UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za razredni pouk

MAGISTRSKO DELO

Vesna Turinek

Maribor, 2017

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za razredni pouk

Magistrsko delo

TEMATSKI SKLOP SLIKANICA BREZ BESEDILA V PETEM RAZREDU

OSNOVNE ŠOLE

Mentorica: Kandidatka:

doc. dr. Janja Batič Vesna Turinek

Maribor, 2017

Lektorica: Irena Žunko, prof. slov. j.

Prevajalka: Mateja Šavc, univ. dipl. anglist in prof. pedagogike

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Janji Batič, ki me je ves čas usmerjala in mi

dajala predloge, ki so dvignili kakovost mojega dela.

Zahvala gre tudi OŠ Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj, še posebej ravnateljici

mag. Majdi Zaveršnik Puc in likovni pedagoginji Miji Žagar za vso pomoč pri

izvedbi tematskega sklopa.

Posebno zahvalo namenjam tudi svoji družini, Roku in ostalim bližnjim, ki so mi

ves čas stali ob strani, me spodbujali in mi pomagali pri delu.

Priloga 6 ‒ IZJAVA O AVTORSTVU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE OBLIKE ZAKLJUČNEGA DELA

UNIVERZA V MARIBORU

(ime članice UM)

IZJAVA O AVTORSTVU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE OBLIKE ZAKLJUČNEGA DELA

Ime in priimek študent‐a/‐ke:

Študijski program:

Naslov zaključnega dela:

Mentor:

Somentor:

Podpisan‐i/‐a študent/‐ka

izjavljam, da je zaključno delo rezultat mojega samostojnega dela, ki sem ga izdelal/‐a ob pomoči mentor‐ja/‐ice oz. somentor‐ja/‐ice;

izjavljam, da sem pridobil/‐a vsa potrebna soglasja za uporabo podatkov in avtorskih del v zaključnem delu in jih v zaključnem delu jasno in ustrezno označil/‐a;

na Univerzo v Mariboru neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravico shranitve avtorskega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico ponuditi zaključno delo javnosti na svetovnem spletu preko DKUM; sem seznanjen/‐a, da bodo dela deponirana/objavljena v DKUM dostopna široki javnosti pod pogoji licence Creative Commons BY‐NC‐ND, kar vključuje tudi avtomatizirano indeksiranje preko spleta in obdelavo besedil za potrebe tekstovnega in podatkovnega rudarjenja in ekstrakcije znanja iz vsebin; uporabnikom se dovoli reproduciranje brez predelave avtorskega dela, distribuiranje, dajanje v najem in priobčitev javnosti samega izvirnega avtorskega dela, in sicer pod pogojem, da navedejo avtorja in da ne gre za komercialno uporabo;

dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v zaključnem delu in tej izjavi, skupaj z objavo zaključnega dela;

izjavljam, da je tiskana oblika zaključnega dela istovetna elektronski obliki zaključnega dela, ki sem jo oddal/‐a za objavo v DKUM.

Uveljavljam permisivnejšo obliko licence Creative Commons: (navedite obliko)

Začasna nedostopnost:

Zaključno delo zaradi zagotavljanja konkurenčne prednosti, zaščite poslovnih skrivnosti, varnosti ljudi in narave, varstva industrijske lastnine ali tajnosti podatkov naročnika: (naziv in naslov naročnika/institucije) ne sme biti javno dostopno do (datum odloga javne objave ne sme biti daljši kot 3 leta od zagovora dela). To se nanaša na tiskano in elektronsko obliko zaključnega dela.

Pedagoška fakulteta

Vesna TurinekRAZREDNI POUK

Tematski sklop Slikanica brez besedila v petem razredu osnovne šole

Janja Batič

Vesna Turinek

Temporary unavailability:

To ensure competition priority, protection of trade secrets, safety of people and nature, protection of industrial property or secrecy of customer's information, the thesis (institution/company name and address) must not be accessible to the public till (delay date of thesis availability to the public must not exceed the period of 3 years after thesis defense). This applies to printed and electronic thesis forms.

Datum in kraj: Podpis študent‐a/‐ke:

Podpis mentor‐ja/‐ice:

(samo v primeru, če delo ne sme biti javno dostopno)

Ime in priimek ter podpis odgovorne osebe naročnika in žig:

(samo v primeru, če delo ne sme biti javno dostopno)

Maribor, 22.08.2017

POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE

Namen naše raziskave je bil zasnovati, izvesti in preučiti tematski sklop Slikanica

brez besedila pri pouku likovne umetnosti v petem razredu osnovne šole, kjer bi

učenci s pomočjo slikanic brez besedila spoznavali njihove elemente oblikovanja

in jo tudi sami oblikovali po svoji zamisli. Pri raziskovanju smo kot osnovno

raziskovalno metodo uporabili deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega

raziskovanja s pomočjo študije primera. V raziskavo je bil vključen neslučajnostni

vzorec učencev petega razreda ene izmed slovenskih osnovnih šol ter njihova

likovna pedagoginja. Podatke smo zbrali z anketnimi vprašalniki za učence pred

in po izvedbi tematskega sklopa, intervjujem likovne pedagoginje in analize

nastalih slikanic brez besedila. Raziskava je pokazala, da učenci petega razreda, ki

so bili vključeni v raziskavo, slikanice brez besedila slabo poznajo, ker se z njimi

ne srečujejo več pogosto. Po izvedbi tematskega sklopa je bilo njihovo

poznavanje boljše, v večini so tudi izrazili pozitivno stališče do oblikovanega

sklopa. Poleg tega so ustvarili lastne slikanice brez besedila v obliki leporella, kjer

so v večini upoštevali obravnavane elemente oblikovanja. Na podlagi dobljenih

rezultatov smo prišli do ugotovitve, da je bil naš tematski sklop primerno

načrtovan in izveden.

Ključne besede: slikanica brez besedila, slikanica, tematski sklop, peti razred,

pouk likovne umetnosti, likovna vzgoja, ilustracija

ABSTRACT AND KEY WORDS

The aim of our research was to design, implement and study the thematic set of a

Wordless Picture book in art classes in the fifth grades of elementary school. The

pupils would get to know different design elements with the help of wordless

picture books, and later design them according to their own ideas. In the research,

the descriptive method of the empirical pedagogical research using the case study,

was used as the basic research method. The survey included a random sample of

pupils of the fifth grade of one of Slovene primary schools and their art

pedagogue. The data was collected via questionnaires for pupils before and after

the thematic section, via an interview with the art pedagogue and an analysis of

the resulting wordless picture books. The research showed that fifth-grade pupils

who were involved in the survey were poorly familiar with wordless picture books

because they do not encounter them more often. After the thematic set was carried

out, their knowledge improved, the majority also expressed a positive attitude

towards the designed set. In addition, they created their own wordless

bookbinding’s in the form of leporello, where they included most of the

considered design elements. Based on the obtained results, we concluded that our

thematic set was appropriately designed and implemented.

Keywords: wordless picture book, picture book, thematic section, fifth grade, fine

arts education, fine arts, illustration

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ............................................................................................................. 1

2 TEORETIČNI DEL ........................................................................................ 2

2.1 Slikanica ................................................................................................... 2

2.2 Slikanica brez besedila ............................................................................. 3

2.2.1 Opredelitev ........................................................................................ 3

2.2.2 Vrste slikanic brez besedila ............................................................... 4

2.2.3 Pomen ilustracij za otrokov razvoj .................................................... 7

2.3 Elementi oblikovanja slikanice brez besedila ........................................ 10

2.3.1 Likovni elementi in kompozicija .................................................... 10

2.3.2 Likovne tehnike in materiali ........................................................... 11

2.3.3 Vsebinska oblikovanost .................................................................. 12

2.3.4 Književni liki ................................................................................... 13

2.3.5 Dogajalni čas ................................................................................... 14

2.3.6 Dogajalni prostor ............................................................................. 15

2.3.7 Simboli, znaki in intraikonično besedilo ......................................... 17

2.3.8 Grafično oblikovanje in tipografija ................................................. 17

2.4 Analiza slikanic brez besedila ................................................................ 19

2.4.1 Deček in hiša – Maja Kastelic ......................................................... 19

2.4.2 Sneženi mož – Raymond Briggs ..................................................... 22

2.4.3 Zgodba o sidru – Damijan Stepančič .............................................. 24

2.4.4 Val – Suzy Lee ................................................................................ 26

2.5 Načrtovanje tematskega sklopa .............................................................. 28

2.5.1 Struktura načrtovanja ...................................................................... 28

2.5.2 Oblikovanje učnih enot z uporabo slikanic brez besedila ............... 29

3 EMPIRIČNI DEL ......................................................................................... 31

3.1 Opredelitev raziskovalnega problema .................................................... 31

3.2 Metodologija .......................................................................................... 31

3.2.1 Raziskovalna metoda ...................................................................... 31

3.2.2 Raziskovalni vzorec ........................................................................ 32

3.2.3 Postopki zbiranja in obdelave podatkov ......................................... 32

3.2.4 Tematski sklop Slikanica brez besedila .......................................... 34

3.3 Rezultati in interpretacija ....................................................................... 45

3.3.1 Analiza anketnih vprašalnikov pred izvedbo tematskega sklopa .... 45

3.3.2 Analiza anketnih vprašalnikov po izvedbi tematskega sklopa ........ 50

3.3.3 Analiza intervjuja z likovno pedagoginjo ....................................... 53

3.3.4 Analiza nastalih slikanic brez besedila ........................................... 54

3.4 Sklep ....................................................................................................... 64

LITERATURA IN VIRI ....................................................................................... 69

PRILOGE .............................................................................................................. 74

KAZALO SLIK

Slika 1: Ustvarjanje izdelkov – mesto ponoči ....................................................... 36

Slika 2: Primer končnega izdelka – mesto ponoči ................................................ 36

Slika 3: Ustvarjanje avtoportretov ........................................................................ 37

Slika 4: Primer končnega izdelka – avtoportret .................................................... 38

Slika 5: Pripovedovanje ob slikanici Zgodba o sidru............................................ 39

Slika 6: Primer končnega izdelka – zemljevid domačega kraja v prihodnosti ..... 40

Slika 7: Vrednotenje končnih izdelkov – neviht ................................................... 41

Slika 8: Primer končnega izdelka – nevihta .......................................................... 41

Slika 9: Učenka riše skico s pomočjo napisane zgodbe ........................................ 43

Slika 10: Slikanje ilustracij s tempera barvami ..................................................... 43

Slika 11: Učenka dodaja ilustracijam črte s flomastrom ....................................... 44

Slika 12: Končno vrednotenje izdelkov – slikanic brez besedila .......................... 44

Slika 13: Primera končnega izdelka – slikanica brez besedila .............................. 44

Slika 14: Izražanje s črnim flomastrom ................................................................ 55

Slika 15: Uporaba različnih barvnih ploskev za ozadje ........................................ 55

Slika 16: Ploskve niso v celoti prekrite z barvo .................................................... 56

Slika 17: Slikanica Zlati čarobni gozd .................................................................. 57

Slika 18: Fantazijski lik – leteči pes ...................................................................... 58

Slika 19: Ropar v banki ......................................................................................... 58

Slika 20: Izraženje čustev – žalost in veselje ........................................................ 59

Slika 21: Čas je prepoznan s pomočjo ure ............................................................ 59

Slika 22: Spreminjanje časa skozi zaporedje ilustracij ......................................... 60

Slika 23: Linearna perspektiva in enaka oddaljenost ............................................ 60

Slika 24: Ptičja perspektiva ................................................................................... 61

Slika 25: Prostori delujejo manj realno oz. možno ............................................... 61

Slika 26: Eno prizorišče ........................................................................................ 61

Slika 27: Več prizorišč .......................................................................................... 62

Slika 28: Intraikonično besedilo – napis Bank ...................................................... 62

Slika 29: Znak ali simbol za denar na vrhu stavbe................................................ 63

Slika 30: Končni leporello – V temi ..................................................................... 63

KAZALO TABEL

Tabela 1: Število (f) in strukturni odstotek (f%) odgovorov učencev na vprašanje:

Ali si že kdaj slišal za slikanice? ........................................................................... 45

Tabela 2: Število (f) in strukturni odstotek (f%) odgovorov na vprašanje: Poznaš

kakšno slikanico? .................................................................................................. 45

Tabela 3: Število (f) in strukturni odstotek (%) poznavanja naslovov slikanic .... 46

Tabela 4: Število (f) in strukturni odstotek (f %) odgovorov učencev na vprašanje:

Ali si že kdaj slišal za slikanice brez besedila? ..................................................... 46

Tabela 5: Število (f) in strukturni odstotek (f %) odgovorov na vprašanje: Poznaš

kakšno slikanico brez besedila? ............................................................................ 47

Tabela 6: Število (f) in strukturni odstotek (%) poznavanja naslovov slikanic brez

besedila .................................................................................................................. 47

Tabela 7: Število (f) in strukturni odstotek (%) podatkov znanja o elementih

oblikovanja ............................................................................................................ 48

Tabela 8: Število (f) in strukturni odstotek (f %) odgovorov učencev na vprašanje:

Ali si se že kdaj srečal s slikanicami brez besedila? ............................................. 49

Tabela 9: Število (f) in strukturni odstotek (f%) odgovorov na vprašanje: Če ja,

kje si se srečal in kako? ......................................................................................... 49

Tabela 10: Število (f) in strukturni odstotek (%) odgovorov na vprašanje: Kaj

meniš, kateri starosti ljudi so namenjene slikanice brez besedila? ....................... 50

Tabela 11: Število (f) in strukturni odstotek (f%) podatkov znanja o elementih

oblikovanja ............................................................................................................ 51

Tabela 12: Število (f) in strukturni odstotek (%) odgovorov na vprašanje: Kaj

meniš, kateri starosti ljudi so namenjene slikanice brez besedila? ....................... 52

Tabela 13: Število (f) in strukturni odstotek (%) odgovorov na vprašanje: Kakšna

so se ti zdela naša srečanja? Pojasni svoj odgovor. .............................................. 52

1

1 UVOD

Slikanice brez besedila so posebnost slikaniškega gradiva, ki zgolj skozi

ilustracijo predstavijo celotno zgodb (Haramija in Batič, 2013). Otroci se z njimi

srečujejo večinoma v predšolskem oz. predbralnem obdobju in nekako je

obveljalo prepričanje, da so te slikanice namenjene samo za to skupino otrok.

Vendar pa imajo te slikanice še neizkoriščene možnosti, ki jih lahko uporabimo

tudi pri starejših bralcih. Ena izmed teh možnosti je likovna vzgoja otrok. V

slikanicah brez besedila so namreč likovna dela, ki so otrokom blizu in so jim

lahko dostopna. Zato lahko tudi likovno vzgajajo otroka, saj, če vsebujejo

kakovostne ilustracije, bo otrok ob njih razvijal svoj likovni okus. Poleg tega v

povezavi z razbiranjem pomena ilustracij dopuščajo tudi likovno-ustvarjalne

dejavnosti. Vse to lahko izkoristimo v osnovni šoli pri pouku likovne umetnosti.

Menimo, da učitelji, ki poučujejo likovno umetnost v šoli, teh možnosti ne

izkoriščajo, zato je tudi poznavanje teh slikanic med učenci slabo.

Zato smo se odločili, da bomo v okviru magistrske naloge oblikovali, izvedli in

preučili tematski sklop Slikanica brez besedila, kjer bi učenci petega razreda

osnovne šole pri pouku likovne umetnosti spoznavali elemente oblikovanja

slikanice brez besedila ter jo tudi sami oblikovali po svoji zamisli.

Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V

teoretičnem delu s pomočjo misli različnih avtorjev predstavljamo slikanico,

slikanico brez besedila (opredelitev, vrste in pomen za otrokov razvoj), elemente

oblikovanja slikanice brez besedila (likovni elementi in kompozicija; likovne

tehnike in materiali; vsebinska oblikovanost; književni liki; dogajalni čas;

dogajalni prostor; simboli, znaki in intraikonično besedilo ter grafično oblikovanje

in tipografija), analizo slikanic brez besedila (Deček in hiša – Maja Kastelic,

Sneženi mož – Raymond Briggs, Zgodba o sidru – Damijan Stepančič ter Val –

Suzy Lee) in načrtovanje tematskega sklopa. V empiričnem delu pa

predstavljamo, kako smo oblikovali, izvedli in preučili tematski sklop Slikanica

brez besedila ter kakšne sklepne misli smo zapisali glede na postavljena

raziskovalna vprašanja.

2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Slikanica

Slikanice brez besedila se v literaturi večinoma omenjajo kot posebna oblika

slikanic, zato je treba najprej pojasniti pojem slikanica.

V SSKJ1 (2000, str. 1246) najdemo definicijo, da je slikanica »otroška knjiga s

slikami brez besedila ali s kratkim besedilom, navadno v verzih.« Vendar pa je

takšno poimenovanje, kot pravi Klemenčičeva (2004), zelo nedosledno in

zastarelo. Dalje pravi, da bi slikanico morali obravnavati kot obliko literarno-

likovne zvrsti in jo tako tudi vrednotiti.

Prva, ki se je v Sloveniji začela resneje ukvarjati s slikanico, je Marjana Kobe. Ta

je leta 1987 v prispevku Slovenska slikanica v svetovnem prostoru tudi utemeljila

slikanico kot posebno zvrst knjige, kjer gre za preplet likovnega in tekstovnega.

Ta vez je zelo močna in izraža skupno estetsko sporočilo (Kobe, 1976). Tudi

Haramijeva in Batičeva (2013) obravnavata slikanico kot posebno obliko knjige,

ki ima tri temeljne sestavine: besedilo, ilustracijo in vsebinsko-oblikovni odnos

med besedilom in ilustracijo. Pravita, da moramo slikanice brati celostno, kar

pomeni, da si moramo sestavljati pomene besedila kot tudi ilustracij, kar nam

omogoča globlje razumevanje slikanic. Povezanost besedila in ilustracij poudarja

tudi Nodelman (1988). Ta pravi, da so slikanice namenjene mlajšim otrokom, ki

pripovedujejo zgodbo ob kombinaciji ilustracije z malo ali nič besedila. Gre torej,

kot pravi Nikolajeva (2003), za knjige, kjer imamo kombinacijo dveh ravni

komunikacije, verbalne in vizualne. Dalje pravi, da je slikanica kot sintetični

medij, kjer bralec celotno smisel doživi skozi interakcijo različnih

komunikacijskih sredstev.

Igor Saksida (1999) opozarja, da ni nujno, da besedilo in ilustracija v slikanici ne

moreta obstajati neodvisno, zato poudarja dve možnosti razumevanja slikanic. Po

strožji definiciji je lahko slikanica knjiga, pri kateri besedilo ne more obstajati

neodvisno od slikovnega dela. Po ohlapnejši, širši definiciji pa je slikanica vsaka

1 SSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika

3

knjiga, ki jo določata dve bolj ali manj enakovredni plasti: likovna in besedilna.

Vsaka plast lahko obstaja tudi sama zase.

Haramijeva in Batičeva (2013) kot ključen dejavnik pri prepoznavanju slikanic

omenjata delež ilustracij in besedila. Slikanica naj bi imela manj kot polovico

besedila, a največ 18000 besed ter ilustracijo, povezano z besedilom, in

oblikovano v zgodbo. Zato je ta zvrst knjige vmesna stopnja med stripom, kjer

prevladujejo likovni elementi, in pa ilustrirano knjigo, kjer je pomembnejše

besedilo. Skrajna oblika so knjige brez ilustracij in pa slikanice brez besedila, kjer

so elementi zgodbe izraženi z likovno-oblikovnimi elementi.

2.2 Slikanica brez besedila

2.2.1 Opredelitev

Haramijeva in Batičeva posebej opredelita slikanice brez besedila (ang. wordless

picture books, silent books). Razlagata, da so posebnost slikaniškega gradiva, ki

zgolj skozi ilustracijo predstavijo celotno zgodbo. Vsebujejo le naslov, vsi drugi

elementi zgodbe pa so izraženi z likovno-oblikovnimi elementi. Zaradi tega mora

biti bralec aktivnejši, saj sam ustvarja pomen ilustracij (Haramija in Batič, 2013).

Tudi avtorja Ramos bralcu slikanic brez besedila pripisujeta aktivno vlogo, saj ta

vzpostavlja aktiven dialog z ilustracijami, ki jih lahko bere posamezno ali

zaporedoma. Pri tem vzpostavi pričakovanja in aktivira pomenske sklepe, ki bodo

ali pritrdili ali pa preusmerili razumevanje, ki je potrebno za naslednje ilustracije.

Pravita tudi, da bralec pri branju odkriva odnose med ilustracijami in dogodki, ki

se pojavljajo na prehodih iz ene strani na drugo in pomen, ki ga prikazujejo barve,

perspektiva, okvir in kompozicija (Ramos in Ramos, 2011). Grafenauer meni, da

imajo ilustracije na eni strani likovno določenost oziroma estetsko informativnost,

na drugi strani pa kinetično oz. akcijsko razsežnost. Dalje razlaga, da branje

ilustracij, ki se med listanjem spletajo od ene do druge, vzbuja pri bralcih estetske

učinke, ker pa je bralec prisiljen k lastnemu dopolnjevanju in tematskemu

razvijanju zgodbe, imajo te slikanice tudi akcijski, kinestetični značaj. Najbolje je,

da se oba vidika ujemata in skupaj tvorita sintezo, saj je branje takšnih slikanic

bolj neovirano, iluzijsko bogato in omogoča povezovanje v zgodbo. Se pa

4

pojavljajo tudi odstopanja v eno ali drugo stran. Te so v škodo celovitosti estetske

in tematske informacije (Grafenauer, 1976).

Pri nekaterih slikanicah brez besedila pa vseeno opazimo, da vsebujejo nekaj

besedila (npr. eno besedo, nekaj znakov, naslov). Zato Richey in Puckett (1992;

povz. po Sefarini, 2014, str. 24) omenjata dva tipa slikanic brez besedila: slikanice

brez besedila (ang. wordless picture books) in skoraj slikanice brez besedila (ang.

almost-wordless picture books). Avtorja namreč pravita, da slikanice brez

besedila lahko vsebujejo tudi besedilo v obliki dialogov, oznak, onomatopoije,

oblikovalnega besedila na začetku in na koncu knjige, simbole in naslove.

Glede tega, kateri starosti ljudi so slikanice brez besedila namenjene, imajo avtorji

različne poglede. To je odvisno tudi od tega, kaj želimo z njimi doseči. Jalongo in

drugi (2002) slikanicam brez besedila dajejo pozitivne učinke pri spodbujanju

pismenosti, zato menijo, da so namenjene mlajšim bralcem v predbralnem

obdobju. Na drugi strani pa imamo avtorja Ramos (2011), ki menita, da se te

slikanice večinoma uporabljajo pri zelo mladih bralcih, vendar pa so nekatere

namenjene tudi starejšim bralcem, saj imajo zelo kompleksno strukturo in lahko

spodbujajo različne oblike branja in interpretacije. Tudi Sefarini (2014) se strinja,

da slikanice brez besedila niso namenjene samo mlajšim bralcem. Starejši namreč

lahko v njih prepoznajo tudi vrsto socialnih vprašanj, ki se jim zdijo pomembne za

razpravo z ostalimi bralci (prav tam). Tudi sami menimo, da so uporabne pri

starejših bralcih. Glede na to, da vsebujejo likovna dela, lahko s slikanicami brez

besedila pri starejših spodbujamo doživljanje umetniških del in tudi njihovo

likovno izražanje.

2.2.2 Vrste slikanic brez besedila

2.2.2.1 Glede na funkcijo

Haramijeva in Batičeva (2013) delita slikanice glede na funkcijo, in sicer na

leposlovne in informativne. Takšno poimenovanje slikanic omenja tudi Kobetova

(1976), medtem ko Grafenauer (1976) namesto izraza »leposlovne« uporabi izraz

»iluzijske« in namesto »informativne« izraz »poljudnoznanstvene ali realne«. Mi

5

smo se odločili, da bomo uporabili delitev na leposlovne in informativne

slikanice.

Informativne slikanice dosegajo točno določen namen (učenje, spoznavanje

resničnosti). Ilustracije so v teh slikanicah prikazane na realen način, saj

prikazujejo izbrano znanstveno disciplino ali njen del (Haramija in Batič, 2013).

Grafenauer meni, da gre pri teh slikanicah za seznanjanje otroka z empiričnimi

sestavinami človekove vednosti o svetu in da se zaradi želje po čim bolj realnem

prikazu stvari in pojavov pogosto namesto ilustracije pojavi tudi fotografija

(Grafenauer, 1976).

Med informativne slikanice lahko štejemo tudi nekatere slikanice brez besedila, ki

imajo prav tako namen učenja in spoznavanja resničnosti, zato lahko zanje

uporabimo izraz informativne slikanice brez besedila. Ta izraz sta uporabili tudi

Jamnikova in Haramijeva (2014) v priporočilnem seznamu za spodbujanje bralne

pismenosti. V ta seznam sta uvrstili naslednje informativne slikanice brez

besedila: Številke (2007), 12 (Dvanajst) mesecev (1983), Barve (1993), Nasprotja

(1993) in Številke (1993). Avtorici ocenjujeta, da sta prvi dve slikanici namenjeni

otrokom od 3. do 6. leta, zadnje tri pa še mlajšim (Jamnik in Haramija, 2014).

Leposlovne slikanice pa naj bi imele več avtorske svobode kot pa informativne

(Haramija in Batič, 2013). Kobetova jim prepisuje funkcijo estetske vzgoje

otroka. Vsebina spodbuja otrokov doživljajski svet, estetsko, domišljijsko in

čustveno doživljanje ter ga tudi spodbuja k lastni ustvarjalni domišljiji (Kobe,

1976).

Med slikanicami, ki estetsko vzgajajo otroka, najdemo tudi leposlovne slikanice

brez besedila. Jamnikova in Haramijeva (2014) sta v priporočilni seznam za

spodbujanje bralne pismenosti vključili naslednje leposlovne slikanice brez

besedila: Maruška Potepuška (1977), Maruška potepuška (2012), Brundo se igra

(2011), Sneženi mož (2014), Deček in hiša (2015), Val (2010) in Zgodba o sidru

(2010). Vse slikanice so primerne za otroke med 3. in 6. letom, razen Zgodba o

sidru (2010), ki je namenjena otrokom v 1., 2. in 3. razredu osnovne šole (prav

tam).

6

2.2.2.2 Glede na zahtevnostno stopnjo

Kobetova (1976) pravi, da slikanica »sledi« razvojnim obdobjem otroka v

širokem razponu od zgodnjega predbralnega do zgodnjega šolskega obdobja, zato

meni, da se je v Sloveniji oblikovalo več zahtevnostnih stopenj slikanic glede na

obliko in glede na likovno ter besedno vsebino. V to delitev je Kobetova umestila

tudi slikanice brez besedila.

Pri prvi zahtevnostni stopnji slikanic se otrok sreča s harmonikasto zložljivo

kartonsko zgibanko ali leporellom, ki je namenjena otrokom med 2. in 4. letom.

Ta slikanica še nima prave oblike knjige, je podobna igrači in ima preprosto

vsebino. Leporelle pa lahko dalje razdelimo še na tri zahtevnostne stopnje. Prva

zajema leporelle, ki so običajno brez (leposlovnega) besedila in so namenjene

otrokom okrog drugega in tretjega leta starosti. Ilustracije so predstavljene

celostransko in vsebujejo motive iz otrokovega znanega okolja. Otrok slikanice

najprej prebira z odraslim, nato sam in ob tem doživljajsko uživa ob

prepoznavanju in poimenovanju predmetov, pojmov, živih bitij in posameznih

življenjskih situacij. Avtorica dalje razlaga, da druga zahtevnostna stopnja

leporella že vsebuje krajša besedila, ki spremljajo ilustracije. Središčni lik v teh

slikanicah je otrok v različnih vsakodnevnih situacijah, s katerim se lahko bralec

poistoveti. Sem sodijo tudi leporelli, ki s pomočjo ilustracije pripovedujejo

zgodbo od začetka do konca slikanice. Tretja zahtevnostna stopnja leporella pa je

namenjena otrokom od 3. do 4. leta starosti in že uvaja otroka v svet »prave«

besedne umetnosti, in sicer s pomočjo kratkih ljudskih in umetnih otroških pesmic

(Kobe, 1976).

Ferlih (2009) poudarja pomen, da so leporelli oz. kartonaste zgibanke, ki jih

omenja Kobetova, narejene tako, da jih je mogoče očistiti in da se otrok z njimi ne

poškoduje (npr. brez ostrih robov in delcev, ki bi se lahko okrušili in zašli v žrelo

ali sapnik). K ustrezni varnosti sodijo tudi nestrupene tiskarske barve. Poleg tega

morajo biti ilustracije narejene na osnovi čistih, ploskovnih barv, z jasnimi, ne

preveč kompleksno sestavljenimi oblikami. Otrok v tem starostnem obdobju

namreč razlikuje le največja barvna in oblikovna nasprotja. Tu velja tudi načelo

»vsakemu predmetu svoj prostor«, kar pomeni, da ne prihaja do delnega

medsebojnega prekrivanja predmetov. Otrok namreč v tem starostnem obdobju še

7

ne razume iluzije prostora. Značilni so tudi čisti profili, saj posebni zorni koti

otežujejo prepoznavanje in ne podpirajo spoznavnih procesov na ustrezen način.

Redko se namesto ilustracij vključujejo fotografije, saj vsebujejo veliko podatkov

in so za tako majhne otroke prostorsko prezapletene.

Nato sledi druga zahtevnostna stopnja slikanic, kjer otrok okrog 3. leta hkrati z

leporellom spoznava tudi »pravo« knjigo, ki že ima trpežne trde kartonaste

liste. Ta naj bi se po likovni in besedni vsebini pokrivala z drugo in tretjo

zahtevnostno stopnjo leporella, vendar je že na višji stopnji slikaniške knjižne

zvrsti (Kobe, 1976).

Ferlih (2009) pravi, da se otrok pri drugi zahtevnostni stopnji, ki jo je opredelila

Kobetova, uči listati, povezuje sosledje slikovnih prizorov, postopoma pa osvaja

tudi smer branja. Ilustracije so nekoliko zahtevnejše, saj nastopa več oseb ali

predmetov v istem prizoru. Še vedno pa ilustrator uporablja čisto, ploskovito

barvo in jasne orise.

Od 4. leta naprej pa otrok preide na tretjo zahtevnostno stopnjo slikanic, kjer

začne prebirati slikanice kot prave knjige s tankimi listi, ki so tudi doživljajsko

zahtevnejše (Kobe, 1976).

Treba pa je omeniti, da bi vse današnje slikanice zelo težko umestili v zgornje

zahtevnostne stopnje po Kobetovi, saj te stopnje ne držijo več popolnoma. V

sodobnem knjižnem prostoru namreč najdemo različne oblike slikanic z različno

zahtevnostjo, ki lahko imajo besedilo ali pa tudi ne. Prav tako težko določimo

starost ljudi, ki so jim posamezne slikanice namenjene, saj jih lahko uporabimo za

različne namene pri različno starih ljudeh. Mi smo npr. v raziskavi s slikanicami

brez besedila v petem razredu osnovne šole spodbujali likovno branje in likovno-

ustvarjalne dejavnosti, kot smo tudi predstavili v empiričnem delu.

2.2.3 Pomen ilustracij za otrokov razvoj

Branje ilustracij v slikanicah brez besedila ima pomembno vlogo za otrokov

razvoj. Zupančič (2012) poudarja motivacijsko, kognitivno, afektivno in estetsko

vlogo ilustracij.

8

Motivacijska vloga

Zupančič pravi, da se ta vloga najbolj pokaže v otrokovem predbralnem obdobju.

Ilustracije otroka pritegnejo in zaradi tega seže po knjigi ter jo začne listati in

ogledovati. Avtor pravi, da »v tem segmentu ilustracija prevzame svojo prvo

vlogo: je enkratno motivacijsko sredstvo za to, da otrok pokaže zanimanje za

knjigo« (Zupančič, 2012, str. 6).

Kognitivna vloga

Otrok ob ogledovanju ilustracij spoznava svet. Ilustracije si ogleduje, jih med

seboj primerja in tako poskuša ugotoviti, kakšna je zgodba. Pri tem podoživlja

posamezne oblike in figure ter išče odnose med njimi. Ilustracije preučuje

podrobno, se v njih potaplja in odkriva skrite, komaj opazne podrobnosti

(Zupančič, 2012).

Čačko (2000) kognitivno vlogo ne prepisuje samo ilustraciji, ampak celotni

slikanici. Pravi, da otrok z njo spoznava stvari, odnose med pojavi ter dobiva

zagotovilo, da so njegova stališča pravilna.

Afektivna vloga

Ilustracije delujejo tudi na otrokova čustva. Kakšna občutja bo ob njih otrok

razvil, je odvisno od načina upodobitve, risbe, barve, kompozicije, ritma,

ravnovesja in sorazmerja ter odnosi med svetlimi in temnimi (Zupančič, 2012).

Estetska vloga

»Estetika je filozofka disciplina, ki preučuje Lepo in človekov odnos do Lepega,

nauk o Lepem« (Butina, 1995, str. 325). Zupančič meni, da občutek za lepoto

umetniških del lahko pridobimo samo z dolgotrajnim prevzgajanjem, ostrenjem,

razvijanjem občutljivosti, kar je možno samo, kadar smo v neposrednem stiku z

umetniškim delom. V umetniškem delu se skrivajo določena estetska sporočila, ki

jih neumetniška dela ne vsebujejo. Ta sporočila se prenašajo na naslovnika skozi

celoto likovno-formalnega jezika, vsebine, likovne tehnike, uporabljene materiale

itd. Estetsko sporočilo lahko le začutimo in ga ne moremo razumeti, spoznati,

videti in razumsko dojeti (Zupančič, 2012). V ta namen se je razvila tudi metoda

9

estetskega transferja, kjer gre za sklop didaktičnih odločitev, katerih cilj je

ustvariti optimalne pogoje za razvoj estetskega občutka in estetskega delovanja pri

udeležencih pedagoškega procesa (Duh in Zupančič, 2013).

Tudi ilustracije prenašajo takšno sporočilo, vendar je osnova za prepoznavanje

estetskih sporočil ilustracij poznavanje likovnega jezika. Karimova (2003, str.

113) pomen likovnega jezika razlaga z naslednjimi besedami: »Tako, kot se

človek brez poznavanja jezika ne more sporazumevati s sočlovekom, tako brez

poznavanja jezika ne more užiti duhovnega sporočila, ki ga vsebuje umetnina.«

Ta ista avtorica tudi poudarja, da je ilustracija navadno eno prvih likovnih del, s

katerim se otrok sreča, zato ima še toliko bolj pomembno vlogo za otrokov

estetski razvoj. Dalje pravi: »Ob kritičnem gledanju in doživljanju ter ob lastnem

likovnem izražanju bo otrok kultiviral svoje oko in si pridobil občutek za lepoto,

tako v knjižni ilustraciji kot v umetninah in v naravi« (prav tam, str. 113). Lahko

rečemo, kot tudi pravi Judita Krivec Dragan (2009), da ilustracija likovno vzgaja

šolajočega otroka, saj se poleg učenja jezika, zapisanega v besedah, uči tudi

razbirati jezik v podobah.

Zupančič (2012, str. 8) navaja: »Likovna umetniška dela, kamor sodijo tudi

ilustracije, so pogoj za uspešen estetski transfer, svojo vlogo pa opravljajo le, če

so kakovostna.« Tudi Avguštinova (2003) poudarja pomen ilustracij kot prvih

podob, ki jih posredujemo otroku, zato morajo biti kakovostne, raznovrstne in

zanj spodbudne, saj bodo tako otroci kasneje tudi odpornejši proti poplavi

»likovne plaže«, ki jo je danes v svetu zelo veliko. Na našem tržišču imamo, kot

pravi Karimova (2003), k sreči veliko število kakovostnih slikanic, ob katerih si

otrok buri svojo domišljijo in ustvarjalnost, razvija svojo doživljajsko naravnanost

in si s tem tudi postopoma razvija svoj estetski čut.

Kobetova (1976) poudarja estetsko vzgojo kot osnovno funkcijo leposlovne

slikanice. Likovna in tekstovna vsebina bogati otrokovo doživljanje sveta in

estetsko občutljivost, tako da ga spodbuja k estetskemu, domišljijskemu in

čustvenemu doživljanju in k lastni domišljiji (prav tam). Tudi Čačko (2000)

poudarja pomen slikanice na otrokovo razvijanje občutka za lepoto ter s tem

bogatenje čustvenega sveta in dobivanje spodbud, da se začne zanimati za zunanji

svet ter razvijati svoj likovni in literarni okus.

10

2.3 Elementi oblikovanja slikanice brez besedila

Če želimo oblikovati kakovostne slikanice brez besedila, moramo poznati njihove

elemente oblikovanja. V nadaljevanju predstavljamo osem elementov oblikovanja

slikanic brez besedila.

2.3.1 Likovni elementi in kompozicija

Karimova (2003) kot izhodišče za razumevanje ilustracije v slikanicah navaja

poznavanje likovnih elementov in kompozicije. Pravi, da se tega otrok nauči skozi

dobro likovno vzgojo.

Butina (1995) likovne elemente oz. prvine razdeli na orisane in orisne. Glavne

likovne prvine, s katerimi opisujemo orisane, so orisne: točka, linija, barva in

svetlo – temno. Orisane pa so: prostor, oblika in likovne spremenljivke. Točka je

najmanjši likovni orisni element. Njena glavna lastnost je, da pritegne nase

gibanje oči in ga zaustavi. Gre torej za mirujoč in stabilen element. Z nizanjem

točk nastane linija ali črta, ki je ena od temeljnih likovnih prvin. Gre za abstraktno

prvino, saj linij v naravi ni, tam lahko opazujemo le poudarjeno dolžino

predmetov in pojavov. Poteka v eni prostorski dimenziji in lahko sodeluje pri

oblikovanju dvodimenzionalnega in tridimenzionalnega prostora. Njena glavna

likovna lastnost je gibanje, ki je lahko gibanje roke (z risalom) ali gibanje oči v

likovnem prostoru (zvablja gibanje oči vzdolž svojega poteka). Še ena temeljna

orisna prvina je barva. Zahteva ploskovito uporabo. Barve lahko mešamo med

sabo, vendar to spremeni izvirno pestrost, zlasti pa mešanje s črno. Zato ni dobro

upodabljati prostora in telesnosti samo s svetlenjem in temnenjem čiste barve,

ampak tudi z uporabo toplih in hladnih barv. Svetlo – temno pa označuje

preprosto dejstvo, da občutimo svetlobo kot svetlo in temno. Ta element je najbolj

neposredno povezan z oblikovanjem likovnega prostora in globine v sliki.

Svetlost je tudi ena od dimenzij barve, saj lahko vsak barvni odtenek označimo

kot svetlejši ali temnejši. Naslednja likovna prvina je prostor, ki spada med

orisane. Slikovni prostor je dvodimenzionalne oblike, v katerem slikar z likovnimi

izrazili ustvari navidezno tretjo dimenzijo, globino. Za prikaz prostora je treba

upoštevati prostorske ključe (gl. točko 2.3.6). Pojem likovna oblika se nanaša na

njene meje in značilnosti njenih obrisnih linij ter njene likovne urejenosti (npr.

11

barve, svetlosti, teksture itd.). Lahko so ploskovne ali prostorske. Ploskovne ali

dvodimenzionalne so omejene z enodimenzionalnimi linearnimi robovi,

prostorske ali tridimenzionalne pa z dvodimenzionalnimi in enodimenzionalnimi

robovi, kjer se ploskve srečujejo. Še zadnja orisana likovna prvina pa so likovne

spremenljivke. Te ob istih oblikah – stalnicah spremenijo njihov izraz in vsebino.

Likovne spremenljivke so: velikost, teža, položaj, smer, gostota, število in

tekstura (Butina, 1995).

Omenjeni likovni elementi se v likovnem delu združujejo v kompozicijo, ki je

temeljna oblika organizacije likovnega dela, saj je prisotna pri vsakem likovnem

delu (Rački, 2004). Ta isti avtor omenja tudi načine, po katerih se elementi

povezujejo v kompozicijo. Prvi način je simetrija. Ta izvira iz človekove težnje po

pravilnosti, stabilnosti in nespremenljivosti, kar se odraža v zrcalni razporeditvi

mas in oblik, ne pa tudi v vsebini likovnega dela. Simetrija izpolni tudi

pričakovanje po ravnovesju dela, ni pa nujno. Elemente je treba med seboj

uravnotežiti, tako da likovno delo daje občutek stabilnosti in uravnoteženosti.

Načelo, ki prav tako izvira iz človeške težnje, pa je zlati rez. Gre za razmerje dveh

različnih dolžin, pri čemer je manjša dolžina v odnosu do večje v enakem

razmerju kot večja v odnosu do vsote obeh. S tem rezom likovno delo učinkuje

harmonično in uravnovešeno. Eden izmed najbolj osnovnih kompozicijskih

načinov je ritmično razvrščanje likovnih elementov. Umetnik gradi ritem z

občutkom razmerja, skladnosti, dramatičnosti in poetičnosti. Nekatere dele

kompozicije poudarimo kot pomembnejše, drugi pa so jim podrejeni, zato

govorimo o hierarhiji kompozicijskih elementov. To daje delu predvsem

preglednost in jasnost. Zadnje kompozicijsko načelo je izrez. Pri slikanju in

risanju, ko imamo motiv pred seboj, se moramo odločiti, kateri izrez bomo

upodobili. Odločimo se, ali bo motiv širši ali ožji izsek, ali bomo uporabili le

kakšen detajl ali kaj drugega (Rački, 2004).

2.3.2 Likovne tehnike in materiali

Ilustrator se pri ilustriranju slikanice brez besedila odloči tudi kakšno likovno

tehniko in material bo uporabil. Haramijeva in Batičeva (2013) pravita, da ima to

pomemben vpliv na bralčevo oz. gledalčevo dojemanje zgodbe. Butina (1997, str.

12

227) o likovnih tehnikah meni, da »/…/ so kombinacija osebnega načina dela in

uporabe orodij in materialov.« Dalje pravi, da »umetnik s svojo občutljivostjo in

posluhom za orodja in materiale izbira tiste, ki najbolj ustrezajo njegovim

namenom. Zato je poznavanje tehnik in materialov zelo pomembno za likovnika

in odločilno za končni uspeh likovnega dela« (prav tam, str. 227). Ilustratorka

Alenka Sottler (2000) o izbiri materiala za ilustriranje pravi:

Material je vse. S tem mislim na likovni material – barve, papir, tuše,

peresa, čopiče, črkovni material. Njegove lastnosti so zakon, iz njih raste

ideja. Vsa umetnost je v tem, da ustvarjam z materialom takšne pogoje na

papirju, ki prebudijo domišljijo, asociacije in presenečajo; da se začnem

igrati (prav tam, str. 63).

Živa Kavčič Krautberger (2016) omenja, da se pri ilustriranju pojavljajo tako

slikarske, risarske kot tudi grafične tehnike. V zadnjem času pa se pogosto

pojavljajo tudi mešane tehnike, ki v ilustracije vnašajo svežino in posebno

dinamiko, velikokrat se pojavi tudi računalniška ilustracija (prav tam).

2.3.3 Vsebinska oblikovanost

Santoro (2009) pravi, da slikanice težijo k temu, da bi prišle v čim tesnejši stik z

bralcem oz. otrokom, zato je pogosta tema slikanic otroštvo v vseh njegovih

doživljajskih, izkustvenih in interesnih razsežnostih. Lahko tudi posegajo na meje

otrokove zavesti in podzavesti, v svet ustvarjalne in domišljijske igre ter tudi

realnosti. Gaja Kos (2006; povz. po Haramija in Batič, 2013, str. 49) je ob analizi

izvirnih in prevedenih slikanic, ki so bile izdane v obdobju 1990–2005, ugotovila,

da se v njih pojavljajo naslednje teme: strahopetnost; drugačnost; osamljenost;

prijateljstvo; ljubezen (in samospoštovanje); smrt; problem najmlajših; tema

učenja, branja, knjig; preobrazbe; potovanja; preizkušnje in popotne

dogodivščine.

V slikanicah lahko opazujemo tudi raznolike motive. Santoro (2009) pravi, da se

motivi, kot so oživljene igrače, odnosi med človekom in živalmi, živali s

človeškimi lastnostmi, otroški doživljajski in sanjski svet, v tej literaturi pojavljajo

na vedno nove načine. Haramijeva in Batičeva (2013) pa poudarjata, da so motivi

13

najpogosteje liki, situacije, prostori, čas, predmeti in živali, ki jih otrok pozna (ni

pa nujno vzeto iz realnosti).

Pomembno je, da slikanica z vsebino svojih ilustracij ustvarja napetost in s tem

spodbudi bralca, da obrača liste. Nikolajeva in Scottova (2006) opredelita besedne

in likovne elemente (ang. pageturners), ki bralca k temu zvabijo.

Pomembno vlogo pri motivaciji bralcev slikanic brez besedila ima tudi razvoj

dogodkov, ki sledi značilnostim literarnega besedila, to sta zaplet in razplet

zgodbe. Pomembno je, da se zgodi kaj zanimivega, nepričakovanega, saj bo

bralec na ta način bolj motiviran pri branju in bo zgodbo bolj doživel.

2.3.4 Književni liki

V ilustracijah se pojavljajo različni liki: ljudje, živali, rastline, tudi sanjska bitja,

raznovrstni stvori, palčki, škrati ipd. (Zupančič, 2012). Santoro (2009) like deli

glede na to, kakšno pozornost jim avtor namenja, zato ločimo glavne in stranske

književne like. Haramijeva in Batičeva (2013) pa jih delita na realistične in

fantastične. Pravita, da je v realistični otroški književnosti glavni literarni lik star

približno toliko kot bralec, saj gre za izhajanje iz otrokove lastne izkušnje; v

fantastični književnosti pa so liki bolj raznovrstni, saj je tu mogoče prav vse,

velikokrat se pojavljajo tudi antropomorfne in personificirane živali oz.

personificirani predmeti (npr. igrače).

Skozi ilustracije predstavimo predvsem zunanji videz likov (telesni videz, kako se

premikajo, kako so oblečeni), vendar pa lahko vizualno predstavimo tudi nekatere

karakterne lastnosti oseb. Nikolajeva (2003) sicer trdi, da je psihološke opise oseb

najlažje izraziti besedno. Nekatere človeške lastnosti, kot npr. pogum, pamet,

nedolžnost, je namreč težko predstaviti samo vizualno. Vendar pa lahko skozi

drže, geste in obrazne izraze likov razberemo nekatera čustva in odnose ter tako

prepoznamo srečo, strah in jezo. Z vizualnim načinom pripovedovanja pa včasih

najlažje prikažemo notranje življenje nastopajočih likov (neizoblikovanih,

neizraženih želja, strahov, sanjarij in drugih kompleksnih psiholoških stanj).

Ilustrator lahko pri ustvarjanju uporabi univerzalne in individualne simbole,

barve, oblike in vizualne asociacije, in če bi vse to, kar želi izraziti z likovno

14

govorico, hotel izraziti z besedami, bi uporabil več prostora, kot mu ga ponuja

slikanica. Vizualna sporočila so namreč zelo neposredna in jim besede preprosto

ne morejo slediti. Tudi kadar želimo prikazati junakov položaj v prostoru in

prostorska razmerja med liki (kot simbol psiholoških odnosov), so ilustracije

veliko bolj uporabne v primerjavi z besedilom. Tu lahko vpliva velikost in

postavitev (visok – majhen, levo – desno) likov na dvojni strani, kar kaže na

njihove medsebojne odnose, psihološke lastnosti ali pa trenutna razpoloženja. Če

pride do spremembe postavitev, pa to spet vpliva na spremembo v junakih samih.

Na razumevanje likov vplivajo tudi določeni stereotipi. Največjim likom na

primer pripišemo večjo moč in pomen kot majhnim in suhim. Večjo vlogo imajo v

zgodbi tudi osebe, ki so v središčnem položaju. To bi lahko bila tudi potrditev

Piageteve teorije, da so majni otroci v svoji percepciji vedno središče sveta

(Nikolajeva, 2003) .

Zupančič (2012) omenja, da so pri upodobitvi junakov pomembne risarske

sposobnosti ilustratorja. Dalje pravi, da so liki podvrženi anatomskim in

konstrukcijskim pravilom, kar pomeni, da so deli telesa upodobljeni v smiselnih

sorazmerjih, skrajšave so v skladu z zakonitostim prostorskega oblikovanja,

pregibi teles in udov so anatomsko pravilni. Vendar pa avtor dopušča možnost, da

lahko imajo anatomske nepravilnosti tudi poseben izrazni namen. Ob takšnih

kršitvah pa je treba ločiti, kdaj so odstopanja posledica nepoznavanja formalnih

pravil in pomanjkljivih risarskih sposobnosti, kdaj pa je to posebna estetska

nadgradnja.

2.3.5 Dogajalni čas

Nikolajeva pravi, da je čas v ilustracijah večinoma prikazan s pomočjo ur,

koledarjev, sončnega vzhoda in zahoda ter letnih časov. Čas se v ilustracijah

spreminja in prikazan je skozi zaporedje prizorov. Čas je neločljivo povezan tudi

z upodobitvijo gibanja. Najpogostejše in najuspešnejše sredstvo za to upodobitev

je simultana sukcesija. Gre za tehniko, kjer človeško figuro upodobimo v časovno

ločenih trenutkih, ki pa jih gledalec dojema kot celoto, ki se odvija v strogo

določenem zaporedju (Nikolajeva, 2003).

15

Časovno razliko med prizori nakazujejo spremembe, ki se pojavljajo v vsaki

naslednji upodobljeni figuri. Gibanje in s tem čas lahko ponazorimo tudi skozi

zaporedje ilustracij, ki se v večini slikanic gibljejo od leve proti desni. Takšno

branje ilustracij izhaja iz linearnega branja besed od leve proti desni. Iz ilustracij

oz. vizualnega teksta ne moremo razbrati, koliko časa je minilo od prejšnjega,

prav tako sta težko določljiva ritem in trajanje. Težko je oceniti tudi čas diskurza.

Ker je slika statična, lahko rečemo, da je čas dogajanja ničen, čas diskurza pa

neskončno dolg. Je pa čas diskurza odvisen tudi od podrobnosti v ilustraciji, saj

več, kot jih je, daljši je diskurz. Preskoki med posameznimi ilustracijami so lahko

različni. Brez pomagal, ki določajo natančen čas (npr. ura), so vizualni preskoki

nedoločni in implicitni. Bralci lahko tako sami določijo, ali je preskok čisto kratek

ali nedoločljivo dolg. Določijo lahko tudi, ali ilustracije kažejo vzorec ponavljanja

(Nikolajeva, 2003).

Nikolajeva (2003) opozarja, da niso vse slikanice takšne, ki bi upoštevale strogo

kronološko urejenost dogodkov. Obstajajo tudi primeri, ki vsebujejo t. i. analepse

(ang. analepses) ali spomine na preteklost (npr. prizori spominov na otroštvo) in

silepse (ang. syllepsis), pripoved, ki je primarno v vseh možnih odnosih, razen v

časovnem (povezava je lahko prostorska, tematska …).

2.3.6 Dogajalni prostor

Gre za prostor, v katerem se zgodba dogaja in je lahko realen, zelo konkreten ali

fantastičen, vendar mora biti dovolj podoben Zemlji, da je za otroka sploh

predstavljiv (Haramija in Batič, 2013). Nikolajeva (2003) izpostavi prednost

ilustracij pred besedami, ki prostor lahko le opisujejo, medtem ko ga ilustracije

pokažejo, kar je seveda bolj učinkovito. Vizualni prikaz po njeno omogoča tudi

precejšnjo svobodo v interpretaciji.

Če želimo upodobiti tridimenzionalen prostor na dvodimenzionalni ploskvi,

moramo, kot pravi Butina (1995), upoštevati prostorske ključe. Ti so: težnja

vzporednih linij (z oddaljenostjo se približujejo neki točki), prekrivanje (predmeti

in oblike, ki so bližje, prekrivajo druge oblike za njimi), svetloba in sence

(predmeti so osvetljeni in imajo sence na sebi ter mečejo sence na druge

predmete), ostrina prikazovanja (obrisi in detajli postajajo z oddaljenostjo nejasni)

16

ter velikost in gostota podrobnosti (bolj, kot so predmeti oddaljeni, gostejše in

manjše so podrobnosti).

Zupančič (2012) pravi, da v kakovostni ilustraciji prostor deluje realno, možno.

Pri tem je upoštevana eno ali dvoočiščena linearna perspektiva, uporabljeni so

prostorski ključi, barvna ali zračna perspektiva, najpogostejše je zmanjševanje

motivov glede na oddaljenost. Pri zračni perspektivi so upoštevane plasti zraka

med bolj ali manj oddaljenimi predmeti, zato so oddaljeni predmeti upodobljeni

svetleje, z barvno »ubitimi« toni, sivkasto. Barvna perspektiva pa uporablja

značilnosti toplih in hladnih barv. Tople in intenzivne barve nam dajo občutek

bližine, hladne pa oddaljenosti.

Zupančič (2012) omenja, da se v slikanicah upodabljajo zanimivi koti gledanja

prostora (npr. žabja perspektiva oz. pogled od spodaj ali ptičja perspektiva oz

pogled od zgoraj). Pri tem pravi, da je pomembno, da so vsi predmeti na ilustraciji

urejeni v pogledu iz istega gledišča, saj si lahko otrok le-tako razvija sposobnost

za dojemanje zakonitosti prostora, v katerem živi in v katerem se odvijajo zgodbe

iz ilustracij. Lahko pa, kot pravi Nikolajeva (2003), pri upodobitvah prostora

najdemo tudi številne druge likovne rešitve; npr. panoramske poglede (zlasti na

uvodnih straneh), poglede od daleč, s srednje razdalje in od blizu ali t. i.

multiprizorišča (več prizorišč znotraj enojne ali dvojne strani). Pravi tudi, da

lahko ilustrator na levi in desni strani knjige upodobi dve kontrastni prizorišči.

Nikolajeva (2003) prostore oz. prizorišča povezuje s karakterizacijo oseb. Ti so

lahko upodobljeni v različnih okoljih, ki so odraz njihovih osebnostnih

značilnosti. Prostor je tudi bistven sestavni del vsebinskega razvoja zgodbe.

Kontrastne in dramatične spremembe okolja spodbujajo večje pričakovanje pri

bralcih. Avtor s kontrastnimi prizorišči tudi stopnjuje nasprotja v zgodbi (npr.

dom – tujina, kmetija – mesto, varnost – nevarnost). Tako ponazori tudi osrednji

konflikt v zgodbi, še posebej, kadar so osebe izključene iz svojega vsakdanjega

okolja. Lahko uporabi tudi »skrajno okolje« (npr. vojno, katastrofo) ali dejstvo, da

mora glavna oseba prenočiti v neznanem kraju. S tem pokaže, kako se otroci

soočajo s težavnim procesom odraščanja, kar bi bilo v vsakdanjem okolju morda

težje. S temi načini je okolje katalizator vsebine, v nekaterih slikanicah pa kar

edina vsebina (prav tam).

17

So pa pri upodabljanju prizorišč po mnenju Zupančiča (2012) možna tudi

odstopanja oz. kršitve. Včasih v prostor umeščen predmet ne upošteva pravil

prostorskih zakonitosti, barvni skladi niso v ustreznih količinskih odnosih ipd.

Avtor pravi, da takšne napake delujejo kot poseben izrazni moment, ki da

ilustraciji pridih simpatične naivnosti.

2.3.7 Simboli, znaki in intraikonično besedilo

Pri razbiranju pomena ilustracij pa lahko naletimo tudi na simbole in znake.

Haramijeva in Batičeva (2013) dajeta simbolom in znakom v slikanicah veliko

pripovedno moč in pravita, da jih večina teoretikov razume kot sopomenke.

Vizualni simboli naj bi se, kot pravita Nodelman in Reimer (2003), uporabljali za

fizične predmete, za izražanje abstraktnih idej. Tako je npr. oljčna vejica simbol

miru, križ simbol krščanstva, srce simbol ljubezni ipd. Poleg tega omenjena

avtorja pravita, da lahko ilustracije temeljijo tudi na kulturnih kodih – znakih, ki

so za nas samoumevni; npr. temo povezujemo s slabim in svetlobo z dobroto.

Čeprav slikanice brez besedila ne vsebujejo verbalnega besedila, se na ilustracijah

vseeno lahko pojavljajo kratki besedni zapisi (npr. napisi na zidovih, imena ulic,

hišne številke, napisi na embalaži). Te zapise Nikolajeva in Scottova (2006)

imenujeta intraikonično besedilo (ang. intraiconic text). Pravita, da so to »/…/

besede, ki se pojavljajo znotraj slike in na neki način komentirajo, ali nasprotujejo

primarni verbalni pripovedi« (prav tam, str. 118). Dalje komentirata, da so te

besede ne-pripovedne, vendar so še vedno del pripovedi in da pogosto izražajo

metafikcijski komentar primarne pripovedi in/ali razlagalno strategijo.

2.3.8 Grafično oblikovanje in tipografija

Pri oblikovanju slikanic brez besedila pa moramo upoštevati tudi značilnosti

grafičnega oblikovanja oz. oblikovanja celotnega videza knjige. Ferlih (2009)

pravi, da je to umetnost izbire velikosti in oblike formata, izbire tiskarskega

papirja, tiskarskih postopkov, načina vezave in pa oblikovanja posameznih strani.

Pravi tudi, da na ta vidik velikokrat nismo pozorni, vendar je zelo pomemben, saj

vpliva na bralčevo počutje ob knjigi. Ob tem pa je treba upoštevati tudi razvojno

starost otrok, ki so jim slikanice namenjene.

18

Videz same slikanice je odvisen od izbire formata in oblike. Haramijeva in

Batičeva (2013) pravita, da se format velikokrat prilagaja standardnim formatom

papirja, obstajajo pa tudi izjeme. Najpogosteje se pojavlja A4-format, ki je lahko

postavljen pokončno ali ležeče, pogosto pa najdemo tudi formate kvadratne oblike

(različnih velikosti). Samo izbiro oblike slikanice avtorici prepuščata oblikovalcu

(ilustratorju).

Slikanice lahko imajo različen tiskarski papir. Kobetova (1976) pravi, da pri

leporellu in pravi knjigi s trpežnimi kartonskimi listi uporabimo trpežen papir, pri

»pravi« knjigi pa trpežne platnice z mehkim knjižnim blokom in veznimi listi.

Molek in Golob (2009) pravita, da so platnice slednje knjige izdelane iz lepenke,

zato so toge, neupogljive in težke. Omenjata tudi, da so v notranjem delu knjige

vezni listi in knjižni blok, kjer so zbrani tanki listi po vrstnem redu, ki so zlepljeni,

zašiti ali oboje. To vezavo imenujeta trda vezava.

Pomembni so tudi tiskarski postopki slikanic. Danes je možnosti za tisk zelo

veliko, saj je v uporabi veliko različnih tehnologij. Muck (b. d.) omenja

analogne/konvencionalne, digitalne in dodajalne tehnologije tiska.

Pomemben del slikanice brez besedila je naslovnica, ki jo bralec po navadi najprej

opazi in vpliva na njegovo nadaljnjo motivacijo za branje. Po besedah Haramije in

Batičeve (2013) se na naslovnici (ena stran platnic) nahajajo podatki o naslovu

dela in avtorjih, po navadi pa tudi ilustracija, ki lahko vsebuje motiv iz slikanice,

ali pa avtor ustvari nov motiv. Ta motiv se lahko nadaljuje na hrbtni strani (druga

stran platnic). Pravita, da so sestavni del slikanic tudi vezni listi, ki so lahko

ilustrirani ali pa ne. Vidimo jih takoj, ko odpremo slikanico in ko preberemo

zgodbo in knjigo zapremo.

Ilustracije so lahko skozi slikanico različno razporejene. Nekatere slikanice (npr.

Sneženi mož (2014)) na eni strani vsebujejo več ilustracij, ki ji beremo v zaporedju

od leve proti desni oz. od zgoraj navzdol. Ilustracije lahko zavzemajo eno stran ali

pa se razširjajo na celo dvojno stran (npr. v slikanici Deček in Hiša (2015) se

razširjajo na dvojno stran). Nikolajeva (2003) pravi, da če ilustracije niso

razporejene na dvojno stran, lahko avtor nasprotje med levo in desno polovico

19

strani uporabi za ponazoritev temporalnih in vzročnih razmerij (npr. leva

prikazuje otrokovo potegavščino, desna pa njene posledice).

Slikanice brez besedila lahko vsebujejo tudi nekaj besedila (npr. naslov, podatke o

avtorju in intraikonično besedilo), zato lahko pri njih opazujemo tudi tipografijo

oz. obliko pisave.

Tipografijo slikanic sta raziskovala Thomas Phinney in Lesley Colabucci, in sicer

sta v raziskavo zajela 85 oblikovno kakovostnih slikanic. Slikanice sta glede na

izbiro pisave razvrstila v štiri kategorije: pisava se ne ujema z vsebino; pisava

upošteva besedilo in je izbrana temu primerno; pisava poudarja sporočilnost

besedila tako, da postane bolj aktiven element vidne izkušnje; pisava je

uporabljena ekspresivno, saj se velikost, oblika, barva in postavitev spreminjajo

znotraj iste slikanice in tako še intenzivneje vplivajo na sporočilnost besedila

(Phinney in Colabucci, 2010; povz. po Haramija in Batič, 2013).

2.4 Analiza slikanic brez besedila

V tem poglavju smo analizirali štiri slikanice brez besedila, ki smo jih uporabili

pri izvedbi tematskega sklopa. Gre za leposlovne slikanice, ki smo jih na podlagi

priporočilnega seznama Jamnikove in Haramije (2014) in na podlagi lastne

presoje o njihovi kakovosti in primernosti za vključitev v tematski sklop izbrali za

spodbujanje bralne pismenosti.

2.4.1 Deček in hiša – Maja Kastelic

Slikanica brez besedila Deček in hiša je delo slovenske avtorice Maje Kastelic, ki

je izšla pri založbi Mladinska knjiga leta 2015. Vezava je trda, format pa

pokončne oblike v izmeri 27 x 21 cm. Za svoje ilustracije je Maja prejela nagrado

Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, Levstikovo nagrado za izvirne

ilustracije in priznanje ter plaketo Hinka Smrekarja (Emka.si, b. d.; Društvo

bralna značka, b. d.). Ob slednji je žirija utemeljila, da je Kasteličeva ena »redkih

med slovenskimi ilustratorji z izjemnim občutkom za prostor, ki bralca popelje v

iluzijo realnega« (Pirc, 2015, str. 1).

20

Ilustracije v tehniki akvarel se razprostirajo na štirinajstih dvostranskih

upodobitvah in pripovedujejo o dečku, ki sledi muci in papirjem skozi skrivnostno

hišo. Pirc (2015) pravi, da je Kastelčeva idejo o ustvarjanju dobila, ko se je z

avtom vozila po Dolenjski in opazovala čaroben rumenkasto-rdeč sončni zahod.

Avtorica opisuje, da so bile njene ilustracije na začetku črno-bele, tako kot stare

fotografije, nato so začele dobivati barvo (Kastelic, 2015).

Čeprav gre za slikanico brez besedila, ima v njej pomembno vlogo intraikonično

besedilo (npr. napisi na stavbah in stenah in listi z besedilom v stavbi) in pa znaki

in simboli (npr. hišne številke in prebodeno srce s puščico).

Se je pa umetnica s tem delom želela tudi pokloniti mladinski književnosti ter

umetnikom, ki se z njo ukvarjajo na besedilni (npr. Andersenova ulica, Ulica

bratov Grimm; papirnata letala Daneta Zajca) ali ilustrativni ravni (npr. na

notranji naslovnici je deček naslikan v okviru, kakor Mančkov Pedenjped; deček

je oblečen v črtasto majico, kakor Juri Muri Melite Vovk in Damijana Stepančiča)

(Gospodarska zbornica Slovenije, 2015).

Na naslovnici in hrbtni strani je prikazano staro mestno jedro v Ljubljani. Na

naslovni strani, na spodnjem delu vidimo dečka, ki je ožarjen s svetlobo in nas

pozdravlja z mahanjem. Na eni od hiš je tudi muca, ki dečka opazuje, mi pa jo

gledamo s hrbtne strani. Zgornji pas ilustracije predstavlja rdeče nebo, ki nas

spominja na sončni zahod. Na naslovnici sta ročno zapisana naslov knjige in

avtorica. Sledijo vezni listi, ki so rjave barve, brez ilustracij in napisov. Nato sledi

stran z ročno napisanim naslovom in pa notranja naslovnica s prav tako ročno

napisanim naslovom in avtorico ter ilustracijo, ki v ogledalu prikazuje odsev

dečka, ki začudeno opazuje. Na koncu imamo belo stran s podatki o knjigi in pa

rjave vezne liste, enake kot na začetku.

ŠT.

ILUST. OPIS ILUSTRACIJE

1.

Vidimo prikazan del Grimove ulice (to vemo iz napisa na eni od stavb). Ulica je

temna, saj se zgodba dogaja v zgodnjih jutranjih urah, pred sončnim vzhodom. Hiše so

večstanovanjske, starejšega tipa, vsebujejo tudi hišne številke. Na levi strani iz ene od

hiš prihaja deček z nahrbtnikom na rami. Na desni strani na ulici hodi urejena gospa,

ki pogleduje proti dečku. Za vogalom vidimo senco človeka in pa muco, ki sedi na

ulici. Skozi okna lahko opazujemo tudi ljudi v hišah.

21

2.

Prikazane so mestne hiše z osvetljenimi okni in dogajanji v stanovanjih. Na levi strani

na ulici v senci vidimo gospoda, ki se pelje s kolesom in pa gospoda, ki pelje psa na

sprehod. Tudi deček se sprehaja po ulici in pogleduje za psom, le da je on osvetljen s

svetlobo. Na skrajni desni strani za vrati hiše s številko 12 opazimo tudi punčko, ki

gleda na ulico. Opazimo tudi številna druga intraikonična besedila (napis naprej,

brivec, vse mine, noč ima svojo moč …).

3.

Gre za prikaz dela ene izmed stavb na Andersenovi ulici s številko 34. Deček stoji na

ulici in gleda proti odprtim vratom stavbe z osvetljeno notranjostjo. Izza vrat svojo

glavo moli črna muca in opazuje dečka. Na oknu stavbe opazimo tudi dve miši. Na

levi in desni strani ilustracije vidimo še del dveh ljudi v odhajanju.

4.

Opazujemo notranjost stavbe s hodnikom, kamor stopi deček. Tu so številni predmeti,

majhni detajli in intraikonična besedila, ki veliko povedo. Vidimo poštne nabiralnike z

miškama na vrhu, razglednice na steni, voziček, škornje, dežnik, kolo, risbice, napise

na steni … Na koncu hodnika so odprta vrata z napisom »pridem prec«. Na desni

strani vidimo stopnice, pred njimi pa na tleh leži risbica.

5.

Deček se vzpenja po stopnicah z risbico v roki. Opazimo, da so na vrhu stopnic še ena

odprta vrata, kjer je muca in še ena risbica. Na stenah in policah so številni predmeti in

napisi, med njimi tudi junijski koledar (lahko sklepamo, da se zgodba dogaja v tem

času). Na pobojih vrat sta miški, nad njimi je steni narisana tudi roka s prtom, ki kaže

na odprto sobo.

6.

Deček je v novem prostoru in gleda proti odprtim vratom na koncu hodnika, kjer je

omara s knjigami in njihovimi naslovi. Na vrhu te omare je kletka, miški in škatla z

napisom. Na steni je uokvirjena diploma, izza ene od vrat gleda rep živali, na tleh je

ogledalo z dečkovim odsevom, igrača, knjige s svetilko in muca, ki opazuje dečka. Na

stropu vidimo lestenec.

7.

Vidimo jedilnico z mizo, stoli, posodo ter hrano in pijačo za zajtrk. Na enem od stolov

je igrača punčke in miški, ki plezata na mizo. Na stropu vidimo lestenec, na tleh torbo

in žogo, na steni risbico, na okenski polici kanglo za zalivanje in ptico, ki opazuje

notranjost stavbe. Deček je pred odprtimi vrati v naslednji prostor in pobira risbico. Za

vrati je muca in ga vabi naprej.

8.

Deček je v dnevnem prostoru z rdečim foteljem, preprogo, svetilko, knjižno omaro,

slikami na steni in žogo na tleh. Miški se igrata s knjigo in orehom na eni izmed

knjižnih polic. Deček pogleduje izza kavča proti naslednjemu prostoru, kjer ga pri

vratih čakata muca in risbica.

9.

Pred nami je zopet nov prostor. Tu deček gleda proti okroglemu stopnišču, kjer je

muca in se igra z risbico. V prostoru so še številni drugi predmeti (plišasti medvedek,

gramofon s ploščo, različne knjige, čajnik, čajna skodelica, globus, kartonasta škatla,

klobčič volne, papirnato ladjico, portreti na steni). Ena miška je na okenski polici,

druga pleza po zavesi.

10.

Deček teče po hodniku z risbicami v roku proti še eni risbici na tleh in muci, od katere

vidimo samo senco. Na steni hodnika so številne uokvirjene ilustracije slovenskih

avtorjev in napis »velikani«. V prostoru je tudi velika lesena ura, ki kaže, da je ura

6.45. Na uri vidimo miški z orehom.

11.

Na enajsti ilustraciji deček pogleduje proti vrhu okroglih stopnic, na katerih je muca in

risbica. Zopet je prikazan rdeč fotelj in številni drugi predmeti (volna, kletka, ključi,

rep živali, ilustracije na steni, na tleh igra človek ne jezi se, čajnik ter miški). Nad vrati

je na steni ponovni narisana roka, ki tokrat s prstom kaže v smeri proti stopnicam.

12.

Deček je v zadnji sobi stavb in gleda proti stopnicam, ki vodijo na podstrešje. V sobi

so tudi obešalniki z oblačili, polica s klobukoma in miškama, kupi časopisa, skiro,

škatla z božičnimi okraski, rep živali, listi in napisi na steni ter vratih, obešen dežnik in

risbica pred vrati, ki vodijo na podstrešje. Do tja se že vzpenja muca po stopnicah.

22

13.

Deček skozi odprtino na tleh gleda proti deklici na podstrešju. Ta ima pred sabo polno

risbic in iz njih dela letala. Ilustracija prikazuje tudi razne stvari, ki jih lahko najdemo

na podstrešju (npr. omare, lesen konjiček, dimnikarsko ščetko, knjige, slike …). Muca

sedi na stopnicah, ki vozijo na balkon, miški pa vidimo na polici omare.

14. Na zadnji ilustraciji lahko zopet vidimo zunanjost. Deček in punčka sta na balkonu

stavbe in mečeta papirnata letala nad mesto, nad katerim se že dani. Dogajanje

opazujejo tudi muca in miški.

2.4.2 Sneženi mož – Raymond Briggs

Slikanico brez besedila Sneženi mož je ilustriral Raymond Briggs. Prvič je izšla v

Veliki Britaniji leta 1978. Slovensko izdajo slikanice, ki smo jo analizirali, je

izdala založba Miš leta 2014. Slikanica je formata 29 x 23,5 cm in je trde vezave

(Založba Miš, b.d.).

Po slikanici so posneli 26-minutni risani film, ki je bil leta 1982 nominiran za

nagrado oskar. Slikanica je v Sloveniji prejela priznanje Zlata hruška, v tujini pa

nagrado Francis Williams, nagrado Srebrno pero na Nizozemskem in nagrado

Boston Globe-Horn Book v ZDA (Založba Miš, b. d.).

Slikanica pripoveduje o dečku in snežaku, ki oživi. Na večini strani je več manjših

ilustracij, so pa tudi strani z eno ilustracijo ali pa se te razširjajo na celo dvojno

stran. Skupaj je 167 ilustracij, ki se razprostirajo na 30 straneh. Avtor je ustvarjal

z uporabo suhih slikarskih materialov.

Na naslovni strani je doprsni portret nasmejanega snežaka, ki ga najdemo tudi v

sami slikanici. Okrog njega padajo bele in srebrne snežinke. Na naslovnici je tudi

naslov, podatki o avtorju ter založbi in napis »klasična zgodba«. Sledita dve strani

veznih listov v barvi mete z belimi snežinkami. Na notranji naslovnici prav tako

najdemo podatke o knjigi in pa ilustracijo snežaka kot na naslovnici, vendar je

tukaj upodobljen večji del njegovega »telesa«. Sledi še ena stran s podatki o

knjigi. Na koncu slikanice so zopet vezni listi, identični kot na začetku in pa

hrbtna stran z nekaj mislimi, podatki o knjigi in ilustracijo, kje snežak in deček

letita.

23

ŠT.

STRANI 2

OPIS ILUSTRACIJE

1.

Deček spi v postelji, medtem ko zunaj pada sneg. Nato se zbudi in pogleda skozi

okno. Obleče si pulover in hlače ter mami s prstom nakaže, da gre ven. Obuje si še

škornje ter na glavo povezne kapo in odhiti ven. Med tekom po snegu mu iz glave

pade kapa. Dogajanje iz hiše opazuje mama.

2.

Deček naredi manjšo kepo in jo začne kotaliti po tleh, tako da nastane večja. Nato s

pomočjo lopate in rok oblikuje vedno višjo gmoto snega. Sledi zajtrk, zato vidimo

dečka, kako zajtrkuje v hiši, skozi okno pa se vidi gmota snega, ki jo je naredil, in

lopato. Deček naposled zopet odide ven in nadaljuje svoje delo. Naredi še višjo

gmoto, nato na vrh položi že narejeno kroglo.

3. Deček opazuje nastalo obliko snežaka. Mama mu da kapo in šal, ki ju deček namesti

na snežaka. Iz mandarine naredi nos in iz oglja oči in gumbe. Na koncu mu s prstom

naredi še nasmejana usta.

4. Zvečer deček ves čas skozi okno opazuje snežaka. Tudi ko starša pripravljata

večerjo, gledata televizijo in ko se deček pripravlja na spanje. Deček nato zaspi v

postelji, vendar se ponoči zbudi.

5.

Deček odide pogledat snežaka skozi okno. Nato se zopet uleže nazaj v posteljo,

vendar se odloči, da bo odšel ven k snežaku. Obleče si haljo, odide po stopnicah, še

enkrat pogleda skozi okno, nato pa stopi skozi vrata. Snežak ga pozdravi z dvigom

klobuka.

6.

Snežak pride k dečku in ga pozdravi s stiskom roke. Deček ga povabi v hišo, vendar

mu nakaže, da mora biti tiho. Snežak si pred vhodom v hišo sname klobuk z glave.

Deček ga pripelje v dnevno sobo. Tu mu pokaže muco, ki spi na tleh. Snežak se

ustraši ognja iz peči.

7. Deček mu pokaže prižgan televizor ter prižgano in ugasnjeno svetilko. Nakaže mu

tudi, naj se ne dotika radiatorja. Snežak si ogleda še sliko na steni, nato ga deček

povabi v naslednji prostor.

8.

Prideta v kuhinjo. Tu prižigata in ugašata luč, nato v umivalnik iz pipe nalivata

hladno in vročo vodo. Ko se nad umivalnikom zaradi vroče vode začne valiti para, se

snežak ustraši, deček pa pipo hitro zapre. Nato si ogledata še plinsko kuhalno ploščo.

Zopet se ustrašita, ko začne goreti plin, ki ga prižge snežak.

9. Snežak stisne plastenko s čistilom za čiščenje posode ter povleče kuhinjske brisače.

Deček vzame ledene kocke, ki jih poskusita jesti. Nato si snežak ogleda še hladilnik,

zanimiva mu je svetloba, ki prihaja iz njega.

10. Deček pelje snežaka v zgornje nadstropje in mu pokaže, da naj bo tiho. Vstopita v

spalnico, kjer spita dečkova starša. Snežak si ogleduje zobno protezo v kozarcu in

fotografijo dečka.

11. Snežak pomerja očetovo kravato, očala, hlače z naramnicami in klobuk. Nato gresta

v naslednji prostor.

12. Prideta v dečkovo sobo. Tu deček uči snežaka rolkati. Vendar snežaku spodnese in

pade na tla. Snežak žalosten obsedi na tleh, deček pa ga tolaži. Nato se preizkusita še

v boksanju v boksarsko žogo.

13. Snežaka boksarska žoga udari nazaj, zato zopet žalosten obsedi na tleh. Deček ga

tolaži. Deček mu pokaže še svetilko, ki jo snežak z zanimanjem preizkuša. Nato se

igrata s svetilko in baloni.

14. Deček snežaka pelje po stopnicah navzdol v garažo. Usedeta se v avtomobil (snežak

za volan, deček poleg) in prižgeta luči.

2 Posamezna številka v tabeli pomeni zaporedno številko strani v slikanici.

24

15. Prižgeta še daljše luči avtomobila. Nato stopita iz njega in pogledata še zamrzovalno

skrinjo. Snežak se uleže vanjo.

16. Snežak stopi iz skrinje, deček pa iz nje vzame nekaj zamrznjene hrane. Prideta v

jedilnico, kjer deček snežaka posadi na stol, mu da servieto okrog vratu in pripravi

jedilni pribor. Nato na mizo prinese še hrano.

17. Deček in snežak jesta ob prižgani sveči. Umazano posodo neseta k umivalniku in jo

umijeta. Snežak nakaže dečku, da mu naj sledi. Prime ga za roko in skupaj se

odpravita.

18. Napotita se ven na sneg. Snežak še vedno drži dečka za roko in z njim poleti.

19. Skupaj letita še višje, stran od doma.

20., 21. Letita nad pokrajino, kjer vidimo na tleh snežno odejo, nekaj dreves in grmovja, od

daleč mesto, na nebu pa luno. Iz neba pada sneg.

22., 23. Letita tik nad mestom. Po cesti se sprehaja moški.

24. Še vedno letita nad mestom, nato pristaneta na eni od zgradb in se ozreta v daljavo.

25. Snežak dečku pokaže, da sonce vzhaja. Snežak se zaradi tega ustraši, zgrabi dečka za

roko in skupaj odletita stran.

26. Približujeta se domu in pristaneta pred hišo.

27. Poslovita se in pomahata v slovo. Deček gre v hišo, snežak pa ostane zunaj. Deček

ga nato opazuje skozi okno.

28. Deček nato s težavo zaspi.

29. Ko se zbudi, odhiti po stopnicah navzdol in mimo jedilnice, kjer zajtrkujeta starša.

30. Ko pride do snežaka, vidi, od njega ni več ostalo veliko, saj se je že skoraj ves stalil.

Tam je le še malo snega in predmeti, ki jih je imel na sebi.

2.4.3 Zgodba o sidru – Damijan Stepančič

Je slikanica brez besedila slovenskega avtorja Damijana Stepančiča, ki je izšla pri

založbi Mladinska knjiga leta 2010. Slikanica je trdo vezana in pokončnega

formata 29,5 x 23 cm (Emka.si, b. d.).

Zaradi kakovosti slikanice je avtor prejel številne nagrade: nagrado Zlata hruška,

nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, Levstikovo nagrado ter

nagrado Hinka Smrekarja (Društvo bralna značka, b. d.; Vidmar, 2014). Treba pa

je omeniti tudi to, da je bila slikanica uvrščena v svetovno priznano zbirko Silent

books (Siol.net, 2013).

Slikanica pripoveduje zgodbo o tem, kako je sidro prišlo na Kongresni trg v

Ljubljani. Avtor naj bi idejo dobil, ko se je s sinom sprehajal po Kongresnem trgu

in ga je zanimalo, zakaj tam stoji kip sidra (Siol.net, 2013).

25

Ida Mlakar (2011) pravi, da slikanica ob branju vzbuja več različnih interpretacij,

tako v likovnih detajlih, v nizanju prizorov in sooblikovanju zgodbe ali

razreševanju ugank, ki se skrivajo v pisavi, na starih zemljevidih, zapletenih

načrtih ulic in stavb. Gre tudi za združevanje preteklosti in sedanjosti, časa in

prostora, zunanje in notranje ter hipno in večno. Je naslovniško odprta in

namenjena bralcem različnih starosti.

Haramijeva in Batičeva (2013) pri ilustracijah opažata Stepančičev prepoznavni

slog, in sicer je osnova njegovega izražanja risba, ki ima bogate črtne ploskve,

teksture in rastri, črno črto na svetlem ozadju in belo črto na temnem ozadju.

Naslovnica se z upodobitvijo ilustracije nadaljuje na hrbtni strani. Tu imamo

prikazane štiri pasove. V spodnjem pasu je z rjavo barvo upodobljen trg s sidrom.

Nato sledi črn pas morskega dna z rdečo ribo in ročno zapisanim naslovom. Nad

tem pasom imamo prikazano valujoče zeleno morje z ladjo brez sidra. Nato sledi

še zadnji pas neba, upodobljen z rjavo-rumeno barvo. Sledijo vezni listi, kjer so na

toniranem papirju narisani zmaji v položajih napada. Sledita dve beli strani, kjer je

na desni zapisan le naslov slikanice. Nato sledi notranja naslovnica z ustreznimi

podatki (naslov, avtor, založba). Na naslednjih dveh straneh imamo na levi

upodobljenega zelenega zmaja s sidrom, na desni pa kratek zapis. Na koncu

imamo dve beli strani veznih listov s podatki o knjigi in dve strani identičnih

veznih listov z zmaji kot na začetku slikanice.

ŠT.

ILUST. OPIS ILUSTRACIJE

1.

Prva ilustracija prikazuje dečka v zgornjem nadstropju zgradbe, ki si ogleduje

slikanico. V pritličju stavbe je v izložbi postavljena ladja s pripadajočimi pripomočki.

Na levi strani je na zidu prikazana senca moškega s pipo, na desni strani pa vidimo

mesto, ki spominja na Ljubljano.

2.

Ilustrirana je podoba, ki jo na prejšnji strani opazuje deček v knjigi. Na levi strani je

svetilnik z obmorskim mestom, na desni pa spodaj vidimo pokrajino z vzpetinami in

drevesi, nadnjo pa med oblaki pluje ladja, ki smo jo videli v izložbi.

3. Prikazana je krajina z vzpetinami, drevesi, hišami in cesto. Na spodnjem delu je

upodobljeno jezero z veliko ribo, na nebu pluje ladja.

4.

Vidimo notranjost ladje. Tu je kapitan, ki z daljnogledom gleda skozi okno, krmilo,

stol ter pisalna miza z zemljevidom in ostalimi pripomočki ter knjiga z zmajem na

naslovnici.

5.

Od blizu je prikazano zgornje nadstropje stavbe iz prve ilustracije, kjer v levi sobi spi

deček, v desni pa je odprta slikanica s podobo iz prejšnje ilustracije. Nad dečkovo

posteljo je portret mornarja. Zgoraj na strehi stavbe je črna muca.

6. Ladja leti ponoči, in sicer nad Ljubljanskim gradom. Spodaj vidimo Robov vodnjak in

26

Magistrat. Na tleh sta z belo narisana še dva obraza s profila.

7. Ladja leti tik nad Tromostovjem.

8. Pluje tudi skozi Kongresni trg.

9. Vidimo, kako se ladja na Kongresnem trgu ustavi, saj je sidro spuščeno, kapitan pa z

zemljevidi koraka po trgu.

10. Sledi pogled skozi okno dečkove spalnice, kjer poleg njega na postelji sedi kapitan in

mu s prstom kaže na zemljevid.

11.

Še bolj podrobno je prikazan zemljevid. Prikazana je namreč pot, ki jo je ladja s

kapitanom opravila. Ta je polna zmajev in drugih pošasti. Kapitan s prstom kaže na

Ljubljanski grad.

12. Deček in kapitan skozi okno v paniki opazujeta dogajanje v mestu, saj so zmaji na

Zmajskem mostu oživeli.

13. Kapitan se z zemljevidom v roki vzpenja po lestvi na ladjo, zmaj pa je z gobcem

raztrgal verigo s sidrom.

14. Prikazan je pogled na mesto, kjer deček hiti skozi mesto po eni od ulic.

15. Na zadnji ilustraciji je prikazan Kongresni trg z mestnim vrvežem ter s sidrom in

dečkom na sredini.

2.4.4 Val – Suzy Lee

Gre za slikanico korejske avtorice, ki jo je v Sloveniji izdala Mladinska knjiga leta

2010. Slikanica je trdo vezana in je ležeče postavitve formata 18,5 x 31,3 cm

(Emka.si, b. d.). Slikanica je prejela več nagrad, med drugim tudi Zlato medaljo

ameriškega združenja ilustratorjev (Lee, 2010).

Zgodba se dogaja poleti na morski obali, kjer se deklica poigrava z valom, ves čas

pa jo spremljajo galebi. Ilustratorka je uporabila črno oglje, s katero je narisala

zemeljsko površino z deklico in galebom, val oz. morje pa je naslikala z modro in

sivo barvo. Ilustracije se skozi slikanico razprostirajo na dvojno stran.

Na naslovnici je ročno napisan naslov Val ter motiv deklice, prikazane od zadaj,

ki na morski obali opazuje val, na nebu pa v letu vidimo nekaj galebov. Vezni listi

so na začetku upodobljeni s peščeno obalo sive barve, ki se pojavlja tudi na

ilustracijah v slikanici. Notranja naslovnica se razširja na dve strani. Na desni

strani je ročno napisan naslov in pa avtorica in založba, na levi pa vidimo

ilustracijo z deklico, ki teče po obali, spremlja pa jo odrasla ženska z dežnikom.

Tu je na spodnjem delu tudi zapisano, da avtorica slikanico posveča svojemu

novorojenčku Sahnu. Na koncu imamo dve strani veznih listov, kjer je z modro

prikazano le še mirno morje, na desni pa so podatki o knjigi. Sledita še dve strani

27

veznih listov, ki sta enaki kot na začetku, le da so peščeni obali dodane modre

školjke. Na hrbtni strani vidimo motiv deklice z galebom na glavi, ki v svoji

obleki ponosno drži školjke. Okrog nje so kapljice morja. Na tej strani je še kratek

opis knjige.

ŠT.

ILUST. OPIS ILUSTRACIJE

1.

Na prvi ilustraciji vidimo deklico na levi strani, ki s sklenjenimi rokami na hrbtu iz

obale opazuje mirno morje pred sabo na desni strani slikanice. Za deklico je v koloni

postavljenih pet galebov, ki prav tako opazujejo morje. V ozadju vidimo obrise

vzpetin.

2. Deklica in galebi so na istem mestu kot na prejšnji ilustraciji, le da so obrnjeni stran od

morja, saj jih je valovanje vznemirilo.

3. Deklico vidimo v položaju, kot da želi prestrašiti val. Tudi galebi se odločno poženejo

proti morju in postopoma poletijo. Val se umakne nazaj.

4. Deklica čepi na tleh, z rokami si podpira glavo in zdolgočaseno opazuje razburkano

dogajanje pred sabo. Galebi so zopet postrojeni v koloni za deklico.

5. Deklica z roko kaže proti morju, galebi pa poletijo proti morju. Morje je mirno.

6. Morje valovi. Deklica odločno stopi proti morju in z roko nakaže morju, naj se umiri.

Galebi letijo proti morju.

7. Deklica stoji v morju na desni strani in v njem »čofota«, tako da škropi na vse strani.

Galebi dogajanje opazujejo nad deklico.

8. Deklica je v svojem dejanju na naslednjih straneh še odločnejša in povzroči še

močnejše razdejanje morja. Galebi so še vedno nad deklico.

9. Deklica na svojem mestu obstoji in nemo gleda pred sabo ogromen val, ki se ji bliža.

Tudi galebi na nebu so zazrti v bližajoči val.

10. Deklica skupaj z galebi beži pred valom.

11. Pri enajsti ilustraciji vidimo deklico, ki stoji na levi strani in morju kaže jezik. Galebi

še vedno letijo stran, val pa je na desni strani ogromen.

12. Vidimo le še razburkano morje, ki zalije vse pod sabo.

13. Val se umakne. Deklica premočena sedi na obali na levi strani. Od zadaj vidimo, da jo

opazuje en galeb. Nebo je tokrat upodobljeno z modro barvo, medtem ko je na

prejšnjih straneh belo. Tudi vse naslednje ilustracije imajo nebo modre barve.

14. Deklica se na levi strani igra s školjkami, ki jih je naneslo morje. Pri tem jo obkrožajo

in opazujejo galebi.

15. Tu je deklica obrnjena stran od morja in školjke kaže odrasli osebi, ki jih vidimo le del

dežnika. Tudi galebi so obrnjeni v smer te osebe.

16. Vidimo celotno odraslo osebo, ki na levi strani opazuje deklico, ki se igra z morjem na

desni. Galebi so na desni strani v zraku.

17. Zadnjo ilustracijo opazujemo iz bolj oddaljenega zornega kota in vidimo, kako deklica

v spremstvu odrasle osebe odhaja in se z mahanjem poslavlja od morja. Morje je

mirno, v daljavi pa vidimo le še galebe, ki letijo.

28

2.5 Načrtovanje tematskega sklopa

2.5.1 Struktura načrtovanja

Vsak delovni proces zahteva načrtovanje in pripravo. Enako velja tudi za vzgojno-

izobraževalno delo, ki je vsebinsko obsežna, raznolika, dialektično zapletena, k

ciljem usmerjena dejavnost učiteljev in učencev (Blažič, Ivanuš Grmek, Kramar

in Strmčnik, 2003). Ana Tomić (2003) opozarja na ustrezno didaktično-metodično

členjenje učnega procesa, saj s tem zagotovimo, da proces poteka sistematično in

organizirano ter po načelih, pravilih in zakonitostih, ki jih pozna didaktična

teorija. Organizator in nosilec pouka je učitelj, zato mu tu pripada primarna in

najpomembnejša vloga.

Z načrtovanjem je tesno povezana priprava izobraževalnega procesa. Ta je

usmerjena v konkretizacijo in pripravo neposrednega izvajanja procesa. Tudi tu

mora učitelj upoštevati teoretična izhodišča in usmeritve in oblikovati zelo

konkretne didaktične situacije in ravnanja. S pripravo zagotovimo povezanost

vzgojno-izobraževalnega procesa od temeljne konceptualne do neposredne

operativne ravni in se pri tem ravnamo po sistematiki in strukturi ciljev in vsebin

ter po psiholoških značilnostih učencev. Glede na te kriterije so priprave

dolgoročne, vmesne in sprotne. Skupaj tvorijo ciljno, vsebinsko in didaktično-

metodično logično sklenjeno celoto, oblikovano za različno dolga obdobja. Tako

so dolgoročne priprave globalne (zajemajo celoten izobraževalni proces), vmesne

ali etapne so tematske (zajemajo tematske sklope) in sprotne so podrobne

priprave didaktičnih enot (podrobno zastavljena struktura in potek didaktične

enote (Blažič, Ivanuš Grmek, Kramar in Strmčnik, 2003).

Etapna oz. tematska priprava je vez med učiteljevo globalno in podrobno

pripravo. Je širša problemsko, vsebinsko, časovno sklenjena didaktično

oblikovana celota, usmerjena k doseganju etapnih vzgojno-izobraževalnih ciljev.

Po značilnostih je zelo podobna didaktični enoti, vendar je obsežnejša (vsebuje

več didaktičnih enot) in je oblikovana splošneje oz. ne tako konkretno kot

didaktična enota. Kjer učitelji te priprave ne delajo, je pogosto razkorak med

trenutnim, podrobnim dogajanjem in doseganjem globalnih ciljev (Blažič, Ivanuš

Grmek, Kramar in Strmčnik, 2003).

29

Pri tematskem načrtovanju pa moramo, kot pravi Tomićeva, presoditi, katere

vzgojne in izobraževalne naloge in cilje bomo obravnavali na podlagi učne teme

in ciljev iz učnega načrta. Pri oblikovanju ciljev je treba upoštevati Bloomovo

taksonomijo, s katero izobraževalne cilje različnih stopenj kompleksnosti

priredimo kognitivnim in spoznavnim storitvam. K ciljem se nato pripravijo

naloge. Pri načrtovanju učne teme za tematski sklop mora biti učitelju jasno, kaj

hoče s poukom doseči, na kaj naj bo posebno pozoren in čemu se bo izogibal.

Učno temo razčleni na učne enote in izbere tiste vsebine, ki predstavljajo bistveno

točko učne teme. Katere vsebine bodo učenci obravnavali, je odvisno od narave

vsebine in pa od ciljev. Enako velja za izbiro metod in oblik (Tomić, 2003).

Blažič, Ivanuš Grmek, Kramar in Strmčnik (2003) pravijo, da sta obseg in dolžina

sklopa odvisna predvsem od vrste in zahtevnosti ciljev, strukture in zahtevnosti

vsebine in tudi od značilnosti učencev. Ni dobro, da so sklopi preobsežni in

predolgi, saj zbledi njihov vodilni namen in upad motivacije učencev. Če pa so

sklopi premajhni, lahko pride do velike razdrobljenosti procesa in rušenja

sistematike in strukture ciljev in vsebine.

Tematske sklope lahko načrtujemo pri vseh predmetih, tudi pri likovni umetnosti.

Duh in Vrlič (2003, str. 100) menita: »Proces likovne vzgoje oblikujemo za

določeno didaktično enoto, vendar ni treba, da se vse sestavine zvrtijo v eni ali v

blok uri, temveč se lahko zvrstijo v daljšem časovnem obdobju, zato pri

oblikovanju likovne naloge določimo tudi značilnost didaktične enote.«

Pomembno je, da pri načrtovanju tematskih sklopov pri likovni umetnosti

upoštevamo priporočila didaktikov in tako svoj sklop oblikujemo čim bolj

kakovostno, saj bomo le-tako dosegli želene cilje.

2.5.2 Oblikovanje učnih enot z uporabo slikanic brez besedila

Ferlih izpostavi pomen srečevanja otrok z likovnimi deli. Dobro je, če otroka

vodimo v galerije, muzeje in druge prostore, kjer se srečuje s kiparstvom,

slikarstvom, arhitekturo. Na takšen način spoznava originalna likovna dela, ki

lahko otroka zelo prevzamejo. Nima pa možnosti, da bi si lahko kadarkoli

ogledoval likovno umetnost v originalih. Tu pa ima svojo vlogo knjiga, ki vsebuje

umetniške reprodukcije (Ferlih, 2009). To pa lahko izkoristimo tudi pri

30

oblikovanju učnih enot likovne umetnosti in v pouk vključimo likovna dela iz

slikanic brez besedila.

Pri oblikovanju učnih enot upoštevamo, da lahko v povezavi s slikanicami brez

besedila potekajo različne dejavnosti, ki pomagajo, da otrok slikanico poglobljeno

doživi in ob tem dobi spodbude za lastno likovno izražanje.

Ferlih (2009) pravi, da lahko otrok v slikanicah bere besedilo, opazuje slike,

posluša odraslega pri pripovedovanju, se z drugimi pogovarja o videnem in

slišanem, lahko pa tudi sam pripoveduje pravljice in dobi spodbude za lastno

likovno izražanje. Te dejavnosti tudi aktivirajo otrokove zmožnosti in

zadovoljujejo potrebo po lastnem ustvarjanju. Zelo pomembno je, da otroci pred

samim likovnim izražanjem dobro besedno doživijo zgodbo, saj se bo to odražalo

tudi na njihovih likovnih izdelkih. Otroci naj torej pripovedujejo o dogodkih v

slikanici, opisujejo podrobnosti in iščejo najzanimivejše trenutke. Dobro je, da

otroke pri tem usmerjamo z vprašanji o tem, kaj je glavni junak delal, kaj se mu je

zgodilo, kako se je počutil … Pri zastavljanju likovne naloge pa vključimo tudi

naloge s področja raznolikosti črt, barvnega nauka ali pa neznanih likovnih tehnik.

Vse to bo pomagalo, da bo učenec postal boljši pri likovnem upodabljanju in tudi

zahtevnejši pri izbiri kakovostnih ilustriranih knjig.

Tudi Karimova (2003) je podobnega mnenja. Pravi, da branje slikanic otroka vabi

k lastnemu likovnemu izražanju. Pri tem imajo zelo pomembno vlogo odrasli, ki

otroka motivirajo s spodbujanjem razmišljanja o likovnem jeziku, s prefinjeno

načrtovanim likovnim motivom in z uporabo likovnih tehnik. Likovna naloga

mora biti skrbno načrtovana in zastavljena, saj se bomo s tem izognili

šablonskemu upodabljanju, ki ne razvijajo otrokovih sposobnosti. Zato se je

najbolje izogibati motivom, ki so prikazani v slikanici, ampak uporabimo motive,

ki zahtevajo lastna iskanja, domišljijo in doživljanje. Uporabimo različne risarske,

grafične in slikarske tehnike, primerne so tudi kiparske tehnike in tehnike,

povezane z oblikovanjem prostora.

31

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Opredelitev raziskovalnega problema

Likovno umetnost lahko učencem v osnovni šoli na zanimiv način približamo s

slikanicami brez besedila, saj vsebujejo likovna dela. Po naših izkušnjah pa

učitelji teh slikanic v pouk likovne umetnosti ne vključujejo in je tudi njihovo

poznavanje med učenci slabo, zato želimo v empiričnem delu zasnovati, izvesti in

preučiti tematski sklop Slikanica brez besedila pri pouku likovne umetnosti v

petem razredu osnovne šole, kjer bi učenci spoznavali elemente oblikovanja

slikanice brez besedila ter jo tudi sami oblikovali po svoji zamisli.

Z raziskavo želimo odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja:

1. Kakšno je poznavanje slikanic brez besedila med učenci petega razreda

pred izvedbo tematskega sklopa?

2. Kakšno je poznavanje slikanic brez besedila med učenci petega razreda po

izvedbi tematskega sklopa?

3. Kakšno je mnenje učencev petega razreda do izvedenega tematskega

sklopa?

4. Kako bodo učenci petega razreda pri likovni nalogi oblikovanja slikanice

brez besedila upoštevali njene elemente oblikovanja (likovni elementi in

kompozicija; likovne tehnike in materiali; vsebinska oblikovanost;

književni liki; dogajalni čas; dogajalni prostor; simboli, znaki in

intraikonično besedilo ter grafično oblikovanje in tipografija)?

3.2 Metodologija

3.2.1 Raziskovalna metoda

Pri raziskovanju smo kot osnovno raziskovalno metodo uporabili deskriptivno

metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja (Sagadin, 1993).

Glede na potrebe raziskave smo se odločili za študijo primera, kjer gre za pristop

pri celovitem opisu in analizi posameznega primera. Zajema torej opis značilnosti

primera in dogajanja ter tudi proces ugotavljanja teh značilnosti. Z besedo

32

»posamezen primer« ne mislimo le posamezne osebe, ampak skupino ljudi, ki jih

raziskujemo (Mesec, 1998). Pri tem ni naš namen, »da bi ugotovili pogostost

različnih značilnosti pri določeni vrsti primerov, da bi ugotovili, kaj je tipično in

kaj izjemno, ampak da bi odkrili konkretne splete značilnosti, različne poteke

dogodkov in raznolične možnosti doživljanja in ravnanje sistemov« (prav tam, str.

44).

3.2.2 Raziskovalni vzorec

Pri študiji primera smo uporabili neslučajnostni vzorec (Cencič, 2009) učencev

petega razreda na OŠ Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj. V raziskavo je bilo

vključenih 27 učencev omenjenega razreda, starih 10 ali 11 let ter njihova likovna

pedagoginja.

3.2.3 Postopki zbiranja in obdelave podatkov

V šolskem letu 2016/17 smo vzpostavili stik z OŠ Karla Destovnika-Kajuha

Šoštanj. Vodstvu šole in likovni pedagoginji, ki poučuje v petem razredu, smo

najprej predstavili namen in potek svoje raziskave, nato smo jo s pomočjo likovne

pedagoginje tudi izvedli.

Podatke smo zbrali s pomočjo (Sagadin 1993; Vogrinc 2008):

- anketnih vprašalnikov za učence,

- intervjuja z likovno pedagoginjo

- ter analize nastalih slikanic brez besedila.

Anketni vprašalniki za učence

Pred in po izvedbi tematskega sklopa smo učence pisno anketirali. Ker smo želeli

od učencev pridobiti čim več podatkov, smo večinoma uporabili vprašanja

odprtega tipa (Cencič, 2009). V prvem anketnem vprašalniku, namenjenim pred

izvedbo tematskega sklopa, smo postavili pet takšnih vprašanj, v drugem

vprašalniku, po izvedbi, pa dve. Cencičeva (2009) pravi, da odprta vprašanja

dopuščajo več svobode v odgovarjanju in s tem bolj odražajo lastno mišljenje.

33

Uporabna so še posebej takrat, kadar ne poznamo vseh možnih odgovorov.

Dobljeni odgovori so zato še posebej zanimivi in nepričakovani, vendar lahko

ostanemo tudi brez njih, saj od anketirancev zahtevajo več razmisleka in časa

(prav tam). Pridobljene podatke smo obdelali z vsebinsko analizo, ki je zelo

uporabna za pridobitev deskriptivnih podatkov o obravnavani temi in informacij,

ki opišejo obravnavano temo (Vogrinc, 2008). Čagran, Ivanuš Grmek, Fošnarič,

Pšunder in Ladič (2013) postopek vsebinske analize razdelijo v več faz:

1. transkribiranje gradiva,

2. kategorizacija in signiranje gradiva (na podlagi seznama kategorij),

3. določanje frekvenc kategorij,

4. razvrščanje kategorij po pogostosti v ranžirno vrsto

5. in interpretacija tabelarično prikazane rešitve.

Eno vprašanje na vsakem anketnem vprašalniku je bilo zaprtega tipa, saj smo pri

oblikovanju vprašanj že poznali vse možne odgovore in smo želeli od

anketirancev, da se do njih jasno opredelijo (Cencič, 2009). Podatke, ki smo jih

dobili, smo analizirali na ravni deskriptivne statistike.

Intervju z likovno pedagoginjo

Po izvedbi tematskega sklopa smo intervjuvali likovno pedagoginjo, ki poučuje v

preučevanem razredu. Intervju je tehnika zbiranja podatkov s pogovorno

komunikacijo med dvema osebama, od katerih ena sprašuje (spraševalec),

postavlja vprašanja, druga (vpraševanec) pa nanje odgovarja (Sagadin 1995, povz.

po Vogrinc 2008, str. 99). Uporabili smo nestandardizirani intervju, ki je v

primerjavi s standardiziranim odprt, manj formalen in je pri pogovoru prožnejši.

Določen je le cilj spraševanja, postavljanje konkretnih vprašanj, njihova vsebina,

formulacija in zaporedje pa je popolnoma v rokah spraševalca (Vogrinc, 2008).

Pri postavljanju vprašanj smo se opirali na raziskovalna vprašanja.

Analiza nastalih slikanic brez besedila

Pri kvalitativnih raziskavah se kot samostojna tehnika zbiranja podatkov, ali pa

tudi v kombinaciji z drugimi tehnikami, uporablja analiza dokumentov, ki temelji

na besednem ali vizualnem gradivu (Vogrinc, 2008). V našem primeru gre za

34

vizualno gradivo nastalih slikanic brez besedila v obliki leporella, ki so jih učenci

samostojno izdelali pri zadnji didaktični enoti tematskega sklopa. Izdelane

leporelle smo nato analizirali glede na postavljene elemente oblikovanja slikanic

brez besedila. Ti so:

- likovni elementi in kompozicija;

- likovne tehnike in materiali;

- vsebinska oblikovanost;

- književni liki;

- dogajalni čas;

- dogajalni prostor;

- simboli, znaki in intraikonično besedilo

- ter grafično oblikovanje in tipografija.

3.2.4 Tematski sklop Slikanica brez besedila

Najprej smo si zastavili glavni cilj tematskega sklopa: učenci spoznajo elemente

oblikovanja slikanice brez besedila ter jo tudi sami oblikujejo po svoji zamisli.

Nato smo preučili literaturo in vire ter na tej podlagi oblikovali tematski sklop za

peti razred. Ta zajema pet didaktičnih enot po dve in eno za šest šolskih ur.

Skupaj torej sklop traja sedem srečanj. Posamezne enote smo oblikovali po

elementih klasične učne priprave in temeljijo na učnih ciljih za peti razred iz

učnega načrta za likovno vzgojo. V uvodnem delu smo učencem s

pripovedovanjem in pogovorom ob slikanicah brez besedila predstavili njene

elemente oblikovanja. Obravnavani elementi so bili vključeni tudi v likovno

nalogo, ki so jo učenci dobili pri vsaki didaktični enoti. Zadnjo enoto smo

namenili izdelavi lastne slikanice brez besedila v obliki leporella.

1. Didaktična enota: Mesto ponoči

SLIKANICA BREZ BESEDILA: Deček in hiša (2015)

ELEMENTI OBLIKOVANJA: dogajalni prostor; simboli, znaki in intraikonično

besedilo; likovni elementi in kompozicija; likovne tehnike in materiali.

35

CILJI (Program osnovna šola. Likovna vzgoja. Učni načrt., 2011): spoznavajo

pojme, povezane z oblikovanjem na ploskvi (ritem); v svojih izdelkih likovna

področja med seboj kombinirajo (risanje, slikanje); izvedejo kolaž; razvijajo

občutek za razporejanje oblik na ploskvi.

Pri uvodni motivaciji smo si ogledali posnetek mesta Las Vegas ponoči in se

pogovorili o tem, kakšno je. Ugotovili smo, da imajo stavbe v mestu polno luči in

napisov. Nato smo jim povedali, da si bomo danes v slikanici brez besedila Deček

in hiša (2015) avtorice Maje Kastelic ogledali še eno mesto, ki pa je drugačno od

mesta na posnetku. Učenci so nato z zanimanjem pripovedovali ob ilustracijah in

sodelovali v pogovoru o videnem. Ugotovili smo, da je deček na ilustracijah v

različnih prostorih, da so ti prikazani iz različnih zornih kotov in da so na zidovih

stavbe tudi napisi, simboli in znaki. Pogovorili smo se tudi o tem, da je na

ilustracijah prisoten ritem (npr. stopnice, knjige na omari) in da so ilustracije

upodobljene s slikanjem in risanjem. Slikanje prepoznamo po barvnih ploskvah,

risanje pa črnih črtah, ki so na oknih, balkonih, obrisih oseb ipd. Sledila je

demonstracija likovne tehnike, ob kateri so učenci spoznavali lepljenko z

revijalnim tiskom in dopolnjevanje s črnim flomastrom. Nato je sledilo likovno

ustvarjanje otrok (slika 1), kjer so morali iz revij, časopisnega papirja in s črnim

flomastrom na temno podlago ustvariti svoje mesto ponoči. Določili smo, da bo

zorni kot gledanja mesta iz druge strani ceste. Pri izdelavi so upoštevali naslednja

merila: prostor (zorni kot gledanja, značilnosti mesta ponoči); uporaba napisov

znakov, simbolov; ritem; tehnična izvedba; zapolnitev formata in izvirnost. Na

koncu je sledilo vrednotenje končnih izdelkov (slika 2 prikazuje primer končnega

izdelka). Ugotovili smo, da so bila merila v večini izdelkov upoštevana. Nekaj

izdelkov pa je bilo takšnih, kjer bi lahko učenci format bolj zapolnili in pa bolje

zalepili papir na podlago.

36

Slika 1: Ustvarjanje izdelkov – mesto ponoči

Slika 2: Primer končnega izdelka – mesto ponoči

2. Didaktična enota: Jaz v ogledalu

SLIKANICA BREZ BESEDILA: Sneženi mož (2014)

ELEMENTI OBLIKOVANJA: književni liki, likovni elementi in kompozicija,

likovne tehnike in materiali.

CILJI (Program osnovna šola. Likovna vzgoja. Učni načrt., 2011): spoznavajo

pojme, povezane z oblikovanjem na ploskvi (vrste barv v barvnem krogu, portret,

avtoportret); pridobivajo si izkušnje z različnimi načini mešanja barv; razvijajo

občutek za odnose med različnimi barvami.

Z učenci smo se v začetku igrali igro pantomimo. Z vreče so vlekli lističe z

različnimi čustvi oseb (veselje, presenečenje, jeza, žalost, strah, dolgčas, živčnost

in začudenje) in to prikazali drugim. Ob vsakem čustvu smo se pogovorili, na

kakšen način to izražamo z mimiko obraza. Nato je sledilo pripovedovanje ob

slikanici Sneženi mož (2014) avtorja Raymonda Briggsa in pogovor o videnem.

37

Ugotovili smo, da najdemo na ilustracijah različne osebe (glavne, stranske), da so

različne po zunanjosti in značaju ter izražajo različna čustva. Ogledali smo si tudi

naslovnico slikanice, kjer je upodobljen doprsni portret snežaka. Sledil je pogovor

o likovni tehniki ilustracij. Avtor je slikal z barvnimi svinčniki in pri tem barve

med seboj mešal. Pri mešanju barv pa si lahko pomagamo tudi z barvnim krogom.

S pomočjo barvnega kroga smo se nato pogovorili o treh vrstah barv (primarne,

sekundarne in terciarne) in kako jih dobimo z njihovim medsebojnim mešanjem.

To smo prikazali tudi z demonstracijo mešanja tempera barv. Sledilo je

ustvarjanje (slika 3), kjer so morali z mešanjem osnovnih tempera barv ustvariti

doprsne avtoportrete na risalni list. Avtoportret je moral izražati eno čustvo

(veselje, presenečenje, jeza, žalost, strah, dolgčas, živčnost ali začudenje), ki je

bilo zapisano na lističu, izvlečenem iz vreče. Pri ustvarjanju so si lahko pomagali

s pogledom v ogledalo. Določili smo naslednja merila: uporaba primarnih,

sekundarnih in terciarnih barv; upoštevanje čustva; doprsni avtoportret; izvirnost

in zapolnitev formata. Pri vrednotenju končnih izdelkov (slika 4 prikazuje primer

končnega izdelka) smo ugotovili, da so učenci uporabljali vse tri vrste barv

(primarne, sekundarne in terciarne), nekaj izdelkov pa je bilo takšnih, kjer je

manjkala kakšna izmed vrst. Vsi so poskušali upodobiti izvlečeno čustvo na listu.

Nekateri so bili pri tem bolj uspešni, drugi manj. Pri nekaterih izdelkih smo takoj

prepoznali, za katero čustvo gre, pri drugih to ni bilo tako jasno (še posebej pri

upodabljanju živčnosti, začudenja, straha in dolgčasa). Vsi so upodobili doprsni

portret in zapolnili format, uspešni so bili tudi pri izvirnosti.

Slika 3: Ustvarjanje avtoportretov

38

Slika 4: Primer končnega izdelka – avtoportret

3. Didaktična enota: Domišljijski zemljevid mojega kraja v prihodnosti

SLIKANICA BREZ BESEDILA: Damijan Stepančič – Zgodba o sidru (2010)

ELEMENTI OBLIKOVANJA: dogajalni čas, likovni elementi in kompozicija,

likovne tehnike in materiali.

CILJI (Program osnovna šola. Likovna vzgoja. Učni načrt., 2011): spoznavajo

pojme, povezane z oblikovanjem na ploskvi (tople in hladne barve); razvijajo

izrazne zmožnosti pri oblikovanju na ploskvi in s tem negujejo individualni

likovni izraz; razvijajo občutek za odnose med različnimi barvami.

V uvodni motivaciji smo si na spletu ogledali zemljevid Šoštanja v sedanjosti in

se pogovorili o tem, kaj vse vidimo (reke, stavbe, železnico, gozd …) ter kdo

uporablja zemljevid. Povedali smo jim, da so tudi v preteklosti uporabljali

zemljevide in da je takšen zemljevid upodobljen tudi v slikanici Zgodba o sidru

(2010) avtorja Damijana Stepančiča. Učenci so nato pripovedovali zgodbo ob

ilustracijah (slika 5). Nato je sledil pogovor o dogajalnem času slikanice.

Ugotovili smo, da se zgodba dogaja v preteklosti (prepoznamo po stavbah,

oblačilih, zemljevidu ipd.) in v spomladanskem ali poletnem času (zeleni travniki,

zelena drevesa ipd.). Opazovali smo tudi, v katerem delu dneva se odvija zgodba.

Ugotovili smo, da se zgodba dogaja podnevi (prepoznamo po svetlem nebu,

ljudeh v mestu ipd.), osrednji del zgodbe pa se dogaja ponoči (prepoznamo po

temnem nebu, luni, ni ljudi v mestu ipd.). Opazovali smo tudi likovno tehniko

39

ilustracij, kjer gre za kombinacijo slikanja in risanja s črnim in belim risarskim

materialom. Podrobneje smo si pogledali barvne ploskve in ugotovili, da lahko

barve razdelimo na tople in hladne. To smo ponazorili tudi s prikazom barvnega

kroga. Z demonstracijo likovne tehnike smo ponazorili kombinacijo uporabe

voščenk in vodenih barv. Sledilo je ustvarjanje učencev, kjer so z uporabo

voščenk in vodenih barv slikali domišljijski zemljevid Šoštanja v prihodnosti.

Določili smo naslednja merila: pravilna uporaba likovne tehnike, upoštevanje časa

(prihodnost), uporaba toplih in hladnih barv, izvirnost in zapolnitev formata. Pri

vrednotenju končnih izdelkov (slika 6 prikazuje primer končnega izdelka) smo

ugotovili, da so vsi učenci pravilno uporabili kombinacijo voščenk in vodenih

barv in da so vsi upoštevali prihodnji čas. Učenci so uporabljali tako hladne kot

tudi tople barve, vendar so nekateri vključili tudi črno barvo, ki ne spada med ti

dve vrsti barv. Nekaj učencev je vključilo zanimive in nenavadne oblike, s

katerimi so bili izdelki še posebej izvirni. Nekateri bi lahko tudi bolje zapolnili

format.

Slika 5: Pripovedovanje ob slikanici Zgodba o sidru

40

Slika 6: Primer končnega izdelka – zemljevid domačega kraja v prihodnosti

4. Didaktična enota: Odneslo mi je dežnik

SLIKANICA BREZ BESEDILA: Val (2010)

ELEMENTI OBLIKOVANJA: vsebinska oblikovanost, likovni elementi in

kompozicija, likovne tehnike in materiali.

CILJI (Program osnovna šola. Likovna vzgoja. Učni načrt., 2011): spoznavajo

pojme, povezane z oblikovanjem na ploskvi (vrste črt, nizanje, križanje črt);

razvijajo izrazne zmožnosti pri oblikovanju na ploskvi in s tem negujejo

individualni likovni izraz; razvijajo občutek za razporejanje oblik na ploskvi.

V uvodni motivaciji smo se z učenci pogovorili o tem, kdaj so se počutili napeto,

vznemirjeno ali razburljivo. Pogledali smo si fotografije nevihte in ob tem

poslušali zvok tega vremenskega pojava. Nato so opisali svoje občutke, ki so se

pri tem pojavljali. Povedali so, da so se počutili vznemirjeno in prestrašeno.

Pogledali smo si še nekaj fotografij nevihte in ugotovili, da se pojavljajo strele

(debelejše, tanjše), črni oblaki, močan dež, veter in nekje tudi tornado. Nato smo

jim povedali, da v slikanici Val (2010), avtorice Suzy Lee, občutke vznemirjenosti

vzbudi val morja. Učenci so nato pripovedovali zgodbo ob omenjeni slikanici.

Sledil je pogovor o tem, da ilustracije v slikanicah vzbujajo različno napetost oz.

vznemirjenost. Na začetku slikanice imamo manj napete ilustracije, nato se

napetost stopnjuje in doseže vrh nekje na sredini slikanice, nato ta spet pada, tako

da imamo na koncu slikanice zopet manj napete ilustracije. Glede na to lahko

dogajanje v slikanici razdelimo na tri dele (uvod, jedro, zaključek). Ugotovili smo

41

tudi, da je umetnica val in nebo naslikala z modro tempero, ostale oblike pa je

narisala s črnim ogljem. Opazovali smo, kakšne vrste črt je pri tem upodobila

(debele, tanke, sklenjene, nesklenjene ipd.) in to ponazorili tudi z demonstracijo

likovne tehnike. Pokazali smo tudi, da lahko oblike zapolnimo s križanjem in

nizanjem črt. Učenci so nato zaprli oči in prisluhnili kratki zgodbi, kjer so si

predstavljali, da se sprehajajo po pločniku in nenadoma se pojavi nevihta. S sabo

imajo dežnik, ki jim ga zaradi močnega vetra odpihne v nebo. Učenci so nato s

svinčnikom narisali nevihtno nebo na belo podlago. Pri tem so upoštevali

(merila): izražanje s črtami, trenutek vznemirjenosti, izvirnost in zapolnitev

formata. Pri vrednotenju (slika 7) smo ugotovili, da so se vsi učenci izražali z

različnimi črtami, uporabili so tudi križanje in nizanje. Pri prikazu vznemirjenosti

so bili dokaj uspešni. Ugotovili smo, da bi lahko nekateri še kaj dodali, da bi bile

njihove nevihte še bolj vznemirljive. Nekaj neviht je bilo še posebej izvirnih. V

večini so tudi dobro zapolnili format. Slika 8 prikazuje primer končnega izdelka.

Slika 7: Vrednotenje končnih izdelkov – neviht

Slika 8: Primer končnega izdelka – nevihta

42

5. Didaktična enota: Super junak – izdelava lastne slikanice brez besedila

SLIKANICE BREZ BESEDILA: Deček in hiša (2015), Sneženi mož (2014),

Zgodba o sidru (2010), Val (2010).

ELEMENTI OBLIKOVANJA: likovni elementi in kompozicija; likovne tehnike

in materiali; vsebinska oblikovanost; književni liki; dogajalni čas; dogajalni

prostor; simboli, znaki in intraikonično besedilo; grafično oblikovanje in

tipografija.

CILJI (Program osnovna šola. Likovna vzgoja. Učni načrt., 2011): spoznavajo

pojme, povezane z oblikovanjem na ploskvi (ilustracija, slikanje, risanje, svetlenje

in temnenje barv); v svojih izdelkih likovna področja (risanje, slikanje) med seboj

kombinirajo; razvijajo izrazne zmožnosti pri oblikovanju na ploskvi in s tem

negujejo individualni likovni izraz.

Pri tej didaktični enoti smo si najprej pri prvem srečanju ogledali fotografiji dveh

slavnih oseb (Peter Prevec in Pedro Opeka). Učenci so nato povedali nekaj

primerov, kdaj so se oni počutili junake oz. se jim je zgodilo kaj takšnega, da so

se počutili pomembne. Sledila je ponovitev elementov oblikovanja slikanic,

spoznanih že pri prejšnjih srečanjih. Pri tem smo si pomagali s slikanicami, ki

smo si jih pri tem ogledovali. Nato smo jim pokazali še eno slikanico brez

besedila, ki ima obliko leporella. Pogovorili smo se o tem, v čem se ta slikanica

razlikuje od ostalih slikanic brez besedila, kako si sledijo ilustracije in kaj vse

vsebuje naslovnica. Nato smo jim povedali, da bodo danes oni junaki v slikanici,

saj bodo začeli ustvarjati svoje slikanice brez besedila v obliki leporella. Najprej

so si zamislili zgodbo, ki jo bodo ilustrirali. Zgodbo so si v petih delih zapisali na

list ter pripisali še naslov. Nato so dobili risalne liste s šestimi narisanimi kvadrati.

Pet kvadratov je bilo namenjenih ilustracijam, eden pa naslovnici. Učenci so v

kvadratke s svinčnikom narisali skice ilustracij (slika 9).

43

Slika 9: Učenka riše skico s pomočjo napisane zgodbe

Pri naslednjem srečanju smo jim pokazali ilustracijo iz slikanice Zgodba o sidru

(2010). Pogovorili smo se o tem, kakšne barve je ilustrator uporabljal in kako je

dobil posamezne svetlostne odtenke barv (z dodajanjem bele ali črne). Na

projekciji smo jim pokazali še svetlostno lestvico rumene barve. Svetlenje (z

uporabo bele) in temnenje (z uporabo črne) smo tudi demonstrirali. Učenci so

nato skice ilustracij dopolnili s svetlenjem ali temnenjem tempera barv (slika 10).

Polovica razreda je svetlila z belo, polovica pa temnila s črno tempero. Pri tem so

upoštevali naslednje merilo: uporaba svetlostnih odtenkov barv.

Slika 10: Slikanje ilustracij s tempera barvami

Na zadnjem srečanju smo pokazali ilustracijo iz slikanice Zgodba o sidru (2010)

in se pogovorili o tem, s katerim materialom je umetnik risal in kaj je upodabljal s

črtami (zapolnil je ploskve, obrobil oblike in dodal podrobnosti). Ponovili smo

tudi, kakšne črte lahko upodabljamo. Učenci so nato svoje ilustracije dopolnili z

risanjem s črnim flomastrom (slika 11). Pri tem so upoštevali naslednja merila:

44

uporaba različnih vrst črt, risanje podrobnosti ter zapolnitev ploskev s križanjem

in nizanjem. Ko so končali z risanjem, so kvadratke izrezali in jih z lepilom

prilepili v ustrezni vrstni red na pripravljene zloženke iz tršega papirja, tako da je

nastal leporello. Z učenci smo nato vrednotili izdelane slikanice brez besedila

(slika 12) po vseh merilih, ki smo jih določili v okviru te didaktične enote. To so

bili vsi elementi oblikovanja slikanic brez besedila. Slika 13 prikazuje primera

nastalih slikanic brez besedila. Podrobna analiza slikanic je predstavljena v

poglavju Analiza nastalih slikanic brez besedila.

Slika 11: Učenka dodaja ilustracijam črte s flomastrom

Slika 12: Končno vrednotenje izdelkov – slikanic brez besedila

Slika 13: Primera končnega izdelka – slikanica brez besedila

45

3.3 Rezultati in interpretacija

3.3.1 Analiza anketnih vprašalnikov pred izvedbo tematskega sklopa

Pred izvedbo tematskega sklopa smo učence pisno anketirali. Prvih šest vprašanj

je bilo odprtega, zadnje pa zaprtega tipa (Cencič, 2009). Anketni vprašalnik je

rešilo 26 učencev.

1. Anketno vprašanje: Ali si že kdaj slišal za slikanice?

Pri prvem anketnem vprašalniku nas je zanimalo, ali so že slišali za slikanice.

Odgovore smo razvrstili v dve kategoriji: sem slišal, nisem slišal.

Tabela 1: Število (f) in strukturni odstotek (f%) odgovorov učencev na vprašanje: Ali si že

kdaj slišal za slikanice?

Kategorije f f%

Sem slišal 26 100,0

Nisem slišal 0 0,0

SKUPAJ 26 100,0

Tabela 1 prikazuje, da je na to vprašanje vseh 26 (100,0 %) učencev pritrdilo oz.

so odgovorili, da so zanje že slišali.

2. Anketno vprašanje:

a) Poznaš kakšno slikanico?

Pri drugem anketnem vprašanju nas je zanimalo, ali učenci poznajo kakšno

slikanico. Njihove odgovore smo razvrstili v štiri kategorije: ne poznam, ne

spomnim se več, poznam in brez odgovora.

Tabela 2: Število (f) in strukturni odstotek (f%) odgovorov na vprašanje: Poznaš kakšno

slikanico?

Kategorije f f (%)

Ne poznam 13 50,0

Ne spomnim se več 7 26,9

Poznam 4 15,4

Brez odgovora 2 7,8

SKUPAJ 26 100,0

46

Tabela 2 prikazuje, da je kar 13 učencev (50,0 %) odgovorilo, da ne pozna nobene

slikanice, 7 (26,9 %) pa jih je napisalo, da se je ne spomnijo več. Tukaj je bil

zanimiv odgovor ene učenke, ki je napisala, da se ne spomni nobene slikanice, ker

je peti razred. 4 učenci (15,4 %) so odgovorili, da slikanico poznajo, 2 učenca (7,8

%) pa na vprašanje nista odgovorila.

b) Če ja, zapiši njen naslov.

Pri tem vprašanju nas je zanimalo, ali bodo učenci zapisali ustrezen naslov

slikanic. Njihove odgovore smo razvrstili v dve kategoriji: ustrezno poznavanje,

neustrezno poznavanje.

Tabela 3: Število (f) in strukturni odstotek (%) poznavanja naslovov slikanic

Kategorije f f (%)

Ustrezno poznavanje 2 50,0

Neustrezno poznavanje 2 50,0

SKUPAJ 4 100,0

Tabela 3 prikazuje, da sta med 4 učenci, ki so na prejšnje vprašanje odgovorili, da

poznajo slikanice, le 2 učenca (50,0 %) napisala pravilni naslov slikanic, in sicer

Sneženi mož in Nodi v deželi igrač; 2 učenca (7,7 %) pa neustrezno poznata

slikanice, saj sta napisala, da je to Ciciban.

3. Anketno vprašanje: Ali si že kdaj slišal za slikanice brez besedila?

Pri tretjem anketnem vprašanju smo učence vprašali, ali so že kdaj slišali za

slikanice brez besedila. Njihove odgovore smo razvrstili v dve kategoriji: sem

slišal, nisem slišal.

Tabela 4: Število (f) in strukturni odstotek (f %) odgovorov učencev na vprašanje: Ali si že

kdaj slišal za slikanice brez besedila?

Kategorije f f (%)

Sem slišal 19 73,0

Nisem slišal 7 26,9

SKUPAJ 26 100,0

Iz tabele 4 je razvidno, da je 19 (73,0 %) učencev odgovorilo, da so že slišali; 7

(26,9 %) učencev pa še ni slišalo za slikanice brez besedila.

47

4. Anketno vprašanje:

a) Poznaš kakšno slikanico brez besedila?

Pri četrtem vprašanju nas je zanimalo, ali poznajo kakšno slikanico brez besedila.

Odgovore smo razvrstili v štiri kategorije: ne poznam, ne spomnim se več, brez

odgovora in poznam.

Tabela 5: Število (f) in strukturni odstotek (f %) odgovorov na vprašanje: Poznaš kakšno

slikanico brez besedila?

Kategorije f f (%)

Ne poznam 15 57,7

Ne spomnim se več 6 23,1

Brez odgovora 3 11,5

Poznam 2 7,7

SKUPAJ 26 100,0

Iz tabele 5 razberemo, da je kar 15 učencev (57,7 %) odgovorilo, da ne pozna

nobene slikanice brez besedila; 6 učencev (23,1 %) je povedalo, da se jih ne

spomnijo več (npr. »ne spomnim se več naslova«); 3. učenci (11,5 %) niso

napisali nobenega odgovora; 2 učenca (7,7 %) pa sta napisala, da poznata

slikanico brez besedila.

b) Če ja, zapiši njen naslov.

Pri četrtem vprašanju nas je tudi zanimalo, ali bodo zapisali pravilne naslove

slikanic brez besedila. Njihove odgovore smo razvrstili v dve kategoriji:

neustrezno poznavanje in ustrezno poznavanje.

Tabela 6: Število (f) in strukturni odstotek (%) poznavanja naslovov slikanic brez besedila

Kategorija f f (%)

Neustrezno poznavanje 2 100,0

Ustrezno poznavanje 0 0,0

SKUPAJ 2 100,0

Tabela 6 prikazuje, da sta 2 učenca (100,0 %), ki sta na prejšnje vprašanje

odgovorila, da poznata slikanico brez besedila, tukaj napisala domnevna naslova

slikanic brez besedila (Kačica in Jež), vendar smo ugotovili, da slikanici brez

48

besedila s takšnim naslovom ne obstajata. Nihče izmed učencev (0,0 %) torej ni

napisal ustreznega naslova slikanice brez besedila.

5. Anketno vprašanje: Poskusi napisati vse, kar veš o slikanicah brez

besedila. Uporabi do 6 povedi.

Pri tretjem anketnem vprašanju so morali učenci napisati vse, kar vedo o

slikanicah brez besedila. Pri tem so uporabili do 6 povedi. Zanimalo nas je, ali se

bo pri njihovih zapisih pojavilo znanje, vezano na elemente oblikovanja slikanic

brez besedila. V besedilih smo torej iskali ustrezne podatke in jih razvrstili v 8

kategorij (elementov oblikovanja slikanic brez besedila): grafično oblikovanje in

tipografija, likovni elementi in kompozicija, likovne tehnike in materiali,

vsebinska oblikovanost, književni liki, dogajalni čas, dogajalni prostor ter simboli,

znaki in intraikonično besedilo.

Tabela 7: Število (f) in strukturni odstotek (%) podatkov znanja o elementih oblikovanja

Kategorije f f (%)

Grafično oblikovanje in

tipografija

4 100,0

Likovni elementi in kompozicija 0 0,0

Likovne tehnike in materiali 0 0,0

Vsebinska oblikovanost 0 0,0

Književni liki 0 0,0

Dogajalni čas 0 0,0

Dogajalni prostor 0 0,0

Simboli, znaki in intarikonično

besedilo

0 0,0

SKUPAJ 4 100,0

Iz tabele 7 je razvidno, da so se pojavili le podatki, ki so kazali na znanje iz

grafičnega oblikovanja slikanic brez besedila, in sicer so bili 4 takšni podatki

(100,0 %). Učenci so namreč povedali, da so to običajno manjše knjižice, da

imajo trde platnice in da je malo strani. Ostalih elementov oblikovanja v njihovih

zapisih nismo prepoznali.

6. Anketno vprašanje:

a) Si se že kdaj srečal s slikanicami brez besedila?

49

Pri šestem anketnem vprašanju nas je zanimalo, ali so se učenci že kdaj srečali s

slikanicami brez besedila. Njihove odgovore smo razvrstili v tri kategorije: sem

srečal, nisem srečal in brez odgovora.

Tabela 8: Število (f) in strukturni odstotek (f %) odgovorov učencev na vprašanje: Ali si se

že kdaj srečal s slikanicami brez besedila?

Kategorije f f (%)

Sem srečal 14 53,8

Nisem srečal 9 34,6

Brez odgovora 3 11,5

SKUPAJ 26 100,0

Iz tabele 8 lahko razberemo, da je 14 učencev (53,8 %) navedlo, da so se z njimi

že srečali; 6 učencev (34,6 %) je povedalo, da se z njimi še niso srečali; 3 učenci

(11,5 %) pa niso napisali odgovora.

b) Če ja, kje si se srečal in kako?

Pri šestem vprašanju nas je prav tako zanimalo, kje so se srečali z njimi in kako.

Njihove odgovore smo razvrstili v naslednjih pet kategorij: v knjižnici, v vrtcu, v

družini, drugo in v šoli.

Tabela 9: Število (f) in strukturni odstotek (f%) odgovorov na vprašanje: Če ja, kje si se

srečal in kako?

Kategorije f f (%)

V knjižnici 6 42,9

V vrtcu 4 28,6

V družini 2 14,3

Drugo 2 14,3

V šoli 0 0,0

SKUPAJ 14 100,0

V tabeli 9 lahko vidimo, da se je 6 učencev (42,9 %) s slikanicami brez besedila

srečalo v knjižnici (npr. »v knjižnici, ko sem gledala za mlajše otroke«); 4 učenci

(28,6 %) so se z njimi srečali v vrtcu (npr. »v vrtcu nam jih je kazala

vzgojiteljica«); 2 učenca (14,3 %) sta jih srečala v krogu družine (npr. »dobil sem

jo za 1. rojstni dan«); 2 učenca (14,3 %) pa sta pri tem navedla druge odgovore.

Pri slednjih dveh je prvi napisal, da se je z njo srečal v galeriji na morju, drugi pa,

50

da jo je videl v knjigi (kaže na nerazumevanje izraza slikanica). Nihče izmed

učencev (0,0 %) ni napisal, da se je z njo srečal v šoli.

7. Anketno vprašanje: Kaj meniš, kateri starosti ljudi so namenjene

slikanice brez besedila? (Obkrožiš lahko več danih odgovorov.)

Pri sedmem anketnem vprašanju nas je zanimalo mnenje učencev o starosti ljudi,

ki so jim slikanice brez besedila namenjene. Pri tem so že imeli napisane

odgovore, ki so jih lahko obkrožili. Izbirali so lahko med: 0–5 let, 5–10 let, 10–15

let ter 15 let in več.

Tabela 10: Število (f) in strukturni odstotek (%) odgovorov na vprašanje: Kaj meniš, kateri

starosti ljudi so namenjene slikanice brez besedila?

Odgovori f f (%)

0–5 let 25 75,8

5–10 let 7 21,2

10–15 let 0 0,0

15 let in več 1 3,0

SKUPAJ 33 100,0

Iz tabele 10 razberemo, da največ učencev, 25 (75,8 %), meni, da so slikanice brez

besedila namenjene za starost 0–5 let; 7 (21,2) jih meni, da so za starost 5–10 let;

nihče (0,0 %) izmed učencev ni obkrožil starosti 10–15 let; le eden (3,0 %) pa

meni, da so namenjene za starost 15 let in več.

3.3.2 Analiza anketnih vprašalnikov po izvedbi tematskega sklopa

Tudi po izvedbi tematskega sklopa smo učence pisno anketirali. 1. in 3. vprašanje

na anketnem vprašalniku je bilo odprtega, 2. pa zaprtega tipa. Anketni vprašalnik

je rešilo 25 učencev.

1. Anketno vprašanje: Med našimi srečanji si spoznal slikanice brez

besedila. Poskušaj napisati vse, kar veš oz. si se o njih naučil. Uporabo do

6 povedi.

Pri prvem anketnem vprašanju so morali učenci napisati vse, kar vedo o

slikanicah brez besedila oz. so se o njih naučili med našimi srečanji. Pri tem so

51

uporabili do 6 povedi. Zanimalo nas je, kakšno je njihovo znanje o teh slikanicah

z vidika elementov oblikovanja slikanic brez besedila. V besedilih smo iskali

ustrezne podatke in jih razvrstili v 8 kategorij (elementov oblikovanja slikanic

brez besedila): grafično oblikovanje in tipografija, likovni elementi in

kompozicija, likovne tehnike in materiali, vsebinska oblikovanost, književni liki,

dogajalni čas, dogajalni prostor ter simboli, znaki in intraikonično besedilo.

Tabela 11: Število (f) in strukturni odstotek (f%) podatkov znanja o elementih oblikovanja

Kategorije f f (%)

Likovni elementi in kompozicija 15 32,6

Vsebinska oblikovanost 11 23,9

Likovne tehnike in materiali 8 17,4

Grafično oblikovanje in

tipografija

3 6,5

Dogajalni čas 3 6,5

Dogajalni prostor 3 6,5

Simboli, znaki in intarikonično

besedilo

2 4,3

Književni liki 1 2,8

SKUPAJ 46 100,0

Tabela 11 prikazuje, da je bilo med zapisi učencev 15 podatkov (32,6 %) vezanih

na znanje iz likovnih elementov in kompozicije (npr. »oblike so obrobljene s črno

črto« ali pa »ilustracije so barvne«); 11 podatkov (23,9 %) je bilo vezanih na

znanje iz vsebinske oblikovanosti (npr. »imajo napet del« ali pa »lahko so

strašne«); 8 podatkov (17,4 %) je dokazovalo znanje iz likovnih tehnik in

materialov (npr. »lahko uporabljamo različne materiale« ali pa »ilustracije so

naslikane in narisane«); 3 podatki (6,5 %) so se navezovali na grafično

oblikovanje in tipografijo (npr. »sestavljene so na različne načine«); 3 podatki

(6,5 %) so pokazali znanje iz dogajalnega časa (npr. »je različen čas«); prav tako

so se 3 podatki (6,5 %) navezovali na dogajalni prostor (npr. »imamo več zornih

kotov«); 2 podatka (4,3 %) sta omenjala uporabo simbolov, znakov in

intaikoničnega besedila (npr. » v njih so tudi znaki in besede«); 1 podatek pa je

govoril o knjižnih likih (»izražajo različna čustva«).

2. Anketno vprašanje: Kaj meniš, kateri starosti ljudi so namenjene

slikanice brez besedila? (Obkrožiš lahko več danih odgovorov.)

52

Pri drugem anketnem vprašanju nas je zanimalo mnenje učencev o starosti ljudi,

ki so jim namenjene slikanice brez besedila. Imeli so zapisane odgovore, ki so jih

lahko obkrožili. Izbirali so lahko med: 0–5 let, 5–10 let, 10–15 let ter 15 let in več.

Tabela 12: Število (f) in strukturni odstotek (%) odgovorov na vprašanje: Kaj meniš, kateri

starosti ljudi so namenjene slikanice brez besedila?

Odgovori f f (%)

0–5 let 18 58,1

5–10 let 6 19,4

10–15 let 3 9,7

15 let in več 4 12,9

SKUPAJ 31 100,0

Iz tabele 12 lahko razberemo, da 18 učencev (58,1 %) meni, da so te slikanice

namenjene za starost 0–5 let; 6 učencev (19,4 %) se je odločilo za starost 5–10 let;

3 učenci (9,7 %) menijo, da so za starost 10–15 let; 4 učenci (12,0 %) pa menijo,

da so namenjene za starost 15 let in več.

3. Anketno vprašanje: Kakšna so se ti zdela naša srečanja? Pojasni svoj

odgovor.

Pri tretjem anketnem vprašanju nas je zanimalo, kakšna so se učencem zdela naša

srečanja. Dobili smo več različnih odgovorov, kjer so učenci napisali svoje

mnenje o tematskem sklopu ter kaj jim je bilo všeč in kaj ne. Njihove odgovore

smo razvrstili v tri kategorije: všeč mi je bilo, ni mi bilo všeč in brez odgovora.

Tabela 13: Število (f) in strukturni odstotek (%) odgovorov na vprašanje: Kakšna so se ti

zdela naša srečanja? Pojasni svoj odgovor.

Kategorije f f (%)

Všeč mi je bilo 20 69,0

Ni mi bilo všeč 8 27,6

Brez odgovora 1 3,4

SKUPAJ 29 100,0

V tabeli 13 lahko vidimo, da je 20 učencev (96,0 %) odgovorilo, da so jim bila

srečanja všeč ali pa so izpostavili določene dejavnosti pouka, ki so jim bile všeč.

Na tem mestu navajamo nekaj njihovih konkretnih odgovorov:

53

»Naša srečanja so bila zelo zanimiva. Všeč mi je bilo branje knjig in končni

izdelki.«

»Zanimivo, ker smo gledali slikanice, ne pa brali.«

»Bilo mi je všeč, ker smo se naučili nekaj novega. Bilo je tudi zanimivo.«

»Lepo. Škoda, da ni še kakšen petek, da bi delali slikanice in brali pravljice.«

Prav tako lahko iz Tabela 13 razberemo, da je 8 učencev (27, 6 %) odgovorilo, da

jim srečanja niso bila všeč ali pa so izpostavili določene dejavnosti pouka, ki jim

niso bile všeč. Tukaj je nekaj njihovih konkretnih odgovorov:

»Ni mi bilo všeč zaradi dolgočasnega govorjenja.«

»Ni mi bilo všeč, ko smo gledali slikanice.«

1 učenec (3,4 %) pri tem vprašanju ni napisal odgovora.

3.3.3 Analiza intervjuja z likovno pedagoginjo

Likovna pedagoginja, ki poučuje v petem razredu, kjer smo izvajali tematski

sklop, je povedala, da se ti učenci pri pouku likovne umetnosti še niso srečali s

slikanicami brez besedila ali pa z ilustracijo kot likovnim motivom. So pa

ilustracijo že spoznavali v nekaterih drugih razredih, in sicer so se srečali s

knjižno ilustracijo, zgodovino ilustracij (bakrorezi, lesorezi, akvareli, akrili, risbe),

grafičnimi tehnikami, uporabljenimi za ilustracije … Z učenci so si tudi ogledali

razstavo ilustracij slovenskih avtorjev v Cankarjevem domu v Ljubljani

(Slovenski bienale ilustracije).

Meni, da učenci po izvedbi tematskega sklopa bolje poznajo slikanice brez

besedila. Učenci so namreč ob slikanicah brez besedila pripovedovali zgodbe in

razvijali svojo domišljijo. Spoznali so kakovostne ilustracije, ob katerih so ostrili

čut za likovno estetske vrednosti ter tudi razvijali svojo ustvarjalnost.

Povedala je tudi, da so bile ure skrbno in zanimivo pripravljene, večini učencem

zanimive. Imeli so priložnost gledati zgodbe skozi svoje oči in ustvariti lastno

interpretacijo naslikanih motivov ter tudi bogatiti lastno vizualno dojemanje.

54

Tematski sklop je bil po njenem mnenju smiselno načrtovan, likovne naloge pa so

sledile ciljem učnega načrta. Učenci so imeli možnost aktivnega sodelovanja in

pridobivanja znanja za razumevanje vizualnih komunikacij. Korelacija likovnih

pojmov s pojmi drugih predmetnih področij je bila premišljeno izpeljana. Priprava

učencev na likovno ustvarjanje je bila doživljajska. Zato je bilo njihovo likovno

izražanje neposredno in spontano. Metode in oblike dela so bile ustrezno izbrane.

Meni, da so slikanice posebno umetniško delo, ki omogoča različne izrazne

možnosti likovnega ustvarjanja, in da je bil naš način prikazanega tematskega

sklopa poučen, prikazane so bile tudi odlične slikanice brez besedila. Obravnavani

tematski sklop bi likovna pedagoginja tudi sama z veseljem uporabila pri pouku.

3.3.4 Analiza nastalih slikanic brez besedila

Analizirali smo 22 slikanic brez besedila, ki so jih učenci naredili v okviru

tematskega sklopa. Nekaj učencev je pri srečanjih manjkalo in ni dokončalo

slikanic, zato teh nismo vključili v analizo. Slikanice smo analizirali z vidika

elementov oblikovanja slikanic brez besedila.

1. Element oblikovanja: likovni elementi in kompozicija

Pri tem elementu smo opazovali naslednje vidike: kompozicijo ter črtno in barvno

izražanje.

Večina učencev je format zapolnila tako, da daje ilustracija občutek

uravnoteženosti in stabilnosti. Pri izražanju s črtami s črnim flomastrom smo

ugotovili, da so učenci narisali različne vrste črt, vendar so le redki z njimi

zapolnili ploskve, kot smo to pokazali na primeru ilustracije iz slikanice in pri

demonstraciji. Slika 14 prikazuje, kako se je učenec izražal s črtami in pri tem

zapolnil nekatere ploskve. Pri slikanju s tempera barvami so učenci barve svetlili

z belo ali temnili s črno in tako je večina učencev upodobila barvne ploskve

različnih svetlosti. Opazili pa smo, da so nekateri različno svetlost barv dosegli

tudi z dodajanjem vode, kar sicer nismo pokazali na demonstraciji. Večina

učencev je pri upodabljanju upoštevala, da so se barve ploskve ujemanje z

barvami površin v realnem prostoru (npr. zelena trava, rjavo deblo drevesa, modro

55

nebo), nekaj učencev pa je to rešilo na nekoliko bolj samosvoj način. Pri tem

izstopa ena slikanica (slika 15), kjer je učenec namesto tipičnega modrega prikaza

neba naslikal različne barvne oblike.

Slika 14: Izražanje s črnim flomastrom

Slika 15: Uporaba različnih barvnih ploskev za ozadje

2. Element oblikovanja: likovne tehnike in materiali

Pri tem elementu smo bili pozorni, kako so nanašali tempera barve in črni

flomaster.

Opazili smo, da je nekaj učencev tempera barvi dodalo preveč vode, kar se vidi

pri razlitju barve na ploskvah, drugi pa so uporabili ustrezno gostoto barve. Na

nekaj ilustracijah je opazno, da učenci niso prekrili vseh črt skice, ki so si jo

predhodno narisali s svinčnikom, v večini pa so svinčnik prekrili s flomastrom.

Nekaj učencev barve ni naneslo do roba, ali pa njihove ploskve niso v celoti

prekrite z barvo (slika 16).

56

Slika 16: Ploskve niso v celoti prekrite z barvo

3. Element oblikovanja: vsebinska oblikovanost

Opazovali smo izvirnost zamisli glede teme in snovi, izbiro motivov ter dogodke

skozi zaporedje ilustracij.

Iz analize smo ugotovili, da so učenci pri ilustracijah glede teme in snovi

večinoma uporabili izvirne zamisli, saj so nastale raznolike in edinstvene slikanice

(slika 17 prikazuje ilustracije z izvirno zamislijo o čarobnem gozdu). Učenci so

torej pri ustvarjanju uporabili lastno domišljijo in ob tem tudi upoštevali dana

merila. Je pa nekaj slikanic glede teme podobnih, saj tri slikanice pripovedujejo o

ropu banke, štiri pa o taljenju snežaka. Ugotovili smo tudi, da je bila pri kar šestih

slikanicah tema vezana na zimski letni čas, čigar vzrok je bil verjetno ta, da so bila

naša srečanja izvedena v zimskem letnem času. Skoraj vse slikanice pa

pripovedujejo o tem, kako so učenci kot glavni junaki naredili nekaj izjemnega,

nenavadnega, kar smo določili kot merilo v uvodnem delu.

Pri izbiri motivov smo jih že v uvodnem delu opomnili, naj ne upodabljajo

stereotipov oz. šablon (npr. sonce v zgornjem kotu formata), kar so po večini

upoštevali, saj so se ti pojavili le na nekaj ilustracijah. Pri sami izbiri so

uporabljali zelo različne motive (živali, ljudi, domišljijske like …), ki so se

navezovali na samo temo slikanice. Na sliki 17 lahko vidimo, da je učenec

upodobil človeški lik, domišljijske živali, motive iz narave itd.

Nekateri učenci so imeli nekaj težav pri prikazu dogodkov skozi zaporedje

ilustracij. Pri nekaterih slikanicah namreč ni vidnih povezav med prejšnjimi in

naslednjimi ilustracijami ali pa se ne zgodi nič vznemirljivega, ki bi bralca

posebej pritegnilo. Pri drugih pa so te povezave jasno vidne in so dogodki

57

zanimivi, tako da nas pritegnejo. Na sliki 17 lahko vidimo, da so ilustracije

povezane in nas pritegnejo.

Slika 17: Slikanica Zlati čarobni gozd

4. Element oblikovanja: književni liki

Pri tem elementu smo opazovali, katere književne like so učenci vključili, kako jih

je in ali prepoznamo čustva oseb.

Glede na to, da je bilo navodilo v uvodu, da naj upodobijo zgodbo, kjer bodo

glavni junaki oni sami, so to tudi upoštevali, tako da so pri skoraj vseh slikanicah

v ospredju oz. so glavne osebe. So pa v večini v zgodbo poleg sebe vključili še

druge like. Kar osem učencev je v svoje slikanice vključilo fantazijske like (slika

18 prikazuje ilustracijo z letečim psom), med temi so trije upodobili

personificirane živali: pes, želva in zajec.

58

Slika 18: Fantazijski lik – leteči pes

Poleg likov z dobrimi lastnostmi, ki so prevladovali, so se pri šestih slikanicah

pojavili tudi liki s slabimi lastnostmi (slika 19 prikazuje roparja v banki).

Slika 19: Ropar v banki

Učenci so upodobili različno število oseb, v večini so upodobili do pet oseb.

Pri večini oseb smo na podlagi obrazne mimike in gest opazili, da izražajo

določeno čustvo. Prepoznali smo naslednja čustva: jeza, strah, veselje, žalost,

negotovost in začudenje (na sliki 20 je ena deklica žalostna, druga pa vesela).

Ugotovili smo tudi, da liki najpogosteje izražajo čustvo veselja, ki so ga učenci

upodobili z nasmehom na obrazu. Od same zgodbe, ki so si jo učenci zamislili, pa

je tudi odvisno, kakšna čustva naj bi liki izražali.

59

Slika 20: Izraženje čustev – žalost in veselje

5. Element oblikovanja: dogajalni čas

Pri tem elementu smo analizirali, v katerem času se zgodba dogaja in s čim so

učenci to nakazovali ter ali skozi zaporedje ilustracij lahko prepoznamo

spreminjanje časa.

Ugotovili smo, da je pri večini slikanic prepoznan ali nakazan določen letni čas

dogajanja, kar smo sklepali iz upodobitev zunanjosti (npr. zelena trava ali sneg)

ali pa vrsti oblačil (zimska ali poletna). Tako smo pri šestih slikanicah prepoznali

zimski letni čas, pri desetih slikanicah pa je nakazan poletni ali spomladanski letni

čas. Večina učencev je upodobila sedanji čas, kar je bilo možno prepoznati po

sodobnih oblačilih ali sodobnem okolju (npr. avtomobili in notranjost stavb). Le

pri eni slikanici smo na podlagi različnih motivov prepoznali pretekli čas (npr.

meč kot orožje in krona na glavi). Pri nekaterih slikanicah je bil čas nakazan tudi z

upodobitvijo dela dneva (noč ali dan). Pri eni slikanici pa je bil čas prepoznan s

pomočjo ure (slika 21).

Slika 21: Čas je prepoznan s pomočjo ure

60

Na nekaterih slikanicah je dobro prepoznano spreminjanje časa skozi zaporedje

ilustracij, pri drugih pa manj. Slika 22 prikazuje ilustracije, kjer prepoznamo

spreminjanje časa.

Slika 22: Spreminjanje časa skozi zaporedje ilustracij

6. Element oblikovanja: dogajalni prostor

Analizirali smo, kako so učenci upodabljali prostore z vidika načina gledanja, ali

prostori delujejo realno oz. možno in ali so za prikaz zgodbe upodobili več

različnih prizorišč.

Ugotovili smo, da imajo prostori na skoraj vseh ilustracijah linearno perspektivno

in da jih večinoma gledamo z enake razdalje (slika 23). Le pri treh slikanicah smo

prepoznali, da vsebujejo tudi ilustracije s ptičjo perspektivo oz. pogledom od

zgoraj (slika 24).

Slika 23: Linearna perspektiva in enaka oddaljenost

61

Slika 24: Ptičja perspektiva

Učenci so tudi po svojih zmožnostih prostore upodobili tako, delujejo realno oz.

možno, torej so večinoma upoštevali zakonitosti upodabljanja prostora. Le pri eni

slikanici prostori delujejo manj realno oz. možno (slika 25).

Slika 25: Prostori delujejo manj realno oz. možno

Nekateri učenci so za prikaz zgodbe skozi zaporedje ilustracij uporabili le eno

prizorišče, na katerem so razvrščeni različni dogodki (slika 26), drugi pa so

uporabili več različnih prizorišč (slika 27).

Slika 26: Eno prizorišče

62

Slika 27: Več prizorišč

7. Element oblikovanja: uporaba simbolov, znakov in intraikoničnega

besedila

Pri tem elementu smo opazovali, ali so učenci na ilustracijah upodobili tudi

simbole, znake in intraikonično besedilo.

Nekaj učencev je na svojih ilustracijah uporabilo tudi intraikonično besedilo.

Napisali so vrste stavb (slika 28) ali prevoznih sredstev. Opazili smo tudi, da sta

dva učenca pisala besedilo v oblačke, kar sta najverjetneje napačno razumela

uporabo intraikoničnega besedila. Oblačke z govorom oseb namreč vsebuje strip

in ne slikanice brez besedila.

Slika 28: Intraikonično besedilo – napis Bank

Prav tako je nekaj učencev upodobilo znake ali simbole. Ti so se pojavili kot

hišne številke ter znak ali simbol za denar (slika 29), prepoved, smrtno nevarnost

in policijo.

63

Slika 29: Znak ali simbol za denar na vrhu stavbe

8. Element oblikovanja: grafično oblikovanje in tipografija

Opazovali smo, kako so učenci ilustracije in naslovnico razporedili na kartonasto

zgibanko, koliko strani ima končni leporello, ali so na naslovnici poleg ilustracije

podatki o naslovu in avtorju ter kakšno tipografijo so uporabili.

Vsi učenci so ilustracije na kartonasto zgibanko razporedili v vrstnem redu, kot ga

imajo ostali leporelli in smo ga pokazali v uvodnem delu. Vsi učenci so upodobili

šest strani, kot smo določili, le enemu izmed učencev je uspelo narediti le tri

strani. Vsi učenci so na naslovnici upodobili ilustracijo in napisali naslov, trije pa

niso napisali svojega imena in priimka, ker so to verjetno pozabili. Slika 30

prikazuje enega izmed končnih leporellov.

Tisti učenci, ki so v ilustracije vključili intraikonično besedilo, so ga napisali s

črnim flomastrom. Tudi pri naslovu in podatkih o avtorju so v večini uporabili črn

flomaster, nekaj slikanic pa je bilo takšnih, kjer so črke obrobili s črnim

flomastrom, notranjost pa zapolnili z barvo tempere ali pa so uporabili samo

tempero, kot je tudi prikazano na sliki 30.

Slika 30: Končni leporello – V temi

64

3.4 Sklep

Pri prvem raziskovalnem vprašanju nas je zanimalo, kakšno je poznavanje

slikanic brez besedila med učenci petega razreda pred izvedbo tematskega sklopa.

Glede na analizo anketnih vprašalnikov pred izvedbo tematskega sklopa smo

ugotovili, da je bilo poznavanje slikanic brez besedila pred izvedbo tematskega

sklopa slabo. Ugotovili smo, da so učencem bližje slikanice kot slikanice brez

besedila, kar smo tudi pričakovali. Iz odgovorov na 1. in 3. vprašanje z anketnega

vprašalnika smo namreč prišli do ugotovitve, da so izraz slikanice slišali že vsi

učenci (100 %), medtem ko je za slikanice brez besedila slišalo le 73 %.

Presenetilo nas je tudi, da učenci ne poznajo naslovov slikanic brez besedila, saj

pri 4. vprašanju ni nihče zapisal ustreznega naslova, medtem ko sta ustrezen

naslov slikanic pri 2. vprašanju zapisala dva učenca. Pri tem je bil pogost

odgovor, da se teh naslovov ne spomnijo več oz. so jih pozabili, kar pomeni, da se

s slikanicami in slikanicami brez besedila učenci ne srečujejo več pogosto in zato

tudi ne poznajo naslovov. Je pa 53,8 % učencev pri 6. anketnem vprašanju

navedlo, da so se z njimi že srečali, največ jih je navedlo, da v knjižnici, nato so

sledili odgovori v vrtcu, družini in drugo. Menimo, da je odgovor v knjižnici

pogost zaradi tega, ker jih učenci v današnjem času največkrat vidijo le še pri

obisku knjižnice in jim je zato to okolje ostalo tudi najbolj v spominu. Zanimivo

je, da nihče izmed otrok ni napisal, da se je z njimi srečal v šoli. Večina učencev

meni, da so slikanice brez besedila namenjene predšolskim otrokom. Sklepamo,

da so ti odgovori takšni, ker so jih verjetno tudi sami prebirali v predšolskem

obdobju. Glede na zapise učencev pri 5. vprašanju, kjer so morali zapisati vse, kar

vedo o slikanicah brez besedila, smo ugotovili, da imajo učenci skromno znanje o

teh slikanicah z vidika elementov oblikovanja. Prepoznali so le podatke, ki so se

navezovali na grafično oblikovanje in tipografijo (npr. so manjše knjižice in imajo

trde platnice).

Tudi likovna pedagoginja je v intervjuju povedala, da se učenci tega razreda s

slikanicami brez besedila ali z ilustracijo kot likovnim motivom pri pouku likovne

umetnosti še niso srečali, zato je bilo pričakovano, da imajo o tem skromno

znanje.

65

Iz vsega opisanega sklepamo, da so se učenci, ki so bili vključeni v raziskavo, s

slikanicami brez besedila srečevali predvsem v predšolskem obdobju in da jim

zaradi tega te slikanice pred izvedbo tematskega sklopa niso bile več blizu in so

jih slabo poznali.

Drugo raziskovalno vprašanje se je nanašalo na poznavanje slikanic brez

besedila med učenci petega razreda po izvedbi tematskega sklopa.

Podatki, pridobljeni z anketnimi vprašalniki po izvedbi tematskega sklopa, kažejo,

da se je poznavanje teh slikanic po tematskem sklopu izboljšalo. Iz zapisov

učencev pri 1. vprašanju smo ugotovili, da so z izvedbo tematskega sklopa

pridobili znanje z vidika elementov oblikovanja slikanic brez besedila. Presenetilo

nas je, da so pokazali največ znanja o likovnih elementih in kompoziciji. Glede na

to, da smo vsako srečanje namenili pogovoru iz tega področja in da so to morali

upoštevati tudi pri ustvarjanju izdelkov, se jim je verjetno to najbolj vtisnilo v

spomin. Tudi odgovori na 2. anketno vprašanje so pokazali, da se je po izvedbi

tematskega sklopa mnenje nekaterih učencev o starosti ljudi za branje slikanic

brez besedila spremenilo. Več učencev namreč meni, da te slikanice niso

namenjene samo predšolskim otrokom, ampak tudi starejšim. Mnenje, da lahko te

slikanice uporabljajo tudi starejši otroci, potrjujejo tudi misli nekaterih avtorjev

(Ramos, 2011; Sefarini 2011), ki pravijo, da te slikanice omogočajo različne

interpretacije in odzive pri starejših bralcih.

Likovna pedagoginja meni, da učenci po izvedbi tematskega sklopa bolje poznajo

slikanice brez besedila. Učenci so namreč ob slikanicah brez besedila

pripovedovali zgodbe in razvijali svojo domišljijo. Spoznali so kakovostne

ilustracije, ob katerih so ostrili čut za likovno estetske vrednosti ter tudi razvijali

svojo ustvarjalnost.

Glede na podatke, pridobljene z anketnimi vprašalniki in intervjujem, sklepamo,

da so učenci, ki so bili vključeni v raziskavo, med tematskim sklopom pridobili

kar nekaj novega znanja in ob tem razvijali čut za likovno estetsko vrednost,

domišljijo in ustvarjalnost. Vse to je pripomoglo, da se je poznavanje slikanic brez

besedila po izvedbi tematskega sklopa izboljšalo.

66

Pri tretjem raziskovalnem vprašanju smo se spraševali, kakšno je mnenje učencev

petega razreda do izvedenega tematskega sklopa.

Analiza anketnih vprašalnikov po izvedbi tematskega sklopa je pokazala, da imajo

učenci do sklopa v večini pozitivno stališče. 69,0 % jih je namreč izrazilo

pozitivno, 27,6 % pa negativno mnenje. Med pozitivnimi stališči so omenjali

branje slikanic in ustvarjanje izdelkov, med negativnimi pa frontalni del pouka in

branje slikanic. Pričakovali smo, da bodo izrazili tudi negativno stališče do branja

slikanic brez besedila, in sicer zaradi prepričanja, da so namenjene mlajšim

otrokom. Domnevamo, da bi bilo teh mnenj manj, če bi tematski sklop izvedli v

nižjih razredih.

Po mnenju likovne pedagoginje so bile ure skrbno in zanimivo pripravljene,

večini učencem zanimive. Še posebej, ker so imeli priložnost gledati zgodbe skozi

svoje oči in ustvariti lastno interpretacijo naslikanih motivov ter tudi bogatiti

lastno vizualno dojemanje.

Glede na podatke, pridobljene z anketnim vprašalnikom in intervjujem, sklepamo,

da večina učencev, zajetih v raziskavo, zaradi drugačnih in njim zanimivih ur do

oblikovanega tematskega sklopa izraža pozitivno mnenje.

Pri četrtem raziskovalnem vprašanju nas je zanimalo, kako bodo učenci petega

razreda pri likovni nalogi oblikovanja slikanice brez besedila upoštevali njene

elemente oblikovanja (likovni elementi in kompozicija; likovne tehnike in

materiali; vsebinska oblikovanost; književni liki; dogajalni čas; dogajalni

prostor; simboli, znaki in intraikonično besedilo ter grafično oblikovanje in

tipografijo).

Podatke na to vprašanje smo pridobili z analizo slikanic brez besedila, ki so jih

naredili učenci v preučevanem razredu. Ugotovili smo, da so učenci večinoma

upoštevali elemente oblikovanja slikanic brez besedila. To pomeni, da so učenci

med našimi srečanji spoznali omenjene elemente in jih tudi upoštevali pri

končnem izdelku. Pri ustvarjanju so uporabili tudi lastno domišljijo, saj so nastali

zanimivi in raznovrstni izdelki.

67

Z izvedbo in rezultati raziskave smo zadovoljni. Ugotovili smo, da je bil naš

tematski skop smiselno načrtovan in izveden, saj se je pri učencih, vključenih v

raziskavo, izboljšalo znanje o slikanicah brez besedila, učenci imajo v večini

pozitiven odnos do oblikovanega sklopa in so pri končnem izdelku v večini

upoštevali elemente oblikovanja, ki smo jih spoznavali med srečanji.

Se pa je treba pri posploševanju rezultatov zavedati tudi nekaterih omejitev

našega raziskovanja. V raziskavo smo namreč zajeli manjši vzorec učencev (27

učencev), zato je raziskavo težko posplošiti na širšo populacijo. Poleg tega je

vzorec neslučajnostni, saj so bili v raziskavo vključeni učenci petega razreda

osnovne šole, ki nam je bila zaradi bližine najlažje dostopna in zaradi tega je

vzorec manj reprezentativen, torej slabše predstavlja celotno populacijo.

Smo pa pri izvajanju tematskega sklopa naleteli na nekaj pomanjkljivosti, ki bi jih

v prihodnje lahko izboljšali, da bi bil naš sklop še kakovostnejši.

- Nekatere didaktične enote (Jaz v ogledalu, Zemljevid mojega kraja v

prihodnosti in Super junak) bi lahko razširili na več ur, saj nam je zaradi

daljšega uvodnega dela in tekočih risarskih materialov, ki zahtevajo več

priprave in pospravljanja, časa velikokrat zmanjkovalo.

- Več pozornosti bi lahko namenili tipografiji oz. izbiri oblike pisave, ki

lahko imajo v slikanicah brez besedila poseben izrazni namen. Tokrat

namreč učencev s tem nismo posebej seznanili in smo jim tudi pri

oblikovanju lastnih slikanic brez besedila dali proste roke.

- Učence bi lahko bolj usmerili pri upodabljanju zaporedij ilustracij, tako da

bi bile te med seboj bolj smiselno povezane. Pri branju slikanic, ki so jih

oblikovali učenci, smo namreč ugotovili, da pri veliko slikanicah težko

razberemo sosledje dogajanja, ki so ga učenci želeli prikazati.

- Učencem bi lahko dali možnost, da tudi individualno preberejo slikanice

brez besedila, saj bi tako slikanice z uporabo lastne domišljije bolj

doživeli.

Podajamo pa še nekaj predlogov za nadaljnje raziskave:

- V prihodnje bi lahko raziskavo izvedli še med nekaterimi drugimi petimi

razredi po Sloveniji in primerjali rezultate.

68

- Tematski sklop bi lahko izvedli tudi v ostalih štirih razredih razrednega

pouka (1., 2, 3. in 4. razred), vendar bi ga prilagodili njihovim

sposobnostim in ciljem iz učnega načrta. Domnevamo, da bi bila

motivacija zaradi nižje starosti otrok za branje slikanic v teh razredih še

nekoliko večja.

- Tematski sklop omogoča medpredmetno povezovanje s slovenskim

jezikom, saj učenci ob branju slikanic brez besedila razvijajo tudi

sposobnosti, vezane na ta predmet, zato bi lahko raziskali tudi ta vpliv.

69

LITERATURA IN VIRI

Literatura

Ahlin, M., Bokal, L., Gložančev, A., Hajnšek-Holz, M., Humar, M., Keber, J., &

idr. (2000). Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: DZS.

Avguštin, M. (2003). Slovenska knjižna ilustracija. V Beremo skupaj: Priročnik

za spodbujanje branja (str. 103–109). Ljubljana: Mladinska knjiga.

Blažič, M., Ivanuš Grmek, M., Kramar, M., & Strmčnik, F. (2003). Didaktika.

Novo mesto: Viskokošolsko središče, Inštitut za raziskovalno in razvojno

delo.

Butina, M. (1995). Slikarsko mišljenje: od vizualnega k likovnemu. Ljubljana:

Cankarjeva založba.

Butina, M. (1997). Prvine likovne prakse. Ljubljana: Debora.

Cencič, M. (2009). Kako poteka pedagoško raziskovanja: Primer kvantitativne

empirične neeksperimentalne raziskave. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Čačko, P. (2000). Slikovnica, nezina definicija i funkcije. V Kakva je knjiga

slikovnica: zbornik (str. 12–16). Zagreb: Knjižnice grada Zagreba.

Čagran, B., Ivanuš Grmek, M., Fošnarič, S., Pšunder, M., & Ladič, J. (2013).

Priročnik za izdelavo zaključnega dela za študijske programe 1., 2. in 3.

stopnje. Maribor: Pedagoška fakulteta.

Duh, M., & Vrlič, T. (2003). Likovna vzgoja v prvi triadi devetletne osnovne šole.

Ljubljana: Rokus.

Duh, M., & Zupančič, T. (2013). Likovna apreciacija in metoda estetskega

transferja. Revija za elementarno izobraževanje, 4, 71–86.

Ferlih, Č. (2009). Kaj odlikuje kakovostno ilustracijo. V L. Knaflič, Branje za

znanje in branje za zabavo: priročnik za spodbujanje družinske pismenosti

(str. 75–82). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.

70

Grafenauer, N. (1976). Slikanica in njeno sporočilo. Otrok in knjiga, 4, 7–12.

Haramija, D., & Batič, J. (2013). Poetika slikanice. Murska Sobota: Podjetje za

promocijo kulture Franc-Franc.

Jalongo, M. R., Dragich, D., K. Conrad, N., & Zang, A. (2002). Using Wordless

Picture Books to Support Emergent Literacy. Early Childhood Education

Journal, 29 (3), 167–177.

Karim, S. (2003). Knjiga in njene likovne spodbude. V Beremo skupaj: Priročnik

za spodbujanje branja (str. 133–135). Ljubljana: Mladinska knjiga.

Kavčič Krautberger, Ž. (2016). Ilustracija in slikanica (diplomsko delo). Univerza

v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Maribor.

Klemenčič, L. (2004). Slikanica v mladinski književnosti ali Slikanici več časti in

oblasti. Otrok in knjiga, 49–51.

Kobe, M. (1976). Slovenska slikanica v svetovnem prostoru: nekaj vidikov. Otrok

in knjiga, 4, 13–31.

Krivec Dragan, J. (2009). Zakaj je ilustracija tako pomembna. V L. Knaflič,

Branje za znanje in branje za zabavo: priročnik za spodbujanje družinske

pismenosti (str. 71–74). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.

Mesec, B. (1998). Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana:

Visoka šola za socialno delo.

Nikolajeva, M. (2003). Verbalno in vizualno: slikanica kot medij. Otrok in knjiga,

58, 5–26.

Nikolajeva, M. (2012). Reading Other People’s Minds Through Word. Children’s

Literature in Education, 43, 273–291.

Nikolajeva, M., & Scott, C. (2006). How picturebooks work. New Your, London:

Routledge.

Nodelman, P. (1988). Words about pictures: the narrative art of children's picture

book. Athens and London: The university of Georgia Press.

71

Nodelman, P., & Reimer, M. (2003). The Pleasures of Children's Literature.

Boston: Allyn and Bacon.

Rački, T. (2004). Veščina likovne kompozicije v slikarstvu, oblikovanju,

fotografiji, filmu, kiparstvu, arhitekturi in gledališču. Ljubljana: Javni

sklad RS za kulturne dejavnosti.

Ramos, A. M., & Ramos, R. (2011). Ecoliteracy Through Imagery: A Close

Reading of Two Wordless Picture Books. Children’s Literature in

Education, 42, 325–339.

Sagadin, J. (1993). Poglavja iz metodologije pedagoškega raziskovanja.

Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.

Saksida, I. (1999). Bogastvo poetik in podob. Otrok in knjiga, 12, 12–24.

Santoro, I. (2009). Pisani svet slikanice. V M. Grosman, V. Gomivnik Truma, B.

Hanuš, & J. Vintar, Razmerja med slikovnimi in besednimi sporočili:

zbornik Bralnega društva Slovenije (str. 63–74). Ljubljana: Zavod

Republike Slovenije za šolstvo.

Sefarini, F. (2014). Exploring Wordless Picture Books. The Reading Teacher, 68

(1), 24–26.

Sottler, A. (2000). O ilustriranju. Otrok in knjiga, 49, 62–64.

Tomić, A. (2003). Izbrana poglavja iz didaktike. Ljubljana: Filozofska fakulteta,

Center za pedagoško izobraževanje.

Vidmar, M. (2014). Sporočilnost slikanice ob izbranem primeru slikanice brez

besedila (diplomsko delo). Univerza v ljubljani, Pedagoška fakulteta,

Ljubljana.

Vogrinc, J. (2008). Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. Ljubljana:

Pedagoška fakulteta.

Zupančič, T. (2012). Kakovostna knjižna ilustracija za otroke. Otrok in knjiga, 85,

5–16.

72

Viri

Amalietti, M. (1977). Maruška Potepuška. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Amalietti, M. (2012). Maruška potepuška. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Briggs, R. (2014). Sneženi mož. Dob pri Domžalah: Miš.

Kastelic, M. (2015). Deček in hiša. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Lee, S. (2010). Val. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Manček, M. (2011). Brundo se igra. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Marković, S., & Begović, D. (2007). Številke. Ljubljana: Rokus Klett.

Monique, F. (1993). Barve. Maribor: Obzorja.

Monique, F. (1993). Nasprotja. Maribor: Obzorja.

Monique, F. (1993). Številke. Maribor: Obzorja.

Stepančič, D. (2010). Zgodba o sidru. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Stupica, M. L. (1983). 12 (Dvanajst) mesecev. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Spletni viri

Siol.net. (2013). Prevzeto 15. 10. 2016 iz Stepančičeva Zgodba o sidru sprejeta v

zbirko Silent books: http://siol.net/trendi/svet-znanih/stepanciceva-zgodba-

o-sidru-sprejeta-v-zbirko-silent-books-338898

Gospodarska zbornica Slovenije. (2015). Prevzeto 15. 10. 2016 iz Nominirana

dela za nagrado Kristine Brenkove 2015 za izvirno slovensko slikanico:

https://www.gzs.si/zbornica_knjiznih_zaloznikov_in_knjigotrzcev/Novice/

ArticleId/49463/nominirana-dela-za-nagrado-kristine-brenkove-2015-za-

izvirno-slovensko-slikanico

73

Društvo bralna značka. (b. d.). Prevzeto 10. 10. 2016 iz Nagrade za mladinsko

književnost: http://www.bralnaznacka.si/index.php?Stran=31

Emka.si. (b. d.). Prevzeto 10. 10. 2016 iz http://www.emka.si/

Založba Miš. (b. d.). Prevzeto 10. 10. 2016 iz

http://www.zalozbamis.com/knjiga/snezeni-moz/

Jamnik, T., & Haramija, D. (2014). Društvo bralna značka Slovenije. Prevzeto 20.

8. 2016 iz http://www.bralnaznacka.si/index.php?Stran=54

Katelic, M. (2015). Majakastelic.blogspot.si. Prevzeto 15. 10. 2016 iz Deček in

gradivo: http://majakastelic.blogspot.si/

Mlakar, I., & Lavrenčič Vrabec, D. (2011). Mestna knjižnica ljubljana. Prevzeto

10. 10. 2016 iz file:///C:/Users/Vesna/Downloads/GENEZE%20-

%20KONCNA.pdf

Molek, I., & Golob, L. (2009). Knjiga. Prevzeto 16. 9. 2016 iz

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/Struk

turni_skladi/Gradiva/MUNUS2/MUNUS2_2Tipografija_1del.pdf

Muck, T. (b. d.). Tiskarski postopki 1. Prevzeto 16. 9. 2016 iz https://www.ntf.uni-

lj.si/igt/wp-content/uploads/sites/8/2015/10/Uvod-2015_16_TP1.pdf.

Pirc, V. (2015). Mladina. Prevzeto 15. 10. 2016 iz Maja Kastelic, ilustratorka:

http://www.mladina.si/164718/maja-kastelic-ilustratorka/

74

PRILOGE

Priloga A: Anketni vprašalnik za učence pred izvedbo tematskega sklopa

Priloga B: Anketni vprašalnik za učence po izvedbi tematskega sklopa

Priloga C: Izdelane slikanice brez besedila v obliki leporella

Priloga A: Anketni vprašalnik za učence pred izvedbo tematskega sklopa

ANKETNI VPRAŠALNIK

1. Ali si že kdaj slišal za slikanice?

__________________________________________________________________

2. Poznaš kakšno slikanico? Če ja, zapiši njen naslov.

__________________________________________________________________

3. Ali si že kdaj slišal za slikanice brez besedila?

__________________________________________________________________

4. Poznaš kakšno slikanico brez besedila? Če ja, zapiši njen naslov.

__________________________________________________________________

5. Poskusi napisati vse, kar veš o slikanicah brez besedila. Uporabi do 6 povedi.

1.________________________________________________________________

2.________________________________________________________________

3.________________________________________________________________

4.________________________________________________________________

5.________________________________________________________________

6.________________________________________________________________

6. Si se že kdaj srečal s slikanicami brez besedila? Če ja, kje si se srečal in kako?

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________

______________________________________________________________

7. Za kakšno starost ljudi misliš, da so slikanice brez besedila namenjene?

(Obkrožiš lahko več danih odgovorov.)

a) 0–5 b) 5–10

c) 10–15 d) 15 in več

Priloga B: Anketni vprašalnik za učence po izvedbi tematskega sklopa

ANKETNI VPRAŠALNIK

1. Med našimi srečanji si spoznal slikanice brez besedila. Poskušaj napisati vse,

kar veš oz. si se o njih naučil. Uporabi do 6 povedi.

1.________________________________________________________________

2.________________________________________________________________

3.________________________________________________________________

4.________________________________________________________________

5.________________________________________________________________

6.________________________________________________________________

2. Kaj meniš, kateri starosti ljudi so namenjene slikanice brez besedila?

(Obkrožiš lahko več danih odgovorov.)

a) 0–5 b) 5–10

c) 10–15 d) 15 in več

3. Kako so se ti zdela naša srečanja? Pojasni svoj odgovor.

Priloga D: Izdelane slikanice brez besedila v obliki leporella

Zaradi varovanja osebnih podatkov smo zameglili imena in priimke otrok na

naslovnicah slikanic.

Slikanica SMUČANJE

Slikanica ROPAR V BANKI LOS SANTOS

Slikanica RIBA V AKVARIJU

Slikanica JUNAK V AVTU

Slikanica ODBOJKARSKA TEKMA

Slikanica ZLATI ČAROBNI GOZD

Slikanica SNEŽAK

Slikanica MAČKA IN MIŠ

Slikanica SNEŽAK

Slikanica SLEPI ZAJEC

Slikanica ŽIVLJENJE VEVERICE

Slikanica LUMBERJACK

Slikanica ZOMBI APOKALIPSA

Slikanica KAKO SE NAREDI HIŠKA NA DREVESU

Slikanica TOPLJENJE SNEŽAKA

Slikanica POLICIJSKI JUNAK

Slikanica GOVOREČI PES

Slikanica SREČANJE Z VESOLJCI

Slikanica V TEMI

Slikanica JEZERO POZIMI

Slikanica ŽIVLJENJE SNEŽAKA

Slikanica SUPERJUNAKINJA ULA REŠI DAN