magazine issue 4 slovinian

Ustvarjalnost na delavnicah

Srečanje mednarodnih trenerjev

Pomen projekta TranSpace za udeležence

V tej številki

Projekt je financirala Evropska unija v okviru programa Daphne.Vsebina pričujoče publikacije ne odraža uradnega stališča Evropske komisije. Za informacije in stališča, izražena v publikaciji, so v celoti odgovorni avtorji.

Komisija za njihovo uporabo ne odgovarja.

Delo preteklih dveh let pri projektu TranSpace in poročanje o številnih izkušnjah ter zgodbah vseh sodelujočih nam je bilo v posebno veselje.

Izdajateljska ekipaUrednik: Roy Smith Oblikovanje in grafika: The MRS Consultancy Ilustracije in uredniški asistent: Jack Robert Smith

Naslednji korak projekta TranSpace? stran 1Kaj mi pomeni projekt TranSpace - stran 2Eva Galán in Annalisa PellegriniUstvarjalnost na delavnicah - Španija stran 3Najboljši prijateljici?- Katerinina zgodba stran 5Kaj mi pomeni projekt TranSpace - stran 6Andrea Viertelmayr in Martin HeimUstvarjalnost na delavnicah - Avstrija stran 7Intervju z mladostnikom stran 9Portret trenerke - stran 10Gisela iz AvstrijeUstvarjalnost na delavnicah - Bolgarija stran 11Kaj mi pomeni projekt TranSpace - stran 13Galabina TarashoevaNadlegovanje stran 14

Ustvarjalnost na delavnicah - Nemčija stran 15Ni ti treba biti nasilnež stran 17Kaj mi pomeni projekt TranSpace - stran 18CJD-FrechenPortret trenerja - stran 19Peter iz NemčijePortret trenerke - stran 20Rayna iz BolgarijeUstvarjalnost na delavnicah - Italija stran 21Kaj mi pomeni projekt TranSpace - stran 23BorgoretteMelissina bolgarska izkušnja stran 24Portret trenerja - stran 25Claudio iz ItalijeVallodolid - veliko več kot samo vožnja stran 26Dan odprtih vrat v Frechnu stran 27Kaj mi pomeni projekt TranSpace - stran 28Maribor in MRSPortret partnerja - MRS stran 29

Skoraj nemogoča naloga je izbrati vrhunce projekta. Po vroči razpravi smo se v izdajateljski ekipi MRS Consultancy strinjali, da smo najbolj uživali ob spoznavanju, kako so mladi v okviru projekta doživljali potovanja v tuje države. Njihove izkušnje, potovanja, izzivi in predvsem stkana prijateljstva ter vezi so nas še posebej prevzela.Revija Varen prostor za izražanje je medij, s katerim smo prikazali ustvarjalnost naših mladih (kot tudi trenerjev). V tej izdaji bomo ponovno govorili o njihovem delu, hkrati pa vas bomo opomnili na nekaj primerov iz prejšnjih izdaj.V zadnji izdaji revije bomo predstavili razmišljanja sodelujočih, trenerjev in vodij vseh projektnih partnerjev. V poglavju Kaj mi pomeni projekt TranSpace bodo predstavili svoj pogled na

to, kako je projekt vplival na razvoj njihovega razumevanja in, upajmo, na njihova prihodnja dejanja.Kljub zadnji izdaji revije pa projekt TranSpace še ni zaključen. V novembru in decembru 2014 bodo namreč projektni partnerji v svojih državah organizirali konference, zaključna mednarodna konferenca pa bo potekala v očarljivem Valladolidu v Španiji.Ob koncu se zahvaljujemo vsem partnerjem, trenerjem in mladim, ki so prispevali besedila, fotografije in celo stripe. Toda najbolj se zahvaljujemo vam, našim bralcem. Boj proti nadlegovanju in agresiji se nadaljuje in upamo, da je projekt TranSpace pri tem prizadevanju odigral svojo vlogo..

Dobrodošli v četrti in zadnji številki revije Varen prostor za izražanje.

Projektni vodja Sara Marcos Ispierto iz Fundacion Intras zre v prihodnost:

Naslednji korak projekta TranSpace?

1 Varen prostor za izražanje

Dve leti smo si prizadevali, da otrokom in mladostnikom s težavami na področju duševnega zdravja ali na področju učenja zagotovimo inovativna orodja, s katerimi se bodo lahko zaščitili pred nasilnim obnašanjem svojih vrstnikov. Med tem časom smo organizirali 120 delavnic v petih državah, vključno s skupinskimi dejavnostmi, srečanji in intenzivnimi razpravami, kako na najboljši način doseči omenjeni cilj.Obravnavali smo različne vidike zoperstavljanja nadlegovanju, od ustvarjanja varnega prostora in postavljanja osebnih mej do izražanja razlik med ljudmi. Na vseh delavnicah smo poskušali izboljšati samopodobo udeležencev kot celostnega kriterija za upravljanje socialnih odnosov.

Po zaključku delavnic so bili udeleženci s svojimi vrstniki sposobni vzpostaviti odnos na popolnoma drugačni ravni. Udeleženci so izboljšali svoje socialne veščine in samozavest ter pridobili znanje o dinamiki socialnih odnosov. Z drugimi besedami, postali so zmožnejši spreminjati svojo medsebojno odvisnost tako, da jim je prijetneje.Čaka nas še veliko dela, toda rezultati projekta in napredek udeležencev so nas spodbudili, da nadaljujemo. Bo naslednji korak vključeval delo s starši in učitelji? Ekipa projekta TranSpace meni da.

Gabi Tarashoeva razmišlja na naslednji način:

Kaj nas čaka po koncu projekta? Kot običajno – žalost in upanje?

Žalost zaradi ločitve od ljudi, ki so bili na začetku tujci,

a so na koncu postali prijatelji.

Upanje, da je naša mlada kreacija dovolj

odrasla za nadaljevanje samostojnega življenja v

velikem svetu!Upanje, da bomo v tem delu

sveta našli nekaj odgovornih odraslih, ki bodo spodbujali njen

razvoj!

Psihodramske delavnice za preprečevanje nadlegovanja, ki sta jih vodila odlična strokovnjaka, Gabi in Martin, so bile za naju eno od najpomembnejših izhodišč. Prepričani sva, da nama je praktični izobraževalni program pomagal pri rasti na osebni ravni in pripravi programa.Hkrati sva bili prijetno presenečeni, kako hitro so vaje vplivale na obnašanje udeležencev skupinskih srečanj. Meniva, da je bila uporabljena metodologija zelo primerna, življenjska in ni vključevala veliko teorije.Tudi udeleženci so se strinjali. Večina skupine je bila sposobna jasno prepoznati različne oblike nadlegovanja, jih preprečiti in se soočiti s položajem. Zelo sva veseli, da so mladostniki dobili potrebne veščine za izboljšanje samozavesti in reševanje preteklih težav.Ob koncu želiva izpostaviti srečanji v Linzu in Valladolidu, kjer so udeleženci in strokovnjaki uživali ob izmenjavi idej in izkušenj ter se

medsebojno učili. Najboljši del programa so predstavljale preproste stvari, kot so potovanje z vlakom, bivanje v hotelu in spoznavanje novih oseb, ki so za večino ljudi običajne, za skupino udeležencev pa so nekaj posebnega. Projekt je bil odlična priložnost za pridobivanje izkušenj in sklepanje prijateljstev.To je bila nedvomno fantastična izkušnja od začetka do konca. Upava, da bova v prihodnje sodelovali pri podobnih projektih.Najlepša hvala vsem!Eva Galán in Annalisa Pellegrini

Varen prostor za izražanje 2

Projekt TranSpace je bil za obe nepozabna izkušnja na osebni

in strokovni ravni.

ŠpanijaV tej izdaji bomo predstavili delo udeležencev iz vseh držav. Predstavili bomo končne izdelke, dejavnosti in ustvarjalce.Na naslednjih straneh boste spoznali skupino iz Valladolida, ki se je ukvarjala z rapanjem, odkrivala načine dobrega počutja, potrjevala edinstvenost posameznika, razpravljala o željah in možnostih ob vstopu v svet odraslih in se učila medsebojnega zaupanja.


Z nadlegovanjem se soočajo najrazličnejši ljudje po vsem svetu.

Tukaj je zgodba iz Združenih držav Amerike.

Najboljši prijateljici? – Katerinina zgodba

Spomnim se, ko sem bila deležna nadlegovanja. Vse skupaj se je začelo v petem razredu z mojo t. i.“najboljšo prijateljico”. Prepričana sem bila, da je moja prijateljica. Zaupala sem ji in ji razlagala tudi osebne stvari. Toda izkazalo se je, da ni moja prijateljica, saj je razkrila moje skrivnosti, širila laži in govorice, me zmerjala in vse ostale naščuvala proti meni. Svoje početje je zmeraj zanikala. Čez nekaj mesecev je prenehala in se mi opravičila. Opravičilo sem sprejela. Rekla je, da me nikoli več ne bo nadlegovala in jaz sem ji verjela. Po približno mesecu sem spoznala, da se je iz mene norčevala za mojim hrbtom. Nadlegovala me je tudi na socialnih omrežjih, kot je Facebook. O meni je pisala slabe stvari in vsi na šoli so to videli ter se norčevali iz mene. Njeno početje me je spravljalo v jok. Težave z nadlegovanjem sem zadržala zase, starši niso vedeli.

Življenje je postalo neznosno in prepričala sem bila, da ni rešitve. V šoli so opazili, da sem se začela spreminjati, zato sem se morala pogovoriti s svetovalko. Povedala sem ji, kaj se dogaja. Pogovor je bil zelo uspešen in je pomagal. Svetovalka se je pogovorila z mojimi starši. Mama je jokala, saj ni vedela, da se to dogaja. Kasneje so se stvari obrnile na bolje. Nadlegovanju sem se postavila po robu in “prijateljica” je nehala. Nadlegovanje bi morali preprečevati. Zaradi njega smo izgubili veliko ljudi. Zares je žalostno, ker ljudje ne vedo, kako boli.


Trener

Martin HeimKot socialni delavec in “izkustveni izobraževalni

inštruktor” se že osem let ukvarjam z mladimi, ki imajo težave z duševnim zdravjem. V okviru projekta TranSpace sem dobil to čast, da sem lahko zasnoval tri “dni v prostoru”, ki sem jih v naravi preživel z mladostniki. Z omenjenih treh

dogodkov se še posebej spominjam različnih potreb in sposobnosti posameznih skupin.

Navdušen sem bil, kako so mladostniki kljub tem razlikam opravili naloge in si s tem očitno izboljšali

svojo samopodobo.Vsi vemo, da je samopodoba mladostnikov, ki imajo

težave z duševnim zdravjem, pogosto slaba, toda prepričan sem, da je projekt TranSpace pozitivno vplival

na njih. Na prvi pogled je to zgolj majhen korak naprej, toda na koncu so to tiste spremembe, ki štejejo in so

pomembne.


Projektni koordinatorji se ukvarjamo predvsem z administrativnimi in finančnimi zadevami, toda program projekta TranSpace mi je omogočil, da sem precej truda namenila mladostnikom in uresničitvi teoretičnih dognanj. To je velika prednost za projekt, ki bi jo veljalo pogosteje vključiti v tovrstna prizadevanja, saj se je izkazalo, da so mladostniki na delavnicah veliko pridobili.

Projektna koordinatorka

Andrea Viertelmayr

Avstrija

AvstrijaSedaj si lahko ogledamo dogajanje v Avstriji, natančneje v mestu Linz in njegovi okolici. Tukaj vidimo nekaj končanih land art umetnin, slik in fotografij izbris označenega besedila.


Intervju socialnega delavca s 17-letnim mladostnikom S...

Zanimalo nas je, česa se mladostnik spomni, ko pomisli na delavnice projekta TranSpace?

A: Česa se spomniš, kako je treba ravnati v takšni situaciji?

S: Takšno situacijo je treba dokumentirati, da imaš dokaz.

S: Igranje mi je bilo zelo všeč, saj je bilo zelo zabavno. Običajno sem preveč sramežljiv za to, toda v majhni skupini sem postajal vedno boljši.

A: Bi se ponovno udeležil podobnega projekta?

S: Da, užival sem. Na zadnji delavnici so se nam pridružili mladostniki, ki so sodelovali pri projektu work.box, in nam predstavili njihovo potovanje v Španijo. Nato smo skupaj izvajali aktivnosti.

A: Se spomniš še česa drugega? Česarkoli?

S: Ko so bili tukaj mladostniki iz Španije, sem bil precej nervozen, ali bom zmogel, toda na koncu je bilo precej zabavno.


Pozdravljeni, sem Gisela iz Avstrije. Sem trenerka pri organizaciji pro mente Zgornja Avstrija. Rodila sem se v majhni vasici blizu mesta Linz v Zgornji Avstriji.

V mestu Wels, Zgornja Avstrija, sem dokončala trgovsko akademijo in pridobila izobrazbo, potrebno za vpis na univerzo. Nato sem bila osem let zaposlena kot tržna asistentka. Če sem odkrita, služba na področju trženja nikoli ni bila moj sanjski poklic. Kljub temu sem se o tržnih strategijah in oglaševanju veliko naučila.

Ker sem se vedno pripravljena naučiti kaj novega, sem izkoristila priložnost za študij sociologije in pedagogike na Univerzi v Salzburgu. To je bila najboljša odločitev v mojem življenju! Izkušnje, ki sem jih pridobila med zaposlitvijo, so mi zelo pomagale pri študiju, med katerim sem zelo uživala. Ob študiju sem začela delati za organizacijo pro mente Zgornja Avstrija. Omenjena služba mi je z delovanjem na socialnem področju omogočila spremembo v poklicnem življenju.

Poleg vsega dela in učenja sem potešila svojo strast do potovanja. Na potovanjih med študijskimi počitnicami sem v predelanem avtodomu znamke VW obiskala Sardinijo, Korziko in Provanso, kjer sem izkusila čudoviti vonj cvetoče sivke, ter francoski in španski del Pirenejev. Zadnji študijski semester sem preživela na Novi Zelandiji, kjer sem dokončala magistrsko nalogo z intervjuvanjem plezalcev in hribolazcev.

Kot sem že omenila, sem odrasla v manjši vasici, obdani z naravo (gozdovi, ribniki in potoki), in še zmeraj sem navdušena nad aktivnostmi na prostem. Poleti hrepenim po pešačenju, še posebej če so na poti koče, ki popotnika prijazno sprejmejo in mu ponudijo hrano ali dobro pecivo. Toda v gore ne zahajam samo poleti. Pri turnem smučanju, ki vključuje tudi hojo navkreber s posebnimi srenači ali na smučeh, lahko pozimi obiščem odročne kraje in med spustom prva zarišem sled v nedotaknjeno snežno odejo.

Delo pri organizaciji pro mente je odlična kombinacija teorije in prakse. Združuje raziskovalno delo na družbenem področju in področju psihiatrije na eni strani ter delo z mladostniki za izboljšanje njihove samopodobe na drugi – zelo zanimiva in izpolnjujoča služba.


BolgarijaNa centru MHC Prof. N. Shipkovenski so se ukvarjali z otroki, starejšimi od 7 let. Mladostniki so bili posebej aktivni pri ustvarjanju najrazličnejših podob in situacij. Nekaj si jih lahko ogledate tukaj ...


Projektna koordinatorka Galabina TarashoevaZame je projekt predstavljal prehodni prostor med:l klinično prakso in socialnim varstvom,

l razvojem metodologije in iskanjem rezultatov njene uporabe,

l poučevanjem trenerjev in učenjem od otrok,

l sprejetjem in zavrnitvijo,

l osamljenostjo in pripadnostjo,

l izzivom in zadovoljstvom.

Prehajanje mej, prepletanje jezikov in kultur ter izmenjava izkušenj me je obogatila in povezala z evropskimi kolegi.


UdeleženkaIme mi je Yana. Stara sem 15 let. Imam prijateljico, ki je bila v skupini otrok na centru MHC prof. N. Shipkovensky. Prijateljica ima težave. Nisem pričakovala izboljšanja, toda zgodilo se je in zelo sem vesela.Prijateljica mi pripoveduje o zelo zanimivih aktivnostih skupine. Toda najpomembneje je, da se spreminja pred mojimi očmi. Postala je samozavestnejša, vedrejša in zgovornejša. Zelo sem vesela zanjo in upam, da bodo spremembe postale stalnica.Povedala mi je, da se bo skupina kmalu nehala srečevati, saj je del nekakšnega evropskega projekta.S tem besedilom želim pozvati ljudi, ki sprejemajo odločitve, naj se delo v skupinah nadaljuje, saj poznam veliko otrok, ki potrebujejo takšno pomoč.Yana

TrenerIme mi je Angel Tomov in sem trener pri centru MHC prof. N. Shipkovensky.Delo pri projektu TranSpace je bilo intenzivno in uspešno. Ta edinstvena in raznolika izkušnja me je obogatila na osebnem in strokovnem področju. Jasna usmeritev in razločni okviri so mi omogočili, da sem preveril svojo zmožnost prilagajanja in se ponovno prepričal o moči igranja vlog, sociometrije in psihodrame.Lahko sem sodeloval pri zelo resni in pomembni lekciji – hvala vsem, ki ste sodelovali pri projektu!

Gabi pri delu v “Čarobnem gradu”

Projekt TranSpace financira Evropska unija v okviru projekta DAPHNE, ki se izteka. Fundacija INTRAS je projekt koordinirala skupaj z organizacijami CJD Frechen (Nemčija), pro mente Zgornja Avstrija (Avstrija), Borgorete (Italija) in centrom MHC (Bolgarija). Omenjene ustanove so se združile v boju proti nadlegovanju v šolah. Program se je začel izvajati novembra 2013 in se bo zaključil decembra 2014. Sodelovalo je več kot 200 mladih. V okviru programa so se uspešno razvili in ponovno opredelili kriteriji za posredovanje zoper nadlegovanje. Kako torej prepoznati in

preprečiti nadlegovanje v šoli? V procesu posredovanja ima prizadevanje k izboljšanju samopodobe udeležencev osrednjo vlogo. Hkrati je pomembno tudi, da mlade opremimo z orodji, ki jim pomagajo pri izražanju čustev, zoperstavljanju trpinčenju in soočanju z občutki krivde.Več informacij o projektu TranSpace najdete na spletnem mestu: www.transpace.eu. Priročnik z vsemi potrebnimi informacijami za uporabo programa v španskem jeziku bo na voljo za prenos od začetka novembra, v drugih jezikih pa od konca novembra letošnjega leta.


NadlegovanjeIzziv za strokovnjake, ki se ukvarjajo z mladostniki s težavami z

duševnim zdravjem. Strokovnjaki iz šestih držav, aktivni na področju izobraževanja, so se zbrali v mestu Linz v Avstriji, da bi izmenjali izkušnje in opredelili nova orodja za preprečevanje, posredovanje in ravnanje ob

nadlegovanju.

NemčijaV CJD Frechen so mladi izražali svoje občutke in dejanja z rapom. V nadaljevanju sta predstavljeni razmišljanje in ustvarjalnost v zakulisju njihove predstave.

Za ogled obiščite www.transpaceproject.eu



Nasilnež sem postala pred enim letom, ko si je dekle iz moje tutorske skupine zelo skrajšalo lase, kar mi ni ugajalo. Njena

pričeska je bila podobna pričeski Lady Gaga, zato sem jo začela zmerjati in pretepati. Do

nje sem bila zlobna.

Izpoved dekleta

Z nadlegovanjem sem prenehala, saj le-to ne prinaša ničesar. Z njim ne odrivaš drugih, temveč sebe.

Izgubiš prijatelje in zaideš v težave.

Med odmorom in kosilom je želela zadeve razčistiti, toda moja zloba se je iz tedna v teden

stopnjevala. Sledila sem ji tudi domov in jo opazovala med preoblačenjem v garderobi. Nato sem se začela spraševati, če je razlog za moje

početje zgolj njena kratka pričeska. Posledično sem jo nehala nadlegovati. Sedaj sva prijateljici.

.

Vse, ki to berete, prosim, da prenehate z nadlegovanjem, ker ni lepo. Dolgo nazaj, ko sem bila stara devet let, je

tudi mene nadlegovala oseba, ki sem jo nadlegovala sama. Iskreno prosim, da prenehate.

Moja izkušnja s projektom TranSpace: (koordinatorka)Koordinacijo projekta TranSpace sem prevzela januarja 2014, v času drugega srečanja partnerjev v mestu Frechen v Nemčiji. Začetek sodelovanja pri projektu, ki je že potekal, je bil zahteven, a zelo zanimiv. Kmalu me je prevzel pozitiven odziv trenerjev, udeležencev in predvsem ostalih ljudi na ideje in cilje projekta.

Čeprav se nisem pogosto udeleževala delavnic, dni v prostoru, ustvarjalnih delavnic in mednarodnih izmenjav, sem pregledala vse fotografije in poročila, ki sem jih prejela. Videla sem, da so se trenerji in udeleženci nenehno smejali in zabavali, zaradi česar je bila moja koordinacija zelo prijetna.

Sedaj ko se projekt hitro približuje uradnemu koncu, se strinjam z mnenjem trenerjev in udeležencev, da je to žalostno. Toda projekt se ne bo zaključil, saj smo v CJD Frechen že začeli uporabljati projektni material pri novih udeležencih. Tako bo naše vloženo delo koristilo več ljudem.

Priznam, da sem zelo uživala pri sodelovanju z mednarodnimi kolegi in njihovimi organizacijami.

Moja izkušnja s projektom TranSpace: (trener)Naš projekt je bil zelo interaktiven in zahteven. Skupino sem poznal že od prej in precej zanimivo je bilo opazovati rezultate razvoja posameznih oseb. Nove perspektive lahko našim udeležencem odprejo vrata do bistvenih vprašanj glede nadlegovanja na delovnem mestu ali v šoli.Mislim, da so se mladi na igriv način naučili, kako ustvariti varno ozračje. Na začetku projekta je nek deček iz naše skupine deloval bolj ali manj kot žrtev. Bil je zelo zadržan in sramežljiv. Njegova poznejša preobrazba v osebo, ki je lahko glasna, zna reči “ne” in je del dinamike skupine, je bila popoln uspeh.Vse skupaj je vplivalo tudi na nas, trenerje. Pri stikih med skupinami in izražanju svojega mnenja se počutim varneje. Projekt kot celota je bil odličen in pravzaprav sem žalosten, da smo končali.

Jenny, 17 let: (udeleženka usmerjevalnega poklicnega izobraževanja v CJD Frechen)Na delavnici o nadlegovanju sem zelo uživala. Bili smo zelo aktivni, se zabavali in se hkrati veliko naučili. Toda to ni bila tradicionalna šolska rutina z delovnimi polami in kemičnimi svinčniki.Zdaj lahko temo občutim. Lahko si predstavljam, kako je biti “outsider”.Od vseh dejavnosti mi je bilo najbolj všeč rapanje. Nikoli si nisem predstavljala, da sem sposobna napisati besedilo ali zapeti pesem pred svojimi sošolci. Toda uspelo mi je in zares sem ponosna nase.Z veseljem bi ponovno sodelovala v programu!


Učitelj naravoslovja

Peter Schallenberg iz Nemčije

Moj moto: “Vsi smo del narave. To moramo samo

spoznati in doživeti! Vsi, predvsem pa mladi z ali brez motenj, lahko od tega veliko pridobijo.”

Rodil sem se leta 1955 v znanem

mestu Köln ob reki Ren. Čeprav šole

nisem nikoli maral, sem zmeraj

užival, ko so me učitelji navdušili nad

določenimi stvarmi.

Namesto služenja vojaškega roka sem

opravljal družbenokoristno delo in

organiziral delovne programe za mlade.

Ko sem dokončal študij geologije na

Univerzi v Bonnu, so bili obeti za

geologe precej slabi. Hkrati nisem želel

prispevati k zelo potratni družbi, ki je

neodgovorno izkoriščala naravne vire.

Po kratkem udejstvovanju v

novinarstvu sem se ponovno posvetil

enemu od svojih prejšnjih interesov:

krajevni in regionalni zgodovini.

Postal sem turistični vodič po Kölnu.

To delo sem opravljal zelo vneto.

Posledično sem bil v stiku z ljudmi

in jim pripovedoval o razvoju enega

najpomembnejših srednjeveških mest.

Za turiste in vodiča je namreč zelo

pomembno, da se na ogledih zabavajo.

Danes vodim obiskovalce po treh

različnih mestih. Včasih celo oblečem

značilna oblačila mestnega nočnega

čuvaja. Tukaj v Porenju je moj izlet po

starih uveljavljenih pivovarnah, na

katerem pojasnim kulturo pitja piva s

teoretičnega in praktičnega vidika, zelo

priljubljen. Na zdravje!

Že štiri leta pa se posvečam tudi

drugi strasti. Z organiziranjem

izobraževalnih programov v naravi

in divjini odkrivam naravo in jo

poskušam približati šolarjem. Omenjeni

programi nas vračajo h koreninam.

Vključujejo netenje ognja z uporabo lesa

in kremena. Poleg tega udeležencem

pokažem užitno hrano, ki jo lahko

najdejo v gozdu, in predstavim strategije

preživetja.

Poleti občasno spim na prostem pod

zvezdnatim nebom in uživam ob

srečanjih z živalmi ter dogodivščinah,

povezanih z njimi. Mlade ljudi

zvabljam iz njihovega varljivega

dvodimenzionalnega sveta (mobilni

telefoni, računalniki, televizija) in jih

navdušujem nad resnično in razburljivo

naravo, nad našim pravim domom!



V zadnjih letih je v Bolgariji potekalo mnogo projektov, katerih cilj je bil preprečevanje agresije. V nadaljevanju bom navedla nekaj imen in spletnih mest, kjer je na voljo več informacij:

2007 – projekt Šola brez nasilja

http://www.unicef.bg/kampanii/Uchilishte-bez-nasilie/16

2009 – projekt Bolgarska državna telefonska številka za pomoč otrokom

http://www.animusassociation.org/?page_id=146&lang=en

2012 – projekt Uspeh, pri katerem sodeluje 1307 šol s skupnim ciljem: preprečiti in/ali zmanjšati nasilje med najstniki z obšolskimi dejavnostmi na delavnicah

http://uspeh.mon.bg/

2012 – program Komenski – koraki k šolskemu okolju brez nasilja, katerega aktivnosti na državnem in evropskem nivoju vključujejo šolarje, starše in učitelje

http://issuu.com/lafrikanov/docs/comenius_aggression_2012

2013 – projekt Izobraževanje vzgojnih strokovnjakov o preprečevanju nasilja,

agresije in drugih negativnih pojavov v šolah s ciljem ustreznega izobraževanja o temah, povezanih z nasiljem v šoli

http://uchitel.mon.bg/

Namen omenjenih in drugih podobnih projektov je preprečevanje nasilja v šoli, pri čemer vsak prispeva k izboljšanju šolskega okolja.

Sprememba, ki jo prinaša TranSpace, je uporaba psihoterapevtskih tehnik, kot sta psihodrama in psihodramsko prizorišče. Mladi imajo zagotovljen varen prostor, v katerem lahko sami s seboj prosto eksperimentirajo, se bolje spoznajo in soočijo s svojimi slabostmi.

Omenjen prostor predstavlja tudi varno in spodbudno okolje, v katerem lahko odkrijejo skriti potencial in notranjo moč, da rečejo nasilju “ne”.

Upam, da se bo metodologija projekta TranSpace v prihodnje uporabljala na širšem področju in ne zgolj v Bolgariji.

Ime mi je Rayna Markova.

Sem psihologinja in terapevtka za govor in jezik. Vidim, kako se otroci, ki sodelujejo pri projektu TranSpace,

po naših srečanjih spreminjajo. Postajajo močnejši in iznajdljivejši vsakdanjih situacijah.

ItalijaV organizaciji Borgorete iz Perugije v Italiji so se ukvarjali z mlajšimi otroki. Pri svojem delu so uporabljali skupek ustvarjalnih vaj, ki so spodbujale telesno aktivnost. Z njimi so želeli pomagati otrokom pri razumevanju in razvoju različnih mehanizmov in orodij.



Vtisi trenerke pri projektu TranSpacePred enim letom sem se udeležila zelo zanimive delavnice o metodologiji projekta TranSpace, da bi postala trenerka pri projektnem partnerju iz

Italije.To je bila zelo bogata izkušnja. Po eni strani sem spoznavala metodologijo, po drugi pa sodelovala s tujimi partnerji in izmenjevala ideje ter mnenja. Vse to v zelo pozitivnem duhu!Lepo je bilo obiskati države partnerice in si ogledati kraje, ki jih prej še nisem obiskala. Prav tako je bilo lepo osvežiti angleščino in jesti tujo hrano. Šlo je za pravo izmenjavo navad, ureditev in izročil.Metodologija, pridobljena v Sofiji, se je zelo dobro obnesla pri naših skupinah v Italiji. Otrokom so bile všeč igre, gledališke tehnike in dejavnosti, povezane z izraznim risanjem. Lahko so izkusili svoj osebni prostor in spoznali način, kako v varnem prostoru in varni skupini, ki smo ju ustvarili z omenjeno metodologijo, vzpostaviti odnos z drugimi.S prvim projektnim letom smo bili zelo zadovoljni.Zdaj pa je čas za nadaljevanje!Sabine (Borgorete, Italija)

Projektna koordinatorkaIme mi je Michela in sem projektna koordinatorka pri organizaciji

Borgorete iz Italije.Projekt TranSpace je bil zame zares pozitivna delovna izkušnja.

Uživala sem ob delu in sodelovanju s partnerji, njihovem znanju in strokovnosti na področju nasilja in nadlegovanja, njihovem profesionalnem pristopu in ne nazadnje ob dobrem humorju. O problematiki nasilja in nadlegovanja, s katerim se soočajo zlasti mladi s posebnimi potrebami, sem

se veliko naučila. Imenitno je bilo videti, kako so se naši trenerji seznanili z metodologijo, razvito za projekt, in jo nato praktično uporabili pri treh skupinah otrok v Perugiji. Odziv je bil nadvse pozitiven, saj so otroci na delavnicah uživali in med “igro” pridobili pomembno znanje o sebi, o drugih in o svojem lastnem varnem prostoru. Nekatere izjave otrok na delavnicah človeku zares odprejo oči: ene so zelo prisrčne, druge zelo žalostne, spet tretje nadvse pozitivne.Na šolah v Perugiji smo dobili zelo dobre povratne informacije in mnogo prošenj, naj nadaljujemo z delom. To je pomemben znak, da je bilo naše delo pozitivno in uporabno. Upam, da bomo lahko nadaljevali!Michela (Borgorete, Italija)

Melissina bolgarska izkušnja


Ko me je Claudio povabil v Bolgarijo sem nemudoma pristala, saj obožujem potovanja v nove kraje. Pred odhodom me je bolel želodec in bila sem zaskrbljena, ker sem mislila, da mi ne bo uspelo ... Potovanje

je trajalo dve uri in je bilo nekoliko dolgočasno, ker na letalu nisem mogla gledati skozi okno, kajti sedela sem ob prehodu. Neka gospa mi je ponudila svoj sedež ob oknu, a sem ponudbo zavrnila, ker mi je bilo

nerodno.Ko smo zapustili letališče, sem se vprašala: “Le kje sem?”

Toda ob prihodu v hotel sem bila začudena nad njegovo lepoto. Na stopnicah je bila rdeča preproga. Hotel je bil opremljen s številnimi ogledali in lestenci. Zvečer smo se sprehajali

po mestnem jedru in občudovali veličastne vodnjake z obarvano vodo kot v pravljici. Nato sem si v zelo prijetnem lokalu na prostem privoščila čokoladni mlečni šejk.

Sobo sem delila s Sabine in preden sva zaspali, sva se veliko pogovarjali. Ko sva se odpravili v posteljo, sem zasenčila luči, da je bila atmosfera v sobi prijetnejša.

Pripovedovala mi je o svoji državi, jaz pa sem ji povedala vse o svoji družini. Ko sem se naslednje jutro zbudila, sem mislila, da sem doma ...

Zajtrk je bil zelo dober, tako kot doma. Ko sem videla, da nekdo je jajca in klobase, kar nisem mogla verjeti svojim očem!

Po zajtrku, med potjo na srečanje, smo obiskali čudovito cerkev in se ustavili na tržnici, kjer sem svoji družini kupila znamenito bolgarsko rožno vodo. Srečanje je bilo malenkost

dolgočasno, saj so ves čas govorili v bolgarščini. Razumela nisem niti besede. Gabi in ostali so mi dali papir in barvice, jaz pa sem narisala tri slike za svojo mamo. Gabi je slike obesila na tablo in me fotografirala. Pri kosilu so nekateri ljudje pili jogurt, kar je bilo zame

zelo čudno. Hrana je bila drugačna in za vsak primer sem raje jedla pico. Popoldne sem se igrala z bolgarskimi fanti in deklicami. Nenavadno se je bilo igrati, ne da bi govorili isti jezik

... Sedaj si lahko predstavljam, kako težko je bilo Alexu, ko je bil z nami.Zadnje jutro smo pripravili prtljago in se poslovili od sobe in hotela.

Ko sem se vrnila domov, sem vso dogodivščino opisala mami. Povedala sem ji, da je bilo prijetno in zabavno. Bila je lepa izkušnja.

Melissa

Pozdravljeni!Ime mi je Claudio Marinangeli in živim v očarljivem mestu Foligno v bližini mesta Perugia v Italiji. Domačini mestu pravijo središče sveta.

Živim z družino, in sicer s svojo ženo in s čudovito ter zabavno majhno deklico

Glorio, ki je stara dve leti.

Moj konjiček je igranje nogometa s prijatelji, uživam pa tudi v svoji strasti do

glasbe in kulture nasploh. Pogosto se sprehajam s svojima dvema psoma in

uživam v samoti, medtem ko odkrivam čudovito naravo okoli sebe.

Po poklicu sem psiholog, specializiran za skupinsko psihoterapijo. Za

študij psihologije sem se odločil, ker sem želel razumeti človeško vedênje

in preučevati zapletenosti človeškega razuma. Odšel sem v Rim, v mesto, v

katerega sem se zaljubil.

Trenutno zasebno delam z ljudmi, ki se spopadajo z različnimi težavami na

področju duševnega zdravja. Najzahtevnejši so tisti, ki se v bolnišnici borijo

z rakom. Da se nekoliko razvedrim, delam tudi z otroki in mladoletniki v

centru za dnevno oskrbo, ki ga vodi organizacija Borgorete. S to skupino

smo tudi izvajali delavnice v okviru projekta TranSpace. Ugotovili smo,

da je medsebojne sposobnosti otrok, ki jih bodo varovale pred nasiljem in

nadlegovanjem, zares treba izboljšati.

Arrivederci, Claudio


Kljub nadlogam smo varno pristali v Madridu in z vlakom nadaljevali potovanje do Valladolida. Na poti smo se peljali mimo zasneženih vrhov.Valladolid leži 160 kilometrov severno od prestolnice in je prelepo mesto s sončnim vremenom. Sonce osvetljuje mnogo imenitnih pročelij in vabljivih kotičkov. Prišli smo pripravljeni, da skupaj z mladimi in trenerji iz Avstrije in Španije štiri dni uživamo v odličnem programu.To seveda ni tako enostavno, če govoriš le malo angleško in nič špansko − pa tudi avstrijska nemščina ni vedno v pomoč. Toda kljub jezikovni oviri smo se udeleženci zelo dobro razumeli.Kako je to mogoče?Španska organizacija Intras je pripravila odlične vaje, ki jih je mogoče izvesti z minimalnim številom izrečenih besed.Cilj dejavnosti je bil spodbuditi samozavedanje in krepiti skupinski duh. Treba je bilo spoznati, da so pomembna dejanja in ne besede. V nadaljevanju bosta predstavljeni zgolj dve pomembni dejavnosti.

Pri eni smo udeleženci in trenerji na travniku postavili človeški zid. Nato je moral nekdo z zavezanimi očmi steči proti zidu z razdalje 10 metrov. Kljub temu da nevarnosti ni bilo, smo vsi kazali takšne ali drugačne znake nelagodja. Prvi koraki so bili zelo hitri, toda ko smo se približali zidu, so postajali počasnejši. Nekateri smo se celo ustavili pred njim.Pri drugi nalogi smo vsi stali za vrvjo, ki je ležala na travi. Vrvi se nismo smeli dotakniti z rokami, temveč smo se morali splaziti pod njo. V nadaljevanju naloge smo morali slediti svojim zamislim. Tukaj ni bilo španske, nemške ali avstrijske rešitve. Pomembno je bilo sodelovanje in ustvarjalno razmišljanje.Rešitev je bila zabava in spodbujanje poguma za skupinsko delo, kar je bil lep primer uspešnega mednarodnega sodelovanja.Vse te izkušnje smo naslednji dan podkrepili z obiskom pečine. Strahove, ki smo jih pri tem imeli, smo pregnali z vedrostjo in petjem.Čustveni in telesni izzivi so spodbujali našo lakoto, ki smo jo tešili v značilnih španskih restavracij tapas. Najbolj priljubljena jed so bili ocvrti lignji. V Valladolidu se zagotovo redko poje toliko lignjev v tako kratkem času. Ne bi bilo presenetljivo, če bi še zmeraj plavali v želodcih šolarjev.Štirje dnevi so minili, kot bi trenil, in na letu domov so številna izjemna doživetja in dogodki prevladali nad strahom pred letenjem.

Veliko več kot samo potovanje


ValladolidTočno ob 12.15 je letalo družbe Iberia vzletelo z letališča v Düsseldorfu in odletelo proti Madridu. Na njem so bili Yussuf, Mike, Dennis (udeleženci programa Daphne), nadzornica ga. Brandt in trenerka ga. Kroeber. Na žalost smo imeli tudi slepega potnika, Yussufov strah pred letenjem, ki smo ga pregnali s petjem.


Dan odprtih vrat v FrechnuŠolarji, trenerji in člani lokalne skupnosti se sproščajo ob dnevu

odprtih vrat v CJD Frechen, ki je potekal septembra 2014.

Karin Bakračevič Vukman, Univerza v Mariboru, Slovenija


Dva partnerja, Univerza v Mariboru in The MRS Consultancy, pri pilotiranju in delavnicah nista sodelovala, toda projekt je kljub temu vplival na organizaciji in na sodelujoče pri projektu.

Roy Smith, The MRS Consultancy, Združeno kraljestvo

Dva partnerja, Univerza v Mariboru in The MRS Consultancy, nista sodelovala pri pilotiranju in delavnicah, toda projekt je kljub temu vplival na organizaciji in na sodelujoče pri projektu.Projekt TranSpace nam je pomagal izpopolniti znanje o težavah z nasiljem med mladostniki, še posebej otroki in mladimi s posebnimi potrebami. Napredovali smo pri razumevanju merjenja nasilja in razvili okvir za razumevanje vzrokov in posledic nasilnega obnašanja ter značilnosti žrtev. S pomočjo

projekta smo vzpostavili dragocene stike s tujimi partnerji in začeli uspešno sodelovati z ostalimi ustanovami, ki so v naši državi aktivne na omenjenem področju. Pridobili smo bogate izkušnje pri delu z otroki in mladimi s posebnimi potrebami ter spoznali načine, kako jih pripraviti, da se zavarujejo pred nasiljem v družbi.

Organizacija The MRS Consultancy se že več let ukvarja s prikrajšanimi skupinami v Združenem kraljestvu in Evropi. Tematika številnih naših projektov je bila takšna ali drugačna oblika sporazumevanja, pa naj je šlo za učenje, oglaševanje, preverjanja usposobljenosti, raziskovanje ali poročanje. Projekt TranSpace nam je omogočil, da smo se osredotočili na omenjeni del našega dela in ga izpopolnili s pomočjo revije, namenjene raznolikemu krogu bralcev, od naših mladih do trenerjev in od državnih do evropskih oblikovalcev politike. Prav tako smo zagotovili vsebino za spletno mesto, ki ga uporabljajo najrazličnejši deležniki in ki je podprto z družbenimi omrežji, kot sta

Facebook in Twitter. Uživali smo ob dojemanju potreb mladih, ki jim je bil projekt namenjen, in ob spoznavanju razvoja inovativne projektne metodologije za zadostitev omenjenih raznolikih potreb. Ogromno smo se naučili o agresiji, njenih vzrokih in posledicah ter zoperstavljanju proti njej. Naša skupina grafičnih oblikovalcev, ilustratorjev, piscev in spletnih razvijalcev je uživala ob izzivih sporazumevanja o omenjenih posebnih situacijah in doživetjih.

www.facebook.com/Transpaceproject in www.transpaceproject.eu/

The MRS ConsultancyThe MRS Consultancy (MRS) je

majhna organizacija s podeželja

grofije North Yorkshire, ki leži na

severu Anglije, približno 60 kilometrov

od mesta York, a še ni del Škotske in

zagotovo ni del Londona. Pokrajino

ste morda že videli, saj je julija 2014

gostila začetek kolesarske dirke Tour

de France.Organizacija MRS pri evropskih projektih

sodeluje že 17 let in z njimi zlasti pomaga

zapostavljenim skupinam, kot so

priseljenke, ljudje s težavami na področju

učenja, starejši delavci, brezposelni in

ljudje s telesnimi ter zaznavnimi motnjami.

Sodelovali smo tudi z malimi in mikro

podjetji, pri katerih smo z razvojem učnih

metodologij, zlasti spletnega učenja, ki

izboljša »spodnjo mejo« podjetja, poskušali

povečati konkurenčnost.

Spodbujali smo učenje najrazličnejših

skupin, od uvajanja osnovnih digitalnih

veščin za “težko dosegljive skupine”,

učenja angleškega jezika za priseljenke,

usposabljanja lokalnih poročevalcev za

poročanje v medijih, do nudenja pomoči

starejšim od 50 let pri pridobivanju veščin

za večjo zaposljivost in vključitev v lokalno

skupnost.Naš način dela in naša usmeritev pri

razvoju učnih metodologij za naše

ciljne skupine in skupnosti temelji na

razumevanju tistega, kar jih “žene naprej”,

to je njihovih interesov in stvari, ki jih

spodbudijo k učenju ali aktivnostim. Naš

pristop je poiskati omenjene osnove, nato

pa razviti ustrezno metodologijo.

Če želite podrobneje spoznati naše delo in

se seznaniti s projekti in rezultati, si oglejte

spletni mesti

www.mrsconsultancy.com in www.facebook.com/TheMrsConsultancyLtd


Portret partnerja

November 2014

11. november 2014Zaključna projektna konferenca v Valladolidu v Španiji

18. november 2014Konferenca v Sofiji v Bolgariji“Evropski projekt TranSpace in bolgarska izkušnja pri delu z otroki in mladimi s posebnimi potrebami za preseganje pojava nasilja”.

18. november 2014Diseminacijska konferenca v Linzu v AvstrijiLokalna konferenca z naslovom “Predstavitev projekta”, na kateri bo skupina, ki je obiskala Valladolid, predstavila svoja doživetja in pridobitve.


Ostali dogodki

Diseminacijska konferenca v Frechnu v Nemčiji: organizirana bo med 24. novembrom in 12. decembrom 2014. Diseminacijska konferenca v Perugiji v Italiji: organizirana bo v mesecu decembru 2014. “Premagajmo nadlegovanje”

Konferenca v Harrogatu v Združenem kraljestvu: 4. december 2014“Dejavnost, usmerjena k sposobnosti”

Konferenca v Gmundenu v Avstriji: 4. december 2014 “Mladostniki in nasilje”

Konferenca v Mariboru v Sloveniji 5. december 2014

Raznolika in krasna revija, dobro mesto

za izražanje mnenj, če sodelujete pri projektu. Poleg tega je izjemne

oblike. Laura iz Španije


Komentarji bralcev

Zelo prijazen slog in uporaben

način za izražanje mnenj udeležencev.

Maria iz Španije

Privlačna revija! Dobro razmerje

med besedilom in fotografijami. Všeč

mi je slog vseh številk. Dejavnosti so

predstavljene tako, kot da je projekt TranSpace

velika družina.Rosa iz Španije

Velika priložnost, da mladi dobijo

moč. Irene iz Španije

Zelo privlačna oblika s slikami za mlade ljudi.

Trener iz Avstrije

Rada spremljam dogajanje v drugih

državah. Želim si, da bi lahko

sodelovala.Katerina, strokovna delavka iz Soluna v

Grčiji

Delavnice rapanja so bile odlične! Ogledal sem si nemško na

spletni strani. Izjemno!Dieter, nemški

študent, ki študira v Združenem kraljestvu

Odlična revija. Želim si, da bi izhajala pogosteje.

Anonimni bralec iz Italije

Več stripov, prosim.

Nasmejte me.Franky iz Poljske,

14 let

Projekt je financirala Evropska unija v okviru programa Daphne.Vsebina pričujoče publikacije ne odraža uradnega stališča Evropske komisije. Za informacije in stališča, izražena v publikaciji, so v celoti odgovorni avtorji.

Komisija za njihovo uporabo ne odgovarja.

magazine issue 4 slovinian

Documents