materijal i metod na rabota 55/tutun 2005 5-6 (6).pdf · 1. praon volucre haliday 2. aphidius ervi...

116

PARAZITSKITE OSI OD FAMILIJATA APHIDIIDAE (HYMENOPTERA)

-ZNAÂJNI REGULATORI NA POPULACIJATA NA LISNITE VO[KI

Vesna Krsteska 1, Eftim An~ev 2, Mile Postolovski 2, @eqko Tomanovi}3

1 JNU-Institut za tutun -Prilep2 Fakultet za zemjodelski nauki i hrana -Skopje

3 Biolo{ki fakultet- Beograd, Srbija i Crna Gora

VOVED

Zaradi golemoto ekonomsko zna~ewe

na tutunskata kultura vo svetot i potrebata

od dobivawe na visokokvalitetno proiz-

vodstvo na tutunska surovina, se nametnuva

pra{aweto za uspe{na za{tita od mnogu-

brojnata {tetna entomofauna.

Posebno zna~ewe vo integralnata za{-

tita ima biolo{kiot metod, so prou~uvawata

na vidoviot sostav, ulogata na entomofagite

(predatori i paraziti) i nivnoto koristewe

kako bioregulatori.

Parazitskite osi od familijata Ap-

hidiidae imaat golemo prakti~no zna~ewe i

moè slobodno da se kaè deka ne postoi vid

na rastitelna vo{ka koja{to nema svoj

parazit od ovaa familija. Doma}ini na Praon

volucre Haliday se 70 vidovi vo{ki, a na

Aphidius ervi Haliday 23, me|u koi spa|a i

praskovata lisna vo{ka.

MATERIJAL I METOD NA RABOTA

Ispituvawata na parazitskite vidovi

od familijata Aphidiidae gi izvr{ivme vo

tekot na 1996-1998 godina, po nekolku

standardni metodi. Intenzitetot na napadot

na apternite populacii na lisnite vo{ki i

populacijata na parazitskite osi relativno

to~no se utvrduvaat so metodot na pregled

na 100 listovi (metod po D a v i e s, 1934). Od

zarazenata parcelka so lisni vo{ki po

slu~aen izbor se zemaat vnimatelno po 100

tutunski listovi vo interval od 10 dena, vo

tekot na celata vegetacija na tutunot.

Vo tekot na edna godina na ispituvawe

pregledani se vkupno 1.000 tutunski listovi,

ili vo trigodi{niot period na ispituvawe

vkupno 3.000.

Po vtoriot metod, pregled na 20 stra-

kovi tutun, po slu~aen izbor od celata povr-

{ina na opitot zemani se strakovi na sekoi

10 dena, po~nuvaj}i od 1 juni pa s# do krajot

na septemvri.

Vo site tri godini, so ovoj metod na

rabota se izvr{eni po 10 kontroli i se

pregledani po 200 strakovi tutun godi{no,

ili 600 strakovi so vkupno 18.192 tutunski

listovi.

Sobraniot materijal od pole, vo

biolo{kata laboratorija be{e pregleduvan

so pomo{ na binokular. Sobranite primeroci

od prirodata i odgledanite vo laboratorija

imaga od ispituvanite vidovi na familijata

Aphidiidae gi odgleduvavme i prepariravme so

voobi~aenite laboratoriski postapki.

REZULTATI I DISKUSIJA

• Fauna na vidovite od familijata Aphidiidae (Hymenoptera)

Aphidiidae se mnogu sitni parazitski

osi koi se prilagodeni na parazitizam na

lisnite vo{ki od familijata Aphididae, po

koi{to go dobile i svoeto ime. Morfolo{ki,

ovaa grupa prakti~no ne se razlikuva od

brakonidite (Braconidae, Hymenoptera). Za

UDC 633.71

Tutun/Tobacco, Vol.55, No 5-6, 116-121, 2005

Institut za tutun - Prilep, R. Makedonija

ISSN 0494-3244

UDK: 633.71-279.216

Izvoren nau~en trud

117

dvete grupi e karakteristi~no {to vtoriot i

tretiot abdominalen tergit e srasnat i deka

imaat povraten nerv vo pred-nite krila. Po

ovaa karakteristika tie se razlikuvaat od

familijata Ichneumonidae, so koja{to se

mnogu srodni. Pogolem broj od Aphidiidae gi

polagaat jajcata vo larvite od vo{kite od

vtor i tret stepen, a samo nekoi vidovi vo

poslednite stepeni ili pak vo imagoto.

Razvitokot na larvite na Aphidiidae

se odviva vo teloto na doma}inot, a kraen

rezultat e smrt na doma}inot. Pri izlegu-

vaweto na imagoto na parazitot od koùrecot

na doma}inot, se poznava izlezniot otvor,

vrz osnova na {to moè da se odredi stepenot

na parazitiranost na lisnite vo{ki (Sl. 1, 2

i 3). Aphidiidae se zna~ajni za odrùvawe na

brojnosta na rastitelnite vo{ki na divi i

na kulturni rastenija.

Vidovite od familijata Aphidiidae {to

nie gi determiniravme vo na{ite ispitu-vawa

se polifagi i endoparaziti na lisnite

vo{ki. Tie se mnogu rasprostraneti vo bio-

cenozite i imaat golemo biolo{ko regulira-

we na poznatiot {tetnik na tutunot -lisnata

vo{ka Myzus persicae Sulz.

Vo tekot na trigodi{nite ispituvawa

od redot Hymenoptera, familija Aphidiidae gi

utvrdivme vidovite:

1. Praon volucre Haliday

2. Aphidius ervi Haliday.

Od dvata ispituvani parazitski vida

na Myzus persicae Sulz. na tutunot, mnogu

pobroen e vidot Praon volucre Haliday.

Goleminata na imagoto e 3-4 mm. Boja-

ta na teloto mnogu mu varira od crna do ka-

feava, so kombinacii na òlta. Bojata, vo

osnova, zavisi od okolinata, nadmorskata

viso~ina i od doma}inot.

Ma`jacite se sekoga{ so potemna boja

od ̀ enkite. Imagata se hranat so nektar i so

te~na hrana. Edna ̀ enka proizveduva okolu

300 - 400 jajca za vreme na svojot ìvot, a

polaga okolu 300. Larvata e apodna i

dolìnata na larveniot stadium zavisi od

temperaturata. Na sobna temperatura trae 8

• Dinamika na populacijata na familijata Aphidiidae vo periodot 1996-1998 godina

Na pregledanite 300 listovi tutun, po

metodot na D a v i e s, vo koloniite na lisni

vo{ki so reprezentativna brojka od 99.050,

konstatirani se 4.638 parazitirani lisni

vo{ki od parazitskite osi od familijata

Aphidiidae.

Pri pregledot pak na 20 strakovi tu-

tun (600 za trite godini) konstatirani se

34.672 parazitirani lisni vo{ki od ovaa

familija. Kvantitativnata analiza na para-

zitite i predatorite pokaà deka vo 1997

god. parazitskite osi imaa uslovi da

oformat najbrojna populacija so vkupno 31.437

parazitirani lisni vo{ki i 155 imaga. Isto

- 10 dena, a na temperatura od okolu 30 °C

trae 5 - 6 dena. Koga larvata e vo tret stepen

na razvitok, taa po~nuva da se hrani so

vnatre{nite organi na vo{kata, a so toa

predizvikuva i smrt na doma}inot. Larvata

od ~etvrt stepen ispreduva kokon pod

vo{kata, {to e karakteristi~no za site

vidovi od rodot Praon. Vo tekot na sezonata,

temperaturata za letawe treba da bide nad

15 °C. So zgolemuvawe na temperaturata se

zgolemuva i nivnata aktivnost i se zabrzuva

razvitokot. Doma}ini na Praon volucre Haliday

se 70 vidovi na vo{ki, vo koi spa|a i Myzus

persicae, konstatirani vo êhoslova~ka,

Francija, Germanija, Izreal, Uzbekistan i

Moldavija.

Rodot Aphidius Nees. e eden od naj-

bogatite rodovi na parazitskite osi i vo

svetskata fauna dosega se registrirani

okolu 60 vidovi, a vo Palearktikot 32 vida.

Aphidius ervi Haliday e najrasprostranet vid vo

Palearktikot.

Aphidius ervi Haliday - vozrasnite

insekti po boja se portokalovokafeni.

Mestata okolu usniot otvor, del od prednite

gradi, nozete i osnovniot del od antenite se

bledoòlti. Kolkovite i stopalata se temno-

kafeni. Dolìnata na teloto e 2,5 do 3,5 mm.

@enkite snesuvaat po edno jajce vo teloto

na lisnite vo{ki (larvite i vo vozrasnite

edinki). Parazitiranata lisna vo{ka e slabo

podvi`na, malku poduena i lesno se

razlikuva od zdravite.

Larvata e so bledoòlta do mle~no-

bela boja. Taa ima golema glava i dolgi i ostri

vilici. Parazitot ja uni{tuva vnatre{nosta

na doma}inot. Otkako }e zavr{i so razvojot,

larvata go probiva teloto na doma}inot od

stoma~nata strana, se zalepuva za podlogata

i se kukli pod nego, a parazitiranata vo{ka

ostanuva zalepena za tutunskite listovi.

Doma}ini na Aphidius ervi Haliday se 23 vidovi

vo{ki, vo koi e vklu~en i vidot Myzus persicae

Sulz., konstatirani vo êhoslova~ka,

Francija, Italija, Moldavija.

V. Krsteska, E. An~ev, M. Postolovski, @. Tomanovi}: Parazitskite osi od familijata Aphididae (Hymenoptera)-

zna~ajni regulatori na populacijata na lisnite vo{ki

118

Sl.1. Parazitirani

lisni vo{ki

Ph.1. Parasytized

aphids

taka, ovaa godina i populacijata na lisnite

vo{ki be{e najbrojna i iznesuva{e 111.724

edinki.

Krivata na dinamikata na popula-

cijata na parazitskite osi od familijata

Aphidiidae (Grafikon 1), po metodot na 100

listovi, ukaùva na nivnoto prisustvo vo

entomocenozata na tutunot vo tekot na celiot

period vo koj se prisutni i lisnite vo{ki.

Neramnomernata pojava vo juli pokaùva

nedostatok na doma}ini-hraniteli, taka {to

vo 1996 god. prvata pojava e na 20.07.,a vo 1997

god. na 01.07., t.e. so prvata pojava na lisnite

vo{ki na tutunskite listovi. Karak-

teristi~na e krivata na dinamikata na

populacijata vo 1997 god. koja ima nagorna

linija s# do 10. 09. so vkupno 1.346 parazi-

tirani lisni vo{ki, {to ja pokaùva golemata

uloga na ovie paraziti vo bioregulacijata na

lisnite vo{ki.

Dinamikata na populacijata na fami-

lijata Aphidiidae (Grafikon 2), po metodot na

20 strakovi tutun, pokaùva razli~en

razvitok na populaciite vo site tri godini.

Vo 1996 god. populacijata po~nuva da se

razviva na 20.07. i dostignuva maksimum od

455 parazitirani lisni vo{ki na 20.08. Vo

1997 god. populacionata kriva ni dava sosema

druga slika, t.e. zgolemuvaweto na popula-

cijata trae od 01.07. s# do maksimalnoto

zgolemuvawe od 6.772 parazitirani lisni

vo{ki na 10. 09. Na 20.09. ima isto taka viso-

ka parazitiranost, {to se namaluva duri na

01.10.na 2.727 parazitirani lisni vo{ki. Vo

1998 god., prvata pojava na 120 parazitirani

lisni vo{ki e registrirana na 10.07. Niv-

niot maksimalen broj (416) e registriran na

01.08. (dvaeset dena porano od maksimalniot

broj registriran vo 1996 god., a duri 40 dena

porano od onoj vo 1997 god.).

Sl. 2. Imago od

parazitska osa

Ph. 2. Imago of

aphid parasitoid


119



Sl.3. Parazitirana

lisna vo{ka

Ph. 3. Parasytized

aphid

120

LITERATURA

1. Brajkovi} M., 1990/91. Osnova za fauna afidiida

(Aphidiidae: Hymenoptera) Jugoslavije. Glasnik

Prirodnja~kog Muzeja u Beogradu, B 46, 1991;

2. Janu{evska V., 2001. Predatori i

paraziti na lisnata vo{ka Myzus persicae

Sulzer na tutunot. Magisterski trud,

Zemjodelski fakultet, Skopje;

3. Song J., Pless C. D., Miller R. D., 1992. Species

composition of parasitoids of the tobacco aphid,

Myzus nicotianae Blackman. Tob. Sci., 36, p. 8-

9., USA;

4. Stary P., 1968. Geographic distribution and

faunistic complexes of parasites (Hymenoptera:

Aphidiidae). Acta. Univ. Carolinae, Biologica,

Prague, 23- 89;

5. Stary P., 1974. Parasite spectrum (Hym.,

Aphidiidae) of the Green Peach Aphid, Myzus

persicae (Sulz.) (Hom. Aphididae). Boll. Lab.

Ent. Agr. F. silvestre-Portici vol. XXXI, 61-98;

6. Stary P., Remaudiére G., Leclant F., 1977.

Nouveaux compléments sur les aphi-diides

[Hymenoptera] de France et leurs hotes. Annls.

Soc. ent. Fr. (N. S.) 13 (1), 1977, 165-184;

7. Stary P., Remaudiére G., 1977. Some aphid

parasitoids (Hym. Aphidiidae) from Nearctic

America. Annls. Soc. ent. Fr. ( N. S. ) , 13 (4), 1977,

669-674;

8. Tomanovic @., Brajkovic M., Krunic M., Petrovi}

O., 1995. Podatoci o fauni afidiida (Aphidiidae,

Hymenoptera) Savezne Republike Jugoslavije.

Zbornik rezimeja XXII skup Entomologa Jugoslavije,

Pali~, 5-8. 9. 1995, Beograd;

9. Tomanovic @ ., Brajkovic M., Krunic M.,

Stanisavljevic Lj., 1998. Some biosystematic notes

on prunus aphid parasitoids (Aphidiidae:

Hymenoptera) in Jugoslavija. Acta Entomologica

Serbica, Vol 3, No.1/2;

10. Tomanovic @., Brajkovic M., Krunic M., 1998. A

check list of aphid paresitoids (Hymenoptera:

Aphidiidae) in Jugoslavija. Acta entomologica,

serbica, 3 (1/2): 95-106;

11. Tomanovic @., Brajkovic M., Krunic M., 1999.

Diverzitet afidiidnih osa (Aphidiidae,

Hymenoptera) u Jugoslaviji. Zbornik rezimea,

Simpozijum Entomologa Srbije, 21-23 Oktobar,

1999, Goè, Entomološko Društvo Srbije;

12. Unruh T. R., White W., Gonzales D., Woolley J.

B., 1989. Genetic relationships among seventeen

Aphidius (Hymenoptera: Aphidiidae)

populations, including six species. Ann. Entomol.

Soc. Am., 82 ( 6) 754-767, Nov, 1989;

13. Ferrari R., Burgio G., 1994. Aphid parasitoids, “I

parassitoidi degli afidi”. Informatore

Fitopatologica (1994), 44,(1), 25-30 ( It, 44 ref. ),

Italy;

14. Fukui M., Takada H., 1988. Fecundity, aviposition

period and longevity of Diaeretiella rapae

(M’Intosh) and Aphidius gifuensis Ashmead

(Hymenoptera: Aphidiidae), two parasitoids of

Myzus persicae (Sulz.) (Homoptera: Aphididae).

Jpn. Appl. Entomol. Zool. 32(4): 331-333, Nov.

1988;


ZAKLU^OK

Od faunata na familijata Aphi-diidae

vo biocenozata na tutunot kako

bioregulatori na M. persicae gi utvrdivme

vidovite: Praon volucre Haliday i Aphidius ervi

Haliday. Pobroen vid be{e Praon vol-ucre.

Na tutunskata kultura vo R. Makedo-

nija dosega nema prou~uvawa na ovie vidovi

paraziti na lisnite vo{ki.

Vo koloniite na lisnite vo{ki, vo

tekot na celiot razvitok na nivnata popula-

cija, nao|avme parazitirani vo{ki. Vo 1996

god. po metodot na 100 listovi, sobravme 194

parazitirani vo{ki i 3 imaga. Najgolema

brojnost familijata Aphidiidae ima{e vo 1997

god., so 3.887 parazitirani vo{ki i 48 imaga.

Populacijata na parazitite raste{e

paralelno so razvitokot na populacijata na

lisnite vo{ki i najgolema be{e vo sredinata

na septemvri. Vo tekot na 1998 godina,

brojnosta na faunata Aphidiidae se namali.

Pri pregledot konstatiravme 504 paraziti-

rani vo{ki i 2 imaga.

Pri pregledot na listovite od 600

tutunski strakovi vo tekot na 1996-1998 godi-

na, od familijata Aphidiidae se konstatirani

vkupno 34.672 edinki, vo 1996 god 1.596

parazitirani vo{ki i 26 imaga, vo 1997 god

31.437 parazitirani vo{ki i 155 imaga i vo

1998 god. 442 parazitirani vo{ki i 16 imaga.

Razvitokot na populacijata na pa-

razitskite osi od familijata Aphidiidae

kontinuirano go sledi razvitokot na popula-

cijata na lisnite vo{ki i dostignuva

maksimalen razvitok od sredinata na mesec

avgust do sredinata na septemvri.

121

APHID PARASITOIDS FROM APHIDIIDAE (HYMENOPTERA) FAMILY - IMPORTANT

REGULATORS OF APHIDS POPULATION

Vesna Krsteska1, Eftim Ancev

2, Mile Postolovski

2, Zeljko Tomanovic

3

1Tobacco Institute – Prilep

2Faculty of Agricultural sciences and food- Skopje

3Faculty of Biology – Beograd, Serbia and Montenegro

SUMMARY

Aphid parasitoids of the Aphidiidae (Hymenoptera) family are monoparasites on plant aphids.

Females lay eggs in aphid’s larvae. Inside them, the growth and formation of pupae of the parasite takes

place. The final effect of parasitising is dying of the host, which makes the aphid parasitoids important

bioregulators of tobacco aphids.

The species of Aphidiidae (Hymenoptera) that were isolated in our investigations were Praon

volucre Haliday and Aphidius ervi Haliday, the former being found in a greater number.

Growth of the population of aphid parasitoids continuously follows the growth of aphids popula-

tion and reaches its maximum from mid-August to mid- September.

Author’ s address:

Vesna Krsteska

E- mail: [email protected]

Tobacco Institute-Prilep

Kicevski pat bb,

Republic of Macedonia



materijal i metod na rabota 55/tutun 2005 5-6 (6).pdf · 1. praon volucre haliday 2. aphidius ervi...

Documents