UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za razredni pouk

MAGISTRSKO DELO

Kaja Abraham

Maribor, 2017

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za razredni pouk

MAGISTRSKO DELO

SODOBNI PLES PRI POUKU GLASBENE UMETNOSTI NA RAZREDNI

STOPNJI OSNOVNE ŠOLE

Mentorica: Kandidatka:

Prof. dr. Janja Črčinovič Rozman Kaja Abraham

Maribor, 2017

Lektorica:

Majda ERLAČ, prof. soc. in slov.

Prevajalka:

Tamara GAJŠEK, prevajalka in tolmačinja ang. jezika in prof. biologije

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici, redni profesorici

dr. Janji Črčinovič Rozman, za čas,

potrpežljivost, pomoč in vso strokovno

podporo, ki mi jo je namenila med

nastajanjem magistrskega dela.

Posebna zahvala gre moji družini, ki je

zaupala vame in me podpirala na moji

študijski poti.

Priloga 6 IZJAVA O AVTORSTVU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE OBLIKE DELA

UNIVERZA V MARIBORU

UM)

IZJAVA O AVTORSTVU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE OBLIKE DELA

Ime in priimek program:

Naslov dela:

Mentor: Somentor:

izjavljam, da je delo rezultat mojega samostojnega dela, ki sem ga ob

oz. izjavljam, da sem potrebna soglasja za uporabo podatkov in avtorskih del v

delu in jih v jasno in ustrezno na Univerzo v Mariboru prostorsko in neomejeno

pravico shranitve avtorskega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico ponuditi delo javnosti na svetovnem spletu preko DKUM; sem da bodo dela

deponirana/objavljena v DKUM dostopna javnosti pod pogoji licence Creative Commons kar tudi avtomatizirano indeksiranje preko spleta in obdelavo besedil

za potrebe tekstovnega in podatkovnega rudarjenja in ekstrakcije znanja iz vsebin; uporabnikom se dovoli reproduciranje brez predelave avtorskega dela, distribuiranje, dajanje v najem in javnosti samega izvirnega avtorskega dela, in sicer pod pogojem, da navedejo avtorja in da ne gre za komercialno uporabo;

dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v delu in tej izjavi, skupaj z objavo dela;

izjavljam, da je tiskana oblika dela istovetna elektronski obliki dela, ki sem jo za objavo v DKUM.

Uveljavljam obliko licence Creative Commons: (navedite obliko)

delo zaradi zagotavljanja prednosti, poslovnih skrivnosti, varnosti ljudi in narave, varstva industrijske lastnine ali tajnosti podatkov (naziv in naslov

ne sme biti javno dostopno do (datum odloga javne objave ne sme biti kot 3 leta od zagovora dela). To se na tiskano in elektronsko obliko dela.

Pedagoška fakulteta

Kaja AbrahamRAZREDNI POUK

Sodobni ples pri pouku glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole

Janja Črčinovič Rozman

Kaja Abraham

Temporary unavailability:

To ensure competition priority, protection of trade secrets, safety of people and nature, protection of industrial property or secrecy of customer's information, the thesis (institution/company name and address) must not be accessible to the public till (delay date of thesis availability to the public must not exceed the period of 3 years after thesis defense). This applies to printed and electronic thesis forms.

Datum in kraj: Podpis

Podpis (samo v primeru, delo ne sme biti javno dostopno)

Ime in priimek ter podpis odgovorne in

(samo v primeru, delo ne sme biti javno dostopno)

Maribor, 08.10.2017

POVZETEK

Sodobni ples je umetnost dvajsetega stoletja, s katero se srečujemo v vsakdanjem

življenju in ki postaja nepogrešljiva v življenju mnogih. Namen magistrske naloge

je preučiti prepoznavnost sodobnega plesa in odnos do sodobnega plesa pri učencih

razredne stopnje (tretjega, četrtega in petega razreda slovenskih osnovnih šol) pri

pouku glasbene umetnosti. Magistrsko delo v teoretičnem delu opisuje sodobni

ples, njegove začetke in razvoj tako v tujini kot na Slovenskem. Predstavljeni so

njegovi začetniki, improvizacija, kako ustvarjamo z ritmom in gibom. Opisan je

plesni razvoj otroka in kako pomembne so spodbude in metode za plesni razvoj

otroka. Prikazana so tudi slovenska društva in plesni centri, ki so pod svoje okrilje

vzeli sodobni ples. Predstavljenih pa je tudi nekaj vaj, s katerimi lahko otroke

pripravimo na ples in jih učimo plesati. Empirični del magistrske naloge smo izvedli

s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 151 učencev slovenskih osnovnih šol

severovzhodne Slovenije. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno

neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Na podlagi

tega smo ugotovili, da učenci tretjih, četrtih in petih razredov slovenskih osnovnih

šol prepoznajo in poznajo sodobni ples. Večina anketirancev je sodobni ples že

plesala ali bila na predstavi sodobnega plesa. Rezultati so pokazali, da si

anketiranci, ne glede na spol, razred in plesno aktivnost, želijo več vsebin

sodobnega plesa pri pouku glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole.

Vendar pa je te vsebine potrebno vključiti v pouk premišljeno in načrtovano.

KLJUČNE BESEDE: ples, sodobni ples, sodobni ples v Sloveniji, glasbena

umetnost, učni načrt

ABSTRACT

Modern dance is an art of the twentieth century, which we encounter in everyday

life and which is becoming indispensable in the lives of many people. The purpose

of this graduation thesis was to study recognisability of modern dance in the first-

cycle students (third, fourth and fifth grade of the Slovenian elementary schools) in

the musical arts class. In the theoretical part, graduation thesis is describing modern

dance, its beginnings and development abroad as well as in Slovenia. It represents

its beginners and improvisation to create with rhythm and movement. It also

describes dance development of a child and how important are encouragements and

methods for dance development of a child. It also represents the Slovenian

associations and dance centres, which took modern dance under its wings. In the

theoretical part, few exercises are also described, with which we can prepare

children for dancing and at the same time, teach them how to dance. The empirical

part was conducted with the help of the questionnaire, on the sample of 151 students

of the Slovenian elementary schools of North-eastern Slovenia. We used the

descriptive and causal non-experimental method of empirical pedagogical research.

Based on that, we established that the students of third, fourth and fifth grades of

the Slovenian elementary schools recognize and know modern dance. Most of the

respondents have already danced modern dance or saw a modern dance show. The

results have shown that the respondents, regardless of sex, grade and dance activity,

want more modern dance at their musical arts class at the first cycle level of the

elementary schools. Nevertheless, these contents should be integrated into the

classes soundly and prudently.

KEY WORDS: dance, modern dance, modern dance in Slovenia, musical art,

curriculum

UVOD ............................................................................................................. 1

TEORETIČNI DEL ........................................................................................ 3

2.1 SODOBNI PLES ...................................................................................... 3

2.1.1 Sodobni ples v svetu ......................................................................... 4

2.2 IMPROVIZACIJA ................................................................................... 5

2.3 SODOBNI PLES V SLOVENIJI ............................................................. 6

2.3.1 Sodobni plesalci na slovenskem........................................................ 7

2.4 RITEM V PLESU IN GLASBI ................................................................ 8

2.5 VRSTE RITMOV ..................................................................................... 9

2.6 USTVARJANJE Z GIBOM ................................................................... 10

2.7 GIBALNO IZRAŽANJE ....................................................................... 11

2.8 METODE PLESNE VZGOJE ................................................................ 11

2.9 PLESNI RAZVOJ OTROKA ................................................................ 12

2.9.1 Plesnost ........................................................................................... 12

2.9.2 Razvoj plesnosti .............................................................................. 13

2.10 POMEN SPODBUD IN METOD ZA RAZVOJ PLESNOSTI.......... 13

2.11 SODOBNI PLES NA OSNOVNOŠOLSKI STOPNJI ...................... 14

2.12 SODOBNI PLES V UČNEM NAČRTU ZA GLASBENO

UMETNOST ..................................................................................................... 15

2.13 DRUŠTVO ZA SODOBNI PLES SLOVENIJE ................................ 16

2.13.1 CIRKULARKA .............................................................................. 16

2.13.2 GIBANICA - BIENALE SLOVENSKE SODOBNE PLESNE

UMETNOSTI ................................................................................................ 17

2.14 SLOVENSKI PLESNI CENTRI ........................................................ 17

2.15 OBLAČILA SODOBNIH PLESALCEV ........................................... 18

2.16 KAKO NAUČIMO OTROKE PLESATI .......................................... 19

2.17 TIBETANČKI ZA OTROKE ............................................................. 20

2.18 Vaje za razvijanje fantazije in ustvarjalnosti ...................................... 20

2.19 Sodobni ples v tujih raziskavah .......................................................... 21

EMPIRIČNI DEL ......................................................................................... 22

3.1 NAMEN ................................................................................................. 22

3.2 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV IN OMEJITEV

RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ............................................................... 22

3.2.1 Raziskovalna vprašanja ................................................................... 22

3.2.2 Raziskovalne hipoteze ..................................................................... 23

3.2.3 Spremenljivke ................................................................................. 24

METODOLOGIJA ........................................................................................ 25

4.1 Raziskovalna metoda .............................................................................. 25

4.2 Raziskovalni vzorec ............................................................................... 25

4.3 Postopek zbiranja podatkov .................................................................... 25

4.4 VSEBINSKO METODOLOŠKE ZNAČILNOSTI ANKETNEGA

VPRAŠALNIKA .............................................................................................. 26

4.4.1 Vsebinsko-formalne strani vprašalnika ........................................... 26

4.4.2 Merske karakteristike ...................................................................... 26

4.5 Uporabljeni posnetki .............................................................................. 27

4.6 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV .............................................. 28

REZULTATI IN INTERPRETACIJA PODATKOV ................................... 29

5.1 Preverjanje hipotez s pomočjo raziskovalnih vprašanj .......................... 42

SKLEP .......................................................................................................... 44

LITERATURA .............................................................................................. 47

PRILOGE ...................................................................................................... 50

KAZALO PREGLEDNIC:

Tabela 1: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) po spolu ................................... 29

Tabela 2: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev po razredih................. 29

Tabela 3: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) prepoznanega plesa na posnetku

............................................................................................................................... 29

Tabela 4: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev glede prepoznavanja

plesnih zvrsti ......................................................................................................... 30

Tabela 5:Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev glede na to, ali radi plešejo

............................................................................................................................... 31

Tabela 6: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev glede na obiskovanje

plesne šole ali plesnega krožka v šoli ................................................................... 31

Tabela 7:Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev glede na to, ali so že

obiskali kakšno predstavo sodobnega plesa .......................................................... 32

Tabela 8:Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev, ki so že plesali sodobni

ples ........................................................................................................................ 32

Tabela 9: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) strinjanja s trditvami o sodobnem

plesu ...................................................................................................................... 33

Tabela 10:Števila (f) in strukturni odstotki (f %) strinjanja s trditvami o sodobnem

plesu ...................................................................................................................... 34

Tabela 11: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) mnenj učencev, o trditvi, da bi pri

glasbeni umetnosti morali imeli več vsebin sodobnega plesa ............................... 35

Tabela 12: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev, glede na način plesanja

............................................................................................................................... 35

Tabela 13: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev, glede na to, kaj bi najraje

plesali .................................................................................................................... 36

Tabela 14: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev, glede želje po plesu glede

na spol ................................................................................................................... 36

Tabela 15: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev, glede želje po plesu glede

na razred ................................................................................................................ 37

Tabela 16: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev, glede želja po plesu glede

na aktivnost ........................................................................................................... 37

Tabela 17: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev, odgovorov učencev če

so že bili na predstavi sodobnega plesa glede na razred ....................................... 38

Tabela 18: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev pri odgovorih na

vprašanje o obisku predstave sodobnega plesa glede na plesno aktivnost .......... 39

Tabela 19: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev odgovorov, ali si že plesal

sodobni ples glede na razred ................................................................................. 39

Tabela 20: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev pri odgovorih na

vprašanje kako rad plešeš glede na aktivnost ........................................................ 40

Tabela 21: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev pri odgovorih na

vprašanje kaj bi najraje plesal glede na spol ......................................................... 41

KAZALO SLIK:

Slika 1: Sodobni ples ............................................................................................... 3

Slika 2: Pia in Pino Mlakar ..................................................................................... 7

Slika 3: Skupina sodobnega plesa ......................................................................... 10

Slika 4: Logotip Gibanice ..................................................................................... 17

Slika 5: Sodobni ples 2 .......................................................................................... 18

1

Če znaš govoriti, lahko

poješ, če se znaš premikati,

lahko plešeš.

(afriški pregovor)

UVOD

Ljudje že od nekdaj radi plešemo. S plesom izražamo svoje razpoloženje in

občutke, sporočamo svoje misli in želje ter prikazujemo dogodke. Ljudje so že

včasih uživali v gibanju teles, ob glasbi poskakovali, podrsavali in se veselili

življenja. Na začetku so plesali spontano, vsak po svoje, sčasoma pa so se

oblikovala določena pravila (Repše, 2002).

Ples je, prav tako kot glasba, svetovni jezik. Ples je odraz človekovega duševnega

in duhovnega sveta in ni le odraz telesnega odzivanja na neskončni ritem kozmosa.

Z besedami ne moremo tako natančno in zgovorno opisati človekovega počutja, kot

so številna sporočila njegove telesne izraznosti, ki se sicer spreminja glede na to,

od kod posameznik izvira. Izraznost se spreminja glede na barvo kože, raso,

zemljepisno dolžino in širino ter podobno. Vse to v opredeljuje skupine in

posameznika v določenih okoljih ter jih vpenja v naše skupno bivanje na Zemlji

(Zagorc, 2006).

Mnogi umetnostni teoretiki in kritiki dojemajo ples kot najstarejšo in po izrazni

moči lepotnega sporočanja najbolj skladno ter v nekem smislu tudi najbolj eksaktno

umetnost (prav tam).

Tuji avtorji so v svojih raziskavah obravnavali sodobni ples. Martinova (2016) je v

raziskavi obravnavala odtujenost in transformacijo v mednarodnih izobraževanjih

sodobnega plesa. Snookova in Buck (2014) sta v raziskavo vključila učitelje na

osnovnih šolah Nove Zelandije, da bi ugotovila, če so dovolj usposobljeni za

poučevanje sodobnega plesa. Tsintziloni (2015) je raziskoval vpliv sodobnega plesa

v Grčiji, spremljal je njegov razvoj in širitev njegovega vpliva tudi na druga

umetniška področja. Morenova (2016) v raziskavi analizira metodologijo plesnih

2

učiteljev na razredni stopnji in njihovih prepričanj o poučevanju plesa, ki se

uporablja.

Namen magistrskega dela je preučiti prepoznavnost sodobnega plesa in odnos do

sodobnega plesa pri slovenskih učencih razredne stopnje (tretjega, četrtega in

petega razreda) pri pouku glasbene umetnosti. Preveriti želimo, kako osnovnošolci

dojemajo sodobni ples ter če si želijo več vsebin sodobnega plesa pri pouku

glasbene umetnosti. Naša raziskava bo temeljila na deskriptivni in kavzalno-

neeksperimentalni metodi empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatke bomo

zbrali z anketnim vprašalnikom na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 151

učencev severovzodnih slovenskih osnovnih šol. Podatke bomo obdelali na nivoju

deskriptivne in inferenčne statistike.

3

TEORETIČNI DEL

2.1 SODOBNI PLES

Vsaka umetnina je avtonomen izraz naše duševnosti. Ta izraz je lahko slika, pesem,

ples ali simfonija. Pravzaprav je glasbena, likovna in besedna umetnost v svojem

začetku in bistvu ples. Ples je igra z ravnotežjem. V plesnem človeku živi ta igra

kot skrivno bivajoča draž, ki ga sili, da na vtise od zunaj in od znotraj odgovarja z

jezikom telesnih gibov. Sam ples je oblikovano gibanje in razgibana oblika, pogoj

plesa pa je zato doživetje gibanja (Teržan, 2003).

Začetki sodobnega plesa, kot umetniške zvrsti, segajo v konec 19. in začetek 20.

stoletja, ko so se nekateri umetniki začeli upirati nenaravnosti takratnega baleta.

Sodobni ples uporablja združitev eksperimentiranja z novimi idejami in že

obstoječimi stili. Koreografi povezujejo tehnike različnih stilov in si izmišljajo nove

oblike v okviru znanih plesnih vsebin (Šušteršič in Zagorc, 2010).

Začetniki pravil sodobnega plesa so želeli svobodo izražanja, temperamenta in

estetskih vrednot (prav tam).

Sodobni ples je proizvod urbane kulture in urbane miselnosti. Postmoderna je od

vseh umetnosti najbolj koristila sodobnemu plesu. Vzpostavljal se je kot odprto

polje raziskovanja telesnosti ter njenega razmerja do drugih umetnosti, novih

tehnologij in medijev (Hrvatin, 2001).

Slika 1: Sodobni ples

(Pridobljena 1. 3. 2017 na spletnem naslovu ttp://www.contemporary-dance.org/dance-

pictures.html )

4

2.1.1 Sodobni ples v svetu

Ob prelomu dvajsetega stoletja so se nekateri plesalci in koreografi začeli upirati

klasičnemu baletu. Šlo je za izkazovanje močnih čustev namesto prikazovanja

zgodbe (Mack, 2012).

Prve generacije sodobnega plesa so bile pretežno ženske (Kassing, 2007).

Prva prava upornica v Ameriki je bila Isadora Duncan. Zagovarjala je svobodno

gibanje brez baletnih konvencij in omejitev. Ker v Ameriki ni uspela, je svoje

delovanje prenesla v Evropo. Legenda je postala zaradi svoje močne osebnosti.

Njen ples ni bil sistem temveč improvizacija (Otrin, 1998).

Prava začetnika sodobnega plesa sta bila tudi Ruth St. Denis in Ted Shawn. Oba

sta obvladala klasični balet, vendar jima ta oblika plesa ni zadoščala. Ustanovila sta

svojo skupino in šolo, ki je bila prva ameriška šola, kjer so poučevali vse plesne

tehnike od klasičnega baleta do svobodnih plesnih oblik (prav tam).

Čeprav je bil novi ples v Ameriki pod vplivom evropskega »Ausdruckstanza«, se

ni rodil kot upor proti akademskemu plesu, tako kot v Evropi. Ta ples je iskal lastne

korenine in je bil prepričan v individualnost. Prvi princip ameriškega plesa je bila

svoboda (prav tam).

Tuji avtorji so v svojih raziskavah obravnavali sodobni ples. Martinova (2016) je v

raziskavi obravnavala odtujenost in transformacijo v mednarodnih izobraževanjih

sodobnega plesa. Snookova in Buck (2014) sta v raziskavo vključila učitelje na

osnovnih šolah Nove Zelandije, da bi videla, če so dovolj usposobljeni za

poučevanje sodobnega plesa. Tsintziloni (2015) je raziskoval vpliv sodobnega plesa

v Grčiji, spremljal je njegov razvoj in širitev njegovega vpliva tudi na druga

umetniška področja. Morenova (2016) v raziskavi analizira metodologijo plesnih

učiteljev na razredni stopnji in njihovih prepričanj o poučevanju plesa, ki se

uporablja.

5

2.2 IMPROVIZACIJA

Improvizácija -e ž (á) glagolnik od improvizirati: poslušal je zanimive

improvizacije na klavirju / prehod iz improvizacije v načrtno gospodarstvo /

improvizacija nosil je uspela / zelo je spreten v improvizaciji // kar je improvizirano:

to je ena njegovih improvizacij ♪ (SSKJ, 1995).

Improvizacija ima na glasbenem področju dolgo zgodovinsko tradicijo. Danes pa

beseda improvizacija v pogovornem jeziku pomeni nekaj čisto drugega kot v glasbi

(Globokar, 2002).

Improvizacija je najbolj razširjena praksa med vsemi glasbenimi dejavnostmi in je

obenem najmanj razumljena in priznana. Čeprav je danes prisotna skoraj na vseh

področjih glasbe, ni o njej skoraj nobenih informacij. To je morda celo primerno ali

neizbežno. Improvizacija se vedno prilagaja in spreminja, nikoli ni fiksna, preveč

zmuzljiva je za natančen opis in analizo. V osnovi je improvizacija neakademska.

Vsak poskus njenega opisa mora biti, vsaj do neke mere, napačna predstava, saj je

v samem duhu prostovoljne improvizacije nekaj osrednjega, kar nasprotuje ciljem

in zavrača idejo dokumentiranja (Bailey, 2010).

Ker improvizacijo običajno opredeljujejo s kakšno iz zaloge oguljenih fraz – od

˝sprotnega izmišljevanja˝ do ˝instantne kompozicije˝, je splošno mnenje o njej, da

je čarovniški trik, sumljiva zvijača ali celo vulgarna navada (prav tam).

Improvizacija v plesu prestavlja poskus realizacije zamišljenih podob v resnično

gibanje in eksperimentiranje z gibanjem. Je začasna in spontana stvaritev. Obstajajo

improvizacijski impulzi od znotraj, to je skrajna prepustitev spodbudi, ki prihaja iz

posameznika (predstava, čustvo, ideja) in improvizacija ob glasbeni spremljavi, ko

plešemo, svoje gibanje prilagodimo razpoloženju in barvi glasbe. Gibi so odziv na

spremembe v tonu, tempu, višini glasu … Gibanje je interpretacija glasbe (Šušteršič

in Zagorc, 2010) .

V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so se mnogi koreografi in

plesalci začeli pritoževati, da jim predstave rutinskih korakov izčrpavajo umetniško

kreativnost. Tako se je znotraj teh generacij uveljavila zamisel, da bi plesalci postali

sami svoji koreografi. Navdušili so se nad izmišljanjem lastnega gibanja, s katerim

6

so razvijali svoj lastni slog in odkrivali tehnike za spontano prehajanje enega giba

v drugega (Mackrell, 2005).

Plesalci in koreografi so prišli do številnih rešitev. Improvizirali so na temo, ki

omejuje izbiro spreminjanja glede na predhodno skico koreografije, nalaga

nekakšno strukturo, kot na primer opisuje trikotnike z različnimi deli telesa

(Hagendoorn, 2017).

2.3 SODOBNI PLES V SLOVENIJI

Začetke slovenskega sodobnega plesa lahko postavimo v čas po prvi svetovni vojni

(1918). V tedanji SHS so bile operno-baletne hiše prve profesionalne in uradne

ustanove. Čeh Vaclav Vlček, šef baleta, je v Ljubljani pustil pečat v času svojega

umetniškega vodenja. Zraven klasičnega baleta pa se je začel pojavljati sodobni

ples. Pojavili sta se dve njegovi veji - smer Mete Vidmar ter smer Pie in Pina

Mlakarja z izhodiščnimi točkami iz Nemčije izhajajočih plesnih usmeritev. Obe veji

sta vezani na tedanjo nemško plesno šolo, na nemški ekspresionizem, tip sodobnega

plesa, takrat imenovanega absolutni ali plastični balet (Teržan, 2003).

Z domačimi umetniki segajo začetki sodobnega plesa v leto 1922. Lidija Wisiakova

je tega leta imela svoj večer baleta in ritmike s koreografijo Vaclaca Vlčka. Plesni

večer slovenske plesalke je Wisiakova priredila tudi naslednje leto, leta 1924 pa je

priredila Plesni večer gospodične Lidije Wisiakove. Njen koreograf in režiser je bil

vedno Vaclav Vlček. V sezoni 1926/27 pa je v Ljubljani prvič nastopal Pino

Mlakar. Koreografiral je Pravljico v dvorani Ljudske kuhinje (Otrin, 1998).

Prve formalne in neformalne sodobno-plesne šole in skupine je v času po drugi

svetovni vojni ustanovila Meta Vidmar. Njen oddelek je deloval pod okriljem

takratnega Sveta za kulturo in prosveto, v okviru Srednje baletne šole. Nato pa so

se že ustanavljale prve profesionalne plesne skupine. Ustanovili so tudi gimnazijski

maturitetni program Sodobni ples. Uvajanja novega maturitetnega programa se je

lotila Maja Delak s pomočjo Ksenije Hribar. Uradno so ga začeli izvajati v šolskem

letu 1999/2000 (Teržan, 2003).

7

2.3.1 Sodobni plesalci na slovenskem

Pia in Pino Mlakar

Pino in Pia Mlakar sta sodobna plesalca in koreografa. Sodelovala sta s plesalci

baleta, ker so bili oni takrat edini plesni profesionalci pri nas in v tujini. Z njimi sta

oblikovala in razvijala svoj material. Svoj stil sta dograjevala na osnovi plesnega

ekspresionizma iz Nemčije in Labanove šole plesa (Teržan, 2003).

Slika 2: Pia in Pino Mlakar

(Pridobljeno 1. 3. 2017 na spletnem naslovu http://akropola.org/clanki/pino-in-pia-mlakar-pas-de-

deux-ali-zivljenjsko-korakanje-v-dvoje/)

Pino in Pia Mlakar sta bila legendi slovenskega in svetovnega baleta in omenjena

sta v prav vseh svetovnih baletnih leksikonih. Po vojni leta 1946 sta Pino in Pia

Mlakar prevzela umetniško vodstvo ljubljanskega baleta in delala z njim dvajset let.

Vtisnila sta mu svoj osebni pečat in dosegla, da je slovenski balet postal resnično

del slovenske gledališke kulture (Revija Ognjišče, 2017).

8

Meta Vidmar

Leta 1927 je po šolanju v Nemčiji pri Mary Wigman prišla v Slovenijo in priredila

plesni večer. Svojo umetniško inspiracijo je usmerila v šolo in svoje učenke.

Izredno intenzivno je vodila šolo, v kateri so učenke vadile tudi po sedem ur na dan.

Prvo produkcijo je po nekaj letih postavila na oder ljubljanske Drame (Teržan,

2003).

Katja Poljakova Delak

Z Dunaja je prišla leta 1932 kot žena slovenskega avantgardističnega umetnika

Ferda Delaka. S svojim plesnim večerom je gostovala po Slovenij. V Ljubljani je

ustanovila svojo gimnastično šolo za dame in otroke, kasneje preimenovano v

Plesni studio, ki je pomenil resnega tekmeca šoli Mete Vidmar. Ta šola je imela

produkcije vsakih šest mesecev kjer je bila zelo produktivna (prav tam).

Marta Paulinova ̶ Brina

Pri nas se je proslavila predvsem kot partizanska plesalka, po končani vojni pa kot

zagonska sila nadaljnjega sodobno-plesnega razvoja in plesna pedagoginja. Bila je

ena prvih diplomantk in izrazitejših plesalk šole Mete Vidmar. Preden je odšla v

partizane je v Ljubljani priredila Plesni večer Marte Paulinove. Ta jo je uvrstil med

sodobne plesne umetnike v Sloveniji (prav tam).

2.4 RITEM V PLESU IN GLASBI

Vsa narava je zasnovana na ritmičnem gibanju. Vse se odvija v nenehni in

neprekinjeni igri nasprotij, ki pomeni konstanto gibanja. Lahko bi rekli, da je ritem

zakon vsega bivanja, kajti vse je nenehno obnavljanje, prelivanje med podobnim in

nasprotujočim, vse je ena sama harmonična igra v neskončnosti prostora in časa

(Zagorc, 2006).

Kljub raznovrstnosti pojmovanja in različnosti v svojem pojavljanju je ritem za naše

razumevanje najbolj popolno izražen v človekovem telesu in v njegovi sposobnosti

ritmičnega poustvarjanja ter njegovem gibanju. Gibanje, ki prerašča v ples, kaže

njegovo bistvo. Iz tega izhaja tudi občutek, da je kozmos njegovo plesišče (prav

tam).

9

S plesno tradicijo se po vsem svetu kaže resnična povezanost imaginarnih oblik, s

katerimi človek povezuje svoje bivanje s čudesi bivanja nasploh. Zato so ljudje že

nekoč iskali načine, da bi igro ritma narave zaznali in na nek način podoživeli (prav

tam).

Glasba in ples sta zvrsti, ki na nas delujeta bolj čustveno kot miselno. Med seboj se

na nek nevsiljiv način dopolnjujeta in povezujeta v prostorskem in časovnem

poteku ter iskanju drugačnih oblik. Vedno sta v interakciji. Včasih gibanje sledi

ritmu glasbe in obratno (prav tam).

2.5 VRSTE RITMOV

Različni strokovnjaki govorijo o različnih vrstah ritmov.

Zagorc (2006) piše o Bethe, ki v svoji študiji Ritem in periodika v živi naravi deli

ritme na:

eksogene, tiste, ki prihajajo iz človekove okolice, in

endogene, tiste, ki se porajajo v človeku.

Bethe navaja mnoge primere, kako se v vsakem človeku njegovi lastni ritmi lahko

preoblikujejo in ustalijo s pomočjo različnega zunanjega delovanja. Na eni strani

imamo glas, sluh in zavest o tem, na drugi pa ves naš gibalni aparat in zavest o

telesnem ritmu.

Zagorčeva navaja psihiatra Prinzhorna, ki deli ritem na 4 skupine:

naravni ritem, ki izhaja iz nagona po izražanju z gibanjem v plesu;

ritem opojnosti, ki se pojavlja kot posledica človekove želje po nečem

nerealnem;

ritem sakralnih zborov in ljudskih plesov, ki se često izrodi v orgiastične

manifestacije ali pa nastaja kot posledica izživljanja množice v duhu svoje

narodne kulture in

demonski ritem, ki nastaja iz demonskih motivov in se manifestira v plesnih

oblikah. Vedno je posledica normalnih stanj, v katera zapadejo plesalci s

postopnim in stopnjevanim gibanjem.

Kakorkoli že razvrščamo različne ritme, tiste, ki se pojavljajo zunaj v naravi in tiste,

ki se porajajo znotraj človeka, moramo ugotoviti, da vsi tvorijo dve skupini:

10

neenakomerne ritme, osnovna ritmična struktura je sestavljena iz

neenakomernih časovnih intervalov in

enakomerne ritme, tvori jih serija enakomernih časovnih intervalov.

Osnovo ritma predstavljajo delci, ki si sledijo v določenih časovnih presledkih. Te

lahko slišimo ali se v skladu z njimi gibljemo (Zagorc, 2006).

2.6 USTVARJANJE Z GIBOM

Ena glavnih nalog plesne vzgoje je spodbujanje in razvijanje ustvarjalnosti otrok

skozi izražanje in oblikovanje z gibanjem. Takšne naloge lahko uspešno izvaja

učitelj, ki išče nove načine dela in spodbude za otrokovo gibalno ustvarjalnost

(Kroflič in Gobec, 1989).

Ker je gibanje eden izmed izrazov otrokove aktivnosti, lahko to izrabimo za

spodbujanje otrokove ustvarjalnosti. V ta namen lahko razvijamo gibalne

aktivnosti, ki niso vnaprej oblikovane oziroma vezane na neko določeno obliko

(prav tam).

Slika 3: Skupina sodobnega plesa

(Pridobljeno 1. 3. 2017 na spletnem naslovu https://www.qt.com.au/news/contemporary-dancers-

hit-stage/2663256/#/0)

11

2.7 GIBALNO IZRAŽANJE

Denac (2002) govori o tem, da sta glasba in gibanje za otroka nedeljiva celota.

Pravi, da se otrok začne na glasbo motorično ozirati že v prvem letu življenja. Pri

gibalnem odzivanju na glasbo pa poznamo več načinov gibanja:

formalno ali strukturirano ritmično gibanje, kjer gibalne vzorce določa

učitelj;

neformalne ritmične vzorce, kjer je otrok omejen samo z osnovnimi

smernicami gibanja – dovolimo mu svobodno interpretacijo;

kreativno ritmično gibanje, kjer otrok s telesom ustvarjalno izraža doživetja

ali zvočne predstave glasbenega dela.

Glasba pa vpliva tudi na skladno in ritmično izrazno gibanje. Otrok skuša slušne

vtise prek različnih vrst gibalno-plesnih zaposlitev (npr. gibalnih, rajalnih,

didaktičnih iger ter plesnih zaposlitev) prenesti v gibanje. Z gibanjem lahko izraža:

celostne glasbene vsebine (vsebino pesmi, programske skladbe),

doživetja celostnih glasbeno oblikovnih vsebin (čustva, razpoloženja v

skladbi, naravo skladbe) in

posamezne glasbene elemente ( tempo, dinamiko, tonske višine, ritem,

metrum) (Denac, 2002).

2.8 METODE PLESNE VZGOJE

Kadar želimo dosegati določene cilje, moramo uporabljati ustrezne splošne

pedagoške metode in specifične metode plesne vzgoje. Otroke lahko vodimo z

gibanjem in jim tako nakazujemo možnosti, ki jih vsebuje gibanje kot izrazno

sredstvo. Cilj plesne vzgoje pa bomo dosegli, ko bodo otroci sposobni sami gibalno

ustvarjati (Kroflič in Gobec, 1989, str. 65) .

Metode dela, ki se navezujejo na improvizacijo:

Metoda izmišljanja (improvizacije) – z ustrezno spodbudo lahko otroke

usmerjamo k lastnemu gibalnemu ustvarjanju oziroma izmišljanju gibanja.

Z metodo izmišljanja spodbujamo izvirnost gibalnega izražanja in razvoj

ustvarjalnosti kot osebnostne lastnosti. Otroci lahko gibalno ustvarjajo na

12

določeno temo, lahko pa samo ob spodbudi. Ustvarjajo lahko v skupini ali

individualno, nato se predstavijo sošolcem.

Metoda od vodenja k izmišljanju – pri tej metodi učitelj otroke najprej

spodbudi z lastnim gibanjem, ki ga otroci kasneje posnemajo. Nato se otroke

usmeri k iskanju novih, drugačnih gibov.

Metoda od izmišljanja k vodenju – otroci najprej ustvarjajo lastno gibanje,

nato jim učitelj pokaže še svojo zamisel in otrokom predlaga da preizkusijo

še njegovo gibanje. Otroci nato pokažejo svoje gibanje, nato jih učitelj in

vrstniki posnemajo (Kroflič in Gobec, 1989).

2.9 PLESNI RAZVOJ OTROKA

Človekovo gibanje se tako kot psihični procesi razvija z medsebojnim vplivanjem

osnovnih dejavnikov razvoja. Torej z dispozicijo, okoljem in lastno aktivnostjo. Za

pravilen razvoj motorike ni potrebna le podedovana živčno mišična struktura,

ampak tudi socialno okolje.

Tako kot za celoten otrokov razvoj ni vseeno, kakšno je socialno okolje, tako je tudi

za gibalni razvoj (Kroflič in Gobec, 1989) .

2.9.1 Plesnost

Plesnost je okrajšava za celoten gibalni in psihofizični razvoj, ki vključuje plesne

sposobnosti. Plesno sposobnost lahko opredelimo kot lastnost, ki se kaže v

ustvarjanju ritmičnih, gibalnih, dinamičnih in prostorskih sestavin plesa, v

gibalnem dojemanju, zapomnitvi in obnavljanju sestavin ter sposobnosti

zaznavanja in doživljanja plesa ter ustvarjanja, izražanja in sporočanja s plesom

(Kroflič in Gobec, 1989).

Vse sestavine plesnosti pa se pri vsakem človeku ne razvijejo enakovredno.

Nekateri so gibčnejši, ritmično spretnejši, nekateri imajo boljšo prostorsko ali

telesno orientacijo. Različno se razvija tudi izraznost, oblikovanje gibanja in

gibalna domišljija (prav tam).

13

Plesnost temelji na gibalnem izražanju, ki je elementarna oblika človekovega

izražanja. Vezana je na čustvovanje in vsakdanje življenje. Izhaja iz nižjih razvojnih

stopenj in je prisotna v vsakem življenju (prav tam).

2.9.2 Razvoj plesnosti

Pri razvoju plesnosti se bom osredotočila na značilnosti šoloobveznih otrok. Otroci

pri tej starosti že kažejo razčlenjeno gibanje in obvladujejo več različnih gibov

zaporedno in istočasno. Znajo že oblikovati prostor, v skupini in samostojno (ravne

in krožne linije, različne smeri). Otroci znajo že natančno povzemati oblike in

gibanje v vsakodnevnem življenju in naravi. Povzemajo gibalne motive odraslih ali

otrok ob tematiki, ki jo izberejo sami ali brez nje. Slediti znajo ritmu in melodiji

glasbe, jo doživljajo in izražajo z gibanjem. Ustvarjajo lastne ritme v gibanju. Ob

poljubni spodbudi ustvarjajo nove gibalne motive. Z lastnim načinom gibanja se

izražajo in vživljajo v spodbude (Kroflič in Gobec, 1989).

2.10 POMEN SPODBUD IN METOD ZA RAZVOJ PLESNOSTI

Pri predšolskem otroku ima pri razvijanju plesnosti večjo vlogo neposredna zunanja

spodbuda kot predhodne otrokove izkušnje. Mlajši kot je otrok, več potrebuje

spodbud za njegovo gibalno ustvarjanje v obliki sredstev in konkretnih vsebin,

starejši kot je, več črpa iz svojih doživetij. Vse, kar otrok zazna, mu lahko

predstavlja spodbudo pri ustvarjanju. Spodbude črpamo iz našega vsakdanjega

okolja, iz različnih umetniških področij, narave in tem, ki so otroku blizu (Kroflič

in Gobec, 1989) .

Plesni razvoj pa je možen le ob primernih vzgojnih metodah. Spodbujati moramo

razvoj spretnosti, vzdržljivosti, prožnosti in koordinacije. Le tako pripravimo

ustrezen plesni instrument, razgibano telo, s katerim se lahko otrok gibalno izraža

in ustvarja. Pripravo telesa dosegamo z doživljanjem vsebin (prav tam).

14

2.11 SODOBNI PLES NA OSNOVNOŠOLSKI STOPNJI

Program sodobnega plesa za osnovne šole so s pomočjo strokovnega sveta nekaj let

sestavljale plesne pedagoginje Jana Kovač Valdés, Petra Pikalo in Ana Vovk

Pezdir. Program se zadnjih nekaj letih izvaja v okviru baletnih in glasbenih šol po

Sloveniji (Teržan, 2003).

Leta 1999 sta Jana Kovač Valdés in Petra Pikalo v Cirkularki objavili članek z

naslovom Sodobni ples na osnovnošolski stopnji. V članku pišeta, da v okviru

slovenskih glasbenih šol že delujejo oddelki za ples, to sta klasični balet in izrazni

ples. Ti oddelki so prepuščeni učiteljem, ki so različno usposobljeni na tem

področju. Njihova želja je, da bi dobili poenoten učni načrt, s katerim bi učence

pripeljali do enotnih izobraževalnih ciljev na področju plesa (Valdés in Pikalo,

2016) .

Učni načrt za sodobni ples je namenjen učencem v starosti od 6 do 14 let. Program

je razdeljen na dve obdobji. Prvo obdobje je program Plesna vzgoja. V ta program

se lahko vključijo otroci, stari od 6 do 10 let. Prva tri leta so otroci deležni osnov

plesa, nato pa se pri devetem letu lahko usmerijo h klasičnemu baletu ali sodobnemu

plesu. Tisti, ki se odločijo za program sodobni ples, do dopolnjenega 10. leta starosti

nadaljujejo program plesne vzgoje, nato pa se lahko vključijo v program sodobnega

plesa, ki ga obiskujejo do 14. leta (prav tam).

Raziskave kažejo, da učenci potrebujejo spodbuden umetniški program, ker vpliva

na boljše rezultate, saj ima umetnost vpliv na intelektualni in telesni razvoj

posameznika. Umetniška dejavnost namreč prispeva k razvoju hkratnega zavedanja

sebe in okolja, stimulira zavest o telesnih močeh, krepi predstavljivost, integrira

spoznavanje, zavedanje, občutenje, spominjanje, pretok misli in zmanjšuje mišične

inhibicije. Večjo pozornost pa bi morali nameniti metodam, ki bi razvijale učenčevo

empatijo in intuicijo, kinestetični občutek, skupaj s tem pa ustvarjalnost (Zagorc,

2008).

15

2.12 SODOBNI PLES V UČNEM NAČRTU ZA GLASBENO UMETNOST

Prvo triletje

Ob petju, ritmični izreki in/ali poslušanju glasbe se gibajo.

Sodelujejo pri ustvarjanju in izvedbi glasbene pravljice.

Poznajo in obiščejo glasbene ustanove v bližnji okolici.

Ustvarjalno izražajo glasbena in zunajglasbena doživetja ter predstave v

gibalni, likovni in besedni komunikaciji.

Z gibanjem izražajo zvočna doživetja ter glasbene predstave o tonskih

trajanjih in višinah, jakosti in barvi tona ter oblikovnih delih.

Uvajajo se v vrednotenje ustvarjalnih dosežkov in glasbenih doživetij ter

predstav z raznimi mediji in komunikacijskimi sredstvi.

(Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2016)

Drugo triletje

Ob različnih glasbenih vsebinah z gibanjem in plesom izražajo

(zunaj)glasbena doživetja ter analitične zaznave o osnovnih glasbenih

elementih ter poglabljajo predstave o njih.

Izvajajo rajalne igre, plese ter slovenske ljudske plese in plese drugih kultur

ter narodov.

Gibalno-plesno, besedno in likovno izražajo glasbena in zunajglasbena

doživetja ter predstave.

Izkazujejo osebno angažiranost za glasbo ter glasbeno izražanje (prav tam).

16

2.13 DRUŠTVO ZA SODOBNI PLES SLOVENIJE

Ustanovljeno je bilo leta 1994. Društvo deluje na narodnem nivoju kot strokovno

društvo dejavnih ustvarjalcev sodobnega plesa in je nekaj časa delovalo na področju

kulture kot društvo v javnem interesu. V to društvo se volontersko povezujejo

ustvarjalci, ki v Sloveniji delujejo na področju sodobnega plesa, to so koreografi,

plesalci, teoretiki, pedagogi in kritiki. Združujejo se, da bi uresničili svoje interese:

vzpostavitev prostora komunikacije, vsestranski razvoj na področju sodobnega

plesa in pogojev za profesionalno ustvarjanje v Sloveniji ter izgradnja in

ozaveščanje tradicije sodobnega plesa pri nas (Sodobni ples, 2016).

Društvo si prizadeva za sodelovanje z odgovornimi institucijami v Sloveniji za

sprejemanje odločitev, ki zadevajo sodobni ples. Razvijajo in podpirajo dejavnosti

za razvoj teorije in kritik in zgodovine sodobnega plesa, organizirajo okrogle mize,

javna predavanja, delavnice. Podpirajo dejavnosti za vzpostavitev ustreznih

ustanov za izobraževanje in druge kadrovske in prostorske infrastrukture za sodobni

ples pri nas (prav tam).

2.13.1 CIRKULARKA

Cirkularka je brezplačno glasilo, ki ga je Društvo za sodobni ples v Ljubljani

izdajalo med leti 1998 in 2001. Namen glasila je bil obveščati člane društva in širšo

javnost o dejavnosti društva in obelodaniti različne pereče teme sodobnega plesa.

Vsak izid številke je spremljala neobvezna debata na temo izdane številke (Sodobni

ples, 2016)

17

2.13.2 GIBANICA - BIENALE SLOVENSKE SODOBNE PLESNE

UMETNOSTI

Od leta 2003 Gibanica, bienale sodobne plesne umetnosti, predstavlja slovensko

sodobnoplesno produkcijo, ki jo za festival vselej izbere tričlanska selektorska

ekipa. Gibanica ponuja nabor najboljših sodobnoplesnih izdelkov domačih

producentov in velja za najpomembnejšo sodobnoplesno platformo pri nas. Gre za

mešanico nacionalnega plesnega festivala, kjer ima domača javnost možnost

pridobiti pregled nad kvaliteto dvoletne plesne ustvarjalnosti, umetniki pa

reflektirati kvaliteto domače plesne ustvarjalnosti, in platforme, na kateri se

domačim in tujim gostom festivala ponudi v premislek umetnost, ki bi jo utegnili

uvrstiti v svoje različne umetniške programe (Sodobni ples, 2016).

Slika 4: Logotip Gibanice

(Pridobljeno 1. 3. 2017 na spletnem naslovu http://www.sodobniples.si/kategorija/gibanica-domov)

2.14 SLOVENSKI PLESNI CENTRI

CENTER PLESA iz Maribora v svoji plesni šoli izvaja delavnice za otroke

med 9. in 13. letom starosti. V začetni delavnici se otroci učijo osnovnih

plesnih korakov, koordinacije, dela v skupini ter skozi igro in ponavljanje

plesnih kombinacij urijo spomin in razvijajo motorične sposobnosti. Pri

malce starejših pa so cilji delavnic prebuditi interes do plesnega izražanja,

spoznavanje lastnega telesa kot inštrumenta za plesni izraz ter spoznavanje

plesnih elementov (Center plesa, 2016).

STUDIO INTAKT iz Ljubljane - njihov tečaj je namenjen vsem, ki želijo

spoznati osnove sodobnega plesa, ozavestiti gibanje in izražanje telesa v

prostoru in času (Plesni studio Intakt, 2016).

PLESNI STUDIO N iz Velenja ponuja v svoji plesni šoli osem delavnic za

otroke med šestim in štirinajstim letom. Različne delavnice so namenjene

otrokom z različnim plesnim znanjem (Plesni studio N, 2016).

PLESNA IZBA iz Maribora ima v svoji plesni šoli štiri delavnice sodobnega

plesa za otroke med desetim in štirinajstim letom. Telo kot sredstvo za

gibanje, z možnostjo poznavanja tal, težnosti in razsežnosti, eksplozivne

18

odzivnosti, mehke čutnosti in predanosti. Malo improvizacije, nekaj plesno

tehničnih vaj in veliko plesa. Je sinteza sodobno plesnega pristopa in

otrokove lastne ustvarjalnosti. Na treningih je veliko kreativnosti in

ustvarjalnosti (Plesna izba Maribor, 2016).

2.15 OBLAČILA SODOBNIH PLESALCEV

Ples se tesno prepleta z modo. Skozi zgodovino so bili plesalci oblečeni v slog, kot

ga je narekovalo njihovo obdobje. Kroj, tkanina in dolžina kostuma pripomorejo k

ustvarjanju slike o plesalcu ali plesalki prav toliko, kolikor jo lahko ustvari gib

(Mackrell, 2005).

Najbolj prizadevne in drzne začetnice sodobnega plesa so bile ženske. Za plesoče

telo niso ustvarile le novega jezika, temveč so iz njega naredile prizorišče

samoizražanja in osvobajanja. Tako je Isadora Duncan ob konca 19. stoletja

zaplesala bosa, medtem ko so bile druge še vedno obute v toge baletne copate.

Odvrgla je steznike in z bleščicami posute tutuje (prav tam).

Sodobni plesalci so ponavadi oblečeni v trikoje in drese ter bosi, nosijo pa tudi

gamaše. Do sredine 70. let 20. stoletja so plesalci nosili tudi ohlapne hlače, ki so

spominjale na pižame in preproste zgornje dele. Obuti pa so bili v kitajske copate

ali so bili bosi (prav tam).

Kasneje pa so oblačila sodobnih plesalcev postajala vedno bolj modna (prav tam).

Slika 5: Sodobni ples 2

( Pridobljeno 1. 3. 2017 na spletnem naslovu http://www.nscd.ac.uk/study/postgraduate/)

19

2.16 KAKO NAUČIMO OTROKE PLESATI

Otrokom moramo ponuditi možnost za gibanje in ples. Znati jih moramo pravilno

usmerjati in jim pomagati.

Ples naj bo čisto veselje do gibanja in učenje svojega telesa. Ohranite nizka

pričakovanja. Okoli otrokovih osmih let boste morda lahko začeli zares poučevati

tehniko, ampak pred tem je ples predvsem svoboda.

Imeti moramo temeljit načrt, vendar moramo biti pripravljeni, da v praksi ne bo

deloval. Imamo veliko različnih idej, imamo dober trden načrt igre, potem pa je

treba biti pripravljen improvizirati. Obstaja veliko dejavnikov, ki pridejo v poštev

pri delu z otroki. Raven energije, skupinska dinamika, raven izkušenj pomaga, da

ste pripravljeni, vendar si boste naredili veliko uslugo, če lahko poslušate potrebe

otrok in znate biti prilagodljivi.

Plesnih vaj ne smemo narediti pretežkih ali preveč enostavnih. Obstaja ravnotežje

pri poučevanju za otroke. Otroci potrebujejo cilje, ki so res očitni. Ta dejanski

fizični cilj vam da idejo. Naj bo težko in za pogum, ampak tudi enostavno.

Uporabimo prostor: otroci se ne morejo predolgo osredotočiti na eno stvar ali

obstati na mestu. Naj gledajo stran od ogledala vsaj eno vadbo, naj delajo v parih

in naj uporabljajo vse ravni in celoten prostor.

Igre so način, da otroci sodelujejo s svetom. To ne pomeni, da mora biti igra plesu

konkurenčna, ampak je samo način, da se ples pojasni. Izdelati ples v igri daje jasen

cilj, kaj naj delajo in naj bi pomagalo jasno opredeliti gibanje. Poudarek bi naj bil

na zabavnem načinu plesa in igre.

Ne pozabimo, da sta ples in gibanje za otroke naravno stanje. Vsako plesno

izobraževanje mora spodbujati veselo iskro, ki obstaja v vsakem otroku, medtem

ko jim je izziv, da izveste več o sebi in drugih (Shaw, 2017).

20

2.17 TIBETANČKI ZA OTROKE

Tibetančki obsegajo pet vaj, ki povežejo telo, duh in um, telesu omogočajo prost

pretok energije, otroka pa hkrati sprostijo. Te vaje lahko z otroki izvajajo starši

doma, vzgojiteljice v vrtcu ter učitelji v osnovnih šolah, ki bi radi dopolnili učne

ure. Za izvedbo vadbe so primerna udobna oblačila; otrok naj bo bos ali naj ima

obute nedrseče nogavice. Vsak otrok naj ima svojo blazino, na kateri bo izvajal

vaje, ki se delajo na tleh. Vadba poteka počasi in traja nekaj minut oziroma toliko,

kolikor želi otrok. Otrok jo lahko ponovi trikrat in pozneje dodaja vsak teden še po

eno ponovitev. Za odrasle je zgornja meja 21 ponovitev, otrok pa naj jih dela toliko,

kolikor mu ustreza. Vaje lahko z otroki izvajamo vsak dan (Schmidt, 2008).

Za ogrevanje lahko hodimo po prostoru. Ob tem smo osredotočeni na dihanje in

stopala (prav tam).

2.18 Vaje za razvijanje fantazije in ustvarjalnosti

Pedagogi imajo pri razvijanju ustvarjalnosti in fantazije neskončno možnosti.

Otroku in tudi odraslemu lahko dajo vlogo, naj se vživi v drevo v vetru, rožo, ki se

zbuja iz spanja, v veselje ob kakšnem darilu, … Pedagog naj izhaja iz vsebine, ki

jo obravnavajo (Otrin, 2000).

Te vaje lahko dela posameznik, lahko pa so tudi kolektivne. Pri tem ni pomembno,

kaj plešemo, ampak kako plešemo. Izredno pomembna sta tudi kvaliteta gibov in

obvladovaje prostora. Pedagog mora nadzorovati gibe plesalcev. Gibi morajo biti

jasni in izraziti. Biti morajo natančni in imitacija mora biti polna vsebine. Če

plesalci drug drugega nadzorujejo, bodo lažje popravljali napake pri sebi, če jih

opazijo pri soplesalcu (prav tam).

Naloga pedagoga je, da usmerja reakcije pri plesalcu. Biti mora pozitiven in

spodbuden (prav tam).

21

2.19 Sodobni ples v tujih raziskavah

Martinova (2016) je v raziskavi obravnavala odtujenost in transformacijo v

mednarodnih izobraževanjih sodobnega plesa. Raziskava je temeljila na podlagi

izkušenj sedmih plesnih učiteljic, ki so se za sodobni ples usposabljale v zahodnih

kulturah. Opisala je občutke odtujenosti, ki so jih čutile ter njihove plesne izkušnje

Snookova in Buck (2014) sta v raziskavo vključila učitelje na osnovnih šolah Nove

Zelandije, da bi ugotovila, če so dovolj usposobljeni za poučevanje sodobnega

plesa. Izsledki njune raziskave so pokazali, da učitelji niso imeli izkušenj s

poučevanjem sodobnega plesa. Učitelji so govorili o praksi vključevanja

strokovnjakov v proces učenja plesa, kar bi jim povečalo samozavest pri njihovem

poučevanju plesa. Tsintziloni (2015) je raziskoval vpliv sodobnega plesa v Grčiji,

spremljal je njegov razvoj in širitev njegovega vpliva tudi na druga umetniška

področja. V raziskavo je povezoval sodobni ples z vprašanji vloge spolov in plesnih

praks. Ugotovil je, da je povezovanje družbenih identitet in plesnih praks, postane

ples prostor za interdisciplinarne raziskave. Morenova (2016) v raziskavi analizira

metodologijo plesnih učiteljev na razredni stopnji in njihovih prepričanj o

poučevanju plesa, ki se uporablja. V raziskavi je sodelovalo 6 učiteljev in 84

učencev osnovne šole. Ugotovila je, da tako učitelji kot učenci menijo, da je v

izobraževalnem procesu ples predstavljen kot dejavnost z mnogimi vrednotami, ki

odpirajo novo pot k ustvarjalnosti, boljšim odnosom med sošolci ter izboljšanje

samozavesti. Ugotovila je tudi, da je potrebno porabiti zelo malo časa, da učitelji

organizirajo plesne dejavnosti.

Sodobni ples je zabavno izobraževalno orodje, ki prispeva k vzpostavitvi temeljnih

motoričnih spretnosti, spodbuja usklajevanje, sodelovanje in skupinsko

odgovornost ter psihomotorični razvoj. V raziskavi so preučevali učinkovitost

programa za razvoj gibanja pri učencih starih sedem do devet let. Sodelovalo je 80

učencev. Osredotočili so se na razvoj in izboljšanje motoričnih spretnosti in s tem

povezanih konceptov. Programu so sledili osem tednov, vključeval pa je sodobne

in tradicionalne plese. Rezultati so potrdili ključno vlogo programa sodobnega plesa

pri razvoju temeljnih motoričnih spretnosti (Lykesas, 2014).

22

EMPIRIČNI DEL

3.1 NAMEN

Namen empiričnega dela magistrske naloge je preučiti prepoznavnost sodobnega

plesa in odnos do sodobnega plesa pri učencih razredne stopnje (tretjega, četrtega

in petega razreda) pri pouku glasbene umetnosti.

3.2 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV IN OMEJITEV

RAZISKOVALNEGA PROBLEMA

Raziskava je potekala med učenci tretjih, četrtih in petih razredov treh slovenskih

osnovnih šol. Učenci so si ogledali tri različne posnetke in odgovorili na anketni

vprašalnik. Zanimalo nas je, če prepoznajo sodobni ples ter kakšen odnos imajo do

njega.

3.2.1 Raziskovalna vprašanja

Pri učencih nas je specifično zanimalo:

• Kateri razred obiskujejo anketirani učenci?

• Katerega spola so anketirani učenci?

• Ali prepoznajo prikazane plese na posnetku?

• Po čem so prepoznali prikazane plese na posnetku?

• Ali radi plešejo?

• Ali obiskujejo plesno šolo ali plesni krožek?

• Ali so že bili na kakšni predstavi sodobnega plesa?

• V kolikšni meri se strinjajo, da je ples umetnost?

• V kolikšni meri se strinjajo, da je ples razvedrilo?

• V kolikšni meri se strinjajo, da so sodobni ples že plesali?

• V kolikšni meri jih ta zvrst plesa pritegne/ugaja?

• V kolikšni meri si želijo plesati sodobni ples?

• V kolikšni meri jih pritegne glasba sodobnega plesa?

23

• V kolikšni meri so spoznali sodobni ples preko TV oddaj?

• V kolikšni meri so jim všeč oblačila sodobnih plesalcev?

• V kolikšni meri jim je všeč glasba sodobnega plesa?

• V kolikšni meri si želijo več vsebin sodobnega plesa pri pouku glasbene

umetnosti?

• V kolikšni meri jim je všeč gibanje sodobnih plesalcev?

• V kolikšni meri menijo, da je sodobni ples samo za mlade?

• Katero zvrst bi najraje plesali?

Preverili smo vlogo spola, starosti učencev ter vpliv vključenosti v plesne šole ali

plesne krožke (aktivnosti) oziroma neaktivnosti učencev.

3.2.2 Raziskovalne hipoteze

Hipoteza 1: Anketiranci prepoznajo plese, prikazane na posnetkih.

Hipoteza 2: Spol, razred in vključenost v plesne aktivnosti učenca vplivajo na

odgovore, če radi plešejo.

Hipoteza 3: Učenci imajo željo imeti več vsebin sodobnega plesa pri pouku

glasbene umetnosti.

Hipoteza 4: Razred, ki ga anketiranci obiskujejo, ima pomembno vlogo pri

vprašanju, ali so že kdaj plesali sodobni ples.

Hipoteza 5: Plesna aktivnost ima pomembno vlogo pri obisku predstav sodobnega

plesa.

24

3.2.3 Spremenljivke

Neodvisne spremenljivke:

Spol

Razred

Plesna aktivnost oziroma neaktivnost

Odvisne spremenljivke:

Prepoznava plesa

Želja po plesu

Obiskovanje plesne šole

Obisk predstave sodobnega plesa

Ali je ples umetnost

Ali je ples razvedrilo

Kaj jih pritegne pri plesu

Kako so spoznali sodobni ples

Kako radi plešejo

Kaj bi najraje plesal

25

METODOLOGIJA

4.1 Raziskovalna metoda

Raziskava temelji na deskriptivni in kavzalno neeksperimentalni metodi

empiričnega pedagoškega raziskovanja.

4.2 Raziskovalni vzorec

Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 151 učencev

tretjega, četrtega in petega razreda slovenskih osnovnih šol severovzhodne

Slovenije.

Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika.

Podatke smo obdelali na nivoju deskriptivne (frekvenčne distribucije) in

inferenčne statistike (𝑥2 -preizkus ter t-test).

4.3 Postopek zbiranja podatkov

Anketni vprašalnik smo sestavili ter ga nato z mentorico, prof. dr. Janjo Črčinovič

Rozman, pregledali in popravili. Anketni vprašalnik smo predstavili manjšemu

vzorcu 15 otrok tretjega, četrtega in petega razreda. Ker smo ugotovili, da so bila

nekatera vprašanja za učence pretežka, smo anketni vprašalnik popravili in

prilagodili. Nato smo se dogovorili z ravnatelji treh osnovnih šol iz SV Slovenije

za izvedbo anketiranja. Na šolah smo v vsakem razredu posebej učencem razdelili

vprašalnike in jim predstavili posnetke. Anketiranje je potekalo anonimno.

26

4.4 VSEBINSKO METODOLOŠKE ZNAČILNOSTI ANKETNEGA

VPRAŠALNIKA

4.4.1 Vsebinsko-formalne strani vprašalnika

Anketni vprašalnik za učenke in učence tretjih, četrtih in petih razredov (Priloga)

treh osnovnih šol iz SV Slovenije je bil anonimen in je zajemal 21 vprašanj, od

tega je bilo vseh 21 vprašanj zaprtega tipa. Pri 3 vprašanjih so imeli anketiranci

možnost, da dopolnijo predložene odgovore.

4.4.2 Merske karakteristike

• Veljavnost

Anketni vprašalnik je bil natančno sestavljen po splošnih merilih sestavljanja

anketnih vprašalnikov in po mentoričinih navodilih.

• Zanesljivost

Zanesljivosti nismo preverjali po ponavljalni metodi, ampak smo pri samem

sestavljanju pazili, da so bila navodila natančno izražena, vprašanja pa

enopomenska in dovolj specifična.

• Objektivnost

Vprašanja zaprtega tipa omogočajo objektivno razbiranje odgovorov. V fazi

anketiranja smo pazili, da nismo vplivali na odgovarjanje anketirancev.

27

4.5 Uporabljeni posnetki

Pri izvedbi ankete pri učencih, smo uporabili tri različne posnetke, kateri so

prikazovali tri različne zvrsti plesa. Vsak posnetek smo predvajali dve minuti. Nato

pa so učenci odgovorili na vprašanja.

Prvi posnetek – balet

https://www.youtube.com/watch?v=Wz_f9B4pPtg

Na posnetku je prikazan ples Nine Kaptsove v predstavi Petra Iljiča Čajkovskega z

naslovom Hrestač. Na posnetku balerina prikazuje ples Sladkorne vile.

Drugi posnetek – folklora

https://www.youtube.com/watch?v=S_pO3yVKhlE

Folklorna skupina Iskraemeco prikazuje gorenjske plese. Na posnetku so plesalci

oblečeni v gorenjsko narodno nošo in plešejo na spremljavo ljudskih godcev.

Tretji posnetek – sodobni ples

https://www.youtube.com/watch?v=-sdoA791akA

Na posnetku sta prikazana dva mlada plesalca, ki plešeta v paru. Plesalca sta

prikazovala zgodbo o ustrahovanju pri kateri sta skozi svojo koreografijo prikazala

veliko čustev. Plesala sta na glasbo Tell Your Heart To Beat Again pevca Dannya

Gokeya.

28

4.6 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV

Podatke, ki smo jih pridobili z anketnimi vprašalniki, smo računalniško obdelali s

pomočjo programa za statistično obdelovanje podatkov SPSS. Podatke smo

obdelali na nivoju deskriptivne (frekvenčne distribucije) in inferenčne statistike.

Pridobljene rezultate smo tabelarično prikazali.

29

REZULTATI IN INTERPRETACIJA PODATKOV

V nadaljevanju bomo predstavili rezultate anketnega vprašalnika.

Tabela 1: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) po spolu

Spol f f %

Ženski 70 46,4 %

Moški 81 53,6 %

Skupaj 151 100,0 %

V tabeli 1 so zbrani podatki glede na spol anketirancev. Iz tabele je razvidno, da je

v anketiranju sodelovalo 46,4 % učenk (70 učenk) ter 53,6 % učencev (81). Pri

anketiranju je prevladovala moška populacija.

Tabela 2: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev po razredih

Razred f f %

Tretji 48 31,8 %

Četrti 55 36,4 %

Peti 48 31,8 %

Skupaj 151 100,0 %

V tabeli 2 so prikazani podatki anketirancev glede na razred. Iz tabele je razvidno,

da je v anketiranju sodelovalo 31,8 % učencev tretjega razreda (48 učencev),

36,4 % učencev četrtega razreda (55 učencev) ter 31,8 % učencev petega razreda

(48 učencev). Iz podatkov je razvidno, da ni velikih odstopanj v številčnosti

anketirancev po razredih.

Tabela 3: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) prepoznanega plesa na posnetku

Na posnetku sem

prepoznal

Prvi posnetek

balet

Drugi posnetek

folklora

Tretji posnetek

sodobni ples

f f % f f % f f %

Balet 150 100,0 % 1 0,7 % 1 0,7 %

Folklora 144 96,0 % 3 2,0 %

Sodobni ples 5 3,3 % 146 97,3 %

Skupaj 150 100,0 % 150 100,0 % 150 100,0 %

30

V tabeli 3 so prikazani podatki anketirancev, kjer so na treh posnetkih morali

prepoznati predstavljen ples. Na prvem posnetku je bil predstavljen balet, ki ga je

prepoznalo 100,0 % učencev (150 učencev). Na drugem posnetku je bila

predstavljena folklora. Posnetek je kot folkloro prepoznalo 96,0 % učencev (144

učencev). Na tretjem posnetku pa je 97,3 % učencev (146 učencev) prepoznalo

sodobni ples na prikazanem posnetku. Iz pridobljenih rezultatov je razvidno, da je

velika večina prepoznala ples, ki je bil predstavljen na posnetku. V raziskavo

vključeni učenci torej prepoznajo različne zvrsti plesa.

Tabela 4: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev glede prepoznavanja plesnih zvrsti

Po čem si prepoznal

zvrsti plesa?

Prvi posnetek

balet

Drugi posnetek

folklora

Tretji posnetek

sodobni ples

f f % f f % f f %

Po glasbi 59 39,1 % 19 12,6 % 26 17,6 %

Po oblačilih 67 44,4 % 104 68,9 % 7 4,7 %

Po načinu gibanja 21 13,9 % 25 16,6 % 110 74,3 %

Drugo 4 2,6 % 3 2,0 % 5 3,4 %

Skupaj 151 100,0 % 151 100,0 % 148 100,0 %

Predstavljene imamo odgovore anketirancev na vprašanje, po čem so prepoznali

posnetke. Pri prvem posnetku je slaba polovica anketiranih učencev (44,4 %)

prepoznala balet po oblačilih, katera so nosili nastopajoči na posnetku.

Ugotavljamo, da so oblačila plesalcev baleta zelo specifična in najbolj prepoznavna

pri ugotavljanju zvrsti plesa.

Prav tako pri drugem posnetku je velika večina anketiranih učencev (68,9 %)

prepoznalo ples folklora po oblačilih. Ker je bila na posnetku prikazan ples v

slovenski narodni noši, predvidevamo, da so anketiranci ples prepoznali po njej.

Pri prepoznavi tretjega posnetka je največ učencev (74,3 %) prepoznalo sodobni

ples na posnetku na podlagi gibanja plesalcev. Ugotavljamo, da učenci prepoznajo

sodobni ples po načinu gibanja plesalcev, saj se gibanje sodobnih plesalcev

razlikuje od gibanja plesalcev baleta ali folklore.

Iz tabele lahko razberemo, da so anketirani učenci predstavljene plese na posnetkih

najhitreje prepoznali po oblačilih in gibanju plesalcev.

31

Tabela 5:Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev glede na to, ali radi plešejo

Ali rad/a plešeš? f f %

Da 107 73,3 %

Ne 39 26,7 %

Skupaj 146 100,0 %

Odgovori anketirancev na vprašanje Ali radi plešejo, nam razkrivajo, da 73,3 %

anketirancev rado pleše ter samo 39 anketirancev ne pleše rado (26,7 %). 5

anketirancev pa na to vprašanje ni odgovorilo. Razberemo lahko, da velika večina

anketirancev rada pleše.

Tabela 6: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev glede na obiskovanje plesne šole ali

plesnega krožka v šoli

Obiskujem plesno šolo ali plesni

krožek v šoli

f f %

Folklora 30 19,9 %

Plesna šola 10 6,6 %

Plesni krožek v šoli 13 8,6 %

S plesom se ne ukvarjam 98 64,9 %

Skupaj 151 100,0 %

V tabeli 6 so zbrani podatki anketirancev glede na njihovo plesno aktivnost. Iz

tabele je razvidno, da se večina anketiranih učencev (64,9 %) s plesom ne ukvarja.

Le peščica anketiranih se udeležuje šolskih ali obšolskih dejavnosti, povezanih s

plesom. Ugotavljamo, da redno obiskovanje plesnih aktivnosti med anketiranimi

učenci ni priljubljeno.

32

Tabela 7:Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev glede na to, ali so že obiskali kakšno

predstavo sodobnega plesa

Ali si že bil na predstavi

sodobnega plesa?

f f %

Da 71 47,7 %

Ne 78 52,3 %

Skupaj 149 100,0 %

Zbrani so podatki anketirancev o tem, ali so že obiskali kakšno predstavo

sodobnega plesa. Iz tabele je razvidno, da 52,3 % učencev še ni nikoli obiskalo

predstave sodobnega plesa ter da je 47,7 % učencev že obiskalo predstavo

sodobnega plesa. Sklepamo, da so se s predstavami sodobnega plesa srečali učenci

višjih razredov razredne stopnje osnovne šole.

Tabela 8:Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev, ki so že plesali sodobni ples

Ali si že plesal sodobni ples? f f %

Da 85 56,7 %

Ne 65 43,3 %

Skupaj 150 100,0 %

V tabeli 8 so zbrani podatki anketirancev, ali so že plesali sodobni ples. Več kot

polovica učencev (56,7 %) je sodobni ples že plesala. Nekaj manj anketiranih

učencem pa se s sodobnim plesom še ni srečala. Iz rezultatov lahko razberemo, da

je sodobni ples pri nas kar se da dobro razvit, vendar dostopen le kot plačljiva

obšolska dejavnost.

33

Tabela 9: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) strinjanja s trditvami o sodobnem plesu

Ples je umetnost Ples je

razvedrilo

Gibanje

plesalcev pri

sodobnem plesu

Všeč mi je

glasba pri

sodobnem

plesu

f f % f f % f f % f f %

Se ne strinjam 8 5,3 % 9 6,0 % 3 2,0 % 9 6,0 %

Ne strinjam se

povsem

2 1,3 % 5 3,3 % 3 2,0 % 6 4,0 %

Nisem

prepričan

15 10,0 % 24 16,0 % 11 7,3 % 17 11,3 %

Delno se

strinjam

23 15,3 % 29 19,3 % 28 18,5 % 22 14,6 %

Zelo se

strinjam

102 68,0 % 83 55,3 % 106 70,2 % 97 64,2 %

Skupaj 150 100,0 % 150 100,0 % 151 100,0 % 151 100,0 %

Učencem smo v anketnem vprašalniku predstavili trditve o sodobnem plesu, na

katere so izrazili svoje strinjanje oziroma nestrinjanje. Na dane trditve je velika

večina anketirancev odgovorila z »zelo se strinjam«. Ugotavljamo, da ples učencem

predstavlja umetnost in razvedrilo, kar je pri plesu bistvenega pomena.

Ugotavljamo tudi, da je učencem všeč gibanje sodobnih plesalcev ter da jih pritegne

glasba sodobnega plesa.

34

Tabela 10:Števila (f) in strukturni odstotki (f %) strinjanja s trditvami o sodobnem plesu

Všeč so mi

oblačila

Želim plesati

sodobni ples

Spoznal sem ga

na TV

Sodobni ples je

primeren

samo za mlade

f f % f f % f f % f f %

Se ne strinjam 11 7,3 % 33 22,0 % 27 18,0 % 118 78,1 %

Ne strinjam se

povsem

9 6,0 % 17 11,3 % 7 4,7 % 6 4,0 %

Nisem

prepričan

25 16,7 % 21 14,0 % 18 12,0 % 8 5,3 %

Delno se

strinjam

39 26,0 % 23 15,3 % 25 16,7 % 9 6,0 %

Zelo se strinjam 66 44,0 % 56 37,3 % 73 48,7 % 10 6,6 %

Skupaj 150 100,0 % 150 100,0 % 150 100,0 % 151 100,0 %

Anketirani učenci so na navedene trditve o sodobnem plesu izrazili svoje strinjanje.

Pri vseh trditvah je bil enoten odgovor »zelo se strinjam«, kar pomeni, da anketirane

učence pritegnejo oblačila, ki jih uporabljajo sodobni plesalci. Prav tako so se

anketiranci sami željni preizkusiti v sodobnem plesu. Večina anketirancev se je s

sodobnim plesom prvič srečala preko televizijskih sprejemnikov.

Na trditev, da je sodobni ples primeren samo za mlade, pa je največ anketiranih

učencev izrazilo nestrinjanje s trditvijo. Iz tega lahko sklepamo, da anketirani

učenci, kljub svoji mladosti, na sodobni ples ne gledajo kot na mladostniško

aktivnost. S tem ugotavljamo, da so anketirani opazili, da se v sodobni ples

vključujejo različne generacije plesalcev.

35

Tabela 11: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) mnenj učencev, o trditvi, da bi pri glasbeni

umetnosti morali imeli več vsebin sodobnega plesa

Pri pouku glasbene umetnosti bi

morali imeti več vsebin

sodobnega plesa

f f %

Se ne strinjam 20 13,4 %

Ne strinjam se povsem 22 14,8 %

Nisem prepričan 25 16,8 %

Delno se strinjam 34 22,8 %

Zelo se strinjam 48 32,2 %

Skupaj 149 100,0 %

S trditvijo, da bi pri pouku glasbene umetnosti morali imeti več vsebin sodobnega

plesa, smo želeli ugotoviti željo anketirancev po vključitvi sodobnega plesa v učni

načrt. Dobra tretjina anketiranih učencev je izrazilo strinjanje s to trditvijo.

Ugotavljamo, da si anketiranci želijo imeti več vsebin, povezanih s sodobnim

plesom pri pouku glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole. Z

vključitvijo sodobnega plesa v učni načrt za osnovne šole bi približali vsebine

sodobnega plesa vsem učencem.

Tabela 12: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev, glede na način plesanja

Kako rad/a plešeš? f f %

Sam/a 65 44,5 %

V paru 22 15,1 %

V skupini 59 40,4 %

Skupaj 146 100,0 %

Zanimalo nas je, na kakšen način anketiranci najraje plešejo. Največ anketirancev

(44,5 %) je odgovorilo, da za ples ne potrebujejo soplesalca ali skupine, ki bi plesala

z njim. Ugotavljamo, da so anketiranci zadržani glede sodelovanja v paru ali

skupini in tako najraje k sodobnemu plesu pristopijo sami.

36

Tabela 13: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev, glede na to, kaj bi najraje plesali

Najraje bi plesal/a? f f %

Balet 20 13,8 %

Sodobni ples 93 64,1 %

Folkloro 32 22,1 %

Skupaj 145 100,0 %

Zanimalo nas je, za kateri ples bi se anketirani učenci odločili , če bi imeli možnost.

Za sodobni ples se je odločilo največ anketiranih učencev (64,1 %). S tem smo

potrdili, da si učenci res želijo več možnosti za sodelovanje pri izvajanju aktivnosti,

povezanih s sodobnim plesom. Presenetilo nas je, da so se anketiranci v takšni meri

odločili za sodobni ples, kar dokazuje, da ima sodobni ples velik potencial med

anketiranci.

Tabela 14: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev, glede želje po plesu glede na spol

Spol Skupaj

Ženski Moški

Da f 61 46 107

f % 88,4 % 59,7 % 73,3 %

Ne f 8 31 39

f % 11,6 % 40,3 % 26,7 %

Skupaj f 69 77 146

f % 100,0 % 100,0 % 100,0 %

𝑥2 = 16,157 P = 0,000

S pomočjo 𝑥2 preizkusa smo ugotovili, da obstaja statistično značilna razlika med

spoloma (P = 0,000).

Iz zgornje tabele lahko razberemo, da velika večina anketiranih žensk (88,4 %) rada

pleše, prav tako se tudi več kot polovica anketiranih učencev (59,7 %) poslužuje

plesa.

Ugotovili smo, da večina anketiranih žensk raje pleše od moških.

37

Tabela 15: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev, glede želje po plesu glede na razred

Ali rad/a plešeš? Razred Skupaj

3. 4. 5.

Da f 33 41 33 107

f % 71,7 % 75,9 % 71,7 % 73,3 %

Ne f 13 13 13 39

f % 28,3 % 24,1 % 28,3 % 26,7 %

Skupaj f 46 54 46 146

f % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 %

𝑥2 = 0,308 P = 0,857

Rezultat statističnega preizkusa kaže, da za rezultate, ali učenci radi plešejo,

razdeljene na razred, ni statistično značilne razlike (P = 0,857).

Iz tabele lahko razberemo, da vsi trije razredi anketiranih učencev radi plešejo.

Največ anketiranih je z »DA« odgovorilo v četrtem razredu (75,9 %), nekoliko

manj pa v tretjem in petem razredu (71,7 %).

Ugotavljamo, da učenci radi plešejo, ne glede na razred katerega obiskujejo.

Tabela 16: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev, glede želja po plesu glede na aktivnost

Ali rad/a plešeš?

Plesna aktivnost Skupaj

Folklora Ples izven

šole

Plesni

krožek v

šoli

Se ne

ukvarjam

Da f 22 10 12 63 107

f % 75,9 % 100,0 % 92,3 % 67,0 % 73,3 %

Ne f 7 0 1 31 39

f % 24,1 % 0,0 % 7,7 % 33,0 % 26,7 %

Skupaj f 28 10 13 94 146

f % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 %

𝑥2 = 11,167 P = 0,011

Prikazani odgovori anketirancev, ali radi plešejo glede na njihovo plesno aktivnost,

prikazujejo, da obstaja statistično značilna razlika (P = 0,011).

38

Presenetljivo je, da je večina anketirancev takih, ki radi plešejo, a se ne ukvarjajo z

nobeno plesno aktivnostjo (67,0 %). Pričakovali smo, da se bodo učenci, ki radi

plešejo, ukvarjali s kakšno plesno dejavnostjo, saj bi s svojo željo po plesnih

aktivnostih spodbudili starše k vpisu v plesno aktivnost.

Ugotovili smo, da se le peščica anketiranih učencev, ki radi plešejo, udeležuje

šolskih ali obšolskih plesnih aktivnosti, medtem ko se ostali anketiranci z željo po

plesu ne vključijo v nobeno od plesnih aktivnosti.

Tabela 17: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev, odgovorov učencev če so že bili na

predstavi sodobnega plesa glede na razred

Ali si že bil/a na

predstavi sodobnega

plesa?

Razred Skupaj

3. 4. 5.

Da f 12 27 32 71

f % 26,1 % 49,1 % 66,7 % 47,7 %

Ne f 34 28 16 78

f % 73,9 % 50,9 % 33,3 % 52,3 %

Skupaj f 46 55 48 149

f % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 %

𝑥2 = 16,091 P = 0,000

V tabeli so prikazani odgovori anketirancev, ali so že bili na predstavi sodobnega

plesa, glede na to, kateri razred obiskujejo. S pomočjo 𝑥2 preizkusa smo ugotovili,

da obstaja statistično značilna razlika (P = 0,000) med učenci posameznega razreda

glede na udeležbo na predstavi sodobnega plesa .

Iz tabele je razvidno, da se predstav sodobnega plesa udeležujejo anketiranci petih

razredov (66,7 %), medtem ko so se učenci tretjih razredov manj krat udeležili

predstav sodobnega plesa (73,9 %).

Iz tega je razvidno, da starejši učenci bolje razumejo vsebino sodobnega plesa, saj

se v šoli večkrat srečajo z vsebinami sodobnega plesa kot mlajši učenci in jim je

zato bolj zanimiv.

39

Tabela 18: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev pri odgovorih na vprašanje o obisku

predstave sodobnega plesa glede na plesno aktivnost

Ali si že bil/a na

predstavi sodobnega

plesa?

Plesna aktivnost Skupaj

Folklora Ples izven

šole

Plesni

krožek v

šoli

Se ne

ukvarjam

Da f 22 7 8 34 71

f % 73,3 % 70,0 % 61,5 % 35,4 % 47,7 %

Ne f 8 3 5 62 78

f % 26,7 % 30,0 % 38,5 % 64,6 % 52,3 %

Skupaj f 30 10 13 96 149

f % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 %

x2 = 17,096 P = 0,001

S pomočjo 𝑥2 preizkusa smo ugotovili, da obstaja statistično značilna razlika

(P = 0,001) med anketiranci, ki so že bili na predstavi sodobnega plesa, glede na

njihovo plesno aktivnost.

Anketiranci, ki so se opredelili za plesno aktivne, so se že v večini udeležili

predstave sodobnega plesa. Tisti anketiranci, ki so plesno neaktivni, pa se v večini

še niso udeležili predstave sodobnega plesa.

Tabela 19: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev odgovorov, ali si že plesal sodobni ples

glede na razred

Ali si že plesal/a sodobni

ples

Razred Skupaj

3. 4. 5.

Da f 15 39 31 85

f % 31,9 % 70,9 % 64,6 % 56,7 %

Ne f 32 16 17 65

f % 68,1 % 29,1 % 35,4 % 43,3 %

Skupaj f 47 55 48 150

f % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 %

𝑥2 = 17,679 P = 0,000

Prikazani odgovori anketirancev, ali so že plesali sodobni ples glede na razred, ki

ga obiskujejo, prikazujejo, da obstaja statistična značilna razlika (P = 0,000).

40

Iz tabele je razvidno, da so v četrtem in petem razredu v večini že plesali sodobni

ples, kar se v tretjem razredu še ni zgodilo, saj sodobnega plesa še ni plesala več

kot polovica anketiranih.

Sklepamo, da se višji razredi razredne stopnje po učnem načrtu večkrat srečajo z

vsebinami sodobnega plesa pri pouku glasbene umetnosti, zato je tudi večina

anketiranih že plesala sodobni ples.

Tabela 20: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev pri odgovorih na vprašanje kako rad plešeš

glede na aktivnost

Kako rad/a plešeš?

Plesna aktivnost Skupaj

Folklora Ples izven

šole

Plesni

krožek v

šoli

Se ne

ukvarjam

Sam f 8 1 2 54 65

f % 27,6 % 11,1 % 15,4 % 56,8 % 44,5 %

V paru f 5 0 4 13 22

f % 17,2 % 0,0 % 30,8 % 13,7 % 15,1 %

V skupini f 16 8 7 28 59

f % 55,2 % 88,9 % 53,8 % 29,5 % 40,4 %

Skupaj f 29 9 13 95 146

f % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 % 100,0 %

𝑥2 = 25,176 P = 0,000

V zgoraj prikazani tabeli ugotavljamo, da obstaja statistično značilna razlika

(P = 0,000) med učenci, ki radi plešejo sami, v paru ali skupini, glede na to, če so

plesno aktivni.

Učenci, ki so se opredelili kot plesno neaktivni, si v večini želijo plesati sami.

Plesno aktivni učenci pa radi plešejo v skupini. Le peščica anketiranih pa bi plesala

v paru.

Sklepamo lahko, da tisti, ki so plesno neaktivni, raje plešejo sami, saj jim ples v

paru ali skupini še ni bil predstavljen oziroma ga niso izbrali.

41

Tabela 21: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) učencev pri odgovorih na vprašanje kaj bi najraje

plesal glede na spol

Najraje bi plesal Spol Skupaj

Ženski Moški

Balet f 17 3 20

f % 25,0 % 3,9 % 13,8 %

Sodobni

ples

f 42 51 93

f % 61,8 % 66,2 % 64,1 %

Folkloro f 9 23 32

f % 13,2 % 29,9 % 22,1 %

Skupaj f 68 77 145

f % 100,0 % 100,0 % 100,0 %

𝑥2 = 17,468 P = 0,000

Glede na podatke v dani tabeli prihajamo do ugotovitve, da obstaja statistično

značilna razlika (P = 0,000) med spoloma glede na plesno aktivnost, s katero bi se

ukvarjali.

Ugotovili smo, da imata oba spola anketiranih učencev večjo željo po vsebinah

sodobnega plesa v primerjavi s folkloro in baletom. Več kot polovica anketiranih

učencev (66,2 %) bi se najraje ukvarjala s sodobnim plesom, medtem ko je procent

anketiranih učenk, ki bi plesale sodobni ples, nekoliko manjši (61,8 %), saj je pri

učenkah priljubljen tudi balet.

Sklepamo lahko, da si, ne glede na spol, večina anketirancev želi ukvarjati z

vsebinami sodobnega plesa.

42

5.1 Preverjanje hipotez s pomočjo raziskovalnih vprašanj

V uvodu empiričnega dela magistrske naloge smo postavili 5 hipotez, ki smo jih v

nadaljevanju potrdili oziroma zavrgli.

Hipoteza 1: Anketiranci prepoznajo plese, prikazane na posnetkih.

Hipotezo smo preverili s pomočjo analize vprašanj št.: 3, 5 in 7

Tako kot smo predvidevali, so učenci prepoznali vse plese na posnetkih, ki so bili

prikazani.

Na podlagi teh rezultatov lahko dano hipotezo potrdimo, saj so učenci prepoznali

vse tri plese, balet, folkloro in sodobni ples, na prikazanih posnetkih.

Hipoteza 2: Spol, razred in vključenost v plesne aktivnosti učenca vplivajo na

odgovore, če radi plešejo.

Hipotezo smo preverili s pomočjo analize vprašanj: 1, 2, 9 in 10

Anketirani učenci so na vprašanje, če radi plešejo, odgovorili pritrdilno. Pri

pritrdilnih odgovorih ni bilo odstopanj. Da radi plešejo, so se opredelili tako učenci

kot učenke, kar nas je za moško populacijo rahlo presenetilo. Na odgovore, da radi

plešejo, ni vplival spol, razred ali vključenost v plesne aktivnosti.

Na podlagi teh rezultatov hipoteze 2 ne moremo potrditi, saj smo ugotovili, da spol,

razred in vključenost učencev v plesne vsebine ne vplivajo na njihove odgovore na

vprašanje, ali radi plešejo.

Hipoteza 3: Učenci imajo željo imeti več vsebin sodobnega plesa pri pouku

glasbene umetnosti.

Hipotezo smo preverili s pomočjo analize vprašanja: 19

Večina anketiranih učencev je na vprašanja, povezana s količino vsebin sodobnega

plesa pri pouku glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole, odgovorilo,

da si pri pouku želijo več vsebin, povezanih s sodobnim plesom. To pomeni, da si

učenci želijo več vsebin sodobnega plesa v učnem načrtu.

Na podlagi teh rezultatov lahko hipotezo 3 potrdimo, saj je večino anketiranih

učencev izrazila željo po večji količini vsebin, povezanih s sodobnim plesom pri

43

pouku glasbene umetnosti na razredni stopnji. Enako je ugotovila v raziskavi tudi

Moreno (2016), ki meni, da je za učence ples v izobraževalnem procesu

predstavljen kot dejavnost z mnogimi vrednotami, ki odpirajo pot k ustvarjalnosti,

boljšim odnosom med sošolci in izboljšanje samozavesti.

Hipoteza 4: Razred, ki ga anketiranci obiskujejo, ima pomembno vlogo pri

vprašanju, ali so že kdaj plesali sodobni ples.

Hipotezo smo preverili s pomočjo analize vprašanj: 2 in 12

Tako kot smo predvidevali, je razred, ki soga obiskovali anketirani učenci, imel

vlogo pri odgovorih. Učenci tretjih razredov v večini še niso plesali sodobnega

plesa. Starejši učenci, torej učenci četrtih in petih razredov, pa so sodobni ples v

večini že plesali. Ugotovili smo, da je to povezano z učnim načrtom, v katerem je

več vsebin sodobnega plesa predvidenih v drugem triletju.

Na podlagi teh rezultatov lahko hipotezo 4 potrdimo. Anketirani učenci višjih

razredov so se že v večini srečali s sodobnim plesom, anketirani učenci nižjih

razredov pa se s sodobnim plesom še niso srečali.

Hipoteza 5: Plesna aktivnost ima pomembno vlogo pri obisku predstav

sodobnega plesa.

Hipotezo smo preverili s pomočjo analize vprašanj: 10 in 11

Plesna aktivnost anketiranih učencev je imela vpliv na odgovore glede obiska

predstav sodobnega plesa. Anketirani učenci, ki so plesno aktivni, so v večini že

bili na predstavi sodobnega plesa. Tisti, ki pa se s plesom ne ukvarjajo, pa na

predstavi sodobnega plesa še niso bili.

Na podlagi teh rezultatov lahko hipotezo 5 potrdimo. Učenci, ki so plesno aktivni,

so že v večini obiskali predstavo sodobnega plesa, plesno neaktivni učenci pa na

predstavi sodobnega plesa še niso bili.

44

SKLEP

Ljudje radi poslušamo glasbo in plešemo. S plesom izražamo svoje občutke in

razpoloženje in sporočamo svoje misli in želje ter prikazujemo dogodke. Ker nas

ples spremlja skozi vse življenje, nas je zanimalo, kako je v pouk glasbene

umetnosti, na razredni stopnji osnovne šole, vključen sodobni ples, ki je vedno bolj

priljubljen med celotno populacijo.

Podrobno smo preučili različno slovensko in tujo literaturo, članke in spletne strani,

kjer smo pridobili potrebne podatke in informacije o sodobnem plesu.

prepoznavnost sodobnega plesa in odnos do sodobnega plesa pri učencih razredne

stopnje (tretjega, četrtega in petega razreda) pri pouku glasbene umetnosti.

Rezultati empiričnega dela magistrske naloge so pokazali, da je v pouk glasbene

umetnosti, na razredni stopnji osnovne šole, vključenih premalo vsebin sodobnega

plesa. Tudi Zagorc (2008) ugotavlja, da raziskave kažejo, da učenci potrebujejo

stimulativni umetniški program, ker vpliva na boljše rezultate, saj ima umetnost

vpliv na intelektualni in telesni razvoj posameznika. Navaja tudi, da bi morali večjo

pozornost nameniti metodam, ki bi razvijale učenčevo intuicijo in empatijo,

kinestetični občutek, skupaj s tem pa tudi ustvarjalnost.

V uvodu empiričnega dela magistrske naloge smo postavili 5 hipotez, ki smo jih v

nadaljevanju potrdili oziroma zavrgli.

Hipoteza 1, ki predpostavlja, da bodo učenci prepoznali plese, prikazane na

posnetkih. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da učenci prepoznajo prikazane

plese na posnetku, v našem primeru balet, folkloro in sodobni ples, zato lahko

hipotezo 1 potrdimo.

Pri hipotezi 2, smo predpostavili, da spol, razred in vključenost v plesne aktivnosti

vplivajo na odgovore ali radi plešejo. Ugotovili smo, da vse tri spremenljivke ne

vplivajo na odgovore ali radi plešejo. Na podlagi rezultatov, hipoteze 2 nismo mogli

potrditi.

Pri hipotezi 3, smo predpostavili, da si učenci želijo imeti več vsebin sodobnega

plesa pri pouku glasbene umetnosti. To hipotezo smo potrdili, saj smo na podlagi

pridobljenih rezultatov ugotovili, da si večina anketiranih učencev pri pouku želi

več vsebin povezanih s sodobnim plesom.

45

Hipoteza 4 je predpostavljala, da ima razred, ki ga anketiranci obiskujejo,

pomembno vlogo pri vprašanju ali so že plesali sodobni ples. Ugotovili smo, da

učenci tretjih razredov v večini še niso plesali sodobnega plesa. Učenci višjih

razredov pa so sodobni ples v večini že plesali. Hipotezo 4 smo potrdili.

V hipotezi 5, smo predpostavili, da ima plesna aktivnost pomembno vlogo pri

obisku predstav sodobnega plesa. Hipotezo smo potrdili, saj smo na podlagi

rezultatov izvedene raziskave ugotovili, da so anketirani učenci, ki so plesno

aktivni, torej se udeležujejo obšolskih plesnih dejavnosti ali šolskih plesnih

krožkov, v večini že bili na predstavi sodobnega plesa. Plesno neaktivni učenci pa

se predstav sodobnega plesa še niso udeležili.

Med izvedbo empiričnega dela magistrske naloge smo ugotovili, da ni veliko

raziskav, ki bi obravnavale sodobni ples. Tuji avtorji, Martin (2006), Snook in Buck

(2014), Moreno (2016), ki so raziskovali na področju sodobnega plesa, so

ugotovili, da je pomanjkanje raziskav na tem področju veliko. So pa grški

raziskovalci Tsintziloni (2015) v svoji raziskavi ugotovili, da je v šole potrebno

uvesti več aktivnosti, povezanih s sodobnim plesom, saj s tem veliko pripomorejo

k razvoju učencev na vseh področjih. Učenci, ki so vključeni v predmete, ki so

povezani s sodobnim plesom, se bolje odrežejo na različnih področjih, saj s tem

postanejo bolj spontani, kreativni in gibalno sposobni.

V Sloveniji pa se Valdésova in Pikalova (2016) trudita, da bi dobili poenoten učni

načrt, s katerim bi učenci pripeljali do enotnih izobraževalnih ciljev na področju

plesa.

Ugotovili smo, da slovenske šole ponujajo otrokom premalo možnosti za ukvarjanje

s sodobnim plesom. Učenci si na tem področju želijo več aktivnosti, s katerimi bi

se lahko ukvarjali z njim. V slovenske osnovne šole bi morali vključiti krožke

sodobnega plesa, katerih bi se lahko udeležili vsi otroci, glede na njihovo željo.

Izvedena raziskava je bila omejena, saj smo imeli možnost anketirati samo 151

učencev tretjih, četrtih in petih razredov slovenskih osnovnih šol v severu vzhodu

Slovenije, zato podatkov ne moremo posplošiti na celotno populacijo slovenskih

učencev.

46

Našo raziskavo bi lahko nadgradili še z večjim vzorcem anketirancev na območju

celotne Slovenije. S takšnim projektom bi lahko dobili bolj natančne podatke o želji

po več vključenih vsebinah sodobnega plesa v pouk glasbene umetnosti. Prav tako

bi v raziskavo vključili učitelje razrednega pouka, ki so ključnega pomena za

izvajanje teh aktivnosti v šoli. V raziskavo bi bilo smiselno vključiti tudi možnosti

učiteljev za izobraževanje na področju sodobnega plesa.

Rezultati empiričnega dela magistrske naloge so pokazali, da si učenci želijo več

vsebin, povezanih s sodobnim plesom pri pouku glasbene umetnosti na razredni

stopnji osnovne šole. Za vključitev vsebin sodobnega plesa v slovenske osnovne

šole ni pomembna samo implementacija teh vsebin v obvezne vsebine učnega

načrta, temveč bi osnovne šole lahko svojim učencem nudile krožke in plesne

skupine, kjer bi se učenci lahko izražali preko sodobnega plesa.

47

LITERATURA

Bailey, D. (2010). Improvizacija: njena narava in praksa v glasbi. Ljubljana: LUD

Šerpa.

Center plesa. (15.. november 2016). Pridobljeno iz

http://www.centerplesa.si/delavnice_sodobna3tehnika.html

Denac, O. (2002). Glasba pri celostnem razvoju otrokove osebnosti. Ljubljana:

Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Globokar, V. (2002). Laboratorium. Ljubljana: Slovenska matica.

Hagendoorn, I. (27. februar 2017). Pridobljeno iz

http://www.ivarhagendoorn.com/research/cognitive-dance-improvisation

Hrvatin, E. (2001). Teorije sodobnega plesa. Ljubljana: Maska.

Kassing, G. (2007). History of Dance, An Interactive Arts Approach. United States

of America: Human Kinetics.

Kroflič, B., & Gobec, D. (1989). Plesna vzgoja za najmlajše. Novo mesto:

Pedagoška obzorja.

Lykesas, G., Tsapakidou, A., & Tsompanak, E. (2014). Creative Dance as a Means

of Growth and Development of. Asian Journal of Humanities and Social

Studies , 211-218.

Mack, L. (2012). The book of Dance. London: Dorling Kindersley Limited.

Mackrell, J. (2005). Razumevanje plesa. Ljubljana: Forma 7.

Martin, R. (2013). Alienation and Transformation: An International Education in

Contemporary Dance. Research in Dance Education, 201-215.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. (10.. december 2016). Pridobljeno

iz

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/pr

enovljeni_UN/UN_glasbena_vzgoja.pdf

48

Moreno, M. C. (2016). Methodology and beliefs in primary school dance education.

Journal of Physical Education & Sport, 743-751.

Otrin, I. (1998). Razvoj plesa in baleta. Ljubljana: Debora.

Otrin, I. (2000). La la bum: plesna abeceda za začetnike. Ljubljana: Sklad RS za

ljubiteljske kulturne dejavnosti.

Plesna izba Maribor. (15.. november 2016). Pridobljeno iz

http://www.plesnaizba.si/programi/

Plesni studio Intakt. (15.. november 2016). Pridobljeno iz

http://www.intakt.si/sodobni_ples_1.html

Plesni studio N. (15.. november 2016). Pridobljeno iz http://www.plesnistudio-

n.si/moderni_jazz_ples

Repše, V. (2002). Ples v glasbi. Glasbeni atelje Tartini.

Revija Ognjišče. (1. marec 2017). Pridobljeno iz http://revija.ognjisce.si/revija-

ognjisce/67-pricevanje/1719-pino-mlakar

Schmidt, G. (2008). ˝Tibetančki˝ za otroke. Ljubljana: Zate.

Shaw, H. (1. marec 2017). 365 dances. Pridobljeno iz

https://365dances.wordpress.com/2011/10/19/how-to-teach-dance-to-

children-10-helpful-hints/

Snook, B., & Buck, R. (2014). Artists in Schools: "Kick Starting" or "Kicking Out"

Dance from New Zealand Classrooms. Journal of Dance Education, 18-26.

Sodobni ples. (23. november 2016). Pridobljeno iz

http://www.sodobniples.si/kategorija/zgodovina-dsps

SSKJ. (brez datuma). Pridobljeno 24. junij 2014 iz Inštitut za slovenski jezik Frana

Ramovša ZRC SAZU: http://bos.zrc-

sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=improvizacija&hs=1

Šušteršič, A., & Zagorc, M. (2010). Sodobni ples pri pouku športne vzgoje v osnovni

šoli. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

49

Teržan, U. (2003). Sodobni ples v Sloveniji. Ljubljana: Mestno gledališče

ljubljansko.

Tsintziloni, S. (2015). Koula Pratsika and Her Dance School: Embracing Gender,

Class and the Nation in the Formative Years of Contemporary Dance

Education in Greece. Research in Dance Education, 276-290.

Valdés, J. K., & Pikalo, P. (23.. november 2016). Sodobni ples. Pridobljeno iz

http://www.sodobniples.si/datoteke/dsps/CIRKULARKA_4.pdf

Zagorc, M. (2006). Ustvarjanje z ritmom in gibom. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Zagorc, M. (2008). Ustvarjalno gibalna improvizacija. Ljubljana: Fakulteta za

šport, Inštitut za šport.

50

PRILOGE

Anketni vprašalnik

ANKETNI VPRAŠALNIK

Draga učenka, dragi učenec,

sem Kaja, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Pri predmetu

Didaktika glasbene umetnosti pišem magistrsko nalogo. Pri pisanju naloge

potrebujem tvojo pomoč. Naprošam te, da odgovoriš na spodnja vprašanja in mi

tako pomagaš pri raziskavi moje magistrske naloge. Vprašalnik je anonimen in bo

uporabljen izključno v raziskovalne namene.

Na vprašanja odgovoriš tako, da obkrožiš odgovor pred podatkom, ki je zate

najbolj značilen.

1. Spol

a) ženski b) moški

2. Kateri razred obiskuješ?

a) 3. b) 4. c) 5.

3. Na prvem posnetku sem prepoznal/a:

a) Balet b) folkloro c) sodobni ples

4. Po čem si ga prepoznal/a?

a) Po glasbi

b) Po oblačilih

c) Po načinu gibanja

d) Drugo:________________

5. Na drugem posnetku sem prepoznal/a:

a) Balet b) folkloro c) sodobni ples

6. Po čem si ga prepoznal/a?

a) Po glasbi

b) Po oblačilih

c) Po načinu gibanja

d) Drugo:________________

7. Na tretjem posnetku sem prepoznal/a:

a) Balet b) folkloro c) sodobni ples

8. Po čem si ga prepoznal/a?

a) Po glasbi

b) Po oblačilih

c) Po načinu gibanja

d) Drugo:________________

9. Ali rad/a plešeš?

a) Da b) ne

10. Obiskujem plesno šolo ali plesne tečaje:

a) Folklorno skupino

b) Plesno šolo

c) Baletno šolo

d) Plesni krožek v šoli

e) S plesom se ne ukvarjam

11. Ali si že bil/a na kakšni predstavi sodobnega plesa?

a) Da b) ne

12. Ali si že plesal/a sodobni ples?

a) Da b) ne

Obkroži številko pred podatkom, ki je zate najbolj značilen.

(1 – se ne strinjam, 5 – zelo se strinjam)

13. Ples je umetnost. 1 2 3 4 5

14. Ples je razvedrilo. 1 2 3 4 5

15. Pri sodobnem plesu mi je všeč

gibanje plesalcev.

1 2 3 4 5

16. Pri sodobnem plesu me pritegne

glasba.

1 2 3 4 5

17. Všeč mi je, kako so sodobni

plesalci oblečeni.

1 2 3 4 5

18. Želim si plesati sodobni ples. 1 2 3 4 5

19. Pri pouku glasbene umetnosti bi

morali imeti več vsebin sodobnega

plesa.

1 2 3 4 5

20. Sodobni ples sem spoznal preko

različnih TV oddaj.

1 2 3 4 5

21. Sodobni ples je primeren samo za

otroke moje starosti in ne za odrasle.

1 2 3 4 5

22. Kako rad/a plešeš?

a) Sam/a

b) V paru

c) V skupini

23.Najraje bi plesal/a:

a) Balet

b) Sodobni ples

c) Folkloro

Zahvaljujem se ti za sodelovanje.