medjunarodna konvencija za eliminiranje na site oblici na...

Me|unarodna konvencija zaeliminirawe na site oblici na

rasna diskriminacija

Patokaz za nevladiniorganizacii

Asocijacija za Demokratska Inicijativa

ME\UNARODNA KONVENCIJA ZA ELIMINIRAWE NA SITEOBLICI NA RASNA DISKRIMINACIJA:

PATOKAZ ZA NEVLADINITE ORGANIZACII

© Grupacija za Pravata na Malcinstvata i IMADR2001Avtorski prava.Materijalot na ova izdanie moè da se preispe~ati zanastava ili drugi nekomercijalni celi. Niieden del netreba da se preispe~ati za komercijalni celi bezprethodna dozvola od avtorite na ovoj vodi~.Za podetalni informacii ve molime obratete se kajGPM.Eden katalog na ovaa izdanie se ovozmoì odBritanskata Biblioteka.ISBN 1 897693 73 7.Izdaden vo Januari 2001.Dizajn Kavita GraphicsPe~atena na reciklirana hartija.

Priznania

GPM i IMADR mu izrazuvaat blagodarnost naMinisterstvoto za NadvoreËni raboti na VelikaBritanija i Komonveltot, Fondacijata Charles StewartMott, Ministerstvoto za NadvoreËni Raboti naDanskoto Kralstvo i na site organizacii i poedincikoi dadoa finansiska pomoË za ova izdanie.IMADR i GPM im se zablagodaruvaat na celiotpersonal i ~itateli, nezavisni stru~waci koi go dadoasvojot pridones za ova izdanie a osobeno GeoffreyGowlland i Ryo Onoyama (Urednicite na IMADR) iMargot Salomon (Kordinator na programata na GPM) ina Katrina Payne (Urednikot na GPM).

AVTORIAvtori na ovoj prira~nik se personalot na IMADR. Atsuko Tanaka, pretstavnik na IMADR vo ON eglavniot avtor so pomo{ na Yoshinobu Nagamine i so edna osobena sorabotka so Theo van Boven, ~len naUpravniot Odbor na IMADR.

Me|unarodna Grupacija Za Pravata NaMalcinstvata (GPM)

GPM e edna me|unarodna nevladina organizacija kojaraboti za obezbeduvawe na pravata na etni~kitemalcinstva, religiozni i jazi~ni malcinstva vo celiotsvet i za unapreduvawe na sorabotkata pome|u zaednicite.

GPM:

•gi razgleduva i objavuva dobro istraèniteizve{tai, knigi i drugi dokumenti zapra{awata na malcinstvata.

•gi promovira pravata na malcinstvata prekudirektna zaËtita na istite so me|unarodniforumi i razgovori so vladi.

•se potpira na globalnata mreà na organizaciite~ija misija e ista i na malcinskite zaedniciza sorabotuvawe po pra{awa za malcinskiteprava.

Site nara~ki za ovoj prira~nik treba da se pratat doGPM.Za podetalni informacii kontaktirajte:Minority Rights Group International379 Brixton RoadLondonSW9 7DEUKTel: +44 (0)20 7978 9498Faks: +44 (0)20 7738 6265E-mail: [email protected]: www.minorityrights.org

Me|unarodno Dvièwe Protiv Site Oblicina Diskriminacija i Rasizam IMADR ili

(MDPDR)

IMADR e me|unarodna neprofitabilna i nevladinaorganizacija za ~ovekovite prava koja se zalaga zaeliminirawe na site oblici na diskriminacija vo celitosvet. Sozdava solidarnost pome|u diskriminiranite i gounapreduva me|unarodniot reìm za ~ovekovi prava.Formirana vo 1988 god od edna od najgolemite Japanskimalcinstva, Burakumin, IMADR se proËiril da bide ednasvetska mreà za zagriènite malcinstva i gra|ani soregionalnite komisii vo Azija, Severna Amerika,Latinska i Evropa. IMADR se vklu~il vo proekti koi seso~inuvaat od pet oblasti na programi: eliminirawe narasizmot i rasnata diskriminacijata; me|unarodnataza{tita na malcinskite prava; unapreduvawe na `rtvitena pove}ekratna diskriminacija; pomo{ za domorodcite.

Isto taka IMADR ima i konsultativen status soSocijalniot i Ekonomskiot Sovet na ON (ECOSOC). Zapodetalni infomacii obratete se do:IMADR3-5-11 Roppongi, Minato-kuTokyo 106-0032JapanTel: + 81 3 3586 7447Fax: + 81 3 3586 7462E-mail: [email protected]: www.imadr.org

Asocijacija za Demokratska Inicijativa i Minor-ity Rights Group mu se zablagodaruvaat na CharlesStewart Mott Foundation, European Commission i UK De-partment for International Development - Know How Fundza nivnata finansiska podr{ka na projektot zaprevodot na makedonski jazik.

Prevede: Neim Tahiri Lektura:Lulzim HaziriTira`:1.000 primeroci

Prvo izdavano na angliski kako The InternationalConvention on the Elimination of All Forms of Racial Dis-crimination: A Guide for NGOs, © Minority Rights Group,London, UK i International Movement Against All Formsof Discrimination and Racism Tokyo, Japan, 2001.

Ovaa edicija © ADI, Gostivar, Makedonija 2001Makedonski prevod © ADI, Gostivar, MakedonijaISBN 9989 133 06 9

ME\UNARODNA KONVENCIJA ZA ELIMINIRAWE NA SITEOBLICI NA RASNA DISKRIMINACIJA:

PATOKAZ ZA NEVLADINITE ORGANIZACII

SODR@INA STRANA

Re~nik........................................................................................................................................................iPredgovor.................................................................................................................................................ii

DEL I — ICERD i Negoviot Nadzoren Organ ................................................................................71. Historijat ............................................................................................................................................72. [to e ICERD ? ...................................................................................................................................73. Nadzorniot Organ na ICERD: Komisijata za Eliminirawe na Rasnata Diskriminacija(CERD) ................................................................................................................................12A. Prirodata na CERD .........................................................................................................................12B. Postapki na rabotata........................................................................................................................13a) Sistemot na izvestuvawe..................................................................................................................13b) Me|udràvni àlbi.........................................................................................................................14c) Poedine~ni àlbi ili komunikacii komunikacii .................................................................15C. Ponatamo{ni inovativni postapki..........................................................................................15D. Vlijanieto na ICERD vrz dràvite..........................................................................................17

DEL II — Pridonesot na NVO za rabotata na CERD.....................................................................181. Postapka na izvestuvawe.................................................................................................................18A.êkori koi treba da se prevzemat pred ICERD da go razgleda izve{tajot na dràvata............................................................................................................................................................................18B. Dodeka se razgleduva izve{tajot..................................................................................................23C. Po sostanokot - idni ~ekori...................................................................................................242. Poedine~nite postapki za komunikacija/àlbi spored ~len 14 na ICERD ...................263. Drugi aktivnosti koi NVO bi sakale da gi zemat vo predvid................................................27

ANEKSITE .................................................................................................................................................29Aneks I: Statusot na Konvencijata ........................................................................................................29A. ̂ lenkite na ICERD, od 16 noemvri 2000 ...........................................................................................29B. Izjavite na ~lenkite pred ICERD ......................................................................................................29C. Poedine~nite àlbi razgledani spored postapkata predvidena od ^len 14 na ICERDpo~nuvaj}i od 11 noemvri 2000 ...................................................................................................................31Aneks II: Modelot format za komunikacii/àlbi .........................................................................32Aneks III: Op{tite Preporaki usvoeni od strana CERD ..............................................................33A. Spisokot na Op{tite Preporaki .......................................................................................................33B. Celosniot tekst na Op{tite Preporaki ..........................................................................................33Aneks IV: Celiot tekst na usvoenite izjavi od strana na CRED .....................................................47Aneks V: Tekstot na ICERD .....................................................................................................................48Bele{ki ..........................................................................................................................................................56Selektirana bibliografija ......................................................................................................................59Pronao|awe na dokumenti i informacii na internet .......................................................................60Korisni adresi .............................................................................................................................................61

PODGOTVI ATSUKO TANAKA SO YOSHINOBU NAGAMINE

CERD - Komisijata za Eliminirawe na RasnataDiskriminacija e stru~no telo odgovorna zanadgleduvaweto na sproveduvaweto naodredbite na ICERD od strana na ~lenkite.

Zaklu~oci - Ovie obezbeduvaat kolektivnividuvawa i procenki na CERD vo vrska soprezentacijata na izve{tajot na ~lenkata.Zaklu~ocite se vo format na: voved, faktoritei pote{kotiite koi go popre~uvaatimplementiraweto na Konvencijata, pozitivniapsekti, glavni problemi i predlozi ipreporaki.

Rani merki za predupreduvawe - ovie beavovedeni vo redovnata programa na CERD vo1994 god. Tie se stremat za popre~uvawe napostojnite problemi da ne prerasnat vo sudirii se vklu~uvaat merki za gradewe na doverbataza da gi utvdat i poddràt faktorite koi jazasiluvaat i zajaknuvaat rasnata trpelivost, aosobeno da go popre~uvaat prodolùvaweto naprethodnite sudiri.

GS - Generalnoto Sobranie e glavnoto telo naON koja go so~inuvaat pretstavnici od site~lenki i sekoj od niv ima pravo na eden glas.CERD godi{no mu podnesuva izve{taj zanegovite aktivnosti na Generalnoto Sobraniepreku Generalniot Sekretar, kako i zapredlozite (Zaklu~ocite) i Op{titePreporaki {to gi usvojuva vrz osnova narazgleduvaweto na izve{taite i informaciitedobieni od ~lenkite.

Op{ti Preporaki - ovie preporaki se izgotvatod strana na CERD za da obezbedat tolkuvawena sodrìnata na ~lenovite na ICERD i moàtda se koristat na tematski temi. Iako tie neobvrzuvaat zakonski, Op{tite Preporakiimaat zna~ajna teìna i nivna cel e da im davaupatstva na ~lenkite za nivnite obvrski voKonvencijata.

ICERD - Me|unarodnata Konvencija zaEliminirawe na Site Oblici na RasnataDiskriminacija e edna od 6 najgolemi Dogovoriza ~ovekovi prava od strana na ON i e edna odprvite koja ima formirano mehanizam zanadgleduvawe. ICERD e najseopfatniotme|unaroden zakonski instrument koj mu se

osvrnuva na rasnata diskriminacija koja sedefinira kako sekakva razlika, isklu~uvawe,restrikcija ili pristrasnost vrz osnova narasata, bojata, potekloto, nacionalnata ilietni~kata pripadnost koja ima za celvlo{uvawe na pravata, uìvaweto, na istaramnoteà na ~ovekovite prava ifundamentalnite slobodi vo politi~kiot,socijalniot, kulturniot ili vo bilo koja drugaoblast na javniot ̀ ivot (^len 1.1). Tuka zemaatu~estvo 156 dràvi ~lenki (od septemvri 2000).NVO - nevladinite organizacii se nezavisni inekomercijalni organizacii koi ne seformirani od vladi ili me|uvladini organi.Nivnata programa moè da bide me|unarodnaili doma{na i nivnite celi moàt da opfataniza oblasti od javen interes (pr..~ovekoviprava, za{tita na sredinata). NVO se strematkon donesuvawe na promeni vo nivnata oblastna dejnost.

NVO vo konsultativen status so Ekonomskioti Socijalniot Sovet (ECOSOC) - vopridobivkite na konsultativniot status sevklu~uvaat: lesen pristap do informativniresursi vo ON i u~estvo vo razni organi na ON,kako i golemi me|uvladini konferencii. Edengolem broj na NVO pridonesuvaat za rabotatana ON so obezbeduvawe na korisni informaciii ekspertiza i so nudewe drug pridones zaizgotvuvawe na novite me|unarodni standardi.

Postapka za razgleduvawe - ova be{e vovedenovo redovniot dneven red na CERD vo 1991 so celda se vr{i eden pregled na sproveduvaweto naKonvencijata vo tie slu~ai koga izve{tajot na~lenkata mnogu zadocnuva, so koristewe naprethodniot izve{taj na dràvata so zemawe vopredvid na drugite bitni informacii.

Dràvite ~lenki - dràvi koi go ratifikuvaleili pristapile kon edna Konvencijata

Itni postapki - ovie bea vovedeni vo redovnataprograma na CERD vo 1994 god, i imodgovoruvaat na problemite koi baraat itnovnimanie za da se popre~i ili ograni~i brojotna serioznite prekr{uvawa na Konvencijata.Spored ovie postapki, CERD ja razgleduvasostojbata bez periodi~ni izve{tai odzasegnatata ~lenka

RE^NIK

i

Predgovor

Vo 1998 god. ON ja proslavuvi 50godi{ninata na usvojuvaweto na UniverzalnataDeklaracija za ̂ ovekovi Prava. Taa godi{ninaobezbedi eden istoriski i soodveten moment zaprepo~nuvawe na naporite niz celiot svet zaispolnuvawe na celite na Tretata Decenija naON za Borba Protiv Rasizmot i RasnataDiskriminacija (1993—2003) i na revidiranataPrograma za Akcija za Decenijata.Vo ovoj pravec, Generalnoto Sobranie na ONna 52-ta sednica vo 1997 god odlu~i da ja svikuvatretata Svetska Konferencija ProtivRasizmot, Rasnata Diskriminacija,Ksenofobijata i Netrpelivosta ne podocna od2001 god.

Me|u mnogute svetski organizacii koi japrifatija ovaa inicijativa u~estvuva{e iMe|unardnoto Dvièwe Protiv Site Oblicina Diskriminacija i Rasizam (IMADR),me|unarodna nevladina organizacija koja sezalaga protiv rasnata diskriminacija i rasizami Grupacijata za Pravata na Malcinstvata(GPM), me|unarodna nevladina organizacijakoja raboti za unapreduvawe i za{tita napravata na malcinstvata i sorabotkata me|uzaednicite.Vo noemvri 1998 god, IMADR, priznavaj}i jazna~ajnosta na sorabotkata pome|ume|unarodnite i lokalnite stvarnosti, jazapo~na Me|unarodnata Kampawa zaEliminirawe na Rasizmot i RasnataDiskriminacija (ICR 2001) za efikasnaimplementacija na programata na akcija iuspe{noto svikuvawe na SvetskataKonfrencija Protiv Rasizmot.Vo ramkite na ICR 2001, IMADR nastojuva daformira eden forum kade NVO, osobenonacionalnite NVO, moàt da go spodelatnivnoto iskustvo i steknuvaat znaewe zainstrumentite vo borbata pritivdiskriminacijata, osobeno za Me|unarodnataKonvencija za Eliminirawe na Site Oblici naRasna diskriminacija (ICERD) vo 1965.

Od 1998 god, GPM ima formirano i zapo~natoso sproveduvaweto na programata za akcijaokolu Svetskata Konferencija i za negovitepodgotvitelni nastani ~ija cel e da steknevidlivost i da promovira akcija za pra{awapovrzani so diskriminacijata, isklu~uvawetoi nepogodnata polo`ba od {to patatmalcinstvata na svetot.Rabotata na GPM se fokusira na principiteza u~estvo i sopsvenost na postapkite na

Svetskata Konferencija protiv Rasizmot odstrana na malcinstvata koi se nao|aat vonepogodna polo`ba i za edna dolgoro~naodr`liva rabota za implementiraweto naodredbite na ICERD - osobeno na tie povrzaniso zabranite - marginalizacijata namalcinstvata i domorodcite. GPM ima za celda razvie edna programa za akcija kon pogolemavidlivost i efikasnost na me|unarodnite inacionalnite mehanizmi za implementacija naICERD .Vo red e da se sledat ovie celi - i vo ramkite nazgolemenata sorabotka pome|u IMADR, GPM idrugite NVO - deka potrebata se utvrdila zarazvivawe na alatki za aktivistite, za pristapi koristewe na me|unarodnite i nacionalnitestandardi i mehanizmi za za{tita na pravata.Ovoj prira~nik ja objasnuva i analizirarabotata na Komisijata na ON za Eliminirawena Rasnata Diskriminacija (CERD) i im pomagana NVO i drugite aktivisti koi sakaat davr{at kampawa i da se borat protivdiskriminacijata.

Nekolku NVO moè da se somnevat vo koristana eden prira~nik koj ja pottiknuva upotrebatana organite na ON kako eden instrument. Tiemoèbi se razo~arani od dolgotrajnite procesii o~iglednata otsutnost na bilo kakov vid navlijanie na sostojbata na lu|eto so koi sezanimavaat i zatoa pretpo~ituvaat da imizbegnat na sloènostite na mekanizmite naON. Vklu~enosta na CERD ne e edinstveniotna~in za izmenuvawe na modelite nadiskriminacija; go ima potencijalot, me|utoa,za da bide instrumentalen vo vlijanieto napolitikite i praksata na vladite. Komisijataisto taka e edno va`no sredstvo za gradewe name|unarodnata svest i pritisok i da im obrnevnimanie na problemite so koi se soo~uvaatgrupite ili poedincite. Znaeweto zaKonvencijata i rabotata na Komisijata moèda bide edna mo}na alatka za NVO za za{titana nivnite aktivnosti.Ovoj prira~nik ima dve celi: prvo, se obiduvameda gi objasnuvame glavnite odredbi naKonvencijata i da ja osvetlime rabotnatapostapka na CERD; vtoro, predlagame kakvauloga moè da igraat NVO, vklu~uvaj}i i vorabotata na CERD i kako NVO moàt da jakoristat Konvencijata kako edna efikasnaalatka za borbata protiv diskriminacijata irasizmot.Slu`benite dokumenti na ON i mislewata nastru~wacite na Komisijata vo vrska so rabotatana NVO }e se spomene niz celiot prira~nikIskustvoto na CERD so NVO }e se ilustriravo oblik na konkretni slu~ai.So ogled na raznovidnosta na NVO na celiotsvet, ovoj prira~nik ne moè da obezbedi

ii

seopfatni upatstva za site mo`ni merki ipati{ta koi moàt da bidat otvoreni za siteNVO. Sekoja NVO gi ima svoite pravila,mandati, stilovi i izvori; socijalnite ipoliti~kite opkruùvawa vo koi rabotat NVOvo golema mera se razlikuvaat. Spomenatitepredlozi i preporaki vo ovoj prira~nik trebada posluàt kako edna pojdovna to~ka zaponatamo{ni razmisluvawa i dejnosti; }ezavisi od poedine~nite NVO za da gi razvieponatamu ovie i da izrabotat sopstvenistrategii.

IMADR i GPM se nadevaat deka ovoj prira~nik}e bide korisen za site tie koi se borat protivdiskriminacijata i rasizmot vo bilo koj del nasvetot.

Me|unarodno Dvièwe Protiv Site Oblicina Diskriminacija i RasizamMe|unarodna Grupacija za Pravata naMalcinstvata

Noemvri 2000

iii

7

DEL 1- ICERD i negoviot nadzoren organ1. Istorijat

Ve}e mnogu godini, borbata protiv rasnadiskriminacija be{e tesno povrzana soantikolonijalizmot. Vo borbata za politi~kanezavisnot, narodite koi bea pod kolonijalnadominacija gi obvinia kolonijalnite sili zakoristuvawe na rasna diskriminacija. Rasnatadiskriminacija vo glavno be{e koristena odbelite lu|e protiv crnite. Ova objasnuva zo{tozborot rasa se u{te se koristi vo vrska so bojatana koàta, iako moème da smetame dekanegovata upotreba e zastarena ili nau~noneto~na. Vo 1950te, 1960te i 1970te koga zemjitevo Jug stanuvaa ~lenovi na ON, ON razvijazna~ajni politi~ki I pravni normi prekunekolku instrumenti kako na pr. Deklaracijataza Davawe na Nezavisnost na KolonijalniteZemji i Narodi (1960) i Deklaracijata zaEliminirawe na Site Oblici na RasnaDiskriminacija (1963). Me|utoa, treba da sepotsetime deka obrazloènieto namnozinstvoto {to stoe{e zad usvojuvaweto naovie deklaracii be{e da mu dadat kraj nadiskriminacijata vo drugite dràvi i faktotdeka diskriminacijata moè da postoi i nadoma{na scena be{e zanemarena.

So voveduvaweto na apartheidot kako ednainstitucionalizirana praksa i politika voJu`na Afrika, negovoto skoro ednoglasnoosuduvawe od strana na dràvite gi vodi koneden biten skok napred vo borbata protivdiskriminacijata. Ova be{e edno veruvawe dekarasisti~kite praksi na edna dràva moè dabidat zakonska grià na drugite, taka giograni~ija principite na nacionalniotsuverenitet. Vo ovoj historiski kontekst vo1965 se usvoi Me|unarodnata Konvencija zaEliminirawe na Site Oblici na RasnaDiskriminacija (ICERD) od strana naGeneralnoto Sobranie (GA) i jasno mu seosvrnuva na apartheidot vo ^len 3.

Vo slu~aj na eden oficijalen rasisti~ki reìmkako {to e apartheidot, mnogu lesno e da sepostigne koncenzus me|u dràvite za da goosudat toa. Ova mu ovozmoì na ON da se boriprotiv diskriminacijata vo ramkite nadràvite.Me|utoa vo 1970te i 1980te, dràvitene sakaa ve}e da se naslonat na ICERD bidej}ine sakaa da se otkrijat pred kritiki od drugitedràvi, NVO ili samite nivni gra|ani.

Me|utoa, deneska sme svedoci na edna renesansana ICERD i moè da dobie pove}e zna~ajnostvo idnina: diskriminacijata strogo e povrzanaso pra{awata kako na pr. ekonomskamarginalizacija, finansiski krizi,emigrirawe, branovi na begalci, {verc na lu|e,i tn. Kr{eweto na ~ovekovite prava vo ednadràva lesno moàt da stanat seriozna griàza drugite; na primer, masivniot bran nabegalci moè da bide kako posledica nadiskriminativnata politika na vladata protivedna etni~ka grupa ili etni~ko ~istewe. Votakvite slu~ai, drugite dràvi moàt da imaatzakonski interes za da go fokusiraatvnimanieto na me|unarodnata zaednica naslabata evidencija na ~ovekovite prava na taadràva.Tuka, CERD moè da deluva kako eden vaènpredupreduva~ki sistem. Vklu~uvaweto na edendobar broj na NVO vo borbata protivdiskriminacijata isto taka moè da pridoneseza poefikasna implementacija na ICERD. Kako{to }e se prodiskutira podocna, NVO moàtda gi ubedat vladite da se pridràt pobliskudo standardite na ICERD I da ja promoviraatrabotata na CERD.

2. [to e ICERD?

ICERD se smeta kako edinstveniotme|unaroden praven instrument koj im seosvrnuva na seopfatnite pra{awa na rasnatadiskriminacija. ICERD formira edno stru~notelo koja se so~inuva od 18 stru~wacizadolèni za nadgleduvawe naimplementacijata na odredbite naKonvencijata. Eden od bitnite aspekti naICERD pokrivaweto na pravata na poedincitetuku i na kolektivite kako {to e navedeno vo^len 2 (a): sekoja ~lenka se zalaga da ne koristinikakov vid na rasna diskriminacija protivlica, grupi na lica ili institucii [...](kurzivnite bukvi dodadeni). Ova e osobenoibitno za malcinstvata i domorodcite ~iikolektivni prava mnogu ~esto podlegnat nadiskriminacija.1 Pri ratifikacija iliza~lenuvawe vo ICERD, sekoja ~lenka imaobvrska da podnese periodi~ni izve{tai doCERD ili po barawe na CERD, za merkite koigi prezemale za implementirawe naKonvencijata. (Podrobnosti za postapkite napodnesuvawe izve{tai se dadeni ponatamu vo

ovoj prira~nik). Za da im pomogne na ~lenkiteza sproveduvawe na nivnite obvrski sporedKonvencijata, CERD izgotvuva serija napredlozi i preporaki (poznati kako Op{tiPreporaki) predvideni vo ^len 9.2 na ICERDi vrz osnova na razgleduvaweto na izve{tajotna dràvata ili ~lenkata. Op{titePreporaki obi~no se davaat koga Komisijate nee vo sostojba da najde dovolni informacii zakonkretnite ~lenovi na ICERD, {to e korisnoza Komisijata pri utvrduvaweto na faktite naizve{tajot i pri sublimiraweto na nivnitepogledi. Ovie Op{ti Preporaki muovozmoùvaat na ~lenkata i Komisijatapodobro da gi razbiraat vidovite na pra{awai problemi so koi se soo~uvaat dràvite priprimenuvaweto na odredbite na ICERD vopraksa. Op{tite Preporaki isto taka moàtda im pomognat na NVO da go razbirat zna~ajoti implikaciite na raznite odredbi odKonvencijata. Me|utoa, tie ne gi obvrzuvaatpravno ~lenkite. Osven Op{tite Preporaki,Op{tite Upatstva Vo Vrska so Formata iSodrìnata na Izve{tajot koj Treba da seDostavi od strana na ~lenkite spored ^len 9,paragraf 1 od ICERD usvoeni od strana naCERD, sluàt za efikasno implementirawe nauslovite na Konvencijata.

Konvencijata e podelena na dva dela: prvata, vopreambulata, gi predviduva zakonskite obvrskina ~lenkite; i vtorata go opi{uva sostavot naKomisijata koj ja nadgleduvaimplementiraweto na Konvecijata od strana na~lenkite, i se opi{ani negovite metodi. Vosledniot del, prviot del (^lenot 1—7) serezimirani, so komentari i drugi informaciiza pozadinata, vrz osnova na Op{titePreporaki usvoeni od strana na CERD.2 Vtoriotdel }e go objasnime vo Del 1, sekcija 3 na ovojprira~nik, kade se zboruva za inovaciite ievolucijata na metodite na CERD. Celosniottekst na Op{tite Preporaki kako i na ICERDse dadeni vo Aneksite priloèni vo ovojprira~nik.

^len 1 —Definicijata na rasnatadiskriminacija

^len 1, para. 1, go definira konceptot narasnata diskriminacija kako:

bilo kakva razlika, isklu~uvawe,zabrana ili pristrasnost vrz osnova narasa, boja, poteklo, nacionalna ilietni~ka pripadnost koja ima za celponi{tuvawe ili vlo{uvawe naidentitetot, uìvaweto ili

primenata, vo ista mera, na ~ovekoviteprava i fundamentalnite slobodi vopoliti~kiot, ekonomskiot,socijalniot ili vo bilo kakva drugaoblast na javniot ìvot (naglasokote dodaden).

Definicijata na ICERD vredi da se spomeneosobeno vo smisla na nediskriminira~ka osnovakoi se nad kontekstot na kolonijalizmot idominacijata na belite, {to be{e prvi~natagrià na Konvencijata, i osven bojata i rasatase vklu~uvaat, drugi osnovi kako na primerpotekloto i nacionalnata ili etni~katapripadnost . Zatoa rasnata diskriminacijakako {to e definirana vo ICERD opfa}a eden{irok spektar na dlaboko vkorenatidiskriminacii, vklu~uvaj}i gi i tiediskriminacii protiv raznite malcinski grupii domorodci. Na primer, iako Indija zazemastav deka ICERD ne e primenliv zadiskriminacijata na Kastite no samo vrz osnovana rasa, Komisijata utvrdila deka terminotpoteklo vo ̂ len 1.1 ne se povikuva samo na rasai deka Kastite spa|aat vo domenot naKonvencijata.3

Komisijata vo negovata Op{ta Preporaka XXIV(55) potencira deka nekolku ^lenkisamoinicijativno odlu~uvaat koi grupi giso~inuvaat etni~kite grupi ili starosedelcitekoi treba spored nivnoto mislewe da sepriznavat i tretiraat kako takvi . Me|utoa,Komisijata smeta deka:

Primenata na razli~ni i neobjektivnikriterijumi so cel da se odredat etni~kitegrupi ili domorodcite, koi vodat konpriznavawe na nekolku a odbivaat da gipriznavaat drugite moè da pridonesuva zarazli~en tretman na raznite grupi voramkite na edna dràva.

Misleweto na CERD e deka identifikuvawetona poedincite kako da se ~lenovi na edna rasnaili etni~ka grupa }e bide zasnovano vrzsamoidentifikuvawe od samite poedinci,dokolku ne postoi drugo opravduvawe4 Vo ovanasoka, Komisijata smeta deka etni~kitekarakteristiki na edna populacija se od golemava`nost pri razgleduvaweto na izve{taite nadràvite ~lenki i zatoa bara od ^lenkite daobezbedat informacii za maj~iniot jazik nanarodite so ukaùvawe na etni~kite razlikizaedno so drugi informacii za rasata, bojata,potekloto, nacionalnata i etni~katapripadnost, koi moàt da gi zemat odop{testvenite anketi ili popisi.5

Vklu~uvaweto na informacii za sostojbata na

8

ènata isto taka se smeta kako bitno za daKomisijata razgleda dali rasnatadiskriminacija vlijae razli~no vrz maìte iènite.6

^lenot 1.2 i 1.3 od ICERD mu dozvoluvaat naedna ~lenka da napravi razliki, zabrani,restrikcii ili pristrasnosti pome|u gra|anitei strancite i da ja tolkuva Konvencijata nana~in deka ne vlijae vrz zakonot zadràvjanstvo, nacionalnosta inaturalizacijata pod uslov da ne vr{idiskriminacija protiv nekoja odredenanacionalnost. Me|utoa, stavot na CERD e dekaKonvencijata vo op{to se primenuva zadiskriminacijata protiv emigrantite ilistrancite. Ova tolkuvawe se razvilo kakoposledica na praksata vo mnogu zemji, vo glavnovo Evropa, vo koi kriteriumite za distinkcijapome|u gra|anite i strancite o~igledno gisledi etni~kite modeli i samo vo seve sediskriminira~ki. Spored toa, vo edna Op{taPreporaka, Komisijata bara od ^lenkitecelosno da izvestuvaat za zakonot za stranci inegovata primena.

7 Komisijata isto taka smeta deka Konvencijatane smee da se tolkuva deka gi namaluva pravatai slobodite na drugite priznaeni vo drugiinstrumenti a osobeno vo UniverzalnataDeklaracija za ôvekovi Prava,Me|unarodniot Dogovor za Ekonimski,Socijalni i Kulturni Prava i Me|unarodniotDogovor za Gra|anski i Politi~ki Prava(ICCPR). Ova konstatacija isto taka e vosoglasnost so rezolucijata 40/144 na 13dekemvri 1985 na Generalnoto Sobranie, kojapriznava deka za{titata na ~ovekovite pravaisto taka treba da se osigura i za strancite.^len 1.2 se odnesuva na sostojbite vo koirazlikata pome|u gra|anite i strancite estvarnost, kako vo slu~ajot na davawe odredenipoliti~ki prava i pristap do odredeni javnikancelarii.

Treba da se zabeleì deka Konvencijatapokriva i dela ~ii posledici nenamerno moàtda vodat kon diskriminacija, kako {to enavedeno vo ^len 1.1 koja se povikuva na celtana ukinuvawe ili vlo{uvawe (kurzivnite bukvise dodane). Primer e ukinuvaweto natrikru`nata imigrantska politika na[vajcarija, koja gi kategorizira{e strancitevrz osnova na nivnata etni~ka pripadnost.Vladata argumentira{e, koga se razgleduva{eprvi~niot izve{taj na [vajcarija od strana naCERD vo mart 1998 god, deka negovata politikavo nieden na~in ne bila rasnodiskriminira~ki.8

Me|utoa, Komisijata smeta{e deka konceptoti efektot na ovaa politika e diskriminira~ki

i e sprotivno na principite i odredbite naKonvencijata.9 CERD go potvrdi ova vo negovataOp{ta Preporaka XIV (42) koga izjavi dekadistinkcijata e sprotivno na Konvencijata akonegovata cel e vlo{uvawe na odredeni prava islobodi. Ponatamu, so cel da se postigne ne samorasnata ramnopravnost de jure tuku iramnopravnosta de fakto, ^len 1.4 naKonvencijata dozvoluva da se prezemat posebnimerki kako na pr. afirmativna akcija (ilipzitivna diskriminacija) za dobroto na rasnoili etni~ki marginaliziranite grupi ilipoedinci. Tie se smetaat za zakonskipod uslov:

Takbite merki da ne vodat kon odrùvawe naoddelni prava za razli~ni grupi i deka takvitemerki }e prestanat da se upotrebat popostignuvaweto na celite poradi koi oviemerki prvi~no bea prezemeni.

Me|utoa, deloto se smeta deka e sprotivno naKonvencijata koga ima edno neopravdano irazli~no vlijanie crz grupa koja se razlikuvaod rasa, boja, poteklo, nacionalna ili etni~kapripadnost10 (vidi ^len 2.2 na ICERD).

^len 2 —Obvrskata za otstranuvawe nadiskriminacijata i unapreduvawe narazbiraweto

Spored ^len 2.1, ^lenkite imaat obvrska daosiguruvaat deka ne samo site javni organi iinstitucii, nacionalni i lokalni neprimenuvaat rasna diskriminacija tuku i daprezemat efikasni merki za da vr{at pregledna vladinata, nacionalnata i lokalnatapolitika, i da gi izmenat ili ukinat site zakoniili odredbi koi sozdavaat rasnadiskriminacija. Ponatamu, tie se dol`ni damu stavat kraj na rasnata diskriminacija kojase vr{i od poedinci ili organizacii.Tie istotaka treba da pottiknat pove}e rasniorganizacii.

Zatoa vo ̂ len 2.1, Konvencijata razjasnuva dekazabranata na rasnata diskriminacija ne seodnesuva samo na javniot sektor tuku isto takai na poedincite i organizaciite vo oblasta naprimer na obrazovanieto i osposobuvaweto,vrabotuvaweto, zdravstveni slu`bi, stanbenizgradi i u~estvo vo kulturni aktivnosti. ̂ estose zabeleùva deka mnogu dràvi se u{te neprezemale dovolni ~ekori za da ja zabranatdiskriminacijata vo ovie oblasti. Ponatamu,vo ̂ len 2.2, Konvencijata pak mu se osvrnuva naposebnite [...] merki koi treba da se prezematvo socijalniot, ekonomskiot, kulturniot idrugi oblasti za da osiguraat soodveten razvoj

9

i za{tita na odredeni marginalizirani rasnigrupi ili poedinci koi im pripa|aat na istite.Spored ̂ len 2, bitno e ̂ lenkite da izvestuvaatdetalno za postojnite politiki i praksi,funkciite na javnite institucii i organi irelevantnite zakoni, kako i obemot na zakonikoi se na sila. Isto taka e bitno i opisot nanekakvi usvoeni specijalni programi i proektizapo~nati vo dràvata koja izvestuva i kakoistite vlijaat vrz celta za postignuvawe narasna ramnopravnost me|u segmentite nanaselenieto.

Priznavaj}i deka:

Ispolnuvaweto na ovie obvrski mnogu zavisiod nacionalnite sproveduva~i na zakonot koiprimenuvaat policiski ovlastuvawa, osobenoovlastuvawataza zadrùvawe i apsewe i zavisiod toa dali se pravilno informirani zaobvrskite na Konvencijata,

Komisijata na edna od negovite Op{tiPreporaki ja potencira va`nosta za ednaintenzivna obuka nameneta za sproveduva~itena zakonot za da se osiguraat deka tie gopo~ituvaat kako i za{titat ~ove~kotodostoinstvo.11

^len 3 — Rasnata segregacija iapartheidot

^lenot 3, koj zboruva za apartheidot, prvi~nose ukaùval isklu~itelno vo Ju`na Afrika.Me|utoa, Komisijata pojasnuva deka ovoj ~lengi zabranuva site oblici na rasna segregacijaili podelenost vo site zemji, so ili bezinicijativa ili neposredna vklu~enost najavnata vlast.12

Komisijata zabeleùva deka:

Iako sostojbite na celosna ili delumna rasnasegregacija se kreiral od vladini politiki,edna sostojba na delumna rasna segregacija moèisto taka da se pojavi od nenamerna posledicaod deloto na fizi~ko lice. Vo mnogu gradovimodelite na ìveewe se vlijaat od grupniterazliki vo prihodi, koi ponekoga{ sekobiniraat so rasnite razliki, na bojata,poteklo, nacionalna ili etni~ka pripadnost,taka da ìtelite moàt da bidatetiketirani i poedincite patat od ednaforma na diskriminacija vo koja rasniteosnovi se pome{ani so drugi osnovi .13

^len 4 —Rasisti~ka propaganda,organizacii i aktivnosti

Komisijata vo mnogu navrati ja potencira{egolemata va`nost, a najmnogu vo Op{titePreporaki, na ~lenot 4, koj sodrì odredbi odzadolìtelen karakter.14 Spored ovoj ^len irelevantnite Op{ti Preporaki, ^lenkite sedol`ni da usvojat zakoni koi }e gi kaznatslednite dela: (i) {irewe na idei vrz osnova narasno dominirawe ili omraza; (ii) potiknuvawerasna diskriminacija; (iii) dela na nasilstvoprotiv edna rasa ili grupa koja mu pripa|a nadruga boja ili etni~ka pripadnost; (iv)pottiknuvawe na takvi dela i (v) obezbeduvawena bilo kakva pomo{, vklu~uvaj}i i finansiska,za rasisiti~ki aktivnosti. Ponatamu,organizaciite kako i nivnite aktivnosti ipropaganda koi pottiknuvaat ili promoviraatrasna diskriminacija mora da se proglasat zanezakonski i da se zabranat. Da se bide ~len natakvi organizacii kako i da se u~estvuva votakvi aktivnosti e prekr{uvawe na zakonot.^len 4 (c) gi podvlekuva obvrskite {to giobvrzuvaat javnite organi na siteadministrativni nivoa, vklu~uvaj}i go iop{tinskoto nivo.

Celosnoto po~ituvawe na ^len 4 ekomplicirano vo mnogu dràvi, kade vladitemoàt da ja smetaat ova odredba dekaprekumerno ja ograni~uva slobodata naizrazuvawe i slobodata na zdruùvawe.Me|utoa, Komisijata veruva deka pravata zaslobodno izrazuvawe i mislewe i zdruùvawene se fiksni, tuku im podlegnuvaat na odredeniograni~uvawa. Vo svojata Op{ta Preporaka XV(42), Komisijata go izrazuva svoeto mislewedeka zabranata za {irewe na site ideizasnovani na rasna dominantnost ili omraza evo sklop so pravata za slobodno izrazuvawe, soogled na klauzulata deka obvrskite na ^lenot4 treba da se ispolnat vo soglasnost soprincipite predvideni vo UniverzalnataDeklaracija za ôvekovi Prava (^len 19) iprava jasno istaknati vo ^lenot 5 na ovaaKonvencija (prvata re~enica na ̂ lenot 4), kojatreba da se razbira kako upatuvawe konslobodnoto izrazuvawe i zdruùvawe.Ponatamu, Komisijata gi potsetuva ^lenkiteza ^lenot 20 od Me|unarodniot Dogovor zaGra|anski i Politi~ki Prava, koj bara od^lenkite da zabranat so zakon bilo kakvanacionalna, rasna ili verska omraza kojasozdava pottiknuvawe na diskriminacija,neprijatelstvo ili nasilstvo. Kako i da e,nekolku zemji, prete`no od Zapad, priratifikacijata na Konvencijata dadoa izjavinaglasuvaj}i ja gorenavedenata klauzula. Takvaizjava se koristi od edna dràva za da dade svoemislewe i tolkuvawe na ova klauzula. Ova trebada se razlikuva od pokaànata rezerva vome|unarodniot zakon so {to dràvata ~lenka

10

koga ratifikuva ili potpi{uva me|unarodnakonvencija ili dogovor ne dava soglasnost zaedna ili pove}e negovi odredbi.

11

Relevanten slu~aj —osuduvaweto na Jersild,Danski novinar15

Ovoj slu~aj dava objasnuvawe za tenziite koipostojat pome|u odredbite na ^lenot 4 ipravoto za slobodno izrazuvawe. Jersild,eden Danski novinar, be{e obvinet odDanskiot sud spored ^len 266 (b) odkrivi~niot zakon,16 koj be{e voveden voDanska za da go primenat ^lenot 4 odICERD, vo soglasnost so ^len 23 odkrivi~niot zakon17 Na edna televiziskaemisija, novinarot intervjiural trojca~lenovi na edna rasisti~ka grupa ,‘Zelenoko{ula{ite’, i be{e obvinet dekaim pomaga i gi poddrùva so toa {to imdozvolil da kaàt mnogu navredlivi irasisti~ki izjavi za strancite i crnitelu|e. Danskite sudovi mislea deka delata nanovinarot rezultiraa vo objavuvawe narasisti~ki izjavi od strana na eden mal brojna lu|e. Slobodata za izrazuvawe sporedDanskite sudovi ne be{e opravdana osnovaza negovo osloboduvawe vo interes naza{tituvawe od rasna diskriminacija.Vo razgleduvaweto na izve{tajot na Danskavo 1990 god, nekolku ~lenovi na CERDtrvdija deka se mnogu zadovolni so ishodotna slu~ajot, naveduvaj}i deka toa be{e‘najjasnata izjava koja e dadena do sega vobilo koja zemja deka pravoto za za{titeprotiv rasnata diskriminacija nadvladeanad pravoto za slobodno izrazuvawe’.18

Jersild go podnese slu~ajot pred EvropskiotSud za ôvekovi Prav, koj zaklu~i dekapravoto za slobodno izrazuvawe nanovinarot koj se garantira vo ^lenot 10 odEvropskata Konvencija za Za{tita naôvekovite Prava i FundamenatlniteSlobodi se prekr{eni. Sudot isto takanavede deka obvrskite na Danska sporedEvropskata Konvencija treba da seusoglasat so nejzinite obvrski vo ICERD.19

Tehnolo{kiot razvoj na mediumite, osobeno naInternet, pretstavuvaat eden nov predizvik voodnos na implementiraweto na ^lenot 4 odstrana na ̂ lenkite. ̂ lenkite treba da osiguratdeka mediumit bilo privatnite bilo javnite,koi snosat odgovornost, treba da gi primenat inabluduvaat relevantnite standardi. Pokrajsredstvata za spravuvawe so ovaa novo pra{awepostoi I predloèniot kodeks na odnesuvaweza korisnicite na Internet i obezbeduva~itena uslugi.20

^len 5 — Ednakvi prava

Spored ^len 5 od Konvencijata, dràvite~lenki mora da garantiraat:

• deka site grupi i poedinci —nezavisnood nivnata rasa, boja,nacionalna ili etni~ka pripadnost— moàt ednakvo da gi uìvaatpravata za ednakov tretman predsudovite site drugi organi koi sezanimavaat so spoveduvawe na Pravda;

• pravoto za bezbednost i za{tita odnasilstvo ili telesni povredi, bilotoa da se predizvikal od strana navladini slu`benici ili fizi~kipoedinci ili grupi;

• site politi~ki i gra|anski prava;• eden biten spisok na ekonomski,

socijalni i kulturni prava;• i mnogu bitno, pravoto za pristap do

bilo koe mesto ili slu`ba namenetoza upotreba od op{tata javnost,vklu~uvaj}i gi i privatnite, kako naprimer prevozot, hotelite,restoranite, kafi~ite, teatrite iparkovite.

Od ^lenkite se o~ekuva da izvestuvaat zanediskriminira~kata implementacija na sekojaod ovie prava i slobodi.

Spored Op{tata Preporaka XX (48) na CERD,Konvencijata go obvrzuva ^lenkite da jazabranat i otstranat rasnata diskriminacija zagorenavedenite ~ovekovi prava vo ~len 5, popretpostavka deka ovie prava postojat i sepriznaeni vo zasegnatite dràvi. So drugizborovi, ovoj ^len ne gi objavuva i za{tituvagra|anskite, politi~kite, ekonomskite,socijalnite ili kulturnite prava sam po sebe.

Komisijata isto taka priznava deka dràvitemoàt da objavat restrikcii za pravatanavedeni vo ovoj ~len kako {to e pravoto zau~estvo na izbori, za glasawe i za kandidirawekoi moàt da im se dadat samo na gra|anite.Me|utoa vo takvite slu~ai, dràvite mora dase osigurat deka restrikcijata e vo sklop so^len 1 na Konvencijata.

^len 6 —Sudskiot pat i nadomestokot

Mnogu ~esto `rtvite na koi im se prekr{eni~ovekovite prava se zanemarat i nivnitebarawa za ot{teta ne se sfa}aat seriozno. Priratifikuvawe ili za~lenuvawe vo ICERD,^lenkite se zalagaat da obezbeduvaat efikasnaza{tita i ot{teta za delata na rasnadiskriminacija preku nadle`nite dràvnisudovi ili drugi dràvni institucii . Sitelica pod nadle`nost na ^lenkata, dràvjani

kako i nedràvjani imaat pravo da baraat idobijat od takvite sudovi pravedna i soodvetnaot{teta poradi materijalnite ili moralnite{teti pretrpeni kako posledica na takvatadiskriminacija. Isto taka treba da se istaknedeka dràvnite sudovi i drugite institucii imdozvoluvaat na ^lenkite eden odreden stepenna fleksibilnost vo smisla na merkiteprezemeni za implementirawe na ovoj ^len.Obemot na ovie merki vklu~uvaat mehanizmi zasmiruvawe ili posreduvawe, formirawe naadministrativni organi za istraùvawe, akcijana nadle`noto ministerstvo ili javniotobvinitel ili ombudsmanot, sporedkonkretniot praven i administrativen systemna dràvata ~lenka. Sankciite moàt da bidatrazli~ni; vklu~uvaj}i i sostanoci za smiruvaweza zasegnatite ~lenki, verbalni ili napi{aniukori,ili nametnuvawe pari~ni kazni ili zatvorskikazni. Vo soglasnost so op{tite upatstva zaizvestuvawe spored ICERD, spored ~len 6,Komisijata bara od ^lenkite informacii zabilo kakvi sudski slu~ai vo odnos na ovoj ~leni za primenata na ova odredba od strana nadrugite organi na dràvata.

^len 7 — Obrazovani i informacii

So cel da se bori protiv rasnite predrasudi iza promovirawe na prijatelstvoto, trpelivostai razbiraweto me|u narodite i etni~kite grupi,^lenkite potvrduvaat spored ^lenot 7 naKonvencijata deka }e prezemat itni i efikasnimerki vo oblasta na kulturata, obrazovanieto,informatikata i nastavata. ZborotObrazovanie vo ovoj ~len ne se ograni~uva samona u~ili{no obrazovanie tuku isto taka semisli i na obu~uvawe, najmnogu na nastavnicitei drugite stru~ni lica kako na primersproveduva~ite na zakonot. Op{tataPreporaka XIII (42) na Komisijata gi povikuva^lenkite:

Da ja pregledat i podobrat obukata zasproveduva~ite na zakonot za da se ispolnatstandardite na Konvencijata kako i Kodeksotna Odnesuvawe na sproveduva~ite na zakonot(1979).

Vo svojata Op{ta Preporaka XVII (42),Komisijata isto taka im prepora~uva na^lenkite da formiraat dràvni institucii zada im sluàt na slednite celi, me|u drugoto: a)da promoviraat po~ituvawe za ~ovekovite pravai nivnata pravedna primena, slobodni od bilokakva diskriminacija kako {to e predvideno vo^lenot 5 od ICERD; b) da gi razgledatslu`banite politiki vo pravec na za{tituvaweod rasna diskriminacija; c) da vr{i

nabluduvawe na zakonite dali se pridrùvaatna odredbite na ICERD; d) da ja educirajavnosta za obvrskite na ^lenkite sporedICERD.

Ponatamu, CERD mu obrnuva tesno vnimanie napra{awata za toa dali ̂ lenkite ja zapoznavaatjavnosta za ~ovekovite prava vo op{to i ICERDa osobeno CERD, i dali ICERD se imaprevedeno i pe~ateno na lokalnite jazici.21

Obi~no, Komisijata nao|a deka dràvite ne muobrnuvaat dovolno vnimanie naimplementacijata na ^len 7 i informaciitedostaveni spored ~len 7 gi smeta za op{ti ipovr{inski .

3. Nadzorniot organ na ICERD:Komisijata za Eliminirawe naRasnata Diskriminacija (CERD)

U{te od po~etokot be{e jasno deka

Konvencijata }e bide efikasna samo dokolkupostoi eden nezavisen organ za nadgleduvawe naimplementacijata na obvrskite na ~lenkitepredvidevi vo ICERD. Poradi toa se formiraCERD; ova dade primer: pet drugi sli~ni organina ON za ~ovekovi prava bea formiranipodocna, imeno, Komisijata za ̂ ovekovi Prava(HRC), Komisijata za Eliminirawe naDiskriminacijata na @enite (CEDAW),Komisijata Protiv Ma~ewe (CAT), Komisijataza Ekonomski, Socijalni i Kulturni Prava(CESCR)22 i Komisijata za Pravata na Decata(CRC).

A. Prirodata na CERD

CERD go si~inuvaat 18 stru~waci od visokmoral i priznata nepristrasnost, koi sluàvtvo li~en kapacitet (^len 8.1 od ICERD).^lenovite se odbrani za ~etirigodi{en mandatna eden sostanok na ~lenkite (^len 8.4 i 5a), iizborite se odrùvaat za polovina od ~lenovitesekoi dve godini (^len 8.5a).Pri izborot na ~lenovite na Komisijata, morada se zema predvid ednakvata geografskarasprostranetost i zastapuvaweto narazli~nite formi na civilizacija kako iglavniot praven sistem (^len 8.1). Momentalno,vo CERD u~estvuva golem broj na diplomati vosporedba so drugite Konvencii. Ova moè da muse prepi{uva na sfa}aweto na dràvite voranite godini deka ICERD be{e eden tu|politi~ki instrument otkolku eden documentso doma{ni implikacii. Iako ova sfa}awe seima promeneto, praksata za imenuvawe i izborna stranski politi~ki stru~waci vo CERDostanalo i ponatamu.

12

Spored Konvencijata, Komisijata }e gi utvrdisopstvenite pravila na rabota i nema da priminaredbi od nadvor (^len 10). Navistina, CERDe eden avtonomen organ {to e voobi~aenakarakteristika na site vakvi organi soisklu~ok na CESCR. Kako i da e, jakiorganizacioni vrski so ON postojat:

• CERD be{e formiran spored ednaKonvencija zacrtana od strana naPodkomisijata na ON za Prevencija naDiskriminacijata i Za{tita naMalcinstvata (vo 1999 godPodkomisijata dobi drugo ime –Podkomisija za Unapreduvawe iZa{tita na ôvekovite Prava), i be{eusvoeno — preku Komisijata zaôvekovi Prava i od Ekonomskiot iSocijalniot Sovet — od strana na GS.

• Momentalno, sostanocite naKomisijata se odrùvaat dvapati vogodinata (Mart i Avgust) vovremetraewe od tri do ~etiri nedeli23

vo Kancelarijata na ON vo @eneva.Ponatamu, na Komisijata mu pomagaSekretarijatot na ON (Kancelarija naVisokiot Komesarijat za ôvekoviPrava).

• Isto taka e bitno, CERD mu podnesuvaizve{taj za negovite aktivnosti na GSpreku Generalniot Sekretar (^len9.2) .

B. Postapki na Rabota

CERD periodi~no gi razgleduva pravnite,sudskite, administrativnite i drugite ~ekoriprezemeni od poedine~nite ~lenki vo ICERDza da gi ispolnat nivnite obvrski i da se boratprotiv rasnata diskriminacija. Konvencijataobezbeduva eden broj instrumenti za ocenuvawena naporite na dràvite i celokupnatasostojba. Me|utoa, negoviot tekoven mandat neja vklu~uva i mo`nosta za ~lenovite na CERDda ia istraùvaat sostojbata po pat na terenskiposeti, iako Komisijata moè da isprati edenili pove}e od negovite ~lenovi po pokana nazasegnatata dràva poradi vospostavuvawepoblizok dialog na lice mesto.24

a) Sistemot za Izvestuvawe (^len 9)25

Spored ^len 9 od ICERD i po donesenataodluka od strana na Komisijata na negoviot 38sostanok vo 1990 god, site ~lenki se dol`ni dapodnesat: (a) eden prvi~en izve{taj za periodod edna godina po vleguvaweto na sila naKonvencijata za zasegnatata dràva, daobezbeduvaat seopfatni informacii za

zakonskite, sudskite, administrativnite idrugite merki koi gi prezemat ~lenkite zasproveduvawe na odredbite na ICERD; (b)potoa, ponatamo{ni seopfatni izve{tai sekoi~etiri godini koi treba da sodràt bilo kakvinovi nastani koi se imaat slu~eno popodnesuvaweto na posledniot izve{taj,konkretnite informacii pobarani od CERD iodgovori na pra{awata koi ne bea dovolnoobjasneti na prethodniot izve{taj; i kratkiizve{tai za informirawe vo dvegodi{niotperiod, za da gi aùriraat informaciitesodràni vo seopfatniot izve{taj; i (c)specijalni izve{tai wkoga }e bara Komisijata,na primer koi se podneseni od strana na~lenkite ~ii sostojbi se razgleduvaat od stranana CERD soglasno ranite merki zapredupreduvawe i itnite postapki.Spored Prira~nikot na Izvestuvawe naôvekovite Prava,27 Komisijata o~ekuvaprvi~niot i seopfatniot izve{taj da sodràtinformacii za: i) pridrùvawe na ~lenkite konobvrskite spored ^len 1 od Konvencijata, ii)etni~kite karakteristika na dràvat i iii)tekstot za relevantnite zakoni, sudski odlukiI propisi povrzani so ^len 1 do 7 naKonvencijata.Obvrskata na Komisijata da mu podneseizve{taj na GS spored ^len 9.2 vo vrska sorazgleduvaweto na dobienite izve{tai eklu~no. Me|utoa, ^len 9, op{irno e opi{an izatoa mu obezbeduva prostor na Komisijata davoveduva inovacii na negovata primena. Taka,vo ranata faza na postoeweto na CERD seodlu~i deka razgleduvaweto na izve{taite na~lenkite }e se vr{i vo prisustvo na ~lenkiteza da go olesnat konstruktivniot dijalog. Kakorezultat, ~lenkite pra}aa delegacii koi seso~inuvaa od vladini slu`benici vo nasostanocite na CERD koga nivniot izve{taj ezakaàn za pregleduvawe. Osnovniot documentkoj se razgleduva od strana na Komisijata edràvniot raport. Po zavr{uvaweto naStudenata Vojna, bea vovedeni proceduralniinovacii vo razgleduvaweto na izve{taite na~lenkite:

• Nazna~uvawe na Dràven Izvestuva~— kako posledica na neformalnitekonsultacii, ~lenovite na Komisijatasamite go podgotvuvaat razgleduvawetona izve{tajot na ~lenkata sorazgleduvawe na izve{tajot detalnovrz osnova na relevantni i verodostojniinformacii. Izvestuva~ot na Dràvatigra edna vode~ka uloga i prirazgleduvaweto na izve{tajot i pripodgotuvaweto na zaklu~ocite. Vome|uvreme, ostanatite ~lenovi nakomisijata se slobodni da dadat svoj

13

pridones. Vo CERD ne postoi predsesionalna rabotna grupa, kako tieformirani od nekoi drugi Konvencii.Kako i da e Izvestuva~ot na Dràvatamoè — iako retko — da podgotvi edenspisok na pra{awa odnapred za da mu goraspredeli na dràvat koja podnesuvaizve{taj kako i na drugite ~lenovi naKomisijata.

• Koristewe na odrugi izvori nainformacii. Se zema zdravo za gotovodeka slu`beniot izve{taj podnesen odstrana na ~lenkata e glavniot iklu~niot izvor na informacii, no ve}edolgo vreme ostana mnogu protivre~nofaktot dali ~lenovite na Komisijatamoàt da se potprat na drugi izvori nainformacii. Postepeno se prifatideka drugite materijali na ON, kako{to se izve{taite na SpecijalniotIzvestuva~ na Komisijata na ON zaôvekovi Prava i izve{tai ikomentari od specijalizirani agencii,moàt da se zemat vo predvid. Voposlednite godini, se zemeni vo predvidinformacii od regionalniteinstitucii kako {to e EvropskataKomisija Protiv Rasizmot iNetrpelivosta (ECRI) i isto taka oNVO, i ovie informacii mnogu ~estose spomnat vo diskusiite, iako nekolku~lenovi na Komisijata prodolùvaatda pokaùvaat rezerva vo vrska so ovapraksa.

• Izgotvuvaweto na Zaklu~ocite. Iakovo minatoto, poedine~nite ~lenovi biiskaàle li~ni mislewa i procenki vofazata na zaklu~ocite na izve{tajot naDràvata, Komisijata kako ednokolektivno telo se vozdrà od toa. Ovave}e ne e taka; Izvestuva~ot naDràvata so pomo{ na Sekretarijatot,go podgotvuva prviot nacrt naZaklu~ocite koja se so~inuva odrazgleduvaweto na pozitivnite razvoji,problemi I konkretni predlozi ipreporaki. Prviot nacrt mu sedistribuira neformalno na ~lenoviteza da dadat komentari. Izvestuva~ot naDràvat podocna podnesuva vtor nacrtkoj se diskutira i izmenuva naformalni (javni) sostanoci i na kraj seusvojuva od Komisijata i mu seprenesuva na zasegnatata dràva,stanuva javne dokument i se vklu~uva nagodi{niot izve{taj na Komisijata.Dràvata ~lenka moè da podnesekomentari vo vrska so zaklu~ocite koi{to treba da se vklu~t na godi{niot

izve{taj na Komisijata do GS (^len 9.2na ICERD). Zaklu~ocite se edna bitnanaprava za nabluduvawe i edna efikasnaalatka za sledewe na rabotata.Vo vrska so sodrìnata na izve{tajotna dràvata, komisijata napravi nekoizabele{ki vo vrska so nekoinedorazbirawa od strana na ~lenkite:

• Nekoi ~lenki mislat deka ne se dol`nida podnesuvaat periodi~ni izve{taibidej}i nivnite vladi smetaat dekarasnata diskriminacija ne postoi voramkite ne nivnite teritorii.Komisijata smeta dekadiskriminacijata e edna pojava kojamomentalno ili vo bliska idnina }epostoi vo site zemji i zatoa site ~lenkise dol`ni da bidat pretpazlivi i daizvestuvaat za merkite prezemeni za daja spre~at ili borat protiv rasnatadiskriminacija.

• Nekoi od izve{taite na ~lenkiteostavat vpe~atok deka ako Konvencijatastanuva del na pravniot red nadràvata, toga{ ne e potrebno da seprezemat ponatamo{ni zakonski merki..Me|utoa, Konvencijata ne bara samo dase zabranat odredeni dela, tuku ipovikuva za da se prezemat merki vosudskiot i administrativniot sistem,kako i vo oblasta na kulturata,obrazovanieto i informatika. Sli~no,~lenkata ne gi ispolnuva svoiteobvrski soglasno Konvencijata samo soosuduvawe na rasnata diskriminacija voUstavot na dràvata.28

• Vo nekolku slu~ai, vo izve{taite ne sevklu~uvaat tekstovite naantidiskriminativnite zakoni irelevantnite praksi. Za da im pomognena ~lenkite vo izgotvuvaweto naizve{taite, CERD im obezbeduva op{tiupatstva.29

b) Me|udràvni àlbi (^len 11—13)

Site ~lenki na Konvencijata ja priznavaatnadle`nosta na CERD da prima i da deluva zaedna àlba podnesena od strana na edna ~lenkaza druga ~lenka koja ne gi ispolnuva odredbitena Konvencijata (^len 11.1). Me|utoa, niedna~lenka ne go napravil ova dosega, kojaobezbeduva — dokolku problemot ne serazre{uva na drug na~in — zakaùvawe na adhoc sostanok na komisijata za smiruvawe (^len12). ^lenkite ne sakaat da ja koristat ovapostapka bidej}i e sloèna i odzema mnogu

14

vreme. Ako dràvite sakaat da pokrenat slu~aiza navodni prekr{uvawa vo drugi dràvi, tiepretpo~ituvaat da gi koristat organite na ON,kako {to e Komisijata za ôvekovi Prava iliGS. Dosega, niedna dràva ne gi koristilme|udràvnite postapki vo niedna odKonveciite na ON za ~ovekovi prava.

c) Poedine~ni àlbi ili komunikacii(^len 14)

Ovaa postapka za komunikacija im ovozmoùvana poedincite ili grupite na poedinci da gipodnesat nivnite ̀ albi direktno do CERD kako`rtvi na prekr{uvawa na Konvencijata, no poduslov dràvata(ite) da ima(aat) dadena izjavadeka ja priznava nadle`nosta na CERD spored^len 14. Ova vleze vo sila vo 1982 god, kogadesetici takvi izjavi bea napraveni od stranana edna ~lenka. Poedinecot ili grupata moraprvo da gi iscrpi site lokalni institucii.(Ponatamo{ni podrobnosti za procesot isoveti za toa kako da se podnese edna àlbamoàt da se najdat vo Del II, sekcija 2 na ovojprira~nik.)

Konvencijata ponatamu predviduva vo negoviot^len 14.2 deka tie ~lenki koi davaat izjavi kako{to e predvideno vo paragraf 1 na istiot ~lenmoè da formira ili ukaùva edno nacionalnotelo nadle`no za primawe peticii od poedniciili grupi na poedinci koi tvrdat deka se ̀ rtvina pravata prekr{eni ~ii prava se predvidenivo ICERD i koi gi iscrpile site raspolo`livilokalni organi. Samo dokolku baratelot neuspeva da dobie od ukaànoto telo, toga{ moèda go podnese pra{aweto kaj Komisijata.Luksemburg i Ju`na Afrika se ednistvenite~lenki (od 1 januari 2000) koi nazna~ija vakviorgani soglasno ^len 14.2.Vo odnos na poedine~nite proceduri nakomunikacii vo ramkite na mehanizmite za~ovekovi prava na ON, ^len 14 od ICERD ipraksata na Komisijata pretstavuvaat nekolkuposebni karakteristi koi moàt da jarazlikuvaat ova procedura od sli~ni procedurispored drugite instrumenti za ~ovekovi prava.Na primer, ^len 14 im dozvoluva ne samo napoedincite da tvrdat i podnesat àlba kajKomisijata deka se `rtvi na nekoiprekr{uvawa na nivnite prava tuku i nagrupnite poedinci. Ponatamu, komunikacijataistovremeno moè da se razgleda od Komisijata,iako taa komunikacija e vo postapka na nekojadruga me|unarodna institucija; i Komisijatadava predlozi i preporaki a ne samo viduvawa .

Me|utoa, ova postapka ne treba da se pome{a sonadle`nosta na sudovite. Odlukata na sudot

zakonski obvrzuva no predlozite i preporakitena Komisijata ja nemaat istata teìna. Kako ida e, ovie predlozi i preporaki vo op{to sesmetaat kako avtoritativni izjavi na edennadleèn kvazi-sudski organ i se o~ekuva od~lenkite da gi po~ituvaat i se pridrùvaat konistite. Vo ovaa nasoka, bitno e da mediumite iop{tata javnost da se zapoznavaat zapodnesenite slu~ai i iskaànite mislewa naKomisijata.

C. Ponatamo{ni inovativni postapi

Tehni~ki, Komisijata postojano se soo~uva soeden problem koj ja popre~uva negovata rabotai ne moàt pravilno da go vr{at nivniot: toa eneuspehot na nekolku dràvi ~lenki dapodnesat periodi~ni izve{tai — ilizadocnuvaat mnogu.Razni pri~ini se spomnati kako {to enedostigot na personalot sposoben zaizvestuvawe za ~ovekovite prava i tovarot narabota koja ja imaat za ispolnuvawe name|unarodnite obvrski za izvestuvawe pod edengolem broj na instrumenti za ~ovekovi prava.Za da se spravi so ovoj problem, Komisijata nasvojata 39 sesija vo 1991 god, odlu~i da jarazgleda implementacijata na Konvencijata votie slu~ai koga izve{tajot na ~lenkata zna~ajnodocni, duri i bez izve{tajot za aùrirawe sokoristewe na prethodnite izve{tai na~lenkata kako osnova i so zemawe vo predvid ina drugite relevantni informacii (ova epoznato kako postapka za pregled ).Ova merka mu obezbeduva na Komisijata da imapoefikasna kontrola na procesot naizvestuvawe, bidej}i ednostavno ne mora da sepotpira samo na dràvata za da ja razgleduvaimplementacijata na Konvencijata. Na~lenkata ~ii izve{taj docni pove}e od petgodini mu se pra}a edno pismo i ja izvestuvadeka pregledot }e se odrì , a podocna seizvestuvaat za to~niot datum; pretstavnicitena dràvata se pokaneti da u~estvuvaat nasostanokot. Ova e so cel da se pottiknuvadijalogot pome|u ~lenkat i Komisijata i pokrajotsustvoto na izve{tajot, da obezbedi edenpregled na minimalno nivo za site ~lenki. Vopove}eto primeri ova postapka gi pottiknuvadràvite da pobrzat so dostavuvaweto naizve{taite i mu ovozmoùva na Komisijata dago prodolì dijalogot so ~lenkite.

Druga inovativna postapka be{e vovedena na 45sesija na Komisijata vo 1994 god, koga se odlu~ideka preventivnite merki treba da bidatsostaven del na dnevniot red na Komisijata. Votie merki se vklu~uvaat ranite merki zapredupreduvawe i itnite postapki. Godi{niteizve{tai na Komisijata gi davaat slednite

15

objasnuvawa vo vrska so ovie preventivnitemerki:

Ranite merki za predupreduvawe treba da senaso~at kon spre~uvawe na postojniteproblemi za da ne prerasnat vo konflikti iisto taka tuka moàt da se vklu~at i merkiza gradewe na doverba za da gi utvrdi i poddrìfaktorite {to ja zajaknuvaat ili zasiluvaatrasnata trpelivost, osobeno da spre~atprodolùvawe na prethodni konflikti.Vokriteriumite za ranite merki zapredupreduvawe moàt da se vklu~at, naprimer, slednite sostojbi:nemawe nasoodvetno zakonodavstvo za definirawe izabranuvawe na site oblici na rasnadiskriminacija, kako {to e predvideno voKonvecijata; nesoodvetni mehanizmi zasproveduvawe ili implementacija,vklu~uvaj}igo i nemaweto na postapki za ot{teti;prisustvo na modelot na prerasnuvawe narasnata omraza i nasilstvo, ili rasisti~kapropaganda ili apeli za rasna netrpelivost odstrana na lica, grupi iliorganizacii,prete`no od strana na izbraniili drugi slu`benici; eden zna~aen model narasnata diskriminacija e dokumentiran vosocijalnite i ekonomskite indikatori;izna~ajni branovi na begalci ili raseleni licakako posledica na prekr{uvawe na pravata namalcinstvata.Itnite postapki reagiraat za problemitekoi baraat into vnimanie za spre~uvawe iliograni~uvawe na obemot ili brojot naserioznite prekr{uvawa na Konvencijata. Vokriterioumite za zapo~nuvawe edna itnapostapka se vklu~uvaat, na primer, prisustvona seriozna ili masivna rasna diskriminacija;ili sostojbi vo koi postoi rizik zaponatamo{na rasna diskriminacija

Relevanten slu~aj – L.K protiv HolandijaSlednoto e edno rezime na komunikacijata br.4/1991 (L.K. p. Holandija) —eden od slu~aitepodneseni soglasno ^len 14, misleweto naKomisijata i idnite ~ekori prezemeni od stranana ~lenkata:L.K., dràvjanin na Maroko koj ̀ ivee vo Utrecht,Holandija, sakal da poseti edna ku}a koja mu sedava{e pod kirija nemu i na negovoto semejstvo,no edna grupa lu|e se sobrale pred ku}atavikaj}i, ‘Ne sakame ve}e stranci’, i nekoi od nivse zakanija deka }e ja zapalat ku}ata dokolkuL.K. se selil vo taa ku}a. Posle be{e potpi{anaedna peticija od strana na 28 ìteli koi imaanapi{ano deka ku}ata ne moè da mu se dade naL.K.L.K. podnese àlba tvrdej}i deka bil `rtva narasna diskriminacija. Pove}eto odpotpisnicite na peticijata bea ispra{uvani, noposle nekolku meseci, javniot obvinite priokru`niot sud na Utrecht go izvesti L.K. dekaslu~ajot ne bil prijaven kako krivi~no delo vo

negovata kancelarija bidej}i ne bil sigurendeka se slu~il nekakov krivi~en prekr{ok.Advokatot na L.K. posle mu se obrati naApelacionit Sud na Amsterdam baraj}i nalogza da se podnese krivi~na prijava zapotpisnicite na peticijata. Ova barawe be{eodbieno vrz osnova na javniot interes, tvrdej}ideka dokumentot nitu bil od navreduva~kapriroda nitu pottiknuval rasnadiskriminacija.L.K. podnese àlba do CERD, vrz osnova, me|udrugoto deka zabele{kite i izjavite naìtelite bile rasno diskriminira~ki vopriroda, deka policijata ne deluva{e brzo iefikasno vo istraùvaweto na slu~ajot i dekaApelacionit Sud ja odloìl postapkata i sepotpril na nekompletni dokazi.CERD na negovata 42 sesija vo mart 1993 god,odlu~i deka delata na ìtelite bilediskriminira~ki nastroeni, deka istragata napolicijata i obvinitelstvoto bile nekompletnii koga se pravat zakani koi pottiknuvaat rasnadiskriminacija, osobeno javni i od strana nagrupa lu|e, toga{ dràvata e dol`na da vodiistraga pretpazlivo i brzo. Ponatamu,policijata i obvinitelstvoto ne ponudileefikasna za{tita i ot{teta spored zna~ewetona ^len 6 od Konvencijata.Zatoa, CERD muprepora~a na dràvata ~lenka da ja razgledanejzinata politika i proceduri vo vrska sodelata na rasnoto nasilstvo i da mu obezbedi nabaratelot soodvetna ot{teta za pretrpenatamoralna {teta.Koga go dostavi 13 periodi~enizve{taj do Komisijata,30 Holandija dadedalekuse`ni informacii za novite i postrogiantidiskriminativni upatstva za policijata iza oddelot na javnoto obvinitelstvo, koja istotaka gi po~ituvala i relevnatnite preporaki naKomisijata vo slu~ajot na L.K. Ponatamu,Vladata izjavi deka vo konsultacii so advokatotna L.K. i samiot L.K., mu obezbedil soodvetnakompenzacija.31

Spored ovie postapki Komisijata ja razgleduvasostojbata bez periodi~ni izve{tai odzasegnatata ~lenka.Vo minatoto, CERD gi razgleduva{e slu~aitevo porane{na Jugoslavija i Regionot GreitLejks vo Afrika. Isto taka drugi itni situaciibea prifateni od Komisijata spored itnitepostapki, vklu~uvaj}i go i izmenuvaweto naNaslovot za Zakonot na Domorodcite naAvstralija koj se smeta{e deka ediskriminira~ki protiv domorodcite naAvstralija.NB: Ranite merki za predupreduvawe i itnitepostapki moàt da se primenat amo od stranana ~lenovite na CERD. NVO koi sakaat da giimplementiraat takvite merki moàt da gonapravat toa preku kontaktirawe na eden ~lenna CERD i baraat od nego da go napravi toa.Idnite ~ekori od strana na NVO isto takatreba da se napravat preku eden ~len ili~lenovi na CERD. Najskore{niot i

16

najzna~ajniot razvoj vo rabotata na CERD be{evo avgust 2000,koga CERD organizira{e ednadvo dnevna tematska diskusija —diskriminacijata na Romite — koj be{e prvvakov nastan vo 30 godi{noto postoewe naKomisijata. Ova prvi~na tematska diskusija naCERD be{e eden patokaz za razni pati{ta.Prvo, toa vode{e izgotvuvawe na Op{titePreporaki32 utvrduvaj}i eden broj na merki {tovladite na relevantnite ~lenki na ICERDtreba da gi prezemat za da ja podobrat sostojbatana Romite. Vo ovaa nasoka, treba da mu se obrnevnimanie na faktot deka izgotvuvaweto naOp{tata Preporaka obi~no po~nuva sodostavuvawe na eden nacrt od strana na eden~len i koja ne e rezultat na diskusija. Vtoro, zada go maksimizira negoviot pristap dopostojnite istraùvawa, informacii iiskustvo, CERD na tematskata diskusija gipokanil regionalnite ustanovi kako i drugiorgani i agencii na ON, posebno stru~waci odPodkomisijata za Promocija i Za{tita naôvekovite Prava i od Komisijata naSpecijalniot Izvestuva~ za ôvekovi Prava iza Sovremeni Oblici na Rasizam. Komisijataisto taka gi primil I detalnite informacii,kako i izve{tai od prva raka od NVO, osobenoza zasegnatite grupi, t.e.Organizaciite naRomite, so odrùvawe na eden neformalensostanok koristej}i go negovoto slu`benovreme za sostanoci i gi prima nivniteizve{tai.

Iako tematskata diskusija be{e edna novina vorabotata na CERD, toa ne be{e novina voorganite za nabluduvawe na ON vocelina.Nekolku drugi organi za nabluduvaweve}e imaa odr`no tematski sesii ve}e nekolkugodini i uspe{no gi razvia metodite zavklu~uvawe na NVO na tie tematski diskusii.Po uspehot na negovata prva tematska diskusijana tema diskriminacijata na Romite, se o~ekuvadeka praksata na CERD za odrùvawe natematski sesii isto taka }e seinstitucionalizira vo idnina i deka }e staneeden efikase del na rabotata na Komisijata.

D. Vlijanieto na ICERD na dràvite

Otkako vleze vo sila ICERD, promenite vorazni dràvi se zasluga na pozitvnoto vlijaniena Konvencijata. Tuka se vklu~uvaat:

• amandmani na dràvnite ustavi zavklu~uvawe na odredbite zazabranuvawe na rasnata diskriminacija;

• sistemati~en pregled na postojnitezakoni i propisi koi vodka konizmenuvawe na tie koi imaat za celsozdavawe na rasna diskriminacija ili

donesuvawe na novi zakoni za da giispolnat barawata na Konvencijata;

• pottiknuvaweto na delata za rasnadiskriminacija ili rasno nasilstvo sekaznivi po zakon;

• zakonski garancii i postapki zaimplementirawe protivdiskriminacijata vo odnos nabezbednosta na li~nosta, politi~kiteprava, vrabotuvaweto, ìveeweto,obrazovanieto ili pristap do oblastii objekti nameneti za koristewe naop{tata javnost;

• obrazovni programi nameneti zapromovirawe dobri odnosi i trpeniepome|u rasnite i etni~kite grupi;

• sozdavawe na ustanovi ili agencii zaspravewe so problemite na rasnatadiskriminacija i da gi za{titatinteresite na domorodcite; i,

vladite baraat tehni~ka poddr{ka od ONza pra{awata naantidiskriminativnoto zakonodavstvoi ot{teti za `rtvite.

17

DEL 2 — Pridonesot na NVO za rabotata naCERD

Vo Ekonomskiot i Socijalniot Sovet(ECOSOC) i nejzinite pomo{ni organi kako {toe Komisijata za ôvekovi Prava, NVO moàtda dobijat konsultativen status {to zna~i dekamoàt da stanat sostaven del na rabotnatapostapka na tie organi.33 Me|utoa, pove}eto odorganite na ON, vklu~uvaj}i go i CERD, ne seorgani na ON vo slu`bena smisla. I pokrajsilnite vrski so ON, koja im obezbeduva uslugina Sekretarijatot, tie se sozdadeni od samiteKonvencii i pravilata za konsultativen statusne vaàt za niv. Kako posledica na toa, nepostojat nikakvi slu`beni odnosi me|u CERDi NVO. Iako ovoj odnos e neformalen, va`nostana pridonesot na NVO se priznava od strana naCERD. Se pove}e, ~lenovite na CERD pripretresuvawe na izve{tajot na dràvata giobjavuvaat informaciite dobieni ili sobraniod nevladini izvori. Iako tekot na informaciikoi stignuvaat do ~lenovite ne se sobiraat ilianaliziraat sistemati~no, Slu`bata na AntiRasisti~ka Informacija (ARIS) 34— edna NVOsmestena vo @eneva — ima zada~a za povrzuvawena grupite za ~ovekovi prava so ~lenovite naCERD i mu pomaga na vtoriot da dobierelevantni informacii. Toa {to im e potrebnona ~lenovite na CERD e pocelosna pretstavaza sostojbata od toa {to e dadena na slu`beniotizve{taj na ~lenkata. So drugi zborovi, NVOtreba da gi zemat vo predvid pra{awata kako{to se: dali postojat praznini vo slu`beniotizve{taj; dali rabotite lo{o se pretstavuvaat;dali se to~ni pretpostavkite, analizite inaglasocite?

Osven {to na Komisijata mu obezbeduvaatinformacii, NVO osobeno tie {to se aktivnina dràvno nivo, isto taka moàt dapropagandiraat informacii za ICERD ili zanegoviot proces na izvestuvawe me|u nivnite~lenovi i op{tata javnost vo dràvata. NVOmoàt da prifatat pra{awa koi se od golemava`nost za niv i da gi ocenat konkretnitekomentari dadeni od strana na ~lenovite naKomisijata za pra{awa vo vrska sopridrùvaweto (nepridrùvaweto) na~lenkata kon ICERD. Koga vladata bi imalaproblemi so sproveduvawe na prepora~aniteizmeni za zakonot, politikata i praksata, NVOmoàt da mu sluàt na javnosta za da vlijaat tieizmeni da se ostvarat.

1. Postapki na Izvestuvawe

Koga edno NVO mu obezbeduva informaciina CERD, bitno e, vo interes na Komisijata INVO, informaciite da se dostavat nanajefikasen na~in. Kako {to pokaàlapraksata, eden ednostaven izve{taj za slu~ajnislu~ai ili ~lenovi dostaven do Komisijataobi~no nema da ima mnogu vlijanie. Isto takamoè da se slu~i i obilnite informacii dabidat problem. Potrebno e edna dobro razvienastrategija.

Najdobrata alternativa e da se izgotvi edendopolnitelen izve{taj. Postojat dve na~ini zapi{uvawe takvi izve{tai; prvata e daizgotvite eden seopfaten izve{taj koj gi zemavo predvid site to~ki na izve{tajot nadràvata i nudi dopolnitelni i poinakviinfomacii. Za ova e potrebno mnogu vreme iresursi, no izgleda e najefikasniot na~in zaobezbeduvawe na informacii i verojatnosta zaprivlekuvawe na vnimanieto na Komisijata emnogu golema. Vtorito pristap, tie NVO koine se vo mo`nost da gi obezbedat potrebniteresursi, i ~ii aktivnosti se ograni~eni naodredeni oblasti, bi bil da se fokusiraat nakonkretni pra{awa — kako {to se tie {tovlijaat na posebni grupi, ili konkretni oblastikako {to e obrazovanieto, vrabotuvaweto ilirabotnite uslovi.

Vo odnos na izgotvuvaweto na izve{tajot, smedobile nekolku korisni soveto po pat nakonsultacii so ~lenovite na CERD I po pat nabarawe na iskustvoto na drugi NVO.

A. ̂ ekori koi treba da se prezemat predpretresuvawe na Izve{tajot nadràvata od strana na CERD

Koga treba da se dostavi izve{tajot nadràvata ~lenka? — Kako {to objasnivmeporano vo ovoj prira~nik, prvi~niot izve{tajtreba da se dostavi edna godina po vleguvawevo sila na Konvencijata za zasegnatata dràva,a periodi~nite izve{tai treba da se dostavatvo sekoi dve godini potoa. Informacii za toakoga izve{tajot na dràvata treba ili treba{eda se dostavi moè da se dobijat od zasegnatatavlada.Od druga strana, NVO moàt da mu se obratatna Sekretarijatot na CERD, ili da ja posetat

18

vebstrana na Kancelarijata na VisokiotKomesarijat za ôvekovi Prava( w w w . u n h c h r . c h ) .

Dali ve}e e ispraten izve{tajot? — Obratetese do organite na vladata koi se zadolèni zapodgotvuvawe na slu`beniot izve{taj zadostavuvawe do CERD (mnogu ~esto doMinisterstvoto za Nadvore{ni Raboti) za dadoznaete dali izve{tajot e ispraten ili koganamerava vladata da go dostavi do Komisijata.Dokolku izve{tajot se u{te se podgotvuva, NVOmoà da pregovaraat so soodvetnata vlast za dase vklu~at vo procesot na izgotvuvawe. Nekoivladi moàt da bidat spremni duri izainteresirani za da se posovetuvaat sodràvnite NVO za da ne bidat kritikuvani zanedovr{en izve{taj od strana na Komisijata.Vo drugite dràvi, sekakvi kontakti so vladatamoàt da bidat nevozmo`ni. Bez razlika naishodot na takvite konsultacii so vladata,NVO se sovetuvaat da ja odràt nivnatanezavisnost. Dokolku izve{tajot ve}e eizgotven, obi~no eden primerok od vladata e naraspolagawe. Ako NVO-te imaat pote{kotii zanegovo dobivawe, Sekretarijatot na CERDmoè da go ukaè brojot na dokumentot za da seispe~ati eden primerok od Kancelarijata naON vo @eneva (vidi Korisni adresi na krajotna ovoj prira~ni). Vakvite dokumenti isto takase na raspolagawe na vebstranata naKancelarijata na Visokiot Komesarijat na ONza ôvekovi Prava(www.unhchr.ch).

Koga izve{tajot stignuva do Komisijata, popreveduvaweto na slu`benite jazici od stranana Sekretarijatot na ON, zasegnatata dràva}e bide stavena na spisokot na izve{taite koise na procedura. Vedna{ po dobivaweto naizve{tajot, na sostanokt Komisijata obi~noodlu~uva koi zemji na spisokot }e serazgleduvaat na naredniot sostanok i koi }ebidat nazna~eni za Izvestuva~i na Dràvata.(Dokolku Komisijata go dobiva izve{tajot votekot na sostanokot, takva odluka moè da sedonese na istiot sostanok)

So ogled na golemata rabota na Komisijata,izve{tajot obi~no }e se razgleduva dve ili trisostanoci posle negovot vklu~uvawe naspisokot na ~ekawe. Me|utoa, Komisijata imdava prednost na prvi~nite izve{tai,izve{taite dostaveni po dolgi zadocnuvawa iizve{taite od zemjite kade se slu~uvaat bitninastani.36 Na NVO im prepora~uvame daformiraat eden raspored za izgotvuvawe nadopolnitelniot izve{taj ili drugiterelevantni informacii, otkako datumite zarazgleduvawe na izve{tajot se utvrdeni.

NVO moàt da stapat vo kontakt so

... Izvestuva~ot na Dràvata — se prepora~uvadeka NVO koi planiraat da mu obezbeduvaatinformacii na CERD da kontaktirat soIzvestuva~ot na Dràvata za zasegnatatadràva.Imeto na Izvestuva~ot na Dràvata moè dase dobie od Sekretarijatot na CERD, osvennivnite kontakt detail, dokolku toj dadolsoglasnost da gi objavuva vo javnost istite.Inaku, stapete vo kontakt so Izvestuva~ot naDràvata preku Sekretarijatot.

NVO moàt da mu prenesat na Izvestuva~ot naDràvata deka sakaat da podnesat dopolnitelenizve{taj i da baraat soveti za sodrìnata iformatot na izve{tajot i za toa koga i kadetreba da se prati. Vo nekolku slu~ai, moè dase zema vo predvid da se pokani Izvestuva~otna Dràvata da zema u~estvo na eden sostanokna dràvnite NVO,osobeno ako NVO ne moàtda bidat prisutni vo @eneva prirazgleduvaweto na izve{tajot na dràvata.Nekoi od porane{nite Izvestuva~i na Dràvini rekoa kakva e korista na takvite sostanoci.

... drugi NVO — Mnogu ~esto poefikasno eda se podgotvi dopolnitelniot izve{taj vosorabotka so drugi NVO. Pravej}i go toa, NVO-te moàt da ja izbegnat dupliciraweto nanivnata rabota i da go koristat nivnoto znaewe,materijali i resursi na efikasen na~in.Ponatamu, verojatnosta za pro~itawe na siteizve{tai na NVO e mnogu mala, dokolkuKomisijata prima premnogu. Oddelni izve{taikoi zboruvaat za istite pra{awa moàt duri ida gi zbunat stru~wacite i ne }e moàt da jarazbiraat fakti~kata sostojba.Takviot priod moè da ima dve formi: NVOmoàt ili da izgotvat eden zaedni~ki izve{tajso ime na koalicija ili moàt da jakoordiniraat nivnata rabota za izgotvuvawe napoedine~ni izve{tai. Ponekoga{ moè da bidete{ko da se formira koalicija, osobeno poraditoa {to NVO moàt da imaat razli~ni stavoviili pretpo~ituvaat da gi iskaàt svoitestavovi jasno otkolku za da popu{tat za nekoiraboti. No i pokraj ovie nevoli, smetame dekamnogu moè da se dobie od takviot priod poradipogolemoto vlijanie {to izve{tajot bi go imalvrz ~lenovite na CERD.

19

Ilustracija — Sojuzot na Finska zaôvekovi Prava

Sojuzot na Finska za ôvekovi Prava(FLHR) se vklu~il vo podgotvitelniotproces na izve{tajot na dràvata Finskata

za site Konvencii na ON, vklu~uvaj}i go iCERD. Iako ne se predloùva dekaFinskata praksa da stane eden model, toa eeden dobar primer za uspe{na sorabotkapoem|u vladata i NVO. Spored G. MartinScheinin, porane{en pretsedava~ na FLHR imomentalno ~len na Komisijata zaôvekovi Prava na ON:35

‘Iako NVO iznao|aat pri~ini za da gokritikuvaat postoeweto na problemi vovrska so ~ovekovite prava voFinska,postoi i eden relativno dobardijalog koj dobro funskionira pome|uvladata i ~initelite na gra|anskotoop{testvo, vklu~uvaj}i gi i NVO. Ednadimenzija na ovoj dijalog e nazna~uvawetona eden Sovetodaven Odbor za Me|unarodniRaboti so ôvekovi Prava, koj be{eformiran od samata vlada, koj girazgleduva izve{taite na Finska koitreba da se podnesta do site Konvencii naON, vo rana faza.Pove}e od polovinata na~lenovite na Odborot se predloèni odstrana na NVO ili se nezavisni akademskistru~waci.Vo ovie diskusii, NVO moàtda imaat vlijanie na krajnata verzija naizve{tajot. Vo skore{nite godini, ovametoda za vklu~uvawe na NVO vo procesotna izgotvuvawe na izve{taite senadopolnilo so odrùvawe na javnisostanoci na mnogu rana faza naizgitvuvawe na izve{tajot na dràvat.Naovie javni sostanoci, pove}e NVO moàtda gi iskaàt svoite viduvawa za toakakvi problemi treba da se vklu~at naizve{tajot na dràvat. [...]Vladata e odgovorna za pi{uvawe idostavuvawe na izve{tajot. Iako mnoguNVO ne sakaat da u~estvuvaat na samotopi{uvawe na izve{tajot, no tie sakaat dagi pretstavat nivnite kritiki na tievladini slu`benici koi go sostavuvaatizve{tajot.’

Isto taka, bidej}i NVO so vospostavename|unarodna reputacija mnogu ~esto se priznatiza nivniot kredibilitet za obezbedeniteinformacii na raznite organi na ON, nekakvaforma na povrzanost so takvite NVO moè dago zgolemi statusot i kredibilnosta nadoma{nite NVO. Me|unarodnite NVO koiu~estvuvaat na rabotata na CERD kako {toeARIS, isto taka moàt mnogu da im pomognatna dràvnite NVO za pristapuvawe do ON;lobirawe i da gi identifikuvaat ~lenovite naKomisijata koi bi moèle da bidatzainteresirani za nivnite problemi; sobirawedokumenti; i vo otsustvo na pretstavnicite na

NVO vo @eneva, da im raspredeluvaatdopolnitelni izve{tai na ~lenovite naKomisijata.

Mundo Afro, edna Urugvajska NVO koja gopodnese dopolnitelniot izve{taj do CERD voavgust 1999, za prv pat, ne izvesti za pozitivnotoizkustvo so me|unarodnite NVO: tie dobilepomo{ od IMADR i ARIS za izgotvuvawe nanivniot izve{taj spored formatot, jazikot,argumentite; za kontaktirawe so Izvestuva~otna Dràvata Urugvaj; za ispra}awe na dvajcanivni pretstavnici vo @eneva za da gidistribuiraat primerocite na dopolnitelniotizve{taj me|u ~lenovite na CERD; i zaorganizirawe na eden neformalen sostanok.

... vlada — bi bilo korisno doma{nite NVOda diskutiraat ne samo za izgotvuvawe naizve{tajot za dràvata, tuku isto taka da jaizvestat delegacijata na dràvata za toa kakvipra{awa NVO }e im postavat na ~lenovite naKomisijata pri pretresuvawe na nivniotizve{taj. ̂ esto se slu~uva deka delegacijata ginema podatocite ili sposobniot personal ipra{awata }e se odgovorat sledniot pat koga}e se razgleduva izve{tajot na dràvata (t.enajmalku po dve godini); takvite odloùvawamoàt da se spre~at so toa {to na vladata bimu odbezbedile predvremeni informacii.

... pratenici — ova bi bilo posebno korisnovo tie dràvi kade vladite se mnogu~uvstvitelni za pra{awata pokrenati odzakonodavstvoto i moè da se zema vo predvidda se lobira preku pratenicite na indirektenna~in.

... mediumite — mediumite moàt da bidateden vreden partner za izvestuvawe na javnostavo vrska so razgleduvaweto na izve{tajot. Votie slu~ai koga postoi eden dopisnik ililokalna podru`nica na dràvnite mediumi zazasegnatata dràva vo @eneva ili vo blizina,moàt da se vospostavat kontakti i so glavnotostudio vo zemjata i so dopisnikot — dokolku emo`no li~no. Dokolku takvi studia ne postojat,sepak vredi da se obiduva da gi pottiknetedràvnite mediumi da prati eden novinar vo@eneva. Da im se pristapi na me|unarodnitemediumi koi gi sledat nastanite na ON e u{teeden na~in za zgolemuvawe na rabotata na NVOza za{tituvawe na ~ovekovite prava vo odnosna razgleduvaweto na izve{tajot na ~lenkataod strana na CERD. So cel da se pregledatnajglavnite problemi celosno, NVO moàt dagi izvestuvaat zadolènite mediumi za tieproblemi, delokrugot i sodrìnata naKonvencijata i postapkite na Komisijata.

20

Kako da se izgotvuva dopolnitelniot izve{taj37

Struktura:

• Prva strana: edna zna~ajna cel naizve{tajot e da go privle~e vnimanietona ~lenovite na Komisjata. Prvatastrana treba da obezbedi informacii vovrska so dràvata I imeto naorganizacijata koj go izgotvilizve{tajot.

• Tabela na sodrìni: Pak, so cel da seprile~e vnimanieto na ~lenovite naKomisijata, treba da se vklu~i ednadetalna tabela na sodrìni, ne samo na~lenovite na Komisijata da im obezbediedna jasna pretstava za sodrìnata naizve{tajot, no isto taka da im ovozmoìtie direktno da se naso~at na tie to~kiza koi se zainteresirani.

Voved: Treba da pretpostavime deka ~lenovitena Komisijata }e naidat na imiwa na NVO zakoi prv pat }e slu{nat i zatoa vovedot trebada sodrì eden kratok opis na mandatot iprirodata na NVO. Isto taka, vovedot treba dasodrì edno rezime na glavnite to~ki

Ilustracija — predgovorot na izve{tajotna [vajcarskiot Forum na NVO ProtivRasizam po~nuva so:

“Forumot Protiv Rasizam”e ednakoalicija i mrezha na pove}e od osumdesetorganizacii protiv rasizmot imnogubrojni poedine~ni ~lenovi na celataoblast na Ëvajcarija.Be{e osnovana Esentana 1991 god, po serioznite napadi protivsmestuvaweto na emigrantite.Forumotsaka da ja promovira razmenata nainformacii pome|u svoite ~lenovi ijavnosta i nastojuva da go koristivlijanieto na nacionalno i Me|unarodnonivo.’38

• Glavniot del na izve{tajot: Kako {toukaàvme pogore i kako {toprepora~uvaat ~lenovite naKomisijata, se pretpo~ituvarazli~nite pra{awa da se tretiraatsoglasno redosledot na ^lenovite naICERD. Ili izve{taite na NVO vovovedot i niz celiot tekst treba jasnoda se izjasnat deka spomenatiteproblemi navistina spa|aat vodelokrugot na ^lenovite na ICERD.Ova e vaka bidej}i Komisijata e edenorgan za nadgleduvawe zatoa se griìza sproveduvawe na odredbite naICERD od strana na ~lenkite.So ovoj

priod, sodrìnite vo dràvniotizvëtaj moàt ili da se popravat ilida se vklu~at komentari napoedine~nite paragrafi. Me|utoa, ovojpriod ne ja isklu~uva mo`nosta za ednaop{ta vovedna izjava vo odnos napra{awata i nastanite od golemazna~ajnost.

Pod sekoja to~ka treba da ima eden kratok opisna pra{aweto i prazninite vo dràvniotizve{taj treba da se istaknat. Vodopolnitelniot izve{taj isto taka moàt da sevklu~at pra{awa koi moàt da proizleguvaatod Komisijata. Ne zaboravajte deka odlukata zatoa dali treba da se zemat vo predvid sovetitena NVO se donesuva od strana na ~lenovite naKomisijata, zna~i imperativniot ton treba dase izbegne.

Izvori:

Niza vidovi na informacii moàt da se zemaatvo predvid so cel da se ilustriraat analizitena faktite od NVO-te ili praksata na rasnadiskriminacija, kako na primer:

• statistika (informacii za toa kako,koga, kade i od kogo se sobrani tieinformacii);

• rezultati od akademski istraùvawa(isto taka);

• slu`beni dokumenti izdadeni od stranana vladini organi

• konkretni slu~ai podneseni od sigurnivesnici; i,

• sudski slu~ai.

Konkretnite slu~ai isto taka vo op{to se cenatod strana na ~lenovite na Komisijata kakodobri primeri na pokrenatite pra{awa vodopolnitelniot izve{taj. Na primer,dopolnitelniot izve{taj na Nepal dostaven odstrana na Centarot na Dokumentacija zaôvekovi Prava na Ju`na Azija (SAHRDC) doCERD vo avgust 1998 pretstavuva eden slu~aj sonamera da se istakne nekaznivosta naNepalskata policija koi operiraa vo regionotna Nepal. Mnogu e korisno da se ima na um dekasite obezbedeni informacii treba da sepovikuvaat na nivnite izvori (so datumi), za damoè sigurnosta na tie informacii dapodlegnuva na edna nezavisna znaliza.Nikoga{ ne treba da se napravat trvdewa bezcvrsti dokazi. Od sigurni izvori doznavme ...moè da se koristi vo novinarstvo no ne vona{iot slu~aj; sekoj spomenat izvor voizve{tajot treba da bide precizen, vistinit iverodostoen.

21

Ilustracija — Evropskiot Centar zaPravata na Romite

Dopolnitelniot izve{taj dostaven odstrana na Evropskiot Centar za Pravata naRomite (ERRC) vo odnos naimplementacijata na ICERD od strana naItalija vo mart 1999, se povikuva na mnoguslu`beni dokumenti i na vladata na Italijai na me|unarodnite ili regionalniteinstitucii koi gi po~ituvaat sodrìnitena ERRC. Slednoto e eden izvadok odnivniot izve{taj koj se povikuva na ^len 2od Konvencijata:

‘ ^len 2Do sega, vladata ne se pridrùva do svoiteobvrski za “zabranuvawe i stavawe kraj na[...] rasnata diskriminacija[...]” (^len 2(1)(d).Od edna strana,zakononite za zabranuvawe na rasnatadiskriminacija ne obezbeduvaat soodvetnisredstva i ne promoviral po{iroko. Oddruga strana, vladata ne prezemala ~ekorida se osigura deka tie zakoni {to postojatda se implenetiraat efikasno vo praksa.Evropskata Komisija protiv Rasizmot iNetrpelivosta pred neodamna zaklu~ideka, “Vo Italija ne postoi op{taregulative za da se spravi so rasnata ilietni~kata diskriminacija.”Osven izmenite napraveni na krivi~niotzakon vo 1993 god ( koja zabranuva {irewena rasizam i rasisti~konasilstv),Italijanskite zakoni sidozvoluvaat “malku municija protivrasnata diskriminacija ili drugi oblicina nadvore{na netrpelivost”. Zakonot zaimigracija usvoen vo juli 1998 god, izgledadeka nudi ograni~ena za{tita protivrasnata diskriminacija. Me|utoa, obemotna za{tita obezbeden tuka e nejasen isredstvata za ot{teta se nesoodvetni.Iako Vladata ja ratifikuva RamkovnataKonvencija za Za{tita na NacionalniteMalcinstva vo noemvri 1997 god, Italijase u{te nema zakon zamalcinstvata.Ponatamu, sega izgledadeka,ako i koga se donesuva zakon zaobezbeduvawe na pravata na malcinstvata,toa nema da vaì i za Romite. Zatoa,nacrt zakonot za jazi~ni i kulturni pravana malcinstvata, momentalno e podpostapka vo Senatot, be{e odobren odstrana na Komorata na Pratenicitevojuni 1998 otkako Romite bea isklu~eni odpredloènata primena na zakonot.Na ist na~in, otkako Vladata i drugitego istaknaa nacrt zakonot za davawe na

strancite pravo na glas na lokalniteizbori, ova odredba be{e izbri{awa odzakonot pred kone~no da se usvoji.Taka, op{tata ustavna odredba zaramnopravnosta(^len 3) e, “ne postoizakon na tema na Rasizmot”. Ponatamu,izgleda deka ne postoi zakon za tiezakonski zabrani protiv nenasilnite delana diskriminacija {to postojat.

[to se odnesuva do izmenite nakrivi~niot zakon vo 1993, koi seodnesuvaat na rasnata diskriminacija igovorot na omraza, na sostanokot naKomisijata (CERD) vo 1995, koga serazgleduva{ osmiot i devettiotperiodi~en izve{taj na vladata,Italijanskata delegacija tvrde{e deka“[kako] eden direkten efekt na novitezakoni [za da se borat protiv rasizmot idiskriminacijata], brojot na delata nanetrpelivost, diskriminacijata irasnoto nasilstvo dreasti~no senamalija”.Me|utoa, Vladata ne be{e vo sostojba daobezbeduvaat informacii vo vrska soze~estenosta ili efikasnosta na sudskiteot{teti za rasno motivirana nasilstvo,naveduvaj}i deka “postapkite sporednovite zakoni se u{te ne se dovr{eni,bidej}i kone~nite odluki se u{te ne bea naraspolagawe, iako mnogu odluki beadoneseni od sudstvoto spored zakonite na1975 ustav”.Naàlost, izve{tajot na Vladatadostaven vo 1998 god, ne obezbeduvaponatamo{ni informacii za ova pra{awe.Na kratko, nekolkute mese~niistraùvawa od strana na ERRC ne uspeada otkrijat dokazi koi bi bile sprotivnina naodite na Pretsedava~ot (Ms Chanet)na ON za ôvekovi Prava na 17 juli 1998deka, vo Italija, “mnogu malku e napravenoza borbata protiv rasizmot”.’

NB: Izve{tajot na ERRC poseduva mnoguinformacii i korisni zabele{ki za toakade gi dobile izvjavite.

Izve{taite na NVO isto taka moàt da sepovikuvaat na komentarite i zaklu~ociteprethodno usvoeni od strana na CERD i naizve{taite i komentarite na:

• dràvnite institucii za ~ovekoviprava;

• organite na ON za ~ovekovi prava idrugite Konvencii;

• regionalnite institucii (Sovetot naEvropa, Me|uamerikanskata Komisija

22

za ôvekovi Prava, Organizacijata zaBezbednost I Sigurnost vo Evropa[OBSE], i tn.);

• specijalizirani agencii(Me|unarodnata Organizacija naTrudot [ILO], na primer).

Jazikot:

Se prepora~uva izve{taite da se izgotvat naAngliski. Francuskite i [panskite verziiisto taka mnogu }e se cenat i duri i seprepora~uvaat koga Izvestuva~ot na Dràvatazboruva na eden od ovie jazici .

Dolìna:

Treba da se izbegne dostavuvawe na dolgiizve{tai. Eden porane{en sekretar na CERDpredloùva{e deka izve{tajot na NVO trebada ima najmnogu 20 strani.

Vo slu~saj dopolnitelniot izve{taj da ne seizgotvi —Drugi vidovi na dokumenti na NVO

Iako dostavuvaweto na dopolnitelniotizve{taj mnogu se pottiknuva, ova zema mnoguvreme i za pove}eto NVO izgleda nevozmo`no.Vo takvite slu~ai, tie moàt da podgotvadokumenti koi im se osvrnuvaat samo naselektivnite ^lenovi na Konvencijataistaknuvaj}i go prekr{okot na dràvata zaistite. Takvite dokumenti moàt da sodràt inapisi od vesnici (od sogurni izvori) so ednoobjasnuvawe za relevantniot ̂ len ili ̂ lenovina ICERD. Me|utoa, sepak se pretpo~ituva,ovie izve{tai tesno da se pridrùvaat kondadenite soveti pogore za dopolnitelniteozve{tai.

Kako i koga da se dostavi izve{tajot:

Po vospostavuvawe na neposreden kontakt soIzvestuva~ot na Dràvata, toj ili taa moè dakaùva koga, kade i kako treba da se ispratiizve{tajot. [to se odnesuva do vremeto, nekoisakaat da go dobijat {to e mo`no pobrgu, nekoinekolku nedeli odnapred. [to se odnesuva dodrugite ~lenovi na Komisijata, poenkoga{ enevozmo`no da im dostavite izve{tai poradirezervite {to gi imaat za sigurnosta naizve{taite na NVO. Tri opcii moàt da sezemat vo predvid:1. Osumnaeset primeroci, plus eden vi{ok zaSekretarijatot moè da se ispratat doSekretarijatot na CERD koj direktno }e gipreprati do ~lenovite na CERD. Stavete giizve{taite vo oddelni plikovi adresirani nasekoj ~len na CERD.

2. Eden primerok moè da mu se prati na ARISpred da zapo~ne sostanokot za da moèizve{tajot da se stavi na nivniot spisok nadokumenti. Na po~etokot na sostanokot naKomisijata, spisokot }e im se podeli na~lenovite koi sakaat da nara~at primeroci naposakuvanite dokumenti.

3. Dokolku NVO moàt da prisustvuvaat nasostanokot primerocite moàt da im se davaatna ~lenovite li~no {to e mo`no porano.Zamolete gi ~lenovite dali sakaat da gi vidatdokumentite no ne insistirajte. Nekoi odstru~wacite mrazat da gi dobijatdopolnitelnite izve{tai na denot nasostanokot za zasegnata dràva.

B. Dodeka se razgleduva izve{tajot

Dokolku sakaat NVO moàt da prisustvuvaatna sostanocite koi se odrùvaat zarazgleduvawe na izve{tajot na zasegnatatadràva ~lenka. Na toj na~in, NVO }e imaatinformacii od prva raka vo vrska sokomentarite I pra{awata na ~lenovite naKomisijata i da gi ~ujat odgovorite na ~lenkite.

Dokolku NVO moàt da ispratat nekogo daprisustvuva na sesijata na CERD vo @eneva,moàt da se zemat vo predvid sledniteaktivnosti, me|u drugoto. (Za da se doznaeto~niot datum za odrùvawe na sostanokot zaizve{tajot na dràvata, NVO moàt da stapatvo predvremen kontakt so Sekreterijatot naCERD, zasegnata dràva ili postojanata misijana dràvata pri ON.)NB: Potrebno e da se ima propusnica zavleguvawe vo zgradata na ON: ispratete edenpismo do Sekretarijatot na CERD mnogu odnapred ukaùvaj}i gi jasno imiwata napretstavnicite na NVO koi sakaat daprisustvuvaat.

Organizirajte kratok sostanok:

NVO moàt da se obidat da organiziraat edenneformalen sostanok za ~lenovite naKomisijata, koj bi trael najmnogu eden ~as(obi~no vo tekot na vremeto za ru~ek, predKomisjata da go razgleduva izve{tajot na~lenkata. Takvite sostanoci moàt da sekoristat za objasnuvawe na pra{awata iproblemite i da odgovorat na pra{awata na~lenovite, dokolku ima. Podgotovkite moàtda se napravat vo konsultacija i so pomo{ nasekretarot na CERD, ARIS i Izvestuva~ot naDràvata. Mnogu ~lenovi na Komisijata nikaàle deka takvite sostanoci se mnogukorisni.

23

Lobirawe:

Naàlost NVO nemaat pravo da davat izjavi votekot na sostanokot, no moàt da stapat vokontakt so ~lenovite na Komisijataneformalno nadvor od vremeto na sostanokot,osven toa {to }e organiziraat kratki sostanocikao {to spomnavme pogore. Me|utoa, treba dago po~ituvate naporniot raspored na ~lenovitekoi treba da se spravat so pove}e od 10 dràviza tri (ili ~etiri) nedeli.

Nabluduvawe na sostanokot — kratkoobjasnuvawe za novite posetiteli

Sostanocite na CERD obi~no se odrùvaat voSalata za Konferencii XI (11) vo Palais desNations — Kancelarijata na ON vo @eneva,[vajcarija.39 Masite se postaveni vo formapotkovica i sedi{tata na dvete strani serezervirani za 18 ~lenovi na CERD.Pretsedatelot (ili pretsedava~ot), ~ija zada~ae da ja vodi raspravata, e na sredinata napotkovicata, koja se nao|a na desnata stranakoga vleguvate vo salata. Delegacijata nazasegnatata dràva sedi na desnata strana napretsedatelot a na levata strana se nao|asekretarot koj se griì za tehni~kite raboti.Pe~atot i drugi pretstavnici na organite naON sedat na masata vo sredina. Za da senabluduva sostanokot, NVO moàt da sednat naagolot za publika, koja se nao|a na desnatastrana na vlezot. Izve{taite na dràvite zatoj sostanok se na raspolagawe na policiteblizu do vlezot. Soop{tenijata za pe~atot zasekoj sostanok se nao|aat na masata vo centarotna salata. Celata rasprava }e se preveduvasimultano na Angliski, Francuski i [panskijazik, a dodatno na toa i na Arapski, Kineskiili Ruski koga ~lenovite na Komisijata ilidelagaciite na dràvite zboruvaat na tiejazici.Obi~no, rasporedot za pretresuvawe naizve{taite na dràvite se vodi na sledniotna~in:

Popladneven sostanok od 15:00 do 18:00 ~:

• po~eten govor od strana napretsedava~ot i im ja pozdravuvaatdelegacijata na dràvata;

• glavniot na delegacijata na dràvat gizapoznava drugite so izve{tajot nadràvata i moè da dodade komentari idopolnitelni informacii vo vrska soizve{tajot;

• analiti~ki komentari i pra{awa odstrana na Izvestuva~ot na Dràvata;

• komentari i pra{wa od strana nadrugite ~lenovi na Komisijata;

i,• delegacijata moè vedna{ da im

odgovori na ovie pra{awa, dokolkuraspolaga so informacii, inaku }e imdadat odgovori slednoto utro.

Slednoto utro, sostanok od 10:00 do 13:00 ~:

• odgovori od delegacijata;• dopolnitelni komentari/pra{awa od

strana na ~lenovite na Komisijata,dokolku sakaat;

• zaklu~oci od strana na Izvestuva~ot naDràvata;

• posledni zabele{ki od strana nadelegacijata; i,

• zatvorawe na sostanokot.

Izvestuva~ot na Dràvat gi podgotvuvaZaklu~ocite; ovie se razgleduvaat kon krajotna sostanokot vo celina za usvojuvawe od stranana Komisijata. Ovie Zaklu~oci gipretstavuvaat kolektivnite mislewa naKomisijata i kako {to }e objasnime podolu, sezna~ajni alatki za prezemawe idni ~ekori.

Kako da se sledi sostanokot od nadvor

NVO koi ne se vo sostojba da dojdat vo @eneva,pak moàt da go sledat sostanokot soproveruvawe na soop{tenijata za pe~atot, koise na raspolagawe na vebstranata naKancelarijata na Visokiot Komesarijat zaôvekovi Prava (www.unhchr.ch).Soop{tenie za pe~atot se izdava za sekojsostanok (tri~asoven sostanok bilo pretpladnebilo popladne isto se ra~una) vo vrska sosledniot den. Soop{tenijata za pe~atot,bidej}i ne se slu`beni dokumenti na ON ne sedistribuiraat na masata na Dokumentacija voKancelarijata na ON vo @eneva. Zapisnicitese slu`benite opisi na rabotata na Komisijata,ovie moàt da se dobijat na istata vebstranaili moàt da se nara~at na masata zaDokumentacija na ON. Brojot na dokumentot zasekoj zapisnik po~nuva so CERD/C/SR. ,pridruèn so brojot na sostanokot. Ovie broevimoàt da se najdat so barawe na Zaklu~ocite,kade {to }e se spomenat vo prviot paragraf.Zabele{ka: zapisnicite se izdavaat, nanajdobar na~in, nekolku nedeli podocna aponekoga{ duri i meseci po sostanokot. Tie seizdavaat na Angliski i Francuski iako napo~etokot moè da se izdavaat samo na edniotod ovie jazici.

C. Po sostanokot —idnite ~ekori

Mnogu e dobro da se sobiraat informacii zapostapkite na CERD i da gi vidite iskaànite

24

problemi ili griì na NVO vklu~eni voZaklu~ocite, no vistinskiot uspeh zavklu~uvaweto na NVO vo golema mera zavisi odprocesot na idnite ~ekori.

Primeri za idnite ~ekori:

• NVO moàt da informiraat javnostapreku mediumite ili nivniteperiodi~ni izve{tai za najbitniteaspekti na postapkite na CERD.Zaklu~ocite moàt da bidat va`ni nesamo za dràvite tuku i za NVO.Organiziraweto na rabotilnici ilisli~ni sostanoci moè da bide korisnoza diskutirawe na ~ekorite {to trebada se prezemat za implementirawe napreporakite sodràni vo Zaklu~ocite.Analizite i komentarite zaZaklu~ocite moàt da im pomognat nalu|eto da gi razbiraaat implikaciitena preporakite na Komisijata zadoma{nite sostojbi. Isto taka e bitnoZaklu~ocite da se prevedat nadràvnite jazici i/ili jazicite namalcinstvata.

• Vklu~uvaweto na pratenicite voprocesot po sostanokot isto taka ebitno, bidej}i nekolku od preporakitemoàt da se implementiraat samodokolku se donesuva ili izmenuvaodreden zakon ili se zemaatadministrativni ili zakonski merki.

• NVO isto taka moàt da im pristapatna relevantnite ministerstva,lokalnata vlast, zdruènijata ilisindikatite za da gi zapoznavaat soobvrskite na dràvata konKonvencijata i preporakite na CERDdadeni za istata.

• So cel da se napravi pritisok vrzvladata da gi implementirapreporakite na Komisijata, NVO istotaka moàt da go privle~at ivnimanieto na drugite organi na ON —drugite Konvencii, Komisijata zaôvekovi Prava ili negovite pomo{niorgani — za tie preporaki koi imaatosobeno zna~ewe za nivnite poedine~niprogrami.

• Zaklu~ocite isto taka moàt da sekoristat i vo drugi ramki —regionalni i me|unarodni — na primer,ERCC ne izvesti deka se povikuva naniv koga za negovite zakonski merki go

informira na pr, Evropskiot Sud zaôvekovi Prava vo Strasburg.

• Idnite ~ekori, osobeno za preporakitesodràni vo Zaklu~ocite treba da serazgleduvaat istovremeno vedna{ naprvata faza na izgotvuvawe na sledniotdopolnitelen izve{taj

25

Ilustracija — Idnite ~ekori na MundoAfro

Po razgleduvaweto na Urugvajskiotizve{taj od strana na CERD vo avgust 1999,Mundo Afro dobi eden primerok naZaklu~ocite. Ovaa organizacija mu ispratikopi na pe~at za izdavawe, odrzhakonferencii za pe~at i mu prati edno pismona Ministerstvoto za Nadvore{ni Rabotina Urugvaj i pri {to gi pra{uva{e zamerkite koi }e se prezemat vrz osnova naZaklu~ocite na CERD. Mundo Afro istotaka organizira{e seminari vo sorabotkaso drugi organizacii za da analiziraatZaklu~ocite i mozhni ~ekori koi bi seprezemale za nivna implementacija.Vo ramkte na pretsedatelskite izbori voUrugvaj (vo noemvri 1999) ~lenovite naMundo Afro gi intervjuiraa site kandidatiI gi par{uvaa za nivniot stav vo vrska soimplementacijata na Zaklu~ocite na CERD.Ponatamu, Mundo Afro u~estvuvala vokomisii organizirani od strana nastudentskite soveti kade se distribuiraaprimeroci od Zaklu~ocite na CERD. Segaovaa organizacija raboti na eden golemobrazoven proekt so fokusirawe na CERD.

Ilustracija – Sledniot raspored naaktivnosti sprovedeni od strana na NVO voodnos na razgleduvaweto na 4-ot periodi~enizve{taj na Japonia od strana naKomisijata za ôvekovi Prava (Konvecijapri ICCPR), moè da im ovozmoì nadrugite NVO da go procenat potrebnotovreme za sekoj ~ekor:1998: Juli: IMADR imisprati pra{alnici na 23 organizacii voJaponia koi imaa dostaveno dopolnitelniizve{tai do Komisijata za ̂ ovekovi Prava(HRC) vo 1992 god, za vreme narazgleduvaweto na 3-iot periodi~enizve{taj na Japonia od strana naKomisijata8 Sept.: Vrz osnova naodgovorite na pra{alnicite, be{e odràneden sostanok za razmenuvawe nainformacii pome|u organizaciite koiplaniraa da dostavat dopolnitelniizve{tai za 4-ot Japonki periodi~enizve{taj do HRC. Osumnaeset organizaciiu~estvuvaa.22 Sept.: Sostanok pome|upratenicite, NVO i pretstavnicite na

razni ministerstva i agencii – vklu~uvaj}iGrade`ni{tvo, Obrazovanie, Nadvore{niRaboti, Vnatre{ni Raboti, Pravda, Trud,Dràvna Politika (Policija) i dr.prodolùva ...

2. Poedine~nite Postapki zakomunikacija/àlbi spored ^len14 od ICERD

Koj moè da podnese komunikacija/àlba?

Podgotvuvawe na komunikacijata:

• Tie poedinci ili grupi na poedinci koispa|aat na jurisdikcijata na edna~lenka koi ja priznale nadle`nosta naKomisijata spored ^len 14, moàt dapodnesat komunikacija (Pravilo 91.a).Spored ova pravilo, nedràvjanite ilistrancite na zasegnatata dràva istotaka moàt da podnesat peticija poduslov da bile ̀ rtvi na diskriminacijavo taa dràva.

• Komunikacijata ne smee da bideanonimna (Pravilo 91.a).

• Obi~no, samo poedincite ili nivniterodnini ili nazna~enite pretstavnicimoàt da podnesat àlba. Me|utoa, voisklu~itelni okolnosti, Komisijatamoè da primi àlba podnesena oddrugi vo ime na `rtvite koga izgledadeka `rtvite ne se vo sostoja dapodnesat samite àlba i avtorot naàlbata go obrazloùva slu~ajot vonivno ime (Pravilo 91.b).

• Komisijata moè da primi àlbi samood onie koi tvrdat deka bile `rtvi nanepo~ituvawe na pravata predvideni voKonvecijata (Pravilo 81), {to zna~ideka nepo~ituvaweto na ~ovekoviteprava koi ne spa|aat vo delokrugot naICERD ne moàt da se razgledat.

Iscrpuvawe na doma{nite institucii zaot{teta:

Poedinecot mora da gi iscrpuva site doma{niinstitucii, vklu~uvaj}i go i koristeweto nadràvniot praven organ utvrden so paragraf 2na ^lenot 14. Me|utoa, no ova nema da vaìdokolku primenata na ot{tetite se odloùvabez pri~ina41 (Pravilo 91.e).Ponatamu,Komisijata konstatirala deka ova

pravilo se odnesuva samo dokolku tieinstitucii: i) predviduvaat soodveten pat zaot{teta, i ii) imaat perspektiva za uspeh.42 Sodrugi zborovi, koga doma{nite institucii seneefikasni i bezkorisni, praviloto zaiscrpuvawe na ovie institucii ne vaì.

• Komunikacijata obi~no mora da sedostavi vo period od {est meseciotkako site doma{ni institucii seiscrepeni (Pravilo 91.f).

Kako da napi{ete àlba:

@albata mora da bide napi{ana soglasnoodredbite na Konvencijata (Pravilo 91.c) i nesmee da sodrì nepristoen jazik.

Pismoto treba da sodrì informacii za:

• imeto, adresata, vozrasta i strukata naavtorot i potvrda na nivniotidentitet;

• imeto(iwata) na ~lenkata ili ~lenkiteprotiv koja se podnesuva àlbata;

• celta na àlbata;• odredbata ili odredbite na

Konvencijata za koi se tvrdi deka seprekr{eni;

• dokazi za àlbata;• ~ekorite prezemeni od avtorot za

iscrpuvawe na doma{nite instituciiza ot{teta, vklu~uvaj}i gi irelevantnite dokumenti; i,

• stepenot do kade se razgleduva istotopra{awe no pod druga postapka na drugime|unarodni institucii za ispla}awena ot{teta (Pravilo 84.1.a—g).

Eden model za àlba moè da se najde voAneksot III.

@albata e ispratena — {to }e bide so nego?

Razgleduvaweto na àlbite }e se odrì nasostanoci pod zatvoreni vrati (Pravilo 88).

Fazata pred primawe na àlbata:

• Moè da izleze deka informaciiteobezbedeni do Komisijata ne se dovolniza da se dobie edna celosna pretstavana sostojbata i moàt da se baraatpove}e informacii i objasnuvawa voeden ograni~en period na vreme(Pravilo 84.2).

• @albata ne moè da se objavi deka iprimena dokolku ̂ lenkata ne go dobivatekstot na àlbata i da i se dade

26

mo`nost da obezbedi dopolnitelniinformacii vo vrska so slu~ajot(Pravilo 92.3). Dokolku krajniot rokutvrden od strana na Komisijata zadostavuvawe na dopolnitelniteinformacii ne se po~ituva odzasegnatata ^lenka, Komisijata moèda odlu~i deka àlbata se prifa}a vrzosnova na raspolo`livite informacii(Pravilo 92.6).

Razgleduvawe na àlbata spored dobieniteinformacii:

• Ako site formalni uslovi se ispolnetii komunikacijata se prifa}a, }e serazgleduva kako takva. Komisijata }e goprenese tekstot na àlbata i drugiterelevantni informacii do zasegnatata^lenka, doverlivo, preku GeneralniotSekretar i }e go izvesti podnesuva~otna àlbata za donesenata odluka(Pravilo 94.1). Vo princip,identitetot na poedinecot ne seotkriva oasven ako tie samite ne dalesoglasnost za toa. Komisijata moè dabara od ^lenkata da dostavi, za trimeseci, objasnuvawa vo pi{ana formakoi go razjasnuvaat slu~ajot i daobrazloì za instituciite za ot{teta,dokolku ima, koi se angaìrani odstrana na dràvata (Pravilo 94.2).

• Vo tekot na razgleduvaweto,Komisijata ponatamu moè da bara od~lenkata da prezeme privremeni merkiza da gi izbegne mo`nite {teti zalicata koi tvrdat deka se `rtvi naprekr{enoto pravo poradi itnosta(Pravilo 94.3). Ova ne donezuvazaklu~ok nitu za negovata krajna odlukaza ̀ albata nitu za negovite predlozi ipreporaki.

• Ponatamu, Komisijata moè da gopokani podnesuva~ot ili negovitepretstavnici i pretstavnicite na~lenkata da bidat prisutni narazgleduvaweto na @albata za daobezbedat dopolnitelni informacii(Pravilo 94.5). Me|utoa, dosegaKomisijata ne koristil vakvisostanoci.

• Po razgleduvaweto na àlbataKomisijata }e zazeme stav za toa.Stavot na Komisijata zaedno sopredlozite i preporakite }e mu seprepratat na podnesuva~ot na àlbatai na ^lenkata, preku GeneralniotSekretar (Pravilo 95.3).

Komisijata vo negoviot godi{en izve{tajvklu~uva edno rezime na razgledanata àlba,kade e potrebno, i edno rezime na objasnuvawatana ~lenkata vo vrska so prezemenite ~ekorisoglasno preporakite i predlozite naKomisijata (Pravili 95 i 96). Isto taka,celosniot tekst na odlukite na Komisijata sepriloì vo aneksi vo negoviot godi{enizve{taj.

Po sostanokot — idni ~ekori:

Kako i vo slu~ajot so postapkite zaizvestuvawe, bitno e NVO da vr{atnabluduvawe na ~ekorite prezemeni od stranana ~lenkata vo vrska so predlozite ipreporakite na Komisijata.

3. Drugi aktivnosti koi NVOsakaat da gi zemat vo predvid

Vo ramkite na ICERD, NVO isto taka moàtda gi prezemat slednite aktivnosti:

[irewe na informacii:

NVO moàt:• pe~atat dokumenti vo vrska so ICERD;• da gi prevedat na dràvnite ili

jazicite na malcinstvata;• da im pristapat na lokalnite vlasti;

stanbenite institucii, zdravstvenite ina obrazovanite organi; policijata;organite za obu~uvawe i na drugiagencii i da gi sovetuvaat kako da jaodbegnat diskriminacijata;

• zapo~nat so javni i obrazovni kampawiza da ja pokrenat svesta za pra{awatana rasata i da gi pottiknat drugite daja odigraat nivnata uloga za sozdavawena edno pravedno op{testvo;

• da organiziraat seminari irabotilnici nameneti za op{tatajavnost kako i za celnite grupi na lu|eza konkretnite pra{awa koi serelevantni za rasnata diskriminacijavo zemjata;

^lenovite na CERD moàt da sepokanat da obezbedat nivna ekspertizaza ovaa oblast; i

• da gi sovetuvaat i odrùvaatprezentacii za vladite vo vrska sorasnite pra{awa i da gi informiraat~lenovite na parlamentot,politi~kite partii, dràvniteorgani i mediumite.

27

Pomo{ pri sproveduvawe na zakonot:

NVO moàt:• da sprovedat istragi za firmite i

organizaciite za koi se tvrdi dekapostoi diskriminacija; i

da prezemat zakonski ~ekori vo tieslu~ai kade se otkrijat rasnomotivirani oglasi za rabota.

Ilustracija — Preporakite na Komisijatavo odnos na komunikacijata br. 10/1997

(Ziad Ben Ahmed Habassi protivDanska)

Vo Komunikacijata br. 10/1997 se rabotieden gra|anin od Tunizia so postojanadozvola za ìveewe vo Danska, omaèn zaeden Danski gra|anin, komu mu be{e odbienoda dobie kredit od Danskata Banka poradiedinstvenata osnova deka ne e dràvjanin naDanska. Po razgleduvawe na slu~ajot,Komisijata na 17 mart 1999:

• ^lenkata (Danska) treba daprezeme ~ekori za razbivawe na rasnatadiskriminacija na kreditniot pazar; i,

• ^lenkata da mu obezbedi napodnesuva~ot na molbata ot{teta zapretrpenata {teta

28

AneksiteANEKS I: Statusot na Konvencijata

A. ^lenkite na ICERD, od 16 noemvri 2000Status: potpisnici* 80; ~lenki 156(Izvor: Multilateralni Konvencii Podneseni kaj Genarlniot Sekretar , ON, New York.)

A f g h a n i s t a n A l b a n i a A l g e r i a Antigua and BarbudaA r g e n t i n a Armenia A u s t r a l i a A u s t r i aA z e r b a i j a n Bahamas B a h r a i n B a n g l a d e s hB a r b a d o s B e l a r u s B e l g i u m Belize (s)Benin (s) Bhutan (s) B o l i v i a Bosnia HerzegovinaB o t s w a n a B r a z i l B u l g a r i a Burkina FasoB u r u n d i Cambodia Cameroon CanadaCape Verde Central African Republic ChadC h i l e C h i n a Colombia CongoCosta Rica Côte d’Ivoire C r o a t i a CubaC y p r u s Czech Republic Democratic Republic of the CongoDenmark Dominican Republic Ecuador E g y p tEl Salvador E s t o n i a E t h i o p i a F i j iF i n l a n d F r a n c e Gabon GambiaG e o r g i a Germany Ghana GreeceGrenada (s) Gua tema la Guinea Guinea-Bissau (s)Guyana H a i t i Holy See HungaryI c e l a n d I n d i a I n d o n e s i a Iran (Islamic Republic of)I r a q Ireland (s) I s r a e l I t a l yJ a m a i c a J a p a n J o r d a n K a z a k h s t a nK u w a i t K y r g y z s t a n Lao People’s Democratic RepublicL a t v i a Lebanon L e s o t h o L i b e r i aLibyan Arab Jamahiriya L i e c h t e n s t e i n L i t h u a n i aLuxembourg M a d a g a s c a r M a l a w i M a l d i v e sM a l i M a l t a M a u r i t a n i a M a u r i t i u sMex i co Monaco M o n g o l i a MoroccoMozambique Namib ia N e p a l N e t h e r l a n d sNew Zealand N i c a r a g u a N i g e r N i g e r i aNorway P a k i s t a n Panama Papua New GuineaP e r u P h i l i p p i n e s P o l a n d P o r t u g a lQ a t a r Republic of Korea Republic of Moldova RomaniaRussian Federation Rwanda Saint LuciaSaint Vincent and the Grenadines Sao Tome and Principe (s)Saudi Arabia S e n e g a l S e y c h e l l e s Sierra LeoneS l o v a k i a S l o v e n i a Solomon Islands S o m a l i aSouth Africa S p a i n Sri Lanka SudanSur iname S w a z i l a n d Sweden S w i t z e r l a n dSyrian Arab Republic T a j i k i s t a nthe former Yugoslav Republic of Macedonia TogoTonga Trinidad and Tobago T u n i s i a Turkey (s)T u r k m e n i s t a n Uganda U k r a i n e United Arab EmiratesUnited Kingdom United Republic of Tanzania United States of AmericaUruguay U z b e k i s t a n V e n e z u e l a Viet NamYemen Y u g o s l a v i a Zambia Zimbabwe

*Onie dràvi koi potpi{ale no seu{te ne vlegle vo Konvencijata se ozna~eni so (s).

B. Rezervite (ili izjavite) na ~lenkite vo ICERD

(Izvor: Raboten dokument dostaven od strana na G-ca Fran oise Hampson na 51 sostanok na Podkomisijata zaZa{tita i Promocija na ôvekovite Prava vo vrska so rezervite kon konvenciite za ~ovekovi prava, 28Juni 1999, ON dok. E/CN.4/Sub.2/1999/28. Ovoj grafik postoi samo na Angliski; aùriran od IMADR na 31Dekemvri 1999.)^len 2.1 (d) od Konvencijata na Viena za Zakonot na Konvenciite (1969) go deginira terminot na rezervakako ednostrana izjava, bilo kako da se dava od strana na ^lenkata koga potpi{uva ili ratifikuva,prifa}a, odobruva ili pristapuvawe kon edna Konvencija pri {to trvdi da go isklu~i ili izmeni

29

^LEN 1 ^LEN 2 ^LEN 3 ^LEN 4 ^LEN 5 ^LEN 6

UK (1) F i j iMonaco 2(1)S w i t z e r l a n d

2 ( 1 ) ( a )A u s t r a l i a

USA2 ( 1 ) , 2 ( 1 ) c , 2 ( 1 ) d

F i j iUSA

Antigua &Barbuda

4 ( a ) , ( b ) , ( c )A u s t r i a

4 ( a ) , ( b ) , ( c ) Bahamas

4 ( a ) , ( b ) , ( Barbados

4 ( a ) , ( b ) , ( c )B e l g i u m

4 ( a ) , ( b ) , ( c ) Fiji

4 ( a ) , ( b ) , ( c ) France Italy

4 ( a ) , ( b ) , ( c )J a p a n

4 ( a ) , ( b ) , ( c ) MaltaMonacoN e p a l

Papua NewGuinea

4 ( a ) , ( b ) , ( c )4 ( a ) , ( b ) , ( c )

F i j i(c),5(d)(v),5(e)(v)Tonga 5(d)(v)

UK 5(c)USA

F i j iF r a n c eI t a l yM a l t aTonga

UK

A f g h a n i s t a nB a h r a i n

C h i n aCuba

E g y p tI n d i a

I n d o n e s i aI r a q

I s r a e lK u w a i t

LebanonLibyan ArabJ a m a h i r i j aM a d a g a s c a r

MoroccoMozambique

N e p a lRwanda

Saudi ArabiaS p a i nS y r i a

USA Viet Nam

Yemen

F i j iTonga

UK

A f g h a n i s t a nBulgaria 18(1)Hungary 18(1)Poland 18(1)

RomaniaR u s s i a n

F e d e r a t i o nViet Nam 18

( 1 )Yemen 18 (1)

A f g h a n i s t a nBelarus 17 (1)

Bulgaria 17(1) Hungary 17

(1) Mongolia17 (1) Poland

17 (1)RomaniaR u s s i a n

F e d e r a t i o nUkraine 17 (1)

Viet Nam 17( 1 )

Yemen 17 (1)

F i j iF r a n c eTonga

UK

USA

^LEN 7 ^LEN 15 ^LEN 17 ^LEN 18 ^LEN 20 ^LEN 22

zakonskiot efekt na odredeni odredbi na konvencijata za nivnata primena na taa dr`ava . Celiot tekst nasite rezervi(ili izjavi) dadeni od strana na ^lenkite na ICERD mo`at da se najdat vo dok. ST/LEG/SER/E . / 1 8 .

30

Dr`avi* Datum** Pred primawe Primeni Neprimeni Zapreni Mislewa Vkupno

Na procedura Zavr{eni slu~ai

ALGERIAAUSTRALIA

BELGIUMBULGARIA

CHILECOSTA RICA

CYPRUSCZECH REPUBLIC

DENMARK

ECUADORFINLANDFRANCE

HUNGARYICELAND

ITALYLUXEMBOURG

MALTAMACEDONIA

NETHERLANDS

NORWAYPERU

POLANDPORTUGAL

REPUBLIC OF KOREARUSSIAN FEDERATION

SENEGALSLOVAKIA

SOUTH AFRICASPAIN

SWEDENUKRAINEURUGUAY

12/09/8928/01/93

10/10/0012/05/9318/05/9408/01/7430/12/9311/10/0011/10/85

18/03/7716/11/9416/08/8213/09/9010/08/8105/05/7822/07/9616/12/9829/12/9910/12/71

23/01/7627/11/8401/12/9824/03/0005/03/9701/10/9103/12/8217/03/95

09/01/9913/01/9806/12/7128/07/9211/09/72

-1--------------------1

(nr 15/1998)------------

1(nr 14/1998)--

--------------------------------

2 ( n r 1 1 / 1 9 9 8 )------

-4--------4----1------3--1------2---2--

-1

(nr 7/1995)( n r 1 2 / 1 9 9 8 )

------1

(nr 5/1994)------------------------

1 ( n r 1 / 1 1 9 7 )--

---------------------------------------

-0/2(nr 8 /1996)

( n r 6 / 1 9 9 5-------

2 ( n r 1 0 / 1 9 9 7 )(nr 16/1999)1(nr17 1999)

--

0 / 1 ( n r 2 / 1 9 8 9 )

------

2(nr 1/1994)(nr 4/1991)01(nr 3/1990)0

-------

1 ( n r 1 3 / 1 9 9 8 ) 0

-----

32 - 2 1 4 - 6/4 17

(1) slu~aevi koi pokazhuvaat prekr{ok (2) slu~aevi koi ne pokazhuvaat prekr{ok*^lenki koi ja prifatile nadlezhnosta na Komisijata spored ^len 14 od Konvencijata **Vleguvawe vo sila

C. Poedine~nite `albi razgledani spored postapkata predvidena od ^len 14 na ICERDpo~nuvaj}i od 11 oktomvri 2000

31

Model komunikacija

Datum . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .~albata do:

SekretarijatotKomisija za Eliminirawe na Rasna Diskriminacija c/o Kancelarija na Visokiot Komesarijat za ôvekoviPravaPalais des Nations, 1211 @eneva 10,[vajcarija

I. Informacii za avtorot na komunikacijata

Prezime . . . . . . . . . . . . . Imiwa . . . . . . . . . . . . .Dràvjanstvo . . . . . . . . . . . . Struka . . . . . . . . . .Datum i mesto na ra|awe..................................................Momentalna adresa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .....................................................................................................................................................................................................................Adresa za razmena na doverliva korespondencija(osven momentalnata adresa)....................................................................................................................................................................................................................

Komunikacijata se podnesuva kako:(a) @rtva na nekoj prekr{ok ili prekr{ocipredvideni podolu(b) Nazna~en pretstavnik/praven sovetnikna `rtvata (ite)(c) Drugi

Ako se {tiklira kvadratot (c), avtorot treba daobjasni:(i) Vo kakvo kapacitet toj/taa deluva vo ime na`rtvata(ite)(pr. rodnina ili drugi li~ni vrski so `rtvata (ite)..........................................................................................................(ii) Zo{to `rtvata(ite) ne e (se) vo sostojba da jadostavi(at) komunikacijata sam (i)..........................................................................................................Edna treta strana koja ne e povrzana so `rtvata(ite)ne moè da podnese komunikacija vo negovo/nejzinoi m e .

II. Informacii za `rtvata(ite) (dokolku ima)

Prezime . . . . . . . . . . . Imiwa . . . . . . . . . . . . . . .Dràvjanstvo . . . . . . . . . . . . Struka . . . . . . . . . . .Datum i mesto na ra|awe ....................................................Momentalna adresa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .....................................................................................................................................................................................................................

III. Zasegnatata Dràva/Nepo~ituvani ~lenovi/doma{ni ot{teti

Ime na ^lenkata (dràvata) vo Me|unarodnataKonvencija za Eliminirawe na Site Oblici na RasnaDiskriminacija protiv koja se podnesuva àlbata..........................................................................................................^lenovi na Me|unarodnata Konvencija zaEliminirawe na Site Oblici na RasnaDiskriminacija za koi se tvrdi deka se prekr{eni..........................................................................................................êkori prezemeni od `rtvata ili vo ime na `rtvataza isrpuvawe na site dome{ni ot{tetiSteps taken byor on behalf of the alleged victim(s) to exhaustdomestic remedies — sudski pati{ta ili drugi javniorgani, koga i so kakov ishod (ako e mo`no, priloètegi site relevantni sudski i administrativni odluki)..........................................................................................................Dokolku doma{nite ot{teti ne se iscrpeni, objasnetezo{to..........................................................................................................

IV. Drugi me|unarodni postapkiDali istoto pra{awe e dostvano za razgleduvawe vonekoja druga me|unarodna postapka (pr. Me|uAmerikanskata Komisija za ̂ ovekovi Prava,Evropskata Komisija za ôvekovi Prava)? Ako da,koga i so kakov ishod?..........................................................................................................

V. Dokazi za àlbataDetalen opis na faktite za prekr{okot iliprekr{ocite (vklu~uvaj}i gi i relevantnitedatumi)*....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................

Potpis na avtorot................................................................

* priloète kolku {to e mo`no pove}estrain za ovoj opis

ANEKS II: Model format za komunikacii/àlbi

(Izvor: Fakt dokumentot na ôvekovi Prava br. 7: Postapki na Komunikacija, ON, @eneva.)

Nekolku organi koi imaat rabota so komunikacii imaat razvieno eden model format za da go olesnat nivnotorazgledeuvawe na prijavenite prekr{oci na ~ovekovi prava i ovie se na raspolagawe za tie {to sakaat daprijavat slu~aj na prekr{oci. Me|utoa treba da se napomene deka komunikaciite se razgleduvaat duri i kogane se na ovoj format.

Bez razlika na formatot za prijavuvawe, to~nata adresa na organot komu mu se pra}a slu~ajot za razgleduvawetreba da bide napi{an na po~etokot na komunikacijata za da ovozmoì brzo pra}awa kaj organot kaj {to tregada stigne.

32

ANEKS III: Op{tite Preporaki usvoeni od strana na CERD

A. Spisok na Op{tite Preporaki

Broj Sodrìna SesijaSesija 5 (1972)Sesija 5 (1972)Sesija 6 (1972)Sesija 8 (1973)Sesija 15 (1977)Sesija 25 (1982)Sesija 32 (1985)Sesija 38 (1990)Sesija 38 (1990)Sesija 39 (1991)Sesija 42 (1993)Sesija 42 (1993)Sesija 42 (1993)Sesija 42 (1993)Sesija 42 (1993)Sesija 42 (1993)

Sesija 42 (1993)

Sesija 44 (1994)Sesija 47 (1995)Sesija 48 (1996)Sesija 48 (1996)Sesija 49 (1996)Sesija 51 (1997)Sesija 55 (1999)Sesija 56 (2000)Sesija 56 (2000)Sesija 57 (2000)

Obvrskite na ^lenkite (^len 4)Ovrskite na ^lenkite(^len 9)ApartheidotDemografskata struktura na naselenieto^len 7 od Konvencijata Zadocneti izve{tai^len 4 od Konvencijata^lenot 1.1 i 1.4, od Konvencijata^len 8.1 od KonvencijataTehni~ka pomo{ NedràvjaniDràvi nasledniciObuka na policajcite ^len 1.1 od Konvencijata Organizirano nasilstvo vrz etni~ka osnova (Neni. 4) Spomenuvawe na sostojbite vo drugi dràviFormirawe na dràvni institucii za olesnuvawe na sproveduvawetona Konvencijata Formirawe na eden me|unaroden tribunal za kaznuvawe nazlostorstvata protiv ~ove{tvoto^len 3 od KonvencijataNediskriminira~ko sproveduvawe na pravata i slobodite (^len 5)Pravoto za samopredeluvawe ^len 5 i begalcite i raselenite licaDomordcite^len 1 od Konvencijata Rasna diskriminacijavrz osnova na polot^len 6 od KonvencijataDiskriminacija na Romite

IIIIIIIVVVIVIIVIIIIXXXIXIIXIIIXIVXVXVIXVII

XVIII

XIXXXXXIXXIIXXIIIXXIVXXVXXVIXXVII

B. Celosniot Tekst na Op{titePreporaki

Vrz osnova na ^len 9, paragraf 2, od ICERD,Komisijata moè da dava predlozi i Op{tiPreporaki zasnovani na razgleduvaweto naizve{tajot I dobienite informacii od^lenkite. Takvite predlozi i Op{tiPreporaki }e mu se izvestuvaat na GS zaedno sokomentarite, dokolku ima, od strana na^lenkite. Komisijata do sega ima usvoeno 27Op{ti Preporaki.

Op{ta Preporaka I (5-ta sesija, 1972)

Vrz osnova na razgleduvaweto na izve{tatitedostaveni od strana na ^lenkite, na negovata5-ta sesija, spored ^len 9 od Me|unarodnataKonvencija za Eliminirawe na Site Oblici naRasna Diskriminacija, Komisijata donesezaklu~ok deka zakonodavstvoto na nekolku^lenki ne gi predviduva{e odredbite na ~len4 (a) i (b) od Konvencijata, ~ie sproveduvawe(soglasno principite usvoeni na UniverzalnataDeklaracija za ̂ ovekovi Prava i pravata jasnopredvideni vo ~lenot 5 od Konvencijata) e

zadolìtelno za site ^lenki sporedKonvencijata.Spored toa, Komisijata im prepora~uva na^lenkite ~ie zakonodavstvo be{e defektno voovoj odnos deka treba da go zemat vo predviv,soglasno nivnite zakoni i postapki, pra{awetoza implementirawe na nivnite zakoni soglasnobarawata na ^len 4 (a) i (b) od Konvencijata.

Op{ta Preporaka II (5-ta sesija, 1972)

Komisijata razgleduva{e nekolku izve{taidostaveni od strana na ^lenkite koi ukaùvaaili podrazbiraa deka informaciite spomenativo komunikacijata na Komisijata od 28 januari1970 (CERD/C/R.12), ne treba da se obezbedat odstrana na ^lenkite vo teritoriite na koi nepostoi rasna diskriminacija. Me|utoa, kako ivo ~lenot 9, paragraf 1, od Me|unarodnataKonvencija za Eliminarawe na Site Oblici naRasna Diskriminacija, site ^lenki se dol`nida dostavat izve{tai za merkite koi gi usvoilei koi gi stavaat vo sila odredbite naKonvencijata i bidej}i site kategorii nainformacii navedeni vo komunikacijata naKomisijata od 28 januari 1970 se povikuvaat naobvrskite prezemeni od strana na ^lenkite,

33

deka komunikacijata se adresira na na site^lenki bez razlika dali postoi rasnadiskriminacija na nivnite teritorii ili ne.

Op{ta Preporaka III (6-ta sesija, 1972)

Komisijata gi ima razgledano nekolku izve{taina ^lenkite koi sodràle informacii zaprezemanite merki za implementirawe narezoluciite na organite na ON vo vrska soodnosite so rasisti~kite reìmi vo Ju`naAfrika. Komisjata napomenuva deka, vodesettiot paragraf na preambulata naMe|unarodnata Konvencija za Eliminirawe naSite Oblici na Rasna Diskriminacija,^lenkite me|u drugoto se dogovorija da gradatedna me|unarodna zaednica slobodna od siteoblici na rasna segregacija i diskriminacija.Isto taka zabeleùva deka, vo ^len 3 odKonvencijata, ^lenkite ja osuduvaat posebnorasnata segregacija i apartheidot. Ponatamu,Komisijata zabeleùva deka vo rezolucijata2784 (XXVI), sekcija III, Generalnoto Sobranievedna{ po evidentirawe na vtoriot godi{enizve{taj na Komisijata i po prifa}awe naodredeni mislewa i preporaki dostaveni odistata, prodolì da gi povikuva site trgovskipartneri na Ju`na Afrika da se vozdràt odbilo kakva akcija koja bi go pottiknalkr{eweto na principite i celite naMe|unarodnata Konvencija za Eliminirawe naSite Oblici na Rasna Diskriminacija od stranana Ju`na Afrika i nezakonskiot reìm voJu`na Rodezija.Komisijata go iskaà misleweto deka merkiteusvoeni na dràvno nivo za implementirawe naKonvencijata se povrzani so merkite prezemenina me|unarodno nivo za da pottiknatpo~ituvawe na principite na Konvencijatanasekade.

Komisijata go pozdravuva vklu~uvaweto nainformaciite vo vrska so statusot na dràvataza nejzinite diplomatski, ekonomski i drugiodnosi so rasisti~kite reìmi na ju`naAfrika, spored ~len 9, paragraf 1 naKonvencijata.

Op{ta Preporaka IV (8-ma sesija, 1973)

Komisijata za Eliminirawe na RasnaDiskriminacija,

Po razgleduvawe na izve{taite dostaveni odstrana na Dràvite ^lenki spored ~len 9 naMe|unarodnata Konvencijat za Eliminirawe naSite Oblici na Rasna Diskriminacija nanejzinata sedma i osma sesija,

Imaj}i ja na um potrebata deka izve{taitedostaveni do Komisijata od strana na^lkenkite treba da bidat {to e mo`nopoinformativni,

Gi pokanuva ̂ lenkite da nastojuvaat da vklu~atvo nivnite izve{tai, spored ̂ len 9, relevantniinformacii za demografskata struktura nanaselenieto koi se spomnati vo odredbite na~len 1 od Konvencijata.

Op{ta Preporaka V (15-ta sesija, 1977)


Imaj}i gi na um odredbite na ~len 7 i odMe|unarodnata Konvencija za Eliminirawe naSite Oblici na rasna Diskriminacija,

Uveren deka boreweto protiv predrasudite koivodat kon rasna diskriminacija,unapreduvaweto na razbiraweto, trpenieto iprijatelstvoto me|u rasnite i etni~kite grupii propagandiraweto na principite i celite naKonvencijata na ON i na deklaraciite zaôvekovi Prava i drugite relevantniinstrumenti usvoeni od strana na GeneralnotoSobranie na ON, se zna~ajni i efikasni alatkiza otstranuvawe na rasnata diskriminacija,

Imaj}i predvid deka obvrskite spored ^len 7na Konvencijata, koi gi obvrzuvaat site ̂ lenki,mora da se ispolnat od niv, vklu~uvaj}i gi iDràvite koi izjavuvaat deka rasnatadiskriminacija ne postoi vo ramkite na nivniteteritorii i zatoa site ^lenki mora davklu~uvaat informacii za nivnataimplementacija na odredbite na toj ~len voizve{taite {to gi dostavuvaat soglasno ~lenot9, paragraf 1 od Konvencijata,

Zabeleùvaj}i so àlewe deka mnogu malku^lenki vo nivnite izve{tai dostaveni soglasno~len 9 od Konvencijata vklu~ile informaciivo vrska so merkite {to tie gi prifatile i {togi stava na sila odredbite na ~lenot7 naKonvencijata i mnogu ~esto tie informacii seop{ti i povr{ni,

Potsetuvaj}i deka vo soglasnost so ~len 9,paragraf 1 od Konvencijata, Komisijata moèda bara dopolnitelni informacii od ̂ lenkite,

1. Bara site ^lenki koi ne napravile taka, davklu~at — vo naredniot izve{taj {to }e godostavat soglasno ~len 9 od Konvencijata ilivo eden poseben izve{taj pred nivniteperiodi~ni izve{tai da se dostavat —adekvatni informacii za merkite koi gi

34

usvoile i koi gi stavat vo sila odredbite na~len 7 od Konvencijata;

2. Gi potsetuva ^lenkite za faktot dekainformaciite spomenati vo prethodniotparagraf, soglasno ~len 7 od Konvencijatatreba da vklu~at pove}e informacii zamomentalnite i efikasnite merki koi seusvoeni od strana na ^lenkite vo oblasta naobrazovanieto, kulturata i informatikata , socel:

(a) Borewe protiv predrasudite koi vodat konrasna diskriminacija;(b) Unapreduvawe na razbirawe, trpenie iprijatelstvo pome|u narodite i rasnite ietni~ki grupi;(c) Propagandirawe na celite i principite naKonvencijata na Obedinetite Nacii,Univerzalnata Deklaracija za ̂ ovekovi Prava,Deklaracijata na ON za Eliminirawe na SiteOblici na Rasna Diskriminacija kako iMe|unarodnata Konvencija za Eliminirawe naSite Oblici na Rasna Diskriminacija

Op{ta Preporaka VI (25-ta sesija, 1982)

Komisijata za Eliminirawe na RasnataDiskriminacija,

Priznavaj}i go faktot deka eden impresivenbroj na Dràvi gi ratifikuvale ili pristapilevo Me|unarodnata Konvencija za Eliminirawena Site Oblici na Rasna Diskriminacija,

Me|utoa, imaj}i na um deka samo ratifikuvawene mu ovozmoùva na kontrolniot sistem koj eformiran od Konvencijata da funksioniraefikasno,

Potsetuvaj}i deka ~len 9 na Konvencijata giobvrzuva ^lenkite da podnesat prvi~ni iperiodi~ni izve{tai za merkite koi gi stavaatna sila odredbite na Konvencijata,

Izjavuvaj}i deka momentalno ne pomalku od 89izve{tai docnat od 62 dràvi, deka 42 od tieizve{tai ne se podneseni od 15 Dràvi, sekojazemja docni so dve ili pove}e izve{tai i ~etiriprvi~ni izve{tai {to treba{e da se dostavatme|u 1973 i 1978 se u{te ne se primeni,

Napomenuvaj}i so àlewe deka nitu opomeniteisprateni preku Generalniot Sekretar do^lenkite nitu relevantnite informaciivklu~eni vo godi{nite izve{tai doGeneralnoto Sobranie ne go imaa posakuvaniotefekt, vo site slu~ai,

Go povikuva Generalnoto Sobranie:

(a) da vodi smetka za sostojbata;(b) da gi koristi ingerenciite za da osiguraKomisijata poefikasno da gi ispolni obvrskitespored Konvencijata.

Op{ta Preporaka VII vo odnos naimplementacijata na ^len 4 od Konvencijata(32-ra sesija, 1985)


Po razgleduvaweto na periodi~nite izve{taina ^lenkite za period na vreme od 16 godini, Inad 100 slu~ai, se razgleduvale 6, 7 i osmiotperiodi~en izve{taj na ^lenkata,

Potsetuvaj}i i potvrduvaj}i ja nejzinataOp{ta Preporaka I od 24 fevruari 1972 inejzinata odluka 3 (VII) od 4 maj 1973,

Zabeleùvaj}i so zadovolstvo deka vo nekolkuizve{tai na ^lenkite se obezbedeniinformacii za konkretni slu~ai vo koi seraboti za implementacijata na ~len 4 odKonvencijata vo odnos na delata na rasnadiskriminacija,

Me|utoa potsetuvaj}i, deka vo nekolku ̂ lenkipotrebnite zakoni za implementirawe na ~len4 od Konvencijata ne se doneseni i deka mnogu^lenki se u{te ne gi ispolnile site barawa na~len 4 (a) i (b) od Konvencijata,

Ponatamu potsetuvaj}i deka vo soglasnost soprviot paragraf na ~len 4, ^lenkite seobvrzuvaat da usvojat itni i pozitivni merkinameneti za iskorenuvawe site pottiknuvawaili dela na takva diskriminacija vo sklop naprincipite zacrtani vo UniverzalnataDeklaracija za ôvekovi Prava i pravat jasnopredvideni vo ~len 5 od Konvencijata,

Imaj}i gi na um preventivnite aspekti na ~len4 za obeshrabruvawe na rasizmot i rasnatadiskriminacija kako i aktivnostite koi imaatza cel nivna promocija ili pottiknuvawe,

1. Prepora~uva deka onie ̂ lenki ~ii zakoni negi zadovoluvaat odredbite na ~len 4 (a) i (b) naKonvencijata da gi prezemat neophodnite~ekori za da gi zadovolat zadolìtelnitebarawa na toj ~len;

2. Bara od tie ^lenki koi ne go napravile toada ja izvestuvaat Komisijata pocelosno vonivnite periodi~ni izve{tai za na~inot i dokoja mera se implementiraat efikasnoodredbite na ~len 4 (a) i (b) i da gi citiraatrelevantnite tekstovi vo nivnite izve{tai;

35

3. Ponatamu bara od tie ^lenki koi ne gonapravile toa da nastojuvaat da obezbeduvaatpove}e informacii vo nivnite periodi~niizve{tai vo vrska so odlukite doneseni odstrana na nadle`nite dràvni sudovi i oddrugite dràvni institucii vo vrska so delatana rasna diskriminacija a osobeno so tieprestapi spomnati vo ~len 4 (a) i (b).

Op{ta Preporaka VIII vo vrska so tolkuvawetoi primenata na ~len 1, paragraf 1 i 4, odKonvencijata (38-ma sesija, 1990)


Po razgleduvaweto na izve{taite na ̂ lenkitevo vrska so informaciite za na~inite so koipoedincite se identifikuvaat deka mupripa|aat na edna odredena rasna ili etni~kagrupa ili grupi,

Smeta deka takvata identifikacija, dokolku nepostoi sprotivno opravduvawe, }e zasnova vrzsamoidentifikuvawe od samiot poedinec.

Op{ta Preporaka IX vo vrska so primenata na^len 8, paragraf 1, od Konvencijata (38-masesija, 1990)


Imaj}i predvid deka po~itta za nezavisnotorabotewe na stru~wacite e su{tinsko zaobezbeduvawe celosno nabluduvawe na~ovekovite prava i fundamentalnite slobodi,

Potsetuvaj}i gi za ~len 8, paragraf 1, odMe|unarodnata Konvencija za Eliminirawe naSite Oblici na Rasna Diskriminacija,

Zagrièna od tendencijata na pretstavnicitena Dràvite, organizaciite ili grupite da nevr{at pritisok vrz stru~wacite osobena vrzonie koi sluàt kako Izvestuva~i na Dràvi,

Silno prepora~uva deka tie bezrezervno trebada go po~ituvaat statusot na negovite ~lenovivo svojstvo na nezavisni stru~waci so priznatanepristrasnost koi sluàt vo nivniot li~enkapacitet.Op{ta Preporaka X vo vrska so tehni~katapomo{ (39-ta sesija, 1991)


Zabeleùvaj}i ja ja preporakata na tretiotsostanok na licata koi pretsedavaat so

organite za ~ovekovi Prava, kako {to ezacrtano vo ANEKSITE, GeneralnotoSobranie na negovata 45 sesija,vo koja be{ediskutirano deka potrebno e da se organiziraatnekolku seminari ili rabotilnici na dràvnonivo za da se obu~at tie lica koi se vklu~eni voizgotvuvaweto na Dràvniot izve{taj,

Zagrièn poradi postojaniot neuspeh na^lenkite vo Me|unarodnata Konvencija zaEliminirawe na Site Oblici na RasnaDiiskriminacija da gi ispolnat nivniteobvrski za podnesuvawe izve{taj sporedKonvencijata,

Veruvaj}i deka obukite i rabotilniciteorganizirani na dràvno nivo bi moèle mnoguda im pomognat na slu`benicite zadolèni zaizgotvuvawe na takvi izve{tai za Dràvite^lenki,

1. Bara od Generalniot Sekretar da organiziravo konsultacii so zasegnatite ^lenki,soodvetna dràvna obuka i rabotilnici zanivnite sluènici za podnesuvawe izve{tajkolku {to e mo`no poprakti~no;

2. Prepora~uva deka uslugite na personalot naCentarot za ôvekovi Prava i uslugite nastru~wacite na Komisijata za Eliminirawe naRasnata Diskriminacija da se koristat vosproveduvaweto na takvite obuki ilirabotilnici.

Op{ta Preporaka XI za nedràvjanite (42-rasesija, 1993)

1. ^len 1, paragraf 1, od Me|unarodnataKonvencija za Eliminirawe na Site Oblici naRasna Diskriminacija ja definira rasnatadiskriminacija. ^len 1, paragraf 2, od ovaadefinicija gi otstranuva delata od strana naDràvata ^lenka koi pravat razlika pome|udràvjanite i nedràvjanite. ̂ len 1, paragraf3, go priznava ~lenot 1, paragraf 2, izjavuvaj}ideka, osven nedràvjanite, ^lenkite ne smeatda vr{at diskriminacija nitu za druginacionalnosti.

2. Komisijata zabeleìla deka ~len 1, paragraf2, vo nekolku navrati se tolkuval deka giosloboduva ^lenkite od obvrskite zapodnesuvawe na izve{taj za pra{awa vo vrskaso strancite. Zatoa, Komisijata potvrduva deka^lenkite imaat obvrska da podnesat celosenizve{taj za zakonite nameneti za strancite inivnata implementacija.

3. Komisijata ponatamu potvrduva deka ~len 1,paragraf 2, nikako ne smee da se tolkuva

36

sprotivno na pravata i slobodite priznati izacrtani vo drugite instrumenti osobeno voUniverzalnata Deklaracija za ̂ ovekovi Prava,Me|unarodnata Konvencija za Ekonomski,Socijalni i Kulturni Prava i Me|unarodnataKonvencija za Gra|anski i Politi~ki Prava.

Op{ta Preporaka XII za Dràvite naslednici(42-ra sesija, 1993)


Potenciraj}i ja zna~ajnosta na kolektivnou~estvo vo Me|unarodnata Konvencija zaEliminirawe na Site Oblici na rasnaDiskriminacija,

Zamaj}i go vo predvid pojavuvaweto na dràvitenaslednici kako posledica na raspu{taweto naDràvite,

1. Gi pottiknuva Dràvite naslednici koi seu{te ne potvrdija kaj Generalniot Sekretar dago napravat toa, kako ~uvar na Me|unarodnataKonvencija za Eliminirawe na Site Oblici naRasna Diskriminacija, deka tie prodolùvaatda bidat obvrzani od obvrskite predvideni voKonvencijata, dokolku Dràvite od koiproizlegle tie naslednici ne bile ~lenovi naKonvencijata;

2. Gi povikuva Dràvite naslednici da vlezat,dokolku ne go napravile toa, vo Konvencijataza Eliminirawe na Site Oblici na RasnaDiskriminacija, dokolku Dràvite od koiproizlegle tie naslednici ne bile ~lenovi naKonvencijata;

3. Gi povikuva Dràvite naslednici da ja zematvo predviv zna~ajnosta za davawe na izjavaspored ~len 14, paragraf 1, od Me|unarodnataKonvencija za Eliminirawe na Site Oblici naRasna Diskriminacija, so koja }e ja priznavatnadle`nosta na Komisijata za Eliminirawe naRasna Diskriminacija za da primaat irazgleduvaat poedine~ni komunikacii iliàlbi.

Op{ta Preporaka XIII vo vrska so obukata nasproveduva~ite na zakonot za za{tituvawe na~ovekovite prava (42-ra sesija, 1993)

1. Vo soglasnost so ~len 2, paragraf 1, odMe|unarodnata Konvencija za Eliminirawe naSite Oblici na Rasna Diskriminacija,^lenkite se obvrzale deka celata vlast, javniteinstitucii, lokalni i nacionalni, nema daprimenat rasna diskriminacija; ponatamu,^lenkite se obvrzale da gi garantiraat pravata

navedeni vo ~len 5 od Konvencijata bez razlikana rasa, boja, nacionalna ili etni~kapripadnost.

2. Ispolnuvaweto na ovie obvrski mnogu zavisiod sproveduva~ite na zakonot koi primenuvaatpoliciski ovlastuvawa za zadrùvawe iliapsewe i zavisi od toa dali se pravilnoinformirani za obvrskite {to nivnata Dràvagi ima spored Konvencijata. Sproveduva~ite nazakonot treba da dobijat intenzivna obuka zada se osigurat deka vo vr{eweto na nivnatadol`nost tie gi po~ituvaat kako i za{tituvaat~ovekovite prava na site lica nezavisno odnivnata rasa, boja, nacionalna ili etni~kapripadnost.

3. Vo implementiraweto na ~len 7 odKonvencijata, Komisijata gi povikuva^lenkite da ja pregledat i podobrat obukata nasproveduva~ite na zakonot za da moè celosnoda se implementira Kodeksot na Odnesuvawe zaSproveduva~ite na Zakonot (1979) kako istandardite na Konvencijata. Tie isto takatreba da vklu~at informacii vo nivniteperiodi~ni izve{tai za ova pra{awe.

Op{ta Preporaka XIV za ^len 1, paragraf 1,od Konvencijata (42-ra sesija, 1993)

1. Nediskriminacijata, zaedno soramnopravnosta pred zakonot i ednakvataza{tita na zakonot bez diskriminacija goso~inuvaat osnovniot princip zaza{tituvaweto na ~ovekovite prava.Komisijata saka da gi potseti ^lenkite zaodredeni karakteristiki na definicijata zarasna diskriminacija vo ~len 1, paragraf 1, odMe|unarodnata Konvencija za Eliminirawe naSite Oblici na Rasna Diskriminacija.Komisijata smeta deka zborovite vrz osnova na,i spored toa, ne se mnogu razli~ni vo zna~ewetona paragrafot 7 od preambulata. Dokolku sepravi razlika, toga{ toa e vo sprotivno soKonvencijata, ako ima za cel vlo{uvawe naodredeni prava i slobodi. Ova se potvrduva odobvrskata koja ^lenkite ja imaat so ^len 2,paragraf 1 (c), za ukinuvawe na site zakoni iliprimeni koi vlijaat za sozdavawetoprodolùvaweto na rasnata diskriminacija.

2. Komisijata smeta deka razlikuvaweto natretmanot nema da sozdava diskriminacijadokolku kriterijumite za takvo razlikuvawe sezakonski I spa|aat vo delokrugot na ~len 1,paragraf 4, od Konvencijata. Prirazgleduvaweto na kriterijumite koi bimoèle da se primenat, Komisijata }e priznaedeka odredeni dela moèbi se razli~ni odcelite. Pri utvrduvawe dali edno delo e

37

sprotivno na Konvencijata, Komisijata }enastojuva da vidi dali toa delo ima neopravdanoi poinakvo vlijanie vrz edna grupa koja serazlikuva od rasa, boja, poteklo, nacionalna ilietni~ka pripadnost.

3. ̂ len 1, paragraf 1, od Konvencijata isto takase povikuva na politi~kite, ekonomskite,socijalnite i kulturnite oblasti; povrzaniteprava i slobodi za ova to~ka se utvrdeni vo ~len5.

Op{ta Preporaka XV za ^len 4 odKonvencijata (42-ra sesija, 1993)

1. Koga Me|unarodnata Konvencija zaEliminirawe na Site Oblici na RasnaDiskriminacija se usvojuva{e, ~len 4 sesmeta{e za najbiten vo borbata protiv rasnatadiskriminacija. Vo toa vreme, postoe{e edenglobale strav od zaìvuvaweto naautoritativnite ideologii. Zabranuvaweto na{irewe rasna dominantnost i naorganiziranite aktivnosti koi bi pottiknalerasno nasilstvo, pravilno se smeta{e za klu~no.Od toa vreme, Komisijata ima dobieno dokaziza organizirano nasilstvo vrz osnova na etni~kapripadnost i politi~kata eksploatacija naetni~kite razliki. Kako posledica,implementiraweto na ~len 4 sega ima zgolemenozna~awe.

2. Komisijata gi potsetuva za Op{tataPreporaka VII vo koja objasnuva{e dekaodredbite na ~len 4 se od zadolìtelenkarakter. Za da gi zadovolat ovie obvrski,^lenkite ne treba samo da donesuvaat soodvetnizakoni tuku i da se osiguraat deka efikasno sesproveduvaat. Bidej}i zakanite i delata narasno nasilstvo mnogu lesno vodat kon drugitakvi dela i sozdavaat edna atmosfera naneprijatelsko raspoloènie, samo itnataintervencija moè da gi zadovoli obvrskite naefikasen odgovor.

3. ^len 4 (a) bara od ^lenkite da napravatkaznivo so zakon ~etiri kategorii na lo{oodnesuvawe: (i) {irewe na idei zasnovani narasna dominantnost ili omraza; (ii)pottiknuvawe na rasna omraza; (iii) delata nanasilstvo protiv bilo koja rasa ili grupa nadruga boja ili etni~ka pripadnost; i (iv)pottiknuvawe na takvi dela.

4. Spored Komisijata, zabranata za {irewe nasite idei zasnovani vrz rasna dominantnost iliomraza e vo sklop na pravoto za slobodnomislewe i izrazuvawe. Ova pravo e zacrtano vo~len 19 na Univerzalnata Deklaracija zaôvekovi Prava i pak se spomnuva vo ~len 5 (d)

(viii) na Me|unarodnata Konvencija zaEliminirawe na Site Oblici na RasnaDiskriminacija. Negovata zna~ajnost za ~len 4se spomenuva vo samiot ~len. Koristeweto naova pravo od strana na gra|anite nosi posebnidol`nosti i odgovornosti, navedeni vo ~len 29,paragraf 2 od Univerzalnata Deklaracija, me|ukoi obvrskata za ne{irewe na rasisti~ki ideiima osobeno zna~ewe. Komisijata ponatamu sakada gi napomene ^lenkite deka ~len 20 odMe|unarodnata Konvencija za Gra|anski iPoliti~ki Prava, spored koja sekakva za{titana nacionalna, rasna ili verska omraza kojasozdava pottiknuvawe na diskriminacija,neprijatelstvo ili nasilstvo }e bide zabranetoso zakon.

5. ̂ len 4 (a) isto taka go pravi kaznivo so zakoni finansiraweto na rasisti~ki aktivnosti,kade isto taka se vklu~uvaat site aktivnostispomnati vo paragrafot 3 pogore, odnosno,aktivnosti koi proizleguvaat od etni~ki kakoi rasni razliki. Komisijata gi povikuva^lenkite da vodat istraga za da utvrdat dalinivnite dràvni zakoni i nivnataimplementacija go ispolnuvaat ovoj uslov.

6. Nekolku ^lenki smetale deka vonivnitedràvni zakoni ne e soodvetno da se proglasiedna organizacija kako ilegalna pred negovite~lenovi da promoviraat ili pottiknuvaat rasnadiskriminacija. Komisijata misli deka ~len 4(b) stava pogolem tovar vrz takvite ^lenki zada bidat pretpazlivi so takvite organizacii{to e o`no porano. Ovie organizacii, kako idrugi organizirani aktivnosti i propagandamora da se proglasat nezakonski i zabranat.Samoto u~estvo vo ovie organizacii treba dase kaznuva.7. ^len 4 (c) od Konvencijata gi utvrduvaobvrskite na javnata vlast. Javnata vlast, nasite administrativni nivoa, vklu~uvaj}i gi iop{tinskite, se obrzuvaat so ovoj paragraf.Komisijata smeta deka ^lenkite mora da sepogriàt ovie obvrski da se nabluduvaat i sepodnesuva izve{taj za istite.

Op{ta Preporaka XVI vovrska so primenata na^len 9 od Konvencijata (42-ra sesija, 1993)

1. Spored ~len 9 na Me|unarodnata Konvencijaza Eliminirawe na Site Oblici na RasnaDiskriminacija, ^lenkite se obrzaa dapodnesat, preku Generalniot Sekretar na ONdo Komisijata za razgleduvawe, izve{ta zamerkite prezemeni od nivna strana zaimplementirawe na odredbite na Konvencijata.

2. Vo odnos na ova obvrska na ^lenkite,Komisijata zabeleùva deka vo nekolku slu~ai

38

izve{taite se povikuvaat na sostojbi koipostojat vo drugi Dràvi.

3. Poradi ova pri~ina, Komisijata saka da gipotseti ^lenkite za odredbite na ~len 9 odKonvencijata vo vrska so sodrìnata na nivniteizve{tai, imaj}i go isto taka ~lenot 11 na um,koj e edinstvenoto proceduralno sredstvo naraspolagawe za Dràvite za obrnuvawe navnimanieto na Komisijata vo koi tie smetaatdeka nekoja druga dràva ne gi implementiraodredbite na Konvencijata.

Op{ta Preporaka XVII za forirawe nadràvni institucii za olesnuvawe naimplementiraweto na Konvencijata (42-rasesija, 1993)


Zemaj}i ja vo predvid praksata na ^lenkite vovrska so implementiraweto na Me|unarodnataKonvencija za Eliminirawe na Site Oblici naRasna Diskriminacija,

Ubeden za potrebata za ponatano{nopottiknuvawe na formiraweto nadràvniinstitucii za olesnuvawe naimplementiraweto na Konvencijata,

Potenciraj}i ja potrebata za zajaknuvaweponatamu na implementiraweto naKonvencijata,

1. Im prepora~uva na ^lenkite da formiraatdràvni komisii ili drugi soodvetni tela,zemaj}i gi vo predvid principite vo vrska sostatusot na dràvnite institucii aneksiranivo rezolucijata na Komisijata za ôvekoviPrava 1992/54 od 3 mart 1992, za da im sluàt naslednite celi, me|u drugoto:

(a) Da promoviraat po~it za ôvekovite pravabez diskriminacija, kako {to e utvrdeno vo ~len5 od Me|unarodnata Konvencija zaEliminirawe na Site Oblici na RasnaDiskriminacija;(b) Da ja pregledat vladinata politika so celza{tituvawe od rasna diskriminacija;(c) Da vr{at nabluduvawe na zakonite dali sepridrùvaat kon odredbite na Konvencijata;(d) Da ja educiraat javnosta za obvrskite na^lenkite spored Konvencijata;(e) Da i pomogne na vladata pri izgotvuvawe naizve{taite dostaveni do Komisijata zaEliminirawe na Rasna Diskriminacija;

2. Isto taka prepora~uva deka, tamu kade seformirani takvi komisii, tie treba da se

vklu~at vo podgotvuvaweto na izve{taite inivna mo`na vklu~enost vo delegaciite nadràvite so cel zabrzuvawe na dijalogot pome|uKomisijata i zasegnatata dràva ~lenka.

Op{ta Preporaka XVIII za formirawe na edenme|unaroden tribunal za gonewe nazlostorstvata protiv ~ove{tvoto (44-ta sesija,1994)


Zagrièn poradi se pogolemiot broj na rasno ietni~ki motivirani masakri i yverstva koi seslu~uvaat vo razli~ni regioni na svetot,

Ubeden deka nekaznenite dela se eden golemfaktor koj pridonesuva za pojavuvaweto na oviezlostorstva,

Ubeden za potrebata za formirawe {to e mo`nopobrgu eden me|unaroden tribunal so op{tanadle`nost za gonewe na genocidot,zlostorstvata protiv ~ove{tvoto i golemiteprekr{oci na Konvenciite na @eneva od 1949godina i Dopolnitelnite Protokoli od 1977,

Zemaj}i ja vo predvid ve}e napravenata rabotavo ovaa nasoka od strana na Me|unarodnataZakonska Komisija i dadenoto ohrabruvawe voovaa nasoka od strana na Generalnoto Sobranievo negovata rezolucija 48/31 od 9 dekemvri 1993,

Isto taka zemaj}i ja vo predvid Rezolucijatana Sovetot za Bezbednost 872 (1993) od 25 maj1993 za formirawe na eden me|unarodentribunal so cel obvinuvawe na licataodgovorni za seriozni prek{oci name|unarodniot humanitaren zakon izvr{eni voteritorijata na porane{na Jugoslavija,

1. Smeta deka treba itno da se formira edenme|unaroden tribunal so op{ta jurisdikcija zagonewe na genocidot, zlostorstvata protiv~ove{tvoto, vklu~uvaj}i i ubistvo,istrebuvawe, ropstvo, izbrkawe, zatvorawe,ma~ewe, siluvawe, diskriminacija vrz osnovana politi~ki, rasni ili religiozni osnovi idrugi ne~oveki dela naso~eni protiv civilnotonaselenie, i golemite prekr{oci naKonvenciite na @eneva od 1949 iDopolnitelnite Protokoli od 1977;

2. Mu prepora~uva na Generalniot Sekretar daja donese tekovnata preporaka pred vnimanietona nadle`nite organi I tela na ON,vklu~uvaj}i go i Sovetot za Bezbednost;

39

3. Bara od Visokiot Komesarijat za ôvekoviPrava da osigura deka site informacii vo vrskaso zlostorstvata spomenati vo paragraf 1 da sesoberat sistemati~no od strana na Centarot zaôvekovi Prava za da moàt da bidat spremniza me|unarodniot tribunal {tom }e se formira.

Op{ta Preporaka XIX za ^len 3 odKonvencijata (47-ma sesija, 1995)

1. Komisijata za Eliminirawe na RasnataDiskriminacija gi povikuva site ^lenki daobrnat vnimani na ~len 3, so {to ^lenkite seobvrzuvaat da gi zabranat, spre~at iiskorenuvaat site primeni na rasna segregacijaili podelba i apartheid na teritoriite vonivna nadle`nost. Apartheidot se spomenuvatuka isklu~ivo za Ju`na Afrika, no usvoeniot~len kako takov gi zabranuva site oblici narasna segregacija vo site zemji.

2. Komisijata smeta deka vo obvrskata zaiskorenuvawe na site praksi od ovaa prirodase vklu~uva i obvrskata za iskorenuvawe naposledicite od takvite praksi koi setoleriraat od strana na prethodnite vladi voDràvite ili nametnati od sili nadvor odDràvata.

3. Komisijata veruva deka iako uslovite zacelosna ili delumna rasna segregacija vo nekoidràvi se sozdadeni od strana na vladinitepolitiki, edna sostojba na delumna rasnasegregacija moè da se pojavi od nesakaniposledici od delata na fizi~kite lica. Vomnogu gradovi, gra|anskite modeli se vlijaat odgrupnite razliki vrz osnova na prihodi, koiponekoga{ se kombiniraat so rasnite razliki,boja, poteklo, nacionalna ili etni~kapripadnost, taka da ìtelite moàt da bidatisflekani i poedincite da stradaat od edenoblik na diskriminacija vo koja rasnite osnovise pome{ani so drugi osnovi.

4. Zatoa Komisijata potvrduva deka ednasostojba na rasna segregacija isto taka moè dase pojavuva bez nikakva inicijativa ilineposredna me{anost od strana na javnata vlast.Gi povikuva ̂ lenkite da vr{at nabluduvawe natrendovite koi bi moèle da pridonesat zapojavuvawe na rasna segregacija, da rabota zaiskorenuvawe na sekakvi negativni posledicikoi bi se pojavuvale i takvite akcii da giopi{at vo nivnite periodi~ni izve{tai.

Op{ta Preporaka XX za nediskriminativnotosproveduvawe na pravat i slobodite (^len5)(48-ma sesija, 1996)

1. ^lenot 5 od Konvencijata ja sodrùvaobvrskata na ^lenkite za garantirawe nagra|anskite, politi~kite, ekonomskite,socijalnite i kulturnite prava i slobodi beznikakva rasna diskriminacija. Treba da sezabeleì deka pravat i slobodite spomnati vo~len 5 ne so~inuvaat iscrpuva~ki spisok. Na~elo na ovie prava i slobodi se tie koiproizleguvaat od Hartata na ObedinetiteNacii i od Univerzalnata Deklaracija zaôvekovi Prava, kako {to se utvrdeni vopreambulata na Konvencijata. Pove}eto od ovieprava se elaborirani vo Me|unarodnataKonvencija za ôvekovi Prava. Zatoa site^lenki se obrzuvaat da gi priznavaat iza{titat ôvekovite Prava, no na~inot kakoovie obvrski se primeneti vo zakonskiot redna ^lenkite moè da se razlikuva. ^lenot 5 odKonvencijata, osven toa {to bara garancija dekauìvaweto na ~ovekovite prava treba da bidatslobodni od rasna diskriminacija, ne sozdavasamo po sebe gra|anski, politi~ki, ekonomski,socijalni ili kulturni prava, no go prisvojuvapostoeweto na ovie prava. Konvencijata giobvrzuva ̂ lenkite da ja zabranat i eliminiraatrasnata diskriminacija vo uìvaweto natakvite prava.

2. Koga edna Dràva nametnuva restrikcija zanekoja od ovie prava navedeni vo ~len 5 odKonvencijata koja se odnesuva na site voramkite na nadle`nosta na dràvata, mora dase osigura deka takvata restrikcija ne treba dabide sprotivno ~len 1 od Konvencijata nitu vosila nitu vo namera, kako sostaven dela name|unarodnite standardi za ~ovekovi prava. Zada konstatira deka e taka, Komisijata e dol`nada istraùva ponatamu za da se osigura dekatakvata restrikcija ne sozdava rasnadiskriinacija.

3. Mnogu od ovie prava i slobodi spomenati vo~len 5, kako {to e pravato za ednakov tretmanpred sudovi, treba da se uìvaat od site licakoi ìveat vo edna dràva; drugite prava kako{to e pravoto za u~estvo na izbori, za glasawei pravoto za kandidirawe se prava na gra|anite.

4. Na ^lenkite im se prepora~uva da podnesatizve{taj za nediskriminativnataimplementacija na sekoja od ovie prava islobodi spomnati vo ~len 5 od Konvencijataedna po edna.

5. Pravata i slobodite spomnati vo ~len 5 odKonvencijata i sli~nite prava }ebidatza{titeni od strana na ^lenkata. Takvaza{tita moè da se ostvari na razli~ni na~ini,bilo so koristewe na javnite institucii ilipreku aktivnostite na privatnite institucii.

40

Vo dvata slu~aja, ̂ lenkata e dol`na da osiguraefikasna implementacija na Konvencijata I dapodnese izve{taj za istite spored ~len 9 odKonvencijata.

Op{ta Preporaka XXI za pravoto zasamoopredeluvawe (48-ma sesija, 1996)

6. Komisijata zabeleùva deka etni~kite,religioznite grupi ili malcinstvata mnogu~esto se povikuvaat na pravoto zasamoopredeluvawe kako osnova za pravoto naotcepuvawe. Vo ovaa nasoka Komisijata saka dagi izrazi slednite mislewa.7. Pravoto za samoopredeluvawe na narodite efundamentalen princip na me|unarodniotzakon. Ova pravo e zacrtano vo ~len 1 naDogovorot na Obedinetite Nacii, vo ~len 1naMe|unarodnata Konvencija za Ekonomski,Socijalni i Kulturni Prava i ~lenot 1 naMe|unarodnata Konvencija za Gra|anski iPoliti~ki Prava, kako i vo drugi instrumentiza ~ovekovi prava. Me|unarodnata Konvencijaza Gra|anski i Politi~ki Prava gi obezbeduvapravata na narodite za samoopredeluvawepokraj pravoto na etni~kite, religioznite ilijazi~nite malcinstva za uìvawe na nivnatakultura, da propovedat i koristat nivnata veraili da go koristat nivniot jazik.

8. Komisijata potencira deka soglasnoDeklaracijata za Principite naMe|unarodniot Zakon vo vrska soPrijatelskite Odnosi i Sorabotka me|uDràvite vo soglasnost so Dogovorot na ON,odobren od strana na Generalnoto Sobranie naON vo svojata rezolucija 2625 (XXV) od 24oktomvri 1970, dràvite se dol`ni da gopromoviraat samoopredeluvaweto na narodite.No implementacijata na principite zasamoopredeluvawe bara od sekoja Dràvapromovira, preku zaedni~ka i oddelna akcija,op{ta po~it i nabluduvawe na ~ovekovite pravai fundamentalnite slobodi vo soglasnost soDogovorot na ON. Vo ovoj kontekst, Komisijatagi potsetuva Vladite za Deklaracijata zaPravata na Licata koi im Pripa|aat naNacionalnite ili Etni~ki, Religiozni iJazi~ni Malcinstva, usvoen od strana naGeneralnoto Sobranie vo negovata rezolucija47/135 od 18 dekemvri 1992.

9. Vo odnos na samoopredeluvaweto na narodite,treba da se razlikuvaat dve aspekti. Pravotoza samoopredeluvawe na narodite imavnatre{en aspekt, odnosno, pravata na sitenarodi slobodno da go sledat ekonomskiot,socijalniot i kulturniot razvoj bez nadvore{nome{awe. Vo taa nasoka, postoi edna vrska sopravoto na sekoj gra|anin da u~estvuva vo

sproveduvaweto na javnite raboti na site nivoa,kako {to e navedeno vo ~len 5 (c) odMe|unarodnata Konvencija za Eliminirawe naSite Oblici na Rasna Diskriminacija. Kakoposledica, Vladite treba da go pretstavatceloto naselenia bez razlika na rasa, boja,poteklo, nacionalna ili etni~ka pripadnost.Nadvore{niot aspekt na samoopredeluvawepodràbira deka site narodi imaat pravoslobodno da go opredeluvaat nivniot politi~kistatus i nivnoto mesto vo me|unarodnatazaednica zasnovano vo principite na ednakviprava koja se demostrira so osloboduvawe nanarodite od kolonijalizmot i so zabranuvawena osvojuvawe na drugi narodi ili nivnodominirawe i eksploatacija.

10. Za da se po~ituvaat celosno pravata nanarodite vo ramkite na edna dràva, gipovikuvame Vladite da se pridrùvaat kon iimplementiraat me|unarodnite instrumenti za~ovekovi prava a osobeno Me|unarodnataKonvencija za Eliminirawe na Site Oblici naRasna Diskriminacija. Griàta za za{tita napoedine~nite prava bez diskriminacija vrzosnova na rasa, nacionalnost, pleme, religiozniili drugi osnovi mora da gi vodi vladinitepolitiki. Vo soglasnot so ~len 2 odMe|unarodnata Konvencija za Eliminirawe naSite Oblici na Rasna Diskriminacija I nadrugite me|unarodni dokumenti, Vladite trebada bidat ~uvstvitelni kon pravata na lu|eto koiim pripa|aat na etni~kite grupi, osobenonivnoto pravo za da vodat dostoen ìvot, da jaso~uvaat nivnata kultura, ednakvo da gi delatplodovite na dràvniot razvoj i da ja odigraatnivnata uloga vo vladata na dràvata na kojamu pripa|aat. Isto taka, Vladite treba dazemaat vo predvid, vo ramkite na nivniteustavi, i da gi ovlastuvaat licata koi impripa|aat na etni~kite ili jazi~nite grupi,kade e neophodno, so pravoto da se vklu~at voaktivnosti koi imaat osobeno zna~awe za~uvawe na identitetot na takvite lica iligrupi

11. Komisijata naglasuva deka vo soglasnost soDeklaracijata za Prijatelski Odnosi, niednood aktivnostite na Komisijata nema da setolkuva deka ovlastuva ili pottiknuva nekakvaakcija koja bi go vlo{il, celosno ili delumno,teritorijalniot integritet ili politi~kotoedinstvo na suverenite i nezavisni dràvi, koi}e se odnesuvaat soglasno so principot naednakvi prava i samoopredeluvaweto nanarodite, Vladata gi pretstavuva site lu|e voramkite na nivnata teritorija, bez razlika narasa, ubeduvawe ili boja.Spored Komisijata, me|unarodniot zakon ne japriznal op{toto pravo na narodite za

41

ednostrano proglasuvawe otcepuvawe od ednaDràva. Vo ovaa nasoka, Komisijata gi sledipogledite iskaàni vo Agendata za MIr (para.17 i prodol), imeno, deka fragmentacijata naDràvata moè da bide {tetno zaza{tituvaweto na ~ovekovite prava, kako izaodrùvaweto na mirot i bezbednosta. Me|utoa,ova ne ja isklu~uva mo`nosta za postignuvaweslobodni dogovori me|u zasegnatite strani.

Op{ta Preporaka XXII za ̂ len 5 i begalcite iraselenite lica (49-ta sesija, 1996)


Svesen za faktot deka kako posledica nastranskite voeni, nevoeni i etni~ki konfliktiproizleguvaat masivni prilivi na begalci iraseleni lica vrz osnova na etni~kitekriterijumi vo mnogu delovi na svetot,

Imaj}i vo predvid deka UniverzalnataDeklaracija za ̂ ovekovi Prava i Konvencijataza Eliminirawe na Site Oblici na RasnaDiskriminacija objavuvaat deka site ~ove~kisu{testva se rodeni slobodni i ednakvi so stieprava i deka na sekomu mu sledat isti prava islobodi, bez nikakov vid na razlika, osobenorasna, boja, poteklo, nacionalna ili etni~kapripadnost,

Potsetuvaj}i gi deka Konvencijata od 1951iProtokolot od 1967 vo odnos na statusot nabeglacite kako glaven izvor za za{tita nabegalcite vo op{to,

1.Go obrnuva vnimanieto na ^lenkite na ~len5 od Me|unarodnata Konvencija zaEliminirawe na Site Oblici na RasnaDiskriminacija kako i na Op{tata Preporakana Komisijata XX (48) za ~len 5, i povtoruvadeka Konvencijata gi obvrzuva site ^lenki daja zabranat i eliminiraat rasnatadiskriminacija vo uìvaweto na gra|anskite,politi~kite, socijalnite i kulturnite prava islobodi,

2. Vo ova nasoka naglasuva deka:(a) Site takvi begalci i raseleni lica imaatpravo slobodno da se vratat vo nivnite domovina poteklo pod bezbedni uslovi;(b) ^lenkite se dol`ni da osigurat dekavra}aweto na takvite begalci i raseleni licae dobrovolna i da se pogriàt tie begalci dane izbrkaat od toa mesto;(c) Site takvite begalci i raseleni lica povra}aweto vo nivnite domovi imaat pravo naot{teta za nivnata sopstvenost od koi beali{eni vo tekot na konfliktot i da dobijat

soodveten nadomestok za sopstvenosta koja nemoè da im se vrati. Site zalo`bi i izjavidadeni vo vrska so takvite sopstveni{tva podpritisok se nevaè~ki;(d) Site takvite begalci i raseleni lica, povra}aweto vo nivnite domovi, imaat pravocelosno da u~estvuvaat vo javniot ̀ ivot na sitenivoa i da imaat ednakov pristap do javniteslu`bi i da dobijat pomo{ za rehabilitacija.

Op{ta Preporaka XXIII za pravata nadomorodcite (51-va sesija, 1997)

1. Vo praksata na Komisijata za Eliminirawena Rasnata Diskriminacija, osobeno prirazgleduvaweto na izve{taite na ^lenkitespored ~len 9 od Me|unarodnata Konvencija zaEliminirawe na Site Oblici na RasnaDiskriminacija, na sostojbata na domorodcitesekoga{ i se daval dovolno vnimanie i grià.Vo ovaa nasoka, Komisijata postojanopotvrduvala deka diskriminacijata protivdomorodcite spa|a vo delokrugot naKonvencijata i deka site soodvetni merki morada se prezemat za da se borat protiv ieliminiraat takvata diskriminacija.2. Komisijata, zabeleùvaj}i deka GeneralnotoSobranie ja objavi Me|unarodnata Dekada naSvetskite Domorodci po~nuvaj}i na 10dekemvri 1994 god, potvrduva deka odredbite naMe|unarodnata Konvencija za Eliminirawe naSite Oblici na Rasna Diskriminacija seodnesuvaat i na domorodcite.

3. Komisijata e svesna za faktot deka vo mnoguregioni na svetot domorodcite bilediskriminirani i se u{te se diskriminiraat ise li{uvaat od nivnite prava i fundamentalnislobodi a osobeno deka tie ja imaat izgubenonivnata zemja i resursi, koi im se odzedeni odstrana na kolonisti i komercijalni kompaniii dràvni pretprijatija. Kako posledica,so~uvaweto na nivnite kulturi se zagrozuva{ei se u{te se zagrozuva.

4. Komisijata gi povikuva ^lenkite:

a. da ja priznavaat i po~ituvaat kulturata,historijata i jazikot na domorodcite i na~inotna ìvotot kako edno zgolemuvawe nakulturniot identitet na Dràvata i da gopromovira nejzinoto so~iuvawe;

b. da osiguraat deka pripadnicite nadomorodcite se slobodni i ramnopravni i giuìvaat site prava i slobodi bez nikakvadiskriminacija, osobeno ona diskriminacijabazirana vrz identitetot ili potekloto nadomorodcite;

42

c. da im obezbedat na domorodcite uslovi za edenodr`liv ekonomski i socijalen razvoj vo sklopna nivnite kulturni karakteristiki;

d. da osiguraat deka pripadnicite nadomorodcite imaat ednakvi prava vo odnos naefikasnoto u~estvuvawe vo javniot ̀ ivot dekanikakva odluka koja vlijae na nivnite prava iinteresi ne smee da se donese bez nivnoizvesteno odobrenie;

e. da osiguraat deka domorodcite moàt da gikoristat nivnite prava za obnovuvawe nanivnite tradicii i obi~ai Iida go ~uvaat ikoristat nivniot jazik.

5. Komisijata osobeno gi povikuva ̂ lenkite dagi priznavaat i za{titat pravata nadomorodcite za drèwe sopstvenost, da jarazvijat, kontroliraat i koristat nivnatazemja, teritorii i resursi i vo tie slu~ai koganivnite zemji se odzemeni ili koristeni beznivno slobodno odobrenie, da prezemat merkiza da gi vratat tie zemji i teritorii. Samodokolku ova ne e mo`no poradi vistinskipri~ini, pravoto za vra}awe na nivnite zemji iteritorii treba da se zameni so pravoto zanivno pravedno i brza kompenzacija.

6.Komisijata ponatamu gi povikuva ̂ lenkite vo~ii teritorii ̀ iveat domorodci, da vklu~at vonivnite periodi~ni izve{tai celosniinformacii za sostojbata na takvite lu|e,zemaj}i gi vo predvid site relevantni odredbina Konvencijata.

Op{ta Preporaka XXIV za ̂ len 1 (55-ta sesija,1999)

1. Komisijata potencira deka, sporeddefinicijata dadena vo ~len 1, paragraf, 1 odMe|unarodnata Konvencija za Eliminirawe naSite Oblici na Rasna Diskriminacija,Konvencijata se odnesuva na site koi pripa|aatna razli~ni rasi, nacionalni ili etni~ki grupiili im pripa|aat na domorodcite. DokolkuKomisijata saka da vr{i pravilen pregled naperiodi~nite izve{tai dostaveni od strana na^lenkite, mnogu e bitno deka ^lenkite da muobezbedat na Komisijata {to e mo`no pove}einformacii za prisustvoto na takvi grupi voramkite na nivnite teritorii.

2. O~igledno e od dostavenite periodi~niizve{tai do Komisijata spored ~len 9 naMe|unarodnata Konvencija za Eliminirawe naSite Oblici na Rasna Diskriminacija i oddrugi dobieni informacii od strana naKomisijata, deka eden broj na ^lenkite japriznavaat prisatnosta na nivnite teritorii

na nekolku nacionalni ili etni~ki grupi ilidomorodci, no zanemaruvaj}i gi drugite.Odredeni kriterijumi treba da se primenat zasite grupi, osobeno vo vrska so zasegnatiot broj,i nivnatarasa, jazik ili kultura koi sepoinakvi od mnozinstvoto ili od drugite grupivo ramkite na naselenieto.

3. Nekoi ^lenki ne uspevaat da soberatpodatoci za etni~kata ili nacionalnatapripadnost na nivnite gra|ani ili za drugi licakoi ìveat vo nivnata teritorija, no samiodlu~uvaat za toa koi grupi gi so~inuvaatetni~kite grupi ili domorodcite koi treba dase priznavaat i tretirani kako takvi.Komisijata smeta deka postoi eden me|unarodenstandard vo vrska so konkretnite prava nalu|eto koi im pripa|aat na takvite grupi,zaedno so op{to priznatite normi za ednakviprava za site i nediskriminacija, vklu~uvajk}igi i tie opfateni vo Me|unarodnata Konvencijaza Eliminirawe na Site Oblici na RasnaDiskriminacija. Istovremeno, Komisijata imgo povlekuva vnimanieto na ^lenkite dekaprimenata na razli~ni i neobjektivnikriterijumi so cel utvrduvawe na etni~kitegrupi ili domorodcite, koi vodat konpriznavawe na nekoi i nepriznavawe na drugi,moè da proizvede razli~en tretman za raznitegrupi vo ramkite na naselenieto na dràvata.

4. Komisijata gi potsetuva ^lenkite zapreporakata IV, koja ja usvoi na negovata osmasesija vo 1973 god, i za paragrafot 8 od op{titeupatstva vo vrska so formata i sodrìnata naizve{taite {to treba da se dostavat od stranana ^lenkite spored ~len 9, paragraf 1, odKonvencijata (CERD/C/70/Rev.3), gi povikuva^lenkite da nastojuvaat da vklu~at vo nivniteperiodi~ni izve{tai relevantni informaciiza demografskata struktura na nivnotonaselenie vrz osnova na odredbite na ~len 1 odKonvencijata, odnosno, informacii za rasata,bojata, potekloto i nacionalnata ili etni~katapripadnost.

Op{ta Preporaka XXV vo vrska so polovitedimenzii na rasnata diskriminacija (56-tasesija, 2000)

1. Komisijata zabeleùva deka rasnatadiskriminacija ne vlijae vrz ènite i maìteednakvo ili na ist na~in. Postojat okolnostivo koi rasnata diskriminacija vlijae samo vrzènite ili vlijae vrz ̀ enite na poinakov na~inili na poinakov stepen od maìte. Takvatarasna diskriminacija ~esto ostanuvaneotkriena, ako nema jasno priznanie zarazli~nite doìvuvawe na ìvotot na ènite

43

i maìte i vo oblasta na javniot i naprivatniot ìvot.

2. Odredeni oblici na rasna diskriminacijamoàt da se naso~at kon ̀ enite osobeno poradinivniot pol, kako {to e seksualnoto nasilstvokoe se vr{i protiv ènite koi se pripadnicina odredena rasna ili etni~ka grupa pri apseweili vo tekot na vooruènite sudiri; prisilnatasterilizacija na ènite domorodci;maltretirawe na ènite rabotnici voneformalniot sektor ili na doma{nite ènikoi se vraboteni vo stranstvo od strana nanivnite rabotodavci. Posledicite na rasnatadiskriminacija moè primarno ili samo davlijae vrz ènite, kako na primer, bremenost ivo nekolku slu~ai izolacija, kako posledica narasno motiviranoto siluvawe. @enite istotaka moàt da se popre~at da imaat pristap doot{teti i mehanizmi za podnesuvawe àlbiporadi rasna diskriminacija, kako na primerpristrasnost kon polot vo pravniot sistem idiskriminacija protiv ènite vo privatniteoblasti na ìvotot.

3. Priznavaj}i deka nekolku oblici na rasnatadiskriminacija imaat ednistveno i konkretnovlijanie vrz ènite, Komisijata voizvr{uvaweto na negovata rabota }e nastojuvada gi zeme vo predvid polovite faktori ilipra{awata koi moàt da se povrzuvaat sorasnata diskriminacija. Komisijata smeta dekanegovoto iskustvo vo ovaa nasoka }e pridobieod razvivawe na eden posistemati~en i postojanpriod kon vrednuvawe i nabluduvawe na rasnatadiskriminacija protiv ènite, kako ipote{kotiite i preprekite so koi se soo~uvaatènite pri uìvaweto na gra|anskite,politi~kite, ekonomskite, socijalnite ikulturnite prava vrz osnova na rasa, boja,poteklo i nacionalna ili etni~ka pripadnost.

4. Spored toa, pri razgleduvaweto na oblicitena rasna diskriminacija Komisijata nameravada gi zgolemi svoite napori za integrirawe naperspektivite na polot, inkorporira analizitena polot i da go pottiknuva koristeweto najazikot za polot vo negovite metodi zaodrùvawe sostanoci, vklu~uvaj}i gi i vopregledot na izve{taite dostaveni od strana na^lenkite, zaklu~ocite, mehanizmite za ranopredupreduvawe, itnite postapki i op{titepreporaki.

5. Kako del na metodologijata za zemawe vopredvid na polovite dimenzii na rasnatadiskriminacija, Komisijata vo negovite metodina rabota }e gi vklu~i i odnosite pome|u poloti rasnata diskriminacija so davawe na osobenozna~awe na:

a) oblikot i pojavata na rasnatadiskriminacija;b) okolnostite vo koi se pojavuva rasnatadiskriminacija;c) posledicite na rasnata diskriminacija; id) dostapnosta i pristapnosta na organite zaot{teta i mehanizmite za obe{tetuvawe zarasna diskriminacija.

6. So zabele{ka deka dostavenite izve{tai na^lenkite ~esto ne sodrùvaat konkretni idovolni informacii za implementacijata naKonvencijata vo odnos na ènite, od ^lenkitese bara da gi opi{at kolku {to e mo`nopokvalitativno i kvantitativno faktorite ipote{kotiite soo~eni pri osiguruvawe ednakviprva za ènite, bez nikakva diskriminacija.Podatocite koi se kategoriziraat po rasa ilietni~ka pripadnost, }e im ovozmoàt na^lenkite i Komisijata da gi utvrduvaat,sporeduvaat i prezemat ~ekori za formite naot{teta na rasnata diskriminacija protivènite koi poinaku bi ostanale neotkrieni inerazre{eni.

Op{ta Preporaka XXVI za ^len 6 odKonvencijata (56-ta sesija, 2000)

1. Komisijata za Eliminirawe na RasnataDiskriminacija smeta deka stepenot do kadedelata na rasna diskriminacija i rasnitenavredi gi o{tetuvaat sfa}awata nanavredenata strana mnogu ~esto se potcenuvaat.

2. Komisijata gi izvestuva ^lenkite dekapravoto za barawe na pravedna i adekvatnakompenzacija za pretrpenata {teta kakoposledica na takvata diskriminacija,predvidena vo ~len 6 od Konvencijata, ne seobezbeduva edinstveno samo so kaznuvawe nazlostornikot na diskriminacijata;istovremeno, sudovite i drugite nadle`niorgani treba da razmislat za dodeluvawe nafinansiski nadomestok na `rtvata zanapravenata {teta, materijalna ili moralna.

Op{ta Preporaka XXVII za Diskriminacijataprotiv Romite (57-ma sesija, 2000)

Imaj}i gi na um dostavenite izve{tai od^lenkite do Me|unarodnata Konvencija zaEliminirawe na Site Oblici na RasnaDiskriminacija, nivnite periodi~ni izve{taidostaveni soglasno ~len 9 od Konvencijata, kakoi zaklu~ocite usvoeni od strana na Komisijatavo vrska so razgleduvaweto na periodi~niteizve{tai na ^lenkite;

Po organizirawe na edna tematska diskusija zapra{aweto na diskriminacijata protiv Romite

44

i po dobieniot pridones od ~lenovite naKomisijata, kako i pridonesite od strana nastru~wacite na organite na ON i od drugitekonvencii i od regionalnite organizacii,

Isto taka po dobivawe na pridonesite odzainteresiranite nevladini organizacii, iusmeno vo tekot na neformalnite sostanociorganizirani so niv i so pi{ani informacii,

Zemaj}i gi vo predvid odredbite naKonvencijata,

Prepora~uva deka ^lenkite na Konvencijata,zemaj}i gi vo predvid nivnite konkretnisostojbi, treba da gi usvojat site ili eden delod slednite merki za dobroto na pripadnicitena Romite.

1. Merki od op{ta priroda

1. Da gi pregledat i donesat zakonite so celeliminarawe na site oblici na rasnadiskriminacija protiv Romite i drugite licaili grupi, vo soglasnost so Konvencijata.

2. Da usvojat i sprovedat nacionallni strategiii programi i da pokaùvaat re{itelnapoliti~ka volja i moralno rakovodstvo so celpodobruvawe na sostojbata na Romite i nivnaza{tite od diskriminacija od strana nadràvnite organi, kako i od strana na lica iliorganizacii.

3. Da gi po~ituvaat èlbite na Romite dosoodveten stepen i grupata na koja sakaat da impripa|aat.

4. Da osiguraat deka zakonite vo vrska sodràvjansvoto i naturalizacijata ne gidiskriminiraat pripadnicite na zaednicite naRomite.

5. Da gi prezemat site neophodni merki za da seizbegnat bilo kakvi oblici na rasnadiskriminacija protiv imigrantite ili Romitekoi baraat zasolni{te.

6. Da gi zemat vo predviv vo site nivniplanirani i implementirani iprogrami iproekti i vo site usvoeni merki sostojbite naènite Romi, koi mnogu ~esto se ̀ rtvi na dvojnadiskriminacija.

7. Da prezemat soodvetni merki da im obezbedatna pripadnicite na Romite efikasniobes{tetuvawa i da se osiguraat deka pravdatase zadovoluva celosno i blagovremeno vo tieslu~ai koga nivnite prava i fundamentalnislobodi se kr{at.

8. Da razvijat i pottiknuvaat soodvetnimodaliteti za komunikacija i dijalog pome|uRomite i centralnata i lokalnata vlast.

9. Da nastojuvaat so pottiknuvawe na edeniskren dijalog, konsultacii ili drugisoodvetni sredstva za podobruvawe na odnositepome|u Romite i drugite, osobeno na lokalnonivo, so cel unapreduvawe na tolerancijata inadminuvawe na predrasudite i negativnitestereotipi vo obete strani, za unapreduvawe nanaporite za prilagoduvawe i prisposobuvawei za izbegnuvawe na diskriminacijata, i da sepogriàt deka site lu|e celosno gi uìvaatnivnite ~ovekovi prava i slobodi.

10. Da gi priznavaat zlodelata izvr{eni vrzRomite koi bea deportirani ili masakriranivo tekot na Vtorata Svetska Vojna i darazmisluvaat za na~inite za nivnakompenzacija.

11. Da gi prezemat potrebnite merki vosorabotka so gra|anskoto op{testvo i dazapo~nat proekti za da ja razvijat politi~katakultura i da go u~at naselenieto vo Celina zaduhot na nediskriminacija, po~it kon drugitei tolerancija, osobeno kon Romite.

2. Merkite za za{tite protiv rasnoto nasilstvo

12. Da osiguraa za{tita za bezbednosta iintegritetot na Romite bez nikakov vid nadiskriminacija, po pat na usvojuvawe merki zaspre~uvawe na rasno motiviranite dela protivistite; da osiguraa brza akcija od strana napolicijata, obvinitelite i sudovite treba davodat istragi za takvite slu~ai i da gi kaznattakvite dela; i da osiguraa deka izvr{itelitena takvi dela, bilo javni slu`benici ili drugilica, da ne pominat nekazneto.

13. Da prezemat merki za spre~uvawe nakoristeweto na nezakonska sila protiv Romiteod strana na policijata, osobeno pri apsewe ilizadrùvawe.

14. Da pottiknuvaat soodvetni aran`mani zakomunikacija i dijalog pome|u policijata iRomite i zdruènijata, so cel spre~uvawe nasudirite zasnovani na rasni predrasudi iborewe protiv rasno motivirano nasilstvoprotiv ~lenovite na ovie zaednici, kako iprotiv drugi lica.

15. Da go pottiknat regrutiraweto napripadnicite na Romite vo policijata i vodrugi policijski agencii.

3

16. Da promoviraat aktivnosti vo povoeniteoblsti, od strana na ^lenkite i drugiteodgovorni Dràvi ili vlasti za da go spre~atnasilstvoto protiv Romite i prinudnotoiseluvawe na pripadnicite na zaednicite naRomite.

3. Merki vo oblasta na obrazovanieto

17. Da go poddrì vklu~uvaweto vo {kolskiotsistem na site deca od Romska pripadnost i dago namalat brojot na tie {to gi napu{tatu~ili{tata, osobena ova se odnesuva nadevojkite Romi i poradi ovie pri~ini aktivnoda sorabotuvaat so nivnite roditeli, zdruèniai lokalnata vlast.

18. Da ja spre~at i izbegnuvaat kolku {to emo`no pove}e segregacijata na studentite Romi,i da ja dràt otvorena mo`nosta za dvojazi~na{kolarina ili na maj~in jazik; poradi ovapri~ina, da nastojuvaat da go zgolematkvalitetot na obrazovanie vo site u~ili{ta ida go postignat posakuvanoto nivo vou~ili{tata, da vrabotat nastaven kadar koi sepripadnici na Romite i ja promoviraatme|ukulturnata edukacija.

19. Da usvojuvaat merki koi bi bile za dobrotona decata Romi, vo sorabotka so nivniteroditeli, vo oblasta na obrazovanieto.

20. Re{itelno da deluvaat za otstranuvawe nadiskriminacijata ili rasnoto maltretirawe nau~enicite Romi.

21. Da gi prezemat potrebnite merki za daosiguraat eden proces na osnovno obrazovanieza Romite koi treba da patuvaat od edno na drugomesto, po pat na nivno privremeno primawe volokalnite u~ili{ta, so odrùvawe naprivremeni ~asovi vo nivnite mesta ili sokoristewe na novi tehnologii so obrazovanieod daleku.

22. Da se pogriàt deka nivnite programi,proekti i kampawi vo oblasta na obrazovanietogi zemat vo predvid nezavinite sostojbi nadevojkite i ènite Romi.

23. Da prezemat itni i odr`livi merki zaobu~uvawe na nastavnicite, vospita~ite iasistentite od redovite na Romite.

24. Da deluvaat za podobruvawe na dijalogot ikomunikacijata pome|u nastavniot kadar idecata Romi, zaednicite na Romite i nivniteroditeli so koristewe po~esto na asistenti odredovite na Romite.

25. Da osiguraat soodvetni formi i {emi naobrazovanie za pripadnicite na Romite nadvorod nivnata vozrast za {koluvawe za da japodobri pismenosta me|u niv.

26. Da vklu~at vo u~ebnicite, na site nivoa,poglavja za istorijata i kulturata na Romite ida go pottiknat i poddràt pe~ateweto iraspredeluvaweto na knigi i drugi pe~atnimaterijali kako i emituvawe na televizijski iradio programi vo vrska so nivnata istorija ikultura na jazicite koi tie gi zboruvaat.

4. Merki za podobruvawe na ìvotnite uslovi

27. Da usvojat ili donesat poefikasni zakonikoi }e ja zabranat diskriminacijata privrabotuvaweto i site diskriminativni praksivo pazarot na trudot koi vlijaat vrz Romite ida gi {titat od takvi praksi.

28. Da prezemat posebni merki zaunapreduvaweto na vrabotuvaweto na Romite vojavnata administracija i instituciite, kako ivo privatnite firmi.

29. Da usvojat i sprovedat, na centralno ilokalno nivo, posebni merki za dobroto naRomite vo javnoto vrabotuvawe kako na pr, javnidogovori i drugi aktivnosti prezemeni ilifinansirani od strana na Vladata, ili da giobu~at Romite na razni ve{tini i profesii.

30. Da razvijat i sproveduvaat politiki iproekti nameneti za otstranuvawe nasegregacijata na Romite pri gradeweto nanivnite domovi; da gi vklu~at Romite izdruènijata kako partneri so drugite lica vogradeweto na stanbeni objekti,rehabilitacijata i odrùvaweto.

31. Cvrsto da deluvaat protivdiskriminativnite dela koi vlijaat vrz Romite,prete`no od strana na lokalnata vlast iprivatnite sopstvenici, so cel nivno slobodnoìveewe i pristap do javni stanbeni objekti;cvrsto da deluvaat protiv lokalnite merki koiim go odbivaat pravoto na ìveewe na Romitei nivnoto nezakonsko isteruvawe i da vozdràtod stavwe na Romite vo Kampovi nadvor odnaselenite mesta koi se izolirani i se bezpristap do zdravstvena grià i drugi objekti.

32. Da gi prezemat potrebnite merki za nudewena nomadskite Romi ili Patuva~i mesta za kampza nivnite karavani, so site neophodni objekti.

33. Da im obezbedat na Romite ednakov pristapdo zdravstvenata usluga ili socijalnotoosiguruvawe i da gi otstranat site

46

diskriminativni praksi protiv niv vo ovaaoblast.

34. Da zapop~nat i sproveduvaat programi iproekti vo oblasta na zdravstvoto za Romite,vo glavno za decata i ènite, imaj}i ja na umnivnata nezavidna polo`ba koja e takva kakoposledica na golemata siroma{tija i niskotonivo na obrazovanie, kako i nivnite kulturnirazliki; da gi vklu~at Romite i nivnitezdruènija, prete`no ̀ enite, vo izgotvuvawetoi implementiraweto na zdravstveni programii proekti nameneti za Romite.

35. Da spre~at, otstranat i soodvetno da gikaznat site diskriminativni praksi vo vrskaso pristapot na Romite do site mesta i slu`binameneti za upotreba od op{tata javnost,vklu~uvaj}i gi restoranite, hotelite, teatrite,muzi~kite sali, diskotekite i drugi.

5. Merki vo oblasta na mediumite

36. Da deluvaat po potreba za otstranuvawe nasite idei na rasna ili etni~ka dominantnost,rasna omraza i pottiknuvawe na diskriminacijai nasilstvo protiv Romite vo mediumite,soglasno odredbite na Konvencijata.

37. Da pottiknat osoznaenost me|u stru~wacitena site mediumi koi imaat posebna odgovornostda ne {irat predrasudi i da ne izvestuvaat zaincidenti vo koi se vklu~eni poedinci, a giobvinuvaat Romite vo celina.38. da razvijat obrazovni i kampawi vomediumite za da nau~at javnosta za ìvotot naRomite, op{testvoto i kulturata i zna~ajnostaza gradewe na edno op{testvo vo oja }eu~estvuvaat site, a istovremeno po~ituvaj}i gi~ovekovite prava i identitetot na Romite.

39. Da go pottiknat i olesnuvaat vklu~uvawetona Romite vo mediumite, vesnicite,

televizijata i radio programite, kako iobu~uvaweto na novinarite Romi.

40. Da pottinat metodi za samo navbluduvaweza mediumite, preku kodeksot za odnesuvawe zamediumite za da se izbegne rasniot,diskriminativniot i pristrasniot jazik.

6. Merkite vo vrska so u~estvoto vo javniotìvot

41. Da gi prezemat potrebnite ~ekori,vklu~uvaj}i gi i specijalnite merki, zaobezbeduvawe ednakvi mo`nosti za u~estvo naRomite vo site centralni ili lokalni vladiniorgani.

42. Da razvijat modaliteti i strukturi nakonsultacii so politi~kite partii na Roite,zdruènijata i nivnite pretstavnici i nalokalnite i na centralnite nivoa, prirazgleduvaweto na pra{awata i usvojuvawe naodluki bitni za Romite.

43. Da gi vklu~at Romite, zdruènijata inivnite pretstavnici vo ranite fazi vorazvojot I sproveduvaweto na politikite iprogramite za nivna zna~ajnost i da da osiguraatdovolna transparentnost za takvi politiki iprogrami.

44. Da unapreduvaat pove}e osoznaenost me|upripadnicite na Romite na potrebata za nivnopoaktivno u~estvo vo javniot i socijalniotìvot i za promovirawe na nivnite interesi,na pr, obrazovanietona nivnite deca i nivnou~estvo vo profesionalnata obuka.

45. Da organiziraat programi za obuka namenetiza javnite slu`benici na Romite kako i zaperspektivni kandidati za takvi obvrski,nameneti za podobruvawe na nivnite politi~ki,javni i administrativni ve{tini

ANEKS IV: Celiot tekst na izjavite usvoeni od strana na CERDIzjava za ~ovekovite prava na Kurdite (54-tasesija, 1999)

Komisijata za Eliminirawe na RasnataDiskriminacija dlaboko e zagrièna zasistemati~nite kr{ewa na ~ovekovi prava nizceliot svet poradi teni~kata ili nacionalnatapripadnost na lu|eto. Etni~kite antagonizmi,osobeno koga se me{aat so politi~kosprotivstavuvawe, pridonesuvaat za mnoguoblici na nasilni konflikti, vklu~uvaj}i iteroristi~ki aktivnosti i voeni operacii. Vomnogu delovi na svetot tie pri~inuvaatogromni stradawa, vklu~uvaj}i i zagubata namnogu ìvoti, uni{tuvaweto na kulturnoto

nasledstvo i masivno iseluvawe na naselenieto.Vo ovoj kontekst, Komisijata ja izrazuvanegovata zagriènost za delata i politikite naugnetuvawe na fundamentalnite prava iidentitetot na Kurdite kako razli~en narod.Komisijata istaknuva deka Kurdite, bilo kadeda ̀ iveat, treba da bidat vo sostoba da gi vodatnivnite ìvoti dostoinstveno, da ja so~uvaatnivnata kultura i da uìvaat eden visok stepenna avtonomija.

Komisijata im apelira na nadle`nite organina ON i na site organicacii i organi koirabotat za mir, Pravda i ~ovekovi prava da gistavat na raspolagawe site potrebni napori za

47

da se postignat mirni re{enija koi se pravedniza ~ovekovite prava i slobodi na Kurdite.

Izjava za Afrika (55-ta sesija, 1999)


Zagrièna mnogu za raste~kite etni~kikonflikti i nesoodvetnosta na naporite zanivno spre~uvawe i namaluvawe vo Grejt LejksRixon i vo drugi delovi na Afrika,Povtoruvaj}i gi negovite skore{ni odluki,izjavi i zaklu~oci, kako {to e odlukata 3 (49)od 22 avgust 1996 za Liberia, rezolucijata 1 (49)od 7 avgust 1996 za Burundi, odlukite 3 (51) od20 avgust 1997, 1 (52) od 19 mart 1998 i 4 (53) od18 avgust 1998 za Demokratskata Republika naKongo, deklaracijata od 13 mart 1996 za Ruanda,zaklu~ocite za Ruanda od 20 mart 1997,zaklu~ocite za Burundi od 21 avgust 1997,odlukite 4 (52) od 20 mart 1998, 5 (53) od 19avgust 1998 i 3 (54) od 19 mart 1999 za Ruanda,odlukata 5 (54) od 19 mart 1999 za Sudan, koiproizlegoa kako posledica od razgleduvawetona etni~kite konflikti vo ovie ̂ lenki sporednejzinite proceduri za rano predupreduvawe iitni akcii vo ramkite na kontekstot naKonvencijata,Svesna za zna~ajnite inicijativi prezemani odstrana na Organizacijata za Edinstvo naAfrika koja istotaka prodloìla da seprezemat itni merki za da se spravat sotragi~nata sosotojba na Centralna Afrika, ija izrazuva svojata blagodarnost za zna~ajniteposredni~ki napori od strana na {efovite na~etirite Afrikanski zemji na nivniotsostanok vo Ju`na Afrika na 8 avgust 1999, kojaproizleze so edna formalna deklaracija so celnadminuvawe na tekovnite krizi i etni~kitesudiri,

Zablagodaruvaj}i mu se na GeneralniotSekretar na ON za negoviot izve{taj zapri~inite na konfliktot i unapreduvaweto naeden traen mir i odr`liv razvoj vo Afrika (A/

52/871-S/1998/318, datum 13 april 1998),pretstavena pred Generalnoto Sobranie iSovetot na Bezbednost, pri {to to tvrde{e dekame|u zavojuvanite strani i drugite frakciiglavnata cel se pove}e e ne samo uni{tuvawetona vojskite tuku i na civilite i celi etni~kigrupi, i predloìl konkretni merki, me|udrugoto, unapreduvawe na mirot,harmonizirawe na politikite i aktivnostitena nadvore{nite faktori, mobilizirawe name|unarodnata poddr{ka za napori za mir,podobruvawe na efikasnosta na sankciite izgolemuvawe na ulogata na ON za mir voAfrika,Izrazuvaj}i ja nejzinata blagodarnost naVisokiot Komesarijat na ON za ôvekoviPrava za nejzinite neodamne{ni i bitniinicijativi koi direktno bea povrzani soetni~kite konflikti vo Afrika, spomenattipogore, i nejzinata celosna poddr{ka zaaktivnostite na Visokiot Komesarijat,

1. Ja izrazuva nejzinata zagriènost za sepomasivnite i namerni prekr{uvawa na~ovekovite prava na narodite i etni~kitezaednici vo Centralna Afrika, osobeno,masakrite duri i genocidot izvr{en protivetni~kite zaednici i kako posledica na toa sepojavuvaat masivni iseluvawa na lu|eto,milioni begalci pa duri i prodlabo~uvawe naetni~kite sudiri.

2. Mu apelira na ON da prezemat itni akcii iefikasni merki spored Dogovorot naObedinetite Nacii da mu stavat kraj na oviesudiri vo Centralna Afrika, da gi prekinemasakrite i genocidot i da pomogne pribezbednoto vra}awe na begalcite i raselenitelica vo nivnite domovi.

3. Im apelira na site Dràvi i na organite naON da gi poddràt inicijativite i apelite naOrganizacijata za Edinstvo na Afrika i na{efovite na ~etirite Afrikanski zemji dabaraat re{enie za tekovnite krizi i etni~kitesudiri vo Centralna Afrika.

ANEKS V: Tekstot na ICERD

Usvoen i otvoren za potpi{uvawe iratifikuvawe spored rezolucijata naGeneralnoto Sobranie 2106 (XX) od 21 dekemvri1965

stapuva vo sila na 4 januari 1969, soglasno ̂ len19

^lenkite na ovaa Konvencija,

Zemaj}i vo predvid deka Dogovorot na On ezasnovan na principite na dostoinstvoto i

ramnopravnosta vrodena vo site ~ove~kisu{testva, i deka site ^lenkite se zalagale zaprezemawe na zaedni~ka i poedine~na akcija, vosorabotka so Organizacijata za postignuvawena ednotood celite na ON, koja e unapreduvawei pottiknuvawe na op{ta po~it za ~ovekoviteprava i fundamentalnite slobodi za site, bezrazlika na rasata, bojata, polot, jazikot iliverata,

Zenaj}i vo predvid deka UniverzalnataDeklaracija za ôvekovi Prava objavuva deka

48

site ~ove~ki su{testva se rodeni slobodni iramnopravni so dostoinstvo i so site prava ideka site gi zasluùvaat pravata i sloboditeutvrdeni so ovoj dokument bez nikakov vid narazlikuvawe, osobena na rasa, boja ilinacionalna pripadnost,

Zemaj}i vo predvid deka site ~ove~ki prava seednakvi pred zakonot i imaat pravona ednakvaza{tita od bilo kakva diskriminacija i da seborat protiv bilo kakvo pottiknuvawe nadiskriminacija,

Zemaj}i vo predvid deka Obedinetite Nacii goosudile kolonijalizmot site primeni nasegregacija i diskriminacija vo bilo kakovoblik i bilo kade da postoi, i dekaDeklaracijata za Dodeluvawe na Nezavisnot naKolonijalnite Zemji i Narodi od 14 dekemvri1960 (rezolucija na GS 1514 (XV)) ja potvrdilai slu`beno objavila potrebata za nivno brzo ibezuslovno zavr{uvawe,

Zemaj}i vo predvid deka Deklaracijata na ONza Eliminirawe na Site Oblici na RasnaDiskriminacija od 20 noemvri 1963 (rezolucijana GS 1904 (XVIII)) iskreno ja potvrduvapotrebata za brzo eliminirawe na rasnatadiskriminacija vo celiot svet vo site oblici iza obezbeduvawe na razbirawe i po~it zadostoinstvoto na ~ovekot,

Ubedena deka bilo kakva doktrina nadominantnost zasnovana vrz rasnite razliki ela`na nau~no, moralno se osuduva, socijalnonepravedna i opasna i deka ne postoiopravduvawe za rasna diskriminacija vo teorijaili praksa, bilo kade,

Potvrduvaj}i deka diskriminacijata pome|u~ove~kite su{testva vrz osnova na rasa, boja ilietni~ka pripadnost e edna prepreka zaprijatelskite i mirnite odnosi me|u naroditei go naru{uva mirot i bezbednosta na lu|eto iharmonijata na lu|eto koi ̀ iveat ramo do ramoduri i vo istata dràva,

Ubedena deka postoeweto na rasnite preprekie odvratna za idealite na bilo koe ~ove~koop{testvo,

Zagrièna od manifestacijata na rasnatadiskriminacija koja se u{te e evidentna vonekolku regioni na svetot i od vladinitepolitiki koi se zasnovaat na rasno dominiraweili omraza, kako na pr, politikite naapartheidot, segregacijata ili podelbata,

Re{ena za usvojuvawe na site potrebni merkiza brzo otstranuvawe na rasnata diskriminacija

vo site oblici {to postoi i da gi spre~uva i dase bori protiv rasisti~kite doktrini iprimeni so cel unapreduvawe na razbirawetopome|u rasite i da gradi edna me|unarodnazaednica koja }e bide slobodna od bilo kakvaforma na segregacija i rasna diskriminacija,

Umaj}i ja na um Konvencijata vo vrska sodiskriminacijata vo odnos na Trudot iProfesijata usvoena od strana naMe|unarodnata Organizacija na Trudot vo 1958,i Konvencijata protiv Diskriminacijata voObrazovanieto usvoena od strana naOrganizacijata na ON za Obrazovanie, Naukai Kultura vo 1960,

Imaj}i èlba za implementirawe naprincipite predvideni vo Deklaracijata na ONza Eliminirawe na Site Oblici na RasnaDiskriminacija i za taa pri~ina da obezbediusvojuvawe na prakti~ni merki za nivnosuzbivawe,

Se soglasija za slednoto:

DEL I

^len 11. Vo ova Konvencija, terminot rasnadiskriminacija zna~i bilo kakvo razlikuvawe,isklu~uvawe, zabranuvawe ili pristrasnost vrzosnova na rasa, boja, poteklo, nacionalna ilietni~ka pripadnost koja ima za cel vlo{uvawena priznavaweto na ednakva ramka ~ovekoviteprava i fundamentalnite slobodi vopoliti~kiot, ekonomskiot, socijalniot,kulturniot ili vo bolo koja druga oblast najavniot ìvot.

2. Ova Konvencija nema da se odnesuva narazlikite, isklu~uvawata, zabranite ilipristrasnostite napraveni od strana na edna^lenka na Konvecijata pome|u gra|anite inegra|anite.

3. Ni{to od ovaa Konvencija ne smee da setolkuva deka vlijaena bilo kakov na~in nazakonskite odredbi na ^lenkite vo odnos nanacionalnosta, dràvjanstvoto, pod uslovtakvite odredbi da ne vr{at diskriminacijaprotiv bilo oja posebna nacionalnost.

4. Posebnite merki prezemeni poradiedinstvenata pri~ina za obezbeduvawe nasoodvetno unapreduvawe na odredeni rasni ilietni~ki grupi ili poedinci koi baraat takvaza{tita za da gi osigurame takvite grupi ilipoedinci da uìvaat ednakvi prava ifundamentalni slobodi i bilo kakva drugaaktivnost nema da se smeta kako rasna

49

diskriminacija pod uslov takvite merki da nevodat kon odrùvawe na posebni prava zarazli~ni rasni grupi i deka takvite merki nemada prodolàt po postignuvawe na celite poradi{to tie merki prvi~no bea prezemeni.

^len 21. ^lenkite ja osuduvaat rasnatadiskriminacija i se zaloùvaat so site mo`nisredstva i bez odloùvawe da primenat ednaplitika na ostranuvawe na rasnatadiskriminacija vo sote oblici i da gounapreduvaat razbiraweto me|u rasite i poradiovaa cel:

(a) Sekoja ^lenka se zalaga za neprezemawe nanikakvi dela na rasno diskriminirawe protivlica, grupi na lica ili institucii i da seosigura deka site javnivlasti i institucii,nacionalni i lokalni, }e deluvaat soglasno soovaa obvrska;

(b) Sekoja ^lenka se zalaga da ne sponzorira,brani ili poddrì rasna diskriminacija kojase vr{I od bilo kakvi lica ili organizacii;

(c) Sekoja ^lenka }e prezeme efikasni merkiza pregleduvawe na vladinata, dràvnata ilokalnata politika i da gi izmenat, otkaùvaatili ukinuvaat site zakoni i regulative koiimaat za cel sozdavawe ili izvr{uvawe na rasnadiskriminacija bilo kade i da postoi;(d) Sekoja ^lenka }e go zabrani i stavi kraj sosite sredstva na rasnata diskriminacija kojamoè da se vr{i od lica, grupi ili organizacii;

(e) Sekoja ^lenka se zalaga za pottiknuvawe naintegrirawe na multirasni organizacii idvièwa i drugi sredstva za ostranuvawe napreprekite pome|u rasite i da gi obe`rabrisite sredstva koi imaat za cel zajaknuvawe narasnata podelba.

2. ^lenkite }e prezemat posebni merki koga zatoa }e ukaè potreba vo socijalnata, kulturnatai drugite oblasti za osiguruvawe na soodvetenrazoj i za{tita na odredeni rasni grupi ilipoedinci koi im pripa|aat na tie grupi za daim garantiraat celosno i ednakvo uìvawe na~ovekovite prava i fundamentalnite slobodi.Ovie merki vo nieden slu~aj nema da vodat konodrùvawe na neramnopravni ili posebni pravaza razli~nite rasni grupi po postignuvawe naceli za koi tie merki bea prvi~no prezemeni.

^len 3^lenkite osobeno ja osuduvaat rasnatasegregacija i apartheidot i se zalagaat zaspre~uvawe i iskorenuvawe na site praksi na

ovaa priroda vo teritoriite vo nivnajurisdikcija.

^len 4^lenkite gi osuduvaat site propagandi iorganizacii koi se zasnovani na idea ili teoriina dominirawe na edna rasa ili grupa na licaod edna boja ili etni~ka pripadnost ili koi seobiduvaat da promoviraat rasna omraza idiskriminacija vo bilo kakov oblik i sezalagaat da usvojat itni i pozitivni merkinameneti za iskorenuvawe na site dela na rasnadiskriminacija i poradi ovaa cel ova dagonapravat soglasno principite zacrtani voUniverzalnata Deklaracija za ̂ ovekovi Pravai pravata predvideni vo ^len 5 od ovaaKonvencija, me|u drugoto:

(a) Bilo kakov prestap }e go objavat kakokaznivo po zakon i site idei na pro{iruvaweili pottiknuvawe na rasna dominantnost, kakoi delata na nasilstvo protiv bilo koja rasa iligrupa na lica na druga boja ili etni~kapripadnost a isto taka da gi kaznat iobezbeduvawata na bilo kakva pomo{ zarasisti~ki aktivnosti, vklu~uvaj}i ja ifinansiskata pomo{;

(b) ]e gi objavi kako nezakonski i }e gi zabraniorganizaciite a isto taka i organiziranite isite drugi aktivnosti koi {iraat ilipottiknuvaat rasna diskriminacija i u~estvotovo takvite organizacii ili aktivnosti }e goobjavi kako prestap kaznivo po zakon;

(c) Nema da dozvolat javnite vlasti iliinstitucii, nacionalni ili lokalni dapromoviraat ili pottiknuvaat rasnadiskriminacija.

^len 5Soglasno fundamentalnite obvrski zacrtani vo~len 2 na ovaa Konvencija, ̂ lenkite se zalagaatza zabranuvawe i ostranuvawe na rasnatadiskriminacija vo bilo kakov oblik da postoii na site da im go garantira pravoto, nezavisnood rasa, boja ili nacionalna ili etni~kapripadnost, na ednakvost pred zakonot osobenovo uìvaweto na slednite prava:

(a) Pravoto za ednakov tretman pred sudovite ipred site drugi organi koi se zanimavaat sopravda;(b) Pravoto za bezbednost na ~ovekot i za{titaod strana na Dràvata od bilo kakvo nasilstvoili telesna povreda, nezavisno dali sepredizvikuva od vladini slu`benici ilipoedinci ili institucija;(c) Politi~kite prava, osobeno pravoto zau~estvo na izbori — da glasa i da se kandidira

50

— vrz osnova na op{to i ednakvo glasawa, zau~estvuva vo Vladata kako i vo sproveduvawetona javnite zada~i na bilo koe nivo i da imaatednakov pristap do javnite slu`bi;

(d) Drugi gra|anski prava, osobeno:

(i) Pravato na slobodno dvièwe i ìveewe voramkite na Dràvata;(ii) Pravoto za napu{tawe na bilo koja zemja,vklu~uvaj}i ja i svojata, i da se vrati vo svojatazemja;(iii) Pravoto na nacionalnost;(iv) Pravoto na brak i izbor na soprug/a;(v) Pravoto za poseduvawe sopstvena zemja kakoi vo sorabotka so drugi;(vi) Pravoto na nasledstvo;(vii) Pravoto na slobodno mislewe, ubeduvawei vera;(viii) Pravoto na slobodno izrazuvawe;(ix) Pravoto na slobodno i mirno sobirawe izdruùvawe;

(e) Ekonomski, socijalni i kulturni prava,osobeno:

(i) Pravata na rabota, na sloboden izbor narabota, na pravedni i povolni uslovi na rabota,za za{tita od nevrabotenost, za ednakva plataza ednakva rabota, za praveden i povolennadomest;(ii) Pravoto za formirawe i priklu~uvawe vosindikati;(iii) Pravoto na ìveali{te;(iv) Pravoto na javnoto zdravstvo, medicinskanega, socijalno osiguruvawe i socijalni uslugi(v) Pravoto na obrazovanie i obu~uvawe;(vi) Pravoto za ednakvo u~estvo vo kulturniaktivnosti;

(f) Pravoto za vleguvawe vo bilo koi mestanameneti za upotreba od strana na op{tatajavnost, kako na pr, prevoz, hoteli, restoranti,kafi~i, teatri i parkovi.

^len 6^lenkite }e mu obezbedat na sekogo vo ramkitena nivnata Dràva efikasna za{tita iobes{tetuvawe, preku nadle`nite dràvnisudovi i drugite dràvni institucii, od bilokakvi dela na rasna diskriminacija koi giprekr{uvate negovite ~ovekovi prava ifundamentalni slobodi koi se sprotivno naovaa Konvencija, kako i pravoto za barawe odtakvite sudovi pravedno i soodvetnoobe{tetuvawe za bilo kakva {teta nanesenakako posledica na takva diskriminacija.

^len 7^lenkite se zalagaat za usvojuvawe na itni iefikasni merki osobeno vo oblasta naobrazovanieto, kulturata i informatikata, zaborewe protiv predrasudite koi vodat konrasna diskriminacija i za unapreduvawe narazbiraweto, trpelivosta i prijatelstvotome|u narodite i etni~kite ili rasnite grupi,kako i za propagandirawe na celite iprincipite na Dogovorot na ObedinetiteNacii, Univerzalnata Deklaracija za ̂ ovekoviPrava, Deklaracijata na ON za Eliminirawena Site Oblici na Rasna Diskriminacija i ovaaKonvencija.

DEL II

^len 81. ]e se osniva Komisija za Eliminirawe naRasna Diskriminacija ( vo ponatamo{niottekst Komisija) koja }e se so~inuva odosumnaeset stru~waci so visok moral ipriznata nepristrasnost izbrani od strana naDràvite ^lenki od redovite na svoitedràvjani, koi }e sluàt vo nivniot li~enkapacitet, isto taka }e se zeme vo predvidistata geografska raspredelba i zastapuvawetona razli~nite nformi na gra|anstvo kako iglavnite pravni sistemi.

2. ^lenovite na Komisijata }e se izbraat sotajno glasawe od eden spisok na imenuvanili~nosti od strana na ^lenkite. Sekoja od^lenkite ima pravo da imenuva edno lice odredot na nejzinite sogra|ani.

3. Prvi~nite izbori }e se odràt {est mesecipo datumot na stapuvaweto vo sila na ovaaKonvencija. Najmalku tri meseci pred datumotna sekoj izbot, Generalniot Sekretar na ON }eim napi{e pismo na ^lenkite i }e bara od nivda gi podnesat nivnite imenuvawa vo period oddve meseci. Generalniot Sekretar }e izgotvieden spisok po azbu~en red na licatanominirani, so ukaùvawe na ^lenkite koi ginominirale tie lica i spisokot }e im go dostavina ^lenkite.

4. Izborot na ~lenovite na Komisijata }e seodrì na eden sostanok svikan od strana naGeneralniot Sekretar pri Kancelariite naON. Na toj sostanok, za koj }e bide potrebenkvorum od dve tretini na ^lenkite, licata koi}e bidat izbrani za ~lenovi na Komisijata }ebidat tie naimenuvani lica koi }e dobijatnajgolem broj na glasovi i apsolutno mnozinstvona glasovite na pretstavnicite na ^lenkiteprisutni i koi glasaat.

51

5. (a) ̂ lenovite na Komisijata }e imaat mandatod ~etiri godini. Me|utoa, mandatite na devetod ~lenovite izbrani na prvite izbori }e imiste~e na krajot na dve godini; vedna{ po prviteizbori imiwata na ovie devet ~lenovi }e bidatizvle~eni so `drepka od strana naPretsedava~ot na Komisijata;(b) Poradi ispolnuvawe na mo`nite slobodnimesta, ^lenkata ~ii stru~wak prestanal dafunksionira vo svojstvo na ~len na Komisijata}e nazna~i drug stru~wak od redovite na svoitedràvjani, koj }e podlegne na odobruvawe odstrana na Komisijata.

6. ^lenkite }e bidat odgovorni za tro{ocitena ~lenovite na Komisijata pri izvr{uvawe nanivnite Komisijski zada~i.

^len 91. ^lenkite se obvrzani da mu dostavat naGeneralniot Sekretar na ON izve{taj zazakonodavstvoto, sudskite, administrativnitei drugite merki {to tie gi usvoile I koiovozmoùvaat da stapat vo sila odredbite naKonvencijata, izve{tajot }e se razgleduva odstrana na Komisijata:

(a) vo period od edna godina po vleguvaweto vosila na Konvencijata za zasegnatata Dràva; i(b) potoa, sekoi dve godini i bilo kogaKomisijata bara izve{taj. Komisijata moè dabara dopolnitelni informacii od ^lenkite.

2. Komisijata }e podnese izve{taj na godi{enplan, preku Generalniot Sekretar, doGeneralnoto Sobranie za nejzinite aktivnostii moè da nudi predlozi i op{ti preporaki vzrosnova na razgleduvaweto na izve{taite idobienite informacii od ̂ lenkite. Za takvitepreporaki i op{ti preporaki }e mu se podneseizve{taj na Generalnoto Sobranie zaedno sodrugi komentari, dokolku ima, od ^lenkite.

^len 101. Komisijata }e gi usvoi svoite pravila narabota.2. Komisijata }e gi odbere svoite ~lenovi somandat vo vremetraewe od dve godini.3. Sekretarijatot na Komisijata }e se obezbediod strana na Generalniot Sekretar na ON.4. Sostanocite na Komisijata obi~no }e seodràt vo kancelariite na ON.

^len 111. Dokolku edna ^lenka smeta deka edna druga^lenka ne gi po~ituva odredite na ovaaKonvencija, ovaa pra{awe moè da go prijavido Komisijata. Potoa, Komisijata }e mu japrenese komunikacijata na zasegnatata ̂ lenka.Vo period od tri meseci, ^lenkata koja }e ja

dobie komunikacijata treba da mu dostavi naKomisijata obrazloènia vo pi{ana forma iliizjavi so koi }e go objasnuva pra{aweto iliobe{tetuvawata koi se prezemeni ili dadeniod strana na ^lenkata.

2. Dokolku pra{aweto ne se razre{uva na takovna~in da dvete strani se zadovolni, bilo pobilateralni pregovori ili bilo po nekoja drugapostapka, vo period od {est meseci podobivaweto na komunikacijata od strana nazasegnatata ^lenka, dvete Dràvi imaat pravoda se povikuvaat na ova pra{awe predKomisijata so izvestuvawe na Komisijata idrugata Dràva.

3. Komisijata }e se spraviso pra{awata koi }emu se dostavat soglasno paragraph 2 od ovoj ~lenotkako }e konstatira deka site doma{niinstitucii za dobivawe ot{teta se iscrpeni vovrska so slu~ajot, vo soglasnost so op{topriznatite principi na me|unarodniot zakon.Ova nema da vaì za tie mesta kade primenatana o{tetite se odloùva bez pri~ina.

4. Za bilo kakvo pra{awe {to }e se dostavi doKomisijata, taa ima pravo da bara odzasegnatite ^lenki da obezbeduvaat pove}erelevantni informacii.

5. Koga edno pra{awe {to izleguva od ovoj ~lense razgleduva od strana na Komisijata,zasegnatite ^lenki }e imaat pravo da pratatpretstavnici za da u~estvuvaat vo postapkatana Komisijata, bez pravo na glasawe, dodeka serazgleduva pra{aweto.

^len 121. (a) Po dobivaweto na site potrebniinformacii, Pretsedava~ot }e nazna~i edna adhoc Komisija za Smiruvawe (vo ponatamo{niottekst kako Podkomisija) koja }e se so~inuva odpet lica koi maàt da bidat ili da ne bidat~lenovi na Komisijata. ^lenovite naPodkomisijata }e se nazna~at so ednoglasnasoglasnost od stranite vklu~eni vo sporot inejzinite kancelarii }e bidat na raspolagaweza zasegnatite ^lenki so cel postignuvawe nadogovor za sporot vrz osnova na po~ituvawe naovaa Konvencija;

(b) Dokolku osporenite strani ne uspeat dapostignat dogovor za tri meseci, ~lenovite naPodkomisijata koi nema da se soglasat vo vrskasopra{aweto }e se izbrat so tajno glasawe odstrana na ~lenovite na Komisijata so dvotretinsko mnozinstvo.

2. ^lenovite na Podkomisijata }e sluàt vonivniot sopstven kapacitet. Tie nema da bidat

52

dràvjani na osporenite ̂ lenki ili dràvjanina Dràva koja ne e ̂ lenka na ovaa Konvencija.

3. Podkomisijata }e go odbere svojotpretsedava~ i }e gi donese sopstvenite pravilana rabota.

4. Sostanocite na Podkomisijata obi~no }e seodrùvaat vo Kancelarijata na ON ili na drugopogodno mesto odredeno od strana naPodkomisijata.

5. Obezbedeniot sekretarijat soglasno ~len 10,paragraf 3 od ovaa Konvencija isto taka }e musluì i na ovaa Podkomisija bilo koga edenspor pome|u ^lenkite da se pojavuva.

6. Osporenite ^lenki ednakvi }e gi delattro{ocite na ~lenovite na Podkomisijata vosoglasnost so procenkite napraveni od stranana Generalniot Sekretar na ON.

7. Generalniot Sekretar }e bide ovlasten da govr{i pla}aweto na tro{ocite na ~lenovite naPodkomisijata, dokolku e potrebno i predprenosot na finansiskite sredstva od strana naosporenite strani soglasno paragraf 6 na ovoj~len.

8. Dobienite i sobranite informacii od stranana Komisijata }e mu bidat na raspolagawe naPodkomisijata a posle Podkomisijata moè dapobara dopolnitelni relevantni informaciiod strana na zasegnatite Dràvi.

^len 131. Otkako Podkomisijata celosno }e go razgledapra{aweto }e podgotvi i dostavi doPretsedava~ot na Komisijata eden izve{taj vokoj }e se sodràt naodite od strana naPodkomisijata i site pra{awa bitni zaproblemot pome|u zasegnatite strani i }esodrì takvi preporaki za koi Podkomisijataocenuva deka se pravilni za mirno re{avawena sporot.

2. Pretsedava~ot na Komisijata }e im go dostaviizve{tajot na Podkomisijata na osporenite^lenki. Ovie ^lenki za tri meseci treba da giizvestuvaat Pretsedava~ot na Podkomisijata zatoa dali gi prifa}aat preporakite sodrànivo izve{tajot na Podkomisijata ili ne.

3. Po dostavuvaweto na izve{tajot naveden voparagraf 2 na ovoj ^len, Pretsedava~ot naKomisijata }e go dostavi izve{tajot naPodkomisijata i izjavite na zasegnatite ̂ lenkido drugite ^lenki na ovaa Konvencija.

^len 14

1. ^lenkata moè da izjavi vo bilo koe vremedeka ja priznava nadle`nosta na Komisijata daprimi i razgleduva komunikacii od poedinciili grupi na poedinci vo ramkite na nejznitatajurisdikcija koi tvrdat deka se `rtvi nakr{eweto na nivnite prava od strana na taa^lenka, koi prava se predvideni vo ovaaKonvencija. Niedna komunikacija nema da seprimi dokolku se raboti za takva ^lenka kojane dala takva izjava.

2. Sekoja ̂ lenka koja dava takva izjava navedenavo paragraf 1 od ovoj ~len moè da formira iliukaùva na eden organ vo ramkite na nejzinatapravna ramka, koj organ }e bide nadleèn zaprimawe i razgleduvawe na barawata od stranana poedincite ili grupite na poedinci voramkite na nejzinata jurisdikcija, koi tvrdatdeka se `rtvi na kr{ewata na pravatapredvideni vo ovaa Konvencija i koi giiscrpile site drugi raspoloìvi institucii zaobe{tetuvawe.

3. Dadenata izjava soglasno paragraf 1 na ovoj~len }e mu se dostavi na Generalniot Sekretarna ON od strana na zasegnatata ^lenka, kojposle }e im raspredeli primeroci na drugite^lenki. Izjavata moè da se povle~e vo bilokoe vreme so izvestuvawe na GeneralniotSekretar, no takvite izjavi nema da vlijaat vrzkomunikaciite {to se na procedura kajKomisijata.

4. ]e se drì eden registar na barawa ilipeticii od strana na formiraniot organ vosoglasnost so paragraf 2 na ovoj ~len izaverenite kopi na registarot }e se kniàtgodi{no preku soodvetni kanali soGeneralniot Sekretar, imaj}i predvid dekasodrìnite nema da se otkrijat javno.

5. Vo slu~aj na neuspeh od strana na ukaàniotili formiraniot organ soglasno so paragraf 2na ovoj ~len, baratelot }e ima pravo da jadostavi komunikacijata do Komisijata voperiod od {es meseci.

6. (a) Komisijata }e ja izvesti bilo koja ̂ lenkatajno za bilo kakva komunikacija naso~enaprotiv nea, za koja se tvrdi deka kr{i nekoja ododredbite na ovaa Konvencija no identitetotna poedinecot ili grupata nema da se otkrie beznivna soglasnost. Komisijata nema da primianonimni komunikacii;

(b) Vo period od tri meseci, ^lenkata za kojase tvrdi deka pravi vakov prekr{ok }e mudostavi na Komisijata pi{ano obrazloènieili izjava so koja go razjasnuva pra{aweto i }e

53

dade objasnuvawa za obe{tetuvawata dadeni napoedinecot ili grupata od strana na ^lenkata.

7. (a) Komisijata }e gi razleda komunikacii vrzosnova na dobienite informacii od strana nazasegnatata ^lenka i baratelot. Komisijatanema da razgleduva barawa od strana nabaratelot osven ako ne konstatira dekabaratelot gi iscrpil site raspolo`lividoma{ni institucii za dobivawe naobe{tetuvawe. Me|utoa, ova nema da vaì za tieslu~ai koga ot{tetata se odloùva bez pri~ina;(b) Komisijata }e gi preprati predlozite ipreporakite, dokolku ima, do zasegnatata^lenka i baratelot.

8. Komisijata vo negoviot izve{taj }e vklu~iedno rezime na takvi komunikacii, a kade }e seukaè potreba i edno rezime na ojasnuvawata iizjavite dadeni od ^lenkite i za sopstvenitepreporaki i predlozi.

9. Komisijata }e bide nadle`na da gi vr{ifunkciite predvideni so ovoj ~len samodokolku deset ^lenki na ovaa Konvencija seobvrzuvaat so izjavi soglasno paragraf I na ovoj~len.

^len 151. Vo tekot na postignuvaweto na celite naDeklaracijata za Dodeluvawe Nezavisnost naKolonijalnite Zemji i Narodi, sodràni vorezolucijata na Generalnoto Sobranie 1514(XV) od 14 dekemvri 1960, odredbite na ovaaKonvencija na nikakov na~in nema da goograni~uvaat pravoto na peticija dodelena naovie narodi od strana na drugi me|unarodniinstrumenti ili od strana na ON i nejzinitespecijalizirani agencii.

2. (a) Komisijata osnovana spored ~len 8,paragraf 1 od ovaa Konvencija }e dobie peticiiod Nesamovladea~kite Teritorii i od sitedrugi teritorii za koi se odnesuva rezolucijana ON 1514(XV) i }e dostavi preporaki za oviepeticii do organite na ON koi se zanimaavaatso pra{awa direktno povrzani so principitei celite na ovaa Konvencija;

(b) Komisijata }e dobie od nadle`nite organina On primeroci od izve{taite vo vrska sozakonodavstvoto, sudskite, administrativniteili drugi merki koi se direktno povrzani soprincipite i celite na ovaa Konvencija koi seprimenuvaat od upravuva~kite Sili vo ramkitena Teritoriite spomenati vo podparagrafot (a)na ovoj paragraf i }e dade mislewa i preporakido ovie organi.

3. Komisijata vo negoviot izve{taj doGeneralnoto Sobranie }e vklu~i edno rezimena peticiite i izve{taite {to gi dobil odorganite na ON, isto taka i mislewata ipreporakite na Komisijata vo odnos naspomenatite poticii i izve{tai.

4. Komisijata }e bara od Generalniot Sekretarna Obedinetite Nacii da gi dostavi siterelevantni informacii {to gi ima naraspolagawe za celite na ovaa Konvencija vovrska so Teritoriite spomenati vo paragraf 2(a) na ovoj ~len.

^len 16Odredbite na ovaa Konvencija vo vrska sorazre{uvaweto na sporovite ili ̀ albite }e seprimenat pravedno i soglasno drugite postapkiza re{avawe na sporovi ili àlbi vo oblastana diskriminacijata zacrtani vo drugiteinstrumenti ili konvencii usvoeni od stranana Obedinetite Nacii i nejzinitespecijalizirani agencii i nema da gi spre~i^lenkite da ne se obratat do drugi konvenciiili specijalni me|unarodni dogovori vo koi tieu~estvuvaat.

DEL III

^len 171. Ova Konvencija e otv orena za potpi{uvaweod bilo koja ̂ lenka na Obedinetite Nacii ili^lenka na nekoja od nejzinite specijaliziraniagencii, od bilo koja ^lenka na Statutot naMe|unarodniot Sud i od bilo koja druga Dràvakoja e pokaneta od strana na GeneralnotoSobranie na Obedinetite Nacii da stane^lenka naovaa Konvencija.

2. Ova Konvencija podlegnuva na ratifikacija.Instrumentite na ratifikacija treba da sedostavat do Generalniot Sekretar na ON.

^len 181. Vo ova Konvencija moàt da vleguvaat site^lenki navedeni vo ~len 17, paragraf 1 naKonvencijata.

2. Za~lenuvaweto }e stapuva vo sila sodostavuvawe na instrumentite za za~lenuvawekaj Generalniot Sekretar na ObedinetiteNacii.

^len 191. Ova Konvencija }e stapuva vo sila natriesetiot den po datumot na dostavuvaweto nadvaeset i sedmiot instrument za ratifikacijaili instrument za za~lenuvawe kaj GeneralniotSekretar na ON.

54

2. Za sekoja Dràva koja ja ratifikuva ovaaKonvencija po dostavuvaweto na dvaeset isedmiot instrument za ratifikacila iliinstrument za za~lenuvawe, Konvencijata }estapuva vo sila na triesetiot den po datumotna dostavuvaweto na svoite instrumenti zaratifikacija ili instrumenti za za~lenuvawe.

^len 201. Generalniot Sekretar na Obedinetite Nacii}e gi primi i dostavi do site Dràvipokaànite rezervi od strana na Dràvite votekot na ratifikacijata ili za~lenuvaweto.Sekoja Dràva koja mu se sprotivstavuva narezervata }e go izvesti Generalniot Sekretarna Obedinetite Nacii vo period od devetdesetdena deka ne go prifa}a toa.

2. Pokaànata rezerva koja }e bide sprotivnana celite na ovaa Konvencija nema da se dozvoli,nitu takva rezerva koja bi ja zabraniva rabotatana bilo koj organ formiran od strana na ovaaKonvencija. Edna rezerva }e se smeta kakonesoodvetna ili spre~uva~ka dokolku najmalkudve tretini od ^lenkite na ovaa Konvencija neja prifatat.

3. Rezervite moàt da se povle~at vo bilokoevreme so izvestuvawe na GeneralniotSekretar. Takvoto izvestuvawe }e stapuva vosila na denot koga }e se dobie.

^len 21^lenkata moè da se otkaùva od ovaKonvencija so dostavuvawe na izvestuvawe vopi{ana forma do Generalniot Sekretar naObedinetite Nacii. Otkaùvaweto }e stapuvavo sila edna godina po dobivaweto naizvestuvaweto od strana na GeneralniotSekretar.

^len 22Bilo kakov spor pome|u dve ili pove}e ^lenkivo odnos na tolkuvaweto ili primenata na ovaaKonvencija, koj ne se re{ava po pat na pregovoriili po pat na obezbedenite postapki spored ovaaKonvencija }e bide upaten do Me|unarodniotSud za donesuvawe odluka, po barawe na bilokoja osporena strana, osven ako osporenitestrain ne se dogovorat za nekoj drug na~in zare{avawe na sporot.

^len 231. Vo bilo koe vreme moè da se podnese baraweod strana na ^lenkite za revizija na ovaaKonvencija po pat na izvestuvawe vo pi{anaforma adresirano za Generalniot Sekretar naON.

2. Generalnoto Sobranie na ON }e odlu~i za~ekorite, dokolku se prezemaat, koi }e seprezemaat vo odnos na takva odluka.

^len 24Generalniot Sekretar na ON }e gi informirasite ^lenki navedeni vo ^len 17, paragraf 1od ovaa Konvencija za slednite podatoci:

(a) Potpisite, ratifikaciite i za~lenuvawataspored ~len 17 i 18;(b) Datumot na stapuvawe vo sila na ovaaKonvencija spored ~len 19;(c) Komunikaciite i izjavite dobieni spored~len 14, 20 i 23;(d) Otkaùvawata spored ~len 21.

^len 251. Ovaa Konvencija, za koja i tekstovite na[panski, Kineski, Angliski, Francuski iRuski se ednakvo avtenti~ni, }e se ~uvaat voarhivata na Obedinetite Nacii.

2. Generalniot Sekretar na Obedinetite Nacii}e im isprati zavereni primeroci od ovaaKonvencija na site Dràvi koi im pripa|aatna bilo koi kategorii spomnati vo ~len 17,paragraf 1 na Konvencijata.

55

BELE[KI

1 See, for example, GeneralRecommendation XXI onthe right to self-determination, andGeneral RecommendationXXIII on the rights of indigenousp e o p l e s .2 See also the Manual on HumanRights Reporting,Geneva, UN, 1997; and van Boven, T.,The conceptof discrimination in theInternational Convention onthe Elimination of All Forms ofRacial Discrimination, in W. K lin, (ed.), Das Verbote t h n i s c h - k u l t u r e l l e rDiskriminierung: Verfassungs-undm e n s c h e n r e c h t l i c h eAspekte, Basel, Geneva, Munich,Helbing und Lichtenhahn, 1999.3 CERD Annual Report, 1996, UN doc.A/51/18, para.3 5 2 .4 General Recommendation VIII (38).5 CERD s General GuidelinesRegarding the Form andContents of Reports to be submittedby States Partiesunder Article 9, para. 1, of ICERD(CERD/C/70 /Rev .4 ) .6 Ibid., see new para. 9 adopted byCERD at its 55thsession in August 1999 (CERD/C/70/R e v . 4 ) .7 General Recommendation XI (42).8 Initial report of Switzerland toCERD(CERD/C/270/Add. 1), para. 56.9 CERD Annual Report, UN doc. A/53/18, para. 57.10 General Recommendation XIV (42).11 General Recommendation XIII (42).12 General Recommendation XIX (47).13 Ibid.14 General Recommendations VII (32)and XV (42).15 Van Boven, op. cit.16 At the relevant time Article 266(b) provided: Anyperson who, publicly or with theintention of disseminatingit to a wide circle ( videre kreds )of people,makes a statement, or othercommunication, threatening,

insulting or degrading a group ofpersons onaccount of their race, colour,national or ethnic originor belief shall be liable to a fineor to simple detentionor to imprisonment for a term notexceeding twoy e a r s .17 Article 23, para. 1, reads: Aprovision establishing acriminal offence shall apply to anyperson who hasassisted the commission of theoffence by instigation,advice or action. The punishment maybe reduced ifthe person in question only intendedto give assistanceof minor importance or to strengthenan intentalready resolved or if the offencehas not been completedor an intended assistance failed.18 CERD Annual Report, UN doc. A/45/18, para. 56,quoted in van Boven, op. cit.19 Jersild v. Denmark. The full textof the judgment ofthe European Court of Human Rightsis available on:h t t p : / / w w w . d h c o u r . c o e . f r / h u d o c /V i e w R o o t . a s p ? I t e m=0&Action=Html&ampX=1017232056&Notice=0&Noticemode=&RelatedMode=0.20 See Human rights seminar condemnspromotion ofracism on the internet , UN PressRelease HR/97/76,17 November 1997.21 Recommendations adopted at the6th meeting of thePersons Chairing the Human RightsTreaty Bodies, inSeptember 1995, UN doc. A/50/505,para. 20.22 The Committee on Economic, Socialand CulturalRights was established according tothe ECOSOCresolution 1985/17, and not formallyas a treaty bodyunder the International Covenant onE c o n o m i c ,Social and Cultural Rights. TheCovenant had envisaged

56

ECOSOC to serve as a monitoringb o d y .23 The usual practice is for asession to last three weeks,but on a trial basis the Committeeheld four-weeksessions in August 1999 and 2000.24 Examples are missions to Croatia,Guatemala andYugoslavia (Serbia and Montenegro).25 At its 56th session held in March2000, CERD decidedto discuss and adopt a uniformapproach in dealingwith states reports, which mightalter some of thepractices mentioned in this manual.26 CERD Annual Report, UN doc. A/45/18, para. 29.27 The manual can be ordereddirectly through UN Publications/Bookshop (see Useful addresses att h eback) or via the internet: http://w w w . u n h c h r . c h /28 Article 9, para. 1 of ICERDreads: States Partiesundertake to submit to theSecretary-General of theUnited Nations, for consideration bythe Committee,a report on the legislative,judicial, administrative orother measures which they haveadopted and whichgive effect to the provisions ofthis Convention [ ] .29 CERD s General GuidelinesRegarding the Form andContents of Reports to be submittedby States Partiesunder Article 9, para. 1, of ICERD,o p . c i t .30 UN doc. CERD/C/319/Add. 2,submitted by the StateParty on 1 April 1997 and consideredby CERD at its52nd session in March 1998.31 Van Boven, T., The petitionsystem under the InternationalConvention on the Elimination of AllFormsof Racial Discrimination; a soberingbalance sheet ,

ICERD: A GUIDE FOR NON-GOVERNMENTALORGANIZATIONSUnited Nations Yearbook, vol. 4,2000, pp. 271—87.

32 General Recommendation XXVII —See the annexesto this manual.33 Article 71 of the Charter of theUnited Nations, andECOSOC resolution 1996/31. If yourNGO wishes toobtain consultative status, see theUseful addressessection at the back of this manual.Note, however,that NGOs have no official right toparticipate in theworking processes of CERD, which isnot anECOSOC body.34 The services ARIS offers to NGOsinclude: makingofficial UN documents available tothem; keepingthem informed of CERD s schedule;assisting themin their lobbying efforts withgovernments; reportingon the outcome of the discussion oftheir governmentsreports by supplying them with thec o u n t r yreport that ARIS prepares after thesession, and further,upon request, the official annualreport of theCommittee; encouraging human rightsgroups in thecountries that have not acceptedArticle 14 of theConvention to exert pressure ontheir governments todo so; assisting human rightsgroups, where appropriate,in filing individual complaints;and, sendingUN press releases, immediately afterdiscussion byCERD, to the major news media in thecountries concerned.(From ARIS leaflet, Geneva,S e p t e m b e r1 9 9 9 . )35 Communication to IMADR from MrM a r t i nS c h e i n i n .36 Banton, M., Decision-taking inthe Committee onthe Elimination of RacialDiscrimination , presentedat a public lecture on 13 November1997 convenedby the International Law Association( B r i t i s h

57

Branch) and the British Institute ofInternational andComparative Law.37 Examples of reports which havebeen submitted byNGOs, or at least a list of suchNGOs, might be consultedthrough the CERD Secretariat orARIS. SeeUseful addresses at the back of thism a n u a l .38 Forum Against Racism, Racism inSwitzerland: FirstNGO report of Switzerland to the UN,F e b r u a r y1 9 9 8 .39 As from 2001, some of thesessions may also be heldat a Conference Room in the PalaisWilson whichhouses the Office of the HighCommissioner forHuman Rights. Should its request begranted by theGeneral Assembly, CERD may also holdone of itstwo annual sessions at the UNheadquarters in NewY o r k .40 CERD/C/35/Rev.3, of 1 January1989, in particularRules 80 to 97.41 See communication no. 6/1995(Z.U.B.S. v. Australia),and communication no. 8/1996 (B.M.S.v .A u s t r a l i a ) .42 Communication no. 8/1996 (B.M.S.v. Australia),paras 6.1 and 6.2.43 CERD Annual Report, UN doc. A/54/18, Annexe III.A .

58

Alfredsson, G. and Ferrer, E., MinorityRights: A Guideto United Nations Procedures andInstitutions , MinorityRights Group and Raoul WallenbergInstitute of HumanRights and Humanitarian Law, 1998.Basic Facts about the United Nations ,New York, UnitedNations, 1995.Banton, M., Decision-taking in theCommittee on theElimination of Racial Discrimination ,presented at apublic lecture on 13 November 1997convened by theInternational Law Association (BritishBranch) and theBritish Institute of International andComparative Law.Banton, M., International Action AgainstRacial Discrimination ,Oxford, Clarendon Press, 1996.Bidault, M., Le Comit pour l Eliminationde la DiscriminationRaciale; analyse d une dynamiquei n s t i t u t i o n e l l e ,Paris, Montchrestien, 1997.Van Boven, T., United Nations strategiesto combatracism and racial discrimination; asobering but nothopeless balance-sheet , in F. van Hoofand J. Smith(eds), The Role of the Nation-State inthe 21st Century;Human Rights, InternationalOrganisations and ForeignPolicy — Essays in Honour of PeterBaehr, MoniqueCasterman-Holleman, The Hague, Kluwer,1 9 9 8 .Van Boven, T. The concept ofdiscrimination in theInternational Convention on theElimination of AllForms of Racial Discrimination , in W. Klin (ed.), DasVerbot ethnisch-kulturellerDiskriminierung: Verfassungs—und menschenrechtliche Aspekte, Basel,G e n e v a ,Munich, Helbing und Lichtenhahn, 1999.Van Boven, T., The petition system underthe InternationalConvention on the Elimination of allForms ofRacial Discrimination; A soberingbalance-sheet , MaxPlanck Yearbook of United Nations Law ,vol. 4, 2000.

Decaux, E., Le Droit Face au Racisme,Paris, Editions A.Pedone, 1999.English, K. and Stapleton, A., The HumanRights Handbook:A Practical Guide to Monitoring HumanR i g h t s ,Colchester, Human Rights Centre/University of Essex,1 9 9 5 .Human Rights Fact Sheet No. 7:Communications Procedures ,Geneva, United Nations, 1989.Human Rights Fact Sheet No. 12: TheCommittee on theElimination of Racial Discrimination ,Geneva, UnitedNations, 1991.International Convention on theElimination of AllForms of Racial Discrimination: fulltext and an unofficialsummary of the Convention s mainp r o v i s i o n s(revised version) , Geneva, Anti-RacismInformation Service,1 9 9 9 .Lerner, N., The UN Convention on theElimination of AllForms of Racial Discrimination, Alphena.d. Rijn,Sijthoff and Noordhoff, 1980.Manual on Human Rights Reporting ,Geneva, UnitedNations, 1997.Meron, T., The meaning and reach of theI n t e r n a t i o n a lConvention on the Elimination of AllForms of RacialDiscrimination , The American Journal ofI n t e r n a t i o n a lLaw, vol. 79, 1985, pp. 283—318.OF laherty, M., Human Rights and the UN,P r a c t i c ebefore the treaty bodies, London, Sweetand Maxwell,1 9 9 6 .Partsch, K.J., The Committee on theElimination of AllForms of Racial Discrimination , in P.Alston (ed.), TheUnited Nations and Human Rights: Acritical appraisal,Oxford, Clarendon Press, 1992.The First Twenty Years: Progress Reportof the Committeeon the Elimination of RacialDiscrimination , NewYork, United Nations, 1991, HR/PUB/91/4.

Selektirana bibliografija

59

Pronao|awe na dokumenti i informacii na internet(ve molime da zabele`ite deka informaciite predstaveni vo ovoj prira~nik se to~ni

zaklu~no so 21 Juli 2000, no se podlo`ni na promeni)

United NationsUN Office of the High Commissionerfor Human Rights< h t t p : / / w w w . u n h c h r . c h >A. (Choose) OHCHR programmes —conventional mechanisms(treaty-monitoring bodies)Committee on the Elimination ofRacial Discrimination< h t t p : / / w w w . u n h c h r . c h / h t m l / m e n u 2 / 6 /c e r d . h t m >¥ introduction¥ Press releases¥ sessions (State party reports,Concluding Observations)since 50th session in March 1997¥ individual complaints< h t t p : / / w w w . u n h c h r . c h / h t m l / m e n u 2 / 8 /a r t 1 4 . h t m >¥ Overview of procedure¥Statistical survey of individualcomplaints considered¥ Jurisprudence (selected decisions)¥ Other communications/complaintsp r o c e d u r e sIntroduction — Fact Sheet 7:Communications Procedures— (general information on variousc o m m u n i c a t i o np r o c e d u r e s )¥Model questionnaires forc o m m u n i c a t i o n s / c o m p l a i n t sB. (Choose) OHCHR programme documentsTreaty bodies database< h t t p : / / w w w . u n h c h r . c h / t b s d o c . n s f >¥ Committee members¥ Reporting status¥ Status of ratification¥ Documents by treatyCommittee on the Elimination of AllForms ofRacial Discrimination¥ Jurisprudence(communications considered under Art.1 4 )¥ State party report¥ Concluding Observations/comments¥ Summary record¥ Additional info from state party¥ Sessional/annual report ofC o m m i t t e e¥ Basic reference document incl.¥ General guidelines regarding theform andcontents of reports to be submittedby states

parties under Article 9, paragraph 1,of thec o n v e n t i o n¥ Rules of procedure¥ Other treaty-related documents¥ Decision¥ General comments(General Recommendations)¥ Provisional agenda¥ Review of implementationC. (Choose) treaties — InternationalConvention on theElimination of All Forms of RacialD i s c r i m i n a t i o n(under Prevention of discrimination )< h t t p : / / w w w . u n h c h r . c h / h t m l / m e n u 3 / b /d _ i c e r d . h t m >Full text of ICERDUnited Nations, Headquarters <http://www.un .o rg>(Choose) International Law — Treaties— United Nationstreaty collections — Sample accessStatus of Multilateral TreatiesDeposited with the Secretary-General <http://untreaty.un.org/E n g l i s h / s a m p l e /E n g l i s h I n t e r n e t B i b l e / b i b l e . a s p >(Choose) — Chapter IV (Human Rights)— InternationalConvention on the Elimination of AllForms of RacialDiscrimination <http://u n t r e a t y . u n . o r g / E N G L I S H /b i b l e / e n g l i s h i n t e r n e t b i b l e / p a r t I /c h a p t e r I V / t r e a t y 2 . a s pStatus of ICERD (list of statesparties to ICERD,Reservations, Declarations made underArticle 14, etc.)O t h e r sInterights international law reports:On-line databaseengine on recent decisions oftribunals applying internationalhuman rights law <http://w w w . i n t e r i g h t s . o r g /s e a r c h . a s p >(Choose) ICERD under treaties /(choose) CERDunder organsRecent communications considered byCERD

60

Korisni Adresi

United NationsObedineti NaciiOffice of the High Commissioner for HumanRightsKancelarija na Visokiot Komesar za ôvekoviPravaPalais des Nations, CH-1211 Geneva 10, Switzerland

CERD SecretariatCERD SekretarijatOffice of the High Commissioner for Human RightsKancelarija na Visokiot Komesar zaôvekovi PravaPalais des Nations, CH-1211 Geneva 10, SwitzerlandTel. 41 22 917 9288Fax. 41 22 917 9022

For UN official documents including states reports:Za oficialni dokumenti na ON, vklu~uvaj}Igi I dr‘avnite izve{taiDocuments Distribution OfficeKancelarija za Distribucija na dokumentiDoor 40, Palais des NationsCH-1211 Geneva 10, SwitzerlandTel. 41 22 917 4712 or 4900

General enquiries:Op{ti pobaruvawaNGO Liaison Office,Kancelarija za Vrski so NVO-aPalais des NationsRoom 153, CH-1211 Geneva 10, SwitzerlandTel. 41 22 917 2127Fax. 41 22 917 0583

To apply for NGO Consultative Status:Za Aplikacii za Konsultativen Status naNVO-aSection of NGO, Division of Economic and SocialCouncil Support and CoordinationSekcija za NVO-a, Odsek na Sovetot zaEkonomski iSocialni Prava, Podr{ka i KoordinacijaDepartment of Economic and Social AffairsUnited Nations, Room DC1-1480New York, NY 10017, USATel. 1 212 963 4842Fax. 1 212 963 9248Website: http://www.un.org/esa/coordination/ngoTo order UN publications:Za nara~ki na publikacii na ONUnited Nations PublicationsPublikacii na Obedinetite Nacii2 United Nations PlazaRoom DC2-853, Dept. C001New York, N.Y. 10017, USATel. 1 212 963 8302 or 1 800 253 9646

Fax. 1 212 963 3489E-mail: [email protected] Office and Bookshop,Proda‘na Kancelarija i Kni‘arnicaPalais des NationsCH-1211 Geneva 10, SwitzerlandTel. 41 22 917 2614 (orders),2613 (enquiries regarding publications, orders),2615 (subscriptions and standing orders)Fax. 41 22 917 0084United Nations BookshopKni‘arnica na Obedinetite NaciiConcourse Level, 46th Street and 1st AvenueNew York, NY 10017, USATel. 1 212 963 7680 or 1 800 553 3210Fax. 1 212 963 4910Regional human rights bodies

Inter-American Commission on Human RightsInter-Amerikanska Komisija za ̂ ovekoviPrava1889 F Street, NW, Washington, DC 20006 USATel. 1 202 428 3967

Council of EuropeSovet na EvropaEuropean Commission against Racism andIntolerance(ECRI), Secretariat, Directorate of Human RightsF-67075 Strasbourg CEDEX, FranceWebsite: http://www.ecri.coe.int

African Commission on Human and PeoplesRightsAfrikanska Komisija za ôvekovi i NarodniPravaKairaba Ave., PO Box 673, Banjul, The GambiaTel. 220 392 962;Fax. 220 390 764Information services (NGOs)General assistance/information service for NGOs inregard to CERD:

Anti-Racism Information Service (ARIS)Anti-rasisti~ki Informativen Centar14, avenue Trembley, 1209 Geneva, SwitzerlandTel. 41 22 740 3530Fax. 41 22 740 3565E-mail: [email protected]: http.//www.antiracism-info.orgGeneral assistance/information service for NGOsregarding any UN human rights bodies:

International Service for Human RightsMe|unaroden Centar za ôvekovi PravaPO Box 16, 1 rue de Varemb1211 Geneva, 20 CIC, SwitzerlandTel. 41 22 733 5123Fax. 41 22 733 0826Website: http//www.ishr.ch

61

Association for Democratic Initiatives (ADI) - Macedonia

Gostivar, B. Jovanoski St.61 TeL +389 42 22 11 00Fax: +389 42 22 11 02E-mail: [email protected]

URL: http://www.adi.org.mk

Contact Albert Musliu Executive [email protected]

Shpend Imeri [email protected]

Skopje Pirinska St. 8/4 Tel/fax: +389 2 372 458Contact: Nicci [email protected]

Association for Democratic Initiatives (ADI) - USAContact: Dalip Turkeshi

2566 Ocean Avenue Suite 3Brooklyn NY, 11229

tel: +1 718 207 9985e-mail: [email protected]

Association for Democratic Initiatives (ADI) KosovoContacts:Sanita Jashari

Mother Teresa Blvd. 48/1238000 Prishtina, KosovaCell +377 44 173 232

E-mail [email protected]

Association for Democratic Initiatives (ADI) AlbaniaContact: Albana Qatipi

Him Koli, No. 45Tirana, Albania

T/F +355 42 32 739E-mail [email protected]

E-mail: [email protected] URL: http://www.adi.org.mk

Asocijacija za Demokratski Inicijativi-ADI e nevladina, nepartijska,neprofitana regionalna organizacija. ADI e formirano 1994 god. so cel napromovirawe na gra|anskoto op{testvo, demokratijata, ~ovekovite prava irazvojot.

ADI svoite aktivnosti gi vr{iu preku programite za

Edukacija na gra|anite i na glasa~ite

Programata za Edukacija na gra|anite i na glasa~ite e pove}eklasna taka da osven samata edukacija,sodrì i komponenta na vklu~uvawe na gra|anite vo demokratskite procesi, kako i nivnoto u~estvuvawetovo procesot na odlu~uvawe. Programata ima za cel dobliùvawe i poblisko zapoznavawe na gra|anite sotoa kako da bidat povklu~eni vo procesot na donesuvaweto na odlukite koi go zasegaat nivniot sekojdnevenìvot.

ADI ima trenirano pove}e od 500 volonteri za nabluduvawe na lokalnite, parlamentarnite ipretsedatelskite izbori vo 1994, 1996 i 1999 god. Vo 1996 god. ADI ja organizira{e prvata javna debatana kandidati vo Makedonija so u~estvuvo na pove}e od 600 gra|ani, ADI isto ima organizirano ~estianketi na javnoto mnenie kako i mnogu sobiri so gra|anite.

Programata za Razvoj na Me|uetni~kite Odnosi

Ovaa programa ima za cel neguvawe i razvoj na multikulturnorto op{testvo kako i komponentata zare{avawe i prevencija na konflikti i gradewe na merki za doverba me|u pripadnicite na razli~niteetni~ki i verski zaednici vo Makedonija. Programata se realizira so pomo{ na izdania i studii koi japotenciraat sli~nosta pred razlikite pome|u etni~kite, verskite i jazi~ni grupi, i mo`nostite za mirensoìvot i tolerancija.

Resorsni Centri za NVO-a i Gra|anskite Inicijativi

ADI ima otvoreno tri Resorsni Centri za NVO-a vo Tetovo, Gostivar i [tip. Centrite nudat kursevipo stranski jazici i kompjuteri, kako i pravna pomo{ za NVO-a i individualci i gra|anski grupi koi sezainteresirani za gra|anski inicijativi. NVO-ata vo razvoj moàt bez nadomest da gi koristatprostoriite i tekni~kata oprema na Centrite. ADI im nudi besplatna pomo{ i pravno zastapuvawe namarginaliziranite grupi gra|ani.

ôvekovite prava

Programata za ôvekovi Prava vklu~uva:

- Sobirawe na informacii za po~ituvaweto na ~ovekovite prava. Organizirawe na razni seminarii rabotlnici za razvivawe na teknikite za sobirawe na ovie informacii.

- Sostavuvawe na izve{tai za implementacija na me|unarodnite dogovori i standardi od oblastana ~ovekovite prava.

- Za{tita i podigawe na svesta za va`nosta na po~ituvawe na ~ovekovite prava, kako i zapoznavaweso razli~ni me|unarodni institucii i mehanizam za nivna za{tita.

- Organizirawe na seminari i rabotilnici vo oblasta na ~ovekovite prava voop{to kako i vooblasta na pravata na ‘enite, decata i malcinstvata.

- Pe~atewe i distribuacija na izve{tai, knigi i tematski izdanija od oblasta na ~ovekovite prava- U~estvo vo razni me|unarodni mre‘i NVO-a od oblasta na ~ovekovite prava.

Programa za mladite

Programata za mladi e dizajnirana so cel nivnoto vklu~uvawe na mladite vo aktivnosti kako {to sesportot, stranski jazici, muzikata, umetnosta, literaturata kako i drugi aktivnosti koi se od interes zamladite, so cel kultivirawe na ~ustvata za prijetelstvo, op{testven ‘ivot, razli~nost, tolerancija,kreativnost itn.

• Edukativen - preku davawe na ~asovi po stranski jazici i kompjuteri, so cel zgolemuvawe nanivnite komunikaciski sposobnosti i konkurentnost, kako i preku programi za razmena nastudenti i u~enici.

• Psihosocialna, preku organizirawe na mladinksi aktivnosti od psihosocialnata oblast kako iod oblasta na umetnosta, sportot, muzikata, teatrot i drugi aktivnosti.