UNIVERZA NA PRIMORSKEM

FAKULTETA ZA HUMANISTI!NE ŠTUDIJE KOPER

Matej Zupan!i!

Madžarska manjšina v Republiki Sloveniji

DIPLOMSKO DELO

Mentor: red. prof. dr. MILAN BUFON

Študijski program: Geografija kontaktnih prostorov

Koper, 2011

IZJAVA O AVTORSTVU

Študent/-ka Matej Zupan"i", z vpisno številko 92041060 vpisan/-a na študijski program

Geografija kontaktnih prostorov, rojen/-a 28.11.1982 v kraju Ljubljana, sem avtor/-ica

(ustrezno ozna!i)

! seminarske naloge

! seminarskega dela

! zaklju!nega seminarskega dela

! diplomskega dela

! magistrskega dela

! doktorske disertacije

z naslovom: Madžarska manjšina v Republiki Sloveniji.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

- je predloženo delo izklju!no rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela;

- sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev/-ic, ki jih uporabljam v delu,

navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;

- sem pridobil/-a vsa potrebna dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena

v predloženo delo in sem to tudi jasno zapisal/-a v predloženem delu;

- se zavedam, da je plagiatorstvo - predstavljanje tujih del kot mojih lastnih kaznivo po

zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Ur. l. RS št. 16/07 – UPB3);

- se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo

in za moj status na UP FHŠ;

- je elektronska oblika identi!na s tiskano obliko dela (velja za dela, za katera je

elektronska oblika posebej zahtevana).

V Kopru, dne_________________ Podpis avtorja/-ice:

2

ZAHVALA

Zahvalil bi se svojem mentorju prof. dr. Milanu Bufonu za napotke, ki mi jih je

podajal med ustvarjanjem pri!ujo!ega dela; ter ostalim kolegicam in kolegom, ki so

kakorkoli pripomogli da je to delo nastalo.

Vsem skupaj se še enkrat najlepše zahvaljujem!

Koper, avgust, 2011 Matej Zupan!i!

3

MADŽARSKA MANJŠINA V REPUBLIKI SLOVENIJA

IZVLE!EK

Diplomsko delo obravnava madžarsko narodno manjšino v Republiki Sloveniji.

Obmo!je, kjer živijo pripadniki madžarske manjšine je bilo skoraj tiso! let (od 10.

stoletja do leta 1919) pod ogrsko (madžarsko) oblastjo. Leta 1920 je bilo s

Trianonsko mirovno pogodbo ozemlje sedanjega Prekmurja priklju!eno novonastali

državi, h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev; oziroma kasneje imenovani

Kraljevini Jugoslaviji. Leta 1924 je bila meja, ki je bila definirana leta 1920,

dokon!no potrjena v Zagrebu in je ostala nespremenjena do danes. Namen

diplomskega dela je predstaviti Madžarsko narodno skupnost v Republiki Sloveniji;

ugotoviti, kakšna je njena zakonska zaš!ita. Kakšne so njene demografske in

gospodarske zna!ilnosti, kako je politi!no, kulturno organizirana, ter s kakšnimi

problemi se sre!ujejo. Prav tako sem skušal ugotoviti, ali se je z vstopom Slovenije v

EU in Schengenski prostor položaj madžarske manjšine spremenil.

KLJU!NE BESEDE: narodne manjšine, madžarska manjšina, Prekmurje, varstvo

manjšin.

4

HUNGARIAN ETHNIC MINORITY IN REPUBLIC OF

SLOVENIA

ABSTRACT

Thesis deals with the Hungarian national minority in Slovenia. The area where

members of the Hungarian minority live has been under Hungarian government since

10th century until 1919. After the signing of The Treaty of Trianon in 1920, the

territory of present Prekmurje was dedicated to a new formed country, The Kingdom

of Serbs, Croats and Slovenes, which was later renamed to The Kingdom of

Yugoslavia. The border, which was defined in 1920, was finally confirmed in Zagreb

in 1924 and has not changed until today. Purpose of this study is to present the

Hungarian community in Slovenia and to determine what its legal protection is. I

looked at their demographic and economic characteristics, how it is politically and

culturally organized and what problems is it facing. I also tried to determine whether

Slovenian full membership in the EU and Schengen area have contributed to any

changes in Hungarian minority living in Slovenia.

KEY WORDS: ethnic minorities, the Hungarian minority, Prekmurje, protection of

minorities.

5

KAZALO

1. UVOD...................................................................................................................... 8

1.1. Namen, cilj, hipotezi ......................................................................................... 9

2. OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV ............................................................. 11

3. PRAVNO VARSTVO MANJŠIN......................................................................... 15

3.1. Mednarodni dokumenti................................................................................... 16

3.1.1. Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih ............................ 17 3.1.2. Okvirna konvencija o varstvu narodnih manjšin ..................................... 27

3.2. Državni dokumenti in zakonodaja .................................................................. 29

3.2.1. Jugoslovansko obdobje ............................................................................ 29 3.2.2. Slovenija................................................................................................... 31 3.2.3. Zakon o samoupravnih narodnih skupnostih........................................... 35 3.2.4. Resolucija o itailjanski in madzarskih narodni skupnosti ....................... 36

4. GEOGRAFSKA OPREDELITEV PREU"EVANEGA OBMO"JA –

OBMO"JE NASELITVE ..................................................................................... 37

5. NASTANEK MADŽARSKE MANJŠINE V SLOVENIJI .................................. 40

6. DEMOGRAFSKE ZNA"ILNOSTI MADŽAROV V SLOVENIJI ..................... 43

6.1. Gospodarske zna!ilnosti ................................................................................. 46

7. ORGANIZIRANOST ............................................................................................ 57

7.1. Politi!na organiziranost .................................................................................. 57

7.2. Kulturna organiziranost .................................................................................. 58

8. PROBLEMI S KATERIMI SE SRE"UJE MADŽARSKA NARODNA

SKUPNOST V SLOVENIJI ................................................................................. 61

8.1. Narodnostni simboli........................................................................................ 61

8.2. Dvojezi!nost ob!inskih odlokov..................................................................... 61

8.3. Pomanjkljivost dvojezi!nih dokumentov in obrazcev .................................... 62

8.4. Nedoslednosti pri uporabi krajevnih imen in topografije ............................... 62

8.5. Nedoslednosti pri upoštevanju mnenj svetov narodnih skupnosti.................. 63

8.6. Pomen poznavanja madžarskega jezika pri zaposlovanju .............................. 63

8.7. Gospodarska sfera........................................................................................... 63

8.8. E-uprava.......................................................................................................... 64

8.9. Informacija o uporabi zdravil ......................................................................... 64

6

8.10. Težave komuniciranja v bolnicah ................................................................. 64

8.11. Zakonodaja.................................................................................................... 65

9. SPREMEMBA V STANJU IN RAZVOJNIH MOŽNOSTIH PO VSTOPU

SLOVENIJE V EU IN SCHENGENSKO OBMO"JE ........................................ 66

9.1. Vstop Slovenije v EU ..................................................................................... 66 U

9.2. Vstop v schengensko obmo!je........................................................................ 67

10. ZAKLJU"EK ...................................................................................................... 73

11. VIRI IN LITERATURA...................................................................................... 77

12. SEZNAM SLIK IN TABEL ................................................................................ 83

12.1. Slike .............................................................................................................. 83

12.3. Tabele............................................................................................................ 83

7

1. UVOD

Slovenija ima ve!ji delež manjšin. Ob popisu leta 2002 se je za Slovence

opredelilo 83% prebivalstva, medtem ko je bil delež državljanov Republike Slovenije

druge narodnosti ob istem popisu 2002 znašal približno 10%. Natan!nega števila

pripadnikov drugih narodnosti v Sloveniji zaradi dokaj visokega deleža tistih, ki na

vprašanje o narodnosti niso odgovorili, ni mogo!e podati.

Državljanov Republike Slovenije, ki so se na popisu leta 2002 na vprašanje o

narodnosti opredelili za Madžare je bilo 6.243 in so predstavljali 0.32% vseh

prebivalcev Republike Slovenije.

Enotne definicije narodne manjšine ne obstaja. V slovenskem prostoru so s pojmom

narodne skupnosti (manjšine) poimenovali tiste populacije, ki so ostale potem; ko je

ve!ji ali pretežni del naroda, ki mu manjšina v etni!nem smislu pripada, oblikoval

svojo državo zunaj njenih meja in živi v bolj ali manj strnjeni obliki na obmejnem

obmo!ju sosednje države ter se od ve!inskega naroda države, v kateri živi, razlikuje

po jeziku in kulturi. Klju!nega pomena za priznanje avtohtonosti je dolgotrajno,

permanentno in prepoznavno naseljevanje dolo!enega obmo!ja. (Komac, 2003, 12)

V izhodiš!e varstva »klasi!nih« avtohtonih manjšinskih skupnosti – Italijanske in

Madžarske; je bil postavljen pojem narodnostno mešano obmo!je – NMO.

Narodnostno mešano obmo!je je sestavljeno iz obmo!ij naselij posamezne ob!ine, na

katerem; bolj ali manj strnjeno prebivajo pripadniki dolo!ene (avtohtone) narodne

skupnosti. Kriteriji za dolo!itev narodnostnega mešanega obmo!ja niso bili natan!no

dolo!ene. Dolo!evalo se je na podlagi dolgotrajne, stalne in prepoznavne prisotnosti

pripadnikov narodne skupnosti na dolo!enem obmo!ju (tradicionalni poselitveni

prostor). (Komac, 2003, 9) V Sloveniji so narodnostno mešani obmo!ji italijanske in

madžarske narodnostne skupnosti nahajata na skrajnem jugozahodnem in

severozahodnem delu države ob državni meji.

Narodne skupnosti v Sloveniji lahko klasificiramo slede!e:

- avtohtoni italijanska in madžarska manjšina

- avtohtona Romska skupnost v Sloveniji,

8

- manjšinske etni!ne skupnosti v Sloveniji, katerih pripadniki so državljani

Slovenije, vendar njihove etni!ne skupnosti v ustavi in zakonski ureditvi niso

opredeljene kot narodne skupnosti, ki uživajo posebno zaš!ito; razdelimo jih

v dve skupini:

- majhne avtohtone etni!ne skupnosti in njihovi pripadniki (Nemci, Judi, Srbi,

…);

- neavtohtone (priseljenske – imigrantske) etni!ne skupnosti in njihovi

pripadniki, ki imajo slovensko državljanstvo, vendar so se v Slovenijo

priselili (šele) nedavno.

- priseljenci (imigranti), ki niso državljani Slovenije, imajo pa na njenem

ozemlju stalno ali za!asno bivališ!e. (Novak Lukanovi#, 2004, 269)

Slovenija je za pripadnike italijanske in madžarske narodne skupnosti uvedla

posebna modela varovanja. Model varovanja narodne skupnosti zadeva vse

prebivalce dolo!enega narodnostno mešanega obmo!ja in ne samo pripadnike

narodnih skupnosti. Tudi pripadniki ve!inskega naroda so dolžni imeti dvojezi!ne

dokumente, se v šoli u!iti jezika manjšine, …

Narodnostno mešano obmo!je mora biti ozna!eno z dvojezi!nimi krajevnimi

tablami, prav tako morajo biti dvojezi!na javna obvestila, ter poslovanje uradov in

ustanov. Izven narodnostno mešanega obmo!ja pripadniki manjšine lahko uresni!ijo

dve pravici:

- pravica do vpisa v posebni volilni imenik narodnih skupnosti za izvolitev

poslanca v državni zbor,

- pravica do u!enja maternega jezika, !e se k pouku prijavi vsaj pet otrok.

(Komac, 2003, 9)

1.1. Namen, cilj, hipotezi

Namen diplomskega dela je predstaviti madžarsko narodno skupnost v Republiki

Sloveniji; ugotoviti, kakšna je njena zakonska zaš!ita. Kakšne so njene demografske

zna!ilnosti, kako je politi!no, kulturno (ne)organizirana, ter s kakšnimi problemi se

9

sre!ujejo. Prav tako bom skušal ugotoviti, ali se je z vstopom Slovenije v EU in

Schengenski prostor položaj madžarske manjšine spremenil.

Hipoteza:

" Pravna zaš!ita manjšine je zakonsko zadovoljiva, toda v praksi se zakonske

dolo!be nedosledno izvajajo.

" Z vstopom RS in Madžarske v EU in v Schengenski prostor se je položaj

madžarske manjšine in samega dvojezi!nega obmo!ja na meji z Madžarsko

spremenil in prevzema ve!jo in pomembnejšo vlogo v integraciji !ezmejnega

prostora/družbe.

10

2. OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV

Narod je »etnija, ki je poleg objektivne uspešno razvil tudi subjektivno in

institucionalno plat etno-jezikovne identitete in si prizadeva, da bi poleg visoko

razvitih kulturnih osnov samozavedanja (jezikovna standardizacija, razvita pisna in

komunikacijska kultura ter šolska izobrazba v lastnem jeziku) ustanovil tudi lastno

državo ali vsaj dosegli zadovoljivo politi!no in teritorialno avtonomijo.« (Bufon,

2004, 37)

Ve!inoma se tej definiciji doda še specifi!no etni!no – narodno identiteto

pripadnikov dolo!enega naroda. Tako naj bi se posameznik na eni strani zavedal

pripadnosti dolo!enemu narodu, na drugi strani pa naj bi ga tudi ostali pripadniki

tega naroda priznavali in sprejeli, kot !lana te skupnosti.

Pojem narod je v slovenš!ini mogo!e opredeliti dokaj natan!no, v hrvaškem jeziku

pa ima ta pojem lahko ve! pomenov:

- ozna!uje dolo!eno raven razvoja neke etni!ne skupnosti; revne, privilegirane

družbene sloje

- vse prebivalce oziroma državljane neke države,

- ali pa je sinonim za pojem nacija (Žagar, 1995)

Za nekatere je etni"na skupnost ali etnija je »posebna socialna skupina, ki jo

povezujejo lastno samozavedanje in poimenovanje, skupen izvor ali zgodovina,

opredeljen skupni kulturni ali zgodovinski prostor, se pravi ob!utek skupne

teritorialne pripadnosti, skupni kulturni okviri jezikovne in druge narave ter aktivna

medsebojna solidarnost.« (Bufon, 2004, 35)

Etnija je »objektivna družbena in kulturna formacija, ki jo sestavljajo pripadniki

istega etni!nega izvora, jezika in histori!nega izro!ila, kateri v kontinuirani obliki

zasedajo neko ozemlje; pripadnike take družbene formacije, ki to naselitveno mesto

zapustijo zaradi selitve, a ohranjajo prvotno etni!no identiteto, smemo prav tako

prištevati k skupnem etnosu.« (Bufon, 2004, 37)

11

Medtem, ko se po Žagarju (1995) pojem etni!na skupnost lahko uporablja kot

najsplošnejši generi!ni pojem, ki ozna!uje vse družbene skupnosti, ki jih opredelimo

glede na njihovo specifi!no skupno zgodovino, kulturo, mite, jezik, ozemlje, krvno

vez, zgodovinski izvor. V to skupino sodijo plemena, ljudstva, narodi, nacije.

Nekateri raziskovalci prou!ujejo narod kot specifi!no etni!no skupnost. Narod se v

!asu spreminja in ima tako kot vse etni!ne skupnosti nasploh svojo !asovno

dimenzijo. Sleherni narod se rodi – nastane, živi svoje življenje, v katerem se

spreminja in kon!no umre – izgine.

Novi narodi lahko nastanejo tako, da se izoblikujejo iz prej obstoje!ih zgodovinskih

ljudstev ali narodov. O koncu nekega naroda lahko govorimo, ko izginejo njegova

specifi!na kultura in druge zna!ilnosti, ki so ga razlikovale od drugih etni!nih

skupnosti. Zato je potrebno narod obravnavati in razumeti kot dinami!en in

spremenljiv družbeni proces.

Narodna manjšina je skupina ljudi, ki jih združuje pripadnost (nekemu) narodu,

vendar pa zaradi trenutnih politi!nih okoliš!in (potek državnih meja) živijo v državi

drugega titularnega naroda (ali ve! narodov) in sicer kot manj števil!na, manj

politi!no in gospodarsko mo!na ter vplivna skupina. Pripadniki te skupine so

državljani države v kateri živijo, imajo etni!ne, religiozne ali jezikovne zna!ilnosti,

po katerih se razlikujejo od preostalega prebivalstva in kažejo !ut za ohranjanje svoje

kulture, tradicije, religije ali jezika.

Termin manjšina v družbenih vedah najpogosteje ozna!uje »socialno skupino, ki se

po svojih rasnih, etni!nih in kulturnih zna!ilnostih razlikuje od ve!inske družbe, v

katero je vklju!ena, in/ali diskriminirana s soci-ekonomskega in politi!nega vidika.«

(Bufon, 2004, 65)

Žagar je v !lanku: Ali so Slovenci na Hrvaškem narodna manjšina: splošna

terminološka vprašanja in pravna zaš!ita; povzel Petri!evo definicijo pojma

avtohtona etni!na narodna manjšina, s katero Petri! opredeljuje tipi!ne etni!ne

manjšine, kot del naroda, ki je nastal zaradi specifi!nega zgodovinskega razvoja, z

12

dolo!itvijo meja nacionalne države na ozemlju kjer živijo: kot posebne in oblikovane

etni!ne skupnosti, ki praviloma strnjeno naseljeno živijo na dolo!enem ozemlju

zunaj meja svoje nacionalne države. Tu je potrebno dodati še relativno trajnost

naselitve oziroma avtohtonost etni!nih manjšin, zato obstaja dolgotrajna in trdna vez

med pripadniki te skupnosti in državo, katere državljani so, manjšina predstavlja del

naroda, ki živi zunaj meja mati!ne nacionalne države svojega naroda, mati!na država

pa je najpogosteje sosednja država države, v kateri manjšina živi.

Manjšine, ki jih poznamo danes so posledica nastanka in obstoja nacionalnih držav in

meja med njimi. Sodobne nacionalne države niso in dejansko nikoli niso bile etni!no

povsem homogene. Praviloma vsaka meja povzro!i etni!no pluralnost prebivalstva

držav.

Zgodovinski poskusi odpravljanja in zmanjševanja etni!ne in kulturne pluralnosti

prebivalstva posameznih držav, niso nikoli uspeli. Danes te poskuse »etni!nega

!iš!enja« ocenjujemo kot tragi!ne zgodovinske dogodke. Nekateri politiki še danes

ponujajo tako rešitev za manjšinska in etni!na vprašanja. V ve!ini obmejnih

obmo!jih živita skupaj najmanj dve etni!ni skupnosti, druga ob drugi ali druga z

drugo. Etni!na struktura prebivalstva posameznih držav se stalno spreminja tudi

potem, ko so državne meje že dolo!ene. To je posledica mednarodnih migracij,

spreminjanja in notranje dinamike razvoja posameznih etni!nih skupnosti. V

marsikaterih pogojih je težko dolo!iti, kdaj je neka etni!na skupnost v državi etni!na

manjšina, kdaj gre za migrante ali migrantske skupnosti, oziroma kdaj se etni!no

skupnost šteje za konstruktiven narod ve! – nacionalne države.

Problematika manjšin je pomembna vsebina mednarodnega prava in demokrati!nega

razvoja v svetu. Posebna zaš!ita etni!nih manjšin pa se le stežka in po!asi uveljavlja

v ustavni in zakonodajni ureditvi posameznih držav. Za!etek modernega razvoja

zaš!ite verskih in etni!nih manjšin v modernem pravu pomeni »Vestfalski mir« iz

leta 1648, ko so uveljavili na!elo svobode prepri!anja in vere. Posebne pravice

etni!nih manjšin naj bi jim zagotovile njihov obstoj, razvoj, ohranitev in nadaljnji

razvoj njihovega jezika, kulture in etni!ne identitete, hkrati pa jim omogo!ile

13

ustanovitev in delovanje njihovih organizacij in združenj ter njihovo sodelovanje v

procesih odlo!anja in v politi!nem sistemu.

Ve!ina državnih ustav in zakonodaj po svetu ureja položaj in zaš!ito etni!nih

manjšin tako, da govore o pravicah in zaš!iti oseb, ki pripadajo posameznim

etni!nim manjšinam, !eprav se v zadnjem !asu pojavljajo tudi koncepti kolektivnih

pravic manjšin, !eprav jih je še vedno zelo malo.

Vprašanje avtohtonosti je problemati!no, ker nimamo objektivnih in nespornih

kriterijev, kdaj na dolo!enem ozemlju neko etni!no skupnost lahko opredelimo kot

avtohtono, zato je to vprašanje stvar politi!ne odlo!itve posamezne države. V reviji

Minority Rights Group so opredelili to mejo z 40 -50 letno tradicijo manjšine. Lahko

bi za avtohtono manjšino šteli tiste manjšine, kadar sta njena prisotnost in specifi!na

kultura sooblikovala kulturni in zgodovinski razvoj tega okolja. Velikokrat se pojavi,

da namesto pojma etni!na – narodna manjšina uporabljajo pojem narodnost,

narodnostna manjšina – skupnost ali manjšinska etni!na skupnost. (Žagar, 1995)

Pod pojmom »varstvo manjšin« imenujemo ukrepe in dolo!ila, ki jih vsebujejo

pravni akti in ki se nanašajo na manjšine in predvsem na njihovo zaš!ito. To je

poseben sklop !lovekovih pravic, ki ga imenujemo »manjšinsko varstvo«. Varstvo

manjšin je nabor norm in konkretne prakse, ki prispevajo k ohranjanju in razvoju

manjšin. Dolo!ila in ukrepi manjšinam podeljujejo pravice.

14

3. PRAVNO VARSTVO MANJŠIN

Mednarodni dokumenti in strokovna literatura je oblikovala razli!ne pravice, ki

naj bi pripadala manjšinam. Kljub temu pa obstaja pet temeljnih pravic, ki morajo

biti zagotovljene vsem manjšinam in njihovim pripadnikom.

To so:

- pravica do obstoja

- enakopravnosti

- zastopanosti manjšin v politi!nem odlo!anju

- do svobodne uporabe jezika v zasebne in javne namene in do lastnih institucij

- da bi se ohranile vse zna!ilnosti dolo!ene manjšinske skupnosti. (Komac, 2002)

Mednarodno varstvo manjšin se je skozi zgodovino po!asi razvijalo. Žagar (2002) je

razvoj manjšinskih pravic razdelil v tri klju!ne faze:

»- od westfalskih sporazumov (1648) do prve svetovne vojne,

- od konca prve svetovne vojne do druge svetovne vojne;

- obdobje po drugi svetovni vojni, v katerem po letu 1989 lahko zaznamo vrsto novih

zna!ilnosti.« (Žagar, 2002, 76)

Za prvo obdobje je zna!ilna zaš!ita verskih manjšin, svoboda in enakopravnost ver; v

nekaterih primerih versko in lokalno samoupravo. Kar niti ne presene!a, saj se za

za!etek obdobja šteje Westfalski sporazum iz leta 1648, ki so ga po tridesetletnih

verskih vojnah med katoliškimi in protestantskimi vladarji podpisali in priznali

pravice verskim skupnostim.

Manjšinsko zaš!ito so dolo!ili redki mednarodni dokumenti, ki niso predvidevali

nobenega mehanizma za zagotavljanje uresni!evanja te zaš!ite.

Zna!ilnost drugega obdobja, torej od konca prve svetovne vojne do druge svetovne

vojne; je v tem da se je zaš!ita manjšin razvila in razširila, tako je poleg verskih,

vklju!evala tudi zaš!ito rasnih, etni!nih in jezikovnih manjšin. »Posebne pravice

oseb, ki pripadajo etni!nim, rasnim, jezikovnim in/ali verskim manjšinam so postale

15

del !lovekovih pravic.« (Žagar, 2002, 77) Zaš!ito manjšin so dolo!ali mednarodni

dokumenti, ki so se oblikovali v okviru Društva narodov. Klju!ni dokumenti tega

!asa so bile mirovne pogodbe po prvi svetovni vojni. Za!ne se obdobje ustavne

zaš!ite narodnih manjšin, ko posamezne države sprejmejo in dogradijo rešitve iz

mednarodnih dokumentov.

Po drugi svetovni vojni se je razvil koncept !lovekovih pravic in svoboš!in, katerega

sestavni del so tudi manjšinske pravice. Zaš!ito in pravice š!itijo številni mednarodni

dokumenti, poleg zavezujo!ih (pogodb, konvencij) tudi nezavezujo!e (deklaracije,

resolucije). (Žagar, 2002)

Vršaj (2004) ugotavlja, da manjšinsko zakonodajo tvorijo 4 stopnje:

»1. svetovna zakonodaja (npr. Združeni Narodi);

2. evropska zakonodaja (Evropska unija in Svet Evrope);

3. državna zakonodaja;

4. regionalna zakonodaja.« (Vršaj, 2004, 188)

3.1. Mednarodni dokumenti

Dokumenti mednarodnopravnega varstva narodnih manjšin:

»- Listina Združenih narodov o !love!anskih pravicah

- Konvencija Združenih narodov o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije

- Sklepna listina Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi

- Deklaracija UNESCO (ZN) o rasi in rasnih predsodkih

- Svet Evrope – Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih

- Deklaracija Združenih narodov o pravicah pripadnikov narodnih ali etni!nih,

verskih in jezikovnih manjšinah

- Instrument Srednje-evropske pobude za varstvo manjšinskih pravic

- Okvirna konvencija Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin

- Direktiva Sveta EU (štev. 2000/43/EC) o uresni!evanju na!ela enakega

obravnavanja oseb, ne glede na raso ali etni!no poreklo

16

- Listina o temeljnih pravicah Evropske unije (Pogodba v Nici, 2000; Ustava EU,

2004)« (Vršaj, 2004, 188)

3.1.1. Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih

Prvi obvezujo!i ve!stranski mednarodnopravni dokument, ki se v celoti ukvarja z

uresni!evanjem enega od podro!ij pravnega varstva manjšin, to je jezika; je

Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih (v nadaljevanju Listina).

Sprejeta je bila 5. novembra 1992 v Strasbourgu, v veljavo je stopila 1. marca 1998.

Slovenija jo je podpisala 3. julija 1997, ratificirala pa šele 19. julija 2000. Njena

dolo!ila so v Sloveniji v veljavo stopila s 1. januarjem 2001. Listina vsebuje

natan!na dolo!ila, za katere se države obvežejo; da jih bodo spoštovale.

Listina ima Uvod (Preambulo) in 4 dele:

»I. del - Splošne dolo!be;

II. del - Doseganje ciljev in na!el;

III. del - Ukrepi za pospeševanje rabe regionalnih ali manjšinskih jezikov v javnem

življenju (uprava, sodstvo);

IV. del - Izvajanje listine;

V. del – Kon!ne dolo!be«1 (Vršaj, 2004, 192 - 193)

Listina zadeva podro!je izobraževanja, sodne oblasti, upravnih organov in javnih

služb, javnih glasil, kulturnih dejavnosti in ustanov, gospodarske dejavnosti in

družbenega življenja, ter !ezmejne izmenjave.

Drugi del Listine »Doseganje ciljev in na!el v skladu s prvim odstavkom 2. !lena«

vsebuje en sam, vendar vsebinsko bogat !len, to je 7. !len, ki odseva na!ela

sodobnega pristopa o spoštovanju kulturne razli!nosti, prepovedi neupravi!enega

razlikovanja, spodbujanja razli!nih kulturnih identitet in dejavnosti, medsebojnega

spoznavanja razli!nih kultur in spodbujanja sodelovanja uporabnikov manjšinskih in

1 Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih

17

regionalnih jezikov pri oblikovanju kulturne in jezikovne politike v posamezni

državi. Prvi odstavek 2. !lena Listine se glasi: »Pogodbenica se obvezuje da bo

uporabljala dolo!be drugega dela za vse regionalne ali manjšinske jezike, ki se

govorijo na njenem ozemlju in so v skladu z opredelitvijo izraza v 1. !lenu.« (Žagar,

2002, 113 – 230)

V 1. !lenu Listine so »regionalni ali manjšinski jeziki« definirani kot jeziki: ki jih

tradicionalno uporabljajo na dolo!enem ozemlju države državljani te države, ki

sestavljajo skupino, števil!no manjšo od preostalega prebivalstva te države, in ki se

razlikujejo od uradnega jezika ali uradnih jezikov te države; izraz ne vklju!uje niti

nare!ij uradnega jezika ali uradnih jezikov države niti jezikov migrantov.

Tretji del vsebuje specifi!ne »ukrepe za pospeševanje rabe regionalnih ali

manjšinskih jezikov v javnem življenju v skladu z obveznostmi, sprejetimi v drugem

odstavku 2. !lena« Listine; ki pravi; »Za vsak jezik, dolo!en v trenutku ratifikacije,

sprejetja ali odobritve v skladu s 3. !lenom, se pogodbenica obvezuje, da bo

uporabljala najmanj 35 odstavkov ali pododstavkov, izbranih med dolo!bami tretjega

dela te listine, med katerimi so vsaj trije izbrani iz 8. in trije iz 12. !lena ter najmanj

po eden iz 9., 10., 11., in 13. !lena.« Vsebuje dolo!be, ki se nanašajo na ob!utljiva

podro!ja, kot so vzgoja in izobraževanje, delo pravosodnih in upravnih organov, ter

javnih služb, medijev, kulturne dejavnosti in olajšave, gospodarsko in družbeno

življenje ter !ezmejne izmenjave.

Listina ponuja državam2 razli!ne možnosti uresni!evanja pravic, saj si države same

dolo!ijo, katera od ponujenih možnosti jim najbolj ustrezajo.

Slovenija je ob deponiranju listine o ratifikaciji Listine o regionalnih ali manjšinskih

jezikih generalnemu sekretarju Sveta Evrope sporo!ila, da sta na ozemlju Republike

Slovenije regionalna ali manjšinska jezika italijanski in madžarski. Poselitveni

prostor govorcev madžarskega jezika obsega obmo!je petih ob!in v Prekmurju, v

vzhodnem predelu Slovenije ob meji z Madžarsko: Hodoš/Hodos, Šalovci, Moravske

Toplice, Dobrovnik/Dobronak in Lendava/Lendva.

2 Republika Slovenija je ob deponiranju listine o ratifikaciji Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih generalnemu sekretarju Sveta Evrope sporo!ila, da sta na ozemlju Slovenije regionalna ali manjšinska jezika v smislu te listine italijanski in madžarski jezik. Ter da bo v skladu s petim odstavkom 7. !lena listine dolo!be od prvega do !etrtega odstavka 7. !lena smiselno uporabljala tudi za romski jezik.

18

Slovenija se je obvezala, da bo spoštovala dolo!be, ki govorijo o tem, da bodo

pogodbenice:

»a (i) zagotavljale možnost za predšolsko izobraževanje v ustreznih regionalnih ali

manjšinskih jeziki ali (ii) zagotavljale možnost, da znaten del predšolskega

izobraževanja poteka v ustreznih regionalnih ali manjšinskih jezikih.«

Glede osnovnošolskega izobraževanja je Slovenija izbrala dolo!ila, ki govorijo o

tem, da bodo pogodbenice:

»b (i) zagotavljale možnost za osnovnošolsko izobraževanje v ustreznih regionalnih

ali manjšinskih jezikih ali (ii) zagotavljale možnost, da znaten del osnovnošolskega

izobraževanja poteka v ustreznih regionalnih ali manjšinskih jezikih, ali (iii)

zagotovile, da je v okviru osnovnošolskega izobraževanja pou!evanje ustreznih

regionalnih ali manjšinskih jezikov sestavni del u!nega na!rta.«

Nadalje naj bi zagotovila ustrezno srednje šolstvo, o katerem je govor v to!ki (c)

Evropske listine. Iz te to!ke se je Slovenija obvezala spoštovati dolo!ila, ki govorijo

o tem, da bodo pogodbenice:

»c (i) zagotavljale možnost za srednješolsko izobraževanje v ustreznih regionalnih ali

manjšinskih jezikih ali (ii) zagotovile možnost, da znaten del srednješolskega

izobraževanja poteka v ustreznem regionalnem ali manjšinskem jeziku, ali (iii)

zagotovile, da je v okviru srednješolskega izobraževanja pou!evanje ustreznih

regionalnih ali manjšinskih jezikov sestavni del u!nega na!rta.«

O obveznostih na podro!ju strokovnega in poklicnega izobraževanja je v Listini

govor v to!ki (d) 8. !lena. Slovenija se je obvezala uresni!iti tri dolo!be, ki govorijo

o tem, da bodo pogodbenice »(i) zagotavljale možnost za strokovno in poklicno

izobraževanje v ustreznih regionalnih ali manjšinskih jezikih ali (ii) zagotovile

možnost, da znaten del strokovnega in poklicnega izobraževanja poteka v ustreznih

regionalnih ali manjšinskih jezikih, ali (iii) zagotovile, da je v okviru strokovnega in

poklicnega izobraževanja pou!evanje ustreznih regionalnih ali manjšinskih jezikov

sestavni del u!nega na!rta.«

19

O univerzitetnem izobraževanju je govor v to!ki (e). Slovenija je izbrala dolo!ilo

to!ke (iii), ki pravi, da bodo pogodbenice spodbujale in/ali omogo!ile izvajanje

univerzitetnega izobraževanja ali drugih oblik visoko- ali višješolskega

izobraževanja v regionalnih ali manjšinskih jezikih ali zagotovile možnost za študij

teh jezikov kot univerzitetnega ali visoko- in višješolskega predmeta, že zaradi vloge

države v odnosu do visoko- in višješolskih ustanov ni mogo!e izvesti to!k i in ii.

Listina govori tudi o izobraževanju odraslih ter permanentnem izobraževanju.

Slovenija je iz tega sklopa izbrala dolo!ilo, ki govori o tem, da bodo pogodbenice

podpirale in/ali spodbujale vklju!evanje teh jezikov kot u!nega predmeta pri

izobraževanju odraslih in nenehnem izobraževanju, !e javne oblasti nimajo

neposredne pristojnosti na podro!ju izobraževanja odraslih. Sposobnosti za življenje

in sobivanje na narodnostno in jezikovno mešanem obmo!ju, seznanjanje s

položajem italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti v sosednjih državah ter

vzpostavljanje vezi in sodelovanja s pripadniki in ustanovami teh skupnosti.

Drugo podro!je rabe jezika narodnih skupnosti se v Evropski listini nanaša na

sodstvo.

Slovenija se je obvezala, da bo uresni!evala dolo!be, ki govorijo o tem, da bodo za

sodna okrožja, v katerih število prebivalcev, ki uporabljajo regionalne ali manjšinske

jezike, upravi!uje spodaj navedene ukrepe, glede na položaj posameznega jezika in

!e po mnenju sodnika uporaba ugodnosti, ki jih daje ta odstavek, ne ovira pravilnega

sojenja:

»(a) v kazenskih postopkih:

(i) zagotovile, da sodiš!a na zahtevo ene od strank vodijo postopke v regionalnih ali

manjšinskih jezikih, in/ali

(ii) zajam!ile obtožencu pravico do uporabe njegovega regionalnega ali

manjšinskega jezika in/ali

(iii) zagotovile, da se zahteve in dokazi, ne glede na to, ali so pisni ali ustni, ne bodo

šteli za nesprejemljive samo zato, ker bodo izraženi v regionalnem ali manjšinskem

jeziku, in/ali

(iv)omogo!ili, da se dokumentacija v zvezi s sodnimi postopki na zahtevo predloži v

dolo!enih regionalnih ali manjšinskih jezikih, po potrebi s pomo!jo tolma!ev in

prevodov brez dodatnih stroškov za prizadete osebe.

20

Raba jezika manjšinskih skupnosti je zagotovljena tudi v

(b) civilnih postopkih:

(i) (pogodbenice bodo, op. M. K.) zagotovile, da sodiš!a na zahtevo ene od strank

vodijo postopke v regionalnih ali manjšinskih jezikih, in/ali

(ii) omogo!ile, da lahko stranka v sporu, kadar mora osebno priti pred sodiš!e,

uporablja svoj regionalni ali manjšinski jezik brez dodatnih stroškov, in/ali

(iii) omogo!ile, da se dokumentacija in dokazi predložijo v regionalnem ali

manjšinskem jeziku, po potrebi s pomo!jo tolma!ev in prevodov.«

Raba jezika je v skladu z dolo!ili Evropske listine zagotovljena tudi v postopkih pred

sodiš!i, pristojnimi za upravne zadeve. Glede na to so se stranke pogodbenice

zavezale, da bodo

»(i) zagotovile, da sodiš!a na zahtevo ene od strank vodijo postopke v regionalnih ali

manjšinskih jezikih, in/ali

(ii) omogo!ile, da lahko stranka v sporu, kadar mora osebno priti pred sodiš!e,

uporablja svoj regionalni ali manjšinski jezik brez dodatnih stroškov, in/ali

(iii) omogo!ile, da se dokumentacija in dokazi predložijo v regionalnih ali

manjšinskih jezikih, po potrebi s pomo!jo tolma!ev ali prevodov.«

Glede zadnje dolo!be, ki govori o tolma!ih ali prevodih, je treba omeniti še

pododstavek d 9. !lena, ki pravi, naj uporaba tolma!ev in prevodov ne povzro!a

dodatnih stroškov za prizadete osebe. Slovenija se je obvezala spoštovati tudi drugi

odstavek 9. !lena, ki govori o tem, da pogodbenice:

»(a) ne bodo zanikale veljavnosti pravnih dokumentov, sestavljenih v dolo!eni

državi, samo zato, ker so napisani v regionalnem ali manjšinskem jeziku, ali

(b) da ne bodo zanikale veljavnosti pravnih dokumentov med strankami v sporu,

sestavljenih v državi, samo zato, ker so napisani v regionalnem ali manjšinskem

jeziku, in bodo zagotovile, da se pravni dokumenti lahko uveljavljajo proti

zainteresiranim tretjim, ki ne uporabljajo teh jezikov, pod pogojem, da jih osebe, ki

jih uveljavljajo, seznanijo z njihovo vsebino, ali

(c) ne bodo med strankami zanikale veljavnosti pravnih dokumentov, sestavljenih v

državi, samo zato, ker so napisani v regionalnem ali manjšinskem jeziku.«

21

Zanimivo je, da se Slovenija ni obvezala, da bo v regionalne ali manjšinske jezike

prevajala najpomembnejše notranje pravne predpise in tiste, ki se posebej nanašajo

na uporabnike teh jezikov. "eprav je res, da se mnogi predpisi lokalnih skupnosti

objavljajo tudi v jezikih narodnih skupnosti (predvsem v italijanš!ini), bi le bilo treba

razmišljati tudi o sistemati!nem prevajanju zakonskih dolo!il, ki se posebej nanašajo

na manjšinske skupnosti, tudi v njihove materne jezike.

Raba jezika narodnih skupnosti pri delu upravnih organov in javnih služb je v

Evropski listini opredeljena v 10. !lenu. Slovenija se je obvezala, da bo spoštovala

prvi, drug, tretji, !etrti in peti odstavek, kar pomeni, da se je odlo!ila spoštovati 10.

!len v celoti.

Besedilo 10. !lena pravi:

»1. Na upravnih obmo!jih države, na katerih število prebivalcev, ki uporabljajo

regionalne ali manjšinske jezike, upravi!uje spodaj dolo!ene ukrepe, in glede na

položaj vsakega jezika se pogodbenice obvezujejo, da, !e je to mogo!e:

a. (i) zagotovijo, da upravni organi uporabljajo regionalne ali manjšinske jezike, ali

(ii) zagotovijo, da vsi njihovi uradniki, ki imajo stike z javnostjo, uporabljajo

regionalne ali manjšinske jezike pri svojih odnosih z osebami, ki se nanjo obra!ajo v

teh jezikih, ali

(iii) zagotovijo, da uporabniki regionalnih ali manjšinskih jezikov lahko predložijo

ustne ali pisne vloge in prejmejo odgovor v teh jezikih, ali

(iv)zagotovijo, da uporabniki regionalnih ali manjšinskih jezikov lahko predložijo

ustne ali pisne vloge v teh jezikih, ali

(v) zagotovijo, da uporabniki regionalnih ali manjšinskih jezikov lahko veljavno

predložijo dokument v teh jezikih;

b. dajejo na voljo upravna besedila in obrazce, ki so v splošni rabi za prebivalstvo, v

regionalnih ali manjšinskih jezikih ali dvojezi!no;

c. dovolijo upravnim organom, da sestavijo dokumente v regionalnem ali

manjšinskem jeziku.

2. Glede lokalnih ali regionalnih oblasti na obmo!jih, na katerih je število

prebivalcev, ki uporabljajo regionalne ali manjšinske jezike tako, da upravi!uje

spodaj navedene ukrepe, se pogodbenice obvezujejo, da dovolijo in/ali spodbujajo:

22

a. uporabo regionalnih ali manjšinskih jezikov v okviru regionalne ali lokalne

oblasti;

b. možnost za uporabnike regionalnih ali manjšinskih jezikov, da predložijo ustne ali

pisne vloge v teh jezikih;

c. regionalne oblasti, da objavljajo uradne dokumente tudi v ustreznih regionalnih ali

manjšinskih jezikih;

d. lokalne oblasti, da objavljajo uradne dokumente tudi v ustreznih regionalnih ali

manjšinskih jezikih;

e. regionalne oblasti, da uporabljajo regionalne ali manjšinske jezike v razpravah v

svojih skupš!inah, ne da bi izklju!ili uporabo uradnega jezika ali uradnih jezikov

države;

f. lokalne oblasti, da uporabljajo regionalne ali manjšinske jezike v razpravah v

svojih skupš!inah, ne da bi izklju!evali uporabo uradnega jezika ali uradnih jezikov

države;

g. uporabo ali sprejem tradicionalnih in pravilnih oblik krajevnih imen v regionalnih

ali manjšinskih jezikih po potrebi skupaj s poimenovanjem v uradnem jeziku ali

uradnih jezikih.

3. Glede javnih storitev, ki jih zagotavljajo upravni organi ali druge osebe v

njihovem imenu, se pogodbenice obvezujejo, da na ozemlju, na katerem se

uporabljajo regionalni ali manjšinski jeziki, in v skladu s položajem posameznega

jezika ter !e je to mogo!e:

a. zagotovi, da se regionalni ali manjšinski jeziki uporabljajo pri opravljanju storitev,

ali

b. dovolijo, da uporabniki regionalnih ali manjšinskih jezikov predložijo zahtevek in

prejmejo odgovor v teh jezikih, ali

c. dovolijo, da uporabniki regionalnih ali manjšinskih jezikov predložijo zahtevek v

teh jezikih.

4. Zaradi uresni!evanja dolo!be prvega, drugega in tretjega odstavka, ki so jih

pogodbenice sprejele, se pogodbenice obvezujejo sprejeti enega ali ve! ukrepov:

a. prevajanje ali tolma!enje, !e se zahtevata;

b. zaposlovanje, in kadar je potrebno, usposabljanje uradnikov in drugih potrebnih

zaposlenih v javnih službah;

23

c. ugoditev, !e je le mogo!e, prošnjam zaposlenih v javnih službah, ki znajo

regionalni ali manjšinski jezik, da so imenovani na ozemlje, na katerem se ta

regionalni ali manjšinski jezik uporablja.

5. Pogodbenice se obvezujejo dovoliti uporabo ali prevzem priimkov v regionalnih

ali manjšinskih jezikih na prošnjo prizadetih oseb.«

Podro!je informiranja je v Evropski listini opredeljeno v 11. !lenu. Slovenija se je

obvezala, da bo iz 11. !lena uporabljala dolo!be prvega odstavka v to!kah a (i) in e

(i) ter drugega in tretjega odstavka. Odstavek 1 a (i) dolo!a:

»Pogodbenice se obvezujejo, da za uporabnike regionalnih ali manjšinskih jezikov na

ozemljih, na katerih se ti jeziki govorijo, v skladu s položajem vsakega jezika stopnjo

posredne ali neposredne pristojnosti organov javne oblasti in njihovih pooblastil ali

vloge na tem podro!ju ter ob spoštovanju na!ela neodvisnosti in samostojnosti javnih

glasil:

a. v obsegu, v katerem radio in televizija opravljata poslanstvo javne službe:

(i) zagotovijo ustanovitev vsaj ene radijske postaje in enega televizijskega kanala v

regionalnih ali manjšinskih jezikih,

e (i) spodbujajo in/ali omogo!ajo ustanovitev in/ali vzdrževanje vsaj enega !asopisa

v regionalnih ali manjšinskih jezikih.«

V drugem odstavku 11. !lena pa se je Slovenija obvezala zajam!iti svobodo

neposrednega sprejemanja radijskih in televizijskih oddaj iz sosednjih držav v jeziku,

ki se uporablja v enaki ali podobni obliki, kot je regionalni ali manjšinski jezik, in ne

bodo nasprotovale prenašanju radijskih in televizijskih oddaj iz sosednjih držav v

takem jeziku.

Pogodbenice se nadalje obvezujejo zagotoviti, da ne bo nobenih omejitev glede

svobode izražanja in prostega pretoka informacij v tisku, napisanih v jeziku, ki se

uporablja v enaki ali podobni obliki, kot je regionalni ali manjšinski jezik. Ker

izvajanje zgoraj omenjenih svoboš!in vklju!uje dolžnosti in odgovornosti, so lahko

zanje predvidene take formalnosti, omejitve ali kazni, kot so predpisane z zakonom

in so potrebne v demokrati!ni družbi, v interesu nacionalne varnosti, ozemeljske

celovitosti ali javne varnosti, za prepre!evanje nereda in kriminala, za zaš!ito zdravja

ali morale, za zaš!ito dobrega imena ali pravic drugih, za prepre!evanje razkritja

zaupnih informacij ali za ohranjanje avtoritete in nepristranskosti sodstva.

24

Tretji odstavek 11. !lena pravi: »Pogodbenice se obvezujejo zagotoviti, da so interesi

uporabnikov regionalnih ali manjšinskih jezikov zastopani ali upoštevani v organih,

ki so lahko ustanovljeni v skladu z zakonom z nalogo, da jam!ijo svobodo in

pluralizem javnih glasil.

Kulturne dejavnosti so v Evropski listini opredeljene v 12. !lenu. Slovenija se je

zavezala, da bo spoštovala dolo!be, zapisane v to!kah a, d, e, f iz prvega odstavka ter

dolo!be drugega in tretjega odstavka. Sprejete obveznosti govorijo o:

»1. Glede kulturnih dejavnosti in ustanov, še posebej knjižnic, videotek, kulturnih

centrov, muzejev, arhivov, akademij, gledališ! in kinematografov kakor tudi

literarnih del in filmskih produkcij, oblik izražanja ljudske kulture, festivalov in s

kulturo povezanih dejavnosti, med drugim vklju!no z uporabo novih tehnologij, se

pogodbenice obvezujejo, da na ozemljih, na katerih se ti jeziki uporabljajo, ter v

obsegu pristojnosti organov javne oblasti in njihovih pooblastil ali vloge na tem

podro!ju:

a. spodbujajo tiste vrste izražanja in pobude, ki so zna!ilne za regionalne ali

manjšinske jezike in pospešujejo razli!ne možnosti dostopa do del v teh jezikih;

d. zagotovijo, da organi, odgovorni za organiziranje ali podpiranje razli!nih kulturnih

dejavnosti, primerno podpirajo vklju!evanje poznavanja in rabe regionalnih ali

manjšinskih jezikov in kultur v projekte, za katere dajo pobudo ali finan!na sredstva;

e. pospešujejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da imajo organi, odgovorni za

organiziranje in podpiranje kulturnih dejavnosti, na razpolago osebje, ki dobro

obvlada dolo!en regionalni ali manjšinski jezik in jezik ali jezike preostalega

prebivalstva;

f. spodbujajo neposredno sodelovanje predstavnikov uporabnikov regionalnega ali

manjšinskega jezika pri zagotavljanju možnosti in na!rtovanju kulturnih dejavnosti.«

V drugem odstavku pa je zapisano: Za ozemlja, na katerih se regionalni ali

manjšinski jeziki tradicionalno ne uporabljajo, se pogodbenice obvezujejo, da bodo

dovolile, spodbujale in/ali zagotavljale primerne kulturne dejavnosti in možnosti v

skladu s prejšnjim odstavkom, !e to upravi!uje število tistih, ki uporabljajo

regionalni ali manjšinski jezik. V tretjem odstavku pa je dolo!eno: Pogodbenice se

25

obvezujejo v svoji kulturni politiki v tujini dati ustrezno mesto regionalnim ali

manjšinskim jezikom in kulturam, katerih odraz so.

O gospodarskem in družbenem življenju govori 13. !len Listine. Slovenija se je

zavezala, da bo uporabljala oba odstavka tega !lena. Prvi odstavek 13. !lena pravi:

»1. V zvezi z gospodarskimi in družbenimi dejavnostmi se pogodbenice obvezujejo,

da v vsej državi:

a. izlo!ijo iz svoje zakonodaje vsako dolo!bo, ki neupravi!eno prepoveduje ali

omejuje uporabo regionalnih ali manjšinskih jezikov v dokumentih, ki se nanašajo na

gospodarsko ali družbeno življenje, zlasti v pogodbah o delu ter v strokovni

dokumentaciji, kot so navodila za uporabo izdelkov ali opreme;

b. prepovejo v notranje pravilnike podjetij in v osebne dokumente vstavljati kakršne

koli dolo!be, ki izklju!ujejo ali omejujejo uporabo regionalnih ali manjšinskih

jezikov vsaj med uporabniki istega jezika;

c. nasprotujejo praksi, katere namen je odvra!anje od uporabe regionalnih ali

manjšinskih jezikov v zvezi z gospodarskimi in družbenimi dejavnostmi;

d. olajšujejo in/ali spodbujajo uporabo regionalnih ali manjšinskih jezikov tudi z

drugimi sredstvi poleg že zgoraj navedenih. V drugem odstavku 13. !lena pa je

dolo!eno:

2. V zvezi z gospodarskimi in družbenimi dejavnostmi se pogodbenice obvezujejo,

da na ozemlju, na katerem se uporabljajo regionalni ali manjšinski jeziki, !e so javne

oblasti za to pristojne in !e je to razumno mogo!e:

a. vklju!ijo v svoje finan!ne in ban!ne predpise dolo!be, ki dovoljujejo na podlagi

postopkov, ki so v skladu s poslovno prakso, uporabo regionalnih ali manjšinskih

jezikov pri sestavljanju pla!ilnih nalogov (!eki, menice itd.) ali drugih finan!nih

dokumentov, ali da zagotovijo, kadar je to primerno, izvajanje takšnih dolo!b;

b. v gospodarskem in družbenem sektorju, ki sta neposredno pod njihovim nadzorom

(javni sektor), organizirajo dejavnosti za spodbujanje uporabe regionalnih ali

manjšinskih jezikov;

c. zagotovijo, da socialno varstvene ustanove, kot npr. bolnišnice, domovi za ostarele

in drugi domovi, omogo!ajo sprejem in oskrbo oseb, ki uporabljajo regionalni ali

26

manjšinski jezik in potrebujejo nego zaradi slabega zdravja, starosti ali iz drugih

razlogov, v njihovem jeziku;

d. s primernimi sredstvi zagotovijo, da so varnostna navodila sestavljena v

regionalnih ali manjšinskih jezikih;

e. poskrbijo, da so informacije pristojnih javnih organov, ki se nanašajo na pravice

potrošnikov, na voljo v regionalnih ali manjšinskih jezikih.

Podro!je !ezmejnih izmenjav je opredeljeno v 14. !lenu Evropske listine. Slovenija

se je zavezala, da bo spoštovala oba odstavka. V 14. !lenu je zapisano:

Pogodbenice se obvezujejo, da:

»a. uporabljajo že obstoje!e obvezujo!e dvostranske in mnogostranske sporazume,

sklenjene z državami, v katerih se uporablja isti jezik v enaki ali podobni obliki, ali si

po potrebi prizadevajo skleniti take sporazume, in sicer tako, da bodo pospeševale

stike med uporabniki istega jezika v zadevnih državah v kulturi, izobraževanju,

obveš!anju, poklicnem usposabljanju in permanentnem izobraževanju;

b. v dobro regionalnih ali manjšinskih jezikov olajšujejo in/ali spodbujajo !ezmejno

sodelovanje, še zlasti med tistimi regionalnimi in lokalnimi skupnostmi, na ozemlju

katerih se uporablja isti jezik v enaki ali podobni obliki.« (Žagar, 2002)

3.1.2. Okvirna konvencija o varstvu narodnih manjšin

Odbor ministrov Sveta Evrope je 4. novembra 1993 ustanovil Ad hoc Odbor za

zaš!ito narodnih manjšin, katerega so sestavljali uradniki in strokovnjaki iz držav

!lanic. Odbor je pripravil Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin, katero je

Odbor ministrov sprejel 10. novembra 1994. Države jo lahko podpisujejo od 1.

februarja 1995. Veljati je pri!ela 1. februarja 1998, ko jo je ratificiralo 12 držav.

Okvirna konvencija o varstvu narodnih manjšin je prvi obvezujo!i

mednarodnopravni dokument, ki celostno obravnava problematiko varstva manjšin.

Konvencija temelji na na!elu, da je varstvo pripadnikov manjšin integralni del

mednarodnega varstva !lovekovih pravic. Konvencija nudi varstvo posameznikovih

27

pravic (torej govori, o individualnih pravicah) in ne o kolektivnih. Dolo!a pa, da te

pravice posameznik uživa posami!no ali v skupnostmi z drugimi.

Okvirna konvencija vsebuje pravice in obveznosti, ki promovirajo varstvo manjšin.

Pravice manjšin in njihovih pripadnikov: pravica do enakosti pred zakonom in

enakega pravnega varstva (4. !len); pravica do ohranjanja in razvijanja svoje kulture,

vere, jezika, tradicije in kulturno dediš!ine (5. !len); pravice, ki zadevajo svobodo

zborovanja, združevanja, izražanja ter svobode mišljenja, vesti in veroizpovedi (7.

!len); pravico do izražanja vere ali prepri!anja in do ustanavljanja verskih ustanov,

organizacij in združenj (8. !len); pravica do svobode izražanja vklju!uje svobodo

mnenja, sprejemanja in dajanja informacij, ustanavljanja medijev (9. !len); pravica,

do uporabe jezika zasebno in javno, ustno in pisno pred upravnimi organi in v

kazenskih postopkih, !e je to potrebno z brezpla!no pomo!jo tolma!a (10. !len);

pravica, do uporabe imen in priimkov v jeziku manjšine, pri znakih, napisih in drugih

informacijah zasebne narave, namenjene o!em javnosti in pri »tradicionalnih

krajevnih imen, imen ulic in drugih topografskih znakov«, kadar je za take oznake

dovolj zahtev (11. !len); pravica do ustanavljanja in vodenja lastnih zasebnih ustanov

za izobraževanje in usposabljanje (13. !len); pravica do u!enja jezika svoje manjšine

(14. !len); pravica do »svobodnih in miroljubnih stikov« prek meja »še zlasti s

tistimi, s katerimi imajo skupno etni!no, kulturno, jezikovno ali versko identiteto ali

kulturno dediš!ino« in do sodelovanja pri »dejavnostih nevladnih organizacij tako na

državni kot na mednarodni ravni« (17. !len)

Obveznosti pripadnikov manjšin: da »vsak pripadnik narodne manjšine spoštuje

zakonodajo države ter pravice drugih, še zlasti pravice pripadnikov ve!inskega

naroda in pripadnikov drugih narodnih manjšin« (20. !len) in da se ni! v okvirni

konvenciji ne razlaga tako, »kot da vklju!uje kakršno koli pravico, da sodeluje pri

kakršni koli dejavnosti ali stori kakršno koli dejanje, ki je v nasprotju s temeljnimi

na!eli mednarodnega prava in zlasti suverene enakosti, ozemeljske celovitosti ter

politi!ne neodvisnosti držav.« (21. !len)

Obveznosti držav: da ustvarijo ustrezne pogoje za ohranjanje in razvoj kulture,

veroizpovedi, jezika in tradicij manjšin in kulturno dediš!ino, ter so se dolžne

vzdržati »politike in prakse, katerih namen je asimilacija pripadnikov narodnih

28

manjšin proti njihovi volji, in morajo zaš!ititi te osebe pred kakršnimi koli dejanji,

katerih namen je taka asimilacija« (5. !len); Ustvarjanje razmer, ki so »potrebne za

u!inkovito sodelovanje pripadnikov narodnih manjšin v kulturnem, družbenem in

gospodarskem življenju ter v javnih zadevah, še zlasti pri tistih, ki jih neposredno

zadevajo.« (15. !len) in da sklepajo »dvostranske in mnogostranske sporazume z

drugimi, zlasti s sosednjimi državami« z namenom da zagotovijo varstvo

pripadnikov narodnih manjšin. (18. !len)

3.2. Državni dokumenti in zakonodaja

3.2.1. Jugoslovansko obdobje

Po razpadu avstro-ogrske monarhije, ko so se na njenem nekdanjem prostoru

oblikovale nove države, je narodnostno mešano ozemlje v Prekmurju postalo eden od

spornih kamnov pri oblikovanju nove meje. S Trianonsko pogodbo (4. junija 1920)

je Prekmurje do razvoja med Muro in Rabo pripadalo kraljevini Jugoslaviji.

Madžarska vlada je pogodbo priznala 15. novembra 1920. Na osnovi pogodbe je del

slovenskega prebivalstva ostal v okviru Madžarske, del Madžarov pa v Prekmurju.

Vprašanje položaja in enakopravnosti med narodi in narodnostmi v Jugoslaviji je bilo

sila pomembno vprašanje že od za!etka bojev za osvoboditev Jugoslavije izpod

okupatorja kakor tudi ves !as izgrajevanja novega družbenega sistema v povojni

državi. O tem pri!a izjava z II. zasedanja Protifašisti!nega sveta narodne osvoboditve

Jugoslavije (AVNOJ) v Jajcu, 29. novembra 1943, kjer v 4 to!ki opredeljuje na!elo

enakopravnosti narodnih manjšin »Narodnim manjšinam bodo zagotovljene vse

narodnostne pravice.« (Ne#ak Lük, 1980)

29

Okvirno so bila na!ela o enakopravnosti narodov in narodnosti ter o narodnostnih

pravicah zapisana že v ustavi iz leta 1946. Ustava iz leta 1963 je pravice še

podrobneje opredelila in raz!lenila s poudarkom na enakopravni rabi jezika,

svobodnem razvoju kulture, ohranitvi tradicij ter pravici do šolanja v maternem

jeziku. Dvojezi!no poslovanje na narodnostno mešanih obmo!jih so podrobneje

opredeljevali statuti ob!in na teh obmo!jih. Dvojezi!no je bilo poslovanje

družbenopoliti!nih organizacij, sodiš!, drugih organov, zbori ob!anov, volivcev,

proslave, zborovanja in druge manifestacije na narodnostno mešanih obmo!jih. V

letih po drugi svetovni vojni je šolstvo za madžarsko narodnost temeljilo na

materinš!ini otrok madžarske narodnosti. Nato so leta 1959 v Prekmurju za!eli

uvajati dvojezi!no šolo, v kateri so se šolali tako u!enci slovenske kot madžarske

narodnosti in kjer sta bila oba jezika, u!na jezika. Med kulturne dejavnosti in

sredstva obveš!anja madžarske narodne skupnosti sodijo razne folklorne, dramske in

likovne skupine. Od leta 1955 deluje pri SZP »pomurski tisk« oddelek za madžarsko

založniško dejavnost, pokrajinska in študijska knjižnica v Murski Soboti in Lendavi

imata stike s knjižnicami v sosednjih madžarskih mestih, v madžarskem jeziku

dvakrat tedensko izhaja !asopis Nepujsag, prav tako imajo radijski program v

madžarš!ini na radiu Murska Sobota med tednom 30 minutni program in v nedeljo

55 minutni.

Že leta 1959 je Jugoslavija sprejela politi!no na!elo da naj narodnosti ohranjajo

etni!ne zna!ilnosti mati!nega naroda in goje kulturne posebnosti svojega naroda.

Svoboda stikov narodnosti z mati!nim narodom je v skladu s splošnim

prizadevanjem Jugoslavije, da goji dobre odnose do vseh sosednjih držav in se ujema

z jugoslovansko politiko kolikor toliko »odprtih meja«. To na!elo je veljalo do

razpada Jugoslavije.

30

3.2.2. Slovenija

Slovensko varstvo manjšin, temelji na tako imenovanem »pozitivnem konceptu

zaš!ite« narodnih manjšin. Pozitivni koncept zaš!ite manjšin predvideva še aktivno

vlogo države tako pri uresni!evanju posebnih manjšinskih pravic kot pri

zagotavljanju potrebnih pogojev za njihovo uresni!evanje. Obveznost države je, da

vodi aktivno politiko zaš!ite manjšin ter da s svojim delovanjem na podlagi ustavnih

in zakonskih obveznosti zagotavlja uresni!evanje zagotovljenih pravic. Ustava

Republike Slovenije poleg ostalih pravic v svojem 64. !lenu opredeljuje, da se na

obmo!jih, kjer ti skupnosti živita, ustanovijo posebne samoupravne narodne

skupnosti kot oblike manjšinske samouprave, ki jih na njihov predlog država lahko

tudi zadolži za opravljanje dolo!enih nalog iz njene pristojnosti, pri !emer zagotavlja

sredstva za njihovo uresni!evanje.

Najpomembnejše ustavno dolo!ilo z vidika politi!ne participacije je vsekakor tisto,

ki pravi, da morajo biti zakoni, drugi predpisi in splošni akti, ki zadevajo

uresni!evanje v ustavi dolo!enih pravic in položaj zgolj narodnih skupnosti, sprejeti

s soglasjem predstavnikov narodnih skupnosti. (Jesih, 2004, 106-107)

Slovenijo k varovanju in zagotavljanju pravic avtohtonih narodnih skupnostih,

zavezujejo notranji pravni akti ter mednarodni dvostranski ali ve!stranski sporazumi.

Med ve!stranske uvrš!amo prej omenjeno Okvirno konvencijo o varstvu narodnih

manjšin in Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih.

V Ustavi Republike Slovenije je avtohtoni status podeljen italijanski in madžarski

narodni manjšini.

»Ustava Republike Slovenije iz leta 1991 je sprejela in dodelala t.i. pozitivni koncept

zaš!ite avtohtonih narodnih manjšin v Sloveniji. Zna!ilnost le tega je v tem, da

predvideva aktivno vlogo in zagotovljen vpliv etni!nih manjšin v politi!nem procesu.

Pri tem manjšine vzpostavi kot aktiven subjekt v demokrati!ni pluralni družbi in

poudarja dvojno naravo njihovih posebnih pravic. Poleg tega pozitivni koncept

zaš!ite manjšin predvideva aktivno vlogo države pri uresni!evanju posebnih

31

manjšinskih pravic in tudi pri zagotavljanju potrebnih pogojev za njihovo

uresni!evanje.« (Novak Lukanovi#, 2004, 303)

Kot najpomembnejši državni dokument Ustava Republike Slovenije zagotavlja

pravice manjšinam na svojem ozemlju v ve! !lenih. "leni, ki se ukvarjajo tudi z

varstvom manjšin so: 5, 11, 14, 61, 62, 63, 64, 65. in 80. !len. Posebne pravice

avtohtonima manjšinama, torej madžarski in italijanski narodni skupnosti v Sloveniji

dolo!a 64. !len Ustave.

5. !len pravi: » Država na svojem ozemlju varuje !lovekove pravice in temeljne

svoboš!ine. Varuje in zagotavlja pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne

skupnosti. Skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za

slovenske izseljence in zdomce, ter pospešuje njihove stike z domovino. Skrbi za

ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediš!ine ter ustvarja možnosti za skladen

civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije.

Slovenci brez slovenskega državljanstva lahko uživajo v Sloveniji posebne pravice in

ugodnosti. Vrsto in obseg teh pravic in ugodnosti dolo!a zakon.«

V 11. !lenu je zapisano: »Uradni jezik v Sloveniji je slovenš!ina. Na obmo!jih

ob!in, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi

italijanš!ina ali madžarš!ina.«

V 14. !lenu, s katerim je zagotovljena enakost pred zakonom je zapisano:

»V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake !lovekove pravice in temeljne

svoboš!ine, ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politi!no ali drugo

prepri!anje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo

osebno okoliš!ino.

Vsi so pred zakonom enaki.«

V 61. !lenu je govora o izražanju narodne pripadnosti:

»Vsakdo ima pravico, da svobodno izraža pripadnost k svojemu narodu ali narodni

skupnosti, da goji in izraža svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo.«

32

62. !len govori o pravici do uporabe svojega jezika in pisave:

»Vsakdo ima pravico, da pri uresni!evanju svojih pravic in dolžnosti ter v postopkih

pred državnimi in drugimi organi, ki opravljajo javno službo, uporablja svoj jezik in

pisavo na na!in, ki ga dolo!i zakon.«

63. !len prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved

spodbujanja k nasilju in vojni:

»Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi

neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega

sovraštva in nestrpnosti. Protiustavno je vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni.«

64. !lenu so opredeljene posebne pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne

skupnosti v Sloveniji:

»Avtohtoni italijanski in madžarski narodni skupnosti ter njunim pripadnikom je

zagotovljena pravica, da svobodno uporabljajo svoje narodne simbole in da za

ohranjanje svoje narodne identitete ustanavljajo organizacije, razvijajo gospodarske,

kulturne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter dejavnosti na podro!ju javnega

obveš!anja in založništva. V skladu z zakonom imata ti narodni skupnosti in njuni

pripadniki pravico do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku ter do oblikovanja in

razvijanja te vzgoje in izobraževanja. Zakon dolo!a obmo!ja, na katerih je

dvojezi!no šolstvo obvezno. Narodnima skupnostma in njunim pripadnikom je

zagotovljena pravica, da gojijo odnose s svojima mati!nima narodoma in njunima

državama. Država gmotno in moralno podpira uveljavljanje teh pravic.

Na obmo!jih, kjer ti skupnosti živita, ustanovijo njuni pripadniki za uresni!evanje

svojih pravic svoje samoupravne skupnosti. Na njihov predlog lahko država

pooblasti samoupravne narodne skupnosti za opravljanje dolo!enih nalog iz državne

pristojnosti ter zagotavlja sredstva za njihovo uresni!evanje.

Narodni skupnosti sta neposredno zastopani v predstavniških organih lokalne

samouprave in v državnem zboru.

Zakon ureja položaj in na!in uresni!evanja pravic italijanske oziroma madžarske

narodne skupnosti na obmo!jih, kjer živita, obveznosti samoupravnih lokalnih

skupnosti za uresni!evanje teh pravic, ter tiste pravice, ki jih pripadniki teh narodnih

33

skupnosti uresni!ujejo tudi zunaj teh obmo!ij. Pravice obeh narodnih skupnosti ter

njunih pripadnikov so zagotovljene ne glede na število pripadnikov teh skupnosti.

Zakoni, drugi predpisi in splošni akti, ki zadevajo uresni!evanje v ustavi dolo!enih

pravic in položaja zgolj narodnih skupnosti, ne morejo biti sprejeti brez soglasja

predstavnikov narodnih skupnosti.«

O položaju in posebnih pravicah romske skupnosti v Sloveniji govori 65. !len, ki

pravi: »Položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja

zakon.«

V 80. !lenu je govora o sestavi in volitvah v Državni zbor, s katerim je vedno

zagotovljen po en mandat (sedež) poslancu italijanske in madžarske narodne

skupnosti. »Državni zbor sestavljajo poslanci državljanov Slovenije in šteje 90

poslancev. Poslanci se volijo s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanje.

V državni zbor se vedno izvoli po en poslanec italijanske in madžarske narodne

skupnosti. Volilni sistem ureja zakon, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko

ve!ino glasov vseh poslancev.«

Varstvo manjšine in njenih pravic zagotavljajo tudi dvostranske in mednarodne

pogodbe kot so Osimski sporazumi, Sporazum o sodelovanju v kulturi in

izobraževanju med Vlado RS in vlado italijanske Republike in Sporazum o

zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in

madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji. (Internetni vir 5)

Poleg Ustave RS podro!je varstva manjšin, urejajo zakoni, drugi pravni predpisi in

akti Vlade RS.

Za naslednji nivo, ki ureja varstvo manjšin štejemo statute ob!in na narodnostno

mešanem obmo!ju. To so ob!ine Piran, Izola, Koper, Lendava, Dobrovnik,

Moravske Toplice, Hodoš in Šalovci. Statuti ob!in opredeljujejo naselja, ki spadajo v

narodnostno mešano obmo!je in postavijo temelje za izvrševanje pravic manjšin, ki

jih zagotavljajo Ustava in ostali pravni predpisi in akti.

34

3.2.3. Zakon o samoupravnih narodnih skupnostih

Zakon je bil sprejet v Državnem zboru RS 5. oktobra 1994. Z zakonom je madžarski

in italijanski narodni skupnosti omogo!ena oblika samoorganizacije v obliki

samoupravnih narodnih skupnosti. Samoupravne narodne skupnosti so osebe javnega

prava in služijo za uresni!evanje posebnih pravic, ki jih zagotavlja Ustava RS.

Samoupravne narodne skupnosti samostojno odlo!ajo o svojih pristojnostih. Skupaj z

organi lokalnih skupnosti dajejo soglasje k zadevam, ki se jih neposredno ti!ejo. Prav

tako so narodne skupnosti zadolžene za kulturne, raziskovalne, informativne,

založniške in gospodarske dejavnosti, ki prispevajo k njenem lastnem razvoju.

Pravico imajo do ustanavljanja lastnih organizacij in zavodov. Na podro!ju

izobraževanja aktivno sodelujejo pri na!rtovanju in organizaciji vzgojno –

izobraževalnega dela in pripravi vzgojno – izobraževalnih programov. Samoupravne

narodne skupnosti so zadolžene za razvijanje stikov z mati!nim narodom in drugimi

mednarodnimi organizacijami. (Internetni vir 4)

»Pripadnikom madžarske narodne skupnosti so nekatere pravice zagotovljene

tudi izven narodnostno mešanega obmo!ja (vpis v posebni volilni imenik za izvolitev

poslanca v Državni zbor RS, pravica do u!enja jezika izven obmo!ja pod dolo!enimi

pogoji).

Predstavniki madžarske narodne skupnosti so z enim predstavnikom zastopani tudi v

Svetu nacionalne RTV Slovenija. Poleg tega Svet RTV Slovenija imenuje

tudi programske svete za narodnostni program, v katerih sta dve tretjini !lanov iz vrst

pripadnikov obeh narodnih skupnosti.

Poleg tega je njihov položaj opredeljen še v !ez 60 podro!nih zakonih, v drugih

predpisih, odlokih in statutih ob!in na narodnostno mešanih obmo!jih, v drugih

pravnih aktih, v meddržavnih pogodbah ali sporazumih, ter v mednarodnih

konvencijah, ki jih je ratificirala Republika Slovenija.« (Internetni vir 5)

35

3.2.4. Resolucija o itailjanski in madzarskih narodni skupnosti

23.11.2004 se je vladajo!a koalicija v 11. poglavju zavezala k obravnavanju

problematike obeh narodnih skupnosti. 22.06.2006 je Vlada na 79. redni seji pod

to!ko sprejela sklep o imenovanju 12 !lanske delovne skupine za pripravo Resolucije

o italijanski in madžarski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji. Vlada RS pa je na

131. redni seji dne 19.07.2007 dolo!ila besedilo Predloga resolucije o položaju

italijanske in madžarske narodne skupnosti v RS in ga predložila v Državni zbor v

obravnavo. Obravnava Predloga Resolucije o italijanski in madžarski narodni

skupnosti na seji Komisije Državnega zbora za narodni skupnosti je bila predvidena

v terminskem planu Državnega zbora za junij 2008. Toda gospod Roberto Battelli,

takratni predsednik omenjene komisije, seje ni sklical; tako da predlog Resolucije do

konca prejšnjega sklica parlamenta ni bil obravnavan in tudi ne sprejet.

V resoluciji so zapisani naslednji cilji: »omogo!iti preglednost dela državnih

organov, ki v svojem poslovanju kakorkoli prihajajo v stik z obema narodnima

skupnostma; zagotoviti dosledno uresni!evanje opredeljenih posebnih ustavnih

pravic narodnih skupnosti v Republiki Sloveniji; podati pregled obstoje!ih

mehanizmov, ki omogo!ajo izvajanje posebnih pravic narodnih skupnosti, in njihovo

uresni!evanje; ovrednotiti pomen prispevka narodnih skupnosti h kulturni

raznolikosti na obmo!ju Republike Slovenije; poglobiti sodelovanje med narodnimi

skupnostmi in državo v smeri u!inkovitejšega !rpanja finan!nih sredstev iz

evropskih skladov; prizadevati si za kakovostno vklju!evanje narodnih skupnosti v

družbeno življenje na obmo!ju Slovenije ob ohranjanju njihovih posebnosti;

spodbujati medkulturni dialog v prostoru, v katerem živijo in delujejo pripadniki

narodnih skupnosti; pri postopku ustanovitve pokrajin kot druge ravni lokalne

samouprave predlagati zastopstvo narodnih skupnosti v predstavniškem telesu

pokrajine; vzpostaviti partnerski odnos med državo, lokalnimi skupnostmi in

narodnima skupnostma zaradi uresni!itve prioritetnih projektov.«

(Internetni vir 5; Lebar, 2009; URAD VLADE RS ZA NARODNOSTI, 2009)

36

4. GEOGRAFSKA OPREDELITEV PREU!EVANEGA OBMO!JA –

OBMO!JE NASELITVE

Narodnostno mešano obmo!je ob slovensko madžarski meji, na slovenski strani

meri 195 km2. Obmo!je ni sklenjeno in je razdeljeno na dva dela. Severni del obsega

65 km2 v ob!inah Hodoš, Šalovci in Moravske Toplice, v katerih je osem naselij:

Hodoš, Krplivnik, Središ!e, Prosenjakovci, Domanjševci, Pordašinci, "ike!ka vas in

Motvarjevci.

Severni del je od južnega obmo!ja lo!en z ob!ino Kobilje, kjer žive samo Slovenci.

Južni del, ki pokriva 130 km2 narodnostno mešanega obmo!ja sestavljajo ob!ine:

Dobrovnik in Lendava z 22 naselji: Dobrovnik, Žitkovci, Kamovci, Genterovci,

Radmozanci, Mostje, Banuta, Dolga vas, Dolgovaške gorice, Lendava, Kapca,

Lendavske gorice; Gaberje, Gornji in Dolnji Lakoš, "entiba, Trimlini, Dolina,

Petišovci, Pince, Pince Marof in Kot. (Novak Lukanovi#, 2004, 275)

Severni del leži na vzhodnem Gori!kem, gri!evnati pokrajini v kateri se obli hrbti

menjavajo s širokimi dolinami potokov; ki te!ejo proti vzhodu. V dolinah

prevladujejo glinasto – ilovnate sestave podlage, ki so slabo rodovitne. Obla slemena

pa gradijo mlade nesprijete usedline, po ve!ini silikatni peski in prod. Podlaga na

kateri je uspevanje kulturnih rastlin še skromnejša, kot v dolinah. Tudi v tem, lahko

najdemo vzrok za razmeroma redko poselitev.

Južni del narodnostno mešanega obmo!ja je z izjemo Lendavskih goric skoraj ves

ravninski, kar se kaže tudi v relativno gosti poselitvi. (Novak Lukanovi#, 2004, 275)

37

Slika 1: Geografski prikaz obmo"ja, na katerem živijo pripadniki avtohtone madžarske narodne skupnosti narodne skupnosti

P O M U R J E

Vir: Razvojni program obmo!ja, na katerem živijo pripadniki avtohtone madžarske narodne

skupnosti. Franc Laj in Tomislav Lebar, 2006, 83.

Na obmo!ju z madžarsko manjšino se nahajata glina in pesek ter silikatni prod, ki so

nastali v obdobju kvartarja. Za kvartar je zna!ilna tektonska umirjenost in zmerno

toplo podnebje. Na obmo!ju Lendave so na ve!jih mestih našli nafto in zemeljski

plin, nafto so nato tudi !rpali. (Fridl, 1998)

Na obmo!ju najdemo akumulacijski re!no – denudacijski relief, ki se ponavadi

pojavlja na ravninah v kotlinah in na dnu širših dolin in kraških polj. Izoblikovale so

ga reke, ki so v tektonske udorine naložile ve! 10 metrov debele nanose proda, peska

ali gline.

Posledica ve!kratnega menjavanja hladnih in toplih obdobij in s tem re!nega

nasipavanja in vrezovanja so tudi številne re!no ledeniške terase. Takšna je tudi na

obmo!ju, kjer živi madžarska manjšina. Izoblikovala se je obre!na ravnina, ki je

nastala z raznimi akumulacijskimi procesi.

3 Obmo!je, na katerem živijo pripadniki madžarske narodne skupnosti, je ozna!eno z rumeno barvo.

38

Nadmorske višine na tem obmo!ju so nizke, od nekaj metrov do 400 metrov; nakloni

površja so od 0 do 1,9°. Pri ekspoziciji prevladujejo predvsem južne lege od 157,5 do

202,4. (Fridl, 1998)

Najpomembnejša reka na obmo!ju madžarske narodne skupnosti je Ledava, ki spada

v pore!je reke Mure z gostoto re!ne mreže 1,48km/km2. Reka Ledava ima dežni

re!ni režim s pomladnim primarnim in jesenskim sekundarnim viškom. Vpliv

celinskosti je poudarjen tudi z višino povpre!ne vode v januarju, saj je ta znatno nad

poletnim minimumom. (Fridl, 1998)

Zna!ilna je izrazito majhna letna koli!ina padavin, saj pade le okrog 800 do 900 mm

padavin. Ve! padavin pade poleti, zaradi oslabljenega vpliva morja (celinskosti).

Slaba stran poletnih padavin je ta, da le te padejo predvsem kot plohe in nevihte, ki

jih pogosto spremlja to!a in mo!an veter. Še posebej nevarni so nalivi po daljšem

padavinskem obdobju.

Povpre!na letna temperatura zraka je od 10 do 12° C. Povpre!na januarska letna

temperatura je od – 6 do 4° C, povpre!na julijska pa od 18 - 20° C. To obmo!je v

Prekmurju dobi okrog 4000 – 4339 MJ/m2 son!nega obsevanja. Podnebje zna!ilno za

to obmo!je imenujemo zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije. Zanj je

zna!ilno da je povpre!na aprilska temperatura enaka oktobrski ali višja od nje,

celinski padavinski režim, povpre!na letna koli!ina padavin pa znaša od 800 – 1000

mm. (Fridl, 1998)

Na tem obmo!ju najdemo razli!ne tipe prsti. Prevladujejo šotne in šotnomineralne

prsti na glini, ki so nastale zaradi zna!ilnega morfološkega razvoja in posebnih

vodnih razmer. V prsteh je velik delež organskih snovi, zaradi !esar so vlažne; kar

otežuje ali celo prepre!uje rast kulturnih rastlin – niso primerne za poljedelstvo.

Najdemo še obrežne in oglejene prsti na produ in pesku ter nekaj rjavih prsti na

karbonatnih kamninah.

39

5. NASTANEK MADŽARSKE MANJŠINE V SLOVENIJI

Pripadniki madžarske manjšine živijo na skrajnem severozahodu Slovenije ob

slovensko – madžarski meji, na strnjenem narodnostno mešanem obmo!ju ob!in

Lendava, Dobrovnik, Moravske Toplice, Hodoš in Šalovci.4 Površina dvojezi!nih

ob!in znaša 374.9 km2. Na omenjenem obmo!ju živi ve! kot 80 % vseh Madžarov v

Sloveniji.

To obmo!je je bilo skoraj tiso! let (od 10. stoletja do leta 1919) pod ogrsko

(madžarsko) oblastjo. Leta 1920 je bilo s Trianonsko mirovno pogodbo5 ozemlje

sedanjega Prekmurja priklju!eno novonastali državi, h Kraljevini Srbov, Hrvatov in

Slovencev; oziroma kasneje imenovani Kraljevini Jugoslaviji. Trianonsko mirovna

pogodba je Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev oz. Kraljevini Jugoslaviji

dolo!ila približno »21 tiso! kvadratnih kilometrov ozemlja s 1,6 milijona prebivalci,

od katerih je bilo vsaj 460 tiso! Madžarov (v to ni vštet teritorij Hrvaške, ki je do I.

svetovne vojne formalno tudi spadalo pod madžarsko krono).« (Göncz, 2004, 147)

K novi Jugoslovanski državi je bilo priklju!eno tudi 30 naselij z absolutno ve!ino

madžarskega prebivalstva. »Kljub nasprotujo!im madžarskim in slovenskim virom

ocenjujemo, da je na omenjenem ozemlju živelo blizu 20.000 Madžarov oziroma

populacije madžarskega izvora. Madžarsko govore!e prebivalstvo je pretrpelo veliko

duhovno travmo, saj je v nasprotju s svojo voljo iz dotedanje ve!ine postala

manjšina. Takšen pojav vedno povzro!a izredno psihološko spremembo, tako pri

vsakem posamezniku dolo!ene manjšinske skupnosti, kakor tudi pri celotni

skupnosti. Proti Trianonski odlo!itvi je madžarsko prebivalstvo v Prekmurju ostro

protestiralo, s tem vprašanjem so se ukvarjale tudi mednarodne organizacije, vendar

so v Zagrebu kljub temu leta 1924 dokon!no potrdili že pred štirimi leti ugotovljeno

mejno !rto.« (Göncz, 1997, 80)

4 V omenjenih ob!inah delujejo ob!inski sveti narodnih skupnosti, ki tvorijo krovno organizacijo Pomursko madžarsko samoupravno narodno skupnost. 5 Podpisana je bila 4. junija 1920 v pala!i »Trianon« v Parizu (odtod ime trianonska mirovna pogodba) med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni strani in Madžarsko, kot naslednico Avstro-Ogrske, oziroma ogrskega dela nekdanje monarhije, na drugi strani.

40

Madžarska narodnost je po tem dogodku doživljala celo vrsto travm. Pokrajino je

zapustilo tako reko! celotno izobraženstvo, pri delitvi grofovskih posesti je bila

madžarska narodnost diskriminirana in ponižana s tem, da so njenim pripadnikom

dodelili kos zemlje le, !e so se izrekli za pripadnike ve!inskega naroda. Marsikateri

pripadnik manjšine, predvsem nižji sloj, se je moral zaradi materialnih težav

odpovedati svoji narodni identiteti.

Na oblikovanje identitete prekmurskih Madžarov sta vplivala dva dejavnika. Prvi je

sprememba državne meje, s katero je prebivalstvo v Prekmurju bilo priklju!eno

slovenski pokrajini; ki je bilo gospodarsko bolj razvita od prejšnje države, zato se je

tudi madžarsko govore!e prebivalstvo za!elo prilagajati slovenskemu vrednostnemu

sistemu na vseh podro!jih življenja. To je bilo še posebej intenzivno po drugi

svetovni vojni. »Po prvi svetovni vojni je ve!ina prekmurskih Madžarov še živela v

upanju, da bo zanje nepravi!na trianonska pogodba spremenjena. Po drugi svetovni

vojni pa se je vendarle morala sprijazniti z dejstvom, da je njihova manjšinska usoda

zape!atena.« (Göncz, 1997, 81)

Drugi dejavnik pa je bil »preseljevanje ve!inskega prebivalstva v madžarske vasi

bodisi iz primorskega dela Istre, bodisi iz drugih predelov slovenske dežele.«

(Göncz, 1997, 81)

Namen naselitve t.i. »kolonij« v madžarske vasi je bil pospešitev asimilacije

madžarskega prebivalstva.

Na podro!ju uresni!evanja narodnostne politike v Pomurju je treba kot prelomnico

ozna!iti leto 1959, ko je bil plenum Izvršnega komiteja CK ZKJ. Pripadniki

madžarske narodnosti so imeli tudi pred tem dolo!ene narodnostne pravice, po

omenjenem letu pa prihaja na vseh podro!jih do kvalitetnih sprememb. Göncz,

(1997) ocenjuje, da se spremembe odražajo predvsem v uvedbi dvojezi!nega šolstva,

saj lahko od tega mejnika naprej govorimo o narodnostni politiki, »ki temelji na

pozitivni diskriminaciji avtohtonih manjšin v Sloveniji. /…/ V bistvu gre za

svojevrsten fenomen na podro!ju manjšinske politike, ki je v veliki meri presegal

takratno jugoslovansko raven, kakor tudi raven razvitejših evropskih držav.«

41

Naslednji korak na podro!ju demokrati!nih procesov predstavlja ustanavljanje

narodnostnih samoupravnih interesnih skupnosti (SIS).6

Slovenska osamosvojitev kot dejanje sicer neposredno ni negativno vplivalo na

razvoj narodne skupnosti, saj je država zagotovila dotedanjo raven zaš!ite

manjšinskih pravic, vendar pa se pogosto dogaja, da je potrebno znova in znova

dokazovati in potrjevati sicer že potrjeno. (Göncz, 1997, 85)

Meja z Madžarsko je ostala nespremenjena do danes, takšna kot so jo dolo!ili po 1.

svetovni vojni.

6 V Prekmurju sta bili SIS narodne skupnosti ustanovljeni v nekdanjih ob!inah Lendava in Murska Sobota. Uzakonila jih je ustava SRS iz leta 1974, predstavljale so dobro osnovo za izoblikovanje kasnejših narodnih skupnosti oziroma sedanjih narodnih svetov. Rezultat takšne narodnostne politike je velik razvoj na podro!ju kulturne in informativne dejavnosti.

42

6. DEMOGRAFSKE ZNA!ILNOSTI MADŽAROV V SLOVENIJI

Število prebivalcev, ki se ob popisih opredeli za Madžare se stalno zmanjšuje. Ob

popisu leta 1953 se jih je opredelilo 11 019 oseb, medtem ko ob popisu leta 2002

samo 6 243 oseb. V slabih petdesetih letih se je njih število zmanjšalo za 43 %.

Ob popisu leta 2002 je madžarska manjšina predstavljala 0,32% prebivalstva

Slovenije.

Tabela 1: Število Madžarov v Sloveniji ob popisih 1953 – 2002

Leto Skupno število

prebivalstva Število Madžarov

Strukturni delež

Madžarov v %

1953 1 466 425 11 019 0,75

1961 1 591 523 10 498 0,66

1971*7 1 679 051 8 943 0,53

1981* 1 838 381 8 777 0,48

1991* 1 913 355 8 000 0,42

2002 1 964 036 6 243 0,32

Vir: Statisti!ni urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 2002.

Število Madžarov se zmanjšuje tudi zaradi druga!nega opredeljevanja po narodnosti

ob popisih. Kar 801 oseba, ki se je ob popisu leta 1991 opredelila za Madžara se je

ob Popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 opredelila za Slovenca.

Po ocenah gospoda Laszloa Goncza8 pa naj bi bilo število pripadnikov madžarske

narodnosti vsaj enkrat toliko, kot se jih je opredelilo.

Na narodnostno mešanem obmo!ju živi najve!ji delež Madžarov. Ve!je število

Madžarov izven tega obmo!ja najdemo v ob!inah Ljubljana (227), Murska Sobota

7 * Podatki so prera!unani po metodologiji Popisa 2002 tako, da so odšteti t. i. "zdomci". Ob popisih 1953 in 1961 kategorija oseb "zdomci" ni obstojala. 8 Laszlo Goncz je poslanec madžarske narodne skupnosti v Državnem zboru Republike Slovenije, izvoljen je bil na parlamentarnih volitvah leta 2008.

43

(138), Maribor (70), Ko!evje (36), Koper (31), Celje (29), Kranj (29). Po drugih

ob!inah v Sloveniji so prisotni v manjšem številu. (Popis prebivalstva, gospodinjstev

in stanovanj 2002; 2006)

Slika 2: Število Madžarov v Sloveniji ob popisih 1953 – 2002

11019 10498 8943 8777 8000 6243

0

200000

400000

600000

800000

1000000

1200000

1400000

1600000

1800000

2000000

Ste

vilo

1953 1961 1971 1981 1991 2002

Leto

Prebivalstvo Slovenije z delezem Madzarov

Število Madžarov Skupno število prebivalstva

Starostna in spolna struktura madžarske skupnosti kaže zna!ilnosti ostarele

populacije, kjer prevladujejo ženske; s tem pa prav ni! ne odstopa od slovenske

demografske slike.

Najve! prebivalcev je starih med 45 - 49 let. Delež starejših od 65 let (23,5%) je še

enkrat ve!ji, kot delež mlajših od 20 let (11,5%). Najve!ja razlika med moškimi in

ženskami se pokaže pri starostnih skupinah od 60 naprej, saj je pripadnic madžarske

narodnosti tudi do enkrat ve! kot moških.

44

Tabela 2: Starostna in spolna struktura Madžarov v Sloveniji ob popisu leta

2002

Starostne skupine (leta) Moški Ženske Madžari

SKUPAJ 2883 3360 6243

Starostne skupine (leta) Moški Ženske

0 - 4 62 70 132

5 - 9 95 77 172

10 - 14 97 101 198

15 - 19 99 116 215

20 - 24 157 137 294

25 - 29 165 172 337

30 - 34 176 183 359

35 - 39 214 218 432

40 - 44 247 259 506

45 - 49 304 296 600

50 - 54 277 240 517

55 - 59 252 257 509

60 - 64 208 258 466

65 - 69 168 283 451

70 - 74 170 261 431

75 + 192 432 624

Vir: Statisti!ni urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 2002.

Opomba: Vklju!ene so tiste osebe, ki so izjavile/ozna!ile, da so narodno neopredeljene.

45

Slika 3: Starostna in spolna struktura Madžarov ob popisu leta 2002

Starostna in spolna struktura Madžarov

0

50

100

150

200

250

300

350

400

450

500

0-4 5-9 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75 +

Starostne skupine (leta)

Šte

vilo

pre

biv

alc

ev

Moški Ženske

6.1. Gospodarske zna"ilnosti

Poselitveno obmo!je madžarske manjšine obsega vzhodni obmejni del Pomurja

ob slovensko – madžarski meji, ki je bil zaradi skoraj zaprte meje ve! kot tri

desetletja gospodarsko pretežno pasiven, s slabo infrastrukturo in posledi!no z

odseljevanjem kvalificiranega in mladega prebivalstva. To je še posebej veljalo za

severni del obmo!ja na valovitem obmo!ju Gori!kega, kjer ni bilo urbanih središ! in

ne zaposlitvenih centrov. Šele v sedemdesetih letih je v Prosenjakovcih nastalo

manjše podjetje tekstilne industrije, ki je zaposlovalo okoliško prebivalstvo. Razen

šol, krajevnih uradov, trgovin, kmetijskih zadrug in nekaj gostinskih obratov tu

prakti!no ni bilo zaposlitve izven kmetijstva. Kmetijstvo je polikulturno s težiš!em

na pridelovanju žit in živinoreje. Gozd nima gospodarskega pomena in je bolj samo

oskrbnega zna!aja.

Južni del obmo!ja je naseljen gosteje in je tudi prometno dobro dostopen. Kmetijstvo

je tu zaradi dobrih naravnih pogojev še vedno pomemben vir preživljanja, zlasti

46

madžarskega prebivalstva. Tu so še razli!ne druge zaposlitvene možnosti, zlasti v

industriji in razli!nih storitvenih dejavnostih. Osnovo je dalo !rpanje nafte in pozneje

plina v Petišovcih ter predelava obojega v Lendavi. Pomembna so tudi delovna mesta

v upravi, šolstvu, kulturi, trgovini, gostinstvu in turizmu. Po osamosvojitvi so z

izrednim pove!anjem tranzita preko mejnega prehoda Dolga vas pridobile na

pomembnosti storitvene dejavnosti. Južni del predstavlja obmo!je zmerne

koncentracije prebivalstva in pozitivnih gospodarskih trendov. (Novak Lukanovi#,

2004; Perko, 2001)

Obmo!je naselitve Madžarov zaradi obmejne lege in upadanja števila prebivalstva

spada med razvojno omejevana obmo!ja. Prebivalci so iskali dodatno zaposlitev tudi

v tujini. Namesto sezonskega dela se je uveljavilo zdomstvo.

BDP oziroma bruto doma!i proizvod, meri skupno gospodarsko aktivnost neke

regije. Lahko ga uporabimo za primerjavo stopnje ekonomske aktivnosti regij. Do

razlike med regijami prihaja zaradi dnevnih delovnih migracij, ko zaposleni

prispevajo k BDP ene regije, in dohodku gospodinjstev druge regije, in zaradi

davkov, prispevkov ter socialnih in drugih transferjev.

V obdobju 1995-2008 je svoj položaj, merjen z indeksom BDP na prebivalca najbolj

poslabšala zasavska regija, na drugo mesto z najslabšim trendom se je uvrstila

Pomurska regija, ki je svoj položaj poslabšala za 9,9 indeksne to!ke (s 74,9 na 65,0).

Leta 1995 je Pomurska statisti!na regija dosegla 74,9 % državne vrednosti, leta 2008

pa le še 65,0 % .

V Pomurju je bruto družbeni proizvod na prebivalca leta 2008 znašal 11.986 evrov,

medtem ko je bila povpre!na vrednost za Slovenijo 18.450 evrov. (Internetni vir 6)

47

Tabela 3: Regionalni BDP leta 2008

Mio EUR

Struktura

(%)

Na prebivalca,

EUR

Na prebivalca,

indeks

(Slovenija=100)

SLOVENIJA 37.305 100,0 18.450 100,0

ZAHODNA SLOVENIJA 20.795 55,7 22.048 119,5

Obalno-kraška 2.105 5,6 19.561 106,0

Goriška 2.098 5,6 17.696 95,9

Gorenjska 3.113 8,3 15.495 84,0

Osrednjeslovenska 13.479 36,1 26.118 141,6

VZHODNA SLOVENIJA 16.510 44,3 15.303 82,9

Notranjsko-kraška 708 1,9 13.672 74,1

Jugovzhodna Slovenija 2.406 6,4 17.145 92,9

Spodnjeposavska 1.062 2,8 15.207 82,4

Zasavska 540 1,4 12.044 65,3

Savinjska 4.273 11,5 16.555 89,7

Koroška 1.028 2,8 14.115 76,5

Podravska 5.050 13,5 15.745 85,3

Pomurska 1.442 3,9 11.986 65,0

Slika 4: Regionalni BDP leta 2008

Vir: Statisti!ni urad Republike Slovenije.

48

Pravni zaš!itni standardi za manjšino so pomembno prispevali k njeni ekonomski

stabilizaciji. Delovna mesta v javnih službah so morala zagotoviti funkcionalno

dvojezi!nost, zato so bile osebe z znanjem obeh jezikov iskane v teh dejavnostih. To

je predstavljalo pomembno gospodarsko osnovo za dolo!eno število pripadnikov

manjšine.

V zaposlitveni strukturi Madžarov z 37,2 % prevladujejo zaposleni v sekundarnem

sektorju, sledijo jim zaposleni v primarnem sektorju z 36,8 %. V terciarnem je

zaposlenih le 26 % Madžarov. Delež zaposlenih v sekundarnem in terciarnem

sektorju je veliko višji pri Madžarih v Murski Soboti in tistih drugje po Sloveniji, kar

nakazuje na izseljevanje bolj izobraženega kadra z narodnostnega mešanega obmo!ja

v ve!ja mesta, kjer najdejo boljše možnosti za zaposlitev. Mo!na zasidranost v

kmetijstvu in obdelavi zemlje ter s tem povezanim na!inom življenja sta še danes

pomemben element gospodarsko – socialne strukturiranosti manjšine. Tako obstaja

nadpovpre!no kme!ka in podeželska. Namesto industrije in kmetijstva se

uveljavljajo storitvene dejavnosti. Zaradi znatne ostarelosti je vedno bolj števil!en

sloj upokojencev. S tem se oži sloj manjšinskega prebivalstva, ki je sposoben

dolo!ene ekonomske akumulacije in s tem neodvisnega položaja, oži pa se tudi

manevrski prostor za mednarodno gospodarsko nastopanje manjšine. (Novak

Lukanovi#, 2004)

49

Tabela 4: Zaposleni Madžari po dejavnostih leta 1991

Dejavnost

Število

skupaj 4696

neznano 17

uprava 144

zdravstvo, sociala 205

izobraževanje, kultura 243

finan!ne, tehni!ne, poslovne storitve 66

stanovanjsko in komunalne dejavnosti 29

obrt, storitve 126

gostinstvo, turizem 101

trgovina 256

promet, zveze 118

gradbeništvo 157

vodno gospodarstvo 3

gozdarstvo 15

kmetijstvo, ribištvo 1671

industrija, rudarstvo 1545

Vir: Statisti!ni urad Republike Slovenije.

Kot je razvidno iz zgornje tabele je bilo ob popisu leta 1991 najve! pripadnikov

madžarske manjšine zaposlenih v kmetijstvu/ribištvu in to kar 1671, tesno jim sledijo

zaposleni v industriji/rudarstvu 1545, na tretjem mestu so se znašli trgovci z 256

zaposlenimi.

Aktivnih pripadnikov Madžarske manjšine je bilo 4658, od tega je bilo 2419

pripadnikov moškega spola in 2239 pripadnic ženskega spola.

50

Slika 5: Zaposleni Madžari po dejavnostih leta 1991

Vir: Statisti!ni urad Republike Slovenije.

Ob popisu leta 2002 je bilo med madžarsko manjšino 2440 delovno aktivnega

prebivalstva, med njimi je bilo najve! zaposlenih 2179 in 261 samozaposlenih. Med

njimi je bilo 573 brezposelnih oseb. Med neaktivnimi pripadniki madžarske manjšine

je bilo najve! upokojencev 2140, sledijo jim otroci, dijaki, študenti 318 in drugi

neaktivni pripadniki 270.

51

Tabela 5: Aktivno in neaktivno prebivalstvo madžarske manjšine ob popisu leta

2002

SkupajZaposlene

osebe

Samo-zaposlene

osebe3013 2440 2179 261 573 2728 318 2140 270

Aktivno prebivalstvo Neaktivno prebivalstvo

Skupaj

Delovno aktivno prebivalstvoBrez-

poselne osebe

Skupaj

Otroci, u!enci, dijaki,

študenti

Upokojen-ci

Drugo neaktivno

pre-bivalstvo

Vir: Statisti!ni urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 2002.

Slika 6: Število aktivnih in neaktivnih Madžarov ob popisu leta 2002

Vir: Statisti!ni urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 2002.

52

Slika 7: Zaposleni Madžari po dejavnostih ob popisu leta 2002

Vir: Statisti!ni urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 2002.

Med zaposlenimi pripadniki madžarske manjšine jih je bilo najve! 864 zaposlenih v

predelovalni dejavnosti, z 231 sledijo zaposleni v trgovini/popravilu motornih vozil

ter na tretjem mestu zaposleni v izobraževanju 220.

53

Tabela 6: Zaposleni Madžari po dejavnostih leta 2002

Dejavnost

Število

skupaj 2440

neznano 140

javna uprava, obramba, socialno zavarovanje 122

druge javne, skupne in osebne storitve 78

zdravstvo, socialno varstvo 117

izobraževanje 220

finan!no posredništvo

nepremi!nine, najem in poslovne storitve 85

gostinstvo 83

trgovina; popravila motornih vozil 231

promet, skladiš!enje in zveze 104

gradbeništvo 113

oskrba z elektriko, plinom, vodo 30

predelovalne dejavnosti 864

kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo 215

rudarstvo

Vir: Statisti!ni urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 2002.

Tudi na osnovi poselitve bi lahko Prekmurje razdelili v dve že tradicionalni enoti –

gri!evje in ravninski del z ve!jimi naselji. V gri!evju gostota poselitve dosega

vrednosti 10 do 50 prebivalcev na kvadratni kilometer v vzhodnem delu Gori!kega

in 50 do 100 v zahodnem delu. Kljub relativno majhni gostoti poselitve pa zaradi

skromnih naravnih virov in oteženega kmetijstva še vedno prihaja do prenaseljenosti.

Ta gostota se pojavlja tudi v ravnini, le da jo tu okoli mest prekinjajo ve!ji otoki

gostejše poselitve z gostoto do 500 prebivalcev na kvadratni kilometer in v samih

centrih mest tudi ve!. Znotraj regije so tudi podro!ja s precej manjšo gostoto – 1 do 5

osebe na km2.

54

Tabela 7: Gostota prebivalstva po ob"inah ob popisu leta 2002

Ob!ina km2 preb. preb./km2

Hodoš 18,1 356 19,65

Šalovci 58,2 1.718 29,54

Moravske Toplice 144,5 6.151 42,58

Dobrovnik 31,1 1.307 42

Lendava 123 11.151 90,7

Vir: Statisti!ni urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 2002.

Kot je razvidno iz tabele je rodnost nižja pri madžarskem prebivalstvu !e jo

primerjamo s Slovenijo, smrtnost pa povsod višja. Glede na visoke deleže starejšega

prebivalstva pri Madžarih je pri!akovati, da se bo prirastek še pove!al na ra!un

odmiranja starejše populacije, reproduktivna baza je prešibka da bi lahko presegla

trende smrtnosti.

Tabela 8: Rodnost pri madžarskem prebivalstvu leta 1991

Število prebivalcev Rodnost Smrtnost Naravni prirastek

Madžari 8503 7,6 11,4 -3,8

Slovenija v celoti 1991 1965986 10,8 9,7 1,1

Vir: (Novak Lukanovi#, 2004, 278)

Kot je razvidno iz spodnjega grafa ima približno 60 % Madžarov dokon!ano

osnovno šolo, slovensko povpre!je je znašalo okoli 45 %. Kar se da pojasniti z

visokim odstotkom starejšega prebivalstva, ki je praviloma bil manj izobražen. Poleg

tega pa se je v petdesetih in šestdesetih letih zaradi slabega znanja slovenš!ine le

manjše število otrok vpisovalo v srednje in poklicne šole. Prav tako ni zanemarljivo

dejstvo da so otroci v kme!ki družbi prevzeli kmetije. (Novak Lukanovi#, 2004, 284)

55

Slika 8: Izobrazbena struktura Madžarov leta 1991

8

522

2153

930

738

181

158

26

4716

0 1000 2000 3000 4000 5000

brez šole

1-7 razredov OŠ

OŠ

poklicne šole

srednje šole

višje šole

visoke šole

neznano

skupaj

Vir: (Novak Lukanovi#, 2004, 284)

56

7. ORGANIZIRANOST

7.1. Politi"na organiziranost

Pripadniki madžarska manjšine v Sloveniji niso ustanovili svojih politi!nih

strank, ampak so se vklju!ili v druge parlamentarne in neparlamentarne stranke, kjer

nekateri zasedajo ugledna mesta. Svoje predstavnike imajo v ve!ini interesnih in

socialnih organizacijah ve!ine, prav tako tudi v organizacijah; ki se neposredno

ti!ejo manjšine (RTV Slovenija, Strokovni svet RS za vzgojo in izobraževanje), tako

na regionalni, kot na državni ravni. (Internetni vir 3; Jesih, 2004; Novak Lukanovi#,

2004)

Na narodnostno mešanem obmo!ju so ustanovili samoupravne narodne skupnosti, ki

so ustanovljene na nivoju ob!in in se združujejo v regionalno samoupravno narodno

skupnost.

Naloge samoupravne narodne skupnosti so, da dajejo soglasje k zadevam, ki se

nanašajo na varstvo pravic narodnih skupnosti, samostojno odlo!ajo o vseh

vprašanjih iz svoje pristojnosti; obravnavajo in prou!ujejo vprašanja, ki zadevajo

položaj narodnih skupnosti; sprejemajo stališ!a, dajejo predloge ter pobude

pristojnim organom. Imajo pravico ustanavljanja organizacij in javnih zavodov in v

skladu z zakonom opravljajo naloge iz državne pristojnosti.

Pri svojem delu sodelujejo s predstavniki narodnih skupnosti, izvoljenimi v organe

samoupravnih lokalnih skupnosti in v državni zbor in z organi samoupravnih

lokalnih skupnosti in državnimi organi. (Internetni vir 3; Jesih, 2004; Novak

Lukanovi#, 2004)

Na podlagi Ustave RS in Zakona o volitvah v državni zbor, pripadniki madžarske

manjšine izvolijo v državni zbor enega poslanca, ki predstavlja in zastopa madžarsko

manjšino. Poslanec ima enak status kot ostali poslanci. Poslanec manjšine ima

57

pravico veta, !e meni da bi dolo!en zakon; lahko škodoval razvoju manjšine ali

zmanjšal njene pravice. Vse sklepe oziroma zakone, ki zadevajo manjšino morata

dati soglasje oba predstavnika manjšine. Za volitve poslanca narodne skupnosti se

izoblikujejo posebna volilna enota in volilni imenik, kamor se vpišejo pripadniki

narodne skupnosti na posebno pisno zahtevo in na podlagi mnenja posebne komisije.

Vsi pripadniki narodnih skupnosti imajo hkrati z volitvami svojega predstavnika v

državnem zboru, pravico voliti tudi ostale liste politi!nih strank na državni ravni;

tako da imajo na volitvah prakti!no dva volilna glasova. (Jesih, 2004)

Zakon o lokalni samoupravi dolo!a, da ob!ine na narodnostno mešanem obmo!ju

zagotovijo uresni!evanje posebnih pravic. Po zakonu imajo v ob!inskem svetu

najmanj enega predstavnika. S statutom ob!ine se dolo!i neposredna zastopanost

narodnih skupnosti tudi v drugih organih v sestavi ob!ine. Ustanoviti morajo

posebne ob!inske komisije za narodnostna vprašanja, v katerih imajo pripadniki

manjšine polovico !lanov. (Novak Lukanovi#, 2004, 290)

7.2. Kulturna organiziranost

Na podro!ju kulturne dejavnosti madžarske narodne skupnosti ima pomembno

vlogo Zavod za kulturo madžarske narodnosti (ZKMN) s sedežem v Lendavi; ki je

bil ustanovljen leta 1994; pokriva celotno narodnostno mešano obmo!je. Podro!ja s

katerimi se ukvarjajo v ZKMN so naslednja: ljubiteljska dejavnost, založništvo, skrb

za ohranjanje in negovanje maternega jezika ter narodne identitete, dejavnosti v

okviru Kulturnega centra »Bánffy« ter znanstveno – raziskovalna dejavnost na

podro!ju lokalne zgodovine, etnografije, umetnostne zgodovine.

Ljubiteljska dejavnost je zelo razvita, saj na narodnostno mešanem obmo!ju

Prekmurja deluje približno 60 madžarskih skupin oziroma skupin, katerim je

primarna dejavnost ohranjanje madžarske kulturne dediš!ine. V ljubiteljske

dejavnosti je po nekaterih izra!unih aktivno vklju!enih približno 6 – 7 %

58

pripadnikov narodnostne skupnosti. Najve! je etno – pevskih zborov, ro!nodelskih

skupin, folklornih skupin - med katerimi najbolj izstopa skupina »Muravidék«,

citrarski ansambli, literarno - recitacijske sekcije, mladinski gledališki studio.

(Strokovno pomo! ljubiteljskim skupinam nudi Republika Madžarska.)

ZKMN veliko pozornosti namenja programom, ki služijo ohranjanju narodne

identitete in maternega jezika skupnosti. Tako, pripravljajo in izvajajo tekmovanja za

šolsko mladino iz madžarske književnosti, jezikoslovja, zgodovine, etnografije in

umetnosti. Pet$fijevo tekmovanje je okarakterizirano državno tekmovanje na

podro!ju madžarskega jezika in književnosti, katero ima podobne zna!ilnosti kot

Cankarjevo tekmovanje. Organizirajo literarna in recitatorska tekmovanja ter

razpisujejo literarne nate!aje za osnovnošolce in srednješolce.

Organizirane so tudi ostale dejavnosti na podro!ju literarne, madžarske gledališke,

glasbene in likovne dejavnosti (slednjo se izvaja v sklopu Zavoda Galerija - Muzej

Lendava).

Knjižni!no dejavnost madžarske narodnosti izvajata Mestna knjižnica Lendava in

deloma Pokrajinska knjižnica Murska Sobota (ki ni na narodnostno mešanem

obmo!ju).

Na podro!ju gledališke dejavnosti oziroma organiziranja gledaliških predstav pomeni

ogromno popestritev »ponudbe« delovanje kulturnega centra v Lendavi. Razen

omenjenega mladinskega gledališkega studia (ki deluje v okviru ZKMN), je potrebno

omeniti tudi zelo kvalitetno delovanje Lutkovne skupine »Pupilla«. V njenem

repertoarju je okoli 50 % madžarskih predstav.

V preteklih desetletjih je v okviru madžarske narodnostne skupnosti ustvarjalo

približno 15 pesnikov in pisateljev. Dominirajo pesniki oz pesniške zbirke, vendar

prozne literarne zvrsti se tudi vedno bolj uveljavljajo.

Na podro!ju znanstveno - raziskovalne dejavnosti, pa so predvsem uspešni na

podro!ju raziskovanja lokalne zgodovine in etnografije ter umetnostne zgodovine,

književnosti in jezikoslovja. Raziskovalna dejavnost se izvaja v okviru ZKMN, v

okviru izpostave Inštituta za narodnostna vprašanja, Katedre za madžarski jezik

Univerze v Mariboru in v okviru Zavoda Galerija – Muzej Lendava.

59

ZKMN je založnik ve!ine publikacij, ki jih izdajo v okviru madžarske narodne

skupnosti. Založniška dejavnost se izvaja v sklopu letnih programov, ki ga dolo!ijo

na osnovi konsenza, potreb skupnosti in vsakoletnega nate!aja. V preteklih

desetletjih ja v Prekmurju izšlo nad 150 madžarskih in dvojezi!nih publikacij na

podro!ju književnosti, znanosti in periodi!nega tiska. (Göncz, 2009)

60

8. PROBLEMI S KATERIMI SE SRE!UJE MADŽARSKA NARODNA

SKUPNOST V SLOVENIJI

Madžarska narodna skupnost v Republiki Sloveniji opaža vrsto nepravilnosti in

nedoslednosti na podro!ju uresni!evanja njihovih pravic. Spodnje predstavljajo le

ene izmed njih.

8.1. Narodnostni simboli

V preteklih letih je najve! negodovanj povzro!ilo neizobešanje zastave

madžarske narodne skupnosti na poslopjih DURS-a, Policije in Okrajnega sodiš!a v

Lendavi. Ustava in zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o

slovenski narodni zastavi dolo!ata rabo narodnostnih simbolov na narodnostno

mešanem obmo!ju, državne in ob!inske ustanove dokaj dosledno upoštevajo

omenjene dolo!be. Vodstvo Okrajnega sodiš!a izobeša zastavo madžarske

narodnosti le ob praznikih, sicer pa ne in se pri tem sklicuje na podro!ni zakon o

sodiš!ih, ki izrecno ne dolo!a splošne rabe omenjenega simbola. Vendar tega niti ne

prepoveduje!

8.2. Dvojezi"nost ob"inskih odlokov

Nekatere ob!inske organizacije madžarske narodne skupnosti opozarjajo na

nedoslednosti pri prevajanju ob!inskih odlokov in nekaterih pomembnejših

61

dokumentov. Tako je v nekaterih primerih - v nasprotju z zakonskimi dolo!bami -

odlok ali kakšen pomembnejši dokument na razpolago le v slovenskem jeziku.

8.3. Pomanjkljivost dvojezi"nih dokumentov in obrazcev

Ve!ina ustanov javnega zna!aja (pošta, policija, banke, zdravstvo itd.)

nedosledno zagotavlja dvojezi!ne obrazce, vprašalnike in druge dokumente, kar

madžarski jezik na narodnostno mešanem obmo!ju postavlja v neenakopraven

položaj.

8.4. Nedoslednosti pri uporabi krajevnih imen in topografije

Veliko nedoslednosti beležijo tudi na podro!ju dosledne uporabe krajevnih imen

in drugih konkretnih geografskih pojmov. Težave povzro!ajo primeri, ko

poimenovanja v madžarskem jeziku "kar pozabijo" dodati (takšne primere še vedno

beležijo npr. pri imenih potokov na obmo!ju nekdanje t.i. lendavske obvoznice, ki je

danes del avtocestne povezave), velikokrat pa so napa!no zapisana imena v

madžarskem jeziku. Slednje zbuja kar precejšnjo negodovanja pri pripadnikih

narodnih skupnosti, za tujce (predvsem za Madžare iz Republike Madžarske) pa so

jezikovno sporna imena zmotna, saj lahko dezinformirajo.

62

8.5. Nedoslednosti pri upoštevanju mnenj svetov narodnih skupnosti

Beležijo tudi primere, ko se pri odlo!anju o dolo!enih primerih - ko so skladno z

zakonodajo tudi sveti ob!inskih narodnih skupnosti ali krovna organizacija skupnosti

dejavnik odlo!anja - zanemari stališ!e narodne skupnosti. So primeri, ko se sprejeta

tovrstna stališ!a ne upoštevajo (takšen je bil primer imenovanja ravnatelja dvojezi!ne

srednje šole v Lendavi), velikokrat pa se za stališ!e narodne skupnosti niti ne zaprosi.

8.6. Pomen poznavanja madžarskega jezika pri zaposlovanju

Poleg primerov, ko so dolo!be zakonov dosledno upoštevane, velikokrat

zasledijo nedoslednosti. V državni ali ob!inskih upravah, v javnih ustanovah in tudi

v zasebni sferi - kjer je predpisani pogoj, se pri zaposlovanju strokovnih kadrov ne

upošteva dejansko poznavanje madžarskega jezika. To povzro!a velike težave na

podro!ju dejanskega dvojezi!nega poslovanja, za katerega ugotavljajo, da se zmeraj

manj dosledno uresni!uje.

8.7. Gospodarska sfera

Na podro!ju dvojezi!nosti v gospodarskih organizacijah - delno v državni,

predvsem pa v zasebni sferi - se sre!ujejo z velikim številom nedoslednega izvajanja

zakonodaje. V samem poslovanju madžarski jezik skorajda ne pride do izraza (zgolj

v neposrednem osebnem pogovoru), beležijo probleme tudi pri samem poimenovanju

63

podjetij in gospodarsko-trgovskih subjektov, kakor tudi na podro!ju ozna!evanja

imen. (Npr. tudi ime železniške postaje je napisano samo v slovenskem jeziku.)

8.8. E-uprava

V današnjem komuniciranju in informiranju izredno pomembna t.i. e-uprava ne

"deluje" v madžarskem jeziku, kar je z vidika enakopravnosti madžarskega jezika na

narodnostno mešanem obmo!ju nedvomno nedoslednost.

8.9. Informacija o uporabi zdravil

V zadnjem !asu se pri navodilih za uporabo zdravil izpuš!a oziroma se jih ne

zagotavlja v madžarskem jeziku za uporabo, kar povzro!a veliko težav predvsem pri

starejših pripadnikih madžarske narodnosti, ki sorazmerno težko razumejo zelo

natan!na navodila v slovenskem jeziku.

8.10. Težave komuniciranja v bolnicah

Ker Splošna bolnica Raki!an deluje na enojezi!nem obmo!ju, je slovenš!ina

jezik komuniciranja. Omenjena zdravstvena ustanova pa je "pristojna" tudi za

narodnostno mešano obmo!je, zato bi bilo zaželeno, da je na vsakem oddelku

zagotovljeno komuniciranje - vsaj v primeru tistih, predvsem medicinskih sester, ki

64

so v neposrednem stiku z bolniki - v madžarskem jeziku. V preteklem obdobju so

beležili velike težave v komuniciranju, ki lahko pripeljejo celo do postavitve

nepravilne diagnoze. Tudi v tem primeru gre predvsem za starejšo populacijo

pripadnikov narodnih skupnosti. Glede na specifi!nost stanja, da je omenjena

ustanova izven narodnostno mešanega obmo!ja, je potrebno opozarjati na tovrstne

težave in iskati rešitve za ustreznejše zagotavljanje osebja, ki obvlada madžarski

jezik. Na oddelkih, kjer nekdo od strokovnega osebja obvlada madžarski jezik,

beležijo boljše stanje tudi s tega vidika.

8.11. Zakonodaja

Na podro!ju zakonodaje pogrešajo možnost, da bi se v bodo!e sprejelo splošni

zaš!itni manjšinski zakon, ki bi po eni strani povezal številne predpise, ki š!itijo

manjšino, po drugi strani pa bi dopolnil sistem zaš!ite narodnih skupnostih na

podro!jih, kjer do sedaj ni bilo celovite zakonske ureditve. Posebno pozornost

namenjajo k !imprejšnjem sprejetju zaš!itnih mehanizmov oziroma sankcij za

primere kršitev zakonodaje oziroma predpisov; saj kljub temu, da je manjšinska

zakonodaja vzorno urejena, ostaja velik problem v doslednem izvajanju sprejetih

obveznosti tako s strani državnih kot lokalnih skupnosti. Nadalje menijo, da bi

morali v zakonskih in drugih predpisih dolo!iti konkretne denarne in druge sankcije

za primer kršitev obveznosti. Kjer vidijo možnost uvedbe manjšinskega

ombusdsmana, ki bi spremljal izvajanje predpisov in ukrepal v primerih kršitve.

(Göncz, 2009; Lebar, 2009)

65

9. SPREMEMBA V STANJU IN RAZVOJNIH MOŽNOSTIH PO VSTOPU

SLOVENIJE V EU IN SCHENGENSKO OBMO!JE

Da bi ugotovili kakšen je položaj na obmejnih obmo!jih po vstopu Slovenije v

EU in kaj obmejno prebivalstvo pri!akuje od vstopa Slovenije v Schengenski prostor

je Univerza na Primorskem Znanstveno raziskovalno središ!e Koper leta 2007

opravil telefonsko anketo, ki je zajela okrog 1000 respondentov z vseh obmejnih

ob!inah. Tako da je v vsakem obmejnem sektorju dobila okrog 250 respondentov.

9.1. Vstop Slovenije v EU

Slovenija je od 1. maja 2004 del družine 27 držav !lanic EU, ki so ekonomsko,

družbeno in politi!no globoko povezane. Zastopana je v vseh institucijah EU in

sodeluje pri vseh odlo!itvah, ki jih te institucije sprejmejo. (Internetni vir 1)

Anketirance so zatorej povprašali, kako so se po njihovem mnenju razvijale

!ezmejne vezi v odnosu do sosednje države – Madžarske po vstopu Slovenije v EU?

Kot prikazuje spodnji graf, so respondenti razvoj odnosov z Madžarsko po vstopu

Slovenije v EU ocenili razli!no; najve! kar 48,2 % jih je odgovorilo da so !ezmejne

vezi ostale nespremenjene, 47,4 % jih je ocenilo da so se !ezmejne vezi izboljšale;

2,4 % jih je odgovorilo da so se poslabšale; ter 2 % anketirancev ni odgovorilo na

vprašanje. (Bufon, 2008)

66

Slika 9: Odnosi z Madžarsko po vstopu Slovenije v EU

Vir: Na obrobju ali v ospredju. Slovenska obmejna obmo!ja pred izzivi evropskega povezovanja,

Bufon M., 2008.

9.2. Vstop v schengensko obmo"je

Slovenija je postala država !lanica schengenskega obmo!ja 22. decembra 2007,

ko je odpravila nadzor na notranjih kopenskih in morskih mejah s !lanicami EU. 30.

marca 2008 pa je sprostila nadzor še na zra!nih mejah. Slovenija je z vstopom v

schengensko obmo!je odpravila mejni nadzor na mejah z Avstrijo, Italijo in

Madžarsko, obenem pa okrepila nadzor na meji s Hrvaško, ki je postala schengenska

zunanja meja. Slednje pomeni, da Slovenija v imenu držav !lanic schengenskega

obmo!ja izvaja nadzor zunanje meje na meji s Hrvaško. (Internetni vir 2)

Respondente so povprašali naj ocenijo morebitno grožnjo, ki bi jo lahko predstavljala

ukinjanje notranjih meja v EU.

67

Kot je razvidno iz spodnje tabele, nikakršne ali omejene grožnje pri vstopu Slovenije

v schengenski prostor je videlo 60,6 % respondentov. V odpravi mejnih pregrad je

videlo veliko ali zelo veliko grožnjo le 10,8 % respondentov.

Nadalje so jih povprašali za oceno novih priložnosti po odpravi mejnih pregrad. Kar

59,4 % respondentov je odgovorilo da so se s tem odprle velike ali zelo velike

priložnosti. Kot nikakršne ali omejene priložnosti pa jih je ocenilo 14,5

respondentov.

Respondenti ob slovensko madžarski meji pri vrednotenju u!inkov vstopa Slovenije

v schengenski prostor vidijo ve!jo prepletenost morebitnih pozitivnih in negativnih

u!inkov.

Na mejnem obmo!ju z Madžarsko širjenje schengenskega režima mnogo bolj

pozitivno vrednoti prebivalstvo severozahodnega dela, torej na tromeji z Avstrijo saj

dogodek kot veliko ali zelo veliko priložnost ocenjuje 66 % vprašanih; medtem ko na

tromeji s Hrvaško to vrednoti kot veliko ali zelo veliko priložnost le 50 % vprašanih.

(Bufon, 2008)

Tabela 9: Vstop Slovenije v schengenski prostor: grožnja ali priložnost? (v %

respondentov)

Nikakršna ali omejena grožnja 60,6

Velika ali zelo velika grožnja 10,8

Nikakršna ali omejena priložnost 14,5

Velika ali zelo velika priložnost 59,4

Vir: Na obrobju ali v ospredju. Slovenska obmejna obmo!ja pred izzivi evropskega povezovanja,

Bufon M., 2008.

Naslednje vprašanje se je glasilo; na katerem podro!ju bo odprava meje doprinesla

ve!je !ezmejno sodelovanje.

68

Tabela 10: Odprava meje bo doprinesla ve"je sodelovanje … (v %

respondentov)

Na kulturnem podro!ju 51

Na socialnem podro!ju 59

Na zaposlitvenem podro!ju 65,9

Na izobraževalnem podro!ju 65,9

Na oskrbovalnem podro!ju 59,8

Na bivalnem podro!ju 54,2

Na instuticionalnem podro!ju 55,4

Vir: Na obrobju ali v ospredju. Slovenska obmejna obmo!ja pred izzivi evropskega povezovanja,

Bufon M., 2008.

Kot je razvidno iz tabele, anketiranci ob meji z Madžarsko v najve!ji meri

pri!akujejo ve! !ezmejnega sodelovanja na zaposlitvenem in izobraževalnem

podro!ju (65,9 %), sledijo oskrbovalno (59,8 %), socialno (59 %), institucionalno

(55,4 %), bivalno (54,2 %) in kulturno (51 %) podro!je.

Na vprašanje: kako se bodo spremenile !ezmejni odnosi po vstopu Slovenije v

schengenski prostor?; je najve! respondentov (50,6 %) odgovorilo, da bodo !ezmejni

odnosi po vstopu Slovenije v schengenski prostor ostali nespremenjeni, z 43 %

sledijo tisti, ki so ocenili da se bodo odnosi izboljšali, 1,6 % jih meni da se bodo

poslabšali in 4,8 % anketirancev na vprašanje ni odgovorilo.

69

Slika 10: Sprememba "ezmejnih odnosov po vstopu Slovenije v Schengenski

prostor

Vir: Na obrobju ali v ospredju. Slovenska obmejna obmo!ja pred izzivi evropskega povezovanja,

Bufon M., 2008.

Pri!akovanja obmejnega prebivalstva glede razvoja !ezmejnega povezovanja po

vstopu Slovenije v EU in schengenski prostor so velika. Saj ve!insko 59,4 %

respondentov predstavlja, ukinjanje notranjih meja v EU veliko ali zelo veliko

priložnost; ter 58,7 % da bo ukinitev notranjih meja pove!alo !ezmejno sodelovanje.

Da so se !ezmejne vezi po vstopu Slovenije v EU pove!ale je prepri!anih 47,7 %

anketirancev. Bolj zadržani pa so respondenti glede izboljšanja !ezmejnega

sodelovanja po vstopu Slovenije v Schengen, da se bodo vezi izboljšale jih meni le

43 % respondentov. (Bufon, 2008)

Kot je razvidno iz zgornjih odgovorov, so anketiranci ve!inskega mnenja; da so se

!ezmejni odnosi po vstopu Slovenije v EU ohranili na isti ravni oziroma celo

izboljšali.

Ve!insko ocenjujejo, da vstop Slovenije v schengensko obmo!je ne predstavlja

nikakršne ali omejene grožnje; hkrati v tem vidijo veliko ali zelo veliko priložnost za

!ezmejno sodelovanje na ve! podro!jih, najbolj na zaposlitvenem in izobraževalnem

70

podro!ju, sledijo oskrbovalno, socialno, institucionalno, bivalno in kulturno

podro!je.

Vstop Slovenije v EU in schengensko obmo!je za obmejno prebivalstvo predstavlja

izboljšanje !ezmejnega sodelovanja, saj se je s tem odpravilo marsikatero

administrativno kot tudi fizi!no oviro za !ezmejno sodelovanje.

Odprtost meje po vstopu Slovenije in Madžarske v EU in v letu 2007 odprava

mejnega nadzora je spodbudilo k obnavljanju prometne infrastrukture. Tako so

obnovili traso železniške proge med Mursko Soboto in Madžarsko ter v letu 2008

izgradnjo avtocestne povezave Koper in madžarsko državno mejo, onkraj katere se

navezuje na madžarsko avtocestno omrežje. (Zupan!i!, 2009)

Z odpiranjem meja in pove!anjem !ezmejnega sodelovanja so manjšine pridobile

nekatere povsem nove priložnosti. Ker so pripadniki manjšin obi!ajno dvojezi!ni,

poznajo navade mentaliteto, ekonomski in pravni sistem lažje vzpostavijo stike na

obeh straneh kar hitro postanejo nosilci in vzpodbujevalci !ezmejnega sodelovanja.

Operativni program !ezmejnega sodelovanja Slovenija-Madžarska je dokument, ki je

bil sprejet leta 2007 in s katerim se izvaja strategija programa glede na analizo stanja

v županijah Vas in Zala na Madžarskem ter v pomurski in podravski statisti!ni regiji

v Sloveniji.

S !ezmejnimi projekti pa bodo v okviru operativnega programa !ezmejno

sodelovanje Slovenija – Madžarska 2007 – 2013 to sodelovanje še bolj okrepili na

naslednjih podro!jih: pove!anju privla!nosti obmo!ja sodelovanja, razvoju skupnih

turisti!nih destinacij, ohranjanju in razvoj kulture, izboljšanju !ezmejnih prometnih

povezav, trajnostnem razvoju, regionalnem razvoju, preventivnem zdravstvenem

varstvu, varstva in upravljanje z okoljem ter u!inkovite rabe energije. (Internetni vir

7)

Kolikšen bo bil doprinos projektov na obmejno okolje se bo lahko ocenilo po izteku

operativnega programa v letu 2013. Strateški cilj zgoraj omenjenega programa je

71

umestitev !ezmejnega obmo!ja na evropski zemljevid kot kulturno, zdravo in

naravno dragoceno obmo!je za življenje in delo.

72

10. ZAKLJU!EK

Slovenija ima precejšen delež manjšin. Ob popisu leta 2002 se je za Slovence

opredelilo 83% prebivalstva, medtem ko je delež državljanov Republike Slovenije

druge narodnosti ob istem popisu 2002 znašal približno 10%. Natan!nega števila

pripadnikov drugih narodnosti v Sloveniji zaradi dokaj visokega deleža tistih, ki se

na vprašanje o narodnosti niso odgovorili, ni mogo!e podati. Poleg Slovencev v njej

živijo tri avtohtone narodne skupnosti: Italijani, Madžari in Romi.

Z varstvom narodnih manjšin se ukvarjajo razli!ni pravni dokumenti, ki so obdelani

v diplomskem delu.

Avtohtona Madžarska manjšina v Sloveniji poseljuje skrajni vzhodni del države.

Ve!ina pripadnikov manjšine prebiva na narodnostno mešanem obmo!ju, kjer veljajo

posebni varstveni ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje manjšinskega jezika in kulture.

Pripadniki manjšin, ki živijo izven narodnostno mešanega obmo!ja ne morejo

zahtevati enakih pravic kot na narodnostno mešanem obmo!ju, vendar smejo voliti

poslanca v državni zbor, prav tako jim mora biti omogo!eno u!enje materinš!ine, !e

dosežejo predpisano kvoto kandidatov.

Meja med Madžarsko in Jugoslavijo je bila po 2. svetovni vojni zaprta. Stiki so bili

redki in omejeni na kulturne prireditve , kajti število prehodov meje je bilo omejeno.

Po padcu komunizma in osamosvojitvi Slovenije se je odprla tudi meja. Nastalo je

ve! maloobmejnih in meddržavnih prehodov, ki so omogo!ili lažje in pogostejše

prehajanje meje. Po vstopu Slovenije v Schengensko obmo!je konec leta 2007 pa so

bile meje med državama ukinjene.

Madžarska manjšina v Sloveniji o!itno ni !utila potrebe po ustanavljanju svojih

politi!nih strank, iz !esar lahko sklepamo da so ve!inoma zadovoljni s svojim

položajem in ne !utijo potrebe po ve!jem družbenem udejstvovanju. V primeru

kršitev pravic lahko ukrepajo preko samoupravne narodne skupnosti.

Slovenija po svoji ustavi, zakonih in drugih aktih zgledno rešuje položaj avtohtonih

73

manjšin, problemi pa nastanejo ko se dolo!eni !leni ne izvajajo dosledno in zaradi

tega prihaja do nepravilnosti.

Madžarska narodna skupnost v Republiki Sloveniji opaža vrsto nepravilnosti in

nedoslednosti na podro!ju uresni!evanja njihovih pravic. V preteklih letih je najve!

negodovanj povzro!ilo ne izobešanje zastave madžarske narodne skupnosti na

poslopjih DURS-a, Policije in Okrajnega sodiš!a v Lendavi. Kljub temu da Ustava in

zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi

dolo!ata rabo narodnostnih simbolov na narodnostno mešanem obmo!ju. Nekatere

ob!inske organizacije madžarske narodne skupnosti opozarjajo na nedoslednosti pri

prevajanju ob!inskih odlokov in nekaterih pomembnejših dokumentov. Ve!ina

ustanov javnega zna!aja (pošta, policija, banke, zdravstvo itd.) nedosledno zagotavlja

dvojezi!ne obrazce, vprašalnike in druge dokumente, kar madžarski jezik na

narodnostno mešanem obmo!ju postavlja v neenakopraven položaj. Veliko

nedoslednosti beležijo tudi na podro!ju dosledne uporabe krajevnih imen in drugih

konkretnih geografskih pojmov. Med drugim beležijo primere, ko se pri odlo!anju o

dolo!enih primerih - ko so skladno z zakonodajo tudi sveti ob!inskih narodnih

skupnosti ali krovna organizacija skupnosti dejavnik odlo!anja - zanemari stališ!e

narodne skupnosti. Na podro!ju dvojezi!nosti v gospodarskih organizacijah - delno v

državni, predvsem pa v zasebni sferi - se sre!ujejo z velikim številom nedoslednega

izvajanja zakonodaje. V današnjem komuniciranju in informiranju izredno

pomembna t.i. e-uprava ne "deluje" v madžarskem jeziku, kar je z vidika

enakopravnosti madžarskega jezika na narodnostno mešanem obmo!ju nedvomno

nedoslednost. V zadnjem !asu se pri navodilih za uporabo zdravil izpuš!a oziroma se

jih ne zagotavlja v madžarskem jeziku za uporabo, kar povzro!a veliko težav

predvsem pri starejših pripadnikih madžarske narodnosti, ki sorazmerno težko

razumejo zelo natan!na navodila v slovenskem jeziku. Ker Splošna bolnica Raki!an

deluje na enojezi!nem obmo!ju, je slovenš!ina jezik komuniciranja. Omenjena

zdravstvena ustanova pa je "pristojna" tudi za narodnostno mešano obmo!je, zato bi

bilo zaželeno, da je na vsakem oddelku zagotovljeno komuniciranje - vsaj v primeru

tistih, predvsem medicinskih sester, ki so v neposrednem stiku z bolniki - v

madžarskem jeziku.

74

Na podro!ju zakonodaje pogrešajo možnost, da bi se v bodo!e sprejelo splošni

zaš!itni manjšinski zakon, ki bi po eni strani povezal številne predpise, ki š!itijo

manjšino, po drugi strani pa bi dopolnil sistem zaš!ite narodnih skupnostih na

podro!jih, kjer do sedaj ni bilo celovite zakonske ureditve. Posebno pozornost

namenjajo k !imprejšnjem sprejetju zaš!itnih mehanizmov oziroma sankcij za

primere kršitev zakonodaje oziroma predpisov; saj kljub temu, da je manjšinska

zakonodaja vzorno urejena, ostaja velik problem v doslednem izvajanju sprejetih

obveznosti tako s strani državnih kot lokalnih skupnosti.

Vstop Slovenije v EU in schengensko obmo!je za obmejno prebivalstvo predstavlja

izboljšanje !ezmejnega sodelovanja, saj se je s tem odpravilo marsikatero

administrativno kot tudi fizi!no oviro za !ezmejno sodelovanje.

Odprtost meje po vstopu Slovenije in Madžarske v EU in v letu 2007 odprava

mejnega nadzora je spodbudilo k obnavljanju prometne infrastrukture. Tako so

obnovili traso železniške proge med Mursko Soboto in Madžarsko ter v letu 2008

izgradnjo avtocestne povezave Koper in madžarsko državno mejo, onkraj katere se

navezuje na madžarsko avtocestno omrežje. (Zupan!i!, 2009)

Z odpiranjem meja in pove!anjem !ezmejnega sodelovanja so manjšine pridobile

nekatere povsem nove priložnosti. Ker so pripadniki manjšin obi!ajno dvojezi!ni,

poznajo navade mentaliteto, ekonomski in pravni sistem lažje vzpostavijo stike na

obeh straneh kar hitro postanejo nosilci in vzpodbujevalci !ezmejnega sodelovanja. S

!ezmejnimi projekti bodo v okviru operativnega programa !ezmejno sodelovanje

Slovenija – Madžarska 2007 – 2013 to sodelovanje še bolj okrepili na naslednjih

podro!jih: pove!anju privla!nosti obmo!ja sodelovanja, razvoju skupnih turisti!nih

destinacij, ohranjanju in razvoj kulture, izboljšanju !ezmejnih prometnih povezav,

trajnostnem razvoju, regionalnem razvoju, preventivnem zdravstvenem varstvu,

varstva in upravljanje z okoljem in u!inkovite rabe energije.

Tako lahko sprejmemo drugo hipotezo, da se je: z vstopom RS in Madžarske v EU in

v Schengenski prostor položaj madžarske manjšine in samega dvojezi!nega obmo!ja

na meji z Madžarsko spremenil in prevzema ve!jo in pomembnejšo vlogo v

integraciji !ezmejnega prostora/družbe.

75

Kolikšen bo doprinos projektov na obmejno okolje se bo lahko ocenilo po izteku

operativnega programa v letu 2013. Strateški cilj zgoraj omenjenega programa je

umestitev !ezmejnega obmo!ja na evropski zemljevid kot kulturno, zdravo in

naravno dragoceno obmo!je za življenje in delo.

76

11. VIRI IN LITERATURA

Beltram, P. (1987): Madžari in Slovenci: sodelovanje in sožitje ob

jugoslovansko-madžarski meji. Ljubljana, Komunist: Inštitut za narodnostna

vprašanja.

Bufon, M. (2004): Med teritorialnostjo in globalnostjo. Sodobni problemi

obmo!ij družbenega in kulturnega stika. Koper, Univerza na Primorskem,

Znanstveno – raziskovalno središ!e Koper, Zgodovinsko društvo za južno

Primorsko.

Bufon, M. (2008): Slovenska obmejna obmo!ja po vstopu Slovenije v

schengenski prostor. V: Bufon, M. et al.: Na obrobju ali v ospredju. Slovenska

obmejna obmo!ja pred izzivi evropskega povezovanja. Koper, Univerza na

Primorskem, Znanstveno – raziskovalno središ!e Koper, Založba Annales:

Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 141 – 207.

Fridl J. (1998): Ozemlje. V: Fridl, J. et al.: Geografski atlas Slovenije: država v

prostoru in !asu. Mladinska knjiga, Ljubljana, 74 – 125.

Genorio, D. (1985): Narodnostno mešano obmo!je v Prekmurju. Geographica

Slovenica, 16, Ljubljana, 15 – 43.

Göncz, L. (1997): Madžarska manjšina v Republiki Sloveniji in nivo strpnosti

slovenske ve!ine do nje. V: Tišljar, Z. et al.: Strpnost do manjšin : zbornik referatov

mednarodnega znanstvenega simpozija. Pedagoška fakulteta, Inter-kulturo. Maribor,

79 – 88.

Göncz, L. (2004): Madžari: kratka zgodovina Madžarov. Murska Sobota, Franc-

Franc.

77

Jesih, B. (2004): Italijani in Madžari v Sloveniji v perspektivi slovenskih etni!nih

študij – participacija politiki in pri urejanju javnih zadev. Razprave in gradivo, 2004,

45. Ljubljana, 98 – 117.

Kladnik, D. (1992): Razvoj podeželja v ob!ini Lendava in ohranjanje

narodnostne identitete. Geografski Vestnik, 64, Ljubljana, 53 – 72.

Klemen!i!, V. (1976): Druga!na dvojezi!nost: o jezikovnih pravicah madžarske

narodnostne skupnosti v Sloveniji. Dan, VI, 52, Trst, 24 – 26.

Klemen!i!, V. (1986): Dvojezi!nost v SR Sloveniji (na narodnostno mešanem

ozemlju v Prekmurju). Geografski obzornik, XXXIII, 2 – 3, Ljubljana, 86 – 95.

Klemen!i!, V. (1990): Sodobni regionalni problemi Madžarske in Italijanske

narodnosti v procesih družbeno – ekonomske preobrazbe. Razprave in gradivo, 24,

Ljubljana, 52 – 61.

Klop!i!, V. (1993): Ethnic minorities in Slovenia: on the occasion of the world

conference on human rights in Vienna, 14 - 25 June 1993. Ljubljana, Inštitut za

narodnostna vprašanja.

Klop!i!, V. (2008): Narodne manjšine. 6, Živeti z mejo. Panonski prostor in

ljudje ob dveh tromejah : zbornik referatov na Znanstvenem posvetu v Murski

Soboti, 9.-11. novembra 2007. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in

umetnosti, Inštitut za narodnostna vprašanja.

Komac, M. (2003): Varstvo »novih« narodnih skupnosti v Sloveniji. Razprave in

gradivo, 2003, 43. Ljubljana, 6 – 33.

Komac, M. (2002): Slovenija & evropski standardi varstva narodnih manjšin.

Ljubljana, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope pri NUK, Inštitut za

narodnostna vprašanja, Avstrijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo.

78

Kovacs, A. (2006): Števil!ni razvoj prekmurskih Madžarov v 20. stoletju.

Razprave in gradivo, 2006, 48-49. Ljubljana, 6 – 36.

Laj, F. in Lebar, T. (2006): Razvojni program obmo!ja, na katerem živijo

pripadniki avtohtone madžarske narodne skupnosti. Lendava. HTTP:// www.rra-

mura.si/dokumenti/2/2/2006/madzarska_646.doc

Ne#ak Lük, A. (1980): Italijanska in Madžarska narodnost v Socialisti!ni

Republiki Sloveniji. V: Ne#ak Lük, A. e tal.: Manjšine - most med narodi. Ljubljana,

Republiški komite za informiranje, 25 – 42.

Novak Lukanovi#, S. (2004): Slovenija. V: Novak Lukanovi#, S. et al.: Manjšine

in !ezmejno sodelovanje v prostoru Alpe – Jadran. Arbeitsgemeinschaft Alpen-

Adria, Autonome Region Trentino-Südtirol. Trento, 263 – 313.

Slavi!, M. (1999): Naše Prekmurje: zbrane razprave in !lanki. Murska Sobota,

Pomurska založba.

Šircelj, M. (2003): Verska, jezikovna in narodna sestava prebivalstva Slovenije:

popisi 1921 – 2002. Ljubljana, Statisti!ni urad Republike Slovenije.

Vertot, N. (2001): Popisi na Slovenskem 1948-1991 in Popis 2002. Ljubljana,

Statisti!ni urad Republike Slovenije.

Vršaj, E. (2004): Slovenija in evroregije. Trst, Krožek za družbena vprašanja

Virgil Š!ek, Mladika.

Zupan!i!, J. (2002): The ethnic development and protection of national

minorities in Slovenia. Mosella. Tome 27, 1/2, 63 - 71.

79

Zupan!i!, J. (2006): The effects of the dissolution of Yugoslavia on the minority

rights of Hungarian and Italian minorities in the Post-Yugoslav states. V: Emmert, T.

e tal.: Conflict in South-Eastern Europe at the end of the twentieth century : a

"Scholars' Initiative" assesses some of the controversies. London, Routledge, 127 –

170.

Zupan!i!, J. (2009): Etni!na in politi!na podoba ozemlja med Muro in Rabo. V:

Kikec, T. e t al.: Pomurje: geografski pogledi na pokrajino ob Muri. Ljubljana: Zveza

geografov Slovenije; Murska Sobota: Društvo geografov Pomurja, 19 – 34.

Žagar, M. (1995): Ali so Slovenci na Hrvaškem narodna manjšina: splošna

terminološka vprašanja in pravna zaš!ita. V: Kržišnik Buki#, V. et al.: Slovenci v

Hrvaški. Ljubljana, Inštitut za narodnostna vprašanja, stran 323 - 353.

Žagar, M. (2002): Slovenija & evropski standardi varstva narodnih manjšin.

Ljubljana, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope pri NUK, Inštitut za

narodnostna vprašanja, Avstrijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo, (77 –

104.)

Internetni viri

Internetni vir 1: Vladni portal z informacijami o življenju v Evropski uniji

(2010-06): "lanica EU. HTTP://http://www.evropa.gov.si/si/clanica-eu/

Internetni vir 2: Vladni portal z informacijami o življenju v Evropski uniji

(2010-06): Vstop v Schengen. HTTP://http://www.evropa.gov.si/si/vstop-v-

schengen/

80

Internetni vir 3: Križaj, M. (2009): Manjšine in politi!na participacija. Ljubljana.

Raziskovalna naloga. Republika Slovenija, Državni zbor. Raziskovalno –

dokumentacijski sektor. HTTP:// http://www.dz-rs.si/index.php?id=230&new=1

Internetni vir 4: Uradni list Republike Slovenije (2009-12): Zakon o

samoupravnih narodnih skupnostih. HTTP:// http://www.uradni-

list.si/1/objava.jsp?urlid=199465&stevilka=2250

Internetni vir 5: Vlada Republike Slovenije, Urad za narodnosti (2009-12):

Mednarodni in meddržavni pravni akti o manjšinskih vprašanjih.

HTTP://http://www.uvn.gov.si/si/pravni_predpisi/mednarodni_in_meddrzavni_pravn

i_akti_o_manjsinskih_vprasanjih/

Internetni vir 6: Statisti!ni urad Republike Slovenije. (2010-10)

HTTP:// http://www.stat.si/

http://www.stat.si/popis2002/si/default.htm

Internetni vir 7: Operativni program: "ezmejno sodelovanje Slovenija -

Madžarska 2007-2013. (2011-3)

HTTP:// http://www.eu-skladi.si/ostalo/operativni-programi/op-si-hu.pdf

Drugi viri – elektronska pošta

Laszlo Goncz. Informacije o madžarski manjšini. 26. maj 2009. Matej Zupan!i!.

(Pridobljeno 26. maj 2009).

Tomi Lebar. Informacije o madžarski manjšini v RS. 21. avgust 2009. Matej

Zupan!i!. (Pridobljeno 21. avgust 2009).

81

URAD VLADE RS ZA NARODNOSTI. Resolucija o položaju italijanske in

madžarske narodne skupnosti. 24. junij. 2009. Matej Zupan!i!. (Pridobljeno 24. junij

2009).

82

12. SEZNAM SLIK IN TABEL

12.1. Slike

SLIKA 1: GEOGRAFSKI PRIKAZ OBMO"JA, NA KATEREM ŽIVIJO

PRIPADNIKI AVTOHTONE MADŽARSKE NARODNE SKUPNOSTI

NARODNE SKUPNOSTI................................................................................. 38

SLIKA 2: ŠTEVILO MADŽAROV V SLOVENIJI OB POPISIH 1953 – 2002 ..... 44

SLIKA 3: STAROSTNA IN SPOLNA STRUKTURA MADŽAROV OB POPISU

LETA 2002 ........................................................................................................ 46

SLIKA 4: REGIONALNI BDP LETA 2008............................................................. 48

SLIKA 5: ZAPOSLENI MADŽARI PO DEJAVNOSTIH LETA 1991 .................. 51

SLIKA 6: ŠTEVILO AKTIVNIH IN NEAKTIVNIH MADŽAROV OB POPISU

LETA 2002 ........................................................................................................ 52

SLIKA 7: ZAPOSLENI MADŽARI PO DEJAVNOSTIH OB POPISU LETA 2002

........................................................................................................................... 53

SLIKA 8: IZOBRAZBENA STRUKTURA MADŽAROV LETA 1991 ................. 56

SLIKA 9: ODNOSI Z MADŽARSKO PO VSTOPU SLOVENIJE V EU............... 67

SLIKA 10: SPREMEMBA "EZMEJNIH ODNOSOV PO VSTOPU SLOVENIJE V

SCHENGENSKI PROSTOR............................................................................. 70

12.3. Tabele

TABELA 1: ŠTEVILO MADŽAROV V SLOVENIJI OB POPISIH 1953 – 2002 . 43

TABELA 2: STAROSTNA IN SPOLNA STRUKTURA MADŽAROV V

SLOVENIJI OB POPISU LETA 2002.............................................................. 45

TABELA 3: REGIONALNI BDP LETA 2008......................................................... 48

TABELA 4: ZAPOSLENI MADŽARI PO DEJAVNOSTIH LETA 1991 .............. 50

TABELA 5: AKTIVNO IN NEAKTIVNO PREBIVALSTVO MADŽARSKE

MANJŠINE OB POPISU LETA 2002 .............................................................. 52

83

TABELA 6: ZAPOSLENI MADŽARI PO DEJAVNOSTIH LETA 2002 .............. 54

TABELA 7: GOSTOTA PREBIVALSTVA PO OB"INAH OB POPISU LETA

2002 ................................................................................................................... 55

TABELA 8: RODNOST PRI MADŽARSKEM PREBIVALSTVU LETA 1991.... 55

TABELA 9: VSTOP SLOVENIJE V SCHENGENSKI PROSTOR: GROŽNJA ALI

PRILOŽNOST? (V % RESPONDENTOV)...................................................... 68

TABELA 10: ODPRAVA MEJE BO DOPRINESLA VE"JE SODELOVANJE …

(V % RESPONDENTOV)................................................................................. 69

84