2 0 90

ŽIVLJENJE

Življenje plete svojo zgodbo, ki živi.In vsak se na koga ob kakšni priložnosti spomni -kaj je naredil, s čim se je v druga življenja vtisnil.Vsakogar zagotovo kakšno vprašanje o življenju pesti-zakaj se je rodil, zakaj je določene stvari naredilin kakšen življenjski smisel je dobil.Življenje je takšno,kot si ga naredimo sami,lahko smo srečni ali pa ne,ker vse odvisno od nas je.Zakaj živimo, ob katerih načelih napake storimo.Sanjamo o svetu, v katerem lahko vsak svoje sanje zasleduje.Včasih zagotovo se počutimo sami,ampak imamo ljudi, ki nam stojijo ob strani.Življenje res večno ni,zato bi ga morali uživati brez skrbi.

Špela Mihelin, 8. a.

2

mari-borci PESEM

Pesmi poznamo več vrst,lahko nastanejo,kot bi mignil prst.Lahko pa nastajajo dni in noči,ure in ure truda,ko na koncu lahko voščiš lahko nočvsem rimam,ki so ti prišle na pomoč.In tako v sanjah sestavljamo svojo življenjsko pesem,ki na resen ali šaljiv načinpredstavlja karakter in nas z njim.Konča se lahko resno in šaljivo,pa tudi vznemirjeno in občutljivo.Ampak ko se pesem konča,in nam je všeč,takrat se nam kakšna rimavtisne v spomin za hec.

Eva Hršak, Metka Kovačič, Špela Mihelin, 8. a

mari-borci KRAJ IN LJUDJE

3

OGLED AZILA ZA ŽIVALI

8. aprila sva Staša in Metka obiskali azil za živali v Zrkovcih. Tam sva videli štorkljo Špelo, muco in devet psov. Štirje so šli z obiskovalci na sprehod, pet psov pa je ostalo v boksih (pasjih hišicah). Najprej sva si odšli ogledat muco, potem pa pse. Ker so bili plašni, sva jih komaj ujeli v objektiv kamere. Skrbniku sva postavili tudi nekaj vprašanj. Povedal nama je, da v azilu ne sprejemajo več živali, ker se bodo selili na Tezno. Tam bo nov, sodoben azil. V azilu že 12 let prebiva tudi štorklja Špela, saj je bila poškodovana in sedaj ne more leteti. Pred tremi leti je dobila tudi prijatelja. Oba čez zimo ostaneta v azilu. Nekatere štorklje ne letijo več na jug, saj so zime pri nas postale toplejše in tudi v tem letnem času najdejo hrano.Psi, ki se ne pustijo božati, so vsi prišli skupaj, saj je njihov lastnik umrl. Ker je živel na samem, niso navajeni ljudi.

V azilu je lahko do 50 živali. Nekoč so jih sprejeli tudi 70. Ko živali pripeljejo v azil, jih najprej dajo za 10 dni v karanteno, nato pa jih cepijo proti steklini, tako da so pripravljene na nove lastnike. V azilu so nekoč imeli tudi majhno lisico, ki je bila zelo plašna. Oddali so jo lovcem, ki so jo spustili v naravo. Ko sva končali z vprašanji, sva odšli domov. V azilu je bilo zanimivo ter poučno. Če imate radi pse, jih lahko tam peljete na sprehod.

Staša Eichmeier Jerič in Metka Belcl, 5. a

PRAZNIK ZEMLJE

Pred dnevi je bil 22. april, ki je znan po vsem svetu kot Dan Zemlje. Vsa bitja v mestih, v gozdu, gorah in morju želijo živeti v zdravem okolju, dihati svež zrak, piti svežo vodo in jesti zdravo hrano. Narava je del nas in brez nje ne moremo živeti.Zato varujmo naravo!

MOJE OKOLJE

Ljudje dostikrat s svojim ravnanjem onesnažujemo okolje. Sama skrbim za čisto okolje tako, da varčno ravnam z vodo pri tuširanju in umivanju zob, ugašam luči, kadar jih nujno ne potrebujem, pobiram papirčke in ločujem odpadke. Doma posebej odlagamo odpadke v zabojnik za biološke odpadke in posebej za ostale odpadke. Biološki odpadki so na primer olupki od zelenjave in sadja ter ostanki hrane, med ostale odpadke pa štejemo pločevinke, tetrapake in druge.

Kadar sem na sprehodu v naravi, nikoli ne mečem odpadkov na tla, ne plašim živali in po nepotrebnem ne trgam rastlin.

Za naravo moramo vsi poskrbeti, saj bomo drugače zastrupili živali, rastline in sami sebe. Tudi v šoli smo imeli akcijo čiščenja okolja. V razredu smo se najprej pogovorili o našem okolju in napravili plakate. Nato smo odšli na šolsko igrišče. Učiteljica je prinesla velike črne vreče in plastične rokavice. Po štirje skupaj smo dobili eno vrečo. Najprej smo očistili naše igrišče, kjer je bilo največ ogorkov in stekla, pa tudi nekaj drugih odpadkov. Nato smo pregledali zelenico, na kateri je bilo manj odpadkov. Vreče z odpadki smo odnesli v veliki keson.

Želimo si, da bi vsi skrbeli za čisto okolje. Lea Pernek, 2. a

mari-borci

4

Nagrajena fotografija na natečaju Pomladni dan. Avtorica je Metka Belcl.Mentorici sta Klara Ciglarič Repec in Danica Kladošek.

mari-borci NOVE VEZI

5

MEDNARODNI PROJEKT ETWINNING

V šolskem letu 2008/2009 smo z učenci 2. in 3. triade sodelovali v mednarodnem projektu eTwinning. Pri delu smo uporabljajo različna IKT sredstva (kamero, fotoaparat...) in različna orodja (Power Point. Corel Draw ...). Izdelke, ki so pri tem nastajali, pa smo naložili na portal eTwinning, kjer so na voljo tudi dodatna orodja in spletna učilnica za sodelujoče. Projekt je potekal v angleškem jeziku.

so svoje sovrstnike seznanjali z navadami in običaji, ki spremljajo praznike, poročali pa so tudi o svojih čisto običajnih dneh. Predstavili so dneve dejavnosti, ki so potekali na naši šoli v sklopu pouka, in sicer šolo v naravi, različne tematske delavnice itd. Vključili smo se tudi širše, kajti dečku Tomeku iz Poljske, ki boleha, smo poslali voščilnice in ostala darila ob novem letu. Pri pouku naravoslovja so se učenci z učiteljema odpravili do potoka Mrzlica, kjer so izvedli analizo vode. Vso raziskavo so spremljale fotografije, izsledki raziskave in film, ki smo ga naložili na YouTube. Posnetek si lahko ogledate na spodnjem naslovu:http://www.youtube.com/watch?v=-xTcowRsjFg

Pri pouku geografije so učenci spoznavali Estonijo z vsemi njenimi naravnimi in geografskimi značilnostmi. Končni izdelek projekta je koledar za naslednje šolsko leto, ki je opremljen s fotografijami in ga bomo izobesili v učilnicah šole. Učenci so projekt zaključili polni lepih vtisov in pozitivnih izkušenj.

Mateja Barbarič

6

A HORROR POEM

There are some aliens in the hall.There`s a bat on the wall.

There are some rats on the floor.There`s a vampire above the door.

There`s a rat in my bed.There`s a spider on my head.

Eneja Urnaut, 6. a

mari-borci DO YOU SPEAK ENGLISH?

A STRANGE POEM

There's a cat in the hall.There's a spider on the wall.

There's a shark next to the door.There's a rat in my bed.

There's a bird on my head.Ines Masten, 6. a

MY HORRIBLE HOME

There are some monsters in the hall.There are some bats on the wall.There are some rats on the floor.There's a killer behind the door.

There's a pig on my bed .There's a worm on my head.

Sara Goričan, 6. a

7

IZLET V POSTOJNSKO JAMO

Končno je napočil čas za šolsko ekskurzijo, ogled Postojnske jame. Z napetostjo sem čakal dan odhoda, saj so do zdaj vse ekskurzije bile zelo zanimive in polne druženja s prijatelji. Veselil sem se tudi zato, da bom preizkusil svojo novo kamero.

Jame so me že od nekdaj privlačile. Polne so skrivnosti, presenečenj, zavitih v temo in preteklost. Zanimivo, kako lahko življenje v taki temi sploh obstaja, koliko različnih oblik življenja, koliko lepote ... in vse to globoko pod zemljo.

Tisto jutro sem bil vznemirjen, poln pričakovanj. Na avtobusu smo se pogovarjali in smejali, nekateri učitelji in učenci pa so ta čas izkoristili za njim bolj pomembne reči … hm … kot recimo spanje.

Po prijetni in zanimivi vožnji smo prispeli v Postojno in se odpravili k vhodu v jamo. Preden smo vstopili v čarobnost podzemnega sveta, smo si ogledali film o preteklosti in sedanjosti jame. Moram priznati, da smo iz njega izvedeli veliko zanimivosti o tem temačnem kraju, polnem presenečenj. Izboljšali smo si znanje biologije ter dokazali, da se vsak dan res naučimo nekaj novega. Izvedeli smo tudi, da živijo v jami poleg ostalih zanimivih živali tudi škorpijoni. Te živali so me vedno privlačile, saj so zelo zanimive in prijazne. Po filmu smo se napotili v jamo polno skrivnosti. Imeli smo srečo in pred vhodom v podzemni svet smo zagledali pravega škorpijona, ki je bil precej majhen.

Ponudila se mi je priložnost in ujel sem ga v objektiv svoje kamere. V jami je bilo veliko akvarijev, v katerih smo videli najrazličnejše živali. Videli smo človeške ribice, pajke, škorpijone in majhne hroščke. Ob ogledu jame smo morali reševati učne liste, saj veste, to je bila šolska ekskurzija. V notranjosti je bilo zelo hladno in vlažno. Vodič je za nekaj trenutkov izklopil luči in znašli smo se v popolni temi. Nas fantov ni bilo strah, puncam pa so kar šklepetale kosti. Na srečo naših deklet je vodič hitro prižgal luči in vsi smo si oddahnili.

Po ogledu jame smo imeli pol ure prostega časa za nakup spominkov. Nekateri smo si kupili sladoled, saj je bilo precej vroče. Ali pa je bil to le izgovor, da nismo imeli slabe vesti ob preveč potrošenih evrih.

mari-borci ŠOLSKA KRONIKA Podzemni svet me je prevzel in kar težko sem si predstavljal, kako je narava oblikovala vse te umetnije, koliko let je gradila podzemne labirinte, dvorane, stebre … Ko skušam vse to dojeti, razumeti, mi prav zares zastane dih.

Pred odhodom domov smo na stopnicah blizu jame naredili »gasilsko fotko« ter tako zaključili zanimivo ekskurzijo. Vsi smo se strinjali z ugotovitvijo, da je podzemni svet vreden ogleda.

Miha Mihaljčič, 8. b

mari-borci ŠOLSKA KRONIKA

8

ZAKLJUČNA EKSKURZIJAPred dnevi smo preživeli zanimiv dan. To je bila naša zaključna ekskurzija, na kateri smo si ogledali kar nekaj zanimivosti naše lepe Slovenije.

V četrtek, 4. 6. 2009, smo se ob 7.00 zbrali pred šolo. Malo smo se pogovorili in že je prišel po nas avtobus. Hitro smo odložili nahrbtnike v prostor za prtljago in stekli nanj. Ko smo se posedli, smo pripravili ročne zemljevide Slovenije in že se je začela dolga vožnja do Vrhnike. Na poti smo morali iskati kraje, skozi katere smo se peljali. Ko smo prispeli do Tehniškega muzeja v Bistri, sta nas tam pričakala vodiča, kajti muzej smo si ogledali v dveh skupinah. V muzeju smo videli veliko zanimivih naprav, povezanih s tehniko, od žag na različne pogone do avtomobilov in motornih koles, ki so nas zagotovo najbolj prevzela. Med avtomobili je bila tudi velika zbirka Titovih avtomobilov. Med vsemi pa nam je bil še posebej zanimiv avtomobil, ki je tehtal kar šest ton in je potnike varoval pred vsemi mogočimi vojaškimi izstrelki. V enem izmed avtomobilov smo opazili celo telefon. Sledilo je nakupovanje spominkov.

Nadaljevali smo z ogledom izvira Ljubljanice in to le nekaj kilometrov stran v kraju Močilnik. Tam so nam učiteljice razdelile učne liste. Vsebovali so vprašanja in naloge, vezane na snov, o kateri smo slišali v Tehniškem muzeju. Posedli smo se na klopi in začeli z reševanjem. V Močilniku nas je presenetila čistost in zelo počasen tok reke Ljubljanice. Reka se mi je v izviru zdela tako čista, da sem si v plastenko natočil malo vode in jo tudi popil.

Pot nas je nato vodila proti domačemu kraju. V bližini Slovenskih Konjic smo se ustavili v kraju Žiče, kjer smo si ogledali Žičko kartuzijo. To je samostan, v katerem so živeli posebni menihi-kartuzjani, ki v svojem življenju niso govorili, če to ni bilo nujno potrebno.

Po vodenem ogledu, ki je bil zelo zanimiv, smo se lahko nekaj časa tudi sami sprehajali po samostanu in si skušali predstavljati življenje, ki so ga na istih tleh ter med istimi zidovi živeli menihi pred več sto leti. Dan se je prevešal v večer in naš izlet se je skoraj končal. Sledilo je še pol ure vožnje in prispeli smo do šole, kjer so nas že pričakovali starši.

Končna ekskurzija je bila zelo zanimiva ter poučna in zagotovo se nam bo za vedno vtisnila v spomin.

Domen Flakus Bosilj, 5. b

ZIMSKA ŠOLA V NARAVI

Ko smo v ponedeljek, 16. 2. 2009, prišli do doma Gorenje, sta nas pred vhodom pričakala učitelja, ki sta zaposlena v domu. Dobili smo sobe, ki so bile zelo čiste, lepe in urejene. Pospravili smo stvari v omarice in odšli v učilnico, kjer smo podrobneje spoznali pravila doma. Po kosilu smo se preoblekli v smučarsko opremo in odšli proti Rogli.

Ko smo prišli na smučišče, so nas učitelji, glede na naše znanje smučanja, razdelili v skupine. Jaz sem bila v tretji skupini pri učitelju Boštjanu. Vsak dan smo smučali in nekajkrat tudi tekli na smučeh. Čeprav je bila to zimska šola v naravi, smo imeli popoldne tudi različne učne vsebine, kot so na primer vreme, kamnine, zdrava prehrana .., ki so jih poučevali tamkajšnji učitelji. V sredo popoldne smo se odpeljali kopat v Terme Zreče.

9

mari-borci ŠOLSKA KRONIKA Vsak večer je bilo po branju dnevnikov zelo zabavno. Pred spanjem smo igrali med dvema ognjema, odšli na nočni pohod, v četrtek pa smo imeli zaključno zabavo z diskom. V petek smo se zbudili zelo vznemirjeni. Čakala nas je tekma pred starši. Ko smo vsi prismučali skozi cilj, smo z učitelji naredili še nekaj zaključnih voženj in odšli v dom na kosilo. Razglasili smo rezultate tekmovanja v pospravljanju sob in zmagovalca tekme v alpskem smučanju.

Ko smo prispeli pred šolo, smo se vsi zelo razveselili svojih staršev. Metka Belcl, 5. a

mari-borci ŠOLSKA KRONIKA

10

ŠOLA V NARAVI - BOHINJ

11. 5. 2009 smo se učenci in učiteljice odpeljali z avtobusom v šolo v naravi. Spremljale so nas učiteljica Mateja Novak, Alenka Samec in naša razredničarka Alenka Fingušt. Namenjeni smo bili v Bohinj.

Do Bohinja smo se vozili približno 3 ure. Vožnja se je začela pred našo OŠ BSM ob približno 7. uri. Na avtobusu je bilo živahno, kajti poslušali smo glasbo in se veselo pogovarjali. Bili smo veseli in vznemirjeni, saj se je Bohinj hitro približeval. Po preživelem času na avtobusu smo končno prišli v Bohinj.

Vsak večer smo imeli tudi različne dejavnosti. Včasih so bile te dejavnosti družabne, cirkuške, enkrat pa smo celo prižgali taborni ogenj. Trajale so do pol desetih, ko smo se vrnili v sobe in se pripravili za spanje.

Naslednje jutro so nas začeli buditi ob sedmi uri. Na voljo smo imeli petnajst minut, da smo se pripravili za vsako - jutranjo telovadbo. Po telovadbi je spet bilo malo prostega čas, sledil pa je zajtrk. Nato smo se šli pripravit za dopoldanske dejavnosti. Dejavnosti, ki so potekale v teh petih dneh, so bile: ogled fužinarskega muzeja, plezanje po naravni steni, pohodništvo in lokostrelstvo. Po dopoldanskih dejavnostih je bil vsak dan počitek, nato pa kosilo. Vsak dan smo pri mizi imeli dežurnega, ki je pripravljal in pospravljal vse, kar smo potrebovali. Po vseh obrokih so bili počitki in prav tako tudi po tem kosilu.

Po popoldanskem počitku so se še začele popoldanske dejavnosti, in sicer kanuizem, orientalski tek, kolesarstvo in preverjanje čistoče Bohinjskega jezera. Enkrat med počitkom so nam predstavili tudi njihovega ameriškega rdečega goža.

V četrtek zvečer smo po večernem počitku imeli zabavo oz. igro Pokaži, kaj znaš, sledil je ples. Čez čas smo odšli ven, kjer je gorel taborni ogenj.

Naslednje jutro smo spet imeli jutranjo telovadbo, zajtrk in lokostrelstvo. V prostem času smo si pospravili vse svoje stvari. Po končanem lokostrelstvu pa nas je že čakal avtobus, ki nas je najprej odpeljal do slapa Savice. Ko smo si dodobra ogledali slap, smo se začeli odpravljati proti Mariboru in si še odšli ogledat Vingar in Vrbo. Čez ves teden smo imeli toplo ter sončno vreme, deževalo pa je le, ko smo se že peljali proti Mariboru. Nina Lah, 7. c

Videli smo lahko Bohinjsko jezero, cerkev sv. Janeza Krstnika in Mladinski dom Bohinj, kjer smo prebivali. Najprej smo iz avtobusa pobrali svojo prtljago, nato pa smo še morali nekaj časa počakati pred domom. Opazili smo, da k domu spadajo še igrišče, klopi ter terase, kjer smo se lahko med drugim igrali in preživljali prosti čas.

Po približno petih minutah smo lahko odšli v dom in v garderobo, kjer smo se preobuli v copate. Nato smo se odpravili v jedilnico, kjer smo izvedeli vsa pravila glede doma in v katerih sobah bo kdo. Odšli smo v sobe. Dekleta smo bila v prvem nadstropju, fantje pa v tretjem. Pri nas so bile v sobah tri postelje, omare, miza, balkon in kopalnica. Pri fantih je bilo podobno, le da so imeli namesto balkona le okno. Sobe smo si pripravili za prijetno bivanje v domu. Po končanem delu nas je čakalo kolesarjenje.

Na začetku so nam povedali, kako se kolo pravilno uporablja, nato je vsak dobil svoje kolo in čelado. Ko smo bili vsi pripravljeni, smo se odpravili na pot, ki je bila daljša od 25 km. Utrujeni smo se vrnili v dom in očistili kolesa. Nato smo jih pospravili in odšli v svoje sobe, kjer smo se malo spočili, nato pa nas je čakala večerja. Sledil je prosti čas.

mari-borci ŠOLSKA KRONIKA

11

IZLET V SALZBURG23. 5. 2009 smo se z učenci, ki obiskujejo zgodnje poučevanje tujega jezika, nemščine, v zgodnjih jutranjih urah odpravili proti Salzburgu. Najprej smo se ustavili v rudniku Hallein. Vanj nas je popeljal vlak. Glückauf! Najbolj pogumni so se v rove spustili po drčah, drugi so jo ubrali po stopnicah. Brez besede smo ostali ob vožnji z ladjo preko slanega jezera. Počutili smo se, kot da se nahajamo v pravljičnem svetu.

Skozi vso pot po rudniku so nas spremljale različne projekcije, slike, skulpture, ki so pripovedovale o preteklosti. Ob prihodu na plano smo si ogledali še keltsko vas in izbirali med spominki.

Oglede smo nadaljevali v Salzburgu, kjer smo se sprehodili mimo Mozartove hiše ter občudovali vrt Mirabell. Prislužili smo si tudi prosti čas za sladoled, samostojne oglede in nakupe.

Domov smo se vrnili okrog 22. ure.

Mateja Barbarič

Obisk rudnika Hallein

Sprehod do vrta Mirabell Ogled Mozartove hiše

Poulični umetnik

mari-borci ŠOLSKA KRONIKA

12

EVROPSKA VAS

V letošnjem šolskem letu je v projektu Evropska vas sodelovalo 27 šol Podravske regije, kar pomeni, da je bilo vanj direktno vključeno 1428 otrok. Zaradi sodelovanja tolikih šol ja vsaka šola letos predstavljala svojo državo, s čimer so bile zastopane vse države članice EU. Od oktobra 2008 do maja 2009 so potekale aktivne priprave na izvedbo projekta - od sestankov, e obveščanj, pisnih sporočil in oblikovanja foruma. Sledila je osrednja prireditev, s katero so se vključene šole predstavile, in sicer na Glavnem trgu v Mariboru. Tako so ves čas glavne prireditve potekali nastopi učencev na glavnem odru. Le-ti so se predstavili glasbeno, dramaturško, pevsko ... Spoznanja pa so predstavili tudi z gradivi na stojnicah.

S projektom so učenci prispevali k boljši ozaveščenosti in spoznavanju držav EU, saj so z IKT sredstvi spoznali široko raznolikost EU. Projekt je protegnil veliko število učencev in kasneje tudi obiskovalcev na stojnicah.

Koordinatorica ravnateljicamag. Lučka Lazarev Šerbec

FOTO UTRINKI ...

mari-borci ŠOLSKA KRONIKA

13

UJETO V OBJEKTIV MLADIH FOTOGRAFOV

mari-borci NAŠI NAJMLAJŠI PIŠEJO IN USTVARJAJO

14

POGLED SKOZI OKNO

Ko gledam skozi okno, vidim, kako lepo je spomladi. Drevesa so ozelenela, trava raste, veliko je cvetic in sonce greje močneje kot pozimi. Tudi ptički lepo žvrgolijo. Kosi, siničke, vrabčki in grlice si iščejo svoje pare, s katerimi zgradijo gnezdeca za valjenje jajčk. Na našem vrtu že rastejo češnje.

Pomlad je moj najljubši letni čas. Lara Pernek, 2. a

MOJA MUCA

Imam muco. Ime ji je Maca. Rada je hrano iz konzerv in brikete. Tiho prede, ko jo ljubkujem in božam. Včasih se potepa in prinese v kožuščku klope in bolhe. Sam skrbim za svojo muco in čisto vse moram narediti sam. Ker jo ima rad, mi to ni težko.

Žan Laura Gaber, 2. a

PRI TUJEM JEZIKU

Hodim v drugi razred in že drugo leto obiskujem v šoli pouk tujega jezika, angleščine. Imamo jo enkrat na teden. Uči nas učiteljica Petra. Pri angleščini imam najraje, ko se igramo skrivalnice, podobno kot dan – noč in bingo. Rad ima učiteljico Petro in učence, ki so z menoj pri angleščini.

Angleščina je moj najljubši predmet v šoli.

Marko Ferlič, 2. a

DVE PETICI NA DAN

Včasih je kak dan, ko bi raje ostala v postelji. So pa tudi dnevi, ko je zelo lepo in sem vesela, da lahko grem v šolo. Eden izmed takšnih dni je bil prejšnji torek.

Bil je čas za uro angleščine, zato sem počasi odšla v razred. S sošolci smo bili malo razigrani, tako da nas je morala učiteljica malo umiriti. Ko je prišla učiteljica v razred, nas je najprej vprašala: "Hello. How are you today?" "Zdravo. Kako ste danes?" V en glas smo ji odgovorili: "Hello. We are fine, thank you." "Zdravo. Super smo, hvala." Preden smo odšli v šolo v naravi v dom Štrk v Spuhlji, smo pri uri angleščine pisali test. Testi pri angleščini so zame mala malica, ker mi angleščina gre dobro "od rok", saj veliko gledam angleške programe in se z veseljem učim angleščine tudi iz naših učbenikov. Vsi smo vznemirjeno pričakovali, kdaj dobimo nazaj popravljene teste. Učiteljica nas je odrešila vznemirjenja in povedala, da so testi popravljeni, ocene pa kar lepe. Prebrala je ocene: "Devet petic, štiri štirice, dve dvojki, tri trojke in ena enka." Reditelja Tilen in Čama sta nam razdelila teste. Nestrpno sem pričakovala, katero oceno bom dobila. Sem znala vse? Ko sem prejela test v roke, sem ga stisnila k srcu, moja pričakovanja so se izpolnila. Imela sem samo eno majhno napako, tako sem dobila lepo petico. Ko sem bila gotova s popravo, sva z Renatom pomagala še Duranu pri popravi, saj več glav več ve. Takrat sem izvedela, da imam angleščino zaključeno pet. Ta dan je bil moj najljubši dan petic.

Katja Kostanjevec, 4. a

mari-borci TUJE KULTURE NAS BOGATIJO

15

IRAN - projekt medpredmetnega povezovanja

Svet je prepleten z mozaikom različnih kultur, ki pa jih velikokrat ne sprejemamo, ker se nam zdijo preveč drugačne. Da bi medkulturni dialog postal del nas, smo se odločili, da z medpredmetnim povezovanjem našim učencem nekoliko podrobneje predstavimo Iran, deželo vzhoda, ki je tako drugačna od nas, vendar pa v njej živijo zelo prijazni in čuteči ljudje.

Posebnosti te dežele so spoznavali učenci 4. razredov, v zadnji triadi pa pri pouku zemljepisa, zgodovine, slovenščine, likovne in glasbene vzgoje. Svoje ugotovitve in spoznanja smo predstavili na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku, na slavnostni otvoritvi fotografske razstave IRAN naših učiteljic Maje Pečnik in Svetlane Savič ter ob obisku delegacije iranskega veleposlaništva z Dunaja.

ZGODOVINA

Pri pouku zgodovine smo spoznali nastanek, razvoj in osvajanje Perzijske države. Posebej smo spoznavali njihovo vojaško organiziranost, opremo, voditelje bitk in vladarje. Poudarek je bil na grško–perzijskih vojnah. Na koncu smo predstavili še današnje posebnosti Irana, ki imajo korenine v preteklosti.

GEOGRAFIJA

Pri pouku geografije so učenci s projektnim delom spoznavali naravno geografske značilnosti Irana. Delo je potekalo v petih skupinah, kjer so učenci po literaturi in internetu raziskovali relief države, podnebje in rastje, gospodarske značilnosti, prebivalstvo in njihove običaje, veliko Perzijo in verstva, predvsem islam in zoroasterstvo. Naše delo smo predstavili na plakatih.

4. RAZRED

Učenci smo najprej prisluhnili pripovedovanju učiteljic o tej daljni deželi. Nato smo prebrali iransko pravljico Hči zlatega pomarančevca in na to temo likovno ustvarjali. Spoznali smo iransko kulinariko, jo predstavili na plakatu in sami pripravili preproste iranske slaščice z različnimi oreški. Naučili pa smo se tudi dve besedi: širin –kar pomeni sladko in salam – kar pomeni pozdrav.

GLASBENA VZGOJA

Pri pouku glasbene vzgoje smo poslušali iransko glasbo in ugotavljali razlike v primerjavi z našo. Razlikujemo se po vrsti instrumentov, melosu, ritmih in seveda jeziku. Čutiti pa je že vpliv evropske glasbe, predvsem ritem valčka. Podobna pa je naši zabavni glasbi, saj uporabljajo godala, pihala, trobila in tolkala – enako kot mi.

GOSPODINJSTVO Pri pouku gospodinjstva smo spoznali delček iranske kulinarike. Sami smo izdelovali karamelne bonbončke, ki smo jim dodali pistacijo, orehe, mandeljne, lešnike in sezam. Povabili pa smo tudi gostjo, ki nam je spekla baklavo, ki jo poznajo tudi v Iranu.

LIKOVNA VZGOJA

Pri eni izmed ur likovne vzgoje smo si ogledali fotografije vzorcev iranskih preprog, naša gostja, gospa Alenka Debenjak, pa nam je predstavila značilno iransko arhitekturo. Po opazovanju iranskih vzorcev na zelo natančno izdelanih preprogah smo vzorce najprej skicirali, nato pa še poslikali. Delo nam je zelo uspelo, o tem se lahko prepričate ob ogledu naše razstave z naslovom Perzijski cvet.

SLOVENŠČINA

Eno izmed ur pouka slovenščine smo posvetili perzijskemu pesniku Hafisu. Prebrali smo njegovo pesem Prebudi se malo in tako pobližje spoznali velikega pesnika, ki je živel v 14. stoletju. Še do danes je ohranjenih več kot 700 njegovih pesmi, v katerih opeva vino, ljubezen in življenje. Iranci ga zelo cenijo in znajo veliko njegovih pesmi na pamet.

In kaj smo rekli ob koncu projekta? Iran je čudovita dežela, ki jo moramo čim prej obiskati.

mari-borci S SRCEM ZAPISANO - SRCU PODARJENO

16

Včeraj sva sedeli na verandi s kozarcem toplega mleka ter razmišljali o prijateljstvu. Pogovarjali sva se, kako bi živeli ena brez druge ... naenkrat je nastala tišina. Vsaka zase sva razmišljali o najinih skupnih trenutkih, ki niso bili vedno s cvetjem postlani. Spogledali sva se ter začutili nevidno vez med nama, ki naju povezuje, kjerkoli sva. Nisva prenesli tišine, a tudi besed, ki bi jo prekinile, nisva našli. Naenkrat pa je nekaj pretrgalo to smrtno tišino ... Poslušali sva in ugotovili, da sva tako lačni, da se celo trebuh pritožuje. Nataknili sva si stare japonke na noge ter vzeli vsaka svoj kozarec. Nato sva skupaj odšli v hišo.

Ugotovili sva, da bi bilo najino življenje brez najinega prijateljstva ... v bistvu to sploh ne bi bilo življenje!

Najboljši prijateljici Lucija in Urška, 8. b

Ljubezen je pravljica

Biti zaljubljen je zelo lepo, vemo, da je tako. Strta ljubezen pa neizmerno boli. Prva simpatija je velika razlika med čustvi do prave ljubezni. Pisati mi je zelo lahko, misliti na to, pa je zame pretežko. Ta zgodba je resnična in ni mi žal, da sem jo doživela.

Začetek maja v letu 2008 je prinesel nepričakovano zaljubljenost. Vsak pogled je bil zame najlepši. Ob vsaki besedi mi je srce močno bilo in moje oči so kar same zavijale v njegovo bližino. Bilo je tako drugače, počutila sem se kot v pravljici. Najina pravljica je bila šele na začetku in tako resnična. Vsak mesec sva se prepirala in zopet pobotala. Vsak mesec bolj boleči prepiri in solze. Ne drugi ne sama se nisva razumela, zakaj še sploh poskušava biti skupaj. Čutila sva, da drug brez drugega sploh ne moreva, zato naju tudi nešteto prepirov ni ustavilo. Seveda, enkrat se vse lepo konča

...

Storila sem napake, ki mi jih je odpustil, čeprav si jih jaz nisem. Nisem zmeraj znala ceniti, kako me ima rad. Vedela pa sem, da če ga izgubim, bom izgubljena tudi sama. Ne moram pozabiti teh njegovih črnih las, iskrenih rjavih oči in ustnic, ki so pričarale najlepše besede. Poznala sem ga bolje od sebe. Bil je moja sreča in z njim sem doživela stvari, ki se jih ne da pozabiti. Govorim o večeru, ko mi je izpovedal ljubezen, medtem ko je strmel v moje oči. Nepozabno mi je poskakovalo srce, ko sem zaslišala tisti dve besedi, ki ju še nisem slišala tako zelo blizu. Bil je resničen, bil je moj svet. Zmeraj me je pritegnil njegov lep pogled in ti kovinski kroglici, ki sta krasili njegovo obrv. Sedaj čutim, kako je izgubiti ljubljeno osebo. Srečna sva bila celo leto, kar je zame veliko. Toliko solz skrivaj sem pretočila, toliko do njega sem čutila. Zaupam lahko pravim prijateljem, kolikor jih še obstaja. Pesmi me spominjajo nanj, klopi, na katerih sva sedela, vsak napis njegovega imena me predrami. Pozabiti bo težko, vendar me ni sram priznati, da mi je bil več kot karkoli na svetu. Tako resničnega in ljubečega človeka še nisem spoznala. Upam, da ta pravljica še ni končana. Želim se z njim vrniti vanjo.

Ina Kidrič, 8. a

mari-borci FOTO UTRINKI

17

NOČ BRANJA

mari-borci FOTO UTRINKI

18

19

mari-borci VEZI MED LJUDMI

OBISK NAŠEGA DEDKA BOJANA GOLIJE

V drugi polovici meseca maja nas je po dolgem času obiskal naš dedek, akademski slikar in umetnik Bojan Golija. Kljub slabemu zdravju se je odločil, da nas bo skupaj z ženo obiskal ob zaključku projekta Naš umetnik, ki ga naš razred izvaja že osmo leto.

V knjižnici smo pripravili razstavo naših skic starega Maribora, grafik, fotografij in zapisov, ki so nastali ob našem skupnem risanju na Lentu. Pričakali smo ga s krajšim kulturnim programom, da bi ga razveselili in mu pokazali, da nam je njegov obisk v veliko čast. Seveda smo zapeli tudi našo skupno pesmico o škratu. Nato pa je dedek komentiral naše delo, nam dal kar nekaj koristnih nasvetov za delo v prihodnosti, skupaj pa smo obujali tudi spomine na pretekla leta druženja.

Hvaležni smo dedku Bojanu, da je kljub slabemu zdravstvenemu stanju zbral dovolj volje in moči ter nas obiskal in vzpodbudil k nadaljevanju našega dela. Lepo ga je bilo zopet videti in se pogovarjati z njim. Srečni smo lahko, da je pripravljen svoje veliko znanje o umetnosti razdajati tudi nam.

Želimo mu, da se mu zdravstveno stanje čim prej izboljša in da bomo zopet z veseljem pričakovali nov obisk našega dedka.

Ina Kidrič, 8. a

mari-borci VEZI MED LJUDMI

20

LEPO VEDENJE

Tudi učenci 1. a razreda se učimo lepo obnašati, smo vljudni do svojih sošolcev in učiteljic, si pomagamo med seboj, uporabljamo vljudnostne izraze izvoli, prosim, hvala, izraze za pozdravljanje in odzdravljanje

...

Pomoč sošolki pri učenju.

Učenci 1. b razreda smo se prijavili na natečaj Lepo vedenje. Veliko smo razmišljali in se pogovarjali o lepem obnašanju, pomoči do sošolcev, o pozdravljanju/odzdravljanju, o uporabi vljudnostnih izrazov (hvala, prosim) ... Otroci so risali risbice in izdelali plakat, na katerega so zapisali misli o lepem vedenju.

Razmišljali so tako:Prijazni smo do ljudi. (Luka)Uporabljamo besedo prosim. (Natalija)Pomagamo sošolcem. (David)Poslušamo drug drugega. (Issabell)Govorimo po resnici. (Pija)Pomagamo pri pospravljanju. (Nuša B.)Se ne pretepamo. (Klemen)Pozdravljamo. (Nives)Pomagamo staršem. (Edison)Posojamo igrače. (Matjaž)Ubogamo. (Jan)V jedilnici se lepo vedemo. (Nika)Se ne prepiramo. (Nik)V koloni se ne prerivamo. (Nuša P.)Pomagamo sošolcem, če potrebujejo pomoč. (Mia)Skrbimo za urejenost prostorov. (Boris)

mari-borci VEZI MED LJUDMI

21

LEPA BESEDA LEPO MESTO NAJDE

Skrbimo za rastline, zemljo in živali.Trudimo se po svojih močeh.Upoštevamo vse dogovore in pravila.Uporabljamo vljudne besede.

Erik Kladošek, 2. b

Če hočemo kaj povedati ali vprašati, dvignemo roko.Skrbimo za svojo varnost in varnost drugih.Prisluhnemo drug drugemu in si ne skačemo v besedo.Pozorno sledimo pouku.

Timotej Zimič, 2. b

Med seboj si pomagamo.Med seboj se spoštujemo.V učilnici skrbimo za red in čistočo.Ne jemljemo tujih stvari.

Jure Terdin, 2. b

mari-borci VEZI MED LJUDMI

22

mari-borci POD NAŠO STREHO

23

SONČNA TRATA

Člani glasbene delavnice Orffejček smo v tem letu izdali svojo prvo zgoščenko. To je tudi prva tovrstna zgoščenka v Sloveniji, na kar smo še posebej ponosni. Založiti nam jo je pomagala OŠ borcev za severno mejo z ravnateljico mag. Lučko Lazarev Šerbec. Pri našem delu nas ravnateljica zelo podpira, za kar smo ji zelo hvaležni. Na zgoščenki so skladbe, ki jih je za nas priredila in napisala naša učiteljica Mateja Käfer, in skladbe, ki so naša improvizacija.

Z GLASBO SKOZI ČAS

Vsako leto na šoli pripravimo zaključno glasbeno prireditev, na kateri prikažemo celoletno delo na glasbenem področju, tako zborov kot posameznih učencev. Letošnji moto prireditve je bil Z glasbo skozi čas. Predstavili so se vsi trije pevski zbori, trojčki Kološa na djembah, učenci glasbene delavnice Orffejček, ki so ob tej priložnosti tudi promovirali novo zgoščenko, ki je nastala v maju, članice izbirnega predmeta Glasbeni projekt - predstavile so Grčijo, harfistka Adrijana, kitarist Erik, Klemen na frajtonarici, pianist Jan, duo Karina in Laura na klavirju in klarinetu, Amadeja s plesalcem latinsko-ameriških in standardnih plesov, Mitja s plesalko rock&rolla in Sara s prijateljico v hip-hopu. K sodelovanju pa smo povabili še Jana, ki izvaja Beatboxing. Pripravili smo potek programa v Power Pointu na platnu, za kar je skrbel učitelj Simon Dumančič, napovedovalka je bila Janja Kraner, program pa sva pripravili Mateja Käfer in Manja Leben.

Z nastopom smo bili vsi zelo zadovoljni, uspelo pa nam je prodati 54 zgoščenk.

Mateja Käfer

SNEMANJE ZGOŠČENKE

Dne 16. 4. 2009 smo člani Orffove skupine Orffejček dočakali dan, ko smo posneli našo prvo zgoščenko z naslovom Sončna trata.

Vsi člani Orffejčka smo se zbrali v šoli ob 17. uri. Ko smo vstopili v našo glasbeno učilnico, smo najprej zagledali veliko mikrofonov, ki so bili različne velikosti in oblik, našega snemalca za mešalno mizo ter našo glasbeno učiteljico Matejo Käfer, ki je pripravljala inštrumente. Snemanje je potekalo zelo hitro, napeto in naporno, saj smo posneli kar 14 skladb. Vsi smo bili zelo veseli, ko smo lahko slišali posnete skladbe.

Snemanje se je končalo ob 19.14. Po končanem snemanju smo delili občutke zadovoljstva in ponosa, saj si nihče ni predstavljal, da nam bo kdaj uspelo.

Janja Kraner, 7. c

mari-borci FOTO UTRINKI

24

Velikonočni bazar

mari-borci FOTO UTRINKI

25

26

mari-borci RAZVEDRILO

DOMISLICE UČENCEV 1. a

Obiskal nas je pisatelj Primož Suhodolčan. V šolski avli je učencem pripovedoval smešnice in jih spravljal v dobro voljo. Ana je komentirala: "To ni pisatelj, ampak SMEŠATELJ, ker nam govori same smešnice!"

Ana je predlagala Jakobu, da bi v prostem času lahko reševal REŠEVANKE.

Kako skrbimo za naš planet? Žan: "Ata gre peš k strankam."

Zakaj ni dobro, da podremo veliko dreves?Sergej: "Bilo bi preveč vetra."

Kaj bi lahko naredili z odpadki?Timi: "Jaz bi naredil luč, omaro, spomenike …"

mari-borci MARI-BORCI

e-glasilo učencev OŠ borcev za severno mejo

izdajateljOsnovna šola borcev za severno mejo,

Borcev za severno mejo 16, 2000 Maribor

splet: www. os-borcev.si

zbrali in urediliKlara Ciglarič Repec, Mateja Barbarič

besediloavtorji

fotografijearhiv šole, Igor Napast