UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za prevodoslovje

Nejka Kapun

PREVAJANJE KULTURNOSPECIFIČNIH PRVIN V

ROMANU »JEJ, MOLI, LJUBI«

TRANSLATION OF CULTURE-SPECIFIC ELEMENTS IN

THE NOVEL “EAT, PRAY, LOVE”

MAGISTRSKO DELO

Maribor, september 2014

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za prevodoslovje

Nejka Kapun

PREVAJANJE KULTURNOSPECIFIČNIH PRVIN V

ROMANU »JEJ, MOLI, LJUBI«

MAGISTRSKO DELO

Mentorica: doc. ddr. Natalia Kaloh Vid

Maribor, september 2014

Lektorica: Katja Šešerko, univ. dipl. medj. študij – angleščine in dipl. slovenistka

Prevajalka: Nejka Kapun, univ. dipl. medj. študij – angleščine in nemščine

ZAHVALA

Za vso strokovno pomoč pri izdelavi magistrske naloge se zahvaljujem mentorici,

doc. ddr. Natalii Kaloh Vid.

Zahvaljujem se tudi najbližjim in prijateljem za spodbudo in podporo v času

študija.

FILOZOFSKA FAKULTETA

Koroška cesta 160

2000 Maribor, Slovenija

www.ff.um.si

IZJAVA

Podpisana Nejka Kapun, rojena 11. 4. 1989, študentka Filozofske fakultete

Univerze v Mariboru, študijskega programa 2. stopnje Prevajanje – angleščina in

Prevajanje – nemščina, izjavljam, da je magistrsko delo z naslovom Prevajanje

kulturnospecifičnih prvin v romanu »Jej, moli, ljubi« pri mentorici doc. ddr.

Natalii Kaloh Vid avtorsko delo.

V magistrskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso

prepisani brez navedbe avtorjev.

___________________

(podpis študenta)

Maribor, 4. 9. 2014

POVZETEK

Pri prevajanju književnih del, ki vsebujejo kulturnospecifične prvine, se od

prevajalca zahteva zelo dobro poznavanje izvirne in ciljne kulture. Številni avtorji

menijo, da je prevod pomemben dejavnik medsebojnega vplivanja med različnimi

književnostmi. Književni prevod pa igra zelo pomembno vlogo v stiku in

komunikaciji med različnimi kulturami. Magistrska naloga obravnava prevajanje

kulturnospecifičnih prvin, ki se pojavljajo v romanu Elizabeth Gilbert Eat, Pray,

Love. Alenka Razboršek je roman, s slovenskim naslovom »Jej, moli, ljubi«,

prevedla leta 2009. V prevodu so zaradi prepletanja različnih specifičnih prvin

posameznih kultur (ameriške, italijanske, indijske, indonezijske) uporabljene

različne prevajalske strategije. Prav zaradi kulturno zaznamovanih elementov teh

štirih kultur je zelo pogosta raba sposojenk, tujk, dodajanj in izpustov. Ker je

bistvo, da bralci ciljnega jezika razumejo tudi druge kulture, je prevod delno

podomačen. Glavni namen magistrske naloge je ugotoviti, ali so prevajalske

strategije, ki so bile uporabljene v prevodu romana Eat, Pray, Love, vplivale na

samo razumljivost prevoda.

Ključne besede: kultura, prevajanje, kulturnospecifične prvine, Jej, moli, ljubi,

prevajalske strategije, podomačitev, Javier Franco Aixelá, Lawrence Venuti,

Mona Baker, Vinay in Darbelnet.

ABSTRACT

When translating literary works that contain culture-specific elements, it is

required that the translator has a good knowledge of the source and the target

culture. Many authors believe that translation is an important factor in the

interaction between various literatures. Literary translation is very important for

contact and communication among different cultures. The master’s thesis focuses

on the translation of culture-specific elements that appear in Elizabeth Gilbert’s

novel Eat, Pray, Love. Alenka Razboršek translated the novel, with the Slovene

title Jej, moli, ljubi, in 2009. Different translation strategies in the translation are

used due to the interference between various specific elements of individual

cultures (American, Italian, Indian and Indonesian). To transfer culture-specific

elements of these four cultures the translator frequently used loan and foreign

words, expansions and reductions. The translation is partly domesticated, as the

purpose of the book is that the target language reader understands other cultures.

The main purpose of the master's thesis is to determine, whether the translation

strategies, used in the translation of the novel Eat, Pray, Love, affect the

comprehensibility of the translation.

Key words: culture, translation, culture-specific elements, Eat, pray, Love,

translation strategies, domestication, Javier Franco Aixelá, Lawrence Venuti,

Mona Baker, Vinay in Darbelnet.

i

KAZALO VSEBINE

1 Uvod ________________________________________________________ 1

2 Namen ______________________________________________________ 3

3 Raziskovalne hipoteze __________________________________________ 4

4 Metodologija _________________________________________________ 5

5 O avtorici in knjigi Eat, Pray, Love ________________________________ 6

5.1 Elizabeth Gilbert ________________________________________________ 6

5.2 O romanu Eat, Pray, Love _________________________________________ 6

6 Književna dela ________________________________________________ 7

6.1 Prevajanje književnih del _________________________________________ 7

6.2 Kultura in prevajanje _____________________________________________ 9

6.2.1 Peter Newmark in prevajanje kulturno zaznamovanih izrazov _________________ 9

7 Prevajalske strategije _________________________________________ 11

7.1 Javier Franco Aixelá _____________________________________________ 11

7.2 Sedem strategij prevajanja po Vinayu in Darblenetu __________________ 14

7.2.1 Sposojenke _________________________________________________________ 15

7.2.2 Kalki ______________________________________________________________ 16

7.2.3 Dobesedni prevod ___________________________________________________ 16

7.2.4 Transpozicija ________________________________________________________ 17

7.2.5 Modulacija _________________________________________________________ 18

7.2.6 Priredba ali adaptacija ________________________________________________ 19

7.2.7 Ustreznost ali ekvivalenca _____________________________________________ 20

7.3 Lawrence Venuti _______________________________________________ 21

7.3.1 Podomačitev in potujitev ______________________________________________ 22

7.4 Mona Baker: Neustreznost na besedni ravni _________________________ 24

7.4.1 Strategije prevajanja _________________________________________________ 27

8 Oblika in slog besedila Eat, Pray, Love ____________________________ 29

9 Analiza kulturnospecifičnih prvin v delu Eat, Pray, Love ______________ 30

9.1 Primeri podomačitvenega prevoda ________________________________ 31

9.2 Primeri potujitevenega prevoda ___________________________________ 41

9.3 Dodatni primeri prevoda z sposojenkami, tujkami ____________________ 43

9.4 Dodajanja in izpusti _____________________________________________ 47

9.5 Primeri drugih prevodnih premikov ________________________________ 54

ii

10 Sklep _____________________________________________________ 60

11 Viri in literatura ____________________________________________ 63

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1 : Primeri podomačitvenega prevoda besed/besednih zvez ......................... 31

Preglednica 2: Sposojenke in tujke – sanskrt in angleščina .............................................. 44

Preglednica 3: Sposojenke in tujke – italijanščina ............................................................ 46

1

1 Uvod

Eat, Pray, Love (»Jej, moli, ljubi«) je svetovno znan avtobiografski roman, ki ga

je leta 2006 ustvarila avtorica Elizabeth Gilbert. Roman je bil preveden v več kot

30 jezikov, po njem pa je bil posnet tudi istoimenski film z Julio Roberts v glavni

vlogi. Gre za iskreno prvoosebno pripoved ženske, ki v zgodnjih tridesetih noče

več živeti po družbenih idealih. V želji po drugačnem življenju za sabo pusti na

videz popolno življenje, ogromno hišo in načrte za družinsko življenje. Med in po

postopku ločitve se znajde v zvezi z mlajšim moškim, ob katerem zapade v

depresijo. Da bi odkrila, kdo v resnici je, se sama odpravi na enoletno potovanje

okoli sveta.

Vedno več ljudi se noče in ne zna ravnati po standardnih družbenih načelih ter so,

tako kot Liz, nesrečni na različnih področjih življenja. Vse to pa lahko povzroči

slabo vest in različne oblike depresije. Avtorica nam s to knjigo pokaže, kako

pozitivno lahko leto samoraziskovanja vpliva na boj z depresijo in pomaga pri

iskanju ravnovesja v življenju.

Elizabeth Gilbert ugotovi, da morajo biti ljudje v določenem delu življenja sebični

in narediti tisto, kar je za njih najboljše. Prav to tudi naredi in se odpravi na

enoletno potovanje okoli sveta. Ko ugotovi, da se vse tri države, ki jih ima namen

obiskovati, začnejo na »I«, kar v angleščini pomeni »jaz«, je še bolj prepričana o

letu samoraziskovanja. Odloči se za nekajmesečno življenje v Italiji, Indoneziji in

na Baliju.

Leta 2009 je roman je v slovenščino prevedla Alenka Razboršek. Gre za edini

prevod v slovenski jezik. V delu prihaja do prepletanja štirih popolnoma različnih

kultur (ameriške, italijanske, indijske in indonezijske). Če prištejemo še

slovensko, v katero je bilo delo prevedeno, lahko sklepamo, da je v prevodu prišlo

do določenih prevodnih premikov, ki so posledica prevajanja kulturnospecifičnih

prvin.

Magistrska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu

bomo predstavili avtorico Elizabeth Gilbert in njen avtobiografski roman Eat,

2

Pray, Love. Posvetili se bomo pomenu prevajanja književnih del in prevajanju

kulturno zaznamovanih besed, ki za prevajalce predstavljajo velik prevajalski

problem. V teoretičnem delu bomo zato predstavili različne avtorje, ki so se

ukvarjali s prevajanjem in kulturo.

Na osnovi teh modelov se bomo v empiričnem delu magistrske naloge posvetili

določanju različnih strategij prevajanja, ki so bile uporabljene pri prevodu v

slovenski jezik. Zanima nas, s kakšnimi prevodnimi težavami se je pri prevajanju

romana Eat, Pray, Love soočala prevajalka, in ali sta podomačitev oz. potujitev

kulturno zaznamovanih prvin vplivali na razumljivost prevoda. Ugotavljali pa

bomo tudi, ali so v prevodu prisotne sposojenke in tujke.

3

2 Namen

Namen magistrske naloge je ugotoviti, katere prevajalske strategije so bile

uporabljene med procesom nastajanja prevoda avtobiografskega romana Eat,

Pray, Love. Primerjava bo temeljila na analizi primerov kulturnospecifičnih prvin

iz izvirnika in njihovih prevodih v slovenščino. Prav tako želimo preveriti, v

kolikšni meri se v prevodih pojavljajo tujke in sposojenke, ali je prevod v večji

meri podomačitven, ter katere prevajalske strategije so uporabljene pri prevajanju

kulturnih zaznamovanih konceptov, ki so v ciljni kulturi neznani. Zanima nas, ali

prihaja v prevodu do prevodnih premikov zaradi prepletanja različnih

kulturnospecifičnih prvin posameznih kultur (ameriške, italijanske, indijske in

indonezijske). Ugotavljali bomo, v kolikšni meri je prevajalka uporabljala

strategiji dodajanja in izpustov. V ta namen so v magistrski nalogi predstavljene

prevajalske strategije različnih avtorjev, ki se ukvarjajo s prevajanjem kulturno

zaznamovanih prvin. Jedro magistrske naloge pa bo obsegalo podane premike,

kjer bomo predstavili različne prevajalske strategije, morebitne prevodne premike

in prevod kulturno zaznamovanih konceptov, ki so neznani v ciljni kulturi.

4

3 Raziskovalne hipoteze

Pri izdelavi magistrske naloge smo si zastavili naslednje raziskovalne hipoteze:

V prevodu so bile zaradi prepletanja različnih specifičnih prvin

posameznih kultur (ameriške, italijanske, indijske in indonezijske)

uporabljene različne prevajalske strategije.

Zaradi pestrosti različnih kultur in običajev so v prevodu prisotne tujke in

sposojenke iz drugih jezikov.

V originalu je veliko kulturno zaznamovanih konceptov, ki so neznani v

ciljni kulturi, zato v prevodu prihaja do dodajanj in izpustov.

Zaradi vsega naštetega menimo, da je bila v procesu prevajanja večinoma

uporabljena strategija podomačitve, da bi prevod postal bolj razumljiv za

širši krog ciljnega občinstva.

Zaradi naštetega prihaja v prevodu do prevodnih premikov.

5

4 Metodologija

V teoretičnem delu magistrske naloge se bomo posvetili pomenu prevajanja

književnih del in prevajanju kulturnospecifičnih prvin, ki predstavljajo za

prevajalce trd oreh. Prav tako bomo predstavili različne avtorje, ki so se ukvarjali

s kulturo in prevajanjem.

Izpostavili bomo predvsem razmišljanja o prevajanju kulturnospecifičnih prvin P.

Newmarka (2000). Nato pa se bomo posvetili prevajalskim strategijam za

reševanje problemov, ki se pojavijo pri prevajanju le-teh prvin. Osredotočili se

bomo na:

postopke ohranjanja in zamenjave kulturno zaznamovanih elementov

Javierja Franca Aixele (1996),

sedem prevajalskih strategij Vinaya in Darbelneta (1995),

metodi podomačitve in potujitve Lawrenca Venutija (1995),

najpogostejše prevajalske strategije, kadar imamo opravka s primeri

neustreznosti na besedni ravni, ki jih je v svojem delu zbrala Mona Baker

(2011).

V empiričnem delu pa bomo s pomočjo teh modelov ugotavljali, katere

prevajalske strategije so bile uporabljene, ali je prevajalka uporabljala tujke in

sposojenke, ter v kolikšni meri je prevod podomačen.

Prevladujoča metoda bo komparativna, saj celotna naloga temelji na primerjavi

angleškega izhodiščnega besedila ter slovenskega prevoda. Kot teoretična podlaga

bodo služile monografija Mone Baker In other words: A Coursebook on

Translation, Comparative Stylistics of French and English Vinaya in Darbelneta,

članek Javierja Franca Aixelá On the Cultural Aspects of Translation,

monografija Nike Kocijančič Pokorn »Misliti prevod«. V empiričnem delu pa si

bomo pomagali predvsem s spletno različico Slovarja slovenskega knjižnega

jezika, s spletnima angleško-angleškim slovarjem Oxford in Cambridge, spletnim

angleško-slovenskim slovarjem Pons, Velikim slovarjem tujk in spletnim

slovarjem Urban Dictionary.

6

5 O avtorici in knjigi Eat, Pray, Love

5.1 Elizabeth Gilbert

Elizabeth Gilbert se je rodila v Združenih državah Amerike leta 1969. Obiskovala

je Univerzo v New Yorku, kjer je študirala politične vede. Po koncu študija pa je

nekaj let potovala po vsej državi in zbirala različne izkušnje ter doživetja, ki jih je

kasneje pretvorila v fikcijo. To večletno potovanje je bilo osnova za njeno prvo

knjigo Pilgrims, zbirko kratkih zgodb, ki je prejela nagrado Pushcart in se uvrstila

med finaliste za nagrado PEN/Hemingway. Kasneje je delala kot novinarka pri

revijah Spin, GQ in The New York Times. Eden njenih prispevkov pa je postal

tudi osnova za film Coyote Ugly (Dobre mrhe). Leta 2000 je izdala svoj prvi

roman Stern Men, roman The Last American Man (2002) pa je bil finalist za

nagradi National Book Award in National Book Critics Circle Award. Leta 2010

je sledilo nadaljevanje romana Eat, Pray, Love (2006), Committed (2010). Njeno

najnovejše delo pa je izšlo leta 2013, The Signature of All Things.

5.2 O romanu Eat, Pray, Love

Eat, Pray, Love (»Jej, moli, ljubi«) je svetovno znan avtobiografski roman iz leta

2006. Zaradi uspešnosti romana je revija Time Magazine uvrstila Elizabeth

Gilbert na lestvico »100 najvplivnejših ljudi na svetu«. Knjiga je bila prevedena v

več kot 30 jezikov, prodanih pa je bilo več kot 10 milijonov izvodov. Na podlagi

romana je bil leta 2010 posnet istoimenski film. V glavni vlogi pa je bila igralka

Julia Roberts.

Roman je leta 2009 v slovenščino prevedla Alenka Razboršek.

7

6 Književna dela

V tem poglavju se bomo posvetili pomenu prevajanja književnih del in prevajanju

kulturno zaznamovanih besed, ki za prevajalce predstavljajo velik prevajalski

problem.

6.1 Prevajanje književnih del

Poglavje začenjamo s prevajanjem književnih del, saj gre pri prevodu romana Eat,

Pray, Love za književni prevod. Poglavje opisuje pomen književnega prevoda in

razliko med izvirnikom ter prevodom.

Po besedah M. Grosman je: »Književni prevod je najpomembnejša oblika

medkulturnega posredovanja leposlovja, odkar obstaja književnost v današnjem

pomenu besede« (Grosman, 1997, str. 11).

Procesi globalizacije prinašajo zanimanje za nove in oddaljene književnosti;

naraščajo pa tudi potrebe po književnem prevajanju. Književno prevajanje velja za

enega izmed najmočnejših medkulturnih vplivov za oblikovanje kultur, hkrati pa

ponuja možnost za spoznavanje in razumevanje multikulturnega sveta (Grosman,

1997, str. 11).

Številni avtorji imajo književni prevod za najpomembnejši dejavnik

medsebojnega vplivanja med narodnimi književnostmi, saj naj bi igral dejavno

vlogo v stiku in komunikaciji med različnimi kulturami (Grosman, 1997, str. 11).

Prav v prevodu dela Eat, Pray, Love lahko to zelo dobro vidimo, saj nam je

prevajalka omogočila spoznavanje tujih kultur in običajev.

Nekateri kritiki pa prevodom pripisujejo večjo moč in vpliv od izvirnega besedila.

Po njihovem mnenju doseže izvirno besedilo samo govorce v njem uporabljenega

jezika, medtem ko prevodi književno besedilo posredujejo govorcem različnih

jezikov. Prevod doseže številne jezikovne in kulturne skupnosti (Grosman, 1997,

str. 11). Prav zaradi tega se običajno ne obravnava več kot izvirniku podrejeno

8

besedilo, temveč kot besedilo, ki je sposobno zaživeti neodvisno od izvirnika

(Grosman, 1997, str. 12).

Vse več avtorjev opisuje prevajanje kot proces ponovnega pisanja besedila. Mnogi

pa pripisujejo prevajalcu vlogo soavtorja (Grosman, 1997, str. 13).

»Moč izvirnika pa prevod presega prav s svojo zmožnostjo posredovanja med

različnimi kulturami in povezovanja različnih literarnih sistemov v globalni

polisistem« (Grosman, 1997, str. 12).

Veliko vprašanj se ukvarja s prevedljivostjo leposlovja; ta se namreč zdi tesno

povezana z idejo, da bi moral biti vsak prevod idealno zvest in kar najbolj

podoben izvirnemu besedilu. Ta odnos pa se spremeni, ko začnemo razmišljati o

sposobnosti učinkovitosti prevoda v ciljnem literarnem sistemu. Dovolj natančne

primerjave z izvirnikom pokažejo, da so navidezno idealni prevodi velika redkost,

saj lahko pri večini prevodov zaznamo pomenske premike in izgube, do katerih

prihaja na mikro- in makrobesedilni ravni (Grosman, 1997, str. 17).

Zelo pomembno pri prevajanju književnega dela je prevajalčevo branje,

razumevanje in interpretacija dela. Do pomenskih premikov in izgub lahko prihaja

zaradi nenatančnega branja izvirnika. Kot predlaga de Beaugrande, pa je potrebno

upoštevati tudi prevajalčev družbeno-ekonomski status, izobrazbo in prevajalsko

usposabljanje, osebne izkušnje in obveščenost, ter vse okoliščine, v katerih

uporablja jezik (De Beaugrande, 1978; povz. po Grosman, 1997, str. 18).

M. Grosman pravi, da je književni prevod že stoletja nadomestek izvirniku v

jezikovnih skupnostih, ki so uporabljale druge jezike. Pri tem pa ni pomembno, ali

je prevod popolnoma zvest, oz. ali gre za interpretacijo originalnega besedila

(Grosman, 1997, str. 25).

9

6.2 Kultura in prevajanje

Različni avtorji menijo, da lahko kulturno zaznamovane besede predstavljajo

velik prevajalski problem. Ta pa od prevajalca zahteva, da sprejme različne

prevajalske strategije za reševanje teh problemov.

6.2.1 Peter Newmark in prevajanje kulturno zaznamovanih izrazov

P. Newmark opredeljuje kulturo kot »način življenja in njegove pojavne oblike,

značilne za skupnost, ki kot sredstva izražanja uporablja svojstven jezik«

(Newmark, 2000, str. 151).

Avtor razlikuje med kulturnim, univerzalnim in osebnim jezikom. Meni, da pri

prevajanju univerzalnih besed kot so »miza«, »umreti«, »zvezda« ni nobenega

prevajalskega problema. Ti se pojavljajo predvsem pri prevajanju kulturnih

izrazov (npr. »monsun«, »dača«, »tagliatelle«), če se izhodiščni in ciljni jezik ter

kultura ne prekrivajo. Tudi pri prevajanju osebnega jezika, t. i. idiolekta, običajno

pride do prevajalskega problema (»spet pleteš (ne nehaš govoriti) kot ponavadi«)

(Newmark, 2000, str. 151).

Tudi znotraj enega jezika je lahko več kultur (npr. nemščina – Avstrija, Švica,

Nemčija), kjer je treba kulturne izraze prevesti celo znotraj enega jezika. Ko pa se

določena skupnost osredini le na določeno temo (t. i. »kulturni fokus«), ustvari

ogromno besed, s katerimi označuje svoj specifični jezik ali izrazoslovje (Angleži

o športu, Nemci o klobasah, Francozi o vinih, Eskimi o snegu) (Newmark, 2000,

str. 152).

Prav zaradi tega »kulturnega fokusa« lahko pri prevajanju zaradi kulturne vrzeli

med izhodiščnim in ciljnim jezikom nastane prevajalski problem (Newmark,

2000, str. 152).

10

V svojem delu A Textbook of Translation (»Učbenik prevajanja«) Newmark

kategorizira prevajanje »tujih« kulturnih izrazov po zgledu E. Nide. Te kulturne

kategorije so:

1. ekologija (rastlinstvo, živalstvo, lokalni vetrovi, hribi, ravnine, led);

2. materialna kultura – umetni izdelki (hrana, obleka, hiše in mesta,

transport);

3. družbena kultura – delo prosti čas;

4. organizacije, običaji, dejavnosti, postopki, pojmi, ideje (politični in

administrativni, religiozni, umetniški);

5. kretnje in navade (Newmark, 2000, str. 153–154).

Newmark trdi, da je pri prevajanju vseh kulturnih izrazov najpomembnejše, da

prevajalec upošteva in priznava kulturne dosežke, o katerih govori besedilo

izvirnega jezika, ter da spoštuje vse tuje dežele in njihove kulture. (Newmark,

2000, str. 154).

11

7 Prevajalske strategije

V tem poglavju bomo predstavili naslednje prevajalske strategije za prevajanje

kulturnospecifičnih besedil:

postopke ohranjanja in zamenjave kulturno zaznamovanih elementov

Javierja Franca Aixelá (1996),

sedem prevajalskih strategij Vinaya in Darbelneta (1995),

podomačitev in potujitev Lawrenca Venutija (1995),

najpogostejše prevajalske strategije, kadar imamo opravka s primeri

neustreznosti na besedni ravni, ki jih je v svojem delu In Other Words

združila Mona Baker (2011).

7.1 Javier Franco Aixelá

Avtor Javier Franco Aixelá poudarja, da je preprosto prepoznati več običajnih

kulturno zaznamovanih besed kot so npr. osebna in krajevna imena, kljub temu pa

je splošna razlaga kulturne zaznamovanosti sama po sebi precej zahtevna, saj je

kulturno proizvedeno prav vse, začenši s samim jezikom (Aixelá, 1996, str. 57).

Aixelá pravi, da so kulturno zaznamovani elementi tisti besedilni konkretizirani

elementi, katerih funkcije in konotacije v izvirnem jeziku povzročajo prevajalske

probleme pri prenosu v ciljni jezik. Ti problemi pa so rezultat neobstoja

omenjenih elementov oz. njihovega medbesedilnega statusa v kulturnem sistemu

ciljnega bralca (Aixelá, 1996, str. 58).

Avtor je izdelal seznam postopkov prevajanja za »manipulacijo«

kulturnospecifičnih elementov v prevodu. Ti postopki težijo k ohranjanju ali

zamenjavi kulturnospecifičnih elementov v prevodu (Aixelá, 1996, povz. po

Yllmaz-Gümüş).

12

Postopki ohranjanja kulturno zaznamovanih elementov (večja stopnja

medkulturne manipulacije):

repetition ponovitev1 (popoln prenos kulturno zaznamovanih

elementov iz izvirnega jezika v ciljni jezik) (Aixelá, 1996, str. 61);

orthographic adaptation pravopisna prilagoditev ali adaptacija2

(transkripcija ali prečrkovanje kulturno zaznamovanih elementov iz

izvirnega v ciljni jezik, kadar je izvirni element izražen z abecedo, ki je

ciljni bralci ne uporabljajo) (Aixelá, 1996, str. 61);

linguistic (non-cultural) translation jezikovni (nekulturni) prevod3

(tesna denotativna povezava z izvirnim besedilom, ki pa povečuje večjo

razumljivost v prevodu, saj ponuja tudi ciljno jezikovno različico) (Aixelá,

1996, str. 62);

extratextual gloss glosar zunaj besedila (uporaba opomb, glosarjev,

komentarjev, prevoda v oklepajih za dodatno razlago kulturno

zaznamovanega izraza) (Aixelá, 1996, str. 62);

intratextual gloss glosar znotraj besedila (uporaba glosarja znotraj

besedila) (Aixelá, 1996, str. 62).

1 »Prevedla avtorica magistrskega dela.«

2 »Prevedla avtorica magistrskega dela.«

3 »Prevedla avtorica magistrskega dela.«

13

Postopki zamenjave kulturno zaznamovanih elementov (manjša stopnja

manipulacije):

synonymy sopomenskost (uporaba sopomenk, da bi se izognili

ponavljanju v ciljnem jeziku) (Aixelá, 1996, str. 63);

limited universalization omejena posplošitev (zamenjava

nerazumljivega izvirnega kulturno zaznamovanega elementa z bolj

razumljivim elementom iz izvirne kulture, ki je bližje ciljnemu bralcu)

(Aixelá, 1996, str. 63);

absolute universalization popolna posplošitev (zamenjava kulturno

zaznamovanih elementov z nevtralno povezavo, ki je brez tuje konotacije)

(Aixelá, 1996, str. 63);

naturalization prilagoditev/nevtralizacija4 (zamenjava kulturno

zaznamovanega elementa izvirne kulture s kulturno zaznamovanim

elementom iz ciljne kulture) (Aixelá, 1996, str. 63);

deletion izpust (izpust kulturno zaznamovanih elementov v prevodu)

(Aixelá, 1996, str. 64);

autonomous creation Samostojno ustvarjanje kulturno zaznamovanih

elementov v ciljno besedilo, ki niso prisotni v izvirnem besedilu) (Aixelá,

1996, str. 64).

4 »Prevedla avtorica magistrskega dela.«

14

7.2 Sedem strategij prevajanja po Vinayu in Darblenetu

Avtorja Jean-Paul Vinay in Jean Darbelnet sta leta 1958 objavila knjigo

Stylistique comparee du francais et de l'anglais (Comparative Stylistics of French

and English: A Methodology for Translation). Gre za primerjavo in razčlembo

jezikovnih razlik med angleščino in francoščino ter prepoznavanje sedmih

različnih prevajalskih strategij oz. postopkov. Kljub temu, da temelji le na

francoščini in angleščini, je imela knjiga močan vpliv tudi na druge jezike

(Munday, 2001, str. 56).

Po mnenju Vinaya in Darbelneta (Vinay in Darbelnet 1995, str. 31) lahko

prevajalec izbira med dvema načinoma prevajanja: neposrednim in posrednim.

Pri nekaterih prevajalskih nalogah je mogoče elemente nekega izvirnega jezika

prenesti v ciljni jezik neposredno, kadar:

v obeh jeziki obstajajo vzporedne kategorije (v tem primeru govorimo o

strukturnem paralelizmu),

v obeh jezikih obstajajo vzporedni koncepti (v tem primeru govorimo o

metalingvističnem paralelizmu).

Kadar v ciljnem jeziku ni izrazov, ki bi ustrezali izrazom iz izvirnega jezika,

govorimo o »prazninah« ali »lagunah«. Te pa mora prevajalec zapolniti z

elementi, ki ustvarjajo vtis, da sta obe sporočili enaki (Vinay in Darbelnet 1995,

str. 31).

Med izvirnim in ciljnim jezikom pa lahko obstajajo tudi strukturne in

metalingvistične razlike, ki jih zaradi določenih stilskih učinkov ni mogoče

prenesti v ciljni jezik, ne da bi spremenili stavčne strukture ali celo besedišče. V

takih primerih je treba uporabiti bolj zapletene strategije, ki so na prvi pogled

nenavadne, a prevajalcu omogočajo popoln nadzor nad zanesljivostjo njegovega

dela. Te postopke imenujemo strategije posrednega prevajanja (Vinay in

Darbelnet 1995, str. 31).

V naslednjih podpoglavjih sledi opis vseh sedem strategij posrednega prevajanja,

ki vključujejo tri neposredne in štiri posredne strategije prevajanja.

15

Vseh sedem strategij se uporablja na treh strukturnih ravneh:

1. besedni ravni,

2. na ravni stavčne zgradbe,

3. na ravni sporočila (Munday, 2001, str. 59).

7.2.1 Sposojenke

Uporaba sposojenk je najbolj preprosta strategija prevajanja, ko želimo zapolniti

praznine, predvsem na metalingvistični ravni. S sposojenkami lahko nadomestimo

nove tehnične procese, neznane zasnove itd. (Vinay in Darbelnet, 1995, str. 31).

Prevajalec lahko pri književnem prevajanju z uporabo sposojenk ustvarja tudi

določene stilistične učinke (Vinay in Darbelnet, 1995, str. 32). Če želi prevajalec

v ciljni jezik prenesti navdih kulture izvirnega jezika lahko uporabi tujke: npr.

španske besede tortilja, tekila; ameriške besede party, dolar itd. (Vinay in

Darbelnet, 1995, str. 32).

Nekatere sposojenke so s pogosto rabo govorcev ciljnega jezika izgubile status

sposojenk in postale del domačega izrazja. Francoske besede, kot so menu (tudi

meni), deja-vu, randez-vous itd. so tako v angleškem kot tudi slovenskem jeziku

postale že tako udomačene, da jih nimamo več za sposojenke (Vinay in Darbelnet,

1995, str. 32).

Prevajalce pa zanimajo predvsem nove sposojenke. Te prihajajo v jezik s

prevajanjem, pri tem pa je treba opozoriti na t. i. lažne prijatelje, ki se jih morajo

prevajalci previdno izogibati (Vinay in Darbelnet, 1995, str. 32).

Odločitev prevajalca, ali uporabiti sposojenko ali ne, pa je vezana na slog in

posledično na sporočilo (Vinay in Darbelnet, 1995, str. 32).

16

7.2.2 Kalki

Kalk je posebna zvrst sposojenke, pri kateri gre za dobesedni prevod besede ali

besedne zveze iz drugega jezika. Rezultat tega so:

a) leksikalni kalki (npr. dobesedni prevod angleške čestitke Compliments of

the Season! s francoskim Compliments de la saison!),

b) strukturni kalk, ki v jezik uvede novo jezikovno zgradbo (npr. dobesedni

prevod angleškega science-fiction s francoskim science-fiction.

Določeni kalki so po določenem času postali del jezika. Tako kot sposojenke so

tudi kalki doživeli semantične spremembe in se spremenili v t. i. »lažne prijatelje«

(Vinay in Darbelnet, 1995, str. 32–33).

7.2.3 Dobesedni prevod

Zvest ali dobesedni prevod je neposreden prenos izvirnega besedila v slovnično in

idiomatsko ustrezno ciljno besedilo, pri čemer je naloga prevajalca, da se besedilo

jezikovno popolnoma podreja ciljnemu jeziku (Vinay in Darbelnet, 1995, str. 33).

Dobesedni prevod je najpogostejša strategija, ko:

dva jezika pripadata isti družini (angleščina in nemščina, francoščina in

italijanščina),

izhajata iz istega kulturnega okolja,

obstaja splošen metalingvistični koncept v obeh kulturah,

miselni postopki in včasih tudi jezikovne strukture, ki jih izražajo, v obeh

kulturah sovpadajo (ko obstajajo paralelne miselne in oblikovne strukture).

To se velikokrat dogaja med evropskimi jeziki in kulturami (Vinay in

Darbelnet, 1995, str. 34).

Če prevajalec ugotovi, da je dobeseden prevod, ki vključuje sposojenke in kalke,

nemogoč, se mora zateči k strategijam posrednega prevajanja. Dobesedni prevod

pa ni mogoč, ko:

17

a) izvirniku spremeni pomen (lažni prijatelj),

b) nima pomena,

c) je strukturno nemogoč,

d) nima ustreznega izrazja znotraj metalingvistične izkušnje ciljnega jezika

(ne izraža nobenega objektivnega ali miselnega koncepta ciljnega jezika),

e) ima ustrezen izraz, ki pa pripada drugemu registru (Vinay in Darbelnet,

1995, str. 34–35).

Če se prevajalec odloči za idiomatski izraz, si s tem prizadeva, da bi dosegel

ekvivalenco obeh sporočil, kar mu nevtralni položaj izven izvirnega in ciljnega

jezika dovoljuje. Pri tem se ekvivalenca sporočila nanaša na enakost situacije.

Slovarji, ki bi imeli za izhodišče enakost situacij, ne obstajajo, bilo pa bi jih tudi

nemogoče napisati. Z razmeščanjem besed znotraj izrazov je namreč mogoče

dobiti neskončno število rešitev, ki jih noben slovar ne more ponuditi. Slovarji

prevajalcem ne morejo nuditi vseh rešitev prevajalskih problemov. Le prevajalci

se lahko zavedajo kompleksnosti sporočila, ki vpliva na njihovo rešitev (Vinay in

Darbelnet, 1995, str. 35).

7.2.4 Transpozicija

Transpozicija je prevajalski postopek, ki vključuje spremembo v slovnici, ne da bi

se s tem spremenil pomen sporočila (Newmark, 2000, str. 138). Transpozicija je

možna tudi znotraj enega jezika, saj je enaka sporočila v jeziku mogoče različno

oblikovati. Pri prevajanju govorimo o obvezni in poljubni transpoziciji. Avtorja

menita, da je transpozicija verjetno najpogostejša strukturna sprememba, ki jo

uporabljajo prevajalci (Vinay in Darbelnet, 1995, str. 36).

Transpozicija je edini prevajalski postopek, ki zadeva slovnico. Zaradi tega jo

večina prevajalcev uporablja intuitivno (Newmark, 2000, str. 142).

18

Newmark v svojem delu omeni naslednje vrste prevodnega premika:

sprememba ednine v množino (»applause«, »des applaudissements«

(aplavz)) ali sprememba položaja pridevnika (»white house«, »la maison

blanche« (bela hiša)), ki je avtomatična in prevajalcem ne pušča izbire;

če slovnična struktura izvirnega jezika v ciljni kulturi ne obstaja;

možnost slovnično popolnoma verodostojnega prevoda, ki pa morda ni v

skladu z naravno rabo v ciljni kulturi;

nadomeščanje prave leksikalne vrzeli s slovnično strukturo (Newmark,

2000, str. 142).

7.2.5 Modulacija

Modulacija je različica oblike sporočila, ki nastane zaradi spremembe vidika. Do

nje pride, ko je nek dobesedni prevod sicer slovnično pravilen, a v ciljnem jeziku

ni primeren, ni idiomatičen ali je neroden. Ločimo obvezno in prosto modulacijo

(Vinay in Darbelnet, 1995, str. 36).

Obvezne modulacije so zapisane v dvojezičnih slovarjih (Newmark, 2000, str.

143). Primer obvezne modulacije je npr. fraza »The time when …«, ki v

slovenščini največkrat pomeni »Trenutek, ko …« (Vinay in Darbelnet, 1995, str.

36).

Proste modulacije prevajalci uporabljajo, kadar ciljni jezik zavrača popolnoma

verodostojni prevod. To pa je po merilih Vinaya in Darbalneta skoraj vedno.

Primer proste modulacije je sprememba izvirne nikalne v ciljno trdilno obliko (It

is not difficult to show … – Lahko je pokazati/dokazati …) (Vinay in Darbelnet,

1995, str. 36).

Avtorja menita, da je razlika v uporabi med obvezno ali prosto modulacijo

odvisna od pogostosti uporabe. V primeru obvezne modulacije prevajalec, ki

dobro pozna oba jezika uporablja to modulacijo, saj se zaveda pogostosti uporabe,

19

splošne sprejemljivosti ter slovarske in slovnične opredeljenosti izraza v jeziku

(Vinay in Darbelnet, 1995, str. 37).

Proste modulacije so posamezni izrazi, ki niso v pogosti rabi in še niso slovarsko

opredeljeni, zato jih je treba uporabljati vedno znova. Proste modulacije morajo

vedno popolnoma ustrezati izvirni situaciji. Morajo biti take, da bralec, ko jih

prebere, pomisli: »Točno tako bi to povedal tudi sam«. Prosta modulacija je

edinstvena rešitev posameznega prevajalca, ki se podreja toku misli in jo bralci

doživljamo kot običajen jezikovni izraz (Vinay in Darbelnet, 1995, str. 37).

Razlika med prosto in obvezno modulacijo je v pogostosti rabe, tako lahko tudi

neka prosta modulacija s pogosto uporabo postane obvezna.

Vinay in Darbelnet predlagata naslednjo klasifikacijo posameznih vrst

modulacije:

a) abstraktno za konkretno (sleep in the open – spati pod zvezdami),

b) vzrok namesto učinka (you're quite a stranger – vas pa ne vidimo več),

c) en del namesto drugega (from cover to cover – od prve do zadnje

strani),

d) zamenjava izrazov (lebensgefährlich, življenjska/smrtna nevarnost),

e) tvornik namesto trpnika,

f) prostor namesto časa,

g) intervali in meje,

h) sprememba simbolov (Newmark, 2000, str. 144 –145).

7.2.6 Priredba ali adaptacija

Adaptacijo uporabljamo, kadar je vrsta sporočila izvirnega jezika neznana v

kulturi ciljnega jezika. V teh primerih morajo prevajalci ustvariti novo situacijo,

ki ustreza izvirni. Zato je mogoče adaptacijo označiti kot posebno vrsto

ekvivalence, tj. situacijsko ekvivalenco. Adaptacije pa so še posebej pogoste pri

prevajanju naslovov filmov, knjig itd. (Vinay in Darbelnet, 1995, str. 39).

20

Strategija adaptacije je dobro znana med simultanimi tolmači. Vendar pa morajo

biti tako tolmači kot prevajalci v takih primerih zelo previdni, saj morajo

adaptacijo upoštevati v celotnem kontekstu. Besedilo, ki je brez adaptacije in je

slovnično ter izrazno popolnoma pravilno, lahko velikokrat zveni nerodno in

neprimerno (Vinay in Darbelnet, 1995, str. 39).

To pa se pogosto dogaja pri besedilih, ki jih objavljajo mednarodne organizacije,

katerih člani zahtevajo od prevajalcev uporabo kalkov. Lahko se pojavljajo

predvsem zaradi nevednosti ali napačnega vztrajanja pri dobesednosti (Vinay in

Darbelnet, 1995, str. 40).

Prevodi ne smejo biti sestavljeni le iz strukturnih in metalingvističnih kalkov, saj

so velikokrat popolnoma nerazumljivi (Vinay in Darbelnet, 1995, str. 40).

7.2.7 Ustreznost ali ekvivalenca

Enako ali isto situacijo je mogoče v dveh besedilih izraziti s popolnoma različnimi

slogovnimi in strukturnimi strategijami. V teh primerih govorimo o ekvivalentnih

besedilih (Vinay in Darbelnet, 1995, str. 38).

Klasičen primer ekvivalence je npr. besedni izraz, ki v dveh različnih jezikih

spremlja odziv nekoga, ki se udari po prstu. Anglež bi zakričal »Ouch!«, Slovenec

pa »Auuu!« Primeri ekvivalenc v različnih jezikih so predvsem onomatopeje

živalskih glasov (npr. cock-a-doodle-do – kikiriki; miaow – mijav) (Vinay in

Darbelnet, 1995, str. 38).

Primeri onomatopeje ilustrirajo posebne značilnosti ekvivalence. Največkrat so

sintagmatske, ki so povezne z morfološko (zvočno) naravo izraza, in se nanašajo

na sporočilo kot celoto. Večina ekvivalenc je zato stalnih in jih najdemo v

idiomih, klišejih, pregovorih, samostalniških ali pridevniških frazah itd. (Vinay in

Darbelnet, 1995, str. 38).

Poznamo pa tudi paradigmatsko ekvivalenco, ki je povezana s pomenom. To

ekvivalenco pa najdemo predvsem v idiomih, klišejih, pregovorih, samostalniških

21

ali pridevniških frazah itd. Največ primerov paradigmatske ekvivalence najdemo

med pregovori (npr. It’s raining cats and dogs. – Dežuje kot iz škafa.) (Vinay in

Darbelnet, 1995, str. 38).

Strategija ustvarjanja ekvivalentnih izrazov pa je pogosta tudi pri idiomih (They

are as like as two peas. – Podobna sta si kakor jajce jajcu.). Idiomov ni mogoče

prevajati s kalki. Kljub temu pa se to zelo pogosto dogaja v t. i. dvojezičnih

skupnostih, ki imajo stalen stik z obema jezikoma, vendar pa je poznavanje jezika

druge skupnosti slabša. Pogosto se dogaja, da se določeni kalki uveljavijo pri

izvirni jezikovni skupini, še posebej v primerih, kadar se nanašajo na področje, ki

se uveljavlja v ciljni jezikovni skupini.

Kljub temu pa odgovornost uvajanja kalkov v jezik ne bi smela pasti na pleča

prevajalcev. Predvsem avtorji bi morali biti tisti, ki bi naj uvajali kalke v jezik. V

prevodu je treba v takih primerih uporabiti ustaljene oblike izražanja, ne pa se

zatekati k anglicizmom, germanizmom itd. (Vinay in Darbelnet, 1995, str. 38–39).

7.3 Lawrence Venuti

Osredinili se bomo tudi na L. Venutija, ki je profesor angleške književnosti,

ameriški teoretik prevajanja in prevajalec. V devetdesetih letih dvajsetega stoletja

pa je pomembno vplival na izoblikovanje modernih trendov v teoriji prevajanja

(Venuti, 1995; povz. po Kocijančič Pokorn, 2003, str. 246).

L. Venuti v svojih delih poudarja, da položaj prevajalca kot raziskovalca ni (in ne

more biti) nepristranski ter znanstveno objektiven. Po njegovem mnenju bi moralo

prevajanje poudariti kulturne razlike in biti na strani tujih, obrobnih literatur

(Venuti, 1995; povz. po Kocijančič Pokorn, 2003, str. 246).

S kritično analizo zgodovine prevajanja v angleško govorečih deželah od 17.

stoletja naprej želi dokazati, da so bili prevajalci (in še vedno so) prisiljeni v

ustvarjanje prevodov, ki so zveneli kot izvirna besedila. Zgodovina razkriva

prizadevanja po tekočem in lahko berljivem prevodu. Avtor meni, da je tak

22

prevod postal ideal vsakega prevoda in ustvarja iluzijo, da je delo, ki ga beremo

izvirno besedilo (Venuti, 1995; povz. po Kocijančič Pokorn, 2003, str. 246).

Po njegovem mnenju tak način prevajanja popolnoma zanika prevajalca, saj

zakriva njegovo posredništvo, prikriva tujo kulturo, ker prilagaja drugačnost

domačemu razumevanju in asimilira tujo literaturo, saj njeno izrazje prilagodi

domačemu, ki je uveljavljeno v ciljni kulturi (Venuti, 1995; povz. po Kocijančič

Pokorn, 2003, str. 246).

7.3.1 Podomačitev in potujitev

Venuti se je osredinil predvsem na dihotonomijo med »podomačitvenim« in

»potujitvenim« prevodom. Podomačitven prevod naj bi dal bralcem ciljnega

jezika vtis, da je bil že v originalu napisan v ciljnem jeziku, medtem ko potujitven

prevod poskuša soočiti bralce ciljnega jezika z razlikami med izvirno in ciljno

kulturo (Venuti, 1995, str. 5).

»Potujitven prevod naj bi načrtno odklonil vrednote in prepričanja, ki so

trenutno najbolj cenjeni v ciljnem jeziku. Avtor poziva k eksperimentiranju, k

inovativnem prevajanju, k heterogenosti, ki naj bi učinkovala potujitveno in tako

ponovno postavila ravnovesje med izhodiščno in ciljno kulturo« (Venuti, 1995;

cit. po Kocijančič Pokorn, 2003, str. 247).

Venuti meni, da sta pred prevajalcem literarnih besedil dve etični izbiri:

etnocentrični prevod (podpira tekoče in popolnoma neovirano delovanje

kulturnih in političnih institucij tak prevod podpira in utrjuje nadvlado

in nasilje osrednje, močnejše in vodilne kulture);

etnodeviantni prevod (usmerjen je v jezikovno in kulturno inovacijo

tak prevod dopušča tuji kulturi, da izrazi svojo drugačnost in spodbuja

institucionalne spremembe) (Venuti, 1995; povz. po Kocijančič Pokorn,

2003, str. 247).

23

Lawrence Venuti poudarja kulturne, družbene in politične učinke prevajanja,

hkrati pa poziva prevajalce in prevodoslovne teoretike, da začno ustvarjati

etnodeviantne prevode (Venuti, 1995; povz. po Kocijančič Pokorn, 2003, str.

247).

Kljub temu pa je Venutijeva družbena angažiranost sprožila tudi pomisleke.

Njegovo mišljenje in posploševanje običajno razkrivata položaj raziskovalca, ki

deluje v središču hegemonistične kulture. Zaradi slabega poznavanja problematike

obrobnih kultur mnogokrat krepi določene etnocentrične mite. Avtor vedno

predstavlja prevajanje kot prenašanje tujega v domačo kulturo in glede na to

popolnoma zanika prevajanje v tuj jezik, ki je zelo razširjen v t. i. »manjših«

kulturah (Venuti, 1995; povz. po Kocijančič Pokorn, 2003, str. 247).

Avtor v svojih delih predstavlja podomačitveni prevod kot negativen in škodljiv

položaju manjših kultur. Ne omenja pa, da tak prevod služi tem »manjšim«

kulturam za vzpostavitev in krepitev svoje literature (Venuti, 1995; povz. po

Kocijančič Pokorn, 2003, str. 247).

Mnogi kritiki pa Venutiju očitajo, da potujitveni prevod ni elastičen in je zato

neučinkovit. Menijo namreč, da del občinstva, ki mu je etnocentričen prevod

namenjen, ne bo razvil naklonjenosti do kulturne diferenciacije in ne bo znal

ceniti bogastva drugih kultur. Druga nevarnost pa je, da ta del občinstva zavrne

potujitvene prevode, saj so pogosteje težje razumljivi in odbijajo širše bralstvo.

(Venuti, 1995; povz. po Kocijančič Pokorn, 2003, str. 247).

24

7.4 Mona Baker: Neustreznost na besedni ravni

Neustreznost na besedni ravni pomeni, da v ciljnem jeziku oz. kulturi ni besede, ki

bi neposredno ustrezala izvirni besedi. Tip in stopnja težavnosti prevajanja pa sta

odvisna od narave neustreznosti, konteksta, namena prevoda itd. (Baker, 2011, str.

16).

Najpogostejši primeri neustreznosti na besedni ravni so:

a) Kulturno zaznamovani koncepti

Izvirna beseda lahko izraža koncept, ki je neznan v ciljni kulturi. Ta

koncept je lahko v povezavi z verskim prepričanjem, družbenimi

navadami in običaji, z vrsto hrane … (Baker, 2011, str. 18).

b) Izvirni koncepti, ki niso leksikalizirani v ciljnem jeziku

Izvirni jezik izraža koncept, ki je sicer znan v ciljnem jeziku, vendar še ni

leksikaliziran (Baker, 2011, str. 18).

c) Pomensko zapletene izvirne besede

Morfološko preproste besede, ki izražajo pomensko zapletene koncepte.

Beseda z enim samim morfemom lahko izraža kompleksnejši pomen, ki je

lahko daljši od ene povedi (npr. brazilska beseda arruacao, ki pomeni

čistiti tla pod kavnimi drevesi in te odpadke nalagati med vrstami ter tako

omogočiti lažje obiranje kavnih zrnc med obiranjem) (Baker, 2011, str.

19).

d) Besede, ki v izvirnem jeziku in ciljnem jeziku nimajo enakih pomenov

Beseda lahko ima v ciljnem jeziku manj ali več pomenov, kot jih ima v

izvirnem. Kar je lahko v enem jeziku zelo pomembna razlika v pomenu,

drug jezik zanemari. Za primer lahko vzamemo indonezijski besedi

kehujanan in hujan-hujanan. Obe pomenita iti ven na dež, vendar prva

pomeni, da vemo, da dežuje, druga pa, da ne vemo, da dežuje. Drugi jeziki

takih razlik v pomenu nimajo (Baker, 2011, str. 19).

25

e) Ciljni jezik nima ustrezne nadpomenke

Izvirni jezik lahko ima specifično besedo (podpomenko) nima pa splošne

besede (nadpomenke). Mnogi jeziki nimajo ustrezne nadpomenke za

besedo facilities, zato morajo to besedo v prevodu nadomestiti z ustrezno

podpomenko (Baker, 2011, str. 19).

f) Ciljni jezik nima ustrezne podpomenke

Pogosteje se zgodi, da imajo jeziki splošne besede, nimajo pa podpomenk.

Razvitost podpomenk za razlikovanje med pomeni pa je odvisno od

okolja, v katerem se jezik razvija. Angleška beseda house ima veliko

podpomenk, ki jih v drugih jezikih ni (npr. bungalow, cottage, croft,

lodge, villa, mansion) (Baker, 2011, str. 20).

g) Razlike med fizičnim in medosebnim pomenskim vidikom

Fizični vidik je v nekaterih jezikih bolj pomemben kot v drugih. Ta vidik

zadeva pomene, opredeljujejo, kje se nahajajo osebe ali stvari … To pa se

v angleščini izraža z pari besed kot so come/go, take/bring, arrive/deport.

Pomeni besed, ki odražajo medosebne vidike, se nanašajo na odnose med

udeleženci diskurza, torej ton diskurza (Baker, 2011, str. 20).

h) Razlike v ekspresivni rabi

Besede lahko imajo enak izhodiščni pomen v izvirnem in ciljnem jeziku, a

drugačen prenesen pomen. Če je izraz v ciljnem jeziku nevtralen v

izvirnem pa ekspresiven, je običajno lažje, da v prevodu nevtralni besedi

dodamo vrednostni pridevnik, ali pa poskušamo ekspresivnost poudariti

nekje drugje v besedilu (Baker, 2011, str. 20).

i) Razlike v obliki besed

Pogosto se zgodi, da v ciljnem jeziku ne obstaja določena oblika izvirne

besede. Določene priponke in predpone, ki izražajo različne pomene v

angleščini, nimajo ustreznic v drugih jezikih (priponke: -ish (boyish,

26

greenish), -able (drinkable, retrievable). V angleščini ustvarjajo nekatere

končnice, kot npr. -ese pri besedi journalese (časnikaričina) nove, modne

besede. Take in podobne besede dajejo besedilu ekspresivno vrednost, ki

je v prevodu ni vedno mogoče izraziti. Zato v takih primerih posegamo po

kompenzacijskih tehnikah (Baker, 2011, str. 21).

j) Razlike pri pogostosti in namenu uporabe določenih oblik

Čeprav ima določena oblika že ustaljeno ustreznico v ciljnem jeziku, se

lahko razlikujeta v pogostosti uporabe. Za angleščino je značilno

pogostejše povezovanje povedi z uporabo deležnika -ing. V nemških in

skandinavskih jezikih ter slovenskem jeziku pretirana uporaba deležnika

zveni nenaravno in togo (Baker, 2011, str. 22).

k) Uporaba sposojenk v izvirnem jeziku

Uporaba sposojenk v izvirnem besedilu povzroča poseben prevajalski

problem. Avtorji jih ponavadi vnesejo v besedilo z določenim namenom.

Izrazi, kot so au fait, chic, Auf Wiedersehen imajo v angleščini in tudi

drugih jezikih največkrat prestižno vrednost. Prevajalcem pa delajo

preglavice tudi t. i. faux amis ali false friends. To so besede ali izrazi, ki

obstajajo tako v izvirnem kot tudi ciljnem jeziku, a so z uporabo v enem

ali drugem dobile drugačen pomen. Pogosto gre za zgodovinsko in

kulturno povezane jezike, kot so npr. angleščina, nemščina, španščina,

francoščina itd., lahko pa se pojavijo tudi med nepovezanimi jeziki (Baker,

2011, str. 22).

27

7.4.1 Strategije prevajanja

Mona Baker v svojem delu predstavi tudi najpogostejše prevajalske strategije, ki

jih uporabljajo prevajalci, kadar ravnajo z različnimi primeri

neustreznosti/neekvivalence na besedni ravni:

a) Prevod z bolj splošno besedo (nadpomenko)

Primer: shampoo vs. wash (English vs. Arabic)

Shampoo the hair with a mild WELLA-SHAMPOO and lightly towel dry.

Lase operite z blagim WELLA-ŠAMPONOM in narahlo osušite z

brisačo. (Baker, 2011, str. 23–24).

b) Prevod z bolj nevtralno/manj ekspresivno besedo

Primer: ancient vs. archaic (English vs. Japanese) »starodaven,

starinski, zastarel«; exotic vs. strange unique »nenavaden, eksotičen«

(English vs. Chinese) (Baker, 2011, str. 26–27).

c) Prevod s kulturnim nadomestkom

Ta strategija prevajanja vključuje zamenjavo kulturno zaznamovane

besede ali izraza z izrazom iz ciljnega jezika, ki nima enakega

izhodiščnega pomena, vendar je verjetno, da bo imel podoben vpliv na

bralca (Baker, 2011, str. 29).

Primer: Cream Tea expert vs. expert in pastry (English vs. Italian)

»strokovnjak za slaščice/pecivo« (Baker, 2011, str. 31).

d) Prevod s sposojenko ali sposojenko in razlago

Ta strategija je še posebej pogosta pri ravnanju s kulturno zaznamovanimi

izrazi in modnimi besedami. Avtorica meni, da je zelo koristno, če

sposojenki, ki se v besedilu večkrat ponovi, sledi razlaga. Bralec jo bo

razumel, prav tako pa ne bo več daljših razlag, ki bi ga odvračale od branja

(Baker, 2011, str. 33).

28

e) Prevod s podobnimi besedami (parafrazo)

Uporaba te strategije je pogosta, kadar je pojem, ki ga izraža izvirni jezik

leksikaliziran v ciljnem jeziku, vendar v drugačni obliki (Baker, 2011, str.

36).

Primer: creamy vs. that resembles cream »kremast« (English vs.

Arabic), related to vs. have a kinship »povezan, soroden« (English vs.

Chinese)

f) Prevod z nepovezanimi besedami (parafrazo, razlago)

Ta strategija se uporablja, kadar izvirni pojem ni leksikaliziran v ciljnem

jeziku.

Primer: affidavit vs. written communication supported by an oath (English

vs. Arabic) »pisna izjava pod prisego« (Baker, 2011, str. 38–39).

g) Prevod z izpustom

Kljub temu da se zdi ta strategija korenita, v nekaterih prevodih ni škode,

če se kateri izraz ali beseda spusti. Če izraz ni pomemben za razvoj

besedila, in bi z dolgimi razlagami le utrujali bralca, lahko prevajalci

posežejo tudi po tej strategiji (Baker, 2011, str. 42).

h) Prevod z ilustracijo

To možnost lahko prevajalec uporabi, kadar izvirna beseda nima

ustreznice v ciljnem jeziku in se nanaša na fizični subjekt, ki ga lahko

ilustrativno ponazorimo. Uporabna je predvsem takrat, ko obstajajo

omejitve glede prostora in če mora besedilo ostati kratko ter jedrnato

(Baker, 2011, str. 43).

29

8 Oblika in slog besedila Eat, Pray, Love

Roman je razdeljen na sto osem pripovedi in uvod (stodeveti del), v katerem

avtorica razloži, kako je knjiga napisana. Za to razdelitev se je avtorica odločila

zaradi molek. To so vrvice s kroglicami (džapa malas), ki jih okoli vratu nosijo

pobožni hindujci in budisti, da bi jim pomagale ostati osredotočene med molitvijo.

Med molitvijo jih držijo v eni roki ter se s prsti dotikaj kroglic v krogu. Število sto

osem velja za najsrečnejše število, tri pa predstavlja najvišje ravnovesje. Zato je ta

niz stoosmih pripovedi razdelila še na tri dele: o Italiji, Indiji in Indoneziji. Te tri

države je pisateljica obiskala med letom samoraziskovanja. Zadnja, sto deveta

kroglica, pa ima poseben pomen, saj naj bi si ob dotiku te kroglice človek med

molitvijo oddahnil od zatopljenosti v molitev in se zahvalil svojim učiteljem. V

stodevetem delu oz. uvodu se je sama zahvalila vsem učiteljem, ki so jo v letu

samoraziskovanja spremljali v različnih oblikah (Gilbert, 2009, str. 7–8).

Roman temelji na avtoričinih osebnih izkušnjah. Elizabeth Gilbert v njem

predstavi svoja potepanja po Italiji, Indiji in Indoneziji. Hkrati spoznamo njeno

življenje in razmišljanja, ki jih poda na zelo nevsiljiv način. V delu pa opisuje tudi

določena zgodovinska dejstva, kulturo, običaje in zanimivosti držav, v katerih se

nahaja. Skozi njeno pripoved spoznamo ogromno zanimivih ljudi, ki so jo

spremljali skozi leto samoraziskovanja.

30

9 Analiza kulturnospecifičnih prvin v delu Eat, Pray, Love

Pri analizi smo izbrane kulturno zaznamovane besede, besedne zveze in stavke iz

originala primerjali s slovenskim prevodom in skušali ugotoviti, katere

prevajalske strategije je uporabljala prevajalka. Zanimalo nas je tudi, ali je

pestrost kultur v originalu privedla do večjega števila uporabljenih sposojenk in

tujk v prevodu. Ugotavljali smo, ali se je prevajalka posluževala dodajanj in

izpustov pri kulturnih konceptih, ki v ciljni kulturi niso znani.

Pri analizi smo si pomagali s spletno različico Slovarja slovenskega knjižnega

jezika, s spletnima angleško-angleškima slovarjema Oxford in Cambridge

Dictionaries, angleško-slovenskim slovarjem Pons, spletnim slovarjem Urban

Dictionary in Velikim slovarjem tujk (2002). Vse primere kulturno zaznamovanih

prvin smo komentirali, ponekod pa smo dodali predlog lastnega prevoda,

dopolnjen z argumenti.

31

9.1 Primeri podomačitvenega prevoda

Kot pravi Venuti (1995, str. 5) naj bi podomačitven prevod dal bralcem ciljnega

jezika vtis, da je bil že v originalu napisan v ciljnem jeziku. V prevodu »Jej, moli,

ljubi« se v stavkih, ki vsebujejo kulturno zaznamovane besede in besedne zveze

pogosto pojavlja strategija podomačitve.

Preglednica 1 : Primeri podomačitvenega prevoda besed/besednih zvez

Eat, Pray, Love Prevod Strategija

face-to-face (str.

20)

to cry over spilled

milk (str. 286)

iz oči v oči (str. 26)

zvoniti po toči (str.

304)

V teh primerih je prevajalka

uporabila strategijo paradigmatske

ekvivalence, ki jo najdemo predvsem

v idiomih, pregovorih, samostalniških

in pridevniških frazah. (Vinay in

Darbelnet, 1995, str. 38). Ta strategija

se prepleta s strategijo prevoda s

kulturnim nadomestkom (Baker,

2011, str. 31; Aixelá, 1996, str. 63).

dime (str. 18)

hundred bucks

(str. 249)

cent (str. 24)

sto čukov (str. 264)

Gre za prevod s kulturnim

nadomestkom, ki vključuje

zamenjavo kulturno zaznamovane

besede (Baker, 2011, str. 31; Aixelá,

1996, str. 63) in je bližje slovenskemu

bralcu. Po razčlenitvi Vinaya in

Darbelneta pa gre za ekvivalenco

(1995, str. 38).

»se nadaljuje«

32

»nadaljevanje«

Eat, Pray, Love Prevod Strategija

stew (str. 10)

casserole (str. 95)

enolončnica (str.

16, 105)

V obeh primerih gre za kulturno

zaznamovan koncept, ki je neznan v

ciljni kulturi. Prevajalka se je odločila

za adaptacijo (Vinay in Darbelnet,

1995, str. 39) in je v obeh primerih

uporabila besedo enolončnica, čeprav

ne gre za isto jed.

V Oxford Dictionaries najdemo

sledeča pomena besed (6. 7. 2014):

stew: a dish of meat and

vegetables cooked slowly in

liquid in a closed dish or pan.

casserole (6. 7. 2014): a kind

of stew cooked in an oven.

V SSKJ (6. 7. 2014) je enolončnica

označena kot: preprosta jed iz več

vrst živil.

Na slovenskem kulturnem področju

nimamo ustreznice za ti angleški

besedi, kljub temu pa bi lahko v

prevodu uporabili različna izraza.

Besedo stew bi lahko prevedli z

besedo obara – juhi podobna jed iz

mesa in zelenjave (SSKJ, 6. 7. 2014).

»se nadaljuje«

33

»nadaljevanje«

Eat, Pray, Love Prevod Strategija

gelato (str. 38)

ice cream (str. 82)

sladoled (str. 46,

92)

Prevajalka se je odločila za prevod

besede gelato z bolj nevtralno besedo

– sladoled. Kulturno zaznamovan

element je zamenjala z nevtralno

povezavo, ki je brez tuje konotacije

(Aixelá, 1996, str. 63; Baker, 2011,

26–27 ).

Menimo, da bi v slovenskem prevodu

prav tako lahko uporabili besedo

gelato. Gre za zelo specifično vrsto

sladoleda, ki je tipična za Italijo in je

ne gre v celoti primerjat z besedo

sladoled.

V slovarju Urban Dictionary najdemo

natančno razlago razlik med gelato in

ice-cream: Gelato is made with milk,

not cream like ice cream; gelato is

churned less than ice cream, so it has

much less air in it than ice cream;

gelato is churned less than ice cream,

so it has much less air in it than ice

cream (gelato is softer) (6. 7. 2014).

»se nadaljuje«

34

»nadaljevanje«

Eat, Pray, Love Prevod Strategija

30 pounds (str.

22)

twenty-pound

turkey (str. 111)

100 degrees (str.

135)

15 kilogramov (str.

29)

Desetkilogramski

puran (str. 122)

38 stopinj Celzija

(str. 147)

Prevajalka je ameriški sistem enot

prilagodila slovenskemu. Gre za

ustreznost oz. ekvivalenco (Vinay in

Darbelnet, 1995, str. 38) oz. prevod s

kulturnim nadomestkom Baker, 2011,

str. 31; Aixelá, 1996, str. 63).

Amtrak Pizza (str.

62)

»železniška pica«

(str. 71)

Lizin prijatelj Luca pravi, da je

mogoče opisati ameriško hrano kot

»železniška pica«. V mislih ima

»neužitno« pico, ki jo strežejo na

vlakih ameriške nacionalne železnice

Amtrak. Ker ima v mislih neužitno

pico, je prevajalka zapisala pridevnik

»železniška« v narekovajih.

Prevajalka se je odločila za popolno

posplošitev oz. uporabo nadpomenke

(Aixelá, 1996, str. 63) in namesto

imena železniškega podjetja Amtrak

uporabila splošno poimenovanje. Gre

tudi za prevod z nevtralno besedo

(Baker, 2011, str. 23–24), ki je brez

tuje konotacije. Uspelo ji je prenesti

sporočilo, da ameriška hrana ni

preveč dobra.

»se nadaljuje«

35

»nadaljevanje«

Eat, Pray, Love Prevod Strategija

This Bud's for

you! (str. 65)

To pivo je za vas!

(str. 74)

Gre za popolno posplošitev oz.

uporabo nadpomenke (Aixelá, 1996,

str. 63; Baker, 2011, str. 23–24).

Lahko bi tudi rekli, da je to prevod z

nevtralno besedo, ki je brez tuje

konotacije. Zelo priljubljeno pivo v

Ameriki (Budweiser) je zamenjala z

bolj splošno besedo oz. nadpomenko

pivo. Če bi se v tem primeru odločila

za katero koli znamko slovenskega

piva, bi šlo za podomačitven prevod,

ki se ne bi zlil v prepletanje vseh

štirih kultur.

show poodles (str.

70)

psi za na razstavo

(str. 79)

V prevodu je uporabljena

nadpomenka oz. bolj splošna beseda

(Aixelá, 1996, str. 63; Baker, 2011,

str. 23–24) za razstavo psov pasme

pudelj, ki je zelo priljubljena v

Ameriki.

»se nadaljuje«

36

»nadaljevanje«

Eat, Pray, Love Prevod Strategija

cocktail dress (str.

98)

večerna obleka (str.

108)

Cocktail dress a dress worn for a

special occasion in the evening, such

as a party or dance (Cambridge, 6. 7.

2014).

Prevajalka je namesto besede

cocktail, uporabila pridevnik

»večerna«, saj lahko glede na opis v

angleško-angleškem slovarju

ugotovimo, da gre za to vrsto obleke.

Uporabila je postopek ekvivalence

(Vinay in Darbelnet, 1995, str. 38) oz.

prevod s kulturnim nadomestkom

(Baker, 2011, str. 31; Aixelá, 1996,

str. 63).

dear buddies (str.

8)

draga prijatelja

(str. 14)

Spletni Oxford Dictionary razlaga

besedo buddy, kot a close friend

(informal) (6. 7. 2014).

Prevajalka se je odločila za prevod z

bolj nevtralno/splošno besedo, ki ima

višji register (Aixelá, 1996, str. 63;

Baker, 2011, str. 23–24). V prevodu

bi lahko uporabili besedo kolega

(SSKJ: pog. tovariš, prijatelj, 6. 7.

2014).

»se nadaljuje«

37

»nadaljevanje«

Eat, Pray, Love Prevod Strategija

grandmother's

best china (str.

127)

babičin najboljši

porcelan (str. 139)

China je kulturno zaznamovan

element, ki je v slovenščino preveden

kot porcelan.

V tem primeru gre za zamenjavo

izvirnega kulturno zaznamovanega

elementa z nevtralno povezavo, ki je

brez tuje konotacije (Aixelá, 1996,

str. 63; Baker, 2011, str. 23–24).

China (Cambridge, 6. 7. 2014): clay

of a high quality that is shaped and

then heated to make it permanently

hard, or objects made from this, such

as cups and plates.

little bookworm

(str. 188)

mali knjižni črv (str.

202)

Gre za ponovitev oz. popoln prenos

kulturno zaznamovanega elementa iz

izvirnega v ciljni jezik (Aixelá, 1996,

str. 61). Kljub temu pa menimo, da bi

lahko prevajalka uporabila postopek

ekvivalence (Vinay in Darbelnet,

1995, str. 38) in prevedla besedo

bookworm z besedno zvezo knjižni

molj. Besedne zveze knjižni črv ni

mogoče najti v korpusu Nova beseda,

medtem ko se knjižni molj pojavi 44-

krat.

»se nadaljuje«

38

»nadaljevanje«

Eat, Pray, Love Prevod Strategija

Mr. and Mrs.

Yakkity-Yak (str.

212)

Children Blah,

Blah, Blah (str.

212)

My sandals on the

soft dewy grass

made this sound:

shippa-shippa-

shippa-shippa / …

/ (str. 213)

Gospod in gospa

Čvek-čvek (str. 226)

Otroci Bla Bla Bla

(str. 226)

Moji sandali so na

mehki rosni travi

delali šipa-šipa-

šipa-šipa / … / (str.

227)

Pri vseh teh primerih gre za

sintagmatsko ekvivalenco (Vinay in

Darbelnet, 1995, str. 38). Med to

ekvivalenco spadajo onomatopejski

izrazi, zvoki, ki spremljajo neko

dejavnost ali odziv nekoga.

hangover (str.

283)

maček (str. 300) Gre za uporabo ekvivalence (Vinay in

Darbelnet, 1995, str. 38) oz. prevod s

kulturnim nadomestkom (Baker,

2011, str. 31; Aixelá, 1996, str. 63).

Besedi hangover (a severe headache

or other after-effects caused by

drinking an excess of alcohol) in

maček (nav. ekspr. slabo počutje,

razpoloženje, navadno po nezmernem

uživanju alkohola).

»se nadaljuje«

39

»nadaljevanje«

Eat, Pray, Love Prevod Strategija

IRS and CIA (str.

294)

davčni urad in CIA

(str. 312)

V primeru kratice IRS se je prevajalka

odločila za adaptacijo (Vinay in

Darbelnet, 1995, str. 39) in uporabila

besedno zvezo davčni urad. Kratico

CIA pa je prevajalka pustila, saj je

bolj znana bralcem ciljnega jezika.

Gre za popoln prenos kulturno

zaznamovane prvine (Aixelá, 1996,

str. 61).

Buffet-style (str.

145)

Ruski bife (str. 157) Prevajalka je besedno zvezo buffet-

style, ki je brez kulturne konotacije,

prevedla s kulturno zaznamovanim

elementom ruski bife.

Glede na kategorizacijo avtorja

Aixelo (1996, str. 64) je prevajalka

samostojno ustvarila kulturno

zaznamovan element, ki v izvirnem

besedilu ni prisoten.

»se nadaljuje«

40

»nadaljevanje«

Eat, Pray, Love Prevod Strategija

tossing me a bone

(str. 169)

vreči drobtinice z

mize (str. 182)

Slovar Oxford (11. 7. 2014) definira

throwing/tossing a bone kot do

something to appease someone,

typically by making a minor

concession or helping them in a small

way.

V tem prevodu gre za ekvivalenco

(Vinay in Darbelnet, 1995, str. 38),

saj je prevajalka obdržala enak

pomen, vendar uporabila različico, ki

je bližje slovenskim bralcem. Lahko

bi uporabila tudi manj formalno

različico, idiom: vreči kost za

glodanje. Glede na klasifikacijo M.

Baker (2011, str. 31) in F. Aixele

(1996, str. 63) gre za prevod s

kulturnim nadomestkom.

“Back off, Jack –I

got four brothers

protecting my

ass.” (str. 265)

»Spizdi, mali –

imam štiri brate, ki

mi krijejo rit.« (str.

280)

V angleščini označuje Jack

vsakdanjega moškega (used to typify

an ordinary man, Oxford, 13. 6.

2014). Prevajalka se je odločila za

prevod s kulturno nezaznamovanim

elementom (Aixelá, 1996, str. 63) oz.

bolj splošno besedo (Baker, 2011, str.

23–24).

»se nadaljuje«

41

»nadaljevanje«

Eat, Pray, Love Prevod Strategija

V drugem primeru je za prevod fraze

protecting my ass uporabila strategijo

paradigmatske ekvivalence (Vinay in

Darbelnet, 1995, str. 38). Lahko bi

rekli, da gre za popoln prenos

kulturno zaznamovanega elementa iz

IJ v CJ (Aixelá, 1996, str. 61).

9.2 Primeri potujitevenega prevoda

Potujitven prevod skuša bralce ciljnega jezika soočiti z razlikami med izvirno in

ciljno kulturo (Venuti, 1995, str. 5). Tak prevod dopušča drugim kulturam, da

izrazijo svojo drugačnost in se s tem predstavijo bralcem ciljnega besedila. Le v

redkih primerih je prevajalka uporabila popolnoma potujitven prevod, saj je v

večini primerov dodala razlago.

Več primerov je že v samem izvirniku napisanih v tujem jeziku (italijanščini,

sanskrtu, angleščini). V delu o Italiji je ogromno besed, besednih zvez in stavkov,

ki so napisani v italijanščini. Avtorica se je v Italiji učila italijanščino, saj ji je ta

jezik zelo pri srcu, želi pa tudi prikazati italijansko kulturo in zapletenost jezika.

Nekaj primerov besed, ki jih je uporabila: gelateria, carpaccio, risotto ai fungi,

buon appetito, dolce stile nuovo, dolce vita, »L'abbiamo rotto«, quattro formaggi,

buona notte, caro mio, il mio telefonino. Te besede so ostale v prevodu

nespremenjene, saj jih Elizabeth Gilbert že skozi zgodbo sama obrazloži in so

pomemben del besedila. Nasprotno se je v prevodu zgodilo z večino besed in

besednih zvez iz sanskrta, ki so ortografsko delno prilagojene slovenščini (npr. sh

š, y i …) , npr. Japa malas džapa malas, Om namah shivaya om

namah šivaja, shaktipat šaktipat, jad džad, kundalini shakti kundalini

42

šakti, raga raga, bindi bindi, turiya turija. Nekaj besed pa najdemo tudi

v angleškem jeziku, ki so zelo kulturno pogojene in jih je prevajalka pustila v

izvirni obliki (bullshit, homo, diner, egg crèmes).

1. IJ: This is the best Vietnamese food in the city, this is the best bagel, this

is the best noodle shop (“No way, homo –this is the best noodle shop”). I

sketched out my old Hell’s Kitchen neighbourhood and Yudhi says, “I

know a good diner up there.”

“Tick-Tock, Cheyenne or Starlight?” I ask.

“Tick-Tock, dude.”

“Ever try the egg creams at Tick-Tock?”

CJ: Tukaj imajo najboljšo vietnamsko hrano, tukaj imajo najboljše bagels,

tukaj najboljše kitajske rezance (»Ni šans, homo – tule so najboljši kitajski

rezanci.«). Skiciram mojo staro sosesko Hell's Kitchen in Yudhi reče:

»Tam poznam dober diner.«

»Tick-Tock, Cheyenne ali Starlight?« ga vprašam.

»Si kdaj pil egg creams* pri Tick-Tocku?«

*Egg cream je priljubljena pijača, značilna za New York in še posebno za

Brooklyn, kjer je bila izumljena. Narejena je iz čokoladnega sirupa, mleka

in mineralne vode. Ne vsebuje niti jajc niti smetane (Op. prev.)

V tem poglavju se Liz in njen prijatelj, ki je bil po napadih 11. septembra

deportiran iz Amerike, odločita, da bosta nekaj dni živela po »ameriško«.

Odpravita se na potep po Baliju in se pogovarjata v ameriškem slengu. Pretvarjata

se, da se vozita po newyorški avtocesti, v pesek narišeta zemljevid New Yorka in

vse dobre stvari, ki se jih spomnita itd.

Gre za popolnoma potujitven prevod. Besede homo, bagels, Hell's Kitchen in

diner so v prevodu obdržane. Le pri pijači egg cream doda prevajalka opombo.

43

Bagel je: a dense bread roll in the shape of a ring, characteristic of Jewish baking

(Oxford, 13. 6. 2014). Beseda homo se v angleško-angleških slovarjih pojavlja kot

poniževalen izraz za homoseksualce. Včasih jo uporabljajo najstniki za svoje

prijatelje, a v tem primeru ni naravnana na spolno usmerjenost (Urban Dictionary,

13. 6. 2014). Diner pomeni a small roadside restaurant with a long counter and

booths (Oxford, 13. 6. 2014).

Pri vseh teh besedah gre za kulturno zaznamovane besede, ki so zelo značilne za

New York, kar lahko razberemo iz njunega dialoga. Menimo, da se je prevajalka

dobro odločila, da je besede pustila v izvornem jeziku.

9.3 Dodatni primeri prevoda z sposojenkami, tujkami

Prevzete besede ali sposojenke prihajajo v slovenščino iz drugih jezikov, npr.

nemščine, furlanščina, italijanščine, hrvaščine, srbščine, francoščine. V novejšem

času pa jih največ prihaja iz angleščine, ki velja za nesporni sodobni svetovni

jezik (kljub temu pa nekatere izmed teh besed niso angleškega izvora). Besedje pa

prevzemamo tudi iz grško-rimskega jezika, ki nam bogati predvsem duhovne,

družbene, in naravoslovne znanosti (Toporišič, 2004, str. 131).

Sposojenke so tiste prevzete besede, ki so se popolnoma prilagodile slovenskemu

jeziku v izgovarjavi, pisavi, pregibanju, skladnji, tvorjenju novih besed …

(Toporišič, 2004, str. 131).

Tujke pa so tiste besede, ki se niso popolnoma prilagodile slovenščini, temveč le v

večji ali manjši meri. Večinoma so nepopolno prilagojene zlasti v pisavi, redko v

izgovoru in pri pregibanju (npr. jazz, piano, sociologija …) (Toporišič, 2004, str.

131).

V naslednji preglednici so zbrane sposojenke, ki smo jih prevzeli iz sanskrta. Za

potrebe meditacije in joge so pisava, pregibanje in izgovarjava besed prilagojeni

slovenskemu jeziku.

44

Preglednica 2: Sposojenke in tujke – sanskrt in angleščina

Eat, Pray, Love Prevod Strategija

Ashram (str. 1) ašram (str. 7) mesto prizadevanja,

zatočišče (2002, str. 82)

Yogi (str. 1) jogi (str. 7) jogi ali jogin kdor se

je izpopolnil v jogi (2002,

str. 526)

Mantra (str. 1) mantra (str. 7) v indijski filozofski in

verski tradiciji zvok, zlog,

beseda, besedilo,

katerega vibracija vpliva

na zavest in duhovni

razvoj (2002, str. 700)

Guru (str. 2) guru, gurujka (str. 7) v Indiji naziv za učitelja

ali vodnika na katerem

koli področju (2002, str.

417)

aura (str. 133) avra (str. 145) svetleče energetsko polje

znotraj in zunaj telesa

živih bitij, katerega

barva je odvisna od

stanja zavesti,

razpoloženja in čustev

(2002, str. 90)

»se nadaljuje«

45

»nadaljevanje«

Eat, Pray, Love Prevod Strategija

women in saris (str. 125) ženske v sarijih (str. 137) tradicionalno vrhnje

oblačilo iz dolgega, do

gležnjev segajočega

nezašitega kosa blaga,

ovitega okoli telesa

(2002, str. 1028)

Besede, kot so Ashram, Yogi in Guru je pisateljica pisala z veliko začetnico. V

prevodu so te besede pisane z malo začetnico. Menimo, da bi morale biti te besede

napisane z veliko začetnico, saj gre za izraz posebnega razmerja oz. spoštovanja

(Slovenski pravopis, 1994, str. 25). Te besede se v delu Eat, Pray, Love pojavljajo

najpogosteje, iz konteksta pa je mogoče razbrati, da so za pisateljico zelo

pomembne, saj so tesno povezane z njenim letom samoraziskovanja in duhovnim

razvojem.

46

V Preglednici 3 so navedene besede, ki so prevzete iz italijanskega jezika in se

nanašajo predvsem na hrano in pijačo.

Preglednica 3: Sposojenke in tujke – italijanščina

Eat, Pray, Love Prevod Strategija

tiramisu (str. 37) tiramisu (str. 45) pecivo, pripravljeno iz

posebne vrste mehkega

sira in biskvita ali keksa,

prepojenega s kavo

(2002, str. 1163)

espresso (str. 76) ekspreso (str. 86) ekspres ali espresso

ekspresna kava (2002,

str. 266, 306)

two cappuccinos (str. 92) dva kapučina (str. 102) topel osvežujoč napitek iz

(ekspresne) kave in

spenjenega mleka (2002,

str. 546)

mozzarella (str. 9) mozzarella (str. 15) vrsta belega mehkega

italijanskega sira, ki se

uporablja kot dodatek

picam (2002, str. 762)

47

9.4 Dodajanja in izpusti

V prevodu knjige Eat, Pray, Love je prevajalka v določenih primerih kulturno

zaznamovanim elementom dodala razlago zunaj besedila v obliki opombe

(Aixelá, 1996, str. 62). Razlage v opombah so bralcem ciljnega jezika v pomoč pri

razumevanju, poleg tega pa niso moteče, saj se pojavijo le nekajkrat v knjigi.

1. IJ: This woman is in every way the opposite of me, who dresses in a style

my sister refers to as Stevie Nicks Goes to Yoga Class in Her Pajamas.

(str. 108)

CJ: Ta ženska je v vsakem pogledu popolno nasprotje mene, ki se oblačim

v stilu, o katerem pravi moja sestra, da je kot »Stevie Nicks* gre na tečaj

joge v pižami«. (str. 118)

*Stephanie Lynn »Stevie« je ameriška pevka, pela je v skupini Fleetwood

Mac, v ameriški kulturi znana po bujnih svetlih laseh in ohlapnih, dolgih

oblačilih. (Op. prev.)

Liz se s prijateljem, ki ga je spoznala v Rimu, pogovarja o slogu oblačenja

Italijank in svojem slogu. Da bi si bralci ciljnega jezika znali predstavljati Lizin

slog oblačenja, je prevajalka opisala slog ameriške pevke.

2. IJ: Now before I get too Louis Farrakhan here with this numerology

business, / … / (str. 2)

CJ: Preden začnem s to numerologijo zveneti kot Louis Farrakhan*, / … /

(str. 8)

*Louis Farrakhan je črnski islamski vodja v Ameriki, ki so mu večkrat

očitali, da so njegove ideje rasistične in antisemitske.

48

V uvodu avtorica razlaga, kako je ta knjiga sestavljena in da je sestava močno

povezava z molitvijo in meditacijo. Prevajalka je dodala razlago, saj v nasprotnem

primeru bralci ciljnega jezika ne bi razumeli te povezave.

3. IJ: »See you later, alligator.« (str. 29)

CJ: »See you later, alligator.« (str. 36)

*Refren iz pesmi See you later, alligator, Billa Haleyja & The Comets,

zdaj priljubljen pozdrav v slovo, na katerega se odgovori z drugim delom

refrena: after 'while crocodile. Grobo bi ga lahko prevedli: Se vidiva,

aligator, in odgovor: Čez nekaj časa, krokodil (Op. Prev.)

Tako se vrač Ketut poslovi od Liz, ko ga sreča na svojem prvem potovanju na

Bali. Da citat ne bi izgubil pomena, se je prevajalka odločila, da ga obdrži, hkrati

pa je v opombi razložila pomen.

Za prevod pesmi v obliki opombe pa se je odločila tudi v primeru starejše county

pesmi iz Texasa: »I‘ve been screwed and sued and tattooed and I‘m still standing

here in front of you …(str. 60) Sem bil zjeban in tožen in tetoviran in še vedno

stojim tu pred teboj … (str. 69). V tem poglavju govori o tem, kako težke čase

ima za sabo (ločitev, depresija), vendar je kljub temu preživela.

V primeru citata iz pesmi zasedbe Simon and Garfunkel I'd rather be a sparrow

than a Snail (str. 38, prevod str. 45) se prevajalka ni odločila za prevod, saj ne

vpliva na pomen razumevanja besedila. V tem delu opisuje, da so v večini velikih

mest zahodnega sveta nekatere stvari vedno enake. Med njimi omeni tudi igranje

in petje te pesmi.

49

4. IJ: David’s sudden emotional back-stepping probably would’ve been a

catastrophe for me even under the best circumstances, given that I am the

planet’s most affectionate life-form (something like a cross between a

golden retriever and a barnacle) /…/ (str. 21)

CJ: Davidovo nenadno čustveno umikanje bi verjetno bilo usodno zame

tudi v najugodnejših okoliščinah, glede na to, da sem najbolj vdano bitje

tega planet (nekakšna mešanica med zlatim prinašalcem in rakom

vitičnjakom*) /…/ (str. 27)

*rak vitičnjak se ponavadi naseli na skale in dna čolnov. Znan je po tem,

da ga je skoraj nemogoče odstraniti s površine, ki jo je izbral za dom. (Op.

prev.)

V tem poglavju Liz razlaga, kako močno je bila odvisna od svojega ljubimca,

katerega je imela za sorodno dušo, čeprav sta imela v razmerju mnoge težave.

Menimo, da je prevajalka opravila zelo dobro delo, saj se v angleščini mnogokrat

uporabi primera z besedo barnacle (used in similes to describe a tenacious person

or thing – Oxford, 13. 7. 2014), v slovenščini pa take primerjave ne poznamo.

5. IJ: /…/ Dealer of Birkenstocks in the Dakotas. (str. 146)

CJ: /…/ Prvi pooblaščeni zastopnik za sandale Birkenstocks v Dakoti (str.

157)

Avtorica razlaga, s čim vse se je preživljal njen prijatelj Richard iz Teksasa, ki ga

je spoznala v ašramu. Prevajalka je dodala po čem je znano podjetje Birkenstocks,

ki slovenskim bralcem ni znano.

50

6. IJ: A rebel poet-Yogi from Yonkers. God's own sexy rookie shortstop.

(str. 19)

CJ: Uporniški pesnik jogi iz Yonkersa. Najpomembnejši, najbolj seksi,

najbolj svež igralec v ekipi samega Boga. (str. 25)

V tem delu knjige opisuje ljubimca Davida, s katerim je bila skupaj med in po

ločitvi z možem.

Prevajalka je uporabila strategijo parafraze (Baker, 2011, str. 36). V angleščini

pomenita rookie: a member of a sports team in their first full season (Oxford, 13.

7. 2014) oz. a person who is new to an organization or an activity (Cambridge,

13. 7. 2014) in shortstop: a fielder positioned between second and third base

(Baseball). (Oxford, 13. 7. 2014).

Glede na to, da je rookie igralec novinec, za igralca shortstop pa v slovenščini

nimamo ustreznice (opisno bi lahko prevedli z bližnji zaustavljalec/igralec druge

baze) predlagamo naslednji prevod:

»Najbolj seksi novinec v ekipi samega Boga.«

7. IJ: The tourists who were lured back to Bali were a fairly high-minded

crowd (this was not Fort Lauderdale, after all), and their attention was

guided toward the artistic and religious beauty inherent in the Balinese

culture. (str. 249)

CJ: Turisti, ki so jih privabili nazaj na Bali, so bili precej ponosna,

plemenita druščina (navsezadnje to ni bil Fort Lauderdale*) in njihovo

pozornost so usmerili proti umetniški in verski lepoti, podedovani v

balijski kulturi. (str. 264)

*Priljubljen kraj na Floridi, kamor radi hodijo na počitnice študentje,

znan po velikem številu barov, klubov, zabav. (Op. prev.)

51

Avtorica piše o zgodovini Balija, o vojnah, ki so prizadele otok, in kako ga je v

šestdesetih letih indonezijska vlada želela narediti privlačnega za mednarodni trg.

V prevodu najdemo dodatno razlago, zakaj v besedilu uporabi prav ta kraj.

8. IJ: Ketut speaks like the wise old Chinamen in classic kung fu movies, a

form of English you call “Grasshopperese,” because you could insert the

endearment “Grasshopper” into the middle of any sentence and it would

sound very wise. “Ah—you have very luck good fortune, Grasshopper …”

(str. 231)

CJ: Ketut govori kot moder Kitajec v klasičnih kungfujevskih, vrsto

angleščine, ki bi jo lahko imenovali »grasshopperščina«, ker lahko vstaviš

ljubkovalni grasshopper na sredino kateregakoli stavka in zveni zelo

modro. »Ah – ti imaš zelo veselo dobro srečo, grasshopper …«* (str. 245)

*Grasshopper (slov.: kobilica) je ljubkovalen vzdevek učenca – glavnega

junaka – borilnih veščin v šaolinskem templju iz priljubljene serije Kung

fu. (Op. prev.)

Liz opisuje angleščino balijskega vrača. Gre za še posebej kulturnospecifično

prvino, ki jo je prevajalka morala razložiti bralcem ciljnega jezika z opombo.

9. IJ: I'll be walking around with a clipboard, taking notes and following up.

I'm Julie McCoy, your Yogic cruise director. And yes, the position does

come with a beeper. (str. 203)

CJ: Okrog bom hodila z mapo, si zapisovala in ukrepala. Sem Julie

McCoy*, vaša gostiteljica jogijskega križarjenja. In da, s položajem pride

pager. (str. 218)

52

*Glavna gostiteljica križarjenja priljubljene ameriške televizijske serije

Ladja zaljubljencev. (Op. prev).

Liz pripoveduje o svoji novi službi v ašramu, kjer bo obiskovalcem, ki so prišli za

nekaj dni molit, pomagala pri orientaciji v ašramu, jih spremljala na meditacijo,

pomagala pri drugih težavah.

Prevajalka je dodala opis televizijskega lika Julie McCoy. V primeru angleške

besede beeper se je odločila za angleško tujko pager (pozivnik, brezžična

elektronska naprava za sprejem kratkih elektronskih sporočil, Slovar tujk, str.

834). Za prevod bi lahko uporabila besedo »pozivnik«, ki prav tako prenese

pomen te naprave.

10. V naslednjih primerih, je prevajalka dodajala dodatne besede za boljše

razumevanje:

Penthouse (str. 8) revija Penthouse (str. 14)

Gourment (str. 58) revija Gourment (str. 67)

Latest issue of Hustler (str. 52) zadnjo številko revije Hustler (str. 60)

Madison Avenue (str. 212) avenija Madison v New Yorku (str. 226)

Florida Keys (str. 260) floridskega Key Westa (str. 275)

David was a catnip and kryptonite to me. (str. 23) David je bil zame kot

mačja meta za mačka in kriptonit za Supermana. (str. 30)

He says, “Give it another six months, you’ll feel better.” (str. 156) On

odgovori: »Daj zadevi šest mesecev, počutila se boš boljše.« (str. 169)

53

I received shakipat initiation two years ago, when I met my Guru for the

first time, back in New York. It was during a weekend retreat at her

Ashram in the Catskills. (str. 153) Iniciacijo šaktipat sem prejela pred

dvema letoma, ko sem prvič srečala gurujko. Bilo je med meditacijskim

umikom v njenem ašramu v gorovju Catskill v zvezdni državi New York.

(str. 165).

11. IJ: Because God never slams a door in your face without opening a box of

Girl Scout Cookies (or however the old adage goes), some wonderful

things did happen to me in the shadow of all sorrow. (str. 22)

CJ: Ker ti bog nikoli ne zaloputne vrat pred nosom, ne da bi odprl škatle

piškotov (ali kako že gre stari rek), se mi je zgodilo nekaj čudovitih stvari

v senci vse tiste žalosti. (str. 29)

Avtorica na začetku knjige piše o težavah, ki so jo pripeljale do leta

samoraziskovanja. Medtem ko so se ji dogajale same slabe stvari, je doživela tudi

nekaj lepih, tj. začela se je učiti italijanščine, našla je svojo indijsko gurujko,

starejši vrač jo je povabil k sebi na Bali.

V Ameriki so skavtinje znane po tem, da prodajajo piškote od vrat do vrat.

Prevajalka se je v tem primeru odločila za izpust (Baker, 2011, str. 42; Aixelá,

1996, str. 64).

12. IJ: I drank enough of that damn Saint-John's wort tea to cheer up whole

Russian gulag, to noticeable effect. (str. 52)

CJ: Popila sem toliko tistega prekletega šentjanževega čaja, ki naj bi

pomagal proti depresiji, da bi razveselila ves ruski gulag, a ni bilo

nobenega vidnega učinka. (str. 60).

54

Liz razlaga, kako se je borila proti depresiji v času med ločitvijo in po njej.

V tem primeru gre za izpust (Baker, 2011, str. 42; Aixelá, 1996, str. 64)

poimenovanja šentjanževega čaja, ki je znan v ameriški kulturi (Saint-John's).

Tako v izvirni kot tudi ciljni kulturi je znano, da ima šentjanžev čaj pomirjujoč

učinek pri depresiji.

9.5 Primeri drugih prevodnih premikov

V tem poglavju smo zbrali še nekaj zanimivih primerov, ki smo jih kategorizirali

glede na omenjene prevajalske strategije.

1. IJ: It originally comes from the root word yuj, which means “to yoke”, to

attach yourself to a task at hand with ox-like discipline. (str. 127)

CJ: Prvotno izvira iz korena besede judž, ki pomeni »volovska vprega«,

da se zavežeš zadani nalogi z volovsko disciplino. (str. 139)

Pri tem primeru je prevajalka uporabila transpozicijo (Vinay, Darbelnet, 1995, str.

36), saj je glagol to yoke, kar pomeni to put a yoke on animals , especially cattle ,

so that they are fastened together and to a connected vehicle or load (Cambridge,

7. 7. 2014) zamenjala z besedno zvezo »volovska vprega«. Pri tem gre le za

spremembo v slovnici, ne pa v pomenu.

2. IJ: He dressed the way the computer-interested boys in my junior high

school used to dress for band concerts – dark trousers /…/ (str. 133)

CJ: Oblačil se je tako, kot so se v moji srednji šoli fantje, ki so se zanimali

za računalnike, oblačili za koncerte /…/ (str. 145)

55

V tem primeru gre za prevod s parafrazo (Baker, 2011, str. 36). V angleškem

izvirniku je uporabljena zloženka iz več besed, ki pa bi bila nemogoča v ciljnem

jeziku.

3. IJ: I'm sleeping in a concrete dormitory. (str. 132)

CJ: Spim v betonski zgradbi, ki je kot študentski dom. (str. 144)

Tudi v tem primeru gre za prevod s parafrazo (Baker, 2011, str. 36), saj drugačno

oblikovanje tega stavka ne bi bilo mogoče.

4. IJ: So that's where you can find me for several hours a day now—down on

my knees on the cold marble with a brush and a bucket, working like a

fairy-tale stepsister. (str. 137)

CJ: Tam me lahko zdaj najdete po več ur na dan – spuščena na kolenih na

hladnem marmorju s krtačo in vedrom, garam kot takšna Pepelka iz

pravljice. (str. 149)

Glagol work, ki pomeni to be engaged in physical or mental activity in order to

achieve a purpose or result, especially in one’s job; do work (Cambridge, 8. 6.

2014).

Glagol garati pa glede na SSKJ pomeni zelo veliko, naporno delati, zlasti fizično

(8. 6. 2014). Pomena glagolov nista enaka, prevajalka se je v tem primeru odločila

za bolj ekspresivno besedo.

V drugem primeru se je namesto kulturno nezaznamovane fraze fairy-tale

stepsister (krušna sestra), odločila za bolj specifično poimenovanje »Pepelka«, ki

je ciljnim bralcem bližje.

56

5. IJ: He cuts me off. “See, now that’s your problem. You’re wishing too

much baby. You gotta stop wearing your wishbone where your backbone

oughtta be.” (str. 158)

CJ: Prekine me. »Vidiš, to je tvoj problem. Preveč si želiš, srce. Moraš

nehati nositi svoj venček želja tam, kjer bi morala imeti pokončno

hrbtenico.« (str. 170)

V tem primeru je morala prevajalka uporabiti prevod z bolj nevtralno besedno

zvezo, ki ni kulturno zaznamovana. V slovenski kulturi ne poznamo običaja, ki je

povezan s prstno kost pri perutnini. Wishbone (Oxford, 13. 7. 2014) pomeni: a

forked bone (the furcula) between the neck and breast of a bird. According to a

popular custom, this bone from a cooked bird is broken by two people and the

holder of the longer portion is then entitled to make a wish.

6. IJ: “Lemme tell you something, Groceries–you got some serious control

issues.” (str. 158)

CJ: »Naj ti nekaj povem, Špecarija – imaš resno težavo: vse hočeš imeti

pod nadzorom.« (str. 171)

V tem primeru gre za prevajalski postopek ekvivalence (Vinay in Darbelnet,

1995, str. 38) oz. postopek s kulturnim nadomestkom (Baker, 2011, str. 31).

Besedno zvezo control issues je prevajalka prevedla s frazo, ki jo slovenski bralci

bolje poznamo.

7. IJ: After the staid sobriety of Venice, it's nice to be back where I can see a

man in a leopard-skin jacket walking past a pair of teenagers making out

right in the middle of the street. (str. 107)

57

CJ: Po resnobni treznosti Benetk je spet lepo biti tu, kjer lahko vidim

moškega v jopiču z vzorcem leopardove kože, ki gre mimo para

najstnikov, ki se onegavita natančno sredi ceste. (str. 118)

Making out pomeni: informal, to kiss and touch in a sexual way, or to succeed in

having sex with someone (Cambridge, 13. 7. 2014.). Prevajalka se je odločila za

glagol, ki ima širok pomenski obseg, tj. izraža dejanje, ki je znano, a se noče, ne

more imenovati ( SSKJ, 13. 7. 2014). Glede na to, da se v angleščini fraza to make

out uporablja v neformalnih situacijah, bi lahko uporabili glagol mečkati se: nav.

slabš. ljubkovalno prijemati, tipati koga, navadno žensko.

V primeru pesmi, ki jo je napisala, ko je bila v Indiji, se pojavi ista besedna zveza,

a v tem primeru jo prevede z ljubimkati se, kar pomeni izkazovati, imeti površen,

neresen ljubezenski odnos (SSKJ, 13. 7 .2014), kar bi lahko bil tudi dober prevod

v prvem primeru.

8. IJ: “Pretty power!” I repeat the phrase, loving it. Like a meditating Barbie.

“I want pretty power!” (str. 252)

CJ: »Mikavna moč!« ponovim frazo, všeč mi je. Kot punčka Barbie, ki

meditira. »Hočem mikavno moč!« (str. 267)

V tem poglavju se stari vrač Ketut in Liz pogovarjata o balijski meditaciji, pri

kateri se moreš smejati celo v jetrih, to pa ti pomaga da pridobiš »mikavno moč«

(tj. v življenju dobiti, kar želiš).

Besedna zveza meditating Barbie je v ciljni jezik prevedena s pomočjo parafraze

(Baker, 2011, str. 36), saj prevajalka ni mogla uporabiti zveze pridevnik +

samostalnik. Uporabljena pa je tudi strategija dodajanja. Prevajalka je poudarila,

da gre za punčko Barbie.

58

9. IJ: The same wind, maybe, is the thing that blew me out of Wayan's shop

that day, that pushed me out of my hunger-over anxiety about whether I

was ready to start dating again, and guided me over to Ubud's local

internet cafe, where I sat and wrote—in one effortless draft—a fund-

raising e-mail to all my friends and family across the world. (str. 286)

CJ: Mogoče me tistega dne ta isti veter odpihne iz Wayanine trgovine,

porine me iz mojega tesnobnega, mačkovskega razmišljanja o tem, ali sem

pripravljena, da se začnem spet dobivati z moškimi, in me vodi do ubuške

lokalne internetne kavarne, kjer se usedem in napišem – v enem

nenapornem osnutku – elektronsko sporočilo za zbiranje denarja vsem

svojim prijateljem in družini po svetu. (str. 303)

Liz in njena balijska prijateljica Wayan se pogovarjata o tem, da se morajo Wayan

in njena dekleta preseliti drugam, saj se bo najemnina njihovega manjšega

stanovanja povečala. Wayan si neizmerno želi hiše, v kateri bi lahko vse štiri

živele v miru, in kjer bi lahko nudila svojim gostom zdravilne storitve in zdrava

kosila.

V tem primeru bi lahko uporabila tudi besedno zvezo iti na zmenek.

10. IJ: “You don’t want to go cherry-picking a religion.” (str. 218)

CJ: Nočem izbirati samo najboljšega od vere, kot bi obiral le najboljše

sadeže,” (str. 232)

Lizinemu prijatelju je ob rojstvu otroka umrla žena. Rad bi zamenjal vero, saj

zaradi tega dogodka ne more več verjeti v Boga. Po premisleku in izbiranju druge

vere pa spozna, da mora v veri prenesti tudi kaj slabega, saj vsako slabo prinese

nekaj dobrega.

59

Cherry-pick pomeni selectively choose (the most beneficial or profitable items,

opportunities, etc.) from what is available (Oxford, 13. 7. 2014). V tem primeru

se je prevajalka odločila za prevod z bolj splošnimi besedami namesto z idiomom.

11. IJ: Everyone is seated in meditation, roosted there, you might say, and I

slip in beside them, the new bird in the flock, completely unnoticed. (str.

126)

CJ: Vsakdo sedi v meditaciji, lahko bi rekli kot na kurjih gredah, in

prikradem zraven njih, nova ptica v jati, popolnoma neopažena. (str. 138)

Prevajalka se je odločila za prevod s parafrazo, glagol roosted, kar pomeni settle

or congregate for rest or sleep (Oxford, 13. 6. 2014). Uporabila je besedno zvezo

s pridevnikom in samostalnikom, kar zelo dobro ponazori, kako ljudje sedijo med

meditacijo v ašramih.

12. IJ: /…/ (an aro is a land measurement roughly translating into English as:

»Slightly bigger than the parking spot for an SUV«) /…/

CJ: /…/ (aro je mera zemljišča, ki se grobo prevaja kot »malce večje od

parkirnega mesta za malo večji športni avto na štirikolesni pogon«) /…/

V primeru besed aro se je prevajalka odločila obdržati besedo iz originala, saj gre

za mersko enoto, ki se uporablja v Indoneziji. Za prevod vozila SUV ali sports

utility vehicle (Oxford, 14. 7. 2014) je uporabila strategijo parafraze malo večji

športni avto na štirikolesni pogon. Menimo, da bi lahko poenostavila in uporabila

besedno zvezo »športno terensko vozilo,« ki povzame vse bistvene lastnosti, da si

bralci ciljnega jezika znajo približno predstavljati velikost te merske enote.

60

10 Sklep

Magistrska naloga na temo prevajanja kulturnospecifičnih prvin v slovenskem

prevodu romana avtorice Elizabeth Gilbert, Eat, Pray, Love, je pokazala, da je v

delu uporabljenih več različnih prevajalskih strategij.

Prevajalka je pri prevajanju kulturno zaznamovanih besed in besednih zvez

ponekod uporabljala postopek podomačitve. Najpogosteje se med seboj prepletata

strategija ekvivalence (Vinay in Darbelnet, 1995, 38) in strategija prevoda s

kulturnim nadomestkom (Baker, 2011, str. 31) oz. prilagoditve (Aixelá, 1996, str.

63) (npr. 30 pounds 15 kilogramov; hangover maček, dime cent). V

okviru ekvivalence avtorjev Vinay in Darbelnet se pojavita tako paradigmatska

(face-to-face iz oči v oči; to cry over spilled milk zvoniti po toči) kot tudi

sintagmatska ekvivalenca (shippa-shippa-shippa-shippa šipa-šipa-šipa). Zelo

pogost postopek je popolna posplošitev oz. prevod z nevtralno besedo, ki je brez

tuje konotacije (Aixelá, 1996, str. 63). Ta pa se prekriva s postopkom, ki ga je

opisala Mona Baker (2011, str. 23–24) – uporaba nadpomenke (gelato

sladoled; This Bud's for you! To pivo je za vas!; show poodles psi za na

razstavo). Nekajkrat zasledimo tudi strategijo adaptacije (Vinay in Darbelnet,

1995, str. 39), npr. stew, casserole enolončnica, IRS davčni urad. Le v

redkih primerih je prevajalka uporabila postopek popolnega prenosa kulturno

zaznamovanega elementa iz izvirnega v ciljni jezik (Aixelá, 1996, str. 61), npr.

bookworm knjižni črv. Iz analize je razvidno, da se prevajalski postopki med

seboj prepletajo. Čeprav prihaja do določenih prevodnih premikov oz. do manjše

kulturne zaznamovanosti prevoda, to ni pomembno vplivalo na razumevanje

prevoda.

Ugotavljali smo tudi, v kolikšni meri je prevod potujitven (Venuti, 1995). V

prvem delu o Italiji je v originalu ogromno besed, besednih zvez in stavkov, ki so

napisani v italijanščini. Tudi v prevodu so ostali ti primeri nespremenjeni, saj so v

originalu (pa tudi v prevodu) razloženi skozi zgodbo (gelateria, carpaccio, risotto

ai fungi). Nasprotno pa se je zgodilo z večino primerov iz sanskrta, ki so glede na

izgovarjavo pisno prilagojeni slovenskemu jeziku (shaktipat šaktipat, jad

61

džad, kundalini shakti kundalini šakti). Menimo, da je pomembno, da je

prevajalka v prevodu ohranila citatne besede in tujke, saj nam le-te povedo veliko

o tujih kulturah, kar je tudi namen tega romana.

Potrdila se je hipoteza, da je zaradi prisotnosti različnih kultur zelo pogosta raba

tujk in sposojenk (Vinay in Darbelnet, 1995, str. 31), predvsem iz italijanščine

(mozzarella, kapučino, ekspereso) in sanskrta (ašram, avra, jogi), nekaj pa je tudi

angleških tujk oz. citatnih besed (diner, homo). Sposojenke so prilagojene

predvsem ortografsko, pri pregibanju in izgovarjavi, tujke pa so prilagojene v

izgovarjavi in pri pregibanju, skoraj neprilagojene pa v pisavi. Treba je poudariti,

da prevajalka ni dosledno zapisovala velike začetnice pri besedah, kot so Ashram,

Yogi, Guru, ki so zelo pomembne za avtorico, saj so jo spremljale v letu

samoraziskovanja.

Potrdila se je tudi hipoteza, da je prevajalka v določenih primerih kulturno

zaznamovanih elementov dodala razlago zunaj besedila, tj. v opombi. To

prevajalsko strategijo najdemo pri avtorju Aixeli (1996, str. 62). Največkrat se

pojavi razlaga oseb ali krajev, ki so v ameriški kulturi znani po določeni lastnosti,

zanimivosti (Stevie Nicks; Louis Farrakhan; Julie McCoy; Fort Lauderdale). V

opombah so dodani tudi prevodi pesmi in obrazložitev, zakaj se pojavijo v

določenem delu knjige (See you later, alligator). Dodane so tudi razlage kulturno

zaznamovanih besed in besednih zvez, ki so tipično ameriške, ciljni bralci pa ne bi

razumeli prenesenega pomena (barnacle; grasshopper). V samem prevodu so

dodane različne splošne besede oz. nadpomenke, ki določijo kulturno

zaznamovane besede (kriptonit za Supermana; mačja meta za mačke; gorovje

Catskill).

Le v redkih primerih je prevajalka uporabljala popoln izpust kulturnospecifičnih

prvin (Aixelá, 1996, str. 64; Baker, 2011, str. 42). Tudi v tem primeru gre za

tipično ameriške prvine (a box of Girl Scout Cookies škatla piškotov; Saint-

John's wort tea šentjanžev čaj). Kljub temu pa ti prevodni premiki po našem

mnenju ne vplivajo na razumljivost prevoda.

62

V analizo prevodnih premikov pri prevajanju kulutrnospecifičnih prvin pa smo

dodali tudi nekatere druge primere, pri katerih so najpogostejše prevajalske

strategije transpozicije (Vinay in Darbelnet, 1995, str. 36), npr. to yoke

volovska vprega in parafraze (Baker, 2011, str. 36), npr. computer-interested boys

fantje, ki so se zanimali za računalnike.

Ugotovili smo, da bi prevajalka v nekaterih primerih lahko uporabila drugačne oz.

manj zapletene izraze, ki so bližje ciljnim bralcem (SUV malo večji športni

avto na štirikolesni pogon predlog: športno terensko vozilo; dating dobivati

se z moškimi predlog: iti na zmenek; make out onegaviti se predlog:

mečkati se, ljubimkati se).

Po primerjavi prevoda z izvirnikom in opravljeni analizi lahko rečemo, da v

prevodu ni zaznati večjih pomenskih sprememb zaradi uporabljenih prevajalskih

strategij, ki bi naredile prevod nerazumljiv za bralce ciljnega jezika.

63

11 Viri in literatura

Aixelá, J. F. (1996). Cultural-Specific Items in Translation. V Álvarez, R., Africa

Vidal, M. (Ur.): Translation, Power, Subversion (str. 54—79). Great Britain:

WBC Book Manufactures Ltd.

Baker, M. (2011). Routledge Encyclopaedia of Translation Studies. London; New

York : Routledge.

Baker, M. (2011). In Other Words: a Coursebook on Translation. London; New

York : Routledge.

Gilbert, E. (2006). Eat, Pray, Love. London: Bloomsbury Publishing Plc.

Gilbert, E. (2009). Jej, moli, ljubi. Tržič: Učila International

Grosman, M. in Mozetič, U. ured. (1997). Književni prevod. Ljubljana:

Znanstveni institute Filozofske fakultete.

Kocijančič Pokorn, N. (2003). Mislit prevod. Ljubljana: Študentska založba.

Newmark, P. (2000). Učbenik prevajanja. Ljubljana: Krtina.

Toporišič, J. (2007). Slovenski pravopis. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center

SAZU, Založba ZRC.

Toporišič, J. (1994): Slovenski pravopis – pravila. Ljubljana: DZS.

Toporišič, j. (2004). Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.

Tevzes, M., Adlešič, G. … et al. (2002). Veliki slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva

založba.

Vinay, J., Darbelnet J. (1995). Comparative Stylistics of French and English.

Amsterdam & Philadelphia: John Benjamins.

Venuti, L. (1995). The Translator’s Invisibility: a History of Translation. London

and New York: Routledge.

64

Spletni viri:

Cambridge Dictionaries Online. http://dictionary.cambridge.org/.

Nova beseda (besedilni korpus slovenskega jezika). http://bos.zrc-

sazu.si/s_beseda3.html.

Oxford Dictionaries (angleško-angleški slovar).

http://www.oxforddictionaries.com/.

Urban dictionary (angleško-angleški slovar).

http://www.urbandictionary.com/

Pons (brezplačni spletni slovar). http://www.pons.si/index.php.

Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). http://bos.zrc-

sazu.si/sskj.html.

Spletna stran Elizabeth Gilbert. http://www.elizabethgilbert.com/