medved in mi - planinski vestnik | · pdf fileplaninskivestnik 4 / 2002 medved in mi (4)...

Revija za ljubitelje goraglasilo Planinske zveze Slovenije

102. letnikApril 2002

Medved in mi

Mo‰eja v Logupod Mangartom

Kako pravilno zapisati imena gora?

od leta

1895

9 770350 434008

cena 600 SIT

4

UVODNIKPLANINSKIvestnik 4 / 2002

IZDAJATELJ IN ZALOÎNIK:Glasilo Planinske zveze SlovenijeISSN 0350-4344Izhaja vsakega desetega v me-secu, julija in avgusta kot dvoj-na ‰tevilka. Planinski vestnik objavlja izvirne prispevke, ki ‰e niso bili objavljeni nikjer drugod.

NASLOV UREDNI·TVA:Planinska zveza SlovenijeUredni‰tvo Planinskega vestnikaDvorÏakova ulica 9, p. p. 214SI-1001 Ljubljanatel. 01 4343022faks 01 4322140e-po‰ta: [email protected]://www.planinski-vestnik.com

UREDNI·KI ODBOR:Vladimir Habjan (glavni urednik), Andrej Stritar(namestnik gl. urednika),Emil Pevec (tehniãni urednik),Igor Maher, Marjeta Ker‰iãSvetel, Marjan Brade‰ko,Boris Strm‰ek, Andrej Ma‰era(recenzent), Adi Vidmajer,Tone ·karja

ZASNOVA IN OBLIKOVANJE:Kojetaj d. o. o.

PRIPRAVA ZA TISK:Studio CTP, d. o. o.

TISK:DELO tiskarna, d. d.

Prispevke, napisane z raãunalnikom, po‰iljaj-te natisnjene in na elektronskem mediju nanaslov uredni‰tva ali na elektronski naslov.Poslanih prispevkov ne vraãamo. Îiro raãunPZS je pri APP v Ljubljani, ‰t.: 50101-678-47046. Raãun za devizne prilive je pri NLBd. d., Ljubljana, ‰t.: 01000-0000200097-900,sklic na ‰t.: 27400 – ‰ifra valute – 30538. Na-roãnina: 5500 SIT, 45 EUR za tujino, posa-mezna ‰tevilka 600 SIT. âlanarini PZS zaãlane A in D vkljuãujeta naroãnino. Reklama-cije upo‰tevamo dva meseca po izidu ‰tevilke.Ob spremembi naslova s tiskanimi ãrkami na-vedite tudi stari naslov. Upo‰tevamo samo pi-sne odpovedi do 1. decembra za prihodnje le-to. Mnenje avtorjev ni nujno tudi mnenje ure-dni‰tva. Kopiranje revije ali posameznih de-lov brez soglasja izdajatelja ni dovoljeno. Ure-dni‰tvo si pridruÏuje pravico do objave ali ne-objave, kraj‰anja, povzemanja ali delnegaobjavljanja nenaroãenih ãlankov v skladu ssvojo uredni‰ko politiko in prostorskimi mo-Ïnostmi.

Vedno znova me preseneãa raz-novrstnost intelektualnega vzgi-ba, ki ga v ãloveku vzbudi ljube-zen do gora. Prav neverjetno ra-zliãne so moÏnosti kulturnegaudejstvovanja, predvsem v pisa-ni besedi, in redko katera ãlove-kova dejavnost se pri tem lahkomeri z gorni‰tvom. Vsako letoizide v Evropi in ZDA na stotineknjig in revij z gorni‰ko temati-ko. Izhajajo ‰tevilni vodniki zarazliãne naãine delovanja v go-rah, doÏivljajske knjige, zgodo-vinski orisi, knjige o gorski floriin favni, o geografskih in geolo-‰kih znaãilnostih gora, razne en-ciklopedije, zemljevidi in ‰e bilahko na‰tevali. Vsekakor drÏi,da so vsa znana svetovna gorstvaobdelana z vseh aspektov ãlove-‰kega interesa in to ne‰tetokratv ‰tevilnih razliãicah. Pa vendar– ta dejavnost ima vedno svojoduhovno teÏo! Vãasih ji lahkooãitamo nerodno izrazje, fakto-grafske nepravilnosti, napaãnezakljuãke, toda osnovna temati-ka je vedno zanimiva in aktual-na. Nikoli ne postane dopolnje-na sama po sebi, ampak se ve-dno znova vraãa v sredi‰ãe na‰e-ga zanimanja o gorah. Ni dvo-ma, gorni‰tvo je postalo pravastroka, ki se nenehno izpopol-njuje in bogati z Ïivahno izdaja-teljsko dejavnostjo.

Seveda so pri tem veãji narodi s‰irokim jezikovnim podroãjem vveliki prednosti. Pri nas so na-klade nizke, ker so izdajateljskehi‰e precej zadrÏane pri tiskanjugorni‰ke literature. âe imamo vrazvitih alpskih deÏelah speciali-zirane knjigarne polne knjig inrevij s to tematiko, se pri nassreãujemo zgolj z rudimentarni-mi poskusi te vrste (npr. v lju-bljanskem Konzorciju), kjer sona voljo praktiãno vse domaãegorni‰ke knjige, tujih pa je sora-zmerno malo. Tuje knjige in re-vije, veãinoma v angle‰kem indeloma nem‰kem jeziku, se si-cer ponujajo po nekem nedolo-ãljivem izboru, novi naslovi paprihajajo na police silno poãasiin neredno. Res pa lahko pri nasv redkih bolj‰ih knjigarnah na-roãimo katerokoli tujo knjigo.O njih se informiramo v gorni-‰kih revijah, ãe smo seveda nananje naroãeni. Da bi to potskraj‰ali, bi morale take knjigar-ne bolj aÏurno naroãati vsaj ponekaj izvodov na novo izdanihgorni‰kih knjig, na voljo pa bimorale biti tudi najpomembnej-‰e in najuglednej‰e revije s tegapodroãja. Tako bi si prihraniliobãasna potovanja v Gradec inTrst, ko lakota po dobrem bra-nju postane prehuda.

Kaj pa domaãe izdajateljstvo?Vodni‰ka literatura ‰e nekakouspeva, slaba pa je situacija priizvirnem in prevodnem slov-stvu. Slednje je skoraj popolno-ma zamrlo in spomini na nekoãodliãno mariborsko zaloÏbo Ob-zorja so Ïe zelo bledi. V ãasu, koje po svetu gorni‰ko izdajatelj-stvo v polnem razcvetu, bi si Slo-venci kot majhen, a pomembenalpski narod zasluÏili kaj veã.

Berilo o gorah

Pi‰e: Andrej Ma‰era

Naslovnica: Rjavi medved (foto: Igor Modic)

PLANINSKIvestnik 4 / 2002

Medved in mi (4)Na‰ veliki kosmatisosedSlovenci Ïivimo z medvedi.Lahko smo ponosni na to,kajti medvedi ne Ïivijo kjerkoli. Radi so doma tam, kjerje veliko gozdov, kjer je nara-va ‰e neokrnjena, kjer ni veli-ko tovarn, preveã naselij inveliko ljudi.

Hej medved (10)V gore po kanadsko,1. del

4–13 AKTUALNA TEMA

Mateja BlaÏiã, str. 4Damjan Slabe, str. 10

IZLET 39

Velika planina

NA·A SMER 50–52

Za pomladne frikote v visokogorju (Rumena zajeda v Koglu)

NOVICE IZ VERTIKALE 53–54

KAZALO

2

Kako pravilnozapisati imenagora? (14)Pogovor z dr. MilanomOroÏen Adamiãem

Leta 1986 je na‰a vlada ime-novala Komisijo za standar-dizacijo zemljepisnih imen, kiz nekaj prekinitvami deluje ‰edanes. Danes ‰teje 16 ãlanov,njen predsednik pa je dr. Mi-lan OroÏen Adamiã, geograf,vi‰ji znanstveni sodelavec Ge-ografskega instituta AntonaMelika ZRC SAZU.

11–20 INTERVJU

Andrej Stritar

Nevarnost vspomladanskihgorah (21)V 38 dneh od Gan-ãanov do Slavnika,1. del (22)

Po sledeh islama vna‰ih gorah (25)

Razvoj gorskegare‰evanja v Grin-tovcih, 1. del (28)

21–35 PLANINSTVO

Zvone Korenãan, str. 21Janez Koro‰ec, str. 22TomaÏ Ovãak, str. 25

France Male‰iã, str. 28


Visokogorskomravlji‰ãe(36)Koãe na Veliki planini

âe bi vas kdo vpra‰al, kje vslovenskem visokogorju je naj-veã koã, bi vsi najprej pomisli-li na Julijske Alpe in na tri-glavsko skupino. Pa vendarni tako. Daleã najveã raznovr-stnih planinskih, pastirskih,sindikalnih koã, brunaric incelo hotelov je na planoti Veli-ke planine.

36–38 KOâE

Potrero Chico – skalena mehi‰kemsoncu (45)Potepanje sredi kaktusov in pu‰ãavskih vrhov Zdi se, kot da je polica, na ka-teri stojim, v skalo izklesana.Na njej ni prav dosti prosto-ra. Samo za par nog in plezal-nike, ki sem jih sezul takoj po-tem, ko sem priplezal nanjo.Moãno stisnjeni prsti me Ïepresneto ti‰ãijo in bolijo v pre-tesnih plezalnih ãevljih.

45–49 ALPINIZEM

Silvo BabiãJoÏe Drab

Navadnasmreka (40)Gorska rastlina me-seca (Picea abies)

Plezanje po skladovnici kamnin (42)Geologija slovenskihsten, 1. del

40–44 LETO GORA

Igor Maher, str. 40Bogomir Celarc, str. 42

KAZALO

3

PLANINSKA LITERATURA 55–59

Moje goreUãbenik Mentor planinske skupine

NOVICE IN OBVESTILA 60–64

Jubilej meÏi‰kih planincevBiolo‰ka ãistilna naprava na PeciZbor gorskih vodnikov

Medved in miNa‰ veliki kosmati sosed

Besedilo: Mateja BlaÏiãFotografije: Petra Kaczensky

Odrasli medved (foto: Igor Modic)

AKTUALNA TEMA PLANINSKIvestnik 4 / 2002

6

Slovenci Ïivimo z medvedi. Lahko smo ponosni nato, kajti medvedi ne Ïivijo kjer koli. Radi so doma tam,kjer je veliko gozdov, kjer je narava ‰e neokrnjena, kjerni veliko tovarn, preveã naselij in veliko ljudi. Saj vseto imamo radi tudi mi, ljubitelji gora! Torej smo si s te-mi kosmatinci nekako podobni. Z njim tudi kar dobrosobivamo, saj v javnosti ni sli‰ati o prav pogostih in ve-likih teÏavah. Le obãasno pride do kakega »medvedjegazapleta«, ko se mediji razpi‰ejo o teh na‰ih sosedih, vãa-sih negativno, redkeje pa pozitivno.

V uredni‰tvu smo Ïeleli na‰im bralcem medveda po-drobneje predstaviti, predvsem zato, da se bomo do nje-ga pravilno obna‰ali, kadar hodimo po njegovem domu.Na na‰e vabilo se je prijazno odzvala Mateja BlaÏiã, so-delavka Agencije Republike Slovenije za okolje.

Rjavi medved (Ursus arctos)Grizli ali rjavi medved (Ursus arctos), kot ga

imenujemo v Evropi, je v preteklosti naseljeval ce-lotno Severno Ameriko ter veãino Evrope in Azi-je. Danes, ãeprav je to ‰e vedno najbolj raz‰irjenamedvedja vrsta, so se velike populacije ohranilesamo na Aljaski, v Kanadi ter Rusiji. Nekatere izo-lirane populacije v Evropi ‰tejejo manj kot 30 Ïiva-li. Slovenska populacija je del dinarsko-vzhodno-alpske populacije, ki ‰teje po ocenah strokovnja-kov 2800 Ïivali, od tega slovenska od 350 do 450.

Najveãji predstavnik medvedov v Ameriki jekodia‰ki medved, ki Ïivi visoko na severozahodu

in doseÏe teÏo do 780 kilogramov. V Evraziji se ve-likost Ïivali veãa od zahoda proti vzhodu. Velikostje odvisna tudi od razpoloÏljive hrane. TeÏa odra-slih samcev v Sloveniji doseÏe do 300 kg, izjemo-ma lahko tudi veã, samice so manj‰e in laÏje, teh-tajo do 180 kg.

Medved ima moãno in ãokato telo. Barva ko-Ïuha je izredno spremenljiva, od kremastih, rja-vih, pa vse do ãrnih. Oãi so drobne, uhlji kratki inzaokroÏeni, rep je tudi kratek in skrit v koÏuhu.Vohalne sposobnosti so mnogo bolj razvite kotsluh in vid. Medved lahko na veã kilometrov zaznavonj razpadajoãega trupla. Je zelo moãna in vzdr-Ïljiva Ïival, ki lahko jelena pokonãa z enim samimudarcem s ‰apo. âeprav je navidez neokreten inpoãasen, lahko zelo hitro teãe. Je zelo dober pla-valec, mlaj‰e Ïivali pa tudi dobro plezajo.

Rjavi medved je vsejed, hrani se preteÏno shrano rastlinskega izvora, ki se spreminja z letni-mi ãasi: soãne zelnate rastline, gomolji, korenini-ce, jagodiãevje in plodovi. Beljakovinsko hranopredstavljajo ÏuÏelke in njihove liãinke, drugi ne-vretenãarji, manj‰i glodalci in mrhovina. Izjemo-ma so plen medveda parkljarji, ki jih ulovi v viso-kem snegu. Plen medveda lahko postane nezava-rovana domaãa Ïivina, predvsem drobnica. Hranonajde tudi na neurejenih smeti‰ãih, mrhovi‰ãih inkrmilnicah za divjad.

Krmilno napravo za parkljasto divjad, v kateri jekoruza, tako imenovani herkules, lovci postavijo naizredno visoke nosilce. Vendar spretni medved, ki mu ko-ruza izredno tekne, spleza po ozkih nosilcih do sladkega

Razdrto trhlo drevo v gozdu pomeni, da si je vbliÏini medved iskal hrano

AKTUALNA TEMAPLANINSKIvestnik 4 / 2002

7

zalogaja. Zgodilo se je celo, da je laãni medved splezalna herkules, odstranil akumulator in izpil njegovo vse-bino. Ostanke nesreãnega medveda so ãez nekaj dni na-‰li lovci.

Medved se pari med aprilom in junijem, kosamci i‰ãejo za paritev godne samice. Samica jebreja od sedem do devet mesecev. Med decem-brom in februarjem skoti v brlogu, ki si ga pripra-vi v naravni votlini, v votlem drevesu, pod podrtimdrevjem ali v smrekovi go‰ãi, enega do ‰tiri mladi-ãe. Mladiãi ob rojstvu tehtajo 350 do 400 gramov,so slepi in skoraj goli ter povsem nebogljeni. V br-logu ostanejo do aprila, nato pa ostanejo z mater-jo tudi do ãetrtega leta starosti. Spolno zrelost do-seÏejo z 2,5 do 4 leti. Medvedi doãakajo starost do25 let, v ujetni‰tvu celo 50 let.

Medved je lahko aktiven preko celega dne, vi-‰ek aktivnosti je navadno zjutraj in zveãer, pod-nevi pa najveãkrat poãiva v go‰ãavi ali v brlogu.Dnevna aktivnost je odvisna od pogojev v okolju,obilja hrane in prisotnosti ãloveka.

Petletna medvedka, ki so jo opremili z radijskim od-dajnikom in spremljali na obmoãju okoli Slivnice (No-tranjska), je bila navadno aktivna v noãnih urah. Po-noãi je iskala hrano tudi na divjih odlagali‰ãih odpad-kov v bliÏini vasi. Podnevi pa je leÏala v strmih in ne-dostopnih predelih.

Medved lahko v enem dnevu prehodi tudi donekaj 10 km. Povr‰ina obmoãja aktivnosti v razli-ãnih regijah se zelo razlikuje: od 25 km2 do 1000km2. Obmoãja aktivnosti posameznih medvedovse lahko prekrivajo. Navadno ne branijo svojega

ozemlja, ãeprav so samotarji. Medvedke lahkoostanejo v obmoãju, ki pripada njihovi materi, tu-di potem, ko ta neha skrbeti zanje.

Raziskovalci so spremljali pot triletnega medveda, kije bil odlovljen v bliÏini Rakitne in opremljen z radij-skim oddajnikom, preko gozdov pod Notranjskim Sne-Ïnikom do Bjelolasice v gorskem Kotarju (Hrva‰ka).

Del zime medved »prespi« v brlogu. »Zimskospanje« medveda ni prava hibernacija. Telesnatemperatura se zmanj‰a le za 2 °C, kar je ‰e vednov mejah telesne temperature budnega medveda.Opazno pa se upoãasni srãni utrip. Spanje je ra-hlo, medved tudi pozimi veãkrat zapusti brlog.Kdaj se odpravi v brlog, je odvisno od zemljepisnelege, vremenskih pogojev in medvedove kondici-je. Bolj na jugu je »zimsko spanje« zelo kratko alipa ga sploh ni. Medved je lahko aktiven celo zimo,zlasti ob zadostni in stalni ponudbi hrane. Gledebrloga ni izbirãen, vãasih mu zadostuje Ïe zavetjepod podrtim drevesom ali gost sestoj mladegadrevja. Iz suhega listja, vej in mahu si pripravi le-Ïi‰ãe.

Jamarji, ki v zimskem ãasu i‰ãejo nove vhode v jame,so doÏiveli Ïe prenekatero bliÏnje sreãanje z medvedom.Veliko strahu sta bila deleÏna jamarja, ki sta v stenahkanjona Kolpe iskala vhod v podzemlje. Iz luknje v ste-ni je v trenutku, ko sta stopila na ozko polico, pogledalmedved. Da je bila nesreãa ‰e veãja, sta jamarja stalavsak na svoji strani vhoda. Junaki so se nekaj ãasa gle-dali, potem pa je najbolj spretnemu – medvedu – uspelopobegniti.

Medved hodi po celem podplatu, njegovastopinja v snegu spominja na ãlovekovo

Medvedka je skotila mladiãe v smrekovi go‰ãi


8

Kje v Slovenji lahko sreãamo medveda?

V Sloveniji je najpogostej‰i v bukovo-jelovihgozdovih dinarskega visokega krasa. Najveã mo-Ïnosti za sreãanje z medvedom imamo na obmoãjujuÏne in delu osrednje Slovenije – na Koãevskem,Notranjskem, pogorju Krima in Mokrca, Trnov-skem gozdu, Nanosu, Hru‰ici, delu idrijskega hri-bovja in delu Dolenjske. Opisana obmoãja pa me-dvedi zapu‰ãajo: v smeri severozahoda proti Idrij-skemu in Cerkljanskemu v Jelovico ter Julijske Al-pe; v zahodni smeri na obmoãje med Brkini,Vrem‰ãico, Slavnikom ter mejo s Hrva‰ko; v sever-ni smeri ãez reki Krko in Savo, ãez Zasavsko hribov-je na Menino planino in Savinjske Alpe, posame-zne Ïivali zaidejo celo na Pohorje; v severozahodnismeri na Gorjance in jugovzhodni v Belo krajino.

Zakaj je medved napadalen?Razlog, ki drÏi tako za samca kot tudi za sami-

co, je v prizadevanju, da bi si zagotovil potomstvo.Medvedka skoti v svojem Ïivljenju le redko veã kot6 do 8 mladiãev. PreÏivetje vsakega mladiãa jekljuãnega pomena za samiãin razmnoÏevalni us-peh, zato jih odloãno brani.

Pred leti so gozdni delavci v koãevskih gozdovih podi-rali drevje. V neposredni bliÏini so opazili jamo, iz katerese je sli‰alo renãanje. V jamo so drezali z dolgo palico toli-ko ãasa, da se je iz nje zapodila medvedka. Razjarjena me-dvedka se je zaradi zvoka motorne Ïage hitro umaknila vbrlog. Ko so se delavci naslednji dan vrnili, je bil brlog pra-zen, medvedka je svoje mladiãe ponoãi odnesla na varno.

Za paritev pripravljene samice so redke in raz-kropljene na velikem obmoãju ter pripravljene naploditev le vsakih nekaj let. Parijo se z veã samci.Samci zato zmanj‰ujejo moÏnost tekmovanja z iz-ganjanjem nedoraslih samcev, ki bi lahko postali vkasnej‰ih sezonah tekmeci pri samicah. Tak‰nisamci so obiãajno najbolj agresivni. Kratkovidnimedved verjetno ne more loãiti ãloveka od nedo-

raslega medveda, zato je veãina napadov na ljudiverjetno posledica napaãne ocene.

Ali je moÏno soÏitje med ãlovekom in medvedom?

Rjavi medved je ogroÏena Ïivalska vrsta. Glav-ni dejavniki ogroÏanja so: lov, ki spreminja staro-stno in spolno strukturo, uniãevanje Ïivljenjskegaprostora zaradi ãlovekove dejavnosti in bojazen lo-kalnega prebivalstva pred povratkom medveda vpredalpsko in alpsko obmoãje.

Uspe‰no soÏitje med medvedom in ãlovekomje moÏno, vendar moramo dobro poznati medve-da in njegov naãin Ïivljenja. Zavedati se moramo,da to ni dobrodu‰na in nikomur nevarna pli‰astaÏival. A tudi ne krvoloãna zver, ki preÏi na ãlovekain namerno uniãuje njegovo lastnino. Medved jeÏivo bitje, ki je tako kot ãlovek v teku evolucije na-‰el svoj prostor v naravi.

Literatura:• Velika enciklopedija Sesalci, ZaloÏba mladinska

knjiga, Ljubljana 1996• Sesalci Slovenije, Boris Kry‰tufek, Prirodoslovni

muzej Slovenije, 1991• Zveri, Boris Kry‰tufek, Lovska zveza Slovenije,

1988• Sreãanja z medvedom, Anton Simoniã, MKGP,

Ljubljana 1998

Medvedek v rokah ãloveka je izgubljen zanaravo. Spretnosti preÏivetja v naravi ga lahkonauãi le medvedka

www.planinski-vestnik.com


9

nami le nekaj metrov, se moramomirno, a kolikor mogoãe hitro, uma-kniti v smeri, iz katere smo pri‰li.

• Posebej moramo biti previdni, ãeopazimo majhnega medvedjega mla-diãa, mati je prav gotovo nekje v bli-Ïini. âe medvedka Ïe kaÏe znake na-padalnosti, sku‰amo ohraniti mirnokri in se postopoma, poãasi umikati vsmeri od mladiãev.

Medved ãloveka ne napade zaradi la-kote niti iz hudobije, ampak samo v sti-ski, ko se poãuti skrajno ogroÏenega.Zato se ob sreãanju z medvedom ogi-bajmo vsega, kar bi ga utegnilo doda-tno stra‰iti. Pes, ki hodi skupaj z gos-podarjem, je pri sreãanju z medvedomv nevarnosti lahko koristen, medtemko nenadzorovano tavajoãi pes lahkogospodarja spravi v hudo nevarnost.

Kako ravnati ob sreãanju z medvedom?Medved se ãloveku obiãajno hitro uma-kne. Ker dobro sli‰i in ‰e bolje voha, gaje zelo teÏko presenetiti in se mu pri-bliÏati na kraj‰o razdaljo.

• âe medveda ne Ïelimo sreãati, je do-volj, da hodimo dovolj glasno. To po-meni, da nam pod nogami ‰umi listje,pokajo suhe vejice in ‰krta pesek. Odãasa do ãasa udarimo s palico po ka-mnu ali drevesnem deblu in tako me-dveda opozorimo na svojo priso-tnost.

• Ko zagledamo medveda, ki je ‰e do-volj daleã, da nas ni opazil, se poãasiin previdno umaknemo. V nobenemprimeru ga ne smemo zasledovati,‰e zlasti ne medvedke z mladiãi. Ka-dar pa je razdalja med medvedom in

(foto: Jure Gorjanec)


10

Kdo ve, o ãem je razmi‰ljala Frances

Frost, medtem ko je v zaãetku janu-

arja 2001 ‰e zadnjiã drsela na smu-

ãeh po progah kanadskega narodne-

ga parka Banff. Postala je namreã

Ïrtev napada pume ali, kot Ïivali tu-

di reãejo, gorskega leva, in to le kak-

‰nih sto metrov pred ciljem ene

izmed urejenih teka‰kih prog. Obve-

stilo o nesreãi so posredovali naklju-

ãni smuãarji. Ko so ãuvaji parka pris-

peli na kraj dogodka, je bila Ïival ‰e

vedno na svoji Ïrtvi. Krepkega pumi-

nega samca so nemudoma ustrelili.

Rekonstrukcija dogodka je pokazala,

da je Ïival samotno smuãarko nekaj

ãasa zasledovala, nato pa se ji v sko-

ku pognala na hrbet in ji pregriznila

vrat. Vse se je moralo zgoditi v tre-

nutku, tako bliskovito, da se pokojna

gotovo niti ni zavedala, kaj se doga-

ja. Tako se je konãalo Ïivljenje tride-

setletne ljubiteljice narave in ume-

tnice, kot so zapisali mediji.

Zgodba nesreãne smuãarke me je spremljalaveãino ãasa mojega ‰tirinajstdnevnega popotova-nja po parkih kanadskega Skalnega gorovja, pa ãe-prav naj bi bil to prvi zabeleÏen primer, da je pu-ma napadla ãloveka v omenjenem parku. Nanjome je, tako bolj mimogrede, opozoril Francelj Sla-be, moj stric, pri katerem sem bil v gosteh. Izkazalse je kot dober poznavalec gora zahodno od Cal-garyja in oãitno tudi kot dober pripovedovalecsvojih izku‰enj, zgodb in primerov iz gora, ki smojih obiskali. (Kar na tem mestu moram poudariti,

Besedilo in fotografije: Damjan Slabe

Hej, medved!V gore po kanadsko, 1. del

Sheep River Falls


11

da skupaj z Ïeno Patricijo tudi kot odliãen gosti-telj.) Tako ni bilo ãudno, da sem se pogosto oziralnazaj, medtem ko smo se vzpenjali po poteh medvisokimi smrekami, goram naproti. Verjetnost, dabi se sreãali s pumo, je bila sicer majhna, ãe pa te-mu dodam ‰e moÏnost sreãanja iz oãi v oãi z grizli-jem ali ãrnim medvedom, potem je bila ãujeãnostpovsem na mestu. Nikoli ne ve‰ ...

Da bo obisk Skalnega gorovja nekaj posebne-ga, sem predvideval Ïe doma. Ne samo zaradi veli-kega priãakovanja, ki je raslo v meni Ïe vsaj desetlet, paã pa predvsem zaradi ãlanov »odprave«: mo-jega oãeta pri 74 letih, strica pri 62 in avtorja tegabesedila pri ... (pustimo malenkosti). To posebnosestavo mo‰tva je na primer opazil mlaj‰i par, kismo ga sreãali nad jezerom O`Hara (v narodnemparku Yoho). Medtem ko sva se s stricem zamuja-la s fotografiranjem, jo je oãe s svojim tempommahnil naprej. Pri‰leka sta nama namenila nekajobiãajnih vljudnostnih fraz, mladeniã pa je stricu‰e omenil, da sta malo prej sreãala njegovega oãe-ta, ki da mu je zelo podoben. Stric je moral pri-

pombo doÏiveti kot velik poklon njegovim letom,da pa bi bila mera polna, je ‰e dodal: »Ja, mordasta spodaj pri jezeru sreãala tudi mojega staregaoãeta in mojega vnuka!«

MedvediRazpr‰ilec je bil obvezen del na‰e opreme

med pohodi. Ne brez razloga. âeprav je minilo Ïeenaindvajset let, sem imel obãutek, kot bi se zgo-dilo vãeraj; tako Ïivo sem namreã doÏivel striãevopripoved o nesreãi njegovega prijatelja ErniejaCohoeja. Ernie je bil s prijateljem na ribolovu, kakkilometer zunaj Banffa. Ko sta se vraãala protiBanffu, sta presenetila grizlija. Zaãela sta beÏati.Prijatelj je padel, medtem ko je Ernie tekel na-prej. Grizli jo je ucvrl za njim, ga kmalu dohitel terga s kremplji hudo po‰kodoval po obrazu in prsih,da je ãez nekaj dni v bolni‰nici umrl za posledica-mi napada. Njegov prijatelj je ‰el potem v Banffpo pomoã ... âuvaji parka so najprej ustrelili ãrne-ga medveda, toda ko je grizli v kratkem ‰e dvakratnapadel turiste, so spoznali, da niso ubili prave Ïi-vali. âez nekaj dni je pod streli obleÏal tudi grizli.

Med na‰o prvo pohodni‰ko turo smo na prela-zu Highwood Pass poiskali dobro uhojeno inoznaãeno Ptarmiganovo kroÏno uãno pot ter sepo njej usmerili proti 3218 m visokemu MountRaeju. Steza se sprva zloÏno vzpenja med gostimismrekami. Bilo je ‰e zgodnje jutro in v zraku vonjpo drevesni smoli. Nismo prav dosti govorili, ko

Twin Falls

Indijanski ãopiã


12

nenadoma Steve precej glasno zavpije: »Hey, be-ar!« (»Hej, medved!«) Nisem vedel, komu naj bibil vzklik namenjen. Z nobenim telesnim znakomni pokazal, da bi bil medved res v bliÏini (Ali takozaupa razpr‰ilcu – zadeva menda deluje – ali pa jetak flegmatik?). Dobra stara ‰ola gorni‰tva nas tu-di uãi, da se v gorah ne deremo po nepotrebnem.Torej?! Zadevo pojasni stric: priporoãljivo je obãa-sno opozoriti na svojo navzoãnost. Najslab‰e je, tovemo tudi iz na‰ih logov, ãe Ïival preseneti‰ (pomoÏnosti ‰e z mladiãem). Nekateri si pomagajo zzvonãkom, ki ga imajo pripetega na nahrbtnik aliove‰enega okoli vratu (tudi na tej turi smo sreãalinekaj tako opremljenih), vendar so se medvedjena zvonãke Ïe nekako privadili in jih povezujejo s»Hej, fantje, hrana prihaja!«, kar poznamo tudikot Pavlovov pogojni refleks. Od tistega trenutkadalje sem tudi sam postal zvest prista‰ »heybear-a‰ev«, ‰e zlasti takrat, kadar sem hodil sam. SveÏisledovi medvedovih krempljev na drevesni skorji

ob poti pa so me samo ‰e utrdili v misli, da je lah-ko »veliki brat« v bliÏini.

Vzpnemo se do Ptarmiganovega amfiteatra,pribliÏno 2600 m visoko, ki je bil tudi na‰ dogovor-jeni cilj. Medtem ko obedujemo, se razgledujemopo okoli‰kih stenah in v mislih preplezam nekajsmeri ter se ‰e posebej ustavim v smeri brezpotjaproti vrhu Mount Raeja: alpinistiãne skomineimajo paã velike oãi! Energijo (pre)usmerim v fo-tografiranje: pritegne me indijanski ãopiã (IndianPaintbrush) s ‰tevilnimi barvnimi odtenki svojihlistov (ki delujejo kot cvet); od rdeãe, oranÏne inrumene do vijoliãaste, roza ter povsem bele.

Mary Lake in Lake O’Hara

www.planinski-vestnik.com


13

Ohranimo divjad v divjiniZ ogla‰evanjem turizma so si Kanad-ãani dobesedno naredili »medvedjouslugo«. âe smo lahko v preteklostigledali na posnetkih, kako obiskoval-ci parkov hranijo grizlije iz avtomobi-lov, je sedaj vsako krmljenje divjih Ïi-vali PREPOVEDANO! Îivali so se paãna to navadile in postale nadleÏne.Prizadevanja, da bi (pre)vzgojili takodivjad kot obiskovalce parka, sozdruÏili v sloganu »Ohranimo divjad vdivjini!«, ki je povsem na mestu. V ka-nadskih parkih za osve‰ãanje obisko-valcev izkoristijo skoraj vsako prilo-Ïnost. Zanimiv je na primer praktiãniprikaz pravilnega shranjevanja hra-ne, ãe ‰otorimo v divjini, ki sem ga za-sledil v calgaryjskem Ïivalskem vrtu.Hrano naj bi obesili dovolj daleãstran od ‰otora in dovolj visoko meddve drevesi (pribliÏno 4 m nad tlemi),tako da hrana v vreãi visi z drevesa.Pomembno je tudi, da jo po moÏnostinepredu‰no zapremo in tako pre-preãimo, da bi omamne vonjave pri-vabile nezaÏelenega obiskovalca. Tu-di prostor za kuhanje si je priporoã-ljivo izbrati v varni razdalji, vsaj 100metrov od ‰otora. Nikoli ne zakopa-vajmo ali kurimo ostankov hrane.Smiselno je tudi temeljito pomiti po-sodo, in to ãim prej po obroku.

Kaj narediti, ãe sreãamo medveda v Kanadi?V zloÏenkah (teh je na vseh obve‰ãevalnihtoãkah v parkih veliko) ter na informativ-nih tablah posebej poudarjajo, da ãe ima-mo razpr‰ilec proti medvedu, ga v sili upo-rabimo. Dobro je tudi razlikovati med gri-zlijem in ãrnim medvedom. Barva ni pomem-bna (»ãrni medved« je lahko v odtenkih odsvetlo rjave do dejansko ãrne), pomembnapa je grba na hrbtu. ârni medved je nima.Obstaja tudi razlika v obliki glave: grizli imabolj zaobljene, kratke uhlje in usloãen profilobraza. Od tega, ali nas je napadel grizli aliãrni medved, je odvisna obramba. Grizli nepleza, torej je smiselno splezati na bliÏnjedrevo. Obiãajno napade ob preseneãenju inne zaradi hrane. V takem sluãaju je pripo-roãljivo, da se naredimo »mrtve«. UleÏemose na trebuh z razkreãenimi nogami in za-varujemo obraz. Z rokami za‰ãitimo zatiljeter tako poãakamo, da se medved umaknedovolj daleã. Praviloma naj bi tako bliÏnjesreãanje trajalo manj kot dve minuti (ver-jamem, da sta ti dve minuti ZELO dolgi).Branjenje lahko izzove oziroma stopnjujeagresivnost pri Ïivali. âe pa nas napade ãr-ni medved, plezanje ne bo pomagalo. Upo-rabimo razpr‰ilec! âe tega nimamo, potemnam ne preostane prav dosti. Poizkusimoga prestra‰iti s palico ali z metanjem ka-menja. Odloãno mu pokaÏimo, da nismo la-hek plen! Medved sicer redko napade, raz-plet pa je odvisen predvsem od tega, »kak-‰ne volje je medved«. Lahko, da se bo uma-knil, lahko pa ... Skratka, poizku‰ajmozmanj‰ati tveganje s ãujeãnostjo, glasnimopozarjanjem na svojo navzoãnost, hojo vskupini, varnim shranjevanjem hrane in od-padkov (v vseh parkih, ki sem jih obiskal,sem lahko videl posebej prirejene kontej-nerje, ki medvedom onemogoãajo, da bi pri-‰li do hrane). Previdnost je vsekakor na pr-vem mestu. Zato tudi v Ïelji po dobrem po-snetku raje ohranimo varno razdaljo domedveda, vsekakor vsaj 100 metrov.

INTERVJU PLANINSKIvestnik 4 / 2002

14

umetnosti. V komisiji sodelujejo geografi, je-zikoslovci, zgodovinarji, geodeti in karto-grafi ter predstavniki nekaterih ministr-stev. Podrobnosti o njeni sestavi in njen po-slovnik si lahko ogledate na spletni stranihttp://www.sigov.si/kszi/index.htm. Danes‰teje 16 ãlanov, njen predsednik pa je dr. Mi-lan OroÏen Adamiã, geograf, vi‰ji znanstve-ni sodelavec Geografskega instituta Anto-na Melika ZRC SAZU. Prijazno se je odzval nana‰o pobudo, da z intervjujem predstavidelo svoje komisije. Îe na zaãetku sva se do-govorila, da naj bi tokrat predvsem pred-stavila njeno delo, podrobnosti posameznihjezikovnih problemov pa bi pustila za kdajdrugiã. Kot pa lahko preberete, le nisvamogla mimo nekaj konkretnih komentarjev.

Pogovor z dr. Milanom OroÏen Adami-

ãem, predsednikom Komisije Vlade

Republike Slovenije za standardizacijo

zemljepisnih imen

Na straneh na‰e revije pogosto pride dorazprav o pravilnosti pisanja zemljepisnihimen, predvsem seveda imen gora. Predkratkim smo spet naleteli na »kost« Man-gart – Mangrt, veãina nas gotovo poznaproblem Prisank – Prisojnik, bolj zagnanipa si belimo lase tudi s ·tégovnikom – Ste-govnikom, Grohatom – Grohotom, Kal‰kimGrébenom – Kal‰kim grebenom. Posebnevrste teÏava je zapisati, da prihajamo splanine v Bohinju, ob kateri stoji koãa: »...prihajam s Planine pri Jezeru«, »... prihajams planine Pri Jezeru«, »... prihajam s Planinepri jezeru« in tako dalje, prav vsako kombi-nacijo velikih zaãetnic bi se dalo opraviãiti.Kako torej razvozlati take teÏave? Kdo najbo konãni razsodnik?

Javnosti je vse premalo znano, da je za re-‰itev poskrbela kar na‰a vlada. Leta 1986 jeprviã imenovala Komisijo za standardizacijozemljepisnih imen, ki z nekaj prekinitvamideluje ‰e danes. Program dela in financira-nje komisije pripravi Geodetska uprava inga sprejme Vlada Republike Slovenije. Stro-kovne, organizacijske in administrativnenaloge pa opravlja Znanstvenoraziskovalnicenter Slovenske akademije znanosti in

Pogovor vodil Andrej StritarFotografija: Jaka Adamiã

Kako pravilno zapisati imena gora?

Pogovor z dr. Milanom OroÏen Adamiãem

Milan OroÏen Adamiã

INTERVJUPLANINSKIvestnik 4 / 2002

15

Gospod OroÏen Adamiã, vas smem na za-ãetku vpra‰ati, ãe kaj zahajate v gore?Seveda. Povezavo s planinsko organizacijoimam celo v krvi. Moj prednik je bil namreãFran OroÏen, ki je naredil prvi ‰olski atlasin je bil tudi prvi predsednik Slovenskegaplaninskega dru‰tva. Veã desetletij sode-lujem pri merjenjih in opazovanjih Triglav-skega ledenika in Ledenika pod Skuto.

Na va‰i mizi vidim najnovej‰o ‰tevilko Pla-ninskega vestnika. Ali ga redno spremljatein sledite tudi obãasnim razpravam o ime-nih gora?Spremljam, tudi vem za va‰o zadnjo pole-miko o pravilnem zapisu imena Mangart.Naj kar takoj na zaãetku povem, da je otem imenu komisija odloãala Ïe pred veãkot desetimi leti. Korenina imena prihajaod imena svetnika Magharta, razliãicaMangrt je bolj nareãnega pomena, zatosmo za knjiÏno rabo priporoãili naziv Man-gart. Mangrt tudi slovniãno ne ustrezanajbolje slovenskim pravilom.

Nam lahko strnjeno opi‰ete, kak‰na jeosnovna naloga va‰e komisije in kaj pra-vzaprav poãnete?Na‰a komisija deluje v skladu s priporoãiliZdruÏenih narodov, ki vsaki drÏavi nalagajo,da standardizira geografska imena in jihuskladi tudi s preostalim svetom. Tako smose najprej lotili imen naselij, temu je sledilaureditev na‰ih tako imenovanih eksonimov,to je imen zemljepisnih pojmov, ki se nahaja-jo v tujini, imamo pa zanje slovenska imena(recimo Dunaj, Benetke, Videm ipd.). V temsklopu smo doloãili tudi slovenska imenavseh drÏav na svetu (seznam je objavljen nastraneh Geodetske uprave Republike Slo-venije http://www.sigov.si/gu/gu.html).Naslednja pomembna naloga, ki smo se jemorali lotiti takoj po na‰i »ponovni« usta-novitvi (komisija je bila po osamosvojitviponovno ustanovljena leta 1995), je bilauskladitev krajevnih imen. Podatke smozbirali predvsem iz razliãnih zemljevidov.Tako smo, recimo, ugotovili, da imamo v

Sloveniji sedem Brezovic. To pa seveda lah-ko prispeva k teÏavam v vsakodnevnemÏivljenju. Smiselno je, da ima vsak kraj svo-je ime, ki se nikjer v na‰i drÏavi ne ponovi.Tako smo sku‰ali take primere dopolniti,recimo z »Brezovica pri Ljubljani«.Omenim pa naj, da nimamo nikakr‰ne za-konodajne moãi, mi ne moremo enostavnodoloãiti nekega imena. Po na‰i zakonodajiso krajevna imena v pristojnosti obãin. Milahko samo nekaj priporoãimo. Zato je na-‰e delo bolj dolgotrajno, saj moramo zutemeljenim prepriãevanjem doseãi spre-jem dobrih re‰itev. Îe vrsto let se ukvar-jamo s pregledovanjem zemljepisnih imenna zemljevidih merila 1:25.000. Vsa imena, o katerih razpravljamo in se onjih odloãamo, shranjujemo v bazo podat-kov (Register zemljepisnih imen), ki ima se-daj okoli 200.000 zapisov. Vsako ime imavrsto spremljajoãih podatkov, kot so vir,morebitni predniki, torej njegova etimolo-‰ka zgodovina, zemljevid, na katerem na-stopa, celo velikost ãrk na zemljevidu inpostavitev napisa.Priznati moram, da se na‰a komisija ‰e nisistematiãno lotila pregleda gorskih zem-ljepisnih imen. Pa ne zato, ker tega ne bihoteli, temveã predvsem zato, ker ‰e nisopri‰la na vrsto. Obãasno pa smo se Ïe lo-tili posameznih primerov. Sedaj se poãasi zimen naselij »‰irimo« na imena vodotokov.Tako smo, recimo, pred kratkim razãistili,da je bolje uporabljati ime Poljanska Sorakot Poljan‰ãica, ãeprav tudi to ime sevedani prepovedano. Naj povem kot zanimi-vost, da pa taisto reko v njenem zgornjemtoku nareãno imenujejo tudi Sovra. Ven-dar je na‰e vodilo, da nareãna raba nesme prevladati pred knjiÏno.

Kako pa delujete, kdo doloãa, o ãem se bo-ste odloãali, in kako pogosto se sestajate?Odgovarjamo pravzaprav na vsako pobu-do. Kdor koli nam pi‰e, mu odgovorimo.Resda se odgovor vãasih zavleãe, toda na-ãeloma z veseljem odgovorimo vsakomur.Tudi s Planinske zveze smo Ïe dobivali


16

vpra‰anja in nanje odgovarjali. Tako namurnik na‰ega dela pravzaprav narekujejodrugi. Sestajamo pa se od ‰est- do deset-krat na leto. (Ob tem mi je g. OroÏen Ada-miã pokazal debele knjige zapisnikov njiho-vega dela).

V javnosti ste zelo malo znani. Sam Ïe celodesetletje objavljam gorske vodnike, privsakem smo se muãili z zapisi koãljivihimen, pa sem o obstoju va‰e komisije ponakljuãju zvedel ‰ele pred kakim letom. Odkod taka »tajnost« oz. pomanjkanje publici-tete?Seveda ni nobenih razlogov za tajnost, ni-koli se nismo hoteli pred nikomer skrivati.Res pa je, da tudi nikoli nismo sklicali ti-skovne konference ali pisali izjav za jav-nost. Verjetno to res ni bilo pametno, pasaj ravno zato sem zelo vesel va‰e pobudeza ta intervju. Z veseljem predstavljamna‰e delo va‰im bralcem in upam, da bo toprispevalo k na‰i prepoznavnosti.Vendar bi rad opozoril, da se mi naãelomane Ïelimo udeleÏevati »ãrkarskih vojn« vmedijih. Komisija zastavljeno vpra‰anjepreuãi, pove svoje stali‰ãe, potem pa niveã v na‰em interesu udeleÏevati se pole-mik.

Kdo je glavni »prejemnik« va‰ih odloãitev,kam gredo zapisniki? Omenil sem Ïe, da obstaja baza podatkovo zemljepisnih imenih, Register zemljepisnihimen, ki jo za namen evidentiranja in stan-dardizacije imen vodi Geodetska upravaRepublike Slovenije. Podatki iz baze so do-stopni javnosti in jih lahko naroãite na ge-odetski upravi.Glavni »uporabniki« podatkov so kartografi.

Ali se lahko vendarle dotakneva tudi kake-ga konkretnega primera? Mangart smoÏe omenili, kaj pa recimo gorovje, ki Lju-bljanãanom zakriva severno obzorje? ·epred nekaj leti smo pisali Kamni‰ke in/aliSavinjske Alpe, sedaj pa se praviloma pi‰eKamni‰ko-Savinjske Alpe.

Pa saj vezaj med besedama pomeni istokot in. Razlaga za tako dvojno ime pa je se-veda stara in jasna: za Raduho bi, recimo,teÏko rekli, da spada v Kamni‰ke Alpe, pravtako pa Kal‰ki Greben nima veze s Savinjo.Ker pa sta obe gori v istem pogorju, mu jepaã treba nadeti dvojno ime.

·e pred desetletji ali dvema smo za najvi-‰jo goro Kamni‰ko-Savinjskih Alp pisaliGrintavec, sedaj se pa dosledno uporabljaGrintovec. Ali ste to rabo priporoãili vi?

Ne, pri tem na‰a komisija ni dala nikakr-‰nega mnenja. To je lep primer, kako se ra-ba v jeziku paã uveljavi sama od sebe. Paãpa smo mi priporoãili rabo imena Prisank,kar smo tudi ob‰irno utemeljili.

Kak‰na pa so pravila pri uporabi velikih za-ãetnic pri veãbesednih imenih? Pravila zazapis krajevnih imen so sicer nekoliko za-pletena, vendar dokaj jasna in ne pu‰ãajoveliko prostora za napake. Drugaãe je prizapisu nenaselbinskih imen, kjer so pravilaohlapnej‰a. Recimo PLANINA V LAZU, kjer bisi jaz upal zagovarjati prav vsako kombi-nacijo velikih zaãetnic. Ali je va‰a komisijatista, ki naj dokonãno presodi in reãe »Ta-kole je prav ...«?Kot sem Ïe prej omenjal, mi ne presojamo,mi samo priporoãamo. Imate pa prav, upo-

Prej Grintavec, sedaj Grintovec (foto: Emil Pevec)


17

raba velikih zaãetnic v veãbesednih imenihje zapletena in nedoreãena zadeva. Celo prikrajevnih imenih! Recimo Lenart v Sloven-skih goricah. Tudi pri tem bi lahko zagovar-jali mali s ali pa veliki G. Lani je iz‰la tudi ‰tu-dija kolegic slavistk, ki so temeljito obdelaleto problematiko in izdelale re‰itve, ki pa Ïalniso preproste. KnjiÏico lahko naroãite naGeodetski upravi Republike Slovenije.1

Se vam ne zdi, da je sloven‰ãina glede te-ga zapletena, prezapletena, da preveãkompliciramo?Morda res. Marsikateri veãji narod pri temmanj komplicira. Tudi pri nas so v preteklo-sti predvsem geografi sku‰ali vpeljati pre-prostej‰e re‰itve, kot so recimo same veli-ke zaãetnice v veãbesednih imenih. Todarazvoj je ‰el paã v smer, v kateri smo sedaj.

Veãkrat sem tudi Ïe zasledil poskuse, da binareãno izgovorjavo prelili v knjiÏni zapis.

Recimo Rogac (Rogatec) ali pa Z’ãe (Seti-ãe). Kak‰en je va‰ nasvet?To sem Ïe omenil pri Mangartu. Nareãnizapis ne pride v po‰tev. Tudi uporabi na-glasnih znamenj se je treba izogibati. Sajvendar tudi na‰emu glavnemu mestu do-maãini najpogosteje reãemo kar L’blana,pa nobenemu ne pade na pamet, da bi ta-ko tudi zapisal.

Ali ste pripravljeni vzpostaviti stalen stikz na‰o revijo? Ste nam pripravljeni odgo-voriti na morebitna konkretna vpra‰anja,na katera bomo naleteli v prihodnosti?Z velikim veseljem. Saj to je smisel na‰egadela in na‰a naloga. Resda smo formalnoimenovana komisija, toda Ïelimo si sodelo-vati na pristnem, neformalnem nivoju, ki jeobiãajno najbolj uãinkovit. Veseli me, dasem lahko predstavil na‰e delo, in upam,da bomo lahko v bodoãe drug drugemu ko-ristili. Mislim celo, da bi bilo smotrno, daPlaninska zveza Slovenije ustanovi svojoskupino za zemljepisna imena, ki bi bila na‰ikomisiji v veliko pomoã. Kdo pa naj bi bil pri-mernej‰i za poimenovanje gora kot vi, pla-ninci?

1 Pravopisno ustrezen zapis zemljepisnih in stvarnih la-stnih imen v Registru zemljepisnih imen in Registru pro-storskih enot [avtorice Metka Furlan, Alenka GloÏanãev,Alenka ·ivic-Dular]. Ljubljana: Geodetska uprava Republi-ke Slovenije, 2001 (Ljubljana: Geodetski in‰titut Slovenije).

Zakaj Mangart?Silvo Torkar,

In‰titut za slovenski jezik ZRC SAZU

V leto‰nji februarski ‰tevilki Planinskega ve-stnika ste objavili odmev Ale‰a Mohorãiãa nastali‰ãe uredni‰tva PV, da »se kot osrednjeslovensko planinsko glasilo Ïeli(te) drÏatiuveljavljenih pravil« (pri pisanju lastnih imen),zaradi ãesar uporabljate knjiÏno Mangartproti nareãnemu Mangrt. Avtor odmeva,oãitno nezadovoljen s tak‰nim stali‰ãem, na-bere »iz svoje male knjiÏnice« kakih 30 (posvoji »teÏi« zelo razliãnih) navedb pisanja gor-skega imena Mangart oz. Mangrt in krajev-nega imena Log pod Mangartom/Mangrtomna razliãnih zemljevidih (7), v vodnikih (4), le-ksikonih (3), drugi literaturi (7) in posebej ‰e

v Planinskem vestniku (9). V sklepu predlaga,da vsak pi‰e tako, kot mu je ljub‰e.

Uredni‰tvo in bralce Planinskega vestnikaÏelim opozoriti, da je Komisija za standardi-zacijo zemljepisnih imen – katere naloga jeprav obravnavanje tistih zemljepisnih imen,pri katerih se v javni rabi pojavljajo dvojnice,in standardizacija ustrezne oz. ustreznej‰erazliãice – pred leti Ïe pretresala pisavoMangart/Mangrt in ob upo‰tevanju razliãnihargumentov standardizirala prav razliãicoMangart. Zato poznajo 2. izdaja Atlasa Slo-venije (1992 in ponatisi), Krajevni leksikon Slo-venije 1995 (in Priroãni KLS 1996), Slovenskipravopis 2001 (ãeprav tudi Ïe SP 1962), geo-grafski uãbeniki in strokovna literatura od-tlej (z redkimi izjemami) samo ‰e standardi-zirano razliãico. Obliko Mangart zagovarja


18

tudi eminentni slovenski imenoslovec akade-mik Pavle Merku v svojem priroãniku Sloven-ska krajevna imena v Italiji (Trst 1999). ·e boljkot pisava standardiziranega gorskegaimena Mangart je obvezujoãa pisava krajev-nega imena Log pod Mangartom (gl. Ïe leksi-kon Slovenska krajevna imena, CZ 1985). Toime je vpisano v vseh listinah od osebnih do-kumentov domaãinov do razliãnih podatkov-nih baz na obãinski in drÏavni ravni, ki so da-nes preteÏno raãunalni‰ko podprte.

Povzemam tri tehtne argumente za pisavoMangart: 1. etimolo‰kega (osebno ime Man-nhart je v slovenskih ustih preoblikovano vMangart), 2. zgodovinskega (slovenski zapisÏe iz leta 1740, nem‰ki opis meja belope‰kegagospostva s slovenskimi gorskimi imeni iz le-ta 1573), 3. normativnega (razliãica Mangartje izkazana v veljavnih slovenskih pravopisnihin geografskih priroãnikih).

Obliko Mangrt je prvi zaãel uporabljati Hen-rik Tuma v svojih planinskih spisih od leta 1911dalje, misleã, da bo s tem ime napravil boljslovensko. ·ele od tega trenutka dalje je na-stopilo obdobje dvojnic za ime Mangart. Kon-ãano je (naj bi) bilo s sklepom Komisije na za-

ãetku 90. let. âe ‰e po sprejeti standardiza-ciji, podkrepljeni s Slovenskim pravopisom intemeljnimi geografskimi priroãniki, nekateriposamezniki sejejo dvome in povzroãajo ne-potrebno zmedo, jih je paã potrebno opozo-riti na pravila obna‰anja v civilizirani druÏbi,ne pa odpirati o tem nove razprave.

O vpra‰anjih poknjiÏevanja slovenskih zemlje-pisnih imen je doslej sicer najbolj izãrpno raz-pravljala univ. prof. Alenka ·ivic-Dular v svo-jih dveh prispevkih Temeljna naãela pri pisa-nju slovenskih zemljepisnih imen, Jezik in slov-stvo 34 (1988/1989), ‰t. 1-2, in K normiranju slo-venskih zemljepisnih imen, Zbornik predavanjXXIV. seminarja SJLK, Ljubljana 1988.

Mojo pozornost je pritegnil tudi odmev Pav-la Pavlovca o imenu gore Svinjak, katerepravo ime bi se po mnenju avtorja moraloglasiti Sovinjak. Pri tem se sklicuje na priãe-vanje domaãina, ãe‰ da je gora nekdaj nosilaime Sovinjak, menda po ‰tevilnih sovah, obe-nem pa ‰e na Henrika Tumo, ki ime te goretudi zapisuje kot Sovinjak. Pri tem sicer nepove, da Tuma izvaja to ime od glagola zviti,zaviti, ker da je podnoÏje gore zavito medstrugo Koritnice in Soãe. P. Pavlovec v odme-vu tudi poziva k spremembi imena, oãitnomeneã, da je razkril njegovo pristno podobo.Rekel bi, da je bralec pravilno zaznal, da gor-skega imena Svinjak skoraj zagotovo ne mo-remo povezovati z dana‰njim »svinjakom«.Na‰ veliki etimolog F. Bezlaj, ki je imel polegvelike erudicije tudi izjemno intuicijo, je zaimeni Svino in Svinjak v So‰ki dolini sklepal, daizvirata iz staroslovanskega osven£n• ‘zuna-nji’ (Prgi‰ãe imen, Gori‰ka sreãanja, 1968, ‰t.13-14). Zaradi i-jevskega izgovora nekdanjegajata je, ãe je Bezlajeva domneva pravilna, imeSvinjak paã sovpadlo z neljubim svinjakom. Jo-Ïefinski zemljevid iz leta 1785, dostopen da-nes vsakomur v ponatisu (3. zvezek, Ljubljana1997), beleÏi to gorsko ime natanko tako, kotga zapisujemo danes: Svinjak. O tem pa, alinaj zemljepisna imena, ki nam niso najboljv‰eã, spreminjamo po mili volji, smo si, upam,vendarle Ïe ustvarili neko zrelej‰e mnenje.

Veliki Mangart (foto: Miha Pav‰ek)


19

Zadnjica ali Krajcarica?

Edo Kozorog

V nekaterih novej‰ih virih se Ïe nekaj let po-javlja »novo« ime za Zadnjico, reko v istoimen-ski dolini Zadnjice v Trenti. Avtorji omenjenihvirov so na‰o ãudovito reko v osrãju Triglav-skega narodnega parka preimenovali kar vKrajcarico. Ker se ime vztrajno ponavlja in po-nekod tudi uveljavlja, Ïelim v naslednjem pris-pevku opisati argumente za in (zlasti) proti.

Arhivski kartni in drugi viri, ki potrju-jejo pravilnost imena ZadnjicaO tem obmoãju so ohranjeni zelo bogati arhiv-ski viri, povezani zlasti z deÏelnokneÏjim goz-dom Velikim prosekom v dolini Zadnjice. Ta jebil skupaj z ostalimi deÏelnokneÏjimi gozdovi naTolminskem in Bov‰kem izmerjen Ïe leta 17361

(glej priloÏeni zemljevid). Iz tega obdobja jeohranjena tudi najstarej‰a karta tega obmo-ãja v pribliÏnem merilu 1:10.000. Takrat so bileusklajene tudi meje in v skalo vklesani mejnikriÏi. Na karti na Ïalost ni vpisanega imena re-ke Zadnjice, ker je ta na skrajnem spodnjemrobu naãrta, vpisan pa je Beli potok.

Leta 17702 je bil izdelan Flameckov naãrt zadeÏelnokneÏje gozdove na Tolminskem in Bov-‰kem, ki je prvi gozdnogospodarski naãrt vSloveniji in eden prvih v Evropi, ki je zasnovanna principu trajnostnega gospodarjenja zgozdovi. V tekstnem delu v opisu gozda Veli-ki prosek navaja, da je to »najbolj zadnji in si-cer blizu tako imenovane Trente leÏeãi gozd,izpod katerega tukaj izvira Zadnjica ali Belipotok (ki se takoj zunaj blizu tega gozdazdruÏi s Soão) ...« Tudi v karti, ki je bila prilo-ga tega naãrta, je vpisano ime Sadnjic.

Na voja‰kem zemljevidu3, ki je bil za to obmo-ãje izdelan okoli leta 1780, je ob obravnavanireki nedvoumno zapisano Bach Zadnizza.

Karta Corografica del Litorale iz leta 18264,ki je izvedenka Franciscejskega katastra vmerilu 1:28.800, ima ob reki razloãno zapisa-no Sadenza B., oznaãen pa je tudi Veil Potoc-

Dolina Zadnjica (foto: Franci Horvat)

1 Anonymus, 1736: Naãrt deÏelnokneÏjih gozdov na Go-ri‰kem in Gradi‰ãanskem, Arhiv Slovenije, AS 730, Gospo-stvo Dol, 1477-1875, Dol 186 (objavljeno v Gozdarskem vestni-ku, 1998/5-6).

2 Flameck, F., 1770: Cenitev lesa ali seãenj, tudi geome-triãna razdelitev na oddelke ali letna seãi‰ãa v c.k. (ban-kalnih) gozdovih pokneÏene grofije v glavarstvih Tolmin inBovec (prevedel V. Mikuletiã, obdelal E. Kozorog, 2000 –neobjavljeno, v pripravi je posebna knjiga).3 Raj‰p, V., et. al., 1998: Slovenija na voja‰kem zemljevidu1763-1787, 4. zvezek, Sekcija 134, Ljubljana. 4 Annonimus, 1826: Karta korografica del Litorale, Archi-vio di Stato, Trieste, 4510/X.1.3 Allegati 1 (kopija je na Zavo-du za gozdove, OE Tolmin).


20

co, ki pa se nana‰a na istoimensko planino, kije bila takrat verjetno ‰e Ïiva.

Tudi italijanski Katasto Forestale5 iz leta1940 v kartnem delu (merilo 1:25.000) navajaime Zadnizza.

Od kje naj bi izviralo ime Krajcarica?Trentarska pripovedka, ki jo je po ustnemizroãilu zapisal Simon Gregorãiã mlaj‰i6, toime povezuje z znamenitim trentarskim du-hovnikom Francom Venceslavom Luzzenber-gerjem (v Trenti je sluÏboval med leti 1718-1788): »Pod lepim cesarskim gozdom velikimProsekom, ki ga zdaj oskrbuje na‰ Lejãar J.Kenda, je posebno dobra voda, pravijo jej»krajcarica«. Tu sem je hodil Luzzenbergervodo pit. »Vsak kozarec te vode je vreden 1.krajcar,« je rekel navadno ter vrgel vsakopot krajcar v vodo ...«

Iz priãujoãega teksta je zelo teÏko zakljuãiti, daje Luzzenberger pil vodo ravno iz Zadnjice, prej

nasprotno. âe je namreã zares pil iz Zadnjice,potem ni razloga, da bi hodil kak‰ne tri kilome-tre po dolini pod gozd Veliki prosek, ampak bilahko pil kar Na Logu v Trenti. Na tem obmoãjuje ‰e Beli potok, ki pa ima tudi Ïe dolgo ustalje-no ime. Menim, da je Luzzenberger pil vodo venem izmed ‰tevilnih manj‰ih potokov oziromaizvirov na obmoãju grape Belega potoka.

ZakljuãekO pravilnosti lepega slovenskega imena, ki seje ohranilo kljub delnemu popaãenju pri nava-janju nem‰kih in italijanskih kartografov, pri-ãajo ‰tevilni arhivski viri od sredine 18. stole-tja do danes. Ime so gotovo uporabljali do-maãini Ïe zelo zgodaj, sicer ga tuji kartogra-fi ne bi povzemali. Skoraj gotovo je tudi celo-tna dolina dobila ime po reki in ne obratno.O tem prav tako priãajo ‰tevilni kartni viri.V prid temu govori tudi dejstvo, da so doma-ãini in drugi nekoã najprej poimenovali po-membnej‰e reke, ki so bile orientacijsko, gos-podarsko in drugaãe zelo pomembne. Poime-novanje dolin je kasnej‰ega izvora, najveã-krat kar po rekah (npr. dolina Soãe, Tolmin-ke ipd.).

Zagovorniki imena Krajcarica so se v preve-liki vnemi po izvirnosti prehitro zaãeli (napa-ãno) sklicevati na neustrezno obdelane pri-povedke in ustna izroãila. Ob podrobnej‰ianalizi in poznavanju terenskih razmer lahkougotovimo, da bo po obstojeãem opisu (ãeseveda ne obstaja ‰e kak‰en podrobnej‰i?)zelo teÏko locirati in pravilno poimenovatiizvir oziroma potok, iz katerega je pil vododuhovnik Luzzenberger.

Glede reke Zadnjica torej ne gre dvomiti –prava sramota bi bila, ãe bi izgubili lepo innedvomno slovensko ime, potem ko se je ce-lo na avstrijskih in italijanskih kartah ohrani-la najmanj 250 let v sicer nekoliko popaãenihoblikah, a vendarle v prvotnem, izvirno slo-venskem pomenu.

Zadnjica (Krajcarica v dolini Zadnjice) (foto:Franci Horvat)5 Anonymus, 1940: Katastro Forestale, Provincia di Gori-zia, Instituto centrale di statistica del regno d’Italia, Ro-ma (eden izmed izvirnikov je na Zavodu za gozdove Slove-nije, OE Tolmin).6 Gregorãiã, S., 1971: Trentarske pripovedke, Bov‰ko beri-lo, Gori‰ki muzej, Nova Gorica – Bovec.

PLANINSTVOPLANINSKIvestnik 4 / 2002

21

23. februarja letos, na lepo spomladansko soboto,sem jo mahnil na Stol. V sneÏno izredno skromni zimi,ki razen nekaj malega turne smuke na Komni in v Ja-lovãevem kuloarju ne nudi turnosmu‰kih uÏitkov, sempot zastavil preko Zabre‰ke planine in po Zabre‰kemgrabnu naravnost na Pre‰ernovo koão. V spodnjemdelu grabna, takoj nad Zabre‰ko planino, kjer smovãasih smuãali, sem se pretikal skozi dva metra visokogrmovje. ·ele na vi‰ini 1500 m postane graben gol, intu se je pojavil tudi sneg, tako da je hoja postala uÏitek.Po noãnem mrazu se je sneg na soncu ravno pravzmehãal, udiralo se je za pol ãevlja. V takem prijetnemvzponu sem ‰el mimo prikljuãka stranskega grabna zleve in skozi oÏino, kjer je poleti dvometrski skok. Nadnu grabna je leÏala predelana sneÏna odeja debelinepribliÏno enega metra in ‰irine deset do dvajset me-triv, odvisno od oblike grabna. Poboãja levo in desno,porasla z ru‰evjem, pa so bila kopna.

V vi‰ini pribliÏno 1700 m pa me je zmotil nenava-den ‰um. Kakih dvesto metrov nad sabo sem zagledalveliko skalo, ki je drvela po grabnu. Kasneje sem videl,da se je nekaj deset metrov valila po snegu in pri temizkopala pol metra ‰iroko in ãetrt metra globoko gaz,nato pa jo je stranski greben poboãja, ki je segal v gra-ben plitvo pod sneg, dvignil v zrak in je kakih desetmetrov letela, nato pa se je spet valila po snegu. Skalaje drvela ob levem robu, in ker ni spreminjala smeri,sem se kar hitro umaknil na desni rob. Ob ãasovno ze-lo omejenem opazovanju sem jo ocenil na premerenega metra in ‰irino pol metra, zdelo pa se mi je, dak okrogli obliki precej prispeva tudi sneg, ki ga je po-brala med kotaljenjem. To je potrdilo tudi opazovanjesledi, ki je bila ãista – brez okru‰kov ali zemlje. Pod pri-kljuãkom zahodnega grabna je prvo grmovje skalispremenilo smer, tako da se ni veã kotalila in se jeustavila.

Zanimalo me je, kje in zakaj se je sproÏila. Nadaljevalsem vzpon ob sledi, seveda ob stalni pozornosti navzgor.Na zgornjem robu Zabre‰kega grabna se odpre malceproti zahodu obrnjena obseÏna plitva kotanja, napolnje-na s predelanim snegom. Kotanja je kakih sto metrov ‰i-roka in sto metrov visoka, z vseh strani pa segajo vanjo niz-ki skalnati in travnati grebeni napol kopnega vrhnjega po-boãja Malega Stola. Sled skale me je pripeljala do enegateh grebenãkov na zgornjem delu kotanje. Na spodnjemdelu grebenãka, tik nad snegom, je bila sveÏe razkopanapolica, polna ãrne zemlje, v senãnem delu razkopanezemlje pa so bili ‰e veliki ledeni kristali. Po skali nad poli-co pa je v zemljo Ïe mezela voda z vi‰je leÏeãih sneÏi‰ã.

Kaj se je torej zgodilo?Ob sneÏno izredno skromni zimi, ko sneg ne pokri-

va celotnega poboãja, se ãez dan tudi pri temperaturahpod niãlo zaradi sonãnega sevanja trave in skale tako se-grejejo, da se sneg topi – spreminja v vodo, ta pa zatekav skalne razpoke. âe je snega dovolj, da pokrije celotnopoboãje, se to ne dogaja, ker sneg samo izpareva. Pono-ãi pa noãni mraz, spet zaradi pomanjkanja izolacijskeplasti snega, to vodo zamrzne – led ima veãjo prostorni-no od vode in razpoko raz‰iri. Naslednji dan priteãe vrazpoko nova voda in ponoãi se igra z mrazom ponovi.Ko je odklana skala Ïe iz ravnoteÏja in jo zjutraj drÏi primiru samo ‰e led, je potrebno samo ‰e malo sonca, pa sezaãne potovanje.

Veãina tako odkru‰enih skal se verjetno odvali v son-ãnem vremenu med 10. in 15. uro, vendar pa glede nanaravo ledu to ni pravilo. Vsa ta razklanost pa se pote-gne ‰e v poletje, saj tudi obilnih spomladanskih padavin,ki so svoje ãase sprale stene, ni veã. V teh s snegom sko-pih zimah in pomladih, pa tudi v zgodnjem poletju, mo-ramo biti pozorni tudi na take pojave, ãe se le da, se izo-gibajmo grabnom in plaznicam, kajti namesto sneÏneganas lahko preseneti skalnati plaz.

Besedilo: Zvone Korenãan

Nevarnost v spomladanskih gorah

NOV Slovenije (v nadaljevanju tudi Pot). Pot jeposveãena spominu na organizacijo kurirskih, te-lefonskih in radijskih zvez v narodnoosvobodil-nem boju slovenskega naroda in je Ïiv spomenik.Hkrati pa je tudi pot preseÏkov. Dolga je kar 1100kilometrov, na njej je 33 vi‰inskih kilometrovvzpona, 88 kontrolnih toãk, ki zdruÏujejo prav vseslovenske pokrajine. Pot smo zakljuãili po 38 dne-vih hoje in teka. Pod Slavnikom nas je dohitel Ra-dovan Skubic – Hilarij, teka‰ki fenomen, ki je Potzmogel v 13 dnevih, in predvsem ãlovek, ki ga jevredno poznati in uÏivati. Naslednje misli so nasta-jale ob poslu‰anju ali branju otro‰kih ljudskih pe-smi, v temnem kotu skupnega leÏi‰ãa planinskekoãe, senci ostarele va‰ke hru‰ke ali kar med te-kom in hojo skozi prelepo slovensko pokrajino.

Prekmurje in Slovenske gorice(1.–3. dan)

Kurirji in vezisti, pozor! Spet se vam je nekdoprikljuãil na va‰i poti. On teãe ali hodi v teka‰kiopremi in ona ga spremlja, zdaj z avtom, zdaj pe‰– z otro‰kim voziãkom. V njem je nekajmeseãniplod njune ljubezni. Poglejte, kako so veseli! Sve-Ïi in polni energije so. Ali sploh vedo, kako dolgapot jih ãaka? Kako so s ponosom odtisnili prvi Ïigv knjiÏice in kako vedro so preãkali Muro. ·e veã!Privo‰ãili so si kopanje v Banovcih ter »malih« Mo-ravcih v Slovenskih goricah, in glej, zlezli so pravna vse razgledne stolpe. Bodo sploh opazili zlato-rumeno klasje na polju in mlade ‰trke v gnezdunad va‰kim trgom? Ali bodo dojeli ostarelega in

Kak‰no je sanjsko poletje za majhno triãlanskodruÏino? âe povpra‰ate nas, se ob ble‰ãeãih turi-stiãnih destinacijah bliÏnjega in daljnega sveta na-smehnemo in zamahnemo z roko. Mnogo pri-stnej‰a in lep‰a je bila namreã na‰a poletna dogo-div‰ãina. Petmeseãna Veronika in mami Ur‰ka staposkrbeli za slovenske otro‰ke ljudske pesmice, atiJanez pa za tri pare bolj‰ih teka‰kih copat. In po-tem se je zaãelo zares ...

27. junija se nas je polotilo veselje, táko, kot semenda ‰e ni nikogar. Ob 13. uri smo v prekmur-skih Ganãanih stali na zaãetku najdalj‰e in najlep-‰e slovenske vezne poti – Poti kurirjev in vezistov

PLANINSTVO PLANINSKIvestnik 4 / 2002

22

Besedilo: Janez Koro‰ec

V 38 dneh od Ganãanov do Slavnika

Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije, 1. del

Skrben ‰tudij bodoãe poti (foto: Janez Koro‰ec)


23

zapu‰ãenega domaãina, ki jim z vinsko prijazno-stjo izpred svoje slamnjaãe razlaga, kje so zgre‰iliin kod morajo? âe so iz mehkega testa, jih bo po-letna vroãina uniãila Ïe do Maribora ...

âez Pohorje (4.–7. dan)Peklenska vroãina nas je res tolkla in tolkla, a

smo Maribor v mraku tretjega dne le dosegli. Vdobro voljo nas je spravil prijazni vratar na glavnipo‰ti, ki nam je odtisnil mariborski Ïig. Zdaj smov alpskem prostoru in nismo veã edini popotniki.Maribor je zadnje naselje pred mogoãno, veã kot60-kilometrsko goro. V glavnem taboru se planin-ci Ïe pripravljajo na pohodni‰ko klasiko. Toda ve-liko Pohorje ostaja s svojimi samotnimi gozdnimiprostranstvi Osankarice, tihimi Lovren‰kimi jezeri

in ogoljenimi kopami v ÏviÏgajoãem vetru, tiho,dostojanstveno, skrivnostno ...

V spomin se nam je vtisnil moÏ z grão v roki.Prviã sem ga prehitel v lahkem teka‰kem ritmumed Osankarico in Roglo. Bil je majhen, skromenin hodil je poãasi. Nisem se oziral in ga morda vteka‰kem ritmu celo pozdravil nisem. Po leno-bnem popoldanskem poãitku sem moral nado-

knaditi zamujeno. Drvel sem navzdol po gozdnemklancu. Naenkrat pa ga spet zagledam, z vso kra-mo, v ovinku na sredi poti. Komaj sem odskoãil,da mu nisem v diru izbil rogovile, beÏno iztisnil izsebe opraviãilo in Ïe me ni veã videl. Pomembnoje biti hiter ...

Naslednji dan ga po nekaj urah teka zaãudaspet dohitim, sivolasega starca od vãeraj. Zdaj seustavim. V rokah je imel tisto rogovilo, na katerose je opiral, ãez rame pa mu je visela bisaga z ne-znano vsebino. Iz zara‰ãenega obraza so sijale dro-bne oãi. Nenadoma se starec obrne proti meni inmi zaãne dajati nekaj vedeti. Ni govoril, ne vpil, nestokal in ni opisa za njegovo skrivnostno izraÏanje.Ni bil videti prijazen, ne jezen, ne prestra‰en, neprizadet. Po nekaj minutah sreãanja ‰e vedno ni-sem imel niãesar, ne bistva, ne smisla. V silni nela-godnosti sem se znal edinole na hitro posloviti inzbeÏati naprej. Pomembno je namreã biti hiter ...Ur‰ka in Veronika sta naslednji dan sreãali brada-tega moÏa z grão, ki jima je prijazno pomahal vpozdrav.

Koro‰ka deÏela (8.–11. dan)Koro‰ci so nas priãakali pristno odprto kot ve-

dno. Gospodiãna na Uradu za turizem Mestne ob-ãine Slovenj Gradec mi odtisne Ïiga dveh zaprtihobjektov tako prijazno, da pozabim v pisarni obepohodni‰ki palici. Oskrbnici Po‰tarskega domapod Ple‰ivcem se hvalim, kako teãem po poti TV,dekleti pa me spremljata. Pa mi vsega vajena Ïen-ska takoj vrne, da je junak prav Ur‰ka, saj za vse po-skrbi, varuje otroka, me ohranja ãistega in ãilega,pa ‰e vsepovsod je zraven. Ali gorski tek ni veã ce-njen? Pa je! Oskrbniku Doma na Ur‰lji gori se za-svetijo oãi ob omembi na‰e poti. Sam je prehodilcelotno Pot kurirjev in vezistov v ‰tirih etapah in jodobro pozna. Celo nasvete in dogodiv‰ãine s potimi je zaupal. V naslednji koãi (kateri, poglejte nakarti) sem se izneveril zdravemu naãinu Ïivljenjain se podal v stvarnost. Zveãer se je v koãi zbralape‰ãica moÏ, domaãinov iz okoli‰kih samotnihkmetij. MoÏevali smo o Ïivljenju in delu v noã, pase nam je zgodilo tisto, kar se modrecem rado zgo-di. Ob dveh sem steÏka na‰el posteljo in zjutraj vdolino potreboval dvojno ãasa. Kraj Le‰e mi predoãmi zaple‰e in za trenutek podvomim v dvojnost

âez Pohorje je ‰lo gladko (foto: Ur‰ka Zupan)

drom preãne gozdne ceste«. Kaj je to in kak‰ni soznaki? Dokler se pot vije po gozdu, je sijajno ozna-ãena, ko pa pripelje do gozdne ceste, je veselja ko-nec. Naravnost je ni veã, ti pa ne ve‰ kam – levo alidesno. In potem? Zavije‰ levo, in ko po 300 metrihpodvomi‰ o svoji odloãitvi, se odpravi‰ nazaj in vdrugo stran. Po 500 metrih tudi tam ne odkrije‰niãesar, zato se vrne‰ na izhodi‰ãe in res podro-bno pregleda‰ vse teoretiãne odcepe 100 metrovna vsako stran, dokler se razrvan ponovno ne od-pravi‰ v prvo (levo) smer in po 350 metrih ne od-krije‰ naslednje markacije.

Pohodniku brez kanãka sreãe pa pri tej igri neuide ‰e kak‰na zanimivej‰a kombinacija.

Zdravilo je preprosto – v eni roki nosi‰ odliãnivodnik JoÏeta Dobnika (Pot kurirjev in vezistovNOV), v drugi roki pa sladki smeh.

In spet je vse kot pravljica ...

znamenitih le‰kih cerkva. V MeÏici pa je na‰a eki-pa spet popolna. Vedro naskoãimo Peco, po ãaro-bnem spustu v dolino Tople pa nas ãaka ‰e enoprijetno snidenje. Konãnikovi nas povabijo na kro-Ïnik domaãe skute s tistim pravim kruhom. Gosto-ljubje in prijaznost sta doma v tej ãudoviti dolini.

Visoko nad Savinjo (12.–13. dan)Pot je nepredvidljiva dogodiv‰ãina. Zdaj je to

kolovoz ali ‰iroka magistralna dvopasovnica, zdajskrita, zara‰ãena stezica ali celo brezpotje. Ozna-ãena je z leseno pu‰ãico ali ãrkama TV, sicer pa zrumenomodrim oãesom ali kar navadno markaci-jo. Vezna pot je dobro oznaãena za pohodnika –planinca, hitrej‰i (tekaãi, kolesarji) pa morajo bitipazljivi. In prav slednjim prijateljem Poti se tudina prelepem savinjskem koncu rad pripeti »sin-


24

Pot kurirjev in vezistov po Sloveniji


25

V bogati zgodovini Bov‰kega, ki so jo krojile‰tevilne vojske, so bile gore nad Soão in njenimipritoki poldrugo leto tudi dom vojakom, ki so naglavah nosili fese. Ti nenavadni borci, ‰tevilnimed njimi so bili islamski verniki, so si v Logu podMangartom v dolini Koritnice zgradili tudi sne-Ïnobelo mo‰ejo. Stala je na travniku pribliÏno stometrov zahodno od Spodnjega Loga. Ne, ne greza obdobje tur‰kih vpadov, marveã za leti 1916 in1917, ko so ob Soãi divjali boji med vojskama Av-stro-Ogrske in Italije, borci s fesi pa so bili bosan-sko-hercegovski vojaki, ki so v uniformah avstro-ogrske vojske na Bov‰kem pred Italijani branilihabsbur‰ko monarhijo.

Ko muslimani branijo cesarja na Dunaju

Za odgovor na vpra‰anje, kaj so sploh poãeli vvojski Avstro-Ogrske, se moramo vrniti v leto1878. Takrat je Avstro-Ogrska z okupacijo Bosnein Hercegovine konãala skoraj petstoletno obdo-bje njene vkljuãenosti v tur‰ki imperij. Nova oblastje na zasedenem ozemlju Ïe leta 1881 uvedla splo-‰no voja‰ko obveznost, do leta 1884 pa ga je razde-lila tudi na ‰tiri naborna obmoãja in temu ustre-zno ustanovila ‰tiri bosansko-hercegovske peho-tne polke – sarajevskega (1.), banjalu‰kega (2.),tuzelskega (3.) in mostarskega (4.) –, ki so v av-stro-ogrski vojski veljali za elitne enote. NjihovimoÏje so bili prava pa‰a za oãi, saj so nosili svetlo-modre uniforme s ‰irokimi, t. i. tur‰kimi hlaãami,

na bluzah so se jim svetili medeninasti gumbi, ura-dno pokrivalo pa je bil temnordeã fes, ki ni bilpredpisan le za vojake islamske veroizpovedi, tem-veã tudi za katoli‰ke in pravoslavne vernike.

Ko se je leta 1914 zaãela vojna, se je vpadljivaÏivopisna uniforma izkazala za smrtonosno po-manjkljivost, zato so jo zamenjali Ïe po nekaj me-

Besedilo: TomaÏ Ovãak

Po sledeh islamav na‰ih gorah

Mo‰eja v Logu pod Mangartom in njeni graditelji

Strah in trepet italijanskih vojakov (foto: Avstrijska nacionalna knjiÏnica Dunaj)

V zaãetku aprila 1916 so pri‰li na bov‰ki odsekfronte med Avstro-Ogrsko in Italijo tudi ti hrabrivojaki – pripadali so mostarskemu, 4. bosansko-hercegovskemu pehotnemu polku. Na Bov‰kemje polk ostal do oktobra 1917, do preboja, ki jekonãal so‰ko fronto, njegovi moÏje pa so v tem ãa-su predstavljali skoraj polovico od pribliÏno desettisoã avstro-ogrskih vojakov 93. pehotne divizije,ki je branila fronto med Rombonom in Krnom.Samo Rombon je leto in pol branilo kar dva tisoãBo‰njakov. Vkljuãno z Ïrtvami preboja pri Kobari-du jih je od aprila 1916 do oktobra 1917 na Bov-‰kem umrlo pribliÏno tisoã. Mnogo, a ob dana-‰njem vsesplo‰nem pretiravanju s ‰tevili smrtnihÏrtev na so‰ki fronti (ne, ni jih bilo milijon, paã pa»le« tristo tisoã – na obeh straneh skupaj!) za ko-ga morda tudi presenetljivo malo. Sicer pa: kdo jeÏe rekel, da je nekaj mrtvih tragedija, nekaj sto ti-soã pa le ‰e statistika, s katero je tako lahko mani-pulirati?

Skalna trdnjava zlove‰ãega imena

·tiristo na Rombonu padlih Bo‰njakov so po-kopali na avstro-ogrskem voja‰kem pokopali‰ãu vLogu pod Mangartom, kjer se eden od njih, sku-paj z gorskim strelcem upodobljen v kamnu, ‰edandanes ozira proti Rombonu. Na tem zlogla-snem vrhu je bilo najhuje od 16. do 18. septembra1916, ko je I. bataljon 4. bosansko-hercegovskegapehotnega polka ubranil veã zaporednih napadovpetih italijanskih alpinskih bataljonov. Bo‰njaki soiz svojih utrjenih skalnih poloÏajev dobesednozdesetkali napadalce, ki so imeli veã kot 1600 pa-dlih in ranjenih. V prvih dveh dneh spopadov soimeli hude, a neprimerno manj‰e izgube tudi sa-mi, a so, zavedajoã se, da obvladujejo poloÏaj, osta-li povsem hladnokrvni. Ko se je 18. septembra obdesetih zjutraj jalovo konãal ‰e zadnji italijanskipoizkus zavzetja vrha Rombona, je nadporoãnikbosansko-hercegovske stotnije, ki je na koti 1992preÏivela nekaj najsilovitej‰ih italijanskih napa-dov, poslal v polkovni ‰tab samo ‰e kratko sporoãi-lo: »Italijani spet postavljajo svoje Ïiãne ovire. Te-lefonske povezave so pretrgane na najmanj dese-tih mestih! Drugaãe niã novega. Skrbi so odveã!Niã izgub. RazpoloÏenje mo‰tva zelo dobro – voja-

secih. Skupaj s fesom (!) je postala zelenosiva(nem‰ko Feldgrau, poljsko siva). Do takrat se jetudi pokazalo, iz kak‰nega testa so ti vojaki. S svo-jim pogumom in nepremagljivostjo v boju moÏ namoÏa so vzbujali strah in trepet prav vsakemu sov-raÏniku. Med njimi so bili tudi tak‰ni, ki med juri-‰i sploh niso nosili pu‰ke, paã pa so z eno rokometali bombe, v drugi pa vihteli buzdovan ali noÏ.Pogled nanje je bil za marsikaterega sovraÏnikove-ga vojaka zadnji v njegovem Ïivljenju. Zaradi hra-brosti so bili med prvo svetovno vojno bosansko-hercegovski pehotni polki in lovski bataljoni (eno-te prve bojne ãrte; obstajale so tudi zaledne bosan-sko-hercegovske enote – delovne, gradbene ipd.)med najbolj odlikovanimi, ãe ne kar najbolj odli-kovani v cesarski in kraljevski vojski. Cena odliko-vanj pa je bila visoka in se je kazala v visokih ‰tevil-kah smrtnih Ïrtev.


26

Mo‰eja islamsko verujoãih borcev 4. bosansko-hercegovskega pehotnega polka v Spodnjem Logupod Mangartom (foto: zbirka Davida ErikaPipana)


27

ki so si zaÏeleli ruma. Prosim, po‰ljite ga. Pa nepremalo!«

Vojake 4. bosansko-hercegovskega pehotnegapolka, ki so imeli navado reãi »ako ima ruma bit çei ‰turma, ako nema ruma nema ni ‰turma«, so vdneh pred naãrtovanim napadom zdruÏenih av-stro-ogrskih in nem‰kih sil oktobra 1917 premesti-li na poloÏaje v severnem delu Krnskega pogorja,kjer so se jim pridruÏili tudi vojaki 2. bosansko-her-cegovskega pehotnega polka. Na kratkem odsekuavstro-ogrske frontne ãrte med planinama Golobarin Duplje se je takrat zbralo kar sedem tisoã bosan-sko-hercegovskih borcev, ki so med vsemi vojaki na‰ir‰em obmoãju, predvidenem za napad, dobiliverjetno najteÏjo nalogo: zavzetje italijanskih polo-Ïajev na grebenu Krn–Krnãica–Vrata–Vr‰iã. To jimje uspelo ‰ele na drugi dan napada, 25. oktobra1917, ko so Italijani v vsesplo‰nem razsulu, ki sta gapovzroãila preboja fronte v dolini (pri Bovcu inTolminu), zaãeli paniãno zapu‰ãati svoje poloÏaje.

VzdolÏ nekdanje bojne ãrte so dolga desetletjapreÏivele ‰tevilne ostaline so‰ke fronte: poti, jarki,kaverne, vojna obeleÏja ... Velik deleÏ tistih na ne-koã avstro-ogrski strani bov‰kega odseka fronte sood aprila 1916 do oktobra 1917 zgradili in braniliprav tisoãi Bo‰njakov 4. bosansko-hercegovskegapehotnega polka. Takrat so bile ‰tevilne tamkaj-‰nje gore povsem v znamenju vojakov z zelenosivi-mi fesi. Nekaterih od teh vrhov se njihov peãat dr-Ïi ‰e danes, saj nas poti, ki peljejo nanje, z vsakimmetrom vzpona vodijo tudi nazaj v preteklost. âene prej, se nam bo vsaj na koncu teh poti, v kateriod globokih, temaãnih, vlaÏnih in s kratico BH4oznaãenih kavern, zazdelo, da smo se zna‰li na kra-ju, kjer je ãas obtiãal v letu 1917. Da odmevi na‰ihkorakov, ki nam iz teme prihajajo naproti, niso to,paã pa odmevi vojnih dni, in da bomo zdaj zdaj vsoju ãelne svetilke ugledali duhove padlih borcev,ki obsojeni na veãnost ‰e naprej branijo te vrhove.

Se spra‰ujete, kaj se je zgodilo z mo‰ejo iz uvo-da, ki bi bila danes, ãe bi bila ‰e ohranjena, zaradisvojega vojnega izvora in lokacije v slikoviti alpskipokrajini, poseljeni s katoli‰ko verujoãim prebival-stvom, neprecenljiv kulturni spomenik in prvovr-stna turistiãna zanimivost? Po pripovedovanjih sojo prav iz razlogov, s katerimi bi zdaj utemeljevalinjeno varovanje, poru‰ili Ïe kmalu po koncu prvesvetovne vojne. Spomin na Bo‰njake, ki so se jih

Italijani med prvo svetovno vojno bali huje od hu-diãa, je bil ‰e Ïiv, zato je bila mo‰eja italijanskiupravi, ki je po vojni prevzela oblast v Posoãju,prav gotovo velik trn v peti.

Na nekdanjem avstro-ogrskem voja‰kempokopali‰ãu v Lepeni spominja poleg napisa napadle Bo‰njake IV. bataljona 4. bosansko-hercegovskega pehotnega polka tudi v skalovklesan fes (foto: TomaÏ Ovãak)

Prvi gorski vodnik SprukLeta 1564 je Kamni‰ko Bistrico kot prvi znani

turist obiskal deÏelni knez nadvojvoda Karel II. Nalovu in pri vodenju se je proslavil lovec LenartSpruk z Gozda. Njegov potomec lovec Spruk pavelja za prvega pravega in niã manj slavnega gor-skega vodnika. Leta 1792 je svojega vodenca Fran-ca Hohenwarta, naravoslovca in kasnej‰ega sousta-novitelja ljubljanskega muzeja, najprej preskusilna naravnem mostu Prédaslju. Mladeniã je potre-boval celo uro, da se je okorajÏil in se znebil vrto-glavice, in je potem z vodnikoma pri‰el kot prvi tu-rist na vrh Planjave. Med potjo sta ga vodnika uãi-la, kako naj hodi, uporablja palico in celo kram-Ïarje (dereze), sestop pa je trajal ‰e danes komajverjetno uro. Vse to mu je pomagalo, da je dve le-ti kasneje pri‰el kot prvi na Mangart, ãeprav ga jetamkaj‰nji vodnik pustil kar samega.

Ljudje so se Ïe v nekdanjih ãasih zavedali ne-varnosti gora, vendar jih je Ïivljenje prisililo, da sose spu‰ãali v nevarnost. Na marsikatero njihovonesreão spominja le ‰e ohranjeno krajevno ime.V stiski so si Ïe tedaj posku‰ali pomagati. Priskoãi-li so sopotniki, pogre‰ane so ‰li iskat sorodniki inna pomoã poklicali ljudi, ki so najbolje poznaligorski svet. Îe od nekdaj so se zavedali, da ne bo-do mogli drug brez drugega. Skupaj so opravljalimarsikatero izredno zahtevno in celo nevarno de-lo, na primer pri »tvaki«, kot ‰e danes imenujejoskupinsko pastirsko delo na Veliki planini, in priplavljenju lesa po Kamni‰ki Bistrici, kjer je sode-lovalo po sto domaãinov. To kaÏe, da so bili vse-kakor sposobni tudi teÏavnej‰ega iskanja in re‰e-vanja.

Kako je Spruk presku‰al svojega

vodenca, Bôs pil gamsovo kri in kako

so pohiteli ustanovitelji prvih dveh

podruÏnic SPD

Najstarej‰e nesreãeGore, mogoãne in visoke, so s svojim skrivno-

stnim svetom stoletja odbijale in hkrati vabile lju-di, vajene varnih dolin. V njihovih strminah sopreÏale zveri in druge nevarnosti, ovijale so jihstra‰ljive zgodbe, pravljice in bajke. Le malokdo sije drznil tja gor.

In vendar nam arheolo‰ke in druge ugotovitvezadnjih let nedvomno potrjujejo, da so se starosel-ci mudili tamkaj Ïe v bronasti dobi. V 6. stoletju sov gorah celo prebivali ljudje, ki so jih na‰i predni-ki poimenovali dovje (divje) moÏe. Od njih so senauãili marsiãesa in sami zaãeli »planovati« po nji-hovih starodavnih planinah.

Najstarej‰i podatki o nesreãah v gorah se zaãe-njajo z dvema pastiricama, ki sta pred petsto aliveã leti zmrznili v sneÏnem viharju na Dolgi njivi,ter grajsko hãerjo Elizabeto Thurn, ki jo je 1572.leta na Starem gradu ubila strela. Pred veã kotdvestopetdesetimi leti je v dana‰njem Srobotnemna poboãju Menine velik sneÏni plaz podsul tam-kaj‰njega kmeta z druÏino in Ïivino vred.

Obiski gora so bili izredno redki, vendar solovci, pastirji in divji lovci obrali vsa gorska zako-tja, po dolinah pa so si svoj trdi kruh sluÏili drvar-ji in oglarji. Domaãini so precej pred prvimi pla-ninci pri‰li na vse najvi‰je vrhove.


28

Besedilo: France Male‰iã

Razvoj gorskega re‰evanja v Grintovcih

Prispevek k jubileju Gorske re‰evalne sluÏbe, 1. del


29

V ljudskem izroãilu je ohranjen spomin na pr-vo zahtevno re‰evanje, ko je 2. marca 1852 sneÏniplaz zasul hi‰o s tremi ljudmi na Planini 7, navzhodni strani Velike planine (pod sedanjimiMarjaninimi njivami). Pri iskanju so sodelovali so-va‰ãani iz goj‰ke Ïupnije. Dva zasuta so na‰li po ‰e-stih, tretjo ‰ele po devetih dneh.

V naslednjem obdobju je bilo precej nesreãdomaãinov, turistiãnih pa ‰e ni bilo. Prvi znani re-‰evalci so bili Frischaufovi vodniki Matija in Valen-tin Ur‰iã (ki sta ‰e s ponosom pripovedovala, dasta rokovnja‰kega rodu) in za njima gorska vodni-ka Lovrenc Potoãnik in Miha Ur‰iã.

Drzni plezalec in re‰evalec Valentin Slatnar – Bôsov Tine

Osrednja osebnost pa je bil dolga leta Valen-tin Slatnar – Bôsov Tine, nekdanji divji lovec, ki jepotem postal strog lovski ãuvaj. Tega drznega ple-

zalca, ki je bil prepriãan, da mu v gorah nikdar nespodleti zato, ker pije gamsovo kri, ‰e danes ovija-jo srhljive zgodbe in vpra‰anje, ali je bil ustreljenidivji lovec res njegov sin.

Razmere ob ustanovitvi Slovenskega planin-skega dru‰tva niso bile roÏnate. Ni ‰lo le za spo-znavanje domaãih vrhov, ampak tudi za ohranitevslovenskega znaãaja gora. V dramatiãnih okoli‰ãi-nah sta Ïe takoj leta 1893 nastali Kamni‰ka, to jeprva podruÏnica SPD, in druga, Savinjska podru-Ïnica. Takrat so se posebej izkazali zavedni IvanLuznar, bojeviti Miha Kos s piparskim imenomKeber in njegov pobratim na savinjski strani FranKocbek. Luznar je 17. julija 1893 sporoãil SPD inprav tako v Kamnik in ‰e Kocbeku, da namerava-jo nem‰kutarji oznaãiti planinske poti. Kamniãaniso Ïe po dveh dneh ustanovili prvo podruÏnicoSPD, Kocbek pa je najprej pohitel z markiranjemin 28. avgusta ustanovil Savinjsko podruÏnico. Ni-ti danes se ne bi mogli odrezati hitreje in bolje.Nova ugotovljena dejstva so izredno pomembnaza na‰o planinsko in s tem tudi kulturno zgodo-vino.

Prve hude turistiãne nesreãeLeta 1895 je se zgodila prva turistiãna nesreãa

s sreãnim koncem. Iz robne zevi pod Planjavo jeHermanna Wunderlicha re‰il Ivan Luznar s po-moãniki.

V ãasu, ko je bila v Kranjski Gori leta 1912ustanovljena prva Re‰ilna postaja in s tem tudi slo-venska Gorska re‰evalna sluÏba, so v gorah nadKamnikom ob vsaki nesreãi ‰e vedno poklicaliBôsa in njegove lovce ali pa gorskega vodnikaFranca Prelesnika. Sodelovali so pri re‰evanju Jan-ka Petriãa leta 1913 z Ledenika pod Skuto. Polegnjih so ga re‰evali tudi vodniki iz Kokre in Jezer-skega, ‰e posebej pa 74-letni gorski vodnik BlaÏPlaznik iz Solãave.

Prav zanesljivost teh in drugih domaãinov jeglavni vzrok, da ‰e ni bilo tolik‰ne potrebe, da bitudi v Grintovcih Ïe pred prvo svetovno vojno po-sebej organizirali re‰evalno sluÏbo.

Valentin Slatnar – Bôsov Tine, notar KarolSchmidinger in Andrej Ur‰iã – Tinaãov Andrejcleta 1902 (arhiv Vlasta Kopaãa)

Na gorskih ãevljih vam bomo ugodno naredili nov gumijast (vibram) podplat. âevljarstvo, Slovenska 30,

Ljubljana. Telefon: 041-325-432

Med prvo svetovno vojno so bile Kamni‰ko-Sa-vinjske Alpe v zaledju in je bil v njih Ïivahen turisti-ãni obisk. S tem je SPD vsaj malo zmanj‰alo denar-no stisko in se ohranilo. Po vojni pa je vse sile po-svetilo obnovi. To prebujajoãi se mladini nikakorni ustrezalo in je zato ustanovila Turistovski klubSkalo. Izredno zanimanje za gore in alpinizem jeza seboj privedlo nesreãe. Leta 1921 se je v Turskigori smrtno ponesreãil Karleto Tauzher. Potem,ko ga niso mogli re‰iti skala‰i, je ‰el ponj v steno 71-letni gorski vodnik Martin O‰ep iz Solãave. Novem-bra 1922 se je na poledenelem Grintovcu smrtnoponesreãil JoÏa Turk. Re‰ilna ekspedicija, kot so te-daj imenovali re‰evalno odpravo, ga je s precej tve-ganja sreãno spravila v Kokro. Ti dve nesreãi staskupaj z nesreão Manãija Kusyja – Dubrava v Tri-glavu pospe‰ili odloãitev, da je SPD poÏivilo delore‰evalne postaje v Kranjski Gori in na novo usta-novilo re‰evalna odseka v Kamniku in Mojstrani.

O najbolj‰i re‰evalni skupini pri nas, ki so josestavljali ‰tirje srãni bratje Erjav‰ki, slikar Maks


30

Sprukova domaãija na Gozdu (foto: France Male‰iã)

KoÏelj in drugi, pa naslednjiã (veã o vsem pa v no-vi knjigi Zgodovina re‰evanja v gorah nad Kamni-kom).


31

âe bi vas kdo vpra‰al, do kod segajo korenineslovenskega smuãanja, bi verjetno najprej pomisli-li na znamenite blo‰ke smuãarje. In zadeli Ïebljicona glavico, saj je Ïe Janez Vajkard Valvasor v svojiSlavi vojvodine Kranjske, ki je iz‰la leta 1689, opi-sal, kako kmetje na lesenih »dilcah« po kaãje viju-gajo po snegu. Njegovo poroãilo se je glasilo tako-le: »Poleg tega poznajo kmetje ponekod na Kranj-skem, zlasti pri Turjaku in tam okoli, neki redekizum, kakr‰nega nisem videl ‰e nikoli v nobeni de-Ïeli, namreã, da se spu‰ãajo pozimi, ko leÏi sneg,po visokem hribovju z neverjetno naglico v doli-no. V ta namen vzamejo po dve leseni de‰ãici, ãe-trt palca debeli, pol ãevlja ‰iroki in pribliÏno petãevljev dolgi. Spredaj sta de‰ãici ukrivljeni in navz-gor zavihnjeni. Na sredi je usnjat jermen, da se vti-kajo noge vanj; na vsako nogo se pritrjuje po enataka de‰ãica. K temu ima kmet ‰e ãvrsto gorjaão v

rokah; to si nastavi pod pazduho pa se drÏi ob njimoãno nazaj, da mu je za oporo in krmilo, in ta-ko se driãa, lahko bi zapisal tudi smuka ali leti ponajbolj strmem poboãju.«

Najstarej‰e smuãi segajo v ãas okoli 3500 letpred na‰im ‰tetjem. Smuãi so se po obliki in dol-Ïini med seboj in v primerjavi z dana‰njimi sevedaprecej razlikovale, vse pa so imele skupni namen:olaj‰ati hojo po snegu. Tako so jih v zgodovinikmalu koristno uporabili tudi za vojne namene:prvi zapis o tem, da je smuãi – v bitki za Oslo –uporabljala vojska, sega v leto 1200. Prav ‰vedsko-norve‰ka vojna v zaãetku 18. stoletja pa naj bi ime-la veliko zaslug za nadaljnji razvoj smuãanja, saj jev njej delovala posebna enota 2000 norve‰kih vo-jakov na smuãeh, veãinoma prebivalcev doline Te-lemark. Po vrnitvi domov so ‰e naprej gojili smu-ãanje in ga ‰irili med prebivalci; ti so ga zanesli tu-di v Oslo, kjer sta se zaãeli mnoÏiãna izdelava inprodaja smuãarske opreme, od tam pa se je dosredine 19. stoletja raz‰irilo na vso Norve‰ko. Prvosmuãarsko tekmovanje na svetu je potekalo leta1843 v norve‰kem Tromsöju, zmagovalec pa je bilLaponec, ki je 5 kilometrov dolgo progo pretekelv 29 minutah.

Smuãarji na Blo‰ki planotiNa obmoãju Slovenije smo smuãali Ïe precej

pred Valvasorjevim zapisom v Slavi vojvodineKranjske. Smuãi so iz prvotne domovine Koreje knam pri‰le po dveh poteh. Po tako imenovani ju-Ïni poti preko zakarpatske pokrajine Perm (smu-

Besedilo: Mateja PateFotografije: arhiv Svetozarja Guãka

Na smuãeh skozi zgodovino

Îe 5500 let si ljudje s smuãmi laj‰amo hojo po zasneÏeni pokrajini

Iz Herbersteinovih Moskovskih zapiskov, smu-ãanje v pokrajini Perm (arhiv Svetozar Guãek)

Smuãi po po‰ti iz SkandinavijeDruga pot, po kateri so smuãi za‰le v na‰e kra-

je, pa je bila severna preko Skandinavije. Od tam sije Edmund âibej iz Lokavca, ki je na Gori, planotinad Vipavsko dolino, v drugi polovici 19. stoletjasluÏboval kot uãitelj, naroãil prvi par smuãi, ki je naozemlje dana‰nje Slovenije pri‰el s severa. O tem,kako jih je zasledil, je v svoji kroniki pisal takole:»Leta 1888 sem ãital v dunajskem nem‰kem listuWeltblatt, da je slavni NorveÏan Fritjof Nansen, kije preiskoval in prepotoval ledeno in zasneÏenoGrenlandijo, namesto imenovanih krpljev izna‰elpripravo, ki jo je imenoval ski, in ki v velikem nado-me‰ãa Ïe imenovane krplje. V listu je bila slika tepriprave, ki me je zelo mikala. Potom uredni‰tvaimenovanega lista doznal sem, da se da kupiti takopripravo v Oslu (Kristjanija) na Norve‰kem, v tejin-tej trgovini in stane 15 goldinarjev avstrijske velja-ve. Smuãke so do‰le po mojem naroãilu, in sicer jebila priloÏena ‰e enako dolga palica z obroãkom naspodnjem koncu. Toda ne malo me je ozlovoljilo,da je po‰iljka do‰la brez potrebnega navodila, kajtikako naj vendar priãnem in kako naj sploh ravnams to – na videz – nerodno pripravo?«

Z veliko dobre volje in truda je âibej po vztraj-nih vajah na griãih okoli ‰ole ob ‰tevilnih dovtipihopazovalcev le ugotovil, kako se smuãanju streÏe,in poslediãno moãno olaj‰al zimsko delo gozdar-jem in lovcem v Trnovskem gozdu. Na Gori so to-rej zaãeli uporabljati smuãi – verjeli ali ne – tisoãlet za Bloãani, da pa prebivalci dveh tako odma-knjenih planot niso pri‰li v stik, niti ni presenetlji-vo, saj se je pisalo 19. stoletje. Zgodba o âibeju innjegovih smuãeh ne bi bila niã posebnega, dasi-ravno je zanimiva, ãe ne bi imel nadaljnji potekdogodkov velikega vpliva na razvoj smuãanja kot‰porta. Blo‰ko starosvetno smuãanje namreã kljubtemu, da spada med najstarej‰e v Evropi, ni imelonikakr‰nega vpliva na razvoj modernega ‰portne-ga smuãanja. ·ir‰i javnosti je blo‰ko smuãanje od-kril ‰ele Rudolf Badjura leta 1913, ko je iskal pri-merne terene za smuãanje in »na novo odkril Blo-ke«. Gorjani pa so Ïe leta 1895, ‰est let po âibeje-vih prvih smu‰kih korakih, ki so zabavali staro inmlado, priredili prvo smuãarsko tekmovanje, kinaj bi bilo po pisnih virih ãetrto v Evropi. Gozdar-ji in lovci so se pomerili v kombinaciji teka in spu-sta, s sneÏkami, kakor so takrat imenovali smuãi,

ãanje v tem delu sveta je Ïe leta 1549 popisal ÎigaHerberstein v svojih Moskovskih zapiskih) so sezna‰le na Blokah Ïe v 6. stoletju. Blo‰ke smuãi sobile dolge od 130 do 180 cm, ‰iroke do 12 cm indebele do 2 cm. Stranska robova sta bila na vrhnjistrani posneta, krivina je bila relativno dolga in to-po odrezana, kot vez je sluÏilo streme iz vrvice, Ïi-ce ali usnja, ki je bilo name‰ãeno pred teÏi‰ãno to-ãko smuãi, kar je pomenilo, da so se smuãi pri dvi-gu povesile nazaj, to pa je bilo povezano s tehnikohoje na smuãeh. K smuãem je sodila tudi 1,5 do 2m in 2-3 cm debela palica, ki so jo uporabljalipredvsem pri smuku navzdol. Kmetje so jih sprvauporabljali kot izvrsten pripomoãek za delo v goz-du in lov (utilitarno smuãanje), v tej ve‰ãini pa sose tako izurili, da so lahko smuãali ãepe in hkratistreljali zajce, kar so bili pravzaprav zaãetki biatlo-na. Zanimivo je tudi, da so Bloãani obvladali viju-ganje na smuãeh Ïe davno pred NorveÏani, ki sozavijanje izna‰li ‰ele v zaãetku 19. stoletja. Polegtega, da so smuãi uporabljali kot prometno sred-stvo, so jih prebivalci Blo‰ke planote uporabljalitudi za zabavo, predvsem na pustni torek, ki je ve-ljal za praznik vseh »drsalcev«. Zaton starosvetne-ga smuãanja na Blokah se je zaãel po 1. svetovnivojni, dokonãno pa je zamrlo med drugo svetovnovojno, ko so Italijani odredili zaplembo vseh smu-ãi na Blo‰ki planoti, vendar so jih domaãini rajeposkrili oziroma uniãili.


32

Blo‰ki smuãarji (iz filma Rudolfa Badjure,1931)


33

pa so morali osvojiti Golak (1495 m), najvi‰ji vrhTrnovske planote. Glavni namen tega izleta, ka-kor je kasneje pisalo v ãasopisu Soãa, je bil »povz-digniti ta sport in praktiãno pokazati, da je za na-‰e gore sneÏka po zimi neprecenljive vrednosti.«In ‰e ena zanimivost: direktor gozdnega gospo-darstva na gradu SneÏnik, E. H. Schollmayer, je le-ta 1891 dobil smuãi s ·vedske in za smuãanje nav-du‰il grajsko gospodo, dve leti kasneje pa je napi-sal prvi priroãnik o smuãanju »za gozdarje, lovcein turiste«.

Smuãarski oldtimerji modernegaãasa

Wd tkrt je minilu Ïe duosti let, bi rekli Gorjani. Osilovitem napredku smuãanja in opreme ni vre-dno izgubljati besed. Smuãi Ïe davno niso veã ne-pogre‰ljiva zimska delovna oprema gozdarjev inlovcev. Z njihovo uporabo je seznanjen domalavsak otrok, ‰e preden se nauãi branja in pisanja,les in usnje so zamenjali Ïivopisani umetni materi-ali, ki ustrezajo dandana‰njim smuãarskim ‰egam

in navadam. Na lesene »dilce« bi lahko naleteli le‰e v kak‰nem pajãevinastem kotu kleti ali pa v mu-zejih, skupaj s porumenelimi fotografijami iz pio-nirskih ãasov smuãanja, ãe ne bi bilo navdu‰encevposebne vrste. Ker je to malo dalj‰a zgodba, botreba ponovno poseãi v zgodovino.

Ob stoti obletnici prve smuãarske tekme prinas, leta 1995 torej, so Gorjani pripravili tekmova-nje s staro smuãarsko opremo in razstavo o razvo-ju smuãanja in skakanja na Gori. Kmalu zatem jenekaj smuãarskih zanesenjakov zaãelo premi‰lje-vati o tem, kako bi pri‰li do smuãi iz âibejevih ãa-

Blo‰ke smuãi v tovarni Elan

Naslovnica prvega smuãarskega priroãnika izleta 1893

sem se morala, da sem odgnala »dolinske« proble-me. Pri tem mi je pomagala narava, ki je bila ode-ta v paleto toplih barv. Skalne strmine in modronebo so dodali le ‰e piko na i. Ko sem se vzpenja-la po strmi zavarovani plezalni poti na Rjavino, nibilo ãasa za druga razmi‰ljanja kot to, da pravilnopostavim roke in noge in se z vsakim korakom dvi-gnem vi‰e. Spomin mi poleti nekaj let nazaj, kosmo se po isti poti umikali pred nevihto. Takratsmo si ãim prej Ïeleli z grebena, sedaj pa sem segrebena veselila, saj sem vedela, kako blizu je vrh.Potem sem hitro nadaljevala, saj so jesenski dnevivse kraj‰i. Na podih je bilo ‰e nekaj snega in tisti,ki je leÏal v senci, je bil kar trd. Preko RÏi me jepot pripeljala na Kredarico, kjer sem tudi samapogledala sonãni zahod, ki so ga obãudovali hri-

Vsak zaãetek ‰olskega leta prinese mnogo na-pornih dni. Predvsem zato, ker je tudi v popoldan-skem ãasu ‰e veã obveznosti kot sicer. V sredininajlep‰ega meseca, oktobra, sem zaãutila moãnoutrujenost in vedela sem, kaj moram storiti. Zara-di »indijanskega poletja« je bila odloãitev ‰e velikolaÏja. Upala sem le, da bodo noge vzdrÏale, pa nezaradi kondicije ...

Po notranji mir v goreV petek popoldne sem se Ïe vzpenjala s pri-

merno teÏkim nahrbtnikom skozi Kot. Po potiskozi gozd in ru‰evje je bilo senãno in vlaÏno, sko-zi glavo pa so ‰e ‰vigale misli, povezane z delom vvrtcu. Kako bi storila to, kako ono ... Kar prisiliti


34

le razkazovali, ne pa tudi uporabljali. Rezlanja (vprevodu: smuãanja) se takrat ‰e niso lotili ... Ka-sneje, ko so se priuãili tudi tega, so zelo uspe‰nonastopali na razliãnih mednarodnih tekmovanjihsmuãanja po starem, demonstrirali staro telemarksmuãanje in druge sloge smuãanja po starem terodnesli kup priznanj in nagrad, med njimi sta naj-pomembnej‰i prvi mesti na dveh najveãjih medna-rodnih prireditvah v Livignu in na ledeniku ValSenales. In ker zgledi vleãejo, so zgledu prve sku-pine starosvetnih smuãarjev pri nas kmalu sledile‰e druge. Tako imamo danes v Kamniku Kamni-‰ke grãe, v Kropi Ta lesene, v ·kofji Loki Rovtarje,v Ajdov‰ãini skupino Marjana Batagelja in v BovcuDrajcen drajcen.

sov. Originali so se Ïe davno izgubili, zato so pri‰lina idejo, da bi njihove kopije poskusili izdelati karsami. Reãeno, storjeno. Z nekaj vohunske Ïilice sona neki razstavi starih smuãi naredili njihove na-tanãne skice in se lotili dela. Veselje ob prvem»doma« narejenem paru smuãi je bilo neizmernoin kmalu so bili vsi ãlani sedanje demonstratorskeskupine Edmund âibej, ki sodi pod okrilje Dru‰-tva za ohranjanje naravne in kulturne dedi‰ãineGora, opremljeni s popolno »starodavno« smuãar-sko opremo: lesene smuãi brez robnikov, usnjeniãevlji, usnjene vezi s prosto peto, kot smuãi dolgapalica. Obleãeni po zadnji ‰portni modi iz 19. sto-letja so svoj prvi nastop pred ‰ir‰o publiko doÏive-li na pohorski Zlati lisici leta 1996, ko so opremo

Besedilo: Erna Anderle

Mojih pet minut v Julijcih

Zadovoljstvo, ko ãlovek stori tisto, kar zmore


35

bolazci, ki so pri‰li na Kredarico iz drugih smeri.Koãa je bila polna, kar glede na lepo vreme ni bi-lo niã ãudnega, kljub temu pa sama med potjo doKredarice nisem sreãala nikogar. Tako sem ‰e boljobãutila samoto in majhnost posameznika.

Îivimo v razliãnih svetovihPoãitek v koãi je prijal, vendar so bile Ïe s son-

ãnim vzhodom misli usmerjene v dogajanje na-prej. Najprej vrh Triglava, nato pa spust ãez Ple-menice, po Bambergovi poti do Luknje. Tokratsem sreãala kar nekaj planincev, namenjenih naTriglav. Kozoroga, ki sta se kraljevsko gibala ob ro-bu prepadov, sta napravila svojevrsten vtis. Precejdrugaãnega pa sem dobila ob sreãanju z druÏino,ki se je zaãenjala vzpenjati po prvih jeklenicah.Najmlaj‰i ãlan druÏine je bil ‰e pred‰olski otrok inje z jokom kazal strah in nemoã, kar pa ni odvrni-lo ostalih, da ne bi vztrajali. Spra‰ujem se, kaj vo-di star‰e, da za otroke izbirajo take poti, ki so zah-tevne celo za odrasle?! Na kak‰en naãin vidijo indoÏivljajo sebe v gorskem svetu? Zakaj je za mno-ge le najzahtevnej‰e dovolj dobro? Saj je vendar v

Sloveniji mnogo poti, ki bi tudi otroku pomenileprijetno doÏivetje. Med poãitkom nad Luknjo semmed razmi‰ljanjem o tem dogodku videla nekajodraslih, kako so se obrnili Ïe ob vstopu in si iz-brali manj naporno turo. Sama sem nadaljevalapot na Bov‰ki Gamsovec.

Pot med spominiZaãela sem razmi‰ljati, da je danes 13. oktober

in da je minilo deset let od zahtevne operacije, kisem jo prestala, da mineva 30 let od sprejema medalpiniste pri AO TrÏiã in da Ïe ‰est let in osem me-secev bolj ali manj sama hodim po hribih, ker sempostala vdova ... Kako lep je bil pogled na gamsepod Pihavcem in na njihovo lahkotno gibanje!Ker je minilo ‰ele pol dneva, sem nadaljevala potproti Stenarju in se odloãila, da grem ‰e na vrh.Koza z mladim gamsom mi je polep‰ala nekaj tre-nutkov. âudoviti razgledi na vse strani, sem ter tjakak hodec, sicer pa globoka ti‰ina.

Turo sem nadaljevala na KriÏ, kjer so kavkepriãakovale pribolj‰ek iz mojega nahrbtnika. No,predolgo se nisem smela zadrÏati, za pot v Vrata jebilo potrebno narediti ‰e mnogo varnih korakov.Kar hitro sem se mimo moÏicev spustila do BivakaIV, kamor je ravno prispela mlada dru‰ãina. V po-znem popoldnevu sem se mimo zlatorumenih ma-cesnov in po poteh, nastlanih z bukovim listjem,spustila v dolino.

Nov kamenãek v mozaikuDan se je zaãel poslavljati in nad Vrata je legel

mrak. Najvi‰je vrhove so ‰e boÏali sonãni Ïarki kotzadnji pozdrav ãudovitemu dnevu. Bila sem takonotranje polna, da nisem niti obãutila Ïe nekolikorazbolelih kolen. Poãitek v koãi je dobro del, zato bizjutraj najraje spet od‰la na kak hrib ... Vendar sembila z AljaÏem dogovorjena, da me pride iskat. Vse-eno nisem ãakala v koãi in sem se odpravila po cestiproti Mojstrani. Tako kot Ïe mnogokrat dotlej, pavseeno tako drugaãe ... S spomini, novimi doÏivetjiin izku‰njami. Predvsem pa s spoznanjem, da semnaredila zase najveã, kar sem lahko. V zadnjih me-trih pred Mojstrano sem se razveselila AljaÏa in pakonec koncev tudi avta, s katerim sva se odpeljaladomov. Mojih pet minut se je za ta teden izteklo.

Si fant res Ïeli teÏkega plezanja? Ne pozabimo,v gore gremo mi z otroki, ne otroci z nami!(foto: Simon Strnad)

Oskrbnica doma je Ïe 3 leta Bernarda Gradi-‰ek, ki je pred tem 12 let delala v Cojzovi koãi naKokrskem sedlu. Pomaga ji Frenk SenoÏetnik, po-leti pa imata ‰e 2-3 pomoãnike. Informacije naGSM: (050) 647-523.

Dom na Mali planini ali ârnu‰ki dom(1526 m) so postavili leta 1966, dogradili in ura-dno odprli pa so ga leta 1970. Je stalno odprt, ra-zen v novembru. V ‰tirih gostinskih prostorih je50 sedeÏev, pred koão pa okoli 120. Kadilcem stanamenjeni dve manj‰i sobi, nekadilcem ena ve-ãja, medtem ko je najveãja v kleti za veãje skupi-ne. V koãi lahko prespi 52 oseb, in sicer 27 v se-dmih sobah, ostalih 25 zgoraj, na skupnih leÏi-‰ãih. Radiatorji so v sobah. Noãni mir velja od 22.do 6. ure.

Oskrbnik doma je Kolman Kovaãiã, ki je tukajzadnja tri leta. Sicer pa pravi, da je preÏivel po ra-znih domovih in niÏinskih koãah celo Ïivljenje, od18. leta naprej, kar pomeni okrog 40 let. Pozimi je

âe bi vas kdo vpra‰al, kje v slovenskem visoko-gorju je najveã koã, bi vsi najprej pomislili na Julij-ske Alpe in na triglavsko skupino. Pa vendar ni ta-ko. Daleã najveã raznovrstnih planinskih, pastir-skih, sindikalnih koã, brunaric in celo hotelov jena planoti Velike planine. In prav tam so tudi trigorske koãe, ki so najbolj skupaj stojeãe koãe v na-‰ih gorah. Med njimi je le pet minut hoda. Vsi tri-je planinski domovi stojijo na Mali planini. Do vsa-kega nas vabijo ‰tevilne smerne table, pritrjene naslikovite viharnike.

In kako naj se obiskovalci, ki jih prviã zanese v taprelepi gorski svet, odloãijo, v kateri koãi naj si spo-ãijejo, kje naj kaj dobrega pojedo ali povpra‰ajo zanasvet glede nadaljnje poti? Zato smo na lep febru-arski zimski dan obiskali kar vse tri. Pa poglejmo!

DomoviDomÏalski dom (1534 m) bo drugo leto pra-

znoval pol stoletja, kar so ga postavili domÏalskigorniki. Odprt je od sredine junija do sredine ok-tobra, sicer pa ob sobotah, nedeljah in praznikih.V koãi je v treh gostinskih prostorih 80 sedeÏev,pred njo pa 100. Kadilcem je namenjen prvi pro-stor v prvem nadstropju koãe, kjer je tudi ‰ank.Nekadilci morajo skozi ta prostor do sosednjega,ki pa je lep, velik in svetel ter ima kru‰no peã. Sku-pinam je namenjen enako velik prostor v pritliãju.

Dom je s hodnikom povezan z depandanso,kjer je 52 leÏi‰ã v 14 sobah. Radiatorji so Ïal le nahodnikih, zato je pozimi, ãe vam veã odej ne zado-‰ãa, priporoãljiva spalna vreãa. Noãni mir velja od22. do 8. ure.


36

Besedilo in fotografije: JoÏe Drab

Visokogorskomravlji‰ãe

PLANINSKE KOâE

Koãe na Veliki planini

DomÏalski dom


37

za vsa dela sam v domu, poleti in takrat, ko je go-stov veã, pa ima 2-3 pomoãnike. Informacije na(041) 843-172.

Jar‰ki dom (1520 m) se je nekoã imenovalDom Induplati, kasneje pa NeÏkin dom. Upajmo,da bo sedanje ime ostalo, saj pogosto menjanjezmede obiskovalce. ·e posebno, ker na kaÏipotihob poteh ‰e vedno najdemo vsa tri imena. Dom jestalno odprt vseh 365 (366) dni v letu. V 40 let sta-ri koãi je v edinem, malo preveã temaãnem gostin-

skem prostoru 40 sedeÏev, prav toliko tudi preddomom. Nikjer se ne sme kaditi. V petih sobahlahko prenoãi 18 do 20 oseb, v poletnem ãasu pa‰e 5 v neogrevani mansardi. Noãni mir mora bitiod 22. oziroma 24. do 7. ure.

Jar‰ki dom upravljata Marko in Mojca ·tritof,in sicer Ïe pet let. Tudi tukaj pridejo na pomoã 2-3 osebe, kadar je veã obiskovalcev, zlasti poleti. In-formacije na (041) 676-254.

PrimerjavaVse koãe imajo elektriãno napeljavo iz omreÏ-

ja. Ogrevanje je pri vseh enako: centralna kurjavana drva, saj kurilno olje ni veã dovoljeno.

Najveãji problem je voda. Imajo kapnico, ki jomorajo varãno uporabljati, da jim je ne zmanjka.Pri tem so v najbolj‰em poloÏaju v ârnu‰kem do-mu, ki ima najveãji rezervoar. Menda celo toliko,da se tamkaj‰nji gosti lahko na hitro stu‰irajo! Se-veda imajo povsod umivalnice in WC-je.

V vseh koãah imajo svojo posteljnino, ki jo(kot zatrjujejo) redno perejo, zato ne priznavajopopustov za s seboj prineseno rjuho. Odej imajodovolj.

Kljub mrazu je prav prijetno posedeti pred ko-ão na soncu. âe so klopi oãi‰ãene snega, seveda.Vendar so bile oãi‰ãene in s tem primerne za se-denje le pred Jar‰kim domom. Od zadnjega sne-Ïenja, ko je padlo okoli 30 centimetrov snega, paje minil Ïe cel teden.

Razgled od koã je omejen in je bolje, ãe se po-damo na bliÏnje vzpetine. Od tam je ob jasnihdnevih pogled res ãudovit.

Vzdu‰je v koãi ali okoli nje je bilo najbolj‰e vJar‰kem domu, nekoliko bolj umirjeno je bilo vDomÏalskem, v ârnu‰kem pa je bilo bolj prazno,zato tudi vzdu‰ja ni bilo pravega. Tudi sicer slednjidom najmanj obiskujejo, saj je nekoliko s poti (ce-lih 300 metrov – op. avtorja), medtem ko sta dru-ga dva na »prometnej‰i« poti. Tako so mi vsaj za-trdili trije gorniki, ki sem jih sreãal na poti.

Osebje je bilo dokaj prijazno. âeprav jim po-gosto zmanjkuje ãasa in hitijo s kuhanjem oziromastreÏbo, si vseeno vzamejo ãas za kraj‰i pogovor.

Ponudba hrane v vseh treh koãah je podobna.Ponavadi lahko dobimo riãet, pasulj, govejo juhoin klobase. Poskrbijo tudi za vegetarijance – jota(brez mesa), Ïganci z zeljem ali mlekom – in zasladkosnede: ‰truklji, palaãinke. Od »hi‰nih speci-alitet« pa lahko naroãimo v ârnu‰kem domu go-laÏ bograã in kuhano zelenjavo s krompirjem, vDomÏalskem domu obaro z ajdovimi Ïganci, siro-ve ali orehove ‰truklje in jabolãni ali sirov zavitek.V Jar‰kem domu posebnih specialitet nimajo, lah-ko pa pripravijo marsikaj, ãe imajo le sestavine nazalogi – na primer peãenice ali krvavice z zeljem,rebrca, Ïgance ... Za zahtevnej‰e obiskovalce in zaskupine pa je bolje, da se predhodno napovedo.

PLANINSKE KOâE

Dom na Mali planini ali ârnu‰ki dom

Jar‰ki dom

ljev, tako da po tleh ni pretirano mokro. Tudi stra-ni‰ãa so presenetljivo ãista glede na letni ãas in po-manjkanje vode.

Skupine obiskovalcev sprejemajo v DomÏal-skem in ârnu‰kem domu, kjer imajo dovolj leÏi‰ãin loãen prostor za notranje aktivnosti. Pogostogostijo skupine otrok na naravoslovnih taborih.

Psi po zakonu ne smejo v koãe, torej morajoostati zunaj. Toda tudi zanje so poskrbeli v Jar-‰kem domu in postavili nekaj pesjakov.

Prireditev v ârnu‰kem in DomÏalskem domuni, pri Jar‰kem domu oziroma nekoliko niÏje naMali planini pa jih organizirajo kar nekaj: 1. maja jeprvomajski golaÏ s kresovanjem, poleti pastirski pra-znik na Mali planini, 5. avgusta prireditev MarijaSneÏna in 15. avgusta veliki ‰maren. V teh dnevih sona planini pod koão glasba, rajanje in seveda golaÏ.

Veã aktivnosti imajo na sosednji Veliki planini.

Popusti za skupineV DomÏalskem domu ima vodnik, ki pripelje

skupino v koão, brezplaãno hrano in prenoãeva-nje, ãe pa je udeleÏencev nad 20, je deleÏen ena-kega popusta tudi njegov pomoãnik.

Zakljuãekâe ste priãakovali, da bomo na koncu koãe po-

stavili na zmagovalni oder, ste se u‰teli. Okusi in Ïe-lje ljudi so tako razliãni, kot smo si razliãni ljudje.Tako se mora glede na zgoraj napisano vsak samodloãiti, katero od koã bo obiskal. Morda kar vse tri.

Za konec ‰e zanimiva misel kuharice Mojce izJar‰kega doma: »Najbolj sva z moÏem zadovoljna,ãe so gostje zadovoljni. Saj tukaj v gorah nismo, dabi bogateli!«

Ja, pozna se, da sta tukaj preprost dostop inmoãan vpliv turizma opravila svoje.

O kakovosti hrane v domovih sem se posvetovaltudi s ‰tevilnimi obiskovalci, najbolj pa upo‰tevalmnenja tistih, ki preÏivijo na Mali ali Veliki planiniveã ãasa in obiskujejo vse tri koãe. Na kosilo najra-je zahajajo v Jar‰ki dom, kjer je vse absolutno sveÏe,nekoliko slab‰a hrana je menda v DomÏalskem do-mu, najbolj neradi pa jedo v ârnu‰kem domu.

Ponudba drugih izdelkov ni velika. Tudi razgle-dnico koãe boste teÏko dobili. V Jar‰kem domu ima-jo na voljo tri razliãne razglednice, v ârnu‰kem ledve in v DomÏalskem osem. Zemljevidov, vodnikovin transverzalnih knjiÏic nimajo, obljubljajo pa, da sebo stvar do poletja uredila in jih bodo imeli. V vsehtreh koãah imajo na prodaj tudi nekaj spominkov.

âistoãa je glede na razmere na zavidljivi ravni.Pred vrati imajo vsi metlo za otiranje snega s ãev-


38

PLANINSKE KOâE

DomÏalski dom ârnu‰ki dom Jar‰ki domspanje v sobah za ãlane PZS 1300 2000* 2000*spanje na skupnih leÏi‰ãih za ãlane PZS / 840 2000**enolonãnica brez mesa (s kruhom) 850*** 600*** 550 goveja juha 400 300 350 ãaj z limono 150 200 200pivo, 0,5 l 350 360 350 razglednica z znamko za Slovenijo 130 150 150

* – z zajtrkom** – popustov za ãlane PZS ni, saj koãa ni uvr‰ãena med koãe PZS*** – poloviãne porcije so pol cenej‰e (vendar niso tako velike, kot so bile na Kali‰ãu)

Motiv z Velike planine

IZLETPLANINSKIvestnik 4 / 2002

39

Velika planina

PoloÏaj: Prostrana planota na juÏnem koncu Kamni-‰kih Alp med dolinama Kamni‰ke Bistrice in Podvolov-ljeka. Na njej je veã naselij pastirskih koã: Velika plani-na, Mala planina, Goj‰ka planina. Urejeno je tudi smu-ãarsko sredi‰ãe. Najvi‰ja toãka je Gradi‰ãe (1666 m).Zaveti‰ãa: Poleg treh koã, omenjenih v ãlanku, so naplanoti ‰e ‰tevilne zasebne koãe in brunarice, ki nisoodprte za ‰ir‰o javnost. Pri zgornji postaji nihalkestoji tudi Hotel ·imnovec. Zasebna planinska koãa jetudi na planini Kisovec.

Dostopi na planoto:• Iz doline Kamni‰ke Bistrice z nihalko do hotela ·i-

mnovec (1407 m). Od tam s sedeÏnico ali pe‰ na Ve-liko planino. 30 minut (s sedeÏnico) ali 1.15 ure pe‰.

• Iz Stahovice (440 m) po markirani poti skozi Prapre-tno ter mimo Sv. PrimoÏa. Nato pod Pasjimi peãina-mi ali ãez Pirãev hrib in mimo planine Kisovec. 3 ure.

• S prelaza Volovljek (1029 m), kjer stoji gosti‰ãeKranjski Rak, po cesti in strmo skozi gozd. 1.30 ureali 40 minut od konca ceste.

• Iz Krivãevega po poti ãez planino Kisovec, 3 ure.• Iz Kamni‰ke Bistrice po poti skozi Dolski graben,

3-4 ure.

Predlogi za dejavnosti:• MoÏni so ‰tevilni sprehodi po planoti med planina-

mi. Poleti pasejo, zato lahko dobimo tudi mleãne iz-delke.

• Pozimi so moÏni smuãanje na smuãi‰ãu, smuãarskiteki po urejenih progah in nezahtevni turni smuki.Enostaven je vzpon s smuãmi s Kranjskega Raka inspust nazaj.

• Îiãnice omogoãajo udoben zaãetek veãdnevne tu-re v osrãje Grintovcev: zaãnemo s sestopom doplanine Konj‰ãice in nadaljujemo ãez Konja in Pre-sedljaj na Koro‰ico.

• Gornikom, Ïeljnim samotnih poti, se ponuja veã mo-Ïnih prehodov po starih stezicah iz doline Kamni-‰ke Bistrice na planoto.

Literatura:Vodniki: Peter Ficko: Kamni‰ke in Savinjske Alpe, PZS.Andrej Stritar: Grintovci, Sidarta.Zemljevidi: Grintovci, 1:25.000, PZS. Kamni‰ke in Savinj-ske Alpe, 1:50.000, PZS.

Andrej Stritar

Sprehod skozi znaãilno rastlinstvo na‰ih gorazaãenjamo z niã kaj znamenito, celo zelo obiãajnosmreko. Vsi jo poznamo, skoraj na vsakem spreho-du skozi gozd jo opazimo posamiã ali v skupinah,krasimo jo kot novoletno drevesce. Skratka, smre-ka spremlja Ïivljenje Slovenca od rojstva do smrti,od zibke do krste. Pa ni bila vedno tako pogosta naozemlju Slovenije. Sekanje listavcev, izãrpana tla


40

Besedilo in fotografiji: Igor Maher

Navadna smreka(Picea abies)

LETO GORA

Gorska rastlina meseca

in sajenje smrekovih sadik so poru‰ili naravno se-stavo gozdov, v katerih danes prevladuje smreka.Naravni smrekovi gozdovi so le v gorskem svetu,kjer tvorijo pas, ki sega do zgornje meje uspevanjagozdov, nekje okoli 1600 metrov nadmorske vi‰i-ne. Naravne smrekove sestoje pa najdemo tudi ni-Ïje, na ne prav pogostih mrazi‰ãih, kjer pride dotoplotnega obrata (npr. na Trnovskem gozdu).

Za smreko je vsem jasno, da sodi med iglavce,rastlinski sistematiki bi dodali ‰e, da med golose-menke. Je enodomno drevo, kar pomeni, da naistem drevesu najdemo mo‰ke in Ïenske cvetove:mo‰ke v ‰tevilãnej‰ih rumenkastih socvetjih, Ïen-ske pa v rdeãkastih socvetjih, ki zrastejo na koncupoganjkov. Cveti v drugem delu pomladi. Pooploditvi (opra‰uje jo veter) iz pokonãnih Ïen-skih socvetij nastanejo viseãi storÏi, ki nato v kro-‰nji preÏivijo zimo, proti koncu zime pa iz njih za-ãnejo izpadati krilata semena.

Smreka, ki uspeva ‰iroko po Evropi, v ugo-dnih razmerah za rast doseÏe celo izjemnih 60metrov vi‰ine ali ‰e veã (Sgermova smreka na Po-horju je visoka skoraj 62 metrov). Tudi doseÏenastarost je lahko ãastitljiva, na‰li so celo 440 let sta-re smreke. Seveda pa v zahtevnih razmerah gor-skega sveta, predvsem ko se bliÏamo gornji mejiuspevanja, zgornji gozdni in drevesni meji, smre-ka izgublja svojo veliãastno podobo. Vetrovi,sneg, plazovi, nizke temperature, su‰a, vse to jopritisne k tlom, debla se upognejo, namesto ko‰a-tih kro‰enj se na strmih poboãjih za obstoj borijoozke in razredãene, polne vrzeli in s polomljeni-mi vrhovi. V tej bojni coni, kot jo slikovito imenu-

Îivljenje nad gozdno mejo za smreko ni lahko(pod Pelci, skoraj 2000 m visoko)


41

LETO GORA

jemo, kro‰nja vse bolj redkih dreves vse bolj izgi-nja. Veter ji da najprej obliko zastave, z vi‰ino izgi-ne tudi ta in ostane samo ‰e blazinasta razrast, te-sno prilegla k tlom. Seveda smreka v tem boju niosamljena, druÏbo ji delajo macesen, ru‰evje in ‰enekatere grmovnate vrste.

V teÏkih rastnih razmerah na‰ih gora, ko rastli-ne bijejo boj za preÏivetje s ‰tevilnimi naravnimidejavniki, lahko prisotnost ãloveka hitro postanemoteãa. Ne le, da se v gorstva zaganja onesnaÏenizrak iz urbanih in industrijskih sredi‰ã v dolinah inniÏinah, ãlovek lahko povzroãi tudi neposredno‰kodo z mehanskimi po‰kodbami, npr. z ostrimirobniki smuãi ali z motornimi sanmi. Najpogostej-‰e so po‰kodbe na pritlikavem grmiãevju in mla-dih drevesih, med njimi je tudi smreka. Po‰kodbes seboj prinesejo ‰e manj‰o odpornost na bolezniin ‰kodljivce in neredko tako po‰kodovano dreve-sce odmre. Zato kot turni smuãarji ne smuãajmopo preskromni sneÏni odeji in skozi redke gozdnesestoje na zgornji gozdni meji in v nasadih, v goz-du pa se po moÏnosti drÏimo gozdnih cest.

Na sliki je prikazana znaãilna oblika kro‰njesmreke na zgornji meji uspevanja (Ogradi). Lepose loãi spodnji del (blazinaste razrasti), ki je pozi-mi za‰ãiten pod sneÏno odejo, od zgornjega (vobliki zastave), ki ga biãajo vetrovi, sneÏni viharji,zimske su‰e, moãna sonãna svetloba ter gamsi inkozorogi, ki i‰ãejo kaj za pod zob.

Znaãilna oblika kro‰nje smreke na zgornji mejiuspevanja (Ogradi)

Ali ste se Ïe kdaj vpra‰ali, po ãem pravzapravplezamo v Sloveniji? âe na hitro pomislim: po pla-stiki, vodi v zmrznjeni obliki, tudi po zgradbah indrevesih, najpogosteje pa po skalah oziroma razli-ãnih kamninah. Priãujoãi niz ãlankov se omejujena slednje in jih obravnava z razliãnih zornih ko-tov, kot so vrsta kamnine in njihova starost, nasta-nek sten, stenske oblike, oblikovanost oprimkovin najvaÏnej‰e, zakaj so ponekod stene kompak-tne, spet drugod pa hudiãevo kru‰ljive. V prvemdelu se bomo ustavili pri pomenu vrste kamnin innjihovi starosti.

âe med seboj loãujemo plezali‰ãa (preteÏnokraj‰e stenice) in stene v gorah, lahko reãemo, daplezali‰ãa sestavljajo kamnine razliãnih tipov (po-leg apnencev – kalcijev karbonat in dolomitov –kalcijevo-magnezijev karbonat, ‰e klastiãne ali me-hanske – ki so sestavljene iz odlomkov razliãnihkamnin in metamorfne kamnine – nastanejo zara-di moãnih pritiskov in/ali visokih temperatur iz Ïeobstojeãih kamnin) in starosti, za stene pa so zna-ãilni apnenci in dolomiti skoraj izkljuãno triasnestarosti, druge vrste kamnin pa so zaradi njihovihfizikalnih znaãilnosti in oblike pojavljanja (tankeplasti, hitrej‰e preperevanje ...) ponavadi le kru-‰ljiva izjema.

Plezali‰ãa, ki jih sestavljajo preteÏno apnenciin dolomiti, so naj‰tevilãnej‰a. Najstarej‰a so izspodnjepermskega (starost 280 miljonov let)apnenca (DolÏanova soteska, BlaÏãeva skala, Kova-ãevec). Iz srednjepermskega apnenca so Bohinj-ska Bela, Gorje in Boã. Najpogostej‰a so plezali‰ãav kamninah triasne starosti. V srednjetriasnem ani-zijskem dolomitu so Bode‰ãe, v apnencu karnijske


42

Besedilo in fotografije: Bogomil Celarc

Plezanje po skladovnici kamnin

LETO GORA

Geologija slovenskih sten, 1. del

Plastoviti apnenci triasne starosti v spodnjem de-lu Planje. V zgornjem delu prehaja v masivnegrebenske apnence.


43

LETO GORA

starosti (spodnji del zgornjega triasa) so Radovna,Zavr‰nica, Martinj turn, Logarska dolina, Klemen-ãa peã, iz dolomita pa Turnc. Iz dachsteinskegaapnenca (zgornji del zgornjega triasa) so Vr‰iã,Zadnji‰ki Ozebnik, Trenta, Kal – Koritnica, iz do-lomita enake starosti pa I‰ki Vintgar in Gornji Ig.

V apnencih jurske starosti so Moãilnik, Retov-je in Luknja. Plezali‰ãa v apnencih kredne starostiso Vipavska Bela, Vipava, Slap ob Idrijci in Risnik.Najbolj obiskani centri (Mi‰ja peã, Osp in ârniKal) pa so iz apnenca, ki je nastal v spodnjem eo-cenu. Sicer so za plezanje primerni tudi apnencidevonske starosti (·tegovnik, Virnikov Grintavec),ki so najstarej‰i v Sloveniji.

Redka plezali‰ãa so tudi v drugih sedimentnihkamninah: Kamnitnik pri ·kofji Loki je iz konglo-merata oligocenske starosti, Bohinj iz srednjeoli-gocenske apnenãeve breãe in Sopota iz pe‰ãenja-ka miocenske starosti.

Plezali‰ãa v metamorfnih kamninah (nastalihzaradi moãnih pritiskov in/ali visokih temperaturiz sedimentnih ali magmatskih kamnin) so najsta-rej‰a v Sloveniji. Na Pohorju sta tak‰ni Grombergin Bunceve skale. Nastala naj bi v predkambriju.Sestavlja ju gnajs.

Radlje v vznoÏju Kozjaka pa so iz kremenovo-sericitovega filita, ki naj bi bil kambrijske starosti.V magmatskih kamninah (‰e) ni nobenega pleza-li‰ãa.

V visokogorju (Julijske, Kamni‰ko-Savinjske Al-pe in Karavanke) plezamo preteÏno po apnencih

in dolomitih (zgornje) triasne starosti, druge ka-mnine (pe‰ãenjaki, glinavci, laporji, tufi razliãnihvrst – predvsem ladinijske starosti) pa predstavlja-jo, zaradi tega ker ponavadi nastopajo kot tanke,do nekaj centimetrov debele plasti, ki so ponekodnagubane (Rzenik), nepotrebno in nevarno (kru-‰ljivo) izjemo.

Anizijski (srednjetriasni) dolomiti so v spod-njem delu Prisanka. V spodnjem delu zgornjegatriasa (karnij) so predvsem masivni apnenci, red-keje dolomiti, zgornji del zgornjega triasa (norijin retij) pa predstavljajo glavni dolomit (spodnjidel Travnika), ki prehaja v plastovit dachsteinskiapnenec (Severna triglavska stena).

Kamninska in starostna sestava slovenskegaozemlja je prikazana na Osnovni geolo‰ki kartiSlovenije v merilu 1:100.000, ki so jo izdelali geo-logi Geolo‰kega zavoda Slovenije.

Prelom med triasnimi in jurskimi apnenci podBov‰kim Gamsovcem

Vr‰ni del Kanjavca je nariv, ki ga imenujejo Sla-tenska plo‰ãa. Starej‰e plasti leÏijo nad mlaj‰imi.


44

LETO GORA

Îivljenje v gorah (Alpah)Revija gorni‰kih filmov v Can-karjevem domu od 23. do 25.aprila

Besedilo: Boris Strm‰ek

CIPRA - Slovenija, Zavod za var-stvo Alp, se je ob mednaro-dnem letu gora odloãil, da pri-pravi tridnevno mednarodnorevijo filmov, ki prikazujejo da-na‰nje razmere v alpskem sve-tu, kamor spada tudi Slovenija.Predlog je bil izbran na javnemrazpisu Ministrstva za okoljein prostor, nato pa so se idejipridruÏili ‰e Ministrstvo zakmetijstvo, gozdarstvo in pre-hrano, Ministrstvo za kulturo,Cankarjev dom, Planinska zve-za Slovenije, Triglavski narodnipark, Slovenska Kinoteka, Te-levizija Slovenija, Avdiovizualnilaboratorij Znanstvenorazi-skovalnega centra SAZU-ja,Fakulteta za arhitekturo inNacionalno turistiãno zdruÏe-nje, saj je letos tudi leto ekolo-‰kega turizma. Po ogromnovloÏenega truda in volje, ki gazahteva organizacijsko delo,bomo lahko v Linhartovi dvo-rani Cankarjevega doma od23. do 25. aprila videli vrstoodliãnih filmov, ki so do sedajpobirali nagrade tudi na takorenomiranih festivalih, kot sona primer Trento, Kendal,Graz, Diableret, Poprad,Banff in drugod. Filmske pro-jekcije bodo vsak dan ob 20.uri. Vodja celotnega projektaNeva MuÏiã nam je ob tem po-vedala:

»V mednarodnem letu gora najbi potekale predvsem manife-stacije, ki bi ljudi informirale ostanju v gorah in jih osve‰ãaleglede odnosa do njih. Gore sores lahko lepe, vir navdiha alicelo narodni simbol, a so hkratitudi v nevarnosti in vsega jekriv prav ãlovek s svojim ravna-njem. V ‰tevilnih deklaracijah incelo pravilnikih je zapisano, ka-ko ne bi smel ravnati in kako najbi ravnal, a stvarnost kaÏe, daje na lestvici dana‰njih vrednotvelikokrat na prvem mestuprav neodgovornost do skupnihdobrin. Dejstvo je, da ima tudinarava svoje meje in da veã kottoliko ‰kodljivih vplivov ne pre-nese, nato pa zaãne povratnouãinkovanje, kar je Ïe priãeloogroÏati ãlovekovo Ïivljenje. Ovsem tem naj bi v letu gora ra-zmi‰ljali vsi ljudje na na‰em pla-netu in storili kaj konkretnega,da se nevarnost ne bi poveãe-vala in nekega dne ne bi pri‰lodo usodnih posledic. In to je tu-di poglavitni namen revije fil-mov v Cankarjevem domu.«

Javni razpis je bil objavljen tudina straneh Cipre (www.zrc-sa-zu.si/cipra/), prireditev pa jevkljuãena v seznam dogodkov,ki jih objavlja mednarodna sple-tna stran www.mounta-ins2002.org, postavljena v tenamene. Prvi dan mednarodnerevije filmov z naslovom »Îivlje-nje v Alpah« bo sveãana otvori-tev, zadnji dan pa podelitev na-grad najbolj‰im. Strokovna Ïiri-ja bo izbrala najbolj‰i film, ki gabo odkupila TV Slovenija za svojredni program, in ob predvaja-nju pripravila okroglo mizo. Na-

cionalno turistiãno zdruÏenjebo nagradilo najbolj‰ega reÏi-serja ali reÏiserko.

»Ker je eden od namenov me-dnarodnega leta gora pred-staviti probleme gora ãim ‰ir-‰emu obãinstvu, bomo polegpredvajanja filma na televizijiposkrbeli tudi za moÏnost soo-ãenj razliãnih pogledov na pri-hodnost na‰ih Alp. V ãasu revijefilmov bo 24. aprila ob 18.30 tu-di problemsko omizje z naslo-vom Alpe za prihodnje rodove,ki se bo odvijalo v veliki sejnidvorani Cankarjevega doma.Vabimo seveda vse zainteresi-rane. Nekaj uspe‰nih slovenskihfilmov iz daljne in bliÏnje prete-klosti bo moÏno videti tudi v Ki-noteki, in sicer 15. aprila ob 22.uri in 22. aprila ob 18. uri. Mednjimi bo tudi kak‰na premiera,«pravi ‰e Neva MuÏiã.

Filme za revijo so poslale vsealpske drÏave: Avstrija, Italija,Francija, Nemãija, ·vica in Slo-venija. Razdeljeni bodo v triskupine. V prvi bodo filmi, ki pri-kazujejo naravo in njene pose-bnosti, v drugi filmi, ki govorijoo kulturni dedi‰ãini, se pravi oarhitekturi, umetnosti in obi-ãajih. Tretjo skupino bodopredstavljali filmi, ki govore oljudeh, njihovem naãinu Ïivljenjain o tem, kako se prilagajajovplivom sodobnega sveta. Tukajbomo lahko videli tudi pomenalpinizma. Tiskovina s podro-bnim programom bo iz‰la v tehdneh. Skratka, ljubitelji gora ingorni‰kega filma bodo letosprav gotovo pri‰li na svoj ra-ãun. Se vidimo na reviji v Can-karjevem domu!

45

Zdi se, kot da je polica, na kateri stojim, v ska-lo izklesana. Na njej ni prav dosti prostora. Samoza par nog in plezalnike, ki sem jih sezul takoj po-tem, ko sem priplezal nanjo. Moãno stisnjeni prstime Ïe presneto ti‰ãijo in bolijo v pretesnih plezal-nih ãevljih. A drugaãe ne gre, ãe hoãe‰ dandanesplezati teÏke smeri. Plezalnik se mora tesno opri-jemati noge, sicer lahko kar pozabi‰ na najmanj‰estope, velike kot zama‰ek piva. Îe celo dopoldneme nanj namreã spominja Ïivopisna reklama zapivo »Sol« na ploãevinasti strehi opu‰ãene garaÏe,toãno pod mojimi nogami. S ·pelo in sinkom ·te-fom smo Ïe skoraj deset dni v Mehiki, natanãnejev bliÏini kanjona Narodnega parka Potrero Chico.

PLANINSKIvestnik 4 / 2002 ALPINIZEM

Besedilo in fotografije: Silvo Babiã

Potrero Chico – skalena mehi‰kem soncu

Potepanje sredi kaktusov in pu‰ãavskih vrhov

Prevladujejo kratke, ‰portne smeri, ki so velikokratpodalj‰ane v veã razteÏajev dolge, vendar dobroopremljene smeri. V ozadju pogled na »Outragewall«, eno izmed najbolj divjih sten v Potreru Chicu.

Kje sploh je Potrero Chico?

tranjem hladu preplezam samo v dveh, pribliÏno60 metrov dolgih razteÏajih. Jeff moj nahrbtnik, vkaterega sva spravila vse odveãne stvari, pripne naverigo varovali‰ãa. Tam bo varno spravljen predhitrimi prsti mimoidoãih turistov in domaãinovpoãakal na naju. Îe ãez kak‰no uro bo tukaj nam-reã veselo. Le nekaj metrov od vstopa v smer so obrobu makadamske ceste zabetonirani veliki »ro‰ti-lji«. Marsikatera mehi‰ka druÏina bo nedeljskidan preÏivela prav pod najinimi nogami. Od spo-daj bodo pogledovali, kako dobro gre nama inplezalcem v sosednjih smereh plezanje od rok innog. Dan jim bo minil ‰e prehitro, saj se sonce vpozni jeseni skrije za visoke apnenãaste stolpe Ïekmalu po tretji uri. Na vse to pa bodo ob glasni,temperamentni glasbi iz avtomobilskih zvoãnikov,ob vonju peãenega mesa s pekoãim ãilijem in obobveznem kartonu odliãnega mehi‰kega piva vsizelo hitro pozabili. Iz mesteca Hidalgo, ki je le ne-kaj minut voÏnje od tukaj, se pripeljejo prav dovstopov v smeri. Sredi »parka« Potrero Chico jenjihovo priljubljeno zbirali‰ãe. O tem priãajo tudirazbite steklenice tekile, zmeãkane ploãevinke,prodnata tla pa so dobesedno posuta z odvrÏeni-mi, zvitimi, predvsem pa zarjavelimi pivovskimi za-ma‰ki. Îeje paã ne trpijo preveã radi tukaj v Mehi-ki, ekolo‰ka zavest pa do njihovih glav ‰e ni prodr-la. K sreãi se jim dlje od parkiri‰ãa ne ljubi potru-diti. Stezice pod sivimi, apnenãastimi stenami sozato ‰e ãiste, odpadke pa vestni obiskovalci in ple-zalci sproti odnesejo v dolino.

Navzgor po strmih plo‰ãah medkaktusi

Smer Space Boys, ki sva se je s sluãajnim znan-cem, Kanadãanom Jeffom, zgodaj zjutraj lotila,spada med klasike plezanja v Potreru Chicu. Nje-nega poteka zagotovo ne more‰ zgre‰iti, kljub te-mu da je po sivih, izpranih plo‰ãah med bujnimmehi‰kim rastjem v tem delu stene utrtih kar ne-kaj smeri. Prvi plezalci so morali biti ne samo alpi-nisti, temveã tudi kamnoseki ter predvsem vrtnar-ji. Prav vsak meter spodnjega dela smeri, ki je bilprecej zara‰ãen, so morali na razne naãine oãistitiraznovrstne, neprijetno bodeãe »zelenjave«. Buj-no rastoãi kaktusi, agave spo‰tljivih velikosti, bo-deãi grmi, trniãasto drevje, ostra trava in zimzele-ni grmiãki, skozi katere se ne prebije‰ s celo koÏo,so popadali v vznoÏje zaradi sekanja s posebnimidleti, sekirami in maãetami. Pod seboj so razkrilisivo, od redkega deÏja izprano skalo, ki na nekate-rih mestih spominja celo na tisto iz hrva‰ke Pakle-nice. Poznavalci pravijo, da so morali na dno str-me stene, v kateri plezava, odvreãi, poriniti aliodlomiti vãasih kar cele bloke, ki bi sicer ãakali naneprevidne, nerodne plezalce. Smeri so zdaj vglavnem oãi‰ãene, previdnost pa vseeno ni odveã.Preplezane in urejene smeri vãasih od daleã spo-minjajo na ozke in strme avtoceste. ·tevilni sivitrakovi gole skale se med zelenjem preostalih de-lov poganjajo proti vrhu posameznih stolpov insten.

Spodnje ‰tiri razteÏaje v neprekinjenem pleza-nju poveÏem med seboj. Tako prvi del stene v ju-


46

ALPINIZEM

Toplo sonce sredi novembra in trdna skala -le kdo bi se mogel upreti?

Kaktusi so za‰ãitni znak mehi‰kih travnikov


47

Prijazni prebivalci severa MehikeJeff Jackson v plezalnem vodniku po Potreru

Chicu opisuje, kako je prviã za‰el med strme skal-ne stene Potrera: »Na severu Mehike sem zaãelplezati pred veã kot desetimi leti. Ob spominu naprve dni mi ‰e dandanes neprijetno zakruli in za-ãrviãi v trebuhu. Tako nekako, kot te je v vznoÏjukak‰ne teÏke smeri tako po‰teno strah, da bi senajraje kar podelal v hlaãe. S starim chevroletomsem se pripeljal skozi Texas proti mehi‰ki meji inprevidno speljal preko mostu nad mejno reko RioBravo. Pred odhodom sem se povr‰no nauãil ne-kaj ‰panskih glagolov in besed, kot so cerveza (pi-vo), agua (voda), gracias (hvala) in buenas no-ches (lahko noã). Pred menoj je bila neznana de-Ïela, o kateri so v Ameriki kroÏile stra‰ljive govori-ce o ãrnih, brkatih razbojnikih s pi‰tolami za pa-som, zahrbtnih domaãinih, ki vrÏejo noÏ, predenvpra‰ajo, kdo hodi v temi, in o peklensko zaãinje-ni hrani. Moj znanec Duane se je pred leti odpra-vil plezat v veãje skalne stolpe Independencia. Do-maãi policaji so ga oropali dvakrat v eni in isti no-ãi, zato naj bi bil moj strah celo upraviãen. Da mina poti ne bi bilo dolgãas in da bi me bilo manjstrah, sem prepriãal prijatelja Geoffa, ‰estnajstle-tnega fanta, da je za nekaj dni »‰prical« ‰olo in sepeljal z menoj. Mimo Monterreya sva se cijazilasredi pu‰ãavske pokrajine. Na vsakem kriÏi‰ãu sostra‰ili od krogel preluknjani kaÏipoti, na maka-damskih cestah pa so naju prehitevali razpadajoãiavtomobili. Vedela sva samo, da se morava peljatina severozahod proti mestecu, ki se zaãne na ãrkoh, ker si nisem zapomnil celega imena. Sedem urpozneje sva se po zaãetni‰ki nezaupljivosti, strahuin previdnosti, s pomoãjo ustreÏljivih Mehiãanovin sporazumevanja z rokami zna‰la sredi mestecaHidalgo (izg. Idalgo). Pogled nama je uhajal nastrme, navpiãne apnenãaste stolpe, ki se dvigajo izhribov za mestom, medtem ko sva iskala pravo potmimo velike cementarne. Moj strah pred domaãi-ni je v naslednjih letih popolnoma izginil. Nikoliniso bili neprijazni ali nadleÏni in nihãe me ni na-padel. Najveãji in skoraj edini problem v okoliciPotrera Chica sem v vseh teh letih imel z iskanjemsvojega ‰otora ali avtomobila po ponujenem inpopitem pivu, ki ga seveda nisem mogel odklonitimehi‰kim prijateljem ali nakljuãnim znancem inopazovalcem mojega plezanja.«

Plezalska sezona od oktobra do aprila

Mehi‰ko vi‰avje je po pokrajinskih znaãilno-stih nadaljevanje ameri‰kega goratega zahoda –Skalnega gorovja. Razprostira se od mejne rekeRio Bravo na severu do Tehuantep‰ke oÏine na ju-govzhodu. Sestavljajo ga visoke planote, ki razme-jujejo velike vzporedne gorske verige, in obroblja-jo gorovja z zelo strmimi poboãji ter globokimi so-teskami. Pogorje Sierra Madre je razdeljeno naveã delov, vrhovi pa so ponekod le malo vi‰ji odplanot, ki jih obdajajo. Osrednjo mehi‰ko plano-to, Mesata Central, obroblja na jugu Sierra Neo-volcánica ali »vulkanska os z geolo‰ko mlaj‰imivulkani«. Tam se dvigajo najvi‰ji mehi‰ki vrhoviOrizaba ali Citlaltépetl (5700 m), Popocatépetl(5452 m) in Iztaccihuatl (5286 m).

Med zadu‰ljivo prometne ulice najpomem-bnej‰ega severnomehi‰kega mesta Monterreya inv bliÏnje plezali‰ãe Potrero Chico je tudi nas zane-

ALPINIZEM

Plezanje ponekod spominja na smeri v Pakle-nici

‰kih igraã. Razen v nedeljo so tudi pozno popol-dne odprte manj‰e samopostreÏne trgovine. âe biPotrero leÏal nekaj sto kilometrov severneje, bi bilsredi sezone preplavljen z ameri‰kimi turisti. V se-vernem delu Mehike, kjer so narodni parki samouradno na papirju, pa je Hidalgo Ïal znan le kotmesto z najstarej‰o cementarno Latinske Ameri-ke. Po glavni cesti, ki pelje v park, zato ‰e vednohrumijo najveãji tovornjaki z dva in pol metra vi-sokimi kolesi, naloÏeni z apnenãastim kamenjem.

Plezalna sezona traja od oktobra do aprila,najveã plezalcev pa se zbere ob praznikih in okolinovega leta. V toplej‰ih mesecih je za razvajene»gringose« prevroãe na strmih plo‰ãah, obsijanihs soncem. Ponavadi jutranji hlad in meglo preÏe-nejo prvi sonãni Ïarki, ki hitro ogrejejo skalo. Vo-da v vseh kampih je neoporeãna, pitno vodo pa silahko natoãite tudi pri vstopu v kanjon. V okolicije ‰e nekaj zanimivih plezalnih podroãij (Culo deGato, Cuatro Cienegas, El Canono de San Loren-zo ...), a je tudi sredi relativno kratkega kanjonaveã kot dovolj smeri za plezanje. Iz soteske se ste-ne raztezajo na levo in desno. Prevladujejo kratke,‰portne smeri, ki so velikokrat podalj‰ane v nekajrazteÏajev dolge in opremljene smeri. Z njihovegavrha se moramo nazaj pod steno spustiti z dvojnovrvjo. Poboãja so tako gosto zara‰ãena z bodiãa-stim grmovjem in kaktusi, da so praktiãno nepre-hodna, kaj ‰ele, da bi z vrhov lahko po poteh se-stopili v dolino. Posebno impozantna je 800 me-trov visoka stena El Tora, ki zaradi svoje vi‰ine Ïekmalu po tretji uri meãe senco na ‰otore. Prav navrh gore Cerro San Miguel, ki se kot stolp dviganad mestom, je speljana 15 razteÏajev dolga, zelodobro opremljena smer El Sendero Luminoso, Si-joãa pot.

Visoko nad mehi‰ko ravninoPo prvih 120 metrih preãim proti desni. Malo

teÏji razteÏaj me pripelje pod kljuãni del smeri, tri-deset metrov visoko skalno zajedo, najlep‰i predelstene La Selva (dÏungla). Varovanje v smeri SpaceBoys je tako kot v skoraj vseh smereh v Potreruzgledno urejeno. Vsakih nekaj metrov, na teÏjihmestih pa ‰e pogosteje, so v zdravo apnenãastoskalo zavrtani zanesljivi klini – svedrovci, ki omo-goãajo preprosto in spro‰ãeno plezanje. Za varen

sla pot. Prijatelji Tanja, Sandra in dva Andreja sobili nad plezanjem sredi Mehike navdu‰eni, spletsreãnih nakljuãij pa je hotel, da sva se tudi midvas ·pelo in nadebudnim triletnim plezalcem ·te-fom po utrudljivem poletu preko Atlantika zna‰latam. Po nekaj zapletih smo se iz Monterreya skozimestece Hidalgo pripeljali do kampa kar s taksi-jem. Pred samim vstopom v kanjon Potrera ChicaleÏi nekaj ranãev in hi‰, ki ponujajo prenoãi‰ãa vsobah, apartmajih ali manj‰ih hi‰icah. Na pose-stvih imajo Mehiãani med drevesi in grmovjemurejene tudi prostore za kampiranje, pokrite inopremljene jedilnice (s ‰tedilniki na plin in hladil-nikom) ter tu‰e s toplo vodo. Hrano je najpame-tneje kupovati v Hidalgu – torek in petek sta dne-va za sejem, kjer na montaÏnih stojnicah prodaja-jo skoraj vse – od peãene koruze do raznih vrst sa-dja ter zelenjave, tehniãnih pripomoãkov in otro-


48

ALPINIZEM

Plezalna sezona traja od oktobra do aprila,najveã plezalcev pa se zbere ob praznikih inokoli novega leta


49

vzpon potrebujemo le ãelado, veliko kompletov indovolj dolgo vrv za spust. Po sivih plo‰ãah plezamnavzgor, dokler mi poti ne zaprejo previsi. Izo-gnem se jim desno in nad izpostavljeno globinosplezam po sistemu poãi na skalno polico. Razte-Ïaj za razteÏajem se pribliÏujeva vrhu stolpa. Glo-bina pod nogami nara‰ãa, pa tudi sonce vednoprijetneje steguje sonãne Ïarke. Skala je hrapavain izprana, sivi apnenec pa ponuja ‰tevilne oprim-ke. Skozi zadnjo zajedo naposled priplezam navrh in varujem Jeffa. Razgled je zares enkraten.Nepregledna mehi‰ka ravnina se razteza proti ju-gu, pu‰ãavski pesek pa je posejan z redkimi kaktu-si. Povsod naokrog se dvigujejo porasli vrhovi, odtukaj pa lahko pre‰tejem tudi bazene kopali‰ãa privhodu v sotesko. Danes se nama nikamor veã nemudi in z zadovoljstvom vpijava Ïarke jesenskegasonca. Rahel vetriã nama su‰i prepoteno ãelo, kose spomnim reklamnega slogana iz turistiãnegaprospekta: »Mexican sun – the best sun in theworld!« (Mehi‰ko sonce – najbolj‰e sonce na sve-tu!) Le kako bi mu mogel oporekati?!

ALPINIZEM

Informacije za obiskovalce:Potrero Chico je manj‰i narodni park jugoza-hodno od Monterreya na severu Mehike. Zmednarodnega letali‰ãa je dobro uro voÏnjes taksijem. Skala je apnenãasta z navpiãnimiali previsnimi plo‰ãami s ‰tevilnimi luknjicamiter dobrimi oprimki. Skoraj 300 smeri je do-bro opremljenih s svedrovci in verigami zaspust. Smeri so teÏavnosti od 5a do 8b, takoda lahko vsakdo pleza po svojem okusu. Obvikendih in praznikih priporoãam zgodnjevstajanje, sicer lahko naletite na gneão vnajbolj obleganih smereh. Makadamske ce-ste so primerne za raziskovanje z gorskimkolesom, povsod pa se boste lahko prepusti-li uÏitkom zaãinjene mehi‰ke hrane. Dostopido sten so kratki in enostavni: le 10 minuthoje za najbliÏje smeri, do najbolj oddaljenihpa se boste morali potruditi najveã pol ure.Priporoãljiv cilj za vsakogar, ki si hoãe pozimipogreti premrle prste in okusiti ãar Mehike.

Rumena zajeda v Koglu

Za pomladnefrikote v visokogorju

Na‰a smer

W

Besedilo: Boris Strm‰ek

Nad majavo lusko (foto: Boris Lorenãiã)

Pomlad se je Ïe kar dobro prijela. Son-ce in toplota sta povzroãila cvetenje ple-zalnih vrtcev, saj prija pretegovanje poskalovju, ‰e posebej po leto‰nji koliãini ledu,ki ste jo verjetno prav po‰teno izkoristili.V hribih oziroma planinah, gorah, bregeh ...al’ kako je Ïe prav, da me ne bi sluãajno na-padli zagovorniki kakr‰nekoli knjiÏne in po-govorne oblike, s katero oznaãujemo tistekupe skalovja nad dolinami, je s snegombolj »‰voh«, pa tudi sicer si alpinistiãni delplanincev al’ gornikov, kakor vam je paãljub‰e, najbolj Ïeli plezanja v skali. Topli ska-li. In lepih razgledov, kar boste teÏko na‰liv plezalnih vrtcih. In priãnemo se oziratinavzgor proti visokogorju. Med spomla-danskimi alpinistiãnimi visokogorskimi ciljije eden najbolj priljubljenih zagotovo Kogel,neizrazit vrh na robu Velikih Podov podSkuto. Proti Kamni‰ki Bistrici kaÏe precejbolj divjo podobo – do 250 m visoka in Ïe navidez strma ter gladka stena, ki gleda najug ter se v zgodnjem pomladnem soncuprijetno zagreje. Pogosto zadostujeta zaplezanje samo majica in pajkice. Ampak po-zor – ne pozabite, da ste v visokogorju inna robu stene vas lahko priãaka sneg.Verjetno vam je jasno, kak‰na oprema jepotrebna v tak‰nih razmerah, da ne bisluãajno poskoãili nazaj ãez steno, kakor vprimeru, ki ga bom navedel na koncu.

Opremljena smer z dobro skaloKaj naj izberemo, da bomo zadovoljili

svoje potrebe v vseh pogledih? âepravmogoãe nismo pravi »friklajmberji«, pa jetreba splezati Ïe kaj teÏjega, seveda pro-sto (kdo pa ‰e pleza tehniko, lepo pro-sim!?), da nas ne bodo na »ferajnu« uvrsti-li med ‰odrovce. Pa skala naj bo dobra, sajimamo tistega trganja »grifov« Ïe prekoglave, spomladanska psiha pa ‰e ni ãistoprava. Hm, Rumena zajeda? Rumena?? TaÏe ni bogvekaj, ãe je rumena, boste pomi-slili. Ja, pa se motite. Ta smer vas bo po-peljala navzgor po markantnih razãlem-bah levo ob velikem odlomu v spodnjem de-

snem delu stene Kogla. Pod odlomom bo-ste lahko tudi prespali na suhem oziromapod streho, ãe se boste Ïe odloãili za kajveã kakor enodneven plezalski izlet. Smerima nekaj navitih razteÏajev, sicer pa jedolga le 100 m, nato se prikljuãite laÏji Vi-rensovi smeri, ki vas popelje ‰e 80 m do ro-ba stene. Po njej se lahko spustite nazajdo vznoÏja. Klinov je v smeri kar nekaj, za-to kak‰ne silne kovaãije ne potrebujete,kak‰nega »frenda« ali zatiã pa le vzemiteza vsak sluãaj. Podatke o smeri s skicamilahko najdete v knjigi Slovenske stene (Mi-heliã, Zaman – Cankarjeva zaloÏba, 1987), vplezalnem vodniku Toneta Golnarja – Ka-mni‰ka Bistrica, zahodni del (PZS, 1988),obstajajo pa ‰e vodniki, ki jih lahko najdetepredvsem v arhivih odsekov ali starej‰ihalpinistov, Miheliãev in âesnov sta ‰e upo-rabna. Ne bomo razlagali, kako se pride izKamni‰ke Bistrice do stene, saj ni teÏko, jepa dostopa okoli 2 uri. Uporabite karto alikak‰nega poznavalca. Z bivak prostorapod previsi ob vznoÏju stene lahko dovstopa v smer odidete tudi v plezalnikih,ãe seveda ni snega do kolen ali pa bostevzpon od roba stene nadaljevali na vrhSkute. Brez skrbi, tudi tak‰ni se najdejo.To so pravi gorniki! Al’ planinci!?

Pazite na lusko!Kogel so plezalci odkrili Ïe med obema

svetovnima vojnama, vendar je o vzponihznano bolj malo, razen za Direktno smer(Janez Gregorin in Karel Tarter, 1937) in

51

V izstopni zajedi (foto: Boris Strm‰ek)

Rumena zajeda v Koglu

Na‰a smer

Smer ·mid – Virens (1937), ki je bolj poznanakot Virensova smer. V petdesetih letih je bi-lo dodanih nekaj novih smeri, med katerimipa je Rumena zajeda izstopala in veljala dol-go za enega teÏjih vzponov pri nas. 4. julija1954 sta jo preplezala Igor Levstek in MilanSchara, seveda takrat ob izdatni pomoãitehnike, Schara pa je dve leti kasneje opra-vil prvi solo vzpon v smeri. Brez dvoma pogu-mno dejanje, ‰e posebej v tistem ãasu, patudi sedaj ni kak‰ne posebej velike solisti-ãne gneãe v smeri. Prvo prosto ponovitevsmeri sta leta 1980 opravila Danilo Patar-ãiã in Boris Benediãiã. Dobila je oceno VII (se-daj VII-), najteÏji del pa predstavljajo rahloprevisna mesta sredi smeri med veliko zaje-do in tako imenovanim »propelerjem« – ka-minu podobno zajedo pod laÏjim izstopnimdelom smeri.

Ko sva tako pred leti z Lorijem kar posnegu v plezalnikih odskakljala do smeri, bilje namreã januar, je bila v Koglu kljub zim-skemu ãasu precej‰nja gneãa. No, bila je enatistih suhih zim in v steni je bilo videti tudimajice s kratkimi rokavi. ·e gamsi, ki so sezjutraj pasli pod najinim bivakom ob vznoÏjustene, so imeli nekaj poletne dlake. Vstopnidel ni niã posebnega (II-III), plezamo proti le-vi, nato pa smo pod ãudovito zajedo, ki jopreplezamo oporno v razkoraku (V+). Ja,malo je »glajc«, ampak z magnezijem in novi-mi plezalniki ne boste imeli teÏav. Iz zajedepreãkamo ãez nekoliko laÏji del (IV) proti de-sni in znajdemo se pod zanimivim kotom. Nazaãetku niã posebnega, potem pa pride po-slastica – luska, ãez katero je treba, senamreã maje. Pa ne se sekirat, ãe pade, bopadla va‰emu soplezalcu v naroãje. Skrat-ka, previdno! Nad lusko ãez previs (VII-) inkmalu ste spet na stoji‰ãu. Dalje obideteprevis po levi strani, spet po gladkem, tukajgre malo za nohte (VI+), nato pa navzgorpod gladko zajedo. Spet bo nekoliko drselo,razãlemb ni prav dosti (V+), nato pa ves ãasrahlo proti desni (V+) in ãez laÏji del (IV+) pri-dete do izstopne zajede (IV), ki se zakljuãi naVirensu. Do roba stene imate ‰e tri razte-

Ïaje mestoma IV. Lahko sestopite naokoli,se spustite nazaj ob vrvi, lahko pa tudi ple-zate navzdol po Virensu, ãe ste ve‰ãi tega.

Padec ãez stenoIn ‰e obljubljena zgodbica. Z Lorijem spa-

kirava opremo in priãneva s kuhanjem, a sekmalu odloãiva, da je to samo izguba ãasa.Dolina vabi. VrÏeva nahrbtnike nase, se po-sloviva in oddirjava navzdol. Ta dan so alpini-stiãni in‰truktorji z enega od odsekov pri-peljali teãajnike in je bilo kar Ïivahno. Hitrose potopiva v meglo, ki je segala skoraj dovznoÏja stene. ·e vedno sva sli‰ala ljudi podsteno, ko pride od zgoraj krik, navzdol paprileti kamenje, ki naju skoraj zadene. Sli‰ijose nekak‰ni udarci. Ja, kaj se pa ta folkgre? Malo pospe‰iva, da ne bi doÏivela ‰ekak‰nega preseneãenja. NiÏje naju dohitieden od alpinistov izpod stene in kmalu na-ma je jasno, kaj se je zgodilo. Trojna navezaje sestopala iz Zupanove smeri po robu ste-ne. Brez derez, ãeprav je bil na vrhu trdsneg. Enemu je spodrsnilo in zapeljal se jenavzdol. Nekaj ãasa po robu, nato pa je pa-del ãez steno. Najprej na gredino sredi ste-ne, kjer je obstal na borovcih, se tam nekajkobacal in nato padel naprej do vznoÏjastene. Nekje tam, kjer sva midva prej kuha-la, in pred obraze preseneãenih teãajnikov.Padca ni preÏivel. Zaradi teÏe derez je paã‰lo Ïivljenje.

52

Proti Propelerju (foto: Boris Strm‰ek)

Îenski vikend v Ospu 2002 – 3. sreãanje slovenskih plezalkNa prvo pomladansko sobotov leto‰njem letu je v stenahKra‰kega roba svoje prstehkrati pretegovalo neobiãaj-no veliko ‰tevilo predstavnicneÏnej‰ega spola. V Babni, Veli-ki steni, Mi‰ji peãi in v ârnemkalu je bilo moã opaziti karprecej Ïenskih dvojic, navez, kiso se presku‰ale v najrazliãnej-‰ih smereh in se zraven, kot jebilo videti, izborno zabavale. Voãi je na trenutke zbodla sta-rostna struktura nekaterihnavez, kajti neredko je bilo mo-goãe naleteti na dvojico mati– hãi ali na par veterank, zakatere se je zdelo (in kot se jeizkazalo kasneje, zares samozdelo), da so svoja najbolj‰a‰portnoplezalna leta Ïe pusti-le za seboj. Za nameãek je mednjimi potekal pogovor o letih inocenah in toãkah, ki je bil na-kljuãnemu in neobve‰ãenemuopazovalcu oziroma poslu‰al-cu verjetno nekoliko nerazum-ljiv, zato se je brÏkone marsik-do sam pri sebi vpra‰al, kaj zavraga se dogaja. Tisti, ki jevpra‰anje izustil na glas, je do-bil odgovor kot iz topa: »Ja,tekma je danes, a ne ve‰?«

Bila je torej tekma – in to nekakr‰nakoli, ampak tekma vsklopu tretjega, torej Ïe sko-raj tradicionalnega sreãanjaslovenskih plezalk, ki vsako letona zaãetku pomladi poteka vOspu. Prvo sreãanje leta 2000je minilo predvsem v znamenjupredavanj z diapozitivi, ki so jihpripravile razliãne uspe‰neslovenske alpinistke in ‰por-tne plezalke, glavna atrakcijalanskoletnega sreãanja je bilatekma v »kiklah«, s katero jeslovensko Ïensko plezanje do-Ïivelo burnej‰i medijski odziv

kot marsikateri odliãni vzponna‰ih plezalk, letos pa je bilona vrsti zabavno tekmovanje zizjemno zanimivimi pravili. Te-kmovanje je potekalo v nave-zah; vsaka naveza je posku‰alazbrati ãim veã toãk, to pa ji jelahko uspelo na dva naãina: ve-ãji del toãk je k skupnemu ‰te-vilu doprinesla starost te-kmovalk (‰tevilo let je pomeni-lo ‰tevilo toãk), manj‰i del paocena najteÏje preplezanesmeri tistega dne. Smeri, ka-terih ocene so bile toãkovanepo posebnem kljuãu, so veljaleza preplezane, ãe so tekmo-valke z njimi opravile v vodstvuna pogled ali z rdeão piko. Te-kmovalke so po predhodni pri-javi v znamenitem Viki burger-ju lahko plezale poljubne smeriv Mi‰ji peãi, Ospu ali ârnem ka-lu, veã razteÏajev dolge smeripa so bile deleÏne posebnegabonusa toãk. Morda se vseskupaj sli‰i precej zapleteno,vendar je bila filozofija tekmo-vanja popolnoma preprosta:starej‰a ko je bila tekmovalka,laÏjo smer je morala prepleza-ti za dobro uvrstitev. Kar jeseveda pomenilo, da nobenamed njimi ni skrivala let (kotto menda po splo‰nem prepri-ãanju poãne veãina Ïensk?), inkar nekajkrat, to Ïe moram

priznati, mi je rahlo vzelo sapo,ko sem se zastrmela v na pri-javnico zapisane ‰tevilke. »Atoliko da jih ima Tainta? Kdo bisi mislil!« Brez pretiravanja,mnogim med njimi bi verjela, ãebi zares skrile kakega pol du-cata, nemara pa tudi veã let.Potem ko je bilo opaziti pe-stro druÏbo tekmovalk, ni biloteÏko uganiti, da bodo rezul-tati tekmovanja nedvomno za-nimivi. Nanje je bilo treba po-ãakati do poznega popoldne-va, ko se je v Kulturnem domuv Gabrovici zaãel veãerni delsobotnega sporeda sreãanja.Uvodni pregled diapozitivov zlanskoletne tekme v »kiklah« jebil ob vsesplo‰nem hehetu obpogledu na domiselne opravetekmovalk dobra uvertura zarazglasitev rezultatov leto-‰njega tekmovanja. Na najvi‰jostopniãko med dvanajstimi te-kmujoãimi navezami je s 112osvojenimi toãkami prilezlaprimorska naveza Marta We-ingerl – Slavica Podgornik, sle-dili pa sta jim dvojici MetkaJug – Tanja Rajgelj (108 toãk) inRomana Tom‰iã – Mateja Pu-celj (106 toãk). Po podelitvi na-grad, pri ãemer je sodelovalatudi »plezalska mama« Elica,so bila na vrsti predavanja onekaj odpravah v lanskem le-

53

Novice iz vertikale

DruÏinska naveza Minca in NeÏa Mramor

b

54

Novice iz vertikale b

tu. Mojca Îerjav je predstavilavzpon na Denali, ki ga je osvoji-la skupaj s soplezalkama TinoDi Batista in Anjo Bervar, Ire-na Mrak je odkrila ãare pleza-nja prvenstvenih smeri v Peru-ju (v navezi z Matejem Mejov-‰kom) in Kirgiziji (v navezi zGarthom Willisom), Tanja Rojspa je zbrano publiko seznanilas plezanjem teÏkih skalnihsmeri na veliki vi‰ini – predsta-vila je nastajanje nove smeri vperujski Sfingi, ki jo je preple-zala v navezi z Aleksandro Vo-glar in Andrejem Grmov‰kom.Z nekaj napotki za nadaljeva-nje veãera in Ïeljo po ponov-nem snidenju ob letu osorej seje uradni del veãera konãal, koje sonce Ïe davno utonilo vmorje, neuradni del v kampuVovk v Ospu pa se je ‰ele do-bro zaãel. Kljub temu da je bilaudeleÏba veselega veãera bolj

skromna kot v preteklosti, jebila zabava do jutranjih ur ãi-sto solidna – kaj vse naredijoena Ïenska s kitaro in nekajpoliãev ãrnega vina ...

Rezultati tekmovanja:

Mesto Naveza ·t. toãk

1. Marta Weingerl – Slavica Podgornik 112

2. Metka Jug – Tanja Rajgelj 108

3. Romana Tom‰iã – Mateja Pucelj 106

4. Mira Zoriã –Gita Vuga 104

5. Mojca Klariã – Doris ·tefanãiã 98

6. NeÏa Mramor – Minca Mramor 91

7. Milena Praprotnik – Ana Svetlin 84

8. Monika Weingerl – Tanja ·uligoj 78

9. Jasna Peãjak – Julija Peãjak 72

10. Nata‰a Ivanãiã – Andreja KoÏuh 67

11. Anja Peternelj – Katja Rapu‰ 66

12. Karmen Me‰ko – Vesna Nik‰iã 64

Nagrade za tekmovalke soprispevali Dumo, Promonta-na, Citywall in Lapis, domisel-ne pokale sta izdelala Jasnain Andrej Peãjak, k sreãanjupa je pripomogla tudi Komisi-ja za alpinizem pri PZS. (Be-sedilo in fotografija: MatejaPate)


55

LITERATURA

Moje goreMilenko Arnej‰ek – Prle, PlaninskazaloÏba PZS, 2001.

Nedolgo tega sem avtorja sre-ãal na obletnici nekega rock an-sambla. »Îivio, Prle! A ‰e kaj ple-za‰?« »·e, ‰e.«

Med branjem knjige Moje gorepa sem spoznal, da mu neumnej‰e-ga vpra‰anja ne bi mogel zastaviti.Prle (Milenko Arnej‰ek) namreã po-trebuje alpinizem in gore tako, kotãlovek rabi zrak in hrano. Zatoverjamem, da bo plezal, dokler bozmogel. »Zakaj? Zato! ... Alpinizem jemoje iskanje lepega, notranja me-ditacija in dokaz, da je v Ïivljenju ‰ekaj veã ... V njem sem doumel (nepovsem) smisel svojega Ïivljenja,delovanja in iskanja ...«

Knjiga je sestavljena iz veã de-lov. V prvem nam avtor razloÏi svojodnos do alpinizma, glasbe in Ïiv-ljenjske nazore. Je neposreden inodkrit. Ne zanima ga, komu se bozameril.

Seznam njemu najljub‰ih krajevsestavljajo romantiãni opisi rela-tivno nedotaknjenih kotiãkov na‰ihgora. Prijetna poÏivitev v tem deluje soplezalkin prispevek, v kateremopisuje svoje doÏivljanje ture s Pr-letom.

Milenko Arnej‰ek je glasbenikpo du‰i in poklicu: »Martulj‰ki gre-beni so bolj resni, tako v plezal-skem kot doÏivljajskem smislu,

trentarski pa lahkotnej‰i ... obãu-tek samote je podoben poslu‰anjuBacha, Pachelbla, Glucka ali Händlater na sonãni strani Tartinija, Co-rellija ali Vivaldija ...«

Le v kaminih ne omenja glasbe.Kaminov Prle ne mara preveã. Vnjih odmevajo grde besede.

V poglavju o vzponih, ki zanjpredstavljajo vrhunec lepote inuÏitka v plezanju, je presegel obi-ãajne suhoparne opise potekasmeri. Nekateri so pravi mali eseji.Modrost, zaãinjena z zbadljivim hu-morjem. Nasveti, kje in kako pleza-ti, da se izognemo pomotam. Bra-nje je zabavno, velja pa se zamislitinad nekaterimi opozorili in nasvetiter jih upo‰tevati. Konec koncev,porojeni so iz tridesetletne plezal-ske prakse brez resnega padca!Je v tem delu dosegel Tineta Mihe-liãa, na‰ega najbolj »literarnega«pisca plezalnih vodnikov? Mestomada. Sicer pa je to stvar okusa.Kljub temu da ga Prle nekajkratpokritizira zaradi napak pri opisu,skici ali fotografiji, pa mu lep‰egakomplimenta, kot mu ga je napisalza opis Nem‰ke smeri v Steni, ne bimogel dati. Taka gesta ni ravnopogost pojav v deÏelici tostranAlp.

Poglavje, ki govori o izletih vgore s psom, bi lahko poimenovalikar spomenik nem‰kemu ovãarjuali priroãnik za ljubitelje psov.

Zakljuãno poglavje – finale – sonjegovi prvenstveni vzponi. Tudi tu-kaj obdrÏi nivo, ki predstavlja obo-gateno besedilo v primerjavi z obi-ãajnim: »s police naravnost navz-gor, ãez previs in po kaminu, doklerse ne zapre, nato desno ven ...« Vresnici je tak literarni opis v steniskoraj neuporaben. Veliko plezal-cev namreã skico in besedilo foto-kopira in ju vzame s seboj v steno.Z njuno pomoãjo sproti ugotavljajo,kje se nahajajo in kam naprej.

Opis iste smeri lahko prebere‰v plezalnih vodnikih razliãnih avtor-jev. Redki pa so primeri, ko dva av-torja pi‰eta o isti smeri na naãin,ki je veã kot le suhoparen podatek.Za ilustracijo si poglejmo opis obehprvih plezalcev. Razhajata se Ïe priimenu smeri. Pavle Kozjek jo imenu-

je Psihomazohizem, Prle pa Kij inmesarica.

»Varovali‰ãa so ‰e kar udobna,to pa je tudi vse, kar je v smeri lah-kega ... Pa vendar je vzdu‰je v sme-ri na svoj naãin prijetno ... V bistvuje me‰anica visoke resnosti, velikepsihiãne in fiziãne motivacije in re-lativnega zaupanja v steno ...« (Mi-lenko Arnej‰ek – Prle: Moje gore).

»Prle ima za to smer svoje ime... Zgovorni so tudi njegovi komen-tarji v steni: saj nima smisla ..., vre-me pa ne bo dolgo ..., od tukaj bi sedalo krasn abzajlat ..., vem za enolepo smer v ·itah ...« (Pavle Kozjek:39 in pol).

Fotografije, pod njimi pogre-‰am ime avtorja, so bolj dokumen-tarnega znaãaja. Nekaj pa jih vsee-no izstopa. Zanimiva je serija dva-najstih posnetkov, fotoreportaÏaiz Igliãeve v Mali Rinki. âe primerja-mo te fotografije z odliãnimi po-snetki plezalskih motivov v revijahin fotomonografijah, nam postanejasno vsaj dvoje: kadar je plezanjepoglavitna dejavnost, fotografi-ranje pa sekundarna, so fotogra-fije stranski proizvod plezanja innastane, kar paã nastane. Vãasihse posreãi tudi kak‰na zelo dobra.

Pri fotografijah, ki jih obãudu-jemo, pa je ‰la v steno cela ekipa zenim samim namenom – posnetiãim bolj‰e slike. Tu je plezanje se-kundarno, sluÏi kot podpora foto-grafiranju.

Moje gore so prijetno branje,med katerim sem uÏival in se zaba-val. Vendar so vmes tudi resna me-sta, nad katerimi se velja zamislitiin si jih vzeti k srcu: » ... sicer ne bo‰dolgo plezal.«

Prle v uvodu pravi, da bo pove-dal svojo resnico, ki je subjektivna.Dragi bralec, tudi moje mnenje onjegovi knjigi je subjektivno. Mordase z njim ne bo‰ strinjal – seveda‰ele potem, ko bo‰ knjigo prebral.

Naj jo poskusim oceniti v plezal-skem Ïargonu: smer je dolga, me-stoma teÏavna in resna. Skala jedobra do zelo dobra/odliãna z nekajrahlo naloÏenimi mesti. Priporoãamjo izurjenemu plezalcu, ki jo bo znalceniti in uÏivati v njeni lepoti.

Mire Steinbuch


56

LITERATURA

Uãbenik Mentorplaninske skupineMentor planinske skupine: Uãbenik– gradivo za usposabljanje men-torjev planinskih skupin. UrednikaBorut Per‰olja in Bojan Rotovnik.Izdala in zaloÏila Planinska zvezaSlovenije, Ljubljana, 2001.

Planinska zaloÏba je pod zapo-redno ‰tevilko 218 izdala privlaãnooblikovano knjigo, ki predstavlja»temeljno strokovno delo za planin-sko usposabljanje. S sistematiãno-stjo in povezanostjo vsebin je, obnazorni in preprosti pripovedi, svo-jevrsten prvenec v zakladnici pla-ninske literature.« Avtorji besedilso Mira AÏman, Lili Jazbec, MilanJazbec, Borut Per‰olja in Bojan Pol-lak, izku‰eni obiskovalci gora inhkrati aktivni planinski izobraÏeval-ci. Kot predavatelji so v zadnjih pe-tih letih samo na seminarjih z naslo-vom Sreãno v gore podali specialnaznanja za varnej‰e gibanje v gor-skem svetu skupaj 445 udeleÏen-cem, ki v veãini primerov prihajajo izvrtcev, osnovnih in srednjih ‰ol, dija-‰kih domov ter ustanov za otrokein mlade s posebnimi potrebami.

Uãbenik Mentor planinske sku-pine vkljuãuje snov, prilagojeno pro-gramu usposabljanja za pridobitevtega strokovnega naziva. Avtorjiso »prevetrili«, dopolnili in didakti-ãno nadgradili ‰tudijsko gradivo

Mentorji planinskih skupin iz leta1998. Tako je nastalo knjiÏno delo, kipredstavlja prvi primer specializi-ranega uãbenika v veã kot tride-setletnem obdobju izobraÏevanjain usposabljanja mentorjev na po-droãju planinske vzgoje.

V uvodnih poglavjih so zbranevsebine, namenjene kot popotnicabodoãim mentorjem. Pozornostpritegne tema »Program za deloplaninskih skupin«, ki je prepletenas konkretnimi izku‰njami, katere soavtorji pridobili v delu z mladimi inza mlade. Osrednji del knjige zazna-mujeta vsebinska sklopa »Znanje zavarnej‰o hojo« in »Gremo v gore«. Vnjih se bralec seznani z osebno intehniãno planinsko opremo, giba-njem v gorskem svetu, znaãilnostmiplaninskih poti, predstavljene sotemeljne informacije o orientiranju,ki so zbrane v poglavju »Razved«.

Ker na izletih in turah ne grevedno vse po naãrtih, je koristnoprebrati zapise o nevarnostih vgorah, vremenoslovju, prehrani inprvi pomoãi v gorah ter o Gorskire‰evalni sluÏbi, zapisano pa ãimbolj upo‰tevati. Podrobno so pred-stavljeni priprava na izlet/turo, vo-denje in vrednotenje opravljenegadela, ki je med pomembnej‰imi na-logami mentorja planinske skupine.Vzdu‰je oziroma klima v planinskiskupini je moãan motivacijski dejav-nik, ki mlade pritegne, da si kljubvedno veãji ponudbi laÏje dosegljivihoblik preÏivljanja prostega ãasa iz-berejo dejavnosti v gorski naravi.Predlogi o tem, kako tak‰no klimodoseãi, so predstavljeni v kar nekajizzivih. Kdor se bo odloãil za organi-zirano vodenje planinskih izle-tov/tur, pa naj natanãno predelapoglavje o moralni in pravni odgo-vornosti pri vodenju.

»Spet smo doma« je pomenljivnaslov zadnjega dela uãbenika, kjerje naveden obseÏen izbor planinskeliterature. V njej bodo bralci lahkopoiskali odgovore na vpra‰anja,katerih jim uãbenik ni uspel poja-sniti ali jih je morda celo odprl. Kotposeben dodatek sta v tekst uvr-‰ãena predmetnik in uãni naãrtprograma usposabljanja za nazivmentor planinske skupine.

Strokovno oceno uãbenika jezapisal mag. Franjo Krpaã, eden odpobudnikov planinskega mentor-stva v Sloveniji, danes pa predava-telj na Pedago‰ki fakulteti. Zato jemed drugim upraviãeno navedel,da v uãbeniku manjkajo informaci-je o delovanju mentorjev v ‰olskemsistemu, kjer se je z zadnjo preno-vo bistveno izbolj‰al poloÏaj izle-tni‰tva, pohodni‰tva in gorni‰tva vzagotovljenih in dogovorjenih pro-gramih vrtcev in ‰ol. Îal pa veãinavzgojiteljev in uãiteljev za to (‰e) nidovolj usposobljenih. Za dopolnitevinformacij in za vsebinsko uskladi-tev med poglavji razliãnih avtorjev,v katerih se posamezne teme (npr.oprema) pojavljajo veãkrat, priãa-kujemo, da bosta bolj‰i Ïe v nasle-dnji izdaji. Zanjo pa si mora izdaja-telj vzeti dovolj ãasa! Knjiga vseka-kor pomeni pomemben prispevekza planinsko literaturo in planin-stvo nasploh, zato naj postane»dobrodo‰el sopotnik vseh, ki uti-rajo prve planinske poti najmlaj‰imin mladim, pa tudi tistim, ki so jimgore stalna uãilnica Ïivljenja.«

Stanislav Pinter

Prgi‰ãe domovineTomaÏ Koãar, I‰ka, I‰ki Vintgar.SamozaloÏba, Ljubljana, 2001. 192strani.

Knjigo TomaÏa Koãarja odlikujedvojni PP: pridnost in po‰tenost.

O pridnosti: Knjiga je pravi ru-dnik informacij. Bralec se ãudi, daje avtor s tako neskonãno potrpe-Ïljivostjo skozi leta nabiral in urejalpodatke, toãno po pregovoru »Ka-men na kamen palaãa«. ·e bolj seãudi, da ta zbirka podatkov, skorajnekak‰en telegrafski slovar zgo-dovine in vsakr‰ne druge podobeIga, I‰ke in okolice, vsega javnega innaravnega, ni niti najmanj dolgoãa-sna za branje, ravno nasprotno,pritegne z neko nevidno moãjo, into celo takega »odtujenca«, kakr-‰en sem podpisani, to se pravi ne-koga, ki je vse prej kot domaãinteh krajev, nobene stvari ne poznaiz prve roke in ga kot vnaprej‰nje-


57

LITERATURA

ga nepoznavalca ne Ïene vpra‰a-nje, kako avtor komentira znanedogodke in ljudi. Skrivnost privla-ãnosti bo v ljubezni. Tudi ta je dvoj-na: ena je avtorjevo Ïivljenje, po-sveãeno I‰ki in njeni bliÏini – v naj-‰ir‰em pomenu besede, poklicno(avtor je univ. dipl. ing. gozdarstvain je kulminacijo svojega Ïivljenja,svoja najbolj plodna leta zapisalI‰ki), domaãijsko, fotografsko (vknjigi je skoraj 250, zveãine avtorje-vih slik!), zgodovinsko; drugi sad lju-bezni je zveneãa avtorjeva beseda,soãno domaãa, kot da je pognalanaravnost iz dolenjskonotranjskezemlje, obr‰ãakovska in krpanov-ska, iz stavãnih kadenc pronica Kr-panova intonacija, bralca zamika,da bi zaãel brati naglas za nekak-‰en igralskorecitatorski uÏitek.

(Spomnimo se magnetofonskegaposnetka ali plo‰ãe Severjevegabranja Martina Krpana z domaãij-sko melodijo stavkov, recimo »I, kajbi pa ‰e raaadi!« ali »Bi tudi ne bilozdraaavo!« in ne‰teto drugih, se-veda.) Neverjetno, da taka stvar-na, znanstvenoprozaiãna knjiga on-kraj svojega objektivnega poroãe-valskega sloga odzvanja z nekak-‰nim umetni‰kim, domaãijsko za-vzetim tonom. Po drugi strani se jeseveda treba spomniti, da avtor ninikakr‰en zaãetnik, »doslej je izdaltri samostojne knjige,« beremo naspremljajoãi zgibanki. Da raznihãlankov posebej niti ne ‰tejemo.

O po‰tenosti: Avtor pi‰e otem, kar mu je pri srcu. Daleã mu jesku‰njava, da bi se ‰emil z izmi‰ljeni-mi podatki in prisiljenimi ãustvi, znaklonjenim ali odbojnim komen-tarjem, ne more pa mimo globoke-ga soãutja do ãlove‰ke stiske, domedvojne nasilne izgube dragoce-nih Ïivljenj, za objektivnim prikazompartizanskega in predpartizan-skega obdobja I‰ke se razodevagloboka ãlove‰ka prizadetost. Tuin tam seÏe celo globoko nazaj vzgodovino. Ne more mimo lepote inintimnega pri‰epetavanja narave(poklicno jo je neposredno doÏivljalskozi desetletja), srce mu zaigra,ãe s fotografskim aparatom »za-leze« srnjaka ali ãe se mu posreãiujeti poigravanje svetlobe in sencenad skritimi, moãno neznanimi alicelo pozabljenimi slapovi. Intimo ra-zodevata obe platnici: potoplje-nost v temno valovanje notranjskihgozdov, razseÏnih kot nekak‰napredpodoba brezdanjih vesoljskihglobin – na pragu Ljubljane! Itd. Kobralec zasluti to in tako po‰te-nost, ga knjiga veã ne izpusti iz svo-jega risa. Niã ãudnega, da so vanjstopili tudi Ïupan obãine Brezovica,Drago Stanovnik, z »Nekaj mislimiob izidu knjige« na samem zaãetku,strokovnjak Stane Peterlin s»Predgovorom« in vrsta podporni-kov, ki so brez besed povedali, kaj simislijo o renomiranih zaloÏbah, ki sodragoceno knjigo pustile na cediluin jo prepustile samozaloÏni‰tvu.

Avtor upraviãeno lahko priãa-kuje, da bo tudi bralec s svoje

strani podlegel dvojnemu PP: da boz zavzeto Pridnostjo prelistal knji-go in jo s priznavalno Po‰tenostjouskladi‰ãil v svojo duhovno zaklad-nico.

Stanko Klinar

Spomini na prehojene potiKriÏemkraÏem po gorah, Pavle ·e-gula, samozaloÏba, ·kofja Loka,2001.

Pavleta ·egulo pozna tako re-koã vsak, ki se pogosteje sreãuje zgorami, posebej v zimskem ãasu.Mnogo let je hodil po gorah, seukvajal z re‰evanjem, plazovi, pisalpouãno literaturo, slovarje ... In po-tem se je, kot sam pravi, zgodilo –ob delu pri slovarju. »Gre za to, daprehod z velike na razmeromaskromno telesno dejavnost, ne dabi se tega zavedali in brez na‰e vo-lje, samodejno spremlja in ‰e kakoãuti organizem. ... Ko potem telospet vpreÏemo k izdatnej‰i dejav-nosti, na primer za hojo po gorah,se pokaÏejo vrzeli, ki se jih marsi-kdaj – zlasti na stara leta – ne daveã premostiti ...« In Pavle ·egula jeta ãas, ko ne more veã tako teka-ti po gorah, dodobra izkoristil.MnoÏico spominov z gora je zapisalv obseÏno, preko ‰tiristo strani

PZS polnopravnaãlanica OlimpijskegakomitejaNa redni skup‰ãini Olimpij-skega komiteja Slovenije,ki je bila 28. 3. 2002 vLjubljani, je bila kot polno-pravna ãlanica sprejetaPlaninska zveza Slovenije.Predstavnik PZS v pred-sedstvu OKS je predsed-nik PZS mag. Franci Ekar.


58

LITERATURA

dolgo knjigo, ki ji je dal preprostnaslov: KriÏemkraÏem po gorah.Knjigo je pogumno izdal v samoza-loÏbi, jo lepo opremil s ‰tirimi bar-vnimi vloÏki fotografij, skratka, lju-biteljem gora je dal spodobno delo,s katerim se je obenem zahvalilsvojim sopotnikom na gorskih inÏivljenjskih poteh – in goram sa-mim. Veliko pisanja, mnogo spomi-nov, nekateri so bolj dokumentar-ni, spet drugje nam avtor priãaratiste lepe, skrivnostne, romanti-ãne gore, ki oãarajo ‰e tiste najboljtrde du‰e. Z njim se sprehodimo popoboãjih njegove gore, StorÏiãa,zaidemo na karavan‰ke grebene, vKamni‰ke in Savinjske Alpe, v Julij-ce, pa tudi v ‰tevilna tuja gorstva:Visoke Tatre, Visoke Ture, na Kav-kaz in v Pamir.

Îal kljub temu, da naj bi bile go-re nad vsem, da naj bi zabrisalevsakdanje dolinske zamere, avtornesreãno vplete v knjigo tudi ãas,ki ga je preÏivel s partizani v posav-skih hribih. ·koda. Ne zato, ker te-ga ãasa ne bi smelo biti, ne, vemo,da je bil teÏak. ·koda zato, ker tadel (in ‰e nekatere druge v knjigi)izkoristi za ostre napade na vse, kimu (vãasih iz razumljivih razlogov)niso po volji: tuji in domaãi sovra-Ïnik v vojni, Cerkev, fa‰isti medobema vojnama. Îe res, da pravi:»DrÏi pa ‰e eno: naj sem opisoval toali drugo doÏivetje, vedno sem ho-tel biti odkrit.« Toda izraÏati svojemnenje na naãin, ki ga gorniki in lju-bitelji narave nekako nismo vajeni,sploh pa ne v knjigah, bralca Ïalmoti. Izrazi kot: »Kak‰ni bedaki!«,»zalega«, »pokvarjenci«, »dobil jesvoje«, »belãki«, pa opisovanje jezne-ga razbijanja italijanskega napisana bunkerju nad Sori‰ko planino nesodijo v knjigo, ki naj bi opisovala ti-sto, pri ãemer se vsi napajamo –veliãastno gorsko naravo. Koneckoncev je ãlove‰ka hudobija, ki zai-de tudi v gore, vredna bolj obÏalo-vanja kot pa takih napadov inobraãunov, kot jih izvaja avtor.

âe odmislimo omenjene »vloÏ-ke«, je knjiga veliko delo, ki jasno ka-Ïe, da je bil Pavle ·egula vse Ïivlje-nje zapisan tudi re‰evanju v gorah.Na mnogih mestih ne pozabi zapi-

sati tudi pouãnih nasvetov. Takopravi o tistih, ki se razoglavi na-stavljajo ledenemu vetru v gorah:»âudna miselnost je obvladovala tasvet, miselnost in navade, na kakr-‰ne danes, veã kot tri desetletjakasneje, pogosto naletimo tudi vna‰ih mestih, kjer se veliko fantovin deklet sprehaja brez pokrival indruge za‰ãite, ãetudi deÏuje.« Vzgodbe vplete bogate lastne izku-‰nje, ne nazadnje tudi napake, izkaterih se bralec lahko kaj nauãi.

Prevladujejo pa seveda doÏive-ti opisi vseh trenutkov, ki jih je onjegovi »gorski poti« zabeleÏil dnev-nik. Sonãni zahodi, viharji, prijetniveãeri v koãah, tavanja po ledenihpoboãjih, mehkoba zelenih gorskihtrat, mraãne ure ob gorskih ne-sreãah ... Prepletata se veselje intihi mir, skrb in nevarnost, ki ju go-ra vedno predstavlja. Spra‰uje se:» ... zakaj tako malo alpinistov pi‰eo svojih vzponih in doÏivetjih, in za-kaj, ãe se Ïe lotijo pisanja, ostajajomnogi redkobesedni, suho stvarni«.On sam zagotovo v svoji knjigi niredkobeseden, ni suho stvaren. Ne,kriÏemkraÏem natrese vse tisto,kar ãlovek doÏivi v mnogih letih za-hajanja v gore. Na bralcu je, da vsete lepote vsrka, se ob njih navdu‰i,se spomni sam svojih poti. Dolinske»smeti« pa, kot vsak pravi planinec,pospravi tja, kamor sodijo.

Marjan Brade‰ko

Slovenski alpinizem1998–2000

Po nekajletnem premoru smospet dobili zbornik Slovenski alpini-zem. Priãel je izhajati v okviru Ïepokojnih Alpinistiãnih razgledov,nato leta 1997 (Slovenski alpinizem‘96) pri zaloÏbi Sidarta, leto kasne-je pa ga je izdala Planinska zaloÏbaSlovenije. In nato ti‰ina. Ali se v slo-venskem alpinizmu ni dogajalo niãpomembnega ali se zaloÏbam tegane splaãa izdajati ali pa je teÏkonajti nekoga, ki bi prevzel to delo.Verjetno sta razloga predvsemzadnja dva, saj je pri nas vselej teÏ-ko prodati alpinistiãno literaturo,

zbiranje materiala pa je dolgotraj-no in mukotrpno delo z nizkimi ho-norarji in skoraj niã hvaleÏnosti al-pinistiãne javnosti. Kljub vsemu jepo treh su‰nih letih, ko smo se Slo-venci pojavljali le po tujih zbornikihin revijah, konãno spet med namiSlovenski alpinizem, tokrat kar triknjiÏice, vsaka pa zajema slovenskoalpinistiãno dogajanje enega leta –1998, 1999 in 2000. Res je, da so knji-Ïice precej manj obseÏne od prej-‰njih, saj sta imela zbornika za 1996in 1997 oba ãez 120 strani, novi sood 68 do 86 strani, toda lahko smosamo hvaleÏni Uro‰u Samcu, ki je


59

LITERATURA

prevzel urejanje, da je bil dovoljvztrajen in zbral material. Pred-stavljena so najpomembnej‰a do-gajanja v slovenskem alpinizmu zaposamezno leto, med katerimi sona prvem mestu seveda odprave vtuja gorstva, potem prvenstvenesmeri in pomembnej‰e ponovitve vdomaãih in tujih stenah, tekmova-nja v lednem plezanju, najuspe‰nej-‰i alpinisti in alpinistiãni smuãarjiposameznega leta, recenzije knjig,jubileji, nekrologi in ‰e kaj bi se na-‰lo. Vsak letnik ima tudi kraj‰i po-vzetek v angle‰ãini.

Vsak zbornik ima na zaãetkukazalo, ki mu sledi kratka ocena al-pinistiãne sezone, ki jo je za vse triknjiÏice prispeval TomaÏ Jakofãiã.Pravzaprav je to kratek pregledvsake sezone, za poglobljeno ocenopa bi bilo treba narediti primerja-vo z dogajanji v svetovnem alpiniz-mu in modernimi trendi. Sledijo re-portaÏe – zgodbe z nekaterih naj-pomembnej‰ih odprav sezone, ki jihkrasijo tudi fotografije. Avtorji soveã ali manj akterji sami. Nadaljeva-nje zbornikov je pravzaprav bolj po-dobno plezalnim vodnikom, saj sesprehodimo najprej ãez domaãestene in vrhove, kjer vsako leto na-stane vrsta novih smeri. Vzponi sopredstavljeni z osnovnimi podatki inveãinoma tudi s shemami. Ponekodbomo kljub shemi teÏko na‰li vstop

smeri, zato bi za laÏjo orientacijobile potrebne tudi fotografije stenz vrisanimi smermi. Zagotovo senajde kdo, ki bi Ïelel ponoviti kak‰nosmer, a jo s podanimi podatki toteÏko. Tudi kak‰na beseda, dve veãpri vsaki smeri bi ne ‰kodila. Gledena gostoto izdajanja vodnikov zaslovenske stene bodo tovrstnizborniki ‰e dolgo edini vir podatkovo novih smereh (poleg priloge A5 vreviji Grif) in bi se veljalo temu ne-koliko bolj posvetiti. Iz domaãihsten se selimo v evropske stene invrhove in nato dalje v izvenevrops-ka gorstva, kjer so nekako vselejnajbolj mnoÏiãno obiskani Andi, ki jimsledijo Himalaja in ostala podroãja.Tukaj se pojavi Ïe veã fotografij zvrisanimi smermi za laÏjo predsta-vo. V zborniku 2000 recimo pogre-‰amo reportaÏo o smuãanju z Eve-resta, v zborniku 1998 bi lahko bilomenjen teãaj za vodnike nepalskegorni‰ke organizacije v Manangu,manjka tudi nekaj vzponov v Andih,a to je na koncu koncev veãinomakrivda udeleÏencev. Po alpinizmu sepreselimo na podroãje alpinistiãne-ga smuãanja, kjer je koliãina doseÏ-kov neprimerno skromnej‰a in mu jerazen v zadnjem zborniku posveãe-no le nekaj vrstic, ãeprav je biloopravljenih kar nekaj spustov tudipo Andih in drugod. Pogre‰amokak‰no shemo in fotografijo.

Predstavitev najuspe‰nej‰ihalpinistov vsakega leta je bolj »go-renjska«, pogre‰amo veã informa-cij o najbolj‰ih, kdo so, od kod so, patudi tisti drugi in tretji bi lahko bi-li predstavljeni. Razen v letniku1998 jih namreã ne zasledimo. »Sa-mo prvi so pomembni« je vse pre-veã ameri‰ko razmi‰ljanje, ‰e pose-bej, ãe se zavedamo, da je loãnicamed prvimi in drugimi pogosto zeloozka. V zadnjih dveh letnikih jepredstavljen tudi svetovni pokal vlednem plezanju, ki se ga v zadnjihletih uspe‰no udeleÏujejo tudi slo-venski plezalci. Îal so pozabljenadomaãa tekmovanja. Pred angle-‰kim povzetkom najpomembnej‰e-ga v slovenskem alpinizmu so spo-mini na tragiãno preminule alpini-ste, spomnimo se kak‰ne pomem-bne obletnice – skromna sestavka

o Everestu leta 1979 in zimskemâopu leta 1968, ter recenzije knjig.Za tiste, ki jih zanima ‰e kaj veã ra-zen oprimkov po stenah, bodozborniki Slovenski alpinizem pravgotovo dobrodo‰el vir informacij,saj predstavljajo najpopolnej‰i pre-gled slovenskih alpinistiãnih doseÏ-kov, na katere smo lahko vselej po-nosni. Îe imate svoje izvode?

Boris Strm‰ek

Svet pod TriglavomPodobno kot imajo prebivalci

na obmoãju naãrtovanega Regij-skega parka SneÏnik na razpolagoaktualne novice v obliki biltenaPark SneÏnik (o njem smo Ïe poro-ãali), tako so sedaj tudi prebivalci vTriglavskem narodnem parku(TNP) dobili svoj ãasopis. Februarjaje javni zavod TNP Bled pod uredni-‰ko taktirko Janeza Bizjaka izdalprvo ‰tevilko ãasopisa Svet podTriglavom, ki ga je namenil ne le do-maãinom, ampak tudi obiskoval-cem, ljubiteljem in podpornikomparka. Na svojih straneh bo pre-dvidoma 4-krat letno prina‰al no-vice o delu parkovne uprave in ovseh aktualnih dogodkih v prosto-ru parka. Razpo‰iljali ga bodo vsemgospodinjstvom in ‰olam na obmo-ãju parka, dobiti pa ga bo moÏno‰e na turistiãno-informacijskih to-ãkah. Prva ‰tevilka je iz‰la na 16


60

NOVICE IN OBVESTILA

Jubilej meÏi‰kihplanincevZametki planinstva v MeÏi‰ki dolinisegajo v ãas po 1. svetovni vojni, koso zavedni Slovenci in ljubitelji ko-ro‰kih gora 16. avgusta 1919 usta-novili meÏi‰ko podruÏnico Sloven-skega planinskega dru‰tva v Pli-berku. Po koro‰kem plebiscitu seje podruÏnica SPD morala preselitiv Prevalje. Zaradi razvoja planin-stva in gradnje koãe na Peci je leta1926, torej pred 75 leti, nastalo sa-mostojno meÏi‰ko planinsko dru‰-tvo, imenovano MeÏi‰ka podruÏni-ca SPD »PECA«. Prvi predsednikdru‰tva je bil Martin Ule, ki je dru‰-tvo vodil od leta 1926 do 1943. Ponjem se je imenovala leta 1928zgrajena (Uletova) koãa na Peci, kije bila poÏgana leta 1943, na nje-

nem mestu pa je 15 let kasneje zra-sel sedanji planinski dom. Danesdru‰tvo poleg Doma na Peci (1665m) upravlja ‰e tri postojanke: Koãona Pikovem (992 m), Koão na Gro-hotu pod Raduho (1460 m) in karav-lo – straÏnico Slovenske vojske(1665 m). Nedaleã od Doma na Pecije votlina s skulpturo kralja Matja-Ïa, ki je bila sprva lesena, vendarso jo med drugo svetovno vojnouniãili, nov bronast kip pa je leta1961 naredil kipar Marjan Ker‰iã. Vpreteklosti je dru‰tvo upravljalo‰e z nekaterimi postojankami: leta1948 odprto postojanko Puc v Ko-privni, od leta 1953 do 1960 posto-janko pri Graufu nad MeÏico, od le-ta 1955 postojanko pri ·krubiju, odleta 1956 postojanko v Heleni (da-nes Podpeca) in od leta 1962 po-stojanko Mihev v Podpeci. Ob uspe-‰nem gospodarjenju pa meÏi‰kiplaninci razvijamo tudi planinskokulturo in skrbimo za vzgojo ka-drov. Vzgoja in izobraÏevanje se za-ãneta Ïe pri najmlaj‰ih v vrtcu innadaljujeta v osnovni ‰oli, pri ãe-mer so v veliko pomoã vzgojiteljicein uãiteljice. Mladi so zdruÏeni vmladinskem odseku, ki Ïe 30 letskrbno upravlja z mladinskim do-mom, nekdanjo straÏnico, vendarsam ne zmore stro‰kov celoviteobnove. Vsi, mladi in malo manj mla-di, pa se radi udeleÏujemo ‰tevilnihizletov, ki jih organizira dru‰tvo.Zavedamo se, da z jubilejem na‰edelo ne sme zastati, temveã se na-daljuje, ãeprav so minili ãasi, naklo-njeni prostovoljnemu delu. (ViljemBlatnik)

Biolo‰ka ãistilnanaprava na PeciPlaninski dom na Peci stoji na vzho-dni strani te mogoãne koro‰ke go-re. Po njenem povr‰ju, pa tudi v nje-ni notranjosti se pretakajo vode,od katerih je odvisno Ïivljenje v ko-ro‰kih dolinah na obeh stranehmeje. Zato nam, meÏi‰kim planin-cem, ki upravljamo dom, ni vseeno,kaj se dogaja z odpadki in odplaka-mi v domu in okolici. Îe pred letom

1990 smo za odplake, ki smo jih spu-‰ãali preko pretoãne dvoprekatnegreznice, izdelali projekt oãi‰ãenjanastajajoãih fekalij. Vendar projek-ta sami nismo mogli uresniãiti, us-peli smo ‰ele po letu 1995 v sodelo-vanju z Gospodarsko komisijo PZS,ki je takrat na osnovi ‰tudij, kakozavarovati na‰e gore pred one-snaÏevanjem, Ïe navezala stike zMinistrstvom za okolje in prostorRepublike Slovenije (MOP) v okvirusodelovanja z Avstrijo. Tako se je vletu 2001 Planinsko dru‰tvo MeÏicaz Domom na Peci pridruÏilo petimslovenskim visokogorskim planin-skim postojankam, ki so namestilebiolo‰ko ãistilno napravo. Ta na-prava za ãi‰ãenje odpadnih vodapri Domu na Peci je prva na Koro-‰kem, ki bo zagotovo pripomogla kizbolj‰anju preskrbe s pitno vodo vdolini in k uresniãevanju projektaustekleniãenja vode, ki ga v doliniTople naãrtuje obãina ârna. Novabiolo‰ka ãistilna naprava pa je tu-di ‰e ena od pomembnih investicijdru‰tva in je rezultat skupnih vla-ganj sredstev programa PhareCBC, MOP, PZS, obãin Zgornje MeÏi-‰ke doline in donatorjev. Z uresniãi-tvijo tega zahtevnega projekta jedru‰tvo na najlep‰i naãin obeleÏilosvojih 75 let obstoja in s tem doka-zalo, da meÏi‰kim planincem skrbza ãisto okolje ni tuja. (Viljem Bla-tnik)

Sreãanje markacistovV soboto, 27. januarja, je bilo v noviosnovni ‰oli na Reãici ob Savinji 28.sreãanje markacistov savinjskeobmoãne markacijske skupine, po-sveãeno 20-letnici prvega teãajaza markaciste Savinjskega med-dru‰tvenega odbora (glej PV 1982/446) in 10-letnici prvega seminarjaza in‰truktorje – markaciste naMrzlici (glej PV 1992/228). UdeleÏilose ga je 53 markacistov in 17 pri-pravnikov iz 29 dru‰tev, sreãanjepa so poãastili ‰e ‰tevilni gosti,med njimi tudi Ïupan obãine Mozir-je JoÏe Kramer in naãelnik Komisije

straneh v barvni tehniki in v nakla-di 5000 izvodov. V njej je med dru-gim zanimiva reportaÏa o vasi âa-drg in o vztrajanju njenih prebival-cev na gorskih domaãijah. RubrikiNarava in Kulturna dedi‰ãina pri-na‰ata drobce iz bogastva parka,predstavljeno je ekolo‰ko kmeto-vanje, seznanimo pa se ‰e z aktual-nimi novicami iz vseh ‰estih obãinna obmoãju parka.

Igor Maher

Dom na Peci (foto: RadoVonãina)


61

NOVICE IN OBVESTILA

za pota Tone Tom‰e. Sreãanje jevodil dosedanji vodja skupine Flor-jan Nunãiã. Na dnevnem redu je biltudi pregled stanja poti, veznih inkroÏnih. Prve zamirajo, druge serojevajo, saj jih odpirajo ‰tevilnadru‰tva. Izvoljen je bil novi vodjaStanko Ga‰pariã iz PD Reãica.·tirje markacisti so prejeli Knafel-ãevo diplomo. Prav letos mineva 80let od zaãetka uporabe znaãilneKnafelãeve markacije in lepo bi bi-lo, da bi ob mednarodnem letu go-ra dobili zakonsko za‰ãito marka-cije in oznaãenih poti. (BoÏo Jor-dan)

Zbor gorskih vodnikov

ZdruÏenje gorskih vodnikov(ZGVS) je imelo 9. marca v Bovcusvoj letni zbor. Poleg bogatega kul-turnopromocijskega programa jegorske vodnike sprejel in pogostiltudi Ïupan obãine Bovec. ZGVS boprihodnje leto praznovalo desetoobletnico ustanovitve, leta 2006pa stoletnico prvega vodni‰kegateãaja, ki ga je organiziralo SPD.Upravni odbor zdruÏenja se je zatoodloãil, da povabi na zbor vse slo-venske gorske vodnike z namenom,da bi se jih ãim veã aktivno vkljuãilov priprave za praznovanje obeh ju-bilejev. Zlasti starej‰i ãlani lahkonajbolj pripomorejo pri zbiranjupodatkov o delovanju gorskih vo-dnikov v preteklosti.

V letu 2001 je bilo v ZGVS v skla-du z Zakonom o gorskih vodnikihregistrirano 54 obveznih ãlanov –aktivnih gorskih vodnikov. Od tegajih je 38 imelo mednarodno licenco.ZGVS ima tudi 12 prostovoljnih ãla-nov in ãastnega ãlana Janeza Kru-‰ica. V usposabljanje je vkljuãenih24 kandidatov za gorske vodnike. Vzadnjih letih je bila glavna dejav-nost ZGVS usposabljanje novih gor-skih vodnikov. Na leto‰njem zboruso predstavili nove pripravnike zagorske vodnike, to so: Andreja Be-laviã-Benedik, Peter Benedik, Ale‰Dolenc, Borut Nagliã in Zvonko PoÏ-gaj. Andreja Belaviã-Benedik je po

podatkih ZGVS prva gorska vodni-ca, ki je uspe‰no zakljuãila to ‰ola-nje.

Zbor gorskih vodnikov je pose-bno pozornost posvetil pripravamna organizacijo generalne skup‰ãi-ne mednarodnega zdruÏenja gor-skih vodnikov (IVBV), ki bo leta 2003potekala v Sloveniji. V ta namen bopripravljena fotografska razsta-va, ki naj bi dostojno predstavilagorsko vodni‰tvo v Sloveniji. V pri-hodnje se bodo gorski vodniki polegvodenja smuãanja, plezanja v ledu,skali in vi‰inskega vodenja, posveti-li tudi vodenju soteskanja (t. i. ka-njoninga). V letu 2001 so na tovr-stni teãaj poslali dva svoja pred-stavnika, ki sta se seznanila s po-trebnimi znanji za tak‰no vodenje.Veã pozornosti bo zdruÏenje v pri-hodnje posvetilo tudi veãji informi-ranosti svojih ãlanov, v program‰olanja za gorske vodnike pa bodovkljuãili ‰e znanja trÏenja, ãesar dozdaj ni bilo. Konec leta 2001 je ZGVS izdalo bro-‰uro za leto 2001/2002, kjer soobjavljeni podatki o vseh gorskihvodnikih, obenem pa lahko najdemonapotke za varnej‰o hojo v gore inosnovne minimalne tarife za vode-nje. Bro‰uro je moÏno dobiti na Pla-ninski zvezi Slovenije, informacije sotudi na spletni strani PZS. (Vladi-mir Habjan)

Program potovanj in izletov v letu 2002

Odbor za gorsko popotni‰tvopri PZS je pripravil program akcij.

Turno smuãanje: Hochalmspitze, 3360 m, 23.–24.

marec; Ankogel, 3246 m, 20. april;Grossvenediger, 3674 m, 18.–19.maj.

Pot prijateljstva:Peralba, 2693 m, in Avanza,

2489 m, 6.–7. julij; Grossvenediger,17.–18. avgust.

Klub 4000: Saas Fee in Chamonix (Allalin-

horn, Strahlhorn, Mont Maudit,Mont Blanc du Tacul), 3.–10. av-gust.

Popotovanja: Perujski Andi in starodavne

kulture, 10. maj–1. junij; Polnoãnosonce Islanda, 16.–30. junij; Karpati2002, prva polovica julija; Malezijskipolotok in Kinabalu, 29. septem-ber–19. oktober; Andaluzija, 22.–29.september; Treking po Nepalu,3.–25. november; Treking po Tibe-tu, 3.–25. november; KilimandÏaroin safari, 8.–22. december.Podrobnej‰e informacije o progra-mih, cenah, pogojih potovanj in izle-tov dobite na Planinski zvezi Slove-nije na DvorÏakovi 9 v Ljubljani, tel.01/434 30 22, int. 204.

Posledice vojne na TreskaviciIz Sarajeva smo od Ahmeda Hrapo-viça, urednika ‰portnega ãasopisaABC sporta, dobili dopis s prijaznimvabilom na Treskavico, po njegovemmnenju eno najlep‰ih bosanskih pla-nin. Temu mnenju se bodo pridruÏilivsi, ki so Ïe obiskali to gorsko skupi-no juÏno od Sarajeva in ob tem ob-ãudovali znaãilne kmeãke domove vvaseh ob vznoÏju, uÏivali na travnikihpod Lupoãem, se zaustavili ob sa-motnih bukvah, iskali odseve v ‰te-vilnih gorskih jezerih ali se razgledo-vali izpred ≠okinega stolpa (na laspodobnega AljaÏevemu) na najvi-‰jem, 2088 metrov visokem Paklija-‰u. Îal pa je vojna v devetdesetih le-tih pustila sledi, ki bodo ‰e dolgoovirale spro‰ãen obisk tega bisera

Belo jezero pod Paklija‰em naTreskavici (foto: Igor Maher)


62

NOVICE IN OBVESTILA

narave. Velika planinska koãa »JosipSigmund Pepo« je podrta, vsepov-sod pa je polno skritih min. Zato senihãe ne upa hoditi izven markiranihpoti, ‰e najbolje pa se je na obiskpodati z domaãini, ki so se na goribojevali in vedo, kje je lahko podta-knjen eksploziv. Tako pet ãudovitihgorskih jezer, ‰tevilni potoki in zore-ãe borovnice le poãasi privabljajogoste, med njimi pa so vse pogo-stej‰i tudi Slovenci. (Andrej Stritar)

Praznovanje prisevernih sosedihMedtem ko pri nas ‰e ãakamo nauraden zaãetek mednarodnega le-ta gora, so na‰i severni sosedje Av-strijci Ïe izpeljali uradno predsta-vitev in najavo praznovanja. Na Du-naju se je 22. marca v prostorihvlade na povabilo zveznega kan-

clerja Wolfganga Schüssla polegpolitikov zbrala vsa strokovna inznanstvena elita, katere podroãjedelovanja je povezano z gorami. Vnagovorih so vsi po vrsti v ospre-dje postavljali pomen gorskegasveta ter potrebo po veãji skrbizanj in njegove prebivalce. Izpo-stavljena sta bila pomembnostgorskega turizma in s tem v zvezitudi dobrih sto milijonov evrov, ko-likor jih Avstrija namenja za ekolo-‰ko sanacijo planinskih postojank.Ob tem se je lahko ‰e kako zamislilFranc Ekar, predsednik Planinske

zveze Slovenije, ki je bil med pova-bljenimi na tej slovesnosti in raje niomenjal sramotnega podatka otovrstnem prispevku na‰e drÏave.Je pa izkoristil priloÏnost in pred-stavnikom avstrijske vlade v darizroãil novo izdane slovenske po‰-tne znamke z motivom Martuljkoveskupine. (Franci Ekar)

Franc Ke‰pret –osemdesetletnik

Ko sem obiskala Franca Ke‰-preta, je odhajal »na teren« pobi-rat ãlanarino. Pred leti je znamki-ce prinesel veã kot petsto ãlanomPlaninskega dru‰tva Prevalje, le-tos pa jih je obiskal okrog 70.

PD Prevalje se po ‰tevilu ãlanov(lani jih je bilo 1839) Ïe nekaj let uvr-‰ãa na ãetrto mesto v Sloveniji.»Saj bi imeli ‰e veã ãlanov, ãe ne bibilo krize v ravenski Ïelezarni in vprevaljskih podjetjih,« pojasnjujeKe‰pret in dodaja, da je ãlanarinaprevisoka. Razmere dobro pozna,saj je zdaj predsednik komisije zarazvoj ãlanstva. Poskrbi tudi, daãlani, ki so dru‰tvu zvesti 25, 40 in50 let, dobijo priznanja. Ponosen jena udeleÏbo na vsakoletnem ob-ãnem zboru. »UdeleÏi se ga od 300do 400 ljudi. To pa je ‰tevilka, ki jodoseÏejo le ‰e redkokje.«

Franc Ke‰pret je ãlan uprav-nega odbora PD Prevalje Ïe od le-

ta 1957. V tem ãasu je opravljal ra-zliãne funkcije. »Kjer je bilo treba,tam sem pomagal, kolikor sem mo-gel,« skromno dodaja. V glavnem jedelal na gospodarskem podroãju,pri oskrbi planinskega doma naUr‰lji gori, pomagal je tudi pri or-ganizaciji izletov.

Sprva je bil ãlan Planinskegadru‰tva ârna oziroma njegoveÏerjavske podruÏnice. Na Koro‰kose je 1921. leta rojeni Lokoviãan izbliÏine ·o‰tanja po vojni takratpreselil Ïe drugiã. Prviã je v te kra-je pri‰el Ïe decembra 1937. leta, kose je v ârni uãil za trgovca. Z dru-Ïino se je Ke‰pret iz Îerjava prese-lil na Prevalje. Zamenjal je tudi sluÏ-bo. Upokojil se je kot vodja skladi‰ãmehanskih obratov v ÎelezarniRavne.

Franca Ke‰preta je med pla-nince zmamila njihova aktivnost –takrat so gradili koão na Smre-kovcu. Spoznal je tudi, »da so pla-ninci v glavnem po‰teni ljudje, ro-doljubi«. Tudi pozneje z obiskovalciUr‰lje gore, kjer je pogosto deÏu-ral, ni imel problemov. Dru‰tveniizleti, na katerih so radi zapeli, somu ostali v lepem spominu. S pla-ninci se je povzpel na veliko sloven-skih in avstrijskih vrhov. Izleti v go-re so se vsi sreãno konãali, ãepravve Ke‰pret povedati kar nekaj na-petih doÏivljajev. Polne adrenalinaso bile tudi voÏnje po strmi cestina Ur‰ljo goro. So bile pa take vo-Ïnje tudi prijetne. ·e posebej, ko jeiz avta opazoval gozdne Ïivali. Kaj ãloveka motivira, da tako dol-go dela prostovoljno v dru‰tvu?Franc Ke‰pret odgovarja: »Nikolinisem razmi‰ljal o tem. V dru‰tvusem delal, ker mi je bilo lepo.« Nje-govo delo ni ostalo neopaÏeno. Jedobitnik bronastega, srebrnega inzlatega ãastnega znaka PZS in pri-znanja Koro‰kega meddru‰tvene-ga odbora PD »za dolgoletno zve-stobo planinski organizaciji, aktiv-nost pri raz‰iritvi ãlanstva, gospo-darjenje ter opravljanje plemenitefunkcije prapor‰ãaka«. Lani pa muje obãina Prevalje podelila zlatopriznanje za ‰port, in sicer »za Ïiv-ljenjski prispevek prevalj‰kemu pla-ninstvu«. (Andreja âibron-Kodrin)

Kancler Schüssel ter FranciEkar s soprogo


63

NOVICE IN OBVESTILA

Bili so na‰i sodobniki

Doktorja kemije in farmacijeGina Eigenmanna (1912) je priza-delo dolgo iskanje neãaka Vannija vsneÏnem plazu. Bolelo ga je spozna-nje, da so re‰evalcem ob vsej tehni-ki Ïe desetletja na voljo le plazovnipsi in sonde. Nastala je FondazioneInternazionale Vanni Eigenmann, kije v teku let bistveno pripomogla kuvajanju novih metod re‰evanja inpripomoãkov za iskanje zasutih vplazu. Pomoã je iskal na univerzah

in institutih. Fondacija je z Medna-rodno komisijo za re‰evanje v go-rah (IKAR) Ïe leta 1963 priredila 1.simpozij za re‰evanje iz plazov.Opredeljene so bile naloge, sledileraziskave. Med 2. simpozijem (1975)so bile dane smernice za metode inpriprave, ki se danes Ïe pona‰ajo zre‰enimi Ïivljenji. Ko je Gino leta1998 Fondacijo prepustil CAI, jeimel kaj pokazati. Soustvarila jeplazovno Ïolno – najuãinkovitej‰ipripomoãek tovari‰ke pomoãi iniskanja sploh. Prisotna je bila prinastajanju evropske lestvice ne-varnosti plazov ter slovarja Snegin plazovi. Z Ginom smo prijatelje-vali ‰tiri desetletja, se sreãevalitudi v Sloveniji; lani pa se za vednoposlovili. GRSS ga ima v spo‰tljivemspominu ...

Janez Ker‰iã (1928) je leta1945 na‰el novo domovino na av-strijskem Koro‰kem. Tam se je pri-druÏil koro‰kim alpinistom, Ïe sep-

tembra 1951 pa tudi avstrijskimgorskim re‰evalcem. Plezal je v Tu-rah ter drugih gorstvih Alp in po-tegnil nekaj prvenstvenih smeri.Postal je gorski vodnik. OboÏeval jena‰e gore, kamor je rad vodil tuj-ce. Desetletja je bil spo‰tovan na-ãelnik postaje Fragant ÖBRD inprek 30 let vodilni in‰truktor ko-ro‰kega deÏelnega vodstva ÖBRD.Cenili so ga slovenski alpinisti, po-sebno pa ãlani GRS. Slovenski ude-leÏenci avstrijskih zimskih in ledeni-‰kih teãajev ter teãajev za plazov-ne pse na obeh straneh meje po-mnijo Janeza – vodjo teãajev aliin‰truktorja, ki jih je, presreãen obstiku z rojaki, vselej priãakal s slo-venskim pozdravom in dobrodo‰li-co. Leta 1965 so ga kot specialistaza sneÏne plazove zaposlile Koro-‰ke deÏelne elektrarne. Vodil je po-pis plaznic, na‰el varne lokacije zagradnjo visokogorskih cest, jezovin objektov, skrbel za varno delova-nje elektrarn. Julija 2001 je preminilv avtomobilski nesreãi na Bavar-skem. Ostali so nam le ‰e spominina dolgoletno planinsko in prija-teljsko sodelovanje na stiãi‰ãutreh deÏel. Vzrokov, da bodo na‰i inkoro‰ki gorski re‰evalci ‰e dolgopogre‰ali tega imenitnega ãlove-ka, rojenega povezovalca gornikovz obeh strani meje, ne bo nikolizmanjkalo. Naj v miru poãiva podkoro‰kimi gorami ... ·vicar Fritz Gansser (1912) je bilodliãen alpinist in turni smuãar. Vsvojem dolgem Ïivljenju si je pokoril‰tevilne ‰tiri- in pettisoãake v Al-pah, v gorah Kenije in Peruja ter v

Kavkazu. Organiziral je »Turnesmuke brez meja«, tistega leta1982 z Mirkom Fetihom delno tudi vna‰ih Julijcih. Bil je ãlan CAAI. Med 2.svetovno vojno je v ‰vicarski arma-di spoznaval moã plazov in vodil te-ãaje. Od leta 1968 je bil delegat ita-lijanske GRS v IKAR, kjer sva tvornosodelovala skoraj dvajset let. Pisalin prevajal je uãbenike, besedila zafilme o plazovih, opozorila. Leta1979 je steklo najino delo za 6-jezi-ãni slovar o snegu in plazovih. Breznjega ter sodelovanja Ruth Eigen-mann izbor gesel gotovo ne bi bil

tako ‰irok kot je. Z Ïeno Delio stabila rojena hribovca, vsako prostouro v gorah. Konec osemdesetihlet smo skupaj romali z Rakovicepri Kranju na Jo‰ta, mimo Planicedo KriÏne gore in ·kofje Loke. TeÏ-ko je dojeti, da se ne bomo veã sre-ãali. Naj mu bo blag spomin ... (Pav-le ·egula)

Mali oglasiObve‰ãamo bralce, da bomo vPlaninskem vestniku objavljalisamo oglase, povezane z Ve-stnikom (nakup, oddaja, zame-njava ali prodaja starih ‰tevilkin podobno). Ostale oglase panam kljub temu lahko po‰iljate,saj jih bomo objavljali v sple-tnem Planinskem vestnikuwww.planinski-vestnik.com.

Uredni‰tvo PV


64

NOVICE IN OBVESTILA

Bled ‘02 – tudi za fotografeOd 10. do 12. maja bo Bled v znamenju gorni‰kih filmov

Le ‰e mesec nas loãi od 1. me-dnarodnega festivala gorni‰ke-ga filma na Bledu in veã ali manjje Ïe znano, kaj bomo v treh dnehpestrega gorni‰kega druÏenjalahko videli. Poleg izjemne prilo-Ïnosti, videti predavanja tak‰nihmojstrov vertikale, kot sta DougScott in Catherine Destivel, terseveda na‰ega alpinista in gor-skega vodnika Andreja ·tremflja,za katerim je Ïe 30 let vrhunskihvzponov, ‰e posebej v Himalaji, pabomo lahko uÏivali v filmskih delih,ki nam bodo prikazala razna po-droãja gorni‰tva in podvige v ra-zliãnih gorstvih sveta. Tako sebomo zapeljali celo z balonom ãezEverest, preplezali steno El Capi-tana v ZDA, solirali Eiger, spozna-vali vertikale Dolomitov, Andov,se povzpeli ãez juÏno steno naCerro Torre, plezali celo v Afriki,obenem spoznali tudi Ïivljenje pa-stirãkov, pa gorsko enoto slo-venske vojske, se odpravili naKrn, pa v Triglavski narodni parkin ‰e kam. Ne smemo pozabiti naretrospektivo slovenskega gor-ni‰kega filma od 1949 do 1979.

V programu festivala je tudiizbor najbolj‰e fotografije (diapo-zitiva) v dveh temah, A – Panora-ma in B – Akcija. Organizatorji ksodelovanju vabijo avtorje, najbolj-‰a tri dela iz vsake teme pa bodoprejela denarne nagrade. Avtorjilahko sodelujejo s po petimi diapo-zitivi v posamezni temi, ki jih mora-jo primerno oznaãene in opremlje-ne poslati do 22. aprila na naslov:Mednarodni festival gorni‰kegafilma Bled 2002, Cesta svobode11, 4260 Bled. Diapozitivi morajo bi-ti poslani v za‰ãiteni kuverti inopremljeni s ‰ifro avtorja, ‰ifroteme in zaporedno ‰tevilko po-snetka. Vsak diapozitiv mora ime-ti tudi oznako v levem zgornjemkotu. Diapozitivom mora biti prilo-Ïena zapeãatena kuverta, na ka-teri mora biti navedena samo ‰i-fra avtorja, v njej pa vsi avtorjevipodatki: ime in priimek, toãen na-slov, telefonska ‰tevilka in seznamposlanih diapozitivov. Razpis jeanonimen do razglasitve rezulta-tov, najbolj‰e pa bo izbrala tri-ãlanska Ïirija. Najbolj‰i trije iz vsa-ke kategorije bodo predvajani obpodelitvi nagrad, prvi prejme50.000 SIT, drugi 25.000 SIT in tre-tji 10.000 SIT. Veã o festivalu inrazpisu lahko najdete nawww.planid.org/bled-02/.

Organizatorji so izdelali raz-glednico in plakat festivala, kma-

lu pa bodo na voljo tudi vstopni-ce. Za posamezni dan oziromapopoldne bo cena 2000 SIT, zavse tri dni skupaj pa 5000 SIT.Program se bo vsak dan priãelob 15. uri, najprej bo projekcija fil-mov, nato predavanje enega odtreh gostov, po veãernem pre-moru pa bo ‰e ena projekcija. Vpetek popoldan bo predaval An-drej ·tremfelj, v soboto Catheri-ne Destivel, zadnji dan pa se bopredstavil Doug Scott. Sicer pabomo med gosti festivala lahkosreãali nekaj direktorjev najveã-jih tovrstnih festivalov v svetu inseveda tudi nekaj znanih plezal-skih imen. (Boris Strm‰ek)

Fotografska razstava MarjeteKer‰iã SvetelPlaninsko dru‰tvo RTV Lju-bljana vljudno vabi na otvo-ritev fotografske razsta-ve ob mednarodnem letugora avtorice MarjeteKer‰iã Svetel. Otvoritevbo 16. 5. 2002 ob 18. uri v av-li Radia Slovenije, v Ljublja-ni, Tavãarjeva 17.

Unesco ASP – Slovenija, Fotografska zveza Slovenije,Osnovna ‰ola 16. decembra iz Mojstrane in Fotografskodru‰tvo Jesenice razpisujejo fotografsko razstavo Une-scovo leto gora. Na njej lahko sodelujejo mladi fotografiiz Slovenije in mladi zamejski Slovenci v dveh kategorijah:do 16 let in od 16 do 19 let. Razstava bo razdeljena na triteme: A – Gore, B – Flora in favna v gorskem svetu, C –Ljudje in gore. Vsak avtor lahko po‰lje do 6 barvnih ali ãr-no-belih fotografij za posamezno temo, velikosti od 18 x24 do 30 x 40 cm. Rok za po‰iljanje del je do 15. junija 2002,odprtje razstave pa bo 9. septembra v Mojstrani. Po-drobnosti o razpisu in prijavnico lahko najdete na spletnistrani Planinskega vestnika (www.planinski-vestnik.com).

medved in mi - planinski vestnik | · pdf fileplaninskivestnik 4 / 2002 medved in mi (4)...

Documents