik težko napreduje brez pomoči mentorja in lovske skupnosti.

Zanimive so prošnje pripravnikov za vstop v lovsko družino, ki so si zelo podobne med seboj. Sem ljubitelj narave … V resnici je veliko več skritih motivov, ki so motivacijsko globlji. V takih primerih mentor oziroma lovska družina preprečuje in rešuje pripravnikove dileme na več načinov:• omogoči spoznati povzročitelje kriz,• z individualnim pristopom mu omogoči, da izrazi svoja čustva

(namesto zadrževanja negativnih čustev),• pripravniku omogoči čim več informacij in ne prikriva stvarnosti, • omogoči aktivno sodelovanje z drugimi, namesto nekritičnega odklanjanja,• v njem naj vzbudi pozitivno stališče do sebe in drugih, vključno z

zaupanjem v svoje sposobnosti in skupnost,


27

• pomaga naj mu do pozitivne samopodobe, ki pa je zelo odvisna od tega, kako drugi ocenjujejo njegove sposobnosti in lastnosti. Tako pridobiva samozavest,

• pripravnik se mora počutiti razumljenega. Tako bo dobil občutek pripadnosti lovski družini,

• pri objektivnih težavah se zavedajmo pomena – znati poslušati.

Mentorstvo se ne konča z družinskim izpitom. Pripravnika je nujno treba spremljati pri teoretičnem izobraževanju, kjer tudi doživlja frustracije.

Kitajski pregovor pravi: »Še tako dolga pot se začne s prvim korakom.«

3.4 KONFLIKT IN REŠEVANJE

Živali v gozdu so slišale, da ima medved spisek tistih, ki jih bo pobil. Vsi so se prestrašili in nekaj časa živeli v strahu, potem pa je bilo jelenu dovolj. Rekel je, da tega ne more več prenašati in da bo šel vprašat medveda, če je to res.

»Medved, slišal sem, da imaš spisek tistih, ki jih boš pobil.« »Imam.« »Sem tudi jaz na njem?« »Si.« Naslednji dan so našli jelena mrtvega. Enako se je zgodilo tudi srni, jazbecu in volku ... Zadnji se k medvedu odpravi zajček. »Ej, medved, sem tudi jaz na tvojem spisku?« »Si, zajček.« »Poslušaj medved, bi me lahko izbrisal z njega?« »Seveda, ni težav.«

S komunikacijo se rešuje konflikte. In zajec je ostal živ!


28

Nemogoče je, da med pripravnikom, mentorjem in lovci ter lovsko družino ne bi nastali konflikti. In kaj so konflikti?

Konflikti so medsebojna nasprotovanja različnih potreb, želja, interesov, občutkov, dejanj … (Brajša). Konflikti so vedno z nami in se jim ne moremo izogniti.

Razreševanje konfliktov je temeljno civilizacijsko vprašanje.

Konflikti• Pripomorejo, da se ozavestimo problemov.• Iščemo nove rešitve.• Spodbujajo spremembe.• Razbijajo monotonijo.• Izzivajo nove interese.• Zmanjšujejo napetost.• Ponujajo možnost, da se bolje spoznamo.• Da premislimo o svojih reakcijah.• Izboljšamo načine komuniciranja, sporazumevanja.• Izboljšamo svoje odnose z ljudmi.


29

Pri tem se srečujemo različni ljudje (tudi različni tipi lovcev), in sicer glede na:• etično, socialno in kulturno okolje,• izobrazbeno strukturo,• zrelost in starost,• nivoje avtoritete,• lokalno okolje, načrtovalce lova,• predpise za dejavnost (pravila, pravilniki ...)• včasih tudi politično pripadnost ... (Lavrenčič - Naša barva ...!!?),• materialne zmožnosti.

Konflikt je tudi pozitiven, prispeva k rešitvi.x___

Konflikt naj bo le kresanje mnenj s pozitivno komunikacijo, medsebojnim spoštovanjem, zaupanjem in toleranco.

SLABO REŠENI KONFLIKTI• trpljenje• samouničevanje• psihosomatske bolezni• alkoholizem• norost

DOBRO REŠENI KONFLIKTI• bolje se spoznamo• odpravljajo stagnacijo in napetost• kažejo na probleme• vodijo do novih spoznanj• utrjujejo medsebojne odnose• povzročijo zadovoljstvo• omogočajo kakovostno življenje• oba sta zmagovalca


30

Čuk – Athene noctua

Mit se lahko izrazi le s simboli. V različnih kulturah in civilizacijah imajo sove različne mitološke in simbolne

pomene. V evropski kulturni in civilizacijski tradiciji je sovi pripisana vrsta pozitivnih lastnosti. Grki so jo povezovali z

modrostjo, znanjem in budnostjo. Prav tako so jo z modrostjo povezovali Indijanci. Omenjena je v majevskem koledarju kot totem za dober vid ... Kitajcem je sova pomenila simbol

strahospoštovanja. Upodobljali so jo na orožju. V anglosaškem svetu so sove od nekdaj pojmovali kot ptice

razsodnice, modre ptice, polne pametnih spodbud.V simbolnem pomenu najdemo sovo na kovancih (atenski

kovanec, 5. st. pr. n. št.), ekslibrisih, v vrsti slovenskih leksikonov (Sova), na 2500 let stari pivski posodi z Mosta na

Soči. Kot logotip je povezana s knjižnicami, hrami znanja, pedagoškimi združenji, medicino ...

Simboli imajo več različnih, tudi nasprotujočih si pomenov. Pri nas so sovo zaradi njenega videza, nočnega oglašanja in

velikih nepremičnih oči povezovali z nesrečo, smrtjo, boleznijo in glasnico slabih vesti.


31

Izobraževanje je kot zasvojenost – več kot ga imaš, več ga boš hotel in več ga boš imel.

P. Gross

1.1 ZNAČILNOSTI UČENJA ODRASLIH

Učenje je zelo zapleten psihični proces, zato je o njem več teorij. Uradna definicija učenja (UNESCO, 1993): »Učenje je vsaka sprememba v vedenju, informiranosti, znanju, razumevanju, stališčih, spretnostih ali zmožnostih, ki je trajna in ki je ne moremo pripisati fizični rasti ali razvoju podedovanih vedenjskih vzorcev.« Različni načini izobraževanja so tudi med obveznim šolskim izobraževanjem in izobraževanjem odraslih.

Pomembna je vloga mentorja in njegovega načina poučevanja!

Pripravnik mora pri izobraževanju najprej vedeti:

4 Poučevati in spodbujati učenje

zakaj?

Pripravnik ima jasno postavljen cilj.Pripravljen je za učenje, ker želi postati lovec.

kaj ?

Seznanjen je s programom praktičnega in teoretičnega dela izobraževanja.

kako?

Upošteval bo njegovo prejšnje znanje in izkušnje.


32

Mentor bo tudi upošteval, da se med lovske pripravnike vključujejo osebe različnih starosti. Mlajši odrasli (do okrog dvajset let starosti) si na splošno šele pridobivajo znanje in se najpogosteje sprašujejo, kaj novega želijo izvedeti. V zgodnji odrasli dobi in pozneje odrasle vse bolj zanima, kako bodo uporabili tisto, kar vedo, kar so spoznali. V skupino odraslih sodi največ pripravnikov, ki pričakujejo, da bodo pridobili uporabno znanje.

4.2 PROCES IN POTEK UČENJA

Pri celostnem učenju uporabljamo obe polovici možganov: • levo, ki omogoča razumsko in logično mišljenje in analizo, • desno, ki spodbuja ustvarjalnost, vidno, ritmično prepoznavanje

in sintezo.Z učenjem omogočamo delovanje vseh čutov: vidnega, slušnega, občutek

za gibanje, čuta za voh in okus. Lovska dejavnost je tako razgibana, da pri izobraževanju in delovanju pridejo do veljave vsi čuti.

V možganih poteka učenje po zelo zapletenih procesih. Sporočila pridejo do naših možganov, do območja, ki uravnava čustva, razpoloženje in zbranost. Povežejo se z delom v možganih, ki vplivajo na naš dolgoročni spomin.

Ničesar ni v naših možganih, česar ne bi bilo prej v naših čutih. (J. A. Komenski)


33

4.3 STILI ZAZNAVANJA

Poznamo različne stile spoznavanja in učne stile. Za mentorja je dobro, da pozna stile zaznavanja, ki jim posameznik daje prednost pri zaznavanju, predstavljanju, učenju in tudi sporočanju. Najpogostejši stili zaznavanja so:

Nekateri se uspešneje učijo, če vidijo zapisano, ker si zapomnijo besede, ali ob slikovni predstavitvi vsebin. Drugi si bolj zapomnijo, če snov slišijo in pri tem glasno ponavljajo. Tretji si zapomnijo tako, da se dotikajo predmetov in z njimi delajo.

Načinov učenja in spoznavanja je veliko. Čistih tipov ni. Gre za posebnosti posameznika, kako sprejema, ohranja, predeluje in organizira informacije ter zatem na njihovi osnovi rešuje probleme. Vsak posameznik ima svojo kombinacijo spoznavnih poti do znanja.

Pri učenju je treba vključiti čim več čutov. Spodbujati moramo celostno delovanje možganov, da dosežemo najboljši rezultat učenja! Za mentorsko delo je pomembna ugotovitev, da se ljudje učimo na različne načine.

Znanja ne moremo podedovati, ne moremo ga prenašati (ga vlivati v glavo) ali sprejemati od drugih. V računalnik preprosto vnesemo podatke in so tam. Z našimi možgani je drugače: prek čutil dobimo informacijo in jo prenesemo v možgane, kjer pa mora vsak sam s svojo miselno akivnostjo zgraditi »podatkovno zbirko«. Pri tem ima pomembno vlogo spomin, ki ima sposobnost znanje ohranjati, a ne brez ponavljanja in utrjevanja.

Poznavanje učnih stilov je le ena izmed poti, kako pri pripravniku doseči, da bo pridobljeno informacijo čim bolje predelal v znanje.

čutno-gibalni stil,40 %

slušni stil,25 %

vidni stil,35 %


34

4.4 UČNO SREČANJE S PRIPRAVNIKOM

Mentor je najprej usmerjen v učne cilje, ki jih želi doseči: kaj naj bi se pripravnik ob določeni temi naučil, kaj mora razumeti, prepoznati, ustvariti, uporabiti, kakšne spremembe pričakuje pri pripravniku.

Ko načrtujemo srečanje s pripravnikom, moramo premisliti, KAJ bomo obravnavali, KAKO bomo poučevali, KATERE pripomočke bomo potrebovali in KAKŠNO OZRAČJE bomo ustvarili, da bomo dosegli načrtovani cilj.

PSIHOLOŠKAMentorstvo terja celega človeka.Ozračje naj bo mirno in vedro.

VSEBINSKAOvežitev znanja,strokovno pojasnitidovolj razumljivo.

METODIČNAKako bo potekala obravnava, kako bomo usmerjali delo, kako bomo preverjali.

ORGANIZACIJSKO– TEHNIČNAPoskrbeti moramo za ustezne pripomočkein preveriti njihovo delovanje.

mentorjeva priprava


35

4.5 UČNA NAČELA

Načelo je širok pojem. Vsak ima svoja načela, ki jih je izoblikoval po lastnih spoznanjih, presoji in interesih. A ker živimo v družbi, moramo slediti tudi splošnim moralnim načelom in vrednotam. Za vsa ravnanja imamo izoblikovana načela.

Tako je tudi znanost, ki se ukvarja z izobraževanjem, izoblikovala pravila, didaktična načela, ki so temeljna za poučevanje.

Nobenega poučevanja si ne moremo predstavljati brez načel!

Izobraževalni proces poteka po didaktičnih učnih načelih, ki omogočajo usmeritve vsem udeležencem tega procesa. Predstavljenih je nekaj najpomembnejših načel:

UČNO NAČELO VZGOJNOSTIMentor pripravlja in vodi pripravnika, da bi “vzgojil” poštenega in

odgovornega lovca, kar se kaže v moralni zavesti: humanosti, poštenosti, iskrenosti, pravičnosti, s čutom odgovornosti, nesebičnosti in solidarnosti.

UČNO NAČELO SISTEMATIČNOSTI IN POSTOPNOSTIPomeni, da pripravniki postopno obvladujejo učno snov, zato je pomemben

dober program dela, v katerem je snov pravilno razvrščena. Upoštevati je treba cikle letnih časov ( januarja ne bomo razlagali prska srnjadi, jelenjega ruka, ampak bomo govorili o razmnoževanju volka, lisice, o tropih srnjadi,

•VZGOJNOSTI• SISTEMATIČNOSTI IN POSTOPNOSTI•POVEZANOSTI TEORIJE S PRAKSO•NAZORNOSTI•ZAVESTNE AKTIVNOSTI• TRAJNOSTI ZNANJA•PRIJATELJSKEGA ODNOSA

učnanačela


36

sledeh v snegu …) Zato pripravnik potrebuje vsaj temeljno teoretično znanje. Tu je pomemben večji poudarek na študiju literature.

Načelo postopnosti, predvsem pri praktičnem delu, uresničujemo s pristopom od lažjega k težjemu, od znanega k neznanemu in od preprostega k sestavljenemu.

UČNO NAČELO POVEZANOSTI TEORIJE S PRAKSOVsaka praktična naloga naj bo povezana s teoretičnim znanjem in

obratno. Toda mentorjeva naloga je posredovati funkcionalno znanje – vrsto veščin, spretnosti in navad. Pomeni razliko med poznati neko delo in ga razumeti. V pripravniškem času se pokaže, da je pripravnikovo teoretično znanje pomanjkljivo in pripravnik bo moral znanje dopolniti pri teoretičnem delu učenja. (Na primer: nujno je, da pripravnik spozna življenjski prostor, hormonsko delovanje, razmnoževanje, populacijo ...), ker bo potem bolje razumel teoretično razlago. S povezovanjem teorije s prakso pripravnik dobi podlago za nadaljnje strokovno izpopolnjevanje. Zato bi lovske organizacije morale načrtno in permanentno skrbeti za praktično znanje vseh svojih članov.

UČNO NAČELO NAZORNOSTIPri pridobivanju znanja, veščin in navad je pomembno, da vključimo vse

čute: vid, sluh, vonj, okus, otip. Prav tako vključimo izkušnje, predznanje, mišljenje in pomnjenje.

UČNO NAČELO TRAJNOSTI ZNANJAZnanje, spretnosti in navade morajo ostati trajne. Zato je treba zavestno

in aktivno sprejemati posredovano znanje, spretnosti in navade. Učno snov je treba neprestano utrjevati in dopolnjevati, saj znanost napreduje hitreje, kot smo ji sposobni slediti.

UČNO NAČELO PRIJATELJSKEGA ODNOSAMed mentorjem in pripravnikom je nujen prijateljski odnos. Naj se čutita

sprejeta. Prijateljski odnos naj velja tudi z vsemi drugimi člani lovske družine.


37

4.6 STRATEGIJE POUČEVANJA

Da so cilji doseženi čim uspešneje, mora mentor izbrati primerno strategijo (metodo) poučevanja ali učno strategijo. V različnih fazah poučevanja odraslih so strokovnjaki razvili vrsto različnih strategij. Pri nekaterih postavljajo v središče učitelja (mentorja), pri drugih udeleženca izobraževanja (pripravnika). Med prve sodijo predvsem razlaga, pogovor (s posameznikom ali skupino) in prikaz, demonstracija. Pripravnika v ospredje med drugim postavljata strategija reševanja problemov in praktično delo. Nekatere od strategij:

Katere metode so najprimernejše za poučevanje pripravnika? Raziskave kažejo, da je pouk uspešen le, če kombiniramo raznovrstne metode, vsako s svojim namenom.

• RAZLAGA• POGOVOR• PRIKAZ - DEMONSTRACIJA• PROBLEMSKO UČENJE• PRAKTIČNO DELO• DELO Z BESEDILOM

strategijepoučevanja

»Metode poučevanja so prav tako pomembne kot snov, pogosto so še pomembnejše. Na izbor vsebin in metod vplivajo cilji.« (Galeša, 1993)


38

RAZLAGA Mentorjeva beseda je eden od pomembnih virov znanja. Metoda razlage je najprimernejša, kadar pripravnik nima dovolj

predznanja, ni ustreznih pripomočkov in mora varčevati s časom. Zelo primerna je kot priprava za prikaze – demonstracijo praktičnega dela, ko opozarjamo na varnost. Ker je delo s pripravnikom individualno, je razlaga tudi način za večjo spodbudo za učenje. Učinkovita je, kadar mentor želi z živo besedo vplivati na čustva in kadar je razprava o vrednotah.

Dobra razlaga naj bo:

• jasna – govorimo tako, da je izgovor čist, brez vrinjenih stavkov in mašil,• razumljiva – jezikovno pravilna,• kratka – povemo samo najpomembnejše,• zanimiva, dopolnjena s primeri,• upoštevamo govorico telesa (kretnje, mimika – tihi zalaz).

POGOVORPripravnik in mentor skupaj preživita veliko časa na preži, hoji in v lovskih

objektih. Tako imata najboljše priložnosti za pogovor.

• Metoda pogovora je vedno dvosmerna. Razgovor poteka med medsebojnim posvetovanjem, pojasnjevanjem in odgovarjanjem na posamezna vprašanja. Pogovor v bistvu sestavljata dva dela: vprašanje in odgovor.

• Pripravnik in mentor morata imeti predhodne izkušnje in znanje. • Pogovor vodi k spodbujanju, razmišljanju in iskanju novih rešitev. Pogovor

je lahko dobra motivacija. • Pogovor naj spodbuja pripravnika, da izraža lastno mnenje.• V pogovoru ugotavljamo pripravnikove želje, na primer: katero znanje si še želi.


39

• Razgovor naj ne poteka le o lovu, ampak o temah, kot so ekologija, kulturne in naravoslovne znamenitosti v lovišču, o gozdu, kmetijski krajini, vodovju, podnebnih posebnostih kraja ...

• Pogovor je najboljši način za posredovanje etičnega kodeksa.• Med pripravnikom in mentorjem mora biti zagotovljeno dobro

psihosocialno vzdušje, kar pomeni, da so upoštevane potrebe, želje, spoznavne in značajske lastnosti mentorja in pripravnika.

PRIKAZ – DEMONSTRACIJAPrikaz pomeni prikazovanje tistega, kar je mogoče zaznati in doživeti s

čutili. Demonstracija je povezana z načelom nazornosti. Mentor s ponazorili seznanja pripravnika z učnimi vsebinami. Vsako demonstracijo začnemo z jasno postavljenim ciljem.

Sposobnosti opazovanja neke dejavnosti so različne, zato naj bodo vključena vsa čutila. Pri prikazu je pomembno, da poudarjamo ključne stvari. Prikaz mora spodbujati mišljenje. Opozarjati je treba tudi na napake v prikazovanju. Metodo prikazovanja najpogosteje uporabljamo pri zaznavanju in doživljanju s čutili.

Demonstracijo uporabljamo pri ponazoritvi dogajanj v naravi – v loviščih. Lahko prikažemo tudi predmete, preparate, slike, risbe, sheme, diagrame itn.

S to metodo prikažemo tudi praktično delo z orožjem, razkoževanje, lovske šege in navade.

PROBLEMSKO UČENJEIzhodišče za raziskovalno ali problemsko učenje je neka težava, zapleten

dogodek, vprašanje, na katerega je treba odgovoriti, ga rešiti. Mentor in pripravnik izhajata iz resničnega problema, s katerim se srečujeta pri lovu in spremljajočih dejavnostih. Tako učenje tudi osmislimo.


40

Postopek takega učenja je lahko:

• pripravnika usmerimo v problem,• premislimo, kaj potrebujemo za rešitev problema, kako se organizirati,• mentor spodbuja in pomaga pri iskanju rešitev,• pripravnik predstavi rešitev,• mentor in pripravnik ovrednotita ves postopek in presodita,

kaj v prihodnje izboljšati.

Tak način učenja je bliže učenju v vsakdanjem življenju in bliže odraslemu.

PRAKTIČNO DELOPraktično delo lovskega pripravnika je pretežno delo v lovišču in se je

uveljavilo v lovski praksi kot učinkovita oblika aktivnega učenja. Uresničuje vsebinske učne cilje, znanje in obenem razvija sposobnosti in navade. To so tudi glavni cilji, ki so v programu lovskega pripravnika za praktični del izobraževanja.

Metoda praktičnega dela v povezavi z drugimi metodami pripomore k večji motiviranosti in je učinkovitejša od drugih oblik dela, na primer poslušanja, kjer je le pasivno sodelovanje. Pri praktičnem delu je vključenih več senzomotoričnih (vidne, slušne, gibalne) funkcij.

Kako lahko poteka praktično delo? Nobenega praktičnega dela ni mogoče izvajati brez poprejšnjega

mentorjevega prikaza – demonstracije.Za praktično delo morata biti mentor in pripravnik psihično pripravljena.

Pripravnik mora imeti tudi nekaj teoretičnega znanja, zato naj predhodno prebere strokovno literaturo.

Pri marsikaterem delu je treba za določena dela pripraviti izvedbeni načrt (preža).


41

1. Napoved: Kaj in kako bomo delali in namen tega dela. (npr. razkoževanje, priprava trofeje, rokovanje z orožjem ...) 2. Mentorjev prikaz in razlaga dela. Velikokrat je treba prikazati

določen prijem in na kaj mora biti pripravnik pozoren.3. Mentor posebej opozori na:• brezhibnopripravljenedelovnepripomočke,• upoštevanjevarstvenihinokoljevarstvenihpredpisov,• higienodela,• kulturodela(odnosdomrtvedivjadi,prevozi,pozdravlovini).4. Zatem postopek opravi pripravnik ob mentorjevih navodilih,

usmeritvah, opozorilih, vzpodbudah. Ni časovne omejitve in števila ponovitev.

5. Pri nadaljnjih postopkih mentorjeva pomoč vse bolj bledi.6. Ob postopkih pripravnik glasno pripoveduje o fazah dela,

kako razume postopke itn.7. Pripravnik večkrat ponovi postopek glede na zahtevnost in

varnost dela.8. Pripravnik razmišlja o svojem napredovanju, primerja začetno

delo s sedanjim.9. Mentor in pripravnik vrednotita učinke vaje, kaj je bilo dobro in

kaj slabo.

Pomni: Vedno naštejemo najprej pozitivne strani in oceno napredka. To je pomembno za pripravnikovo samopodobo.

Napišite primer praktičnega dela s pripravnikom iz svoje prakse.


42

DELO S BESEDILOMMentor mora ob svojem delu povezovati teoretično znanje s prakso.

Zato mora biti sam dovolj strokovno usposobljen, upoštevati pa mora tudi pripravnikovo predznanje. Za oba velja, da pri učenju uporabljata strokovno in drugo literaturo, in sicer na vseh stopnjah izobraževanja in pri vseh učnih oblikah. Strokovna in leposlovna besedila spodbujajo zanimanje za učno snov, potrebno pri zbiranju podatkov in informacij. Z različnimi besedili lahko poglabljamo že obravnavano učno snov in spodbujamo k poznejšemu stalnemu samoizobraževanju.

Med taka besedila štejemo:• strokovno literaturo: revija Lovec, Zlatorogova knjižnica in druga

strokovna literatura,• leposlovna literatura. Strokovna literatura je tesno povezana s sprotnim izobraževanjem lovcev,

ki s svojo dejavnostjo posegajo v živo snov narave. Zato imamo mednarodno priznano zbirko Zlatorogova knjižnica z zanimivo in bogato strokovno literaturo. Imamo tudi stanovsko revijo Lovec, ki že stoletje bogati znanje s strokovnimi članki in literarnimi prispevki.

Med leposlovno literaturo uvrščamo dela: Janeza Jalna – Bobri, F. S. Finžgarja – Na petelina in njegovo dramsko delo Divji lovec, Ivana Tavčarja – V Zali, Josipa Jurčiča – Jesenska noč med slovenskimi polharji, Srečka Kosovela – Balada, ki je ena naših najbolj občutenih in dovršenih pesnitev.

Leposlovna besedila z lovsko tematiko največkrat temeljijo na resničnih opisih. Literarna dela z lovsko tematiko, bogastvom umetniškega izražanja in čustvenega doživljanja kulturno bogatijo motivacijo. Prav ob literaturi jo lažje sprejemamo in poglabljamo učne vsebine.

Poznamo tudi pravljice in bajke z lovsko tematiko (Pravljica o Zlatorogu), ki lahko nevsiljivo posredujejo moralne vrednote.


43

4.7 UČNI PRIPOMOČKI IN SREDSTVA

Pomagajo pri celostnem dojemanju in sprejemanju informacij in pomenijo sredstvo za nazornejše ter učinkovitejše podajanje sporočil pri vseh metodah in v vseh fazah učnega procesa.

Najpogosteje uporabljeni pripomočki so:

• preparati,• strokovna literatura in drugo knjižno gradivo,• modeli divjadi,• stenske slike,• diapozitivi, filmi,• videoprojekcija,• računalnik in internetna stran,• grafoskop,• delovni pripomočki,• oprema za lov v naravi …


44

4.8 PRIMER UČNE PRIPRAVE

Brez ciljev ne morete delati, brez priprav ne veste, kako se mora to delati. (Smith)

Primera metodične in vsebinske priprave nista mišljena kot predava-teljska učna ura. Priprava je za celoletno spoznavanje določene divjadi v naravi, še posebno, kjer so vidne spremembe v letnih ciklih. Pri tem ni mišljeno, da bi na tak način obravnavali vso divjad, ampak najbolj značilno za določeno lovišče (srnad, jelenjad, gams ...)

Posebej poudarjam – pomembni so CILJI! Zato navajam primer, kjer sta metodična in vsebinska priprava v medsebojni odvisnosti, ki pripomoreta k osvajanju znanja. Pripravnik s takim znanjem ima najboljšo podlago za teoretični del izobraževanja, kjer lahko AKTIVNO sodeluje in si znanje nadgrajuje.

METODIČNA PRIPRAVANaslov teme: KUNA BELICACilji: pripravnik spozna žival, jo zna opisati, spozna njen habitat,

prehranjevanje, status …Učne metode: razlaga – opisovanje, demonstracije, besedila.Učna načela: sistematičnost, povezanost teorije s prakso,

dostopnost, trajnost znanja, vzgojnost.Učna sredstva: slike, film, model, računalniške aplikacije.

VSEBINSKA PRIPRAVAKuna belica/Martes foinaRed: zveriDružina: kuneRod: prava kunaOpis: ima sorazmerno kratek trup. Noge so dolge, klinasta glava pa je dokaj široka. Sivo rjav kožuh ima na prsih belo rjavo liso. Dolga je od 42 cm do 48 cm. Njen rep je dolg 26 cm. Tehta približno 1,5 kg do 2,5 kg.


45

Habitat in razširjenost: Zavetje si poišče v skalni razpoki, drevesni duplini ali zapuščenem brlogu. Ozemlje s površino do 80 ha si označi z iztrebki. Kuna belica živi v vseh vrstah gozdov, v gorah pa do drevesne meje. Način življenja: aktivna je predvsem ponoči in je samotarska žival. Lovi na tleh, je dobra plezalka, stanišče od 2 do 10 km2.Prehrana: Hrani se z glodavci, pticami, žuželkami, gozdnimi sadeži, kuščarji, dvoživkami ...Razmnoževanje: Enkrat na leto: julij avgust, mladiči aprila (3–5).Brejost traja 30 dni, vendar se oplojene jajčne celice ugnezdijo šele 230–275 dni po parjenju. V leglu so 3–4 mladiči. Življenjska doba: 14 letLovna doba: Od 1. 11. do 15. 2.Status: Stabilna vrsta, opaziti je večanje številčnosti.


46

Velika uharica – Bubu bubo

Novodobni »Homo digitalec» je v 99 % vzrok, da so živalske vrste ogrožene ali izumrle. S svojo »tehnološko« pametjo se obnaša kot angelska kreatura ter postavlja

merilo vsemu. Misli, da ima samo on prav. Večina naših občutkov, želja in nagnjenj izvira iz naše biološke

zgodovine. Odvisni smo od svojega okolja. Prav tam smo, kot so sove.

Ne pomagajo le napisane in sprejete vse mogoče konvencije (Bernska, Bonnska, Ramsarska ...), rdeči

seznami ... Premalo je duhovne – moralne inteligence, ki nam omogoča razlikovati med dobrim in slabim.

Ni dovolj le vedeti, marveč je treba dojeti, da smo le mi tisti, ki lahko ustavimo ogroženost in izumrtje

živega sveta.


47

5.1 NALOGE LOVSKE DRUŽINE DO PRIPRAVNIKA

V poglavju so opisane vloge in naloge posameznikov in lovske družine ter predstavljeni primeri obrazcev.

Upravni odbor lovske družine:• določi mentorja in pomočnike za posamezna področja,• pripravi program dela,• pripravnika seznani z internimi akti in zakonodajo,• pripravnika seznani s pravicami in dolžnostmi,• vsak mesec pregleduje delo pripravnika,• tričlanska komisija poskrbi za praktični del izpita:

– pregleda dnevnik in uresničevanje programa,– določi ustna vprašanja iz praktičnega dela,– upravnemu odboru izda zapisnik o opravljenem izpitu. Upravni

odbor pripravnika prijavi na teoretični del izpita (obrazec).

5.2 KATALOG ZNANJA IN PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA PRIPRAVNIKA

Na podlagi 7. člena Pravilnika o pogojih za opravljanje lovskega izpita in obliki dokazila o opravljenem lovskem izpitu (Ur. l. RS, št. 3/2006) je Upravni odbor Lovske zveze Slovenije na podlagi 18. člena Pravil Zveze na svoji seji 21. 1. 2007 sprejel:

5 Lovska družina – mentor – pripravnik

Znanje vodi k razumevanju, razumevanje k strpnosti, razvoju in spremembam.

Allan


48

KATALOG ZNANJA IN VEŠČIN ZA LOVSKEGA PRIPRAVNIKA V OKVIRU PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA

POGLAVJA VSEBINE

SPLOŠNI DEL

- predstavitev LD (zgodovina LD)- seznanitev s člani LD- seznanitev z mentorji, predstavitev programa - kataloga

usposabljanja, pravice in dolžnosti pripravnika- seznanitev z akti LD (statut, poslovnik, pravilniki …)- seznanitev z Etičnim kodeksom slovenskih lovcev- seznanitev z literaturo (Zlatorogova knjižnica, glasilo

Lovec)- prevzem divjadi in vodenje evidenc (knjiga, aplikacija

Lisjak)- seznanitev s predpisi, ki urejajo lovstvo in z njimi

povezanimi akti (Zakon o orožju, Zakon o društvih …)- seznanitev z deli odgovornih v lovski družini in njihove

naloge (delo usposobljene osebe, gospodarja, lovskega čuvaja …)

- seznanitev z opremo za lov, ogled trofej, priprava in odnos do trofej

- obisk obore, Prirodoslovnega muzeja in Narodne galerije, muzeja v Bistri …

- lovska kultura v likovnem, glasbenem in pisnem izrazu

AKTIVNOSTI V LOVIŠČU (porazdeljene na vse letne čase)

- vrste divjadi in opazovanje divjadi- razlikovanje po starosti, spolni strukturi, način

prehranjevanja za posamezno vrsto divjadi- teritorialnost - razmnoževanje posameznih vrst divjadi- vrste lova na posamezno lovno divjad- samostojno iztrebljanje in izkoženje divjadi- pravilno poimenovanje organov in delov divjadi- priprava trofej - obhod lovišča z lovskimi mejami

BIOTEHNIČNA DELA

- vabišča, krmišča, mrhovišča- solnice- kaluže- remize- ograje- krmne njive, košnja - sodelovanje pri postavitvi prež in izdelava lastne preže in

krmišča


49

EKOLOGIJA ŽIVALI IN VARSTVO OKOLJA

- ekologija (ekologija kot veda, pojem …)- populacija (rodnost in smrtnost, okolje – vpliv na populacijo)

- bolezni divjadi- posledice človekovega posega v okolje - sonaravno in trajnostno kmetovanje- podnebne razmere v lovišču- gozdni sistemi v lovišču- pomeni mokrišč- zavarovane živalske vrste- zavarovane rastlinske vrste

KINOLOGIJA- pojem in pomen kinologije- delo komisije za kinologijo v LD- pasme lovskih psov- delo lovskega psa in predpisi za delo v lovišču- obiski razstav in ocenjevanj lovskih psov

LOVSKO OROŽJE IN BALISTIKA

- vrste lovskega orožja- varnost pri rokovanju z orožjem in njegovi uporabi - hramba in vzdrževanje lovskega orožja- merilne naprave in optični pripomočki

LOVSKE ŠEGE IN NAVADE

- pomen lovskih šeg in navad za lovstvo- zelena vejica (uplenjena divjad, zadnji grižljaj, lovec in

zelena vejica, zelena vejica za različne oznake)- pozdrav lovini na skupnem ali individualnem lovu- lovski kroj, lovski klobuk- lovski pozdrav- lovska odlikovanja- lovski strokovni nazivi- lovski krst- lovski ropot- lovski pogreb

OPOMBE


50

Vsebine v katalogu so obvezne.Vsaka družina lahko doda svoje posebnosti, a vsebine naj bodo razporejene

tako, kot je določeno v katalogu znanja – v poglavjih. Mentor lahko iz svojega strokovnega znanja in praktičnih izkušenj še dopolni vsebino znanja. Pri izpolnjevanju programa niso pomembne ure, ampak izpolnjeni program.

Načrt dela naj bo razporejen po mesecih. Pripravi ga UO LD v sodelovanju z mentorjem, če le mogoče, naj se vključi tudi pripravnik. Lahko izrazi svoje želje ali že pridobljene izkušnje.

Poleg mentorja, ki sta lahko dva, se za določena področja določi tudi druge člane LD, ki so vešči v določeni snovi.

Na koncu naj mesečni program vsebuje splošno izobraževalno vsebino o posebnostih lovske družine in lovišča. Za dvanajst mesecev pripravniške dobe je v vsaki družini dovolj snovi. Na primer: geografske značilnosti, podnebne razmere, kmetijstvo, gozdni sestoj, geološka zgradba lovišča, vode, kulturne znamenitosti v lovišču, naravne znamenitosti, opis kratke zgodovine kraja in lovskega doma ...

To je enkraten zapis, ki ga le dopolnjujemo tudi za naslednje pripravnike. Seveda ni obvezen. Toda tako napisan program je vsebinsko bogat in bo gotovo dobil mesto v lovski knjižnici in bo dobrodošel pripomoček za lovski turizem.

5.3 PRIMER MESEČNEGA NAČRTA ZA DELO S PRIPRAVNIKOM

Primer mesečnega načrta za januar in z opisom lovskega doma Poljane nad Škofjo Loko.X___

Navodila za praktični in teoretični del lovskega izpita


51

JANUARVSEBINA PROGRAM DELA MENTOR URESPLOŠNI DEL • srečanje s predstavniki

LD• predstavitev mentorja• okvirna seznanitev s

programom dela• ogled lovskega doma,

prevzemnica in hladilnica za divjačino

• sodelovanje pri kategorizaciji trofej in družinski oceni

• dnevnik lovskega pripravnika

člani UO,gospodar doma

AKTIVNOSTI V LOVIŠČU

• opazovanje divjadi v zimskih razmerah

• sledi divjadi• udeležba pri lovu na

lisico• udeležba na pogonu na

divje prašiče

mentor

BIOTEHNIČNA IN BIOMELIORATIVNA DELA

• biotehnične naprave v našem lovišču in pomen

• ptice stalnice in skrb zanje

mentor

EKOLOGIJA ŽIVALI IN VARSTVO OKOLJA

• ekologija kot veda• varstvo narave kot

moralna obveznost• steklina in trihinela –

vzroki in ukrepi

mentor

KINOLOGIJA • pojem in pomen kinologije

• kinolog• komisija za kinologijo

v LD

kinolog

LOVSKO OROŽJE IN BALISTIKA

• Zakon o orožju in lovski pripravnik

referent za strelstvo

ŠEGE IN NAVDE • temeljni pojmi in pomen lovskih šeg in navad

mentor

OPOMBE ŠTEVILO UR:


52

Prvi primer opisa v mesečnem načrtu za januar:

OPIS LOVSKEGA DOMA POLJANE NAD ŠKOFJO LOKONaš lovski dom je hiša Na produ, ki stoji med Ločilnico in Soro. Hiša je

zanimiva, ker je v njej čutiti duh kulturne preteklosti, pa ne le zaradi svoje bogate kmečke arhitekture in obokane notranjosti, ampak ker iz te hiše izhajajo potomci slikarja Ažbeta: slikar France Čadež, njegova hčerka je uspešna kiparka Dragica Čadež ter njena hčerka in sin, oba slikarja, in Janez Jesenko, geograf in prevajalec leposlovja, ki je napisal prvi slovenski zemljepisni učbenik.

Pa ne le hiša, že same Poljane so fenomen v antropologiji kulture po številu znamenitih mož: slikarji Šubici, slikar Anton Ažbe, pisatelj Ivan Tavčar, slikar in ribič Ivan Franke … Tako lahko prek njih na novo razumevamo sporočilno misel, da občutimo lastno podobo skozi vse rodove na tem prostoru, da se zavemo vrednot kot vsebine najrazličnejših področij, ki so človekova kultura. Bolj kot sta kultura in umetnost naši, bolj sta slovenski, bolj evropski in bolj sta lahko svetovni.

Tako tudi lovci naše družine s svojo kulturno dejavnostjo prispevamo k slovenski kulturni zakladnici s slikarsko kolonijo in odmevnimi razstavami v naši galeriji.

Drugi primer opisa v mesečnem načrtu za junij:

VODNE RAZMERESora Poljanščica, ki izvira ob robu kraškega sveta, je največja voda v našem

lovišču, ki je prepredeno s studenci in potoki in večjimi pritoki, kot so Ločivnica, Hotoveljščica in Zviršnik. Matična podlaga zelo pestrih kamnin – permkarbonski skrilavci in peščenjaki, ki sestavljajo Gabrško goro – tvori zelo pestro hidrološko podobo, ki se odraža v prisotnosti in odsotnosti površinskih voda. Manj vodnate so lege Blegoša, Starega vrha, Mladega vrha in Pasje ravni. Toda prav na pobočju severozahodne strani Blegoša in na Črnem kalu sta studenca, ki v svoji neokrnjenosti veljata kot naravni vrednoti. Omenjena sta že v ljudski pripovedi. Pod Pasjo ravnjo je izjemno čist izvir, ob katerem so nekaj časa bivali Kuzuci. Čiste izvire omenjamo zato, ker je čuvanje takih naravnih vrednot prav skrb


53

lovcev. Zanimiva sta slapa: Slatušk na južnem bregu Mladega vrha pri Žetini in slap Pod kačjim robom na zahodni strani Gore.

Zaradi nalivov, ki so značilni za to območje, vode hitro narastejo. Že Valvazor omenja, da se je v Poljanah utrgal oblak in so vode odnesle ljudi, mline in žage. V katastrofalnem letu 1926 je 27. septembra padlo več kot 300 mm dežja.

Tudi na našem območju se uničujejo vodni viri, mokrišča ter nenaravno regulirajo vodni bregovi. Sečnja obrežnega drevja, ki še vztraja v svojem boju, uničuje habitate za vodni in obvodni živelj.

5.4 PRIPRAVNIKOV DNEVNIKPripravnikov dnevnik je uradni dokument, ki ga predloži s preostalo

dokumentacijo in je pogoj za družinski izpit in teoretični del izobraževanja.• Lovski pripravnik mora voditi dnevnik dela, ki ga potrdita mentor in

upravni odbor lovske družine.• Opravljene naloge vodi glede na predlagana poglavja iz kataloga in

mesečnega programa.• Vse vsebine in dejavnosti v določenem mesecu piše v beležko. Šele na

koncu meseca gradivo uredi po poglavjih.Pozornost je treba usmeriti v:

• IZPOLNJEN DNEVNIK IN PROGRAM,• PREGLEDNOST ZAPISKOV,• JEZIK IZRAŽANJA,• ESTETSKI VIDEZ DNEVNIKA.

Zaželeno je, da so opisana tudi doživetja, opažanja in mnenja. (Na primer: Premišljujem, da ne bi smeli zanemariti modrosti in izkušenj

starejših ljudi. Tako bi bolj znali ceniti naravo in jo bolje ohranjali. Drugi primer: Presenečen sem bil na Blegošu, da so tako vidne posledice onesnaženega ozračja, predvsem na jelki.)

Dnevnik je zrcalo pripravnika in njegovega mentorja ter lovske družine.


54

5.4.1 DVA PRIMERA DNEVNIKA PRIPRAVNIKOVEGA DELA

Prvi primer: Pripravnik napiše snov po datumih (navedenih je le nekaj datumov). Na koncu naredi povzetek po predpisanih poglavjih.

Datum DNEVNIK DELA FEBRUAR15. februar Srečanje v lovskem domu Poljane z vodstvom lovske družine.

Seznanili so me s funkcijami in na kratko z vsebino njihovega dela. Z Etičnim kodeksom me je seznanila g. Sely de Brea Šubic. Seznanjen sem bil tudi s pravicami in dolžnostmi lovskega pripravnika.

18. februar Že v pisarni sem videl zemljevid revirja lovske družine in se začudil, na koliko lovskih družin mejimo ter nad razgibanostjo in velikostjo terena. Opravil sem obhod dela lovske meje z mentorjem g. Rihtaršičem. Ob tej priložnosti sem opazoval sledi divjadi v snegu in ločevanje med njimi in videl tudi stečine srnjadi.

24. februar Z mentorjem sem zapolnil krmilnico za srnjad.25. februar Z mentorjem sva si ogledala mrhovišče. Seznanil sem se z vsemi

predpisi o mrhovišču. V lovski družini so mrhovišča predvsem za lisice.Seznanil sem se s celotnim načrtom mojega pripravniškega dela.

................POVZETEK POGLAVIJ, VSEBIN IN DEJAVNOSTI V FEBRUARJU

1. Srečanje z vodstvom Lovske družine Poljane2. Spoznavanje Etičnega kodeksa3. Pravice in dolžnosti lovskega pripravnika4. Meje LD po zemljevidu in obhod dela meje5. Sledi divjadi in stečine v zimskem času6. Krmljenje srnjadi7. Ogled mrhovišča8. Načrt pripravniškega dela v pisni obliki

Podpis mentorja:


55

Drugi primer dela pripravnika: Vso snov razporedi po predpisanih poglavjih. (Navedenih je le nekaj poglavij.)

JANUAR DNEVNIK DELAPOGLAVJA

ProšnjaProšnjo za sprejem v LD sem poslal na zadnjo decembrsko sejo UO LD Udenboršt. Že v januarju 2000 sem dobil obvestilo o sprejemu v LD.

Splošni del

Starešina, tajnik in mentor so mi predstavili LD Udenboršt, zgodovino LD, seznanili so me z vsemi člani, mentorji, programom iz kataloga izobraževanja in usposabljanja, s pravicami in dolžnostmi pripravnika ter z akti LD – poslovnik, pravilnik in – z delovanjem komisij, ki delujejo v LD.

Aktivnosti v lovišču

Mentor, gospodar, mi je razložil načine lova (čakanje, zalaz, pogoni), me seznanil z vrstami divjadi in njihovim opazovanjem ter kako ločiti spol. Z mentorjem sva šla na ocenjevanje in kategorizacijo trofej. Takrat je to organiziralo LD Tržič v gasilskem domu Podljubelj. Bil sem prisoten pri ocenjevanju trofej naše LD in LD Tržič, Jezersko in Storžič. Mentor mi je povedal, da ocene potekajo zaradi kontrole pravilnosti opravljenih odstrelov.

…

KinologijaReferent za kinologijo mi je razložil pojem in pomen kinologije, s čim se v naši LD ukvarjamo in zakaj je pomembna. Na splošno me je seznanil s lovskimi psi v naši lovski družini, predvsem z goniči in krvosledcem.

…Podpis mentorja:

Za lažji pregled je zaželeno, da pripravnik tudi v takem primeru pripravi povzetek.


56

5.5 MERILA ZA OCENJEVANJE PRIPRAVNIKOVEGA DELA

Ocenjevanje po merilih ni obvezno, je pa priporočljivo in bolj objektivno.Merila veljajo za opravljanje družinskega izpita in prilogo k dnevniku za

prijavo na teoretični del lovskega izpita. Pri pregledu dnevnika lovskega pripravnika se upošteva sprejeti program, sestavljen v skladu s Pravilnikom za lovske pripravnike, vpisane aktivnosti po navedenih in načrtovanih temah, prilagojenih glede na lovsko družino.

Na tak način je boljša preglednost dnevnika. Nečitljivih in nerazumljivih zapisov niti mentor niti komisija ne more ovrednotiti.

V lovskem dnevniku je potrebnih vsaj 45 vpisov iz navedenih tem!Odvisno je od specifičnosti lovske družine.

SPLOŠNI DEL Najmanj vpisovSpoznavanje aktov LD 1Spoznavanje meja LD in sektorjev 1 do 2Spoznavanje članov LD in funkcij 1Sodelovanje na OZ ali posvetu v LD 1DELA V LOVIŠČU Najmanj vpisovIzdelava ali popravilo visoke preže 2Izdelava ali popravilo krmišča 2Izdelava in polnjenje solnic 1Biotehnična dela v lovišču 1Zimsko in privabljalno krmljenje divjadi 2Varstvo ptic pevk (gnezdilnice, krmljenje, pomen) 1


57

SPOZNAVANJE DIVJADI V NARAVI Najmanj vpisovSodelovanje na skupnih lovih – kot gonjač 2Sodelovanje na skupnih lovih – na stojišču 2Individualni lov – čakanje 3Individualni lov – zalaz 2Lov v prsku, ruku, mrku

(opazovanje ruševca ali velikega petelina)2

Spoznavanje in ločevanje sledi divjadi 1ŠEGE IN NAVADE Najmanj vpisovPomen šeg in navad v lovstvu 1 do 2Etični kodeks 1RAVNANJE Z DIVJADJO Najmanj vpisovIztrebljanje visoke in male divjadi 1Oddaja visoke divjadi – preglednik, formularji 1 do 2Priprava trofeje 1 do 2Izkoženje visoke in male divjadi 1 do 2Izkoženje kožuharja 1Pojem kinologije 1RAVNANJE Z OROŽJEM Najmanj vpisovPristrel pušk risanic in kratkocevnega orožja v LD 1Ravnanje z orožjem na lovu in strelišču 2Hramba in čiščenje orožja 2EKOLOGIJA – VAROVANJE OKOLJA Najmanj vpisovOčiščevalna akcija – očistimo Slovenijo 1Posegi v populacijo – značilnosti 1DRUGO Najmanj vpisovSodelovanje na kinoloških prireditvah 2Sodelovanje na kategorizaciji v LD in LUO 1Sodelovanje na strelski prireditvi 2

Razpredelnico pripravil: Janko Troha


58

Lovski »humor«, prepisan iz dnevnikov:»Z mentorjem sva stala na štantu, kmalu je prišel jager s šnopcem, ta dan je bila fajn jaga.«»Splezala sva na prežo in prežala.«»Potegnil je piščalko iz varžeta in pisnil v zrak.«»Mi trajbarji smo začeli s trajbajnem.«»Prašiči so zrolali celo senožet.«»Doma smo naredili lovski cvrček in ga zalili z vinom.«»Prišli smo na zborno mesto divjadi.«»Na koncu smo pojedli še mentorjev cvrček.«

Ilustracija: Iztok Sitar

Znanje je mogoče posredovati, ne pa modrosti!(H. Hesse)


59

Strokovna ocena priročnika z andragoškega vidika

Mentorstvo lovskim pripravnikom ima že dolgo tradicijo. V izobraževanje pripravnikov je vloženo veliko strokovnega znanja in načrtnega dela. Za to področje je bil doslej že pripravljen katalog znanja, ki ga pripravnik potrebuje, izdelano je bilo načrtovanje dela, dnevnik lovskega pripravnika, merila za ocenjevanje in vrednotenje njegovega dela itn. Z novim priročnikom mentorji dobivajo pomoč, temeljne odgovore na vprašanja, kako sodelovati s pripravnikom, da bo njuno skupno delo čim bolj učinkovito.

Andragoška veda, ki se je začela razvijati v prejšnjem stoletju, daje številne odgovore na vprašanja, kako voditi in usmerjati odrasle pri učenju. Mnoga spoznanja je avtorica vgradila v priročnik, ki ga je naslovila Izobraževanje mentorjev za praktično usposabljanje lovskih pripravnikov. K pripravi tega gradiva so jo vodile številne izkušnje, ki jih je pridobila v stikih z mentorji in lovskimi pripravniki, pa tudi njena pedagoška izobrazba.

Besedilo sestavlja pet poglavij. V prvem avtorica najprej predstavi lik mentorja, njegovo optimalno podobo za sodelovanje s pripravnikom. Zatem opozori na vrsto značilnosti odrasle osebe – tudi pripravnika. V tretjem poglavju med drugim navede, kako pomembno je motivirati pripravnika in kako reševati konflikte, ki so včasih neizogiben del sodelovanja.

V osrednjem delu priročnika avtorica piše o tem, kako usmerjati in spodbujati odraslega pripravnika k učenju tedaj, ko je v stiku z mentorjem in tudi kasneje v življenju lovca. Vemo, da se največ naučimo tako, da sami rešujemo težave, ki se pojavijo v našem življenju. V ospredje torej postavljamo učenje z reševanjem problemov, kot je avtorica nakazala v priročniku, ob tem tudi praktično delo. Avtorica ves čas opozarja tudi na etične vrednote lovca, na njegovo pomembno vlogo pri varstvu in gojitvi divjadi ter varstvu narave. Priročnik zaključuje z nekaterimi dokumenti in zgledi, ki bodo mentorju v pomoč.

Priročnik Izobraževanje mentorjev za praktično usposabljanje lovskih pripravnikov avtorice Sely de Brea Šubic je andragoški pripomoček, namenjen mentorjem, ki praktično usposabljajo lovske pripravnike. Z njim jim daje temeljne odgovore na vprašanja, kako voditi in usmerjati lovske pripravnike, da bo učinek sodelovanja optimalen. Lovski pripravniki so v priročniku predstavljeni kot celovite osebnosti in take naj ugleda in obravnava tudi mentor. Priročnik bo koristen pri izobraževanju mentorjev in tudi za njihovo samoizobraževanje.

Mag. Marija Velikonja, prof. pedagogike in andragogike, zunanja sodelavka Andragoškega centra Slovenije

Ljubljana, 17. februar 2011Znanje je mogoče posredovati, ne pa modrosti!(H. Hesse)


60

Strokovna ocena priročnika iz prakse z lovskim pripravnikom

V oceno sem dobil navedeno gradivo, ki ga je pripravila ga. Sely de Brea Šubic. Priročnik naj bi bil v pomoč in oporo mentorjem v lovskih družinah, ki bodo uvajali pripravnike v lovstvo. Kolikor je meni znano, gre za prvi primer resnega metodološkega in strokovnega pristopa v problematiko pripravništva, ki je lovska organizacija doslej ni obravnavala resno, odgovorno in strokovno.

Priročnik, ki naj bi po mojem mnenju zagledal luč sveta čim prej, je odlično izhodišče iz več razlogov:

1. V prvem poglavju definira, kakšen naj bi bil sodoben mentor za lovske pripravnike. Komunikativnost, samozavestnost, strokovnost, odgovornost, demo-kratičnost in ustvarjalnost so podrobno obdelani tako, da lahko vsakdo najde zrcalno sliko svojih sposobnosti in znanja in seveda tudi pomanjkljivosti.

2. Nadalje je na splošno opisan lik pripravnika. To poglavje je sistematično in izredno strokovno obdelano in obravnava pripravnika, njegove zahteve in potrebe pri uvajanju v lovstvo in, kar je zelo pomembno, tudi razlike med posamezniki, ki izvirajo iz različnih virov.

3. V tretjem poglavju je podrobno obdelano področje razvoja osebnosti. To je pomemben del priročnika, saj bo tukaj mentor našel osnove za izmenjavo mnenj in izkušenj s pripravnikom. Stalna in neposredna človeška in strokovna povezava je izjemno pomembna pri oblikovanju mladega lovca. Bistveno je, da se pripravnik počuti razumljenega. Na tak način bo dobil občutek pripadnosti svoji lovski družini.

4. Najpomembnejše poglavje je, kako učiti. Tu sta pregledno, enostavno in zelo strokovno predstavljeni metodika in pedagogika podajanja znanja v praktičnem in v teoretičnem pomenu. Na primerih so prikazani načini predstavljanja učne snovi.

5. V tem delu so prikazani praktični modeli in načini izvajanja mentorstva. Med drugim je naveden katalog znanja in veščin za lovskega pripravnika. Menim, da je odlično strokovno in dovolj obsežno sestavljen, kajti ločiti je treba praktično izobraževanje od teoretičnega. Mentor ni npr. strokovnjak za balistiko, biologijo itn. To snov bodo bodočemu lovcu predstavljali strokovnjaki na teoretičnemu delu – tečaju. Mentor pa je dolžan kandidata seznaniti z osnovami, ki jih vidimo in opazimo v lovišču na divjadi in okolici. Dobro bi bilo, da bi komisija za izobraževanje pri LZS ta katalog znanja tudi potrdila in ga tako tudi uradno verificirala. Kajti to je prvo izhodišče za enovito izvajanje praktičnega dela mentorstva. Predlog priročnika, ki obsega 35 strani, je po mojemu prepričanju izjemno delo. Kolikor je meni znano, v vsej lovski strokovni literaturi nimamo tako natančno in strokovno obdelane metodologije in pedagogike izobraževanja na nobenem nivoju. Tak priročnik, ki bo verjetno še slikovno in grafično izpopolnjen, bi moral biti temelj za nadaljevanje


61

priprav podobnih priročnikov za lovske čuvaje itn. Prvič je podrobno opisana metodologija predstavljanja posameznih problemov, ki je odvisna tudi od izobrazbe in odnosa med mentorjem in pripravnikom. Avtorici ge. Sely de Brea Šubic je treba posebej čestitati za tako natančno opravljeno delo, ki ga je sposoben opraviti le nekdo, ki ima dolgoletne pedagoške izkušnje, delo z mentorji in veliko potrpljenja. Predlagam, da se ta priročnik čim prej pripravi za tisk. Verjetno ne bi bilo odveč, če bi bilo besedilo objavljeno tudi v dolgo pričakovanem lovskem priročniku.

V Idriji, 29. 12. 2010Dr. Bogo Fatur, dr. vet. med.


62

LITERATURA:Jelenc, Sabina: ABC izobraževanja odraslih, Andragoški center RS, 1996Jelenc, Sabina, Vseživljensko izobraževanje in vseživljensko učenje, Ljubljana, ACSMusek, J., Pečjak, V. (1993): Psihologija. Ljubljana. DZSPravilnik o pogojih za opravljanje lovskega izpita Lovske zveze SlovenijeLepičnik, Bogdan: Ravnanje z ljudmi ob delu, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1998Govekar Okoliš, Monika, Kranjčec, Renata: Izobraževanje mentorjev...

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Center za pedagoško izobraževaje Ljubljana, 2010

Velikonja, Marija: Kako pripravljamo učno gradivo za odrasle, Andragoški center Slovenije, 2007

Marentič Požarnik, B.: Učni stili po Kolbu. V: Izzivi raznolikosti, Educa, Nova Gorica, 1994Musek, Janez: Osebnost in vrednote, EDUCY, d. o. o, LjubljanaTrstenjak, Anton: Psihologija ustvarjalnosti, Slovenska matica, Ljubljana, 1981Trstenjak, Anton: Človek, bitje prihodnosti (okvirna antropologija), Slovenska matica,

Ljubljana, 1985Trstenjak, Anton: Skozi prizmo beseda, Slovenska matica, Ljubljana, 1989Strmčnik, F.: Didaktika, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana, 2001Šola za ravnatelje, Brdo pri Kranju, skriptaValentinčič, Jože, Podobnik, Amand, Grebenšek, Anton: Usposabljanje za delo,

Zavod RS za šolstvo in šport, Lj., 1993


63

Atena je kot boginja s simbolom sove oznanjala modrost,

razumsko spoznanje, zbrano znanje ter premišljeno ravnanje in

odločanje.


64


mentor in lovski pripravnik - lovska-zveza.si · procesu učenja razvijata zaupanje drug v drugega....

Documents