»Alternativa obstaja: Ekonomija blaginje« 08. novembra 2012, ob 19.00 uri

Mladinsko informativni in kulturni klub, Murska Sobota.

TRAJNOSTNA AKADEMIJA

Matjaž Hanžek

Naloga politike je poiskati take

ekonomske ukrepe,

ki bojo zboljšali

srečo vseh ljudi. (Sir William Petty, 17. spoletje, Muratori, 18. stoletje )

The goal of full employment was of most importance to Petty, having recognised that labour was one of the major sources of wealth for individuals and 'the greatest Wealth and Strength of the Kingdom'. In this vein, he extended the cloth-wine argument above, arguing that it is better to employ men and burn their product or to engage in extravagant public works projects, than to have indolent 'supernumeraries' in an economy — hence his famous example of relocating Stonehenge across the plains of Salisbury.

http://en.wikipedia.org/wiki/William_Petty

Zaposlitev!

Nasprotje dveh konceptov - cilji

učinkovitost ekonomije –dobiček posameznikov

blaginja ljudi

Neoliberalni

Le trg lahko izbira zmagovalce, ti pa so

potrebni za gospodarsko rast

(Okun, 1975: Neenakost odraža

sistem nagrad in kazni, ki spodbujajo prizadevanja ljudi

in jih usmerijo v družbeno produktivne dejavnosti.

Prizadevanja za učinkovitost nujno povzročijo neenakost.)

1975 Razvojni

Allard Življenje sestavljeno iz treh dimenzij:

zadovoljevanje materialnih potreb – imeti,

zadovoljevanje societalnih potreb ali potrebo po pripadnosti – ljubiti

potreba po samouresničevanju (ustvarjanju) – biti,.

Equality and Efficiency, the Big Tradeof,

Imeti, ljubiti, biti

Rast brez zaposlitve Gospodarsko rast ne spremljajo povečane možnosti zaposlovanja. Kljub temu, da se bruto domači proizvod povečuje, nezaposlenost ostaja skoraj nespremenjena.

Rezultati prevlade prvega koncepta Razvojni program Združenih narodov (UNDP – United nations development program)

Rast brez glasu. Gospodarsko rast ne spremljata večja demokratizacija in udeležba pri odločanju. Politiki razmišljajo, ali naj izberejo gospodarsko rast ali participacijo predpostavljajoč, da si nasprotujeta. Ljudje si ne želijo izbire med njima: hočejo oboje.

Brezobzirna rast. Rezultati gospodarske rasti so namenjeni le bogati manjšini. Razlike v porazdelitvi dohodka in bogastva povečujejo in s tem neenakost.

Rast brez korenin. Rast, ki slabi ali uničuje kulturno identiteto ljudi. Kulturno uniformiranje narodov, ki jih povzročajo nalezljivi vzorci porabe in življenjskega sloga. Uniformiranje znotraj držav se kažejo v pritiskih na manjšine.

Rast brez prihodnosti. Rast na račun prihodnjih generacij. Zelo pogosto se gospodarstvo ne ozira na škodo, ki jo dela v okolju in virom. Hitra in nenadzorovana gospodarska rast v večini držav temelji na brezobzirnem uničevanju okolja. Ta škoda marsikdaj presega gospodarsko rast in je nepopravljiva.

Kaj smo naredili narobe?

Table

1. H

ou

seh

old

inco

me

s incre

ased

faster at th

e to

p

Trend

s in real h

ou

seho

ld in

com

e by in

com

e grou

p, m

id-1

98

0s to

late 20

00

s

Družinski dohodek hitreje raste bogatim Trendi realnega dohodka po dohodkovnih skupinah; od srede1980ih do poznih 2000h

Dohodkovna neenakost se je povečala v večini držav OECD Ginijev koeficient dohodkovne neenakosti; od srede1980ih do poznih 2000h

Source: OECD Income Distribution and Poverty Database.

Figure 1. Income inequality increased in most OECD countries Gini coefficients of income inequality, mid-1980s and late 2000s

Umrljivost dojenčkov

Slovenija 1985 - 1995

13

12,2

11

9,8

88,2 8,2

8,8

6,8

6,5

5,56

8

10

12

14

19851986

19871988

19891990

19911992

19931994

1995

Tekmovanje!

Zmaga močnejšega in neobčutljivega

Tranzicija:

Povečana

brezposelnost,

strah za socialno in

ekonomsko varnost

Umrljivost v nekaterih tranzicijskih državah

Enak vzorec gibanja umrljivosti

kot v tranzicijskih državah je bil

značilen za UK ob neoliberalnih

reformah M. Tacher.

V nasprotju neoliberalističnimi tezami

razvojna teorija podpira drugačna stališča:

NE gre za izbiro zmagovalca,

ampak za razvoj družbe v celoti, kjer bi vsi imeli čim več (ang.: loss-minimizing strategy).

Gre za "igro s pozitivno vsoto, v kateri vsi igralci dobijo"

(Griffin in McKinely, 1996).

Kapital je sam po sebi kratkoviden: ne zanimajo ga družbene ali okoljske posledice rasti dobička!

Kaj smo naredili narobe?

Sen: Našo pozornost moramo prenesti

iz usmerjenosti le na dohodek in proizvod

na stvari, v katere ljudje resnično verjamemo!

Dohodek in potrošno blago

imajo le instrumentalno vrednost.

Ko bomo določili, kaj so stvari, v katere resnično verjamemo,

bomo lahko tudi določili smeri razvoja

družbe.

In šele takrat lahko

pripravljamo reforme!

Kapital je sam po sebi kratkoviden: ne zanimajo ga družbene ali okoljske posledice rasti

dobička.

Daje prevelik poudarek na fizični in finančni kapital, zanemarja pa pomen človeškega in socialnega kapitala.

Medtem ko sta prva dva le sredstvi za množenje finančnega dobička, imata druga dva velik neposredni

pomen pri dvigovanju kakovosti življenja. Družbena neenakost zavira razvoj človeškega in socialnega

kapitala, zmanjšuje gospodarsko rast, neposredno zmanjšuje kakovost življenja posameznika in družbe ter

uničujoče vpliva na okolje

Pomen zaposlitve je

širši kot le plača.

Freud: Nobena človekova aktivnost ne daje toliko občutka realnosti kot profesionalno delo – plačana zaposlitev. - utrjuje socialne vezi človeka z okoljem, - daje materialno, socialno in psihično varnost - potrjuje posameznikovo potrebnost v družbi.

Razvojne faze Prevladujoča

dejavnost: Prevladujoče

delo: Odnos do

okolja/ zemlje

Pomen dela: Kapital Socialni sistem

Vrednote1: Vrednote2:

Kmetijstvo z zemljo Odvisnost od okolja

Preživetje Zemlja - naravni

Družina, lokalna skupnost

Tradicionalne/Fatalizem

Vera, ubogljivost, lepo vedenje, nesebičnost

Industrija s stvarmi Izkoriščanje okolja

Materialni standard

Denar - finančni

Posameznik, trg

Industrijske/materialne

Delo, varčnost, odločnost, neodvisnost

Servisi javne blaginje

z ljudmi Sobivanje/ sonaravnost

Sreča/ blaginja

Sodelovanje (socialni) Znanje (človeški)

Vključenost, sodelovanje, solidarnost

Post-materialne

Domišljija, odgovornost, strpnost

15

Ob prehodu, je bilo kmetijstvo “zadušeno” z delovno silo, ki je prešla v industrijo in ga s tem sprostila

Industrija je to nadomestila z inovacijami in novo tehnologijo za kmetijstvo. S tem je le-to z manj ljudmi

naredilo mnogo več → nikoli ni tako malo ljudi delalo v kmetijstvu in pridelalo toliko hrane!

Sedaj je položaj podoben: od industrije (realnega gospodarstva, proizvodnje materialnih dobrin, …)

se zahteva in pričakuje reševanje brezposelnih. A ta ne bo nikoli več množično zaposlovala .

Treba je najti nove proizvode/potrebe, ki pa niso v materialni proizvodnji, ampak v uslugah, znanji, zdravju,

prostem času ipd.

Financiranje: menjava, individualno plačilo, vzajemnost

Kje najti zaposlitve?

Delo za popravljanje preteklih napak! Okolje, izključenost.

Delo za zadovoljevanje potreb ljudi! In ne zaradi potreb kapitala!

Zaposlena mladost Začetek delovnega življenja z brezposelnostjo

Izgubljeni kapital, ki nikogar ne zanima

- Varna starost

Odvečni ljudje, ki le najedajo kapital

Domov za 20.000 starejših → gradbeništvo, industrijo bele tehnike, pohištva ipd.

→ 10.000 delovnih mest

Dolgotrajna oskrba → pomoč na domu 20.000 delovnih mest

neprofitnem sektorju, socialnem podjetništvu ...

Vir financiranja: 1% prispevek od vseh dohodkov na temelju

vzajemnosti in solidarnosti

Pri tem pa bo potrebno spremeniti marsikaj.

Odnos do dela:

ni produktivno delo le delo v materialni proizvodnji,

enako ustvarja novo vrednost in dviguje BDP »nematerialna« proizvodnja.

Kapital ima pri tem manjšo vlogo,

v prvi plan mora stopiti država z načrtovanjem pogojev

zadovoljevanja nematerialnih potreb – niso finančno dobičkonosne dejavnosti

Lastništvo - zasebno, zaposleni, - preprečitev uničevanja podjetij

Financiranje - participacija prebivalstva na podlagi solidarnosti in vzajemnosti.

Upravljanje morajo prevzeti tako uporabniki kot izvajalci storitev

soupravljanje, samoupravljanja, zadružništvo