UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA M A G I S T R S K O D E L O VPLIV UVEDBE DAVKA NA DODANO VREDNOST NA OBLIKOVANJE PRODAJNIH CEN STORITEV HOTELSKEGA PODJETJA LJUBLJANA, JUNIJ 2002 IVANKA ERŽEN

I Z J A V A Študentka IVANKA ERŽEN iz jav l jam, da sem avtor ica tega magist rskega dela, k i sem ga napisala pod mentorstvom prof .dr . Ivana Turka in skladno s 1.odstavkom 21.č lena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah dovol im objavo magistrskega dela na fakultetn ih spletnih straneh. V Ljubl jani, 28.6.2002 Podpis :

V S E B I N A STRAN 1. Uvod 1 2. Opredel i tev hotelske dejavnost i 3 2.1. Zakonodaja s področ ja hotelske dejavnost i 3 2.2. Opredel i tev hotela in hotelskih stor i tev v l i teratur i 6 2.3. Hotelska dejavnost v svetu 8 2.4. Osnovne znač i lnost i hotelske dejavnost i in okol je, k i vpl iva na

poslovanje hotelskega podjet ja 10

3. Izdelava kalkulaci j v hotelskem podjet ju 12 3.1. Splošno o izdelavi kalkulaci j 13 3.2. Ugotavl janje stroškovnih cen 18 3.2.1. Stroški po naravnih vrstah 19 3.2.2. Del i tev stroškov na staln i in spremenl j iv i del 26 3.2.3. Vzpostavl janje stroškovnih mest 29 3.2.4. Razporedi tev izv i rn ih stroškov na stroškovna mesta 31 3.2.5. Prenos stroškov pomožnih in splošnih stroškovnih mest na

druga stroškovna mesta 33

3.2.6. Stroškovni nosi lc i 35 3.2.7. Ugotavl janje lastne cene 36 3.2.7.1. Ugotavl janje lastne cene za jedi 38 3.2.7.2. Ugotavl janje lastne cene za pi jače 39 3.2.7.3. Ugotavl janje lastne cene za prenoč i tve 40 3.2.8. Vrednotenje poslovnih uč inkov po spremenl j iv ih stroških 41 3.2.9. Kalkul i ranje stroškov na podlagi sestavin dejavnost i 43 3.3. Obl ikovanje prodajnih cen 44 3.3.1. Pol i t ika cen 44 3.3.2. Metode obl ikovanja prodajnih cen 46 3.3.3. Obl ikovanje prodajnih cen jedi 48 3.3.4. Obl ikovanje prodajnih cen pi jač 49 3.3.5. Obl ikovanje prodajnih cen za prenoč i tve 50

3.3.6. Obl ikovanje prodajnih cen za penzion 50 3.3.7. Obl ikovanje prodajnih cen na osnovi spremenl j iv ih stroškov 51 4. Vpl iv uvedbe davka na dodano vrednost na obl ikovanje

prodajnih cen stor i tev hotelskega podjet ja 52

4.1. Pr ikaz razl ik v obdavč i tv i po Zakonu o prometnem davku in po Zakonu o davku na dodano vrednost

52

4.1.1. Obdavč i tev hotelske dejavnost i po Zakonu o prometnem davku 52 4.1.2. Obdavč i tev hotelske dejavnost i po Zakonu o davku na dodano

vrednost 54

4.1.3. Ugotovl jene razl ike 55 4.2. Izračun spremembe prodajnih cen stor i tev v hotelskem podjet ju,

k i so posledica uvedbe davka na dodano vrednost 57

5. Pr imer java napovedi o povečanju prodajnih cen, izračuna v točki 4.2. in dejansko stat is t ično ugotovl jenega gibanja prodajnih cen gost inskih stor i tev

63

5.1. Napovedi o povečanju prodajnih cen 63 5.2. Gibanje prodajnih cen gost inskih stor i tev pred in po uvedbi

davka na dodano vrednost 64

5.3. Ugotovitve iz pr imer jave 78 6. Zakl juček 79 7. L i teratura 81 8. Vir i 82

1

1. UVOD Ob l i kovan je p roda jn ih cen s to r i tev v ho te lskem pod je t ju je ze lo zah tevno področ j e in je k l jučnega pomena za uspešnos t n jegovega pos lovan ja . Na ekonomsko uspešnos t pos lovan ja vp l i va jo osnovne znač i l nos t i te de javnos t i : f i ksna zmog l j i vos t , neobs to jnos t in k ra tko t ra jnos t s to r i tev , neenakomerno povpraševan je , nemudnos t s to r i tev , kap i ta lna in tenz ivnos t . Pr i ob l i kovan ju cen moramo za to poznat i s t roške pos lovan ja , p r ičakovan ja po tenc ia ln ih gos tov in cene podobn ih s to r i tev p r i konkurenčn ih ho te lsk ih pod je t j ih . Vsaka neprodana pos te l ja (p renoč i t ev ) je za vedno izgub l jena , neprodan sedež v res tavrac i j i ne p r inese rezu l ta ta , za to se ho te lsko pod je t je s ta lno s reču je z vprašan jem povečan ja zasedenos t i na račun zn iževan ja cen . Kombin i ra t i mora uč i nke povečevan ja cen in zman jševan ja zasedenos t i te r zn iževan ja cen in povečan ja zasedenos t i . Da to lahko uspešno kombin i ra , mora podrobno poznat i ka lku lac i je cen s to r i tev , k i j i h p roda ja . Predvsem je pomembna de l i tev s t roškov na s ta lne in spremen l j i ve . Področ j e ka lku lac i j oz i roma ob l i kovan je cen v de javnos t i gos t ins tva je v naš i l i te ra tu r i obde lano v neka ter ih učben ik ih , v tu j i l i te ra tu r i pa na jveč na nemškem in ang leškem govornem področ j u . Pr i p roučevan ju in raz iskovan ju tega področ j a sem se v svo jem mag is t rskem de lu nas lon i la na omen jeno l i te ra tu ro in na i zkušn je v p raks i . Svo je mesto p r i raz iskovan ju tega področ j a pa v id im v p r ikazu prob lemov in d i lem v luč i uvedbe davka na dodano vrednost , k i pomeni b istvene novost i na stroškovnem delu in tudi pr i končnem obl ikovanju prodajnih cen. V s istemu prometnega davka so bi l i namreč v te j dejavnost i vs i s t roški povečani za ustrezen prometni davek, v s istemu davka na dodano vrednost pa ima tudi ta dejavnost pravico uvel javl janja vstopnih davkov. Spremeni la se je obdavč i tev gost inskih stor i tev, in s icer se je b istveno povečala. To povečanje obdavč i tve gost inskih stor i tev pa seveda ne sme pomeni t i samodejnega proporcionalnega povečanja prodajnih cen. Kako težko je predvidet i g ibanja cen omenjenih stor i tev, kaže tudi razkorak med napovedjo vpl iva uvedbe davka na dodano vrednost na cene gost inskih stor i tev, k i je b i la objavl jena v Poročevalcu Državnega zbora Republ ike Sloveni je v okviru Pr i loge k Predlogu zakona o davku na dodano vrednost – t ret ja obravnava (napovedani koef ic ient povečanja cen je 1,178 za gost inske stor i tve) in dejanskim stat is t ično ugotovl jenim povečanjem cen teh stor i tev po uvedbi davka na dodano vrednost , objavl jenim v mesečnih izdajah Stat is t ične informaci je – Indeksi cen gost inskih stor i tev v Sloveni j i . Namen mojega magistrskega dela je predstavi t i problemat iko obl ikovanja prodajnih cen stor i tev v hotelsk ih podjet j ih , poudar i t i posebnost i in na konkretnem pr imeru pr ikazat i upravičeno spremembo prodajnih cen kot posledico uvedbe davka na dodano vrednost .

2

Cil j mojega magistrskega dela je ugotovi t i vpl iv uvedbe davka na dodano vrednost na obl ikovanje cen stor i tev hotelsk ih podjet i j . Menim, da so nizk i indeksi cen gost inskih stor i tev, objavl jeni v mesečnih Stat is t ičnih informaci jah po uvedbi davka na dodano vrednost , odraz presoje gost incev o pr ičakovanj ih potencia ln ih gostov in ostal ih razmer na t rgu, ne pa stroškovnega v id ika. Nedvomno se je obdavč i tev gost inskih stor i tev po uvedbi davka na dodano vrednost b istveno povečala. Za predstavi tev te problemat ike sem prouč i la poznano domačo l i teraturo, jo povezala z obsežno tu jo l i teraturo in dodala svoje izkušnje in spoznanja, k i sem j ih pr idobi la na delovnem mestu v hotelskem podjet ju in na podiplomskem študi ju poslovodenja in organizaci je. Po uvodu s ledi predstavi tev hotelskega podjet ja, k i spada v dejavnost gost instvo. Povzela bom zakonodajo, k i ureja to dejavnost in domačo ter tu jo l i teraturo. Tu bom podrobno opredel i la predvsem osnovne stor i tve: prenoč i tve, pr iprava in strežba jedi , a lkoholnih in brezalkoholnih p i jač , za katere bom v nadal jevanju pr ikazala kalkul i ranje lastnih cen in obl ikovanje prodajnih cen. V poglavju o izdelavi kalkulaci j bom najprej pr ikazala, kako to področ je def in i ra jo Slovenski računovodski standardi (Slovenski računovodski standardi , 1993, st r . :80-87). V začetku leta 2002 so začel i vel jat i dopol jn jeni računovodski s tandardi (Uradni l is t RS, št . 107/01), k i tudi na tem področ ju pr inašajo nekaj sprememb. V magisterskem delu bom uporabl ja la določ i la in pojme iz Slovenskih računovodskih standardov iz leta 1993, saj so le t i vel ja l i ob uvedbi davka na dodano vrednost . Potem bom po fazah pr ikazala kalkul i ranje lastne cene (opredel i tev vrst izv i rn ih st roškov, del i tev stroškov na sta ln i in spremenl j iv i del , vzpostavl janje stroškovnih mest , razporedi tev izv i rn ih st roškov na stroškovna mesta, prenos stroškov pomožnih in splošnih stroškovnih mest na druga stroškovna mesta, razporedi tev st roškov na stroškovne nosi lce) in nato metode obl ikovanja prodajnih cen (metoda obl ikovanja prodajnih cen glede na stroške, metoda obl ikovanja prodajnih cen glede na povpraševanje in metoda obl ikovanja prodajnih cen glede na konkurente) . To poglavje bo obsežno, saj žel im podrobno pr ikazat i kalkul i ranje lastnih cen hotelsk ih stor i tev in obl ikovanje prodajnih cen hotelsk ih stor i tev, da bi lahko bol j nazorno pr ikazala, kako v te j dejavnost i sprememba pogojev poslovanja kot je b i la uvedba davka na dodano vrednost , k i je vpl ivala na stroške in pomeni la več jo obdavč i tev, ne pomeni sorazmerne spremembe prodajnih cen hotelsk ih stor i tev. V naslednjem poglavju bom predstavi la obdavč i tev po s istemu prometnega davka in s istemu davka na dodano vrednost in n jun vpl iv na izdelavo kalkulaci j in

3

ugotovi la razl iko. Po struktur i sestavin kalkulaci je cen posameznih stor i tev hotelskega podjet ja doseženih v obdobju pred uvedbo davka na dodano vrednost (za obdobje januar – apr i l 1999) bom na konkretnem pr imeru pr ikazala izračun vpl iva uvedbe davka na dodano vrednost na prodajne cene omenjenih stor i tev, seveda ob določenih predpostavkah. To bom naredi la tako, da bom najprej ugotovi la rezul tate poslovanja za obravnavano obdobje ob predpostavki , da je že vel ja l in se izvaja l zakon o davku na dodano vrednost . Iz dejanskih rezul tatov poslovanja za obravnavano obdobje in izračunanih rezul tatov poslovanja (kot da bi se zakon že izvaja l ) bom pr ikazala obl ikovanje prodajnih cen ob predpostavki , da se doseže enak dobiček. Jasno pa je, da na takem izračunu ni b i lo možno izvest i vseh dejanj za nazaj , n i t i zajet i vseh sprememb, k i j ih je pr inesla uvedba davka na dodano vrednost . Zato bom postavi la izhodišča, iz kater ih bo razvidno, kater i e lement i so pr i ugotavl janju vpl iva uvedbe davka na dodano vrednost na obl ikovanje prodajnih cen stor i tev hotelskega podjet ja, ostal i nespremenjeni . V petem poglavju bom iz pr imer jave med: izračunom iz predhodnega poglavja, napovedi o povečanju prodajnih cen gost inskih stor i tev (Poročevalec Državnega zbora Republ ike Sloveni je, š t . 60/98) in stat is t ično ugotovl jenega gibanja prodajnih cen po uvedbi davka na dodano vrednost (mesečne Stat is t ične informaci je - Indeksi cen gost inskih stor i tev) g lede na dobl jene rezul tate ( razl ike) poskušala ugotovi t i vzroke za doseženo gibanje prodajnih cen po uvedbi davka na dodano vrednost . 2. OPREDELITEV HOTELSKE DEJAVNOSTI 2.1. Zakonodaja s področ ja hotelske dejavnosti Podjet ja, k i se ukvar ja jo s hotelsko dejavnost jo, so razporejena v področ je dejavnost i H 55 GOSTINSTVO. Po k lasi f ikaci j i dejavnost i iz Uredbe o uvedbi standardne k lasi f ikaci je dejavnost i (Uradni l is t RS 12/99) v to področ je spadajo: 55.1 Dejavnost hotelov in podobnih obratov 55.2 Dejavnost domov, kampov in drugih nastani tvenih obratov:

- dejavnost p laninskih domov in mladinskih prenoč išč , - dejavnost kampov, - dejavnost drugih nastani tvenih obratov (dejavnost otroških letovišč ,

poč i tn išk ih in s indikaln ih domov, dejavnost tur is t ičnih kmet i j z nastani tvenimi zmogl j ivostmi, dejavnost oddajanja sob gospodinjstev

4

tur is tom, dejavnost d i jaških, š tudentskih domov, internatov, dejavnost nastani tve za krajš i čas).

55.3 Dejavnost prehrambenih gost inskih obratov:

- dejavnost prehrambenih gost inskih obratov (dejavnost restavraci j in gost i ln , dejavnost okrepčevalnic, samopostrežnih restavraci j in p icer i j , dejavnost s lačšičarn in kavarn, dejavnost premičnih gost inskih obratov, dejavnost tur is t ičnih kmet i j brez nastani tvenih zmogl j ivost i , dejavnost drugih prehrambenih obratov) .

55.4 Točenje pi jač in napi tkov:

- točenje pi jač in napi tkov ( točenje pi jač in napi tkov v toč i ln icah in dnevnih bar ih, točenje pi jač in napi tkov v d iskotekah in nočnih bar ih, točenje pi jač in napi tkov v drugih lokal ih) .

55.5 Dejavnost menz ter pr iprava in dostava hrane (cater ing):

- dejavnost menz, - pr iprava in dostava hrane (cater ing).

Razred dejavnost i H55.10 dejavnost hotelov in podobnih obratov je v Uredbi podrobneje opredel jen takole: Hotel i in podobni obrat i nudi jo nastani tve v sobah, sobno strežbo, dnevno č iščenje in pospravl janje postel j . Sem spada dajanje nastani tvenih zmogl j ivost i v najem za krajš i čas

- v hotel ih,hotelsk ih nasel j ih , - hote l ih s konfernčnimi zmogl j ivostmi, - v motel ih, - v gost išč ih , v penzionih.

Sem spadajo tudi : - gost inske stor i tve prehrane v povezavi s hotelsko nastani tv i jo

Osnovni zakon s tega področ ja je Zakon o gost instvu (Uradni l is t RS, št . 1/95 in št . 40/99). Gost instvo je po tem zakonu opravl janje gost inske dejavnost i , k i obsega pr ipravo in strežbo jedi in p i jač ter nastani tev gostov. Gost inska dejavnost se po tem zakonu opravl ja v gost inskih obrat ih, k i so funkcionalno povezani in ustrezno urejeni prostor i , k i omogočajo opravl janje določene vrste gost inske dejavnost i ter na prostem pod pogoj i , določenimi s tem zakonom in drugimi predpis i . Vrste gost inskih obratov so: hotel i , motel i , penzioni , prenoč išča, hotelska nasel ja, poč i tn iške hiše in apartmaj i , p laninski in drugi domovi , kampi,

5

restavraci je, gost i lne, kavarne, s lašč ičarne, okrepčevalnice, bar i ter obrat i za pr ipravo in dostavo jedi . Za opravl janje gost inske dejavnost i morajo bi t i izpolnjeni minimalni tehnični pogoj i in pogoj i g lede minimalnih stor i tev (Pravi ln ik o minimalnih tehničnih pogoj ih in o minimalnem obsegu stor i tev za opravl janje gost inske dejavnost (Uradni l is t RS, št . 88/00)) , pogoj i , k i se nanašajo na mer i la in nač in kategor izaci je prenoč i tvenih gost inskih obratov (Pravi ln ik o mer i l ih in nač inu kategor izaci je nastani tvenih obratov in mar in (Uradni l is t RS, št . 29/97 in št . 51/98), minimalni zdravstveni pogoj i in pogoj i g lede minimalne stopnje strokovne izobrazbe oseb, k i opravl ja jo dela v gost inski dejavnost i (Pravi ln ik o minimalni stopnj i izobrazbe oseb, k i opravl ja jo dela v gost inski dejavnost i (Uradni l is t RS, št . 34/95 in št . 46/98)) . Gost inec določ i svoj obratovalni čas v skladu s Pravi ln ikom o mer i l ih za določ i tev obratovalnega časa gost inskih obratov in kmet i j , na kater ih se opravl ja gost inska dejavnost (Uradni l is t RS, št . 78/99 in št . 107/00). Zakon določa tudi , da morajo b i t i cene gost inskih stor i tev č i t l j ivo izpisane v obl ik i cenika na v idnem mestu oziroma navedene na jedi lnem l is tu in v inski kart i , k i morata b i t i gostom na razpolago v vseh prostor ih in na prostem, k jer se nudi jo gost inske stor i tve. V Posebnih uzancah v gost instvu (Uradni l is t RS, št . 22/95) so določeni poslovni običaj i za posle, povezane z gost inskimi stor i tvami in se uporabl ja jo, če so j ih st ranke predvidele v pogodbi a l i če iz okol išč in izhaja, da so to hotele. Te uzance opredel ju je jo poslovna razmerja, k i vel ja jo predvsem za gost inske pogodbe:

- pogodbe o hotelsk ih stor i tvah (skleni tev pogodbe, t ra janje in odpoved pogodbe, pravice in obveznost i s t rank, h išni red, odgovornost gost i te l ja za gostove stvar i , razdrta pogodba),

- agenci jska pogodba o hotelsk ih stor i tvah (posamezni gost i , skupina gostov, vzajemne obveznost i naročnika in gost i te l ja) ,

- alotmajska pogodba, - pogodba o postrežbi s hrano in p i jačo.

Po Pravi ln iku o minimalnih tehničnih pogoj ih (Uradni l is t RS, št . 23/96) so nastani tveni gost inski obrat i : hotel i , motel i , penzioni , prenoč išča, hotelska nasel ja, poč i tn iške hiše in apartmaj i , p laninski in drugi domovi , kampi. Hotel pa je nastani tveni obrat , k i ima: - najmanj 15 nastani tvenih enot (sobe, apartmaj i ) , - najmanj 30 % sob s kopalnico, - sobe z 1 a l i 2 postel jama,

6

- apartmaje, - recepci jo, - zaj t rkovaln ico, - skupni dnevni prostor za goste, - park i rn i prostor za goste, - neobvezno tudi prostore za strežbo jedi in p i jač . V skladu s Pravi ln ikom o mer i l ih in nač inu kategor izaci je nastani tvenih obratov in mar in (Uradni l is t RS, št . 29/97) so na podlagi ocene o minimalnih pogoj ih opreml jenost i in minimalnih stor i tvah po posameznih kategor i jah hotel i ( in ostal i nastani tveni obrat i ) razvrščeni v kategor i jo z eno, dvema, t remi, š t i r imi a l i pet imi zvezdicami. Obrat , k i zagotovi najv iš jo zahtevano opreml jenost in največ j i obseg stor i tev, se označ i s pet imi zvezdicami. Obrat , k i najv iš je ravni zahtevane opreml jenost i in največ jega obsega stor i tev ne doseže, se označ i z eno, dvema, t remi a l i š t i r imi zvezdicami. V Zakonu o pospeševanju tur izma (Uradni l is t RS, št . 57/98) je za hotel pomembno določ i lo g lede plačevanja tur is t ične takse. Resoluci ja o strateških c i l j ih na področ ju razvoja tur izma v republ ik i Sloveni j i s programom akt ivnost i in ukrepov za njeno izvajanje (Uradni l is t RS, št . 7/95), k i jo je spreje l Državni zbor RS v začetku leta 1995, je pomembna tudi za razvoj gost instva ozi roma hotel i rs tva. Predvideni ukrepi kot so: v laganja v obnovo in posodobi tev nastani tvenih objektov ter izgradnjo manjš ih zmogl j ivost i , predvsem na podežel ju, spodbujanje izobraževanja za potrebe hotel i rs tva, sprejet je predpisov s področ ja tehničnih standardov za to dejavnost , so bi l i v obdobju od leta 1995 naprej uresničeni . 2.2. Opredelitev hotela in hotelskih storitev v literaturi Ta gospodarska panoga s svoj imi stor i tvami zadovol ju je č lovekove potrebe prehranjevanja in prenočevanja. V tehnološkem in vsebinskem smislu lahko torej govor imoo prehrambenem in prenoč i tvenem gost instvu. V praksi pa sta t i dve dejavnost i običajno združeni , vsaj ko govor imo o prenoč i tvenih obrat ih. Prenoč i tveni obrat (M.Detela, M.Fla jšman, 1989, st r .10) je poslovna tehnično-organizaci jska enota, k i ima s predpis i določeno urejene in opreml jene poslovne prostore, ustrezno organizaci jo dela in st rokovne delavce za opravl janje stor i tev prenočevanja ( in prehranjevanja) . Prenoč i tvene obrate del imo po vrstah in t ip ih g lede na tehnične pogoje, namembnost , vel ikost , udobnost in pr i lagojenost stor i tev raznim kategor i jam gostov.

7

Hotel ozi roma hotelsko podjet je je t ip ičen predstavnik gost inskega podjet ja, k i nudi vse vrste gost inskih stor i tev: s tor i tve prenočevanja in stor i tve nudenja jedi in p i jač (Mihal ič , 1997, st r .165). Razl ikujemo naslednje t ipe hotelov: - prehodni hotel ( tudi poslovn hotel ) , loc i ran predvsem v več j ih kra j ih, v kater ih se gost je zadržuje jo povprečno t r i dni , - penzionski hotel opravl ja stor i tve penzionskemu gostu nad t r i dni b ivanja v letovišk ih kraj ih, - garni hotel daje gostom poleg prenoč i tev le zaj t rke, - b i rote l je namenjen poslovnim gostom in je tehnično urejen za poslovne namene s p isarnami, predavalnicami, in drugimi prostor i in opremo, - šport hotel je namenjen predvsem športnikom v kraj ih, k jer so ugodne razmere za športne dejavnost i (predvsem za smučanje) , - zdravi l išk i hotel je namenjen predvsem obolel im gostom in ima prostore in opremo za zdravi l iško s lužbo, rehabi l i tac i jo in razne postopke zdravl jenja, pogosto se nahaja ob v i ru zdravi l išk ih voda. Hotelsk i proizvod v š i ršem smislu je vsota vrst , kol ič ine in kakovost i proizvodov in stor i tev, k i j ih gost kor is t i a l i pot roši v obl ik i namest i tve, hrane, p i jače, zabave, rekreaci je, celo več , lahko vsebuje tudi opažanja, doživet ja in vse občutke gosta, tako f iz ične kot psih ične (Pic iga, 1998, st r .12) Vsi t ip i hotelov nudi jo stor i tve prenočevanja in stor i tve nudenja jedi in p i jač . To so osnovne stor i tve. Stor i tve prenočevanja so: - pravica in možnost uporabe prostorov, naprav in opreme, - osebna skrb za goste in n j ihovo počut je, - zagotavl janje varnost i za goste in n j ihovo premoženje, na katere so vezana obvezna opravi la kot so: v v iš j ih kategor i jah brezplačen prenos pr t l jage od vhoda do sobe in nazaj , posredovanje informaci j v zvezi z b ivanjem v objektu in kraju, prebujanje gostov na nj ihovo žel jo ob določeni ur i , posredovanje poštnih poši l jk , te lefonskih pogovorov in raznih sporoč i l , shranjevanje denar ja, vrednostnih predmetov in garderobe. Stor i tve nudenja jedi in p i jače so: - penzionska hrana, - specia lna hrana, - p i jače, - p iknik i , - čajanke.

8

Hotel lahko opravl ja tudi s t ranske stor i tve kot so: - posredovanje te lefonskih zvez za goste, - garažiranje, nega, vzdrževanje in varovanje vozi l , - menjava tu j ih p lač i ln ih sredstev, - prodajanje raznega t rgovskega blaga, k i ga potrebujejo gost i , - uporaba prostorov in pr ipomočkov za šport in rekreaci jo, - uporaba igraln ih in g lasbenih aparatov, - uporaba bazenov, savn, solar i jev, kopal išč , - prevažanje gostov z avtomobi l i , ž ičnicami, v lečnicami, - organiz i ranje iz letov in zabav, - uporaba zdravi ln ih postopkov in zdravstvenih pregledov, - druge stor i tve, k i so običajne v gost instvu. Organiz i rane so lahko tudi pomožne dejavnost i kot na pr imer praln ica, kur i ln ica, prevoz mater ia lov, vzdrževanje. 2.3. Hotelska dejavnost v svetu Znač i lnost hotelske dejavnost i v svetu je, da se posamezna podjet ja povezujejo v hotelske ver ige. Nekatere hotelske ver iga so že dal j časa v raznih obl ikah povezovanja pr isotne tudi pr i nas. Za to dejavnost so znač i lna tudi hotelska združenja. Najstarejše je b i lo ustanovl jeno leta 1878 v New Yorku. Danes ima The American Hotel and Motel Associat ion z združenj i skoraj po celem svetu več kot 8000 č lanov (Gray, L iguor i , 1994, st r . 9) . To združenje je leta 1986 izdalo že osmo revid i rano izdajo pr i ročnika, k i določa enoten računovodski s istem spreml janja in kont ro le poslovanja v hotel ih (Uni form System of Account for Hotels) . Gre za s istem spreml janja, izkazovanja in ocenjevanja rezul tatov poslovanja, omogoča pr imer javo posameznih segmentov poslovanja znotra j hotelskega podjet ja s podobnimi v drugih hotelskih podjet j ih in s povpreč jem določene grupaci je. Sistem je pr i lagojen notranj im in zunanj im zahtevam po informaci jah, saj so določeni model i spreml janja in izkazovanja rezul tatov za celo podjet je, področ ja , oddelke, st roškovna mesta (Eržen, 1996, st r . 74) . Sistem ne opredel ju je le nač ina računovodenja, ampak je pomemben v tudi organizaci jskem smislu, saj določa celotno strukturo in razdel i tev na oddelke. Te

9

oddelke del i v dve skupini : oddelk i , k i pr inašajo pr ihodek oziroma operat ivni oddelk i , in upravni oddelk i . Operat ivni oddelek obstaja za vsako vrsto pr ihodkov, k i izv i ra jo iz hotelske dejavnost i : prenočevanje, hrana in p i jača (skupaj en oddelek al i ločeno dva), te lefon, garažiranje in park i ranje, pranje per i la, gol f igr išče, gol f t rgovina, tenis k lub, tenis t rgovina, zdravstvene stor i tve, bazen, kopal išče, savna, osta le stor i tve, najemnina in ostal i pr ihodki . Med upravnavne oddelke pa sodi jo: administ raci ja, market ing (prodaja in oglaševanje) , energi ja in vzdrževanje. Za vse oddelke določa delovna mesta in st roške, k i morajo bremeni t i posamezen oddelek. S tem zagotavl ja v hotelsk i dejavnost i enotnost razdel jevanja stroškov po oddelk ih in enotnost pr ikazovanja sredstev, obveznost i do sredstev, pr ihodkov in odhodkov. Iz rezul tatov poslovanja anket i ranih hotelsk ih podjet i j , k i uporabl ja jo ta s istem, podjet je Horwath&Horwath Internat ional sestavl ja poroč i la , k i vsebujejo pr imer ja lno anal izo poslovnih rezul tatov in uspešnost i posameznih delov svetovnega hotel i rs tva (Peršič , 1995, st r . 240-242). Objavl ja podatke o struktur i prodaje, o deležu stroškov v pr ihodkih oddelka, o deležu kosmatega dobička v pr ihodkih od prodaje, o števi lu zaposlenih na razpoložl j ivo sobo, pr ihodke na zaposlenega, st roške na zaposlenega in delež plač v pr ihodkih. Te informaci je ne predstavl ja jo standarda za določen t ip hotela, ampak so podlaga za pr imer jave. Obračun poslovanja izgleda takole:

- za vsak operat ivni oddelek se rezul tat oddelka izračuna tako, da se od pr ihodkov od prodaje odšteje jo stroški mater ia la, st roški dela in ostal i d i rektn i s t roški ,

- od seštevka rezul tatov oddelkov se odšteje jo nerazdel jeni poslovni st roški (st roški uprave in splošni st roški , s t roški obdelave podatkov, st roški kadrovanja, st roški prevoza gostov, st roški market inga, st roški zabave gostov, st roški energi je, s t roški tekočega in invest ic i jskega vzdrževanja) in dobi dobiček pred manedžerskimi zaslužki in f iksnimi obremeni tvami,

- od tega dobička se odšteje jo manedžerski dobički , najemnine, davki , zavarovanja, obrest i , odpis i ter amort izaci ja in dobi dobiček pred obdavč i tv i jo ,

- od dobička pred obdavč i tv i jo se obračuna davek in dobi č is t i dobiček. Pr imer java je možna tudi za naša hotelska podjet ja (z nekater imi pr i lagodi tvami) in tudi smiselna, saj je na tak nač in možno ugotovi t i , kako poslu je hotelsko podjet je g lede na povpreč je hotelske dejavnost i v svetu.

10

2.4. Osnovne znač i lnosti hotelske dejavnosti in okolje, ki vpliva na poslovanje hotelskega podjetja Osnovne znač i lnost i , k i vpl ivajo na uspešnost poslovanja hotelsk ih podjet i j , so naslednje: - s ta lna zmogl j ivost , - neobstojnost in kratkotra jnost stor i tev, - neenakomerno povpraševanje, - š i rok izbor stor i tev, - nemudnost stor i tev, - delovna intenzivnost , - lokaci ja, - re lat ivna majhnost podjet i j , - združeni proizvodnja in potrošnja, - kapi ta lska intenzivnost , - vel ik delež sta ln ih st roškov v celotn ih st roških (Mihal ič , 1997, st r .168). Kol ič ina hotelsk ih zmogl j ivost i je v kratkem obdobju nespremenl j iva. Določena je s števi lom postel j a l i sob in sedežev a l i miz. V obdobju v isokega povpraševanja so zmogl j ivost i zasedene in se presežne rezervaci je odklanja jo, v času nizkega povpraševanja pa hotel ne uspe prodat i vseh zmogl j ivost i k l jub niž j im cenam, stroške pa lahko zmanjša le delno. Neobstojnost in kratkotra jnost stor i tev se kaže v tem, da postel j oz i roma sob al i sedežev oziroma miz ne moremo “uskladišč i t i ” , neprodana soba pomeni nenadomest l j iv izpad pr ihodka. Povpraševanje v hotelsk i dejavnost i je zelo neenakomerno. Gre za vel ika nihanja tekom dneva (več ja zasedenost restavraci je v času kosi la a l i večer je) , tekom tedna al i tekom leta g lede na sezono (z imska sezona v smučarskih središč ih , le tna sezona ob mor ju) . Za hotele je znač i lno, da je n j ihov proizvodni obseg nizek, nudi jo pa vel iko števi lo razl ičnih proizvodov. Nemudnost stor i tev se kaže v tem, da gost , k i pr ide na kosi lo, p i jačo al i žel i prenoč i t i , zahteva stor i tev takoj , kar ustvar ja re lat ivno stresno delovno ozrač je v hotel ih, zato morajo b i t i akt ivnost i natančno in dobro nač r tovane. Narava stor i tev v hotel ih je takšna, da zahteva pr isotnost zaposlencev ob prodaj i s tor i tev, kar se kaže v re lat ivno v isokih st roških dela.

11

Hotel i morajo b i t i loc i rani na mestu, k jer obstaja povpraševanje in k jer se nj ihove stor i tve tudi potroši jo. Pr iv lačne lokaci je pa so povezane z v isokimi st roški pr idobi tve zeml j išča in tudi zaposlencev. Zaradi re lat ivne majhnost i hotelsk ih podjet i j so možnost i za uvel javl janje prednost i ekonomi je obsega omejene, težko pa je tudi pr i tegni t i v isoko usposobl jene kadre. Za hotele vel ja, da sta proizvodnja in potrošnja često sopomenki . Za izgradnjo hotela potrebujemo vel ik invest ic i jsk i kapi ta l predvsem za zeml j išča n zgradbe. Hotelska podjet ja imajo re lat ivno vel ik delež sta ln ih stroškov, kar je posledica vel ike vrednost i osnovnih sredstev (zeml j išče, zgradbe) in n izke izkor iščenost i zmogl j ivost i . Poslovanje hotelskega podjet ja je popolnoma odvisno od razmer tur is t ičnega t rga, saj prenočujejo izk l jučno tur is t i v najš i ršem pomenu besede. Za tur is t ični t rg je znač i lno, da imata tur is t ična ponudba in tur is t ično povpraševanje pogosto al i pravi loma mnogo nasprotnih in težko združl j iv ih znač i lnost i , zato ima tudi tur is t ični t rg svojevrstne organizaci jske obl ike. Na tem trgu se kažejo včasih svojstvene zakoni tost i in s tem posebne vrste problemov. Tur ist ično povpraševanje ima v iš jo stopnjo elast ičnost i g lede na ceno kot tur is t ična ponudba. Tur ist ična ponudba in povpraševanje sta spremenl j iva tako dolgoročno kot kratkoročno. Ponudba je spremenl j iva na pr imer zaradi sprememb v kol ič in i in kakovost i naravnih dobr in, povpraševanje pa zaradi spremenl j ivost i potreb, dohodka in prostega časa. Pomembna je tudi močna sezonska spremenl j ivost , tako na strani ponudbe kot povpraševanja. Znač i lnost tur is t ičnega povpraševanja in ponudbe je tudi to, da sta prostorsko ločena, zato je v tur is t ičnem gospodarstvu izrednega pomena propagandna dejavnost v smis lu dobre in realne informiranost i povpraševalcev. Tur ist ični t rg je razdrobl jen, saj obstaja vrsta deln ih t rgov. V svetu pa se že dolgo časa izraža težnja po zmanjšanju nesmiselne konkurence in obenem potreba po obl ikovanju celovi te tur is t ične ponudbe. Kl jub temu pa lahko govor imo o s labi preglednost i tur is t ičnega t rga (Planina, 1995, st r .214-221). Posamezno hotelsko podjet je je vpeto v razmere, k i določajo tur is t ično ponudbo. Hotelsko podjet je je običajno le en element celovi te ponudbe kraja. Tur ist i v več in i pr ihaja jo zaradi naravnih in ku l turnih znameni tost i kra ja a l i območ ja . Kraj mora bi t i povezan s š i rokim zaledjem, imet i mora vso inf rastrukturo in suprastrukturo. Od tega je odvisen obisk določenega kraja. Prenočevanje in hrana

12

pa sta nujna za vse tur is te. Delovanje hotelskega podjet ja je torej odvisno od kompleksne tur is t ične ponudbe (Detela, F la jšman, 1989, st r .20). V to kompleksno tur is t ično ponudbo se hotelsko podjet je vkl juč i s svojo lastno ponudbo. Tehnično je omejena z zmogl j ivost jo in kakovost jo opreml jenost i objekta. Ponuja pa lahko razl ične stor i tve po razl ičnih cenah, kar pa seveda mora pr i lagodi t i tur is t ičnemu povpraševanju, k i se izraža v interesu l judi za obisk dežele in določenega kraja. Ker tur is t ični t rg n ima meja, so zelo pomembni splošni pogoj i , tako v izhodiščnem kraju, na potovanju, kot v š i ršem območ ju namembnega tur is t ičnega kraja, regi je a l i države. Tem pogojem lahko rečemo pol i t ični dejavnik i , k i so predvsem osredotočeni na mir , varnost in red (Planina, 1995, st r .20) . Pomemben je vpl iv ž iv l jenske ravni potrošnikov na tur is t ično povpraševanje. Znižana ž iv l jenska raven potrošnikov ima običajno nadproporcionalen vpl iv na zmanjšanje povpraševanja zaradi re lat ivno majhne nujnost i potreb po tur is t ičnih stor i tvah in ker se j ih da za določen čas odloži t i . Pr i določenih t ip ih hotelskega podjet ja je tudi vreme lahko odločujoč i dejavnik poslovanja. 3. IZDELAVA KALKULACIJ V HOTELSKEM PODJETJU Kalkulaci ja je po Pojmovniku računovodstva, f inanc in reviz i je (Turk, 2000, st r .182) posledek kalkul i ranja, podan v ustrezni obl ik i ; med drugim se pojavl ja jo kalkulaci je nabavne cene, kalkulaci ja st roškov, kalkulaci ja prodajne cene. Kalkul i ranje prodajne cene je obl ikovanje prodajne cene za kol ič insko enoto t rgovskega blaga, proizvoda al i opravl jene stor i tve. V nalogi uporabl jam pojem: obl ikovanje prodajnih cen. Kalkul i ranje stroškov je obl ikovanje stroškov za kol ič insko enoto posamezne vrste poslovnega uč inka, to je proizvoda al i s tor i tve. V nalogi uporabl jam pojma: izdelava kalkulaci j a l i ugotavl janje ( lastne cene). Poslovanje hotelskega podjet ja je usmerjeno k doseganju poslovnih uč inkov, to je opravl janju hotelsk ih stor i tev, to je predvsem nudenje prenoč išč , s t režba jedi in p i jač . Pr i tem se pojavl ja jo st roški , zato s i n i mogoče zamisl i t i dobr ih poslovnih odloč i tev brez poznavanja le- teh. Sestavl janje predračunskih in obračunskih

13

kalkulaci j s t roškov ni potrebno preprosto zato, ker tako zahtevajo predpis i , temveč zato, ker predstavl ja jo podlago za poslovne odloč i tve. Odločanje je vpleteno v nač r tovanje, pr ipravl janje izvajanja in nadziranje poslovanja, odloč i tve pa so potrebne v zvezi z delom, delovnimi sredstv i , predmet i dela in tu j imi stor i tvami, v zvezi z ustvar janjem poslovnih uč inkov, v zvezi z n j ihovo prodajo, v zvezi s f inanciranjem poslovnega procesa in v zvezi s poslovnim iz idom (Turk, Kavč ič , Kokotec-Novak, 1997, st r .73) . 3.1. Splošno o izdelavi kalkulacij Od uvel javi tve Slovenskih računovodskih standardov v letu 1993 do konca leta 2001 so tudi hotelska podjet ja uporabl ja la pr i izdelavi kalkulaci j določ i la Slovenskega računovodskega standarda 16 (Slovenski računovodski standardi , 1993, st r .80-87), k i obravnava stroške po vrstah, mest ih in nosi lc ih. Ta standard obravnava naslednja področ ja :

- razč lenjevanje stroškov po naravnih vrstah, - ugotavl janje sta lnega in spremenl j ivega dela stroškov, - vzpostavl janje stroškovnih mest in razporejanje stroškov nanje, - opredel i tev stroškovnih nosi lcev in razporejanje stroškov nanje, - razl ične metode vrednotenja poslovnih uč inkov, - razl ične s isteme stroškov.

Stroški se razč lenju je jo po naravnih vrstah najmanj po skupinah, predvidenih v izkazu uspeha, k i pr ikazuje jo stroške in ne samo funcionalno opredel jenih odhodkov poslovanja. Te skupine so:

- stroški mater ia la, - stroški s tor i tev, - amort izaci ja, - odpis i zalog in ter jatev, - stroški dela, - stroški dajatev, - stroški obrest i (upoštevajo se le pr i nekater ih kalkulaci jah) .

Stroški mater ia la, s tor i tev, amort izaci je in dela se obravnavajo ločeno na neposredne in posredne stroške. Stroški mater ia la in amort izaci je se obravnavajo po izv i rn ih zneskih in dodatno z razl ikami, k i izhaja jo iz revalor izaci je. Stroški dajatev se obravnavajo, če se ne odpišejo od poslovnega iz ida. Če davčna zakonodaja pred ugotovi tv i jo davčne osnove ne pr izna vseh omenjenih stroškov, potem podjet je izkaže za notranje kalkulaci jske potrebe takšne stroške kot

14

sestavine lastne cene in od nepr iznanih stroškov obračuna tudi davek od dobička, kot da bi š lo za strošek. Za potrebe anal iz i ranja in poslovnega odločanja je t reba tako nač rovane kot uresničene stroške razč lenjevat i na sta ln i in spremenl j iv i del . Tako se stroški razč lenju je jo g lede na potrebe po naravnih vrstah al i po funkcionalnih skupinah. Pr i vzpostavl janju stroškovnih mest se je v podjet ju t reba pr i lagodi t i n jegovi vel ikost i , organiz i ranost i , posebnost i proizvajanja oziroma poslovanja, uporabl jeni metodi razporejanja stroškov po poslovnih uč ink ih in obl ikam kontro l i ranja. Treba je upoštevat i popolno razporedi tev stroškov, k i odpadejo na posamezne poslovne uč inke, ter zagotovi t i pregled gibanja stroškov na ožj ih področ j ih odgovornost i za nj ihovo nastajanje in za potek poslovnega procesa. Za potrebe kalkul i ranja je t reba stroške premeščat i s posameznih stroškovnih mest na druga stroškovna mesta, tako da se pojavi celota sp lošnih stroškov posameznega funkcionalnega kroga z ustrezno vel ikost jo pr i n j ihovi razporedi tv i po poslovnih uč ink ih. Stroške je t reba razporejat i tudi po mest ih odgovornost i , tako da se za vsakega nosi lca odgovornost i podrobno pr ikažejo stroški , za katere neposredno odgovar ja, s intet ično pa stroški , za katere obstaja neposredna odgovornost na njemu podrejenih mest ih odgovornost i . Pr i razporejanju stroškov po stroškovnih nosi lc ih je potrebno upoštevat i , s kakšno dejavnost jo se ukvar ja podjet je: množinsko oziroma procesno al i ser i jsko ozi roma posamično po naroč i l ih . Na stroškovne nosi lce obračunskega obdobja, torej na poslovne uč inke, je mogoče razporedi t i vse stroške obdobja, vse stroške razen obrest i , samo proizvaja lne stroške in samo spremenl j iv i del s t roškov. Metoda vkl jučevanja stroškov na stroškovne nosi lce je odvisna od tega, a l i je namen kalkul i ranja vrednotenje zalog proizvodov oziroma nedokončane proizvodnje al i pa postavl janje ozi roma presojanje prodajnih cen. Nujne sestavine kalkulaci je lastne cene pr i ser i jsk i ozi roma posamični dejavnost i po naroč i lu so: a) neposredni st roški mater ia la, b) neposredni st roški dela, c) drugi neposredni st roški , č ) posredni proizvaja ln i s t roški , d) posredni st roški nabave, e) posredni st roški uprave, f ) posredni st roški prodaje, g) posredni st roški obrest i , h) neposredni st roški prodaje.

15

Pri množinski ozi roma procesni dejavnost i so sestavine od b) do f ) s t roški predelave, pr i t rgovski dejavnost i so neposredni st roški mater ia la nabavna vrednost t rgovskega blaga, sestavine od b) do h) pa stroški t rgovanja. Pr i vrednotenju poslovnih uč inkov po za obrest i zoženi lastn i ceni je t reba iz kalkulaci je izk l juč i t i sestavin i g) in h) , pr i vrednotenju poslovnih uč inkov po proizvaja ln ih stroških je t reba izk l juč i t i sestavine od d) do h) , pr i vrednotenju poslovnih uč inkov po spremenl j iv ih stroških je t reba izk l juč i t i s ta ln i del sestavin od č ) do g) , zanemari pa se tudi sestavina h) , če se ugotavl ja vrednost obstoječ ih zalog. Kalkulaci ja je lahko predračunska al i obračunska. Za določene poslovne odloč i tve je potrebno v kalkulaci jo vkl juč i t i tudi oportuni tetne in druge stroške, k i s icer n iso neposredno izkazani v poslovnih knj igah. Ta standard se je uporabl ja l tudi v času uvedbe davka na dodano vrednost , zato pr ikaz izdelave kalkulaci j v hotelskem podjet ju v nadal jevanju temel j i na tem standardu in uporabl ja pojme iz tega standarda. Strokovni svet Slovenskega inšt i tuta za reviz i jo pa je leta 2001 spreje l spremenjeni Slovenski računovodski s tandard (Uradni l is t RS, št .107/01), katerega podjet ja, k i imajo poslovno leto enako koledarskemu, uporabl ja jo od začetka leta 2002. Ta standard obdeluje:

a) razvrščanje stroškov po stroškovnih mest ih in st roškovnih nosi lc ih, b) pr ipoznavanje stroškov po stroškovnih mest ih in st roškovnih nosi lc ih, c) začetno računovodsko mer jenje stroškov po stroškovnih mest ih in

st roškovnih nosi lc ih, č ) prevrednotovanje stroškov po stroškovnih mest ih in st roškovnih nosi lc ih, d) uskupinjevanje stroškov po stroškovnih mest ih in st roškovnih nosi lc ih ter e) razkr ivanje stroškov po stroškovnih mest ih in st roškovnih nosi lc ih

in s tem povezane opredel i tve k l jučnih pojmov in pojasni la. V točki razvrščanje stroškov po stroškovnih mest ih in st roškovnih nosi lc ih so stroški ob začetnem pr ipoznavanju razč lenjeni po izv i rn ih vrstah:

a) st roški mater ia la, b) s t roški s tor i tev, c) s t roški amort izaci je, č ) s t roški dela, d) st roški dajatev, k i so neodvisne od poslovnega iz ida in n iso vezane na

stroške od a) do č ) ,

16

e) f inančni st roški . Med stroški n i več odpisov zalog in mater ia la, st roški izgub zaradi oslabi tve sredstev se obravnavajo kot prevrednotovalni odhodki in spadajo med redne odhodke. Posebej je poudar jeno, da vstopni davek na dodano vrednost n i s t rošek dajatev. Stroški mater ia la in amort izaci je se obravnavajo po izv i rn ih zneskih, n i več raz l ik , k i izhaja jo iz revalor izaci je. Novost je določ i lo o razporejanju stroškov po izv i rn ih vrstah po stroškovnih mest ih, k i omogočajo najmanj ločeno spreml janje stroškov proizvajanja, st roškov nakupovanja, st roškov prodajanja in st roškov skupnih s lužb pa tudi kasneje ločeno ugotavl janje stroškov po področnih in območnih odsekih ter odhodkov, k i se nanašajo na ustavl jeno poslovanje. Vzpostavl janje stroškovnih mest je določeno podobno kot v starem standardu. Stroški , k i se zberejo na razl ičnih st roškovnih mest ih, so že stroški po namenskih ( funkcionalnih) skupinah. Stroški po izv i rn ih vrstah se razporeja jo po stroškovnih nosi lc ih, s kater imi se podjet je pojavl ja na t rgu. Ti so začasni a l i končni . Stroški po namenskih ( funkcionalnih) skupinah so lahko neposredni a l i posredni st roški posameznih stroškovnih nosi lcev. Za potrebe nač r tovanja in kasnejšega proučevanja stroškov po izv i rn ih vrstah lahko podjet je sklene, da j ih bo, potem ko so razporejeni po stroškovnih mest ih in st roškovnih nosi lc ih, razč leni lo še na nj ihov sta ln i in spremenl j iv i del . Stroški se pr ipoznavajo po stroškovnih mest ih in st roškovnih nosi lc ih g lede na to, k je in zakaj se pojavl ja jo. Neposredni st roški nabave se pr ipoznavajo v povečani nabavni vrednost i zalog oziroma opredmetenih osnovnih sredstv ih, neposredni st roški prodaje izk l jučno pr i prodanih kol ič inah proizvodov, t rgovskega blaga in opravl jenih stor i tev. Vsi drugi st roški se pr ipoznavajo po stroškovnih mest ih in st roškovnih nosi lc ih najmanj g lede na potrebe. V točki začetno računovodsko mer jenje stroškov po stroškovnih mest ih in st roškovnih nosi lc ih so opredel jene možne metode vkl jučevanja stroškov v poslovne uč inke obračunskega obdobja glede na namen kalkul i ranja (vrednotenje zalog proizvodov oziroma nedokončane proizvodnje, podlaga za postavl janje al i presojanje prodajnih cen). Sestavine kalkulaci je lastne cene stroškovnega nosi lca pr i ser i jsk i ozi roma posamični dejavnost i po naroč i lu so:

a) neposredni st roški mater ia la, b) neposredni st roški dela,

17

c) drugi neposredni st roški , č ) posredni proizvaja ln i s t roški v ožjem pomenu (stroški ustvar janja uč inkov), d) posredni st roški nakupovanja, e) posredni st roški prodajanja, f ) posredni st roški splošnih s lužb, g) posredni st roški obrest i in h) neposredni st roški prodaje.

Stroški amort izaci je so zajet i med posredne stroške posamezne funkcionalne skupine al i pa med druge neposredne stroške. Sestavine so opredel jene tako kot v starem standardu, uporabl ja jo pa se novi pojmi . Novi standard v nasprot ju s star im razl ikuje dva nač ina vrednotenja poslovnih uč inkov po proizvaja ln ih stroških, in s icer t is tega v š i ršem pomenu, k i izk l jučuje sestavine od e) do h) , in t is tega v ožjem pomenu, k i izk l jučuje sestavine od d) do h) . Ostale metode so enake kot v starem standardu. Točka prevrednotovanje stroškov po stroškovnih mest ih in st roškovnih nosi lc ih je v novem standardu nova in je posledica sprememb ostal ih standardov. Med stroški v poslovnih razvid ih se ne pojav l ja jo prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z oslabi tv i jo opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih dolgoročnih sredstev, zalog, ter jatev, kratkoročnih dolgov, kratkoročnih časovnih razmej i tev in dolgoročnih rezervaci j . Če bi se podjet je odloč i lo , da j ih podobno kot obrest i zajame mednje, b i se lahko na podlagi ocenjenega zneska obravnaval i kot posredni proizvaja ln i s t roški ( razen odpisa ter jatev) a l i posredni st roški prodaje (odpis ter jatev) pa tudi kot posebna postavka, podobno kot obrest i . Takšna postavka se lahko imenuje posredni st roški poslovnih odpisov. Prevrednotovalni odhodki v zvezi z oslabi tv i jo dolgoročnih f inančnih naložb in kratkoročnih f inančnih naložb se ne obravnavajo kot poslovni odhodki ter se zato tudi ne upoštevajo. V točki uskupinjevanje stroškov po stroškovnih mest ih in st roškovnih nosi lc ih je novo določ i lo , da je za sestavl janje skupinskega izkaza poslovnega iz ida in skupinske kalkulaci je st roškov t reba poznat i s t roške mater ia la in stor i tev, k i so povezani s poslovnimi uč ink i drugih podjet i j v is t i skupini . Nova točka razkr ivanje stroškov po stroškovnih mest ih in st roškovnih nosi lc ih določa, da se razkr ivajo le metode, po kater ih so ugotovl jeni s t roški , k i so podlaga tako za vrednotenje zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje kakor za ugotavl janje stroškov po področnih in območnih odsekih ter pr i t is tem delu podjet ja, k jer se poslovanje ustavl ja. Ostala vprašanja, k i j ih obravnava ta standar, so v vel ik i mer i povezana s poslovnimi skr ivnostmi.

18

Ta novi standard ne pr inaša metodoloških sprememb, uporabl ja pa nove pojme in zaradi sprememb na področ ju revalor izaci je in vrednotenja odhodkov vpl iva na v iš ino stroškov. 3.2. Ugotavljanje stroškovnih cen Za ugotavl janje stroškovnih cen stor i tev hotelskega podjet ja je t reba dobro poznat i s t roške oziroma nj ihovo gibanje ob povečevanju ozi roma zmanjševanju obsega poslovanja. Vemo, da so stroški cenovno izraženi potroški prv in poslovnega procesa, k i nastopajo pr i doseganju poslovnih uč inkov, to je ustvar janju proizvodov in opravl janju stor i tev, v načelu so zmnožek potroškov delovnih sredstev, predmetov dela, stor i tev in delovne s i le z n j ihovimi cenami ozi roma obračunskimi postavkami (Turk, Kavč ič , Kokotec-Novak, 1997, st r .74) . Podjet je mora vedet i , kol iko ga stanejo poslovni uč ink i , saj s tem kontro l i ra nastajanje stroškov, hkrat i pa lahko lastno ceno pr imer ja s prodajno ceno in tako spreml ja razl iko med nj ima (Turk, Kavč ič , Kokotec-Novak, Kožel j , Odar, 1999, s t r .97) . 3.2.1. Stroški po naravnih vrstah Tudi hotelsko podjet je vodi st roške po naravnih vrstah v skladu s določ i l i S lovenskih računovodskih standardov zaradi poročanja navzven in tudi notranj ih potreb, na pr imer potreb po izdelavi kalkulaci j . Tako vodi st roške po naravnih vrstah :

- stroški delovnih sredstev, - stroški predmetov dela, - stroški dela, - stroški s tor i tev.

Te pr ikazuje po skupinah izv i rn ih stroškov : - stroški mater ia la, - stroški s tor i tev, - stroški amort izaci je, - stroški dela, - stroški davkov, k i n iso odvisni od poslovnega iz ida - stroški obrest i .

19

S stroški materiala Slovenski računovodski standard 14 (Slovenski računovodski s tandardi , 1993, st r .75) razume cenovno izražene potroške neposrednega mater ia la in t is tega dela mater ia la, k i sestavl ja splošne proizvaja lne stroške ter splošne stroške nabave, uprave in prodaje, vrednost i normalnega kala in loma, porabl jene energi je in porabl jenih nadomestnih delov. V skupino stroškov mater ia la sodi jo podskupine:

- stroški osnovnega in pomožnega mater ia la, - stroški energi je, gor iva in maziva, - stroški mater ia la za č iščenje in vzdrževanje, - stroški p isarniškega mater ia la in st rokovne l i terature, - stroški odpisa drobnega inventar ja in embalaže, - stroški s lužbenih in delovnih oblek, varstvene obleke in obutve ter drugih

sredstev hig iensko-tehničnega varstva, - stroške v brezplačno danih proizvodih, - nabavno vrednost prodanega t rgovskega blaga (pr i t rgovskih gospodarskih

družbah), - nabavna vrednost prodanega mater ia la in odpadkov (Turk,1993, st r .93).

Med stroške osnovnega mater ia la šte je jo v hotelskem podjet ju porabl jena ž iv i la, a lkoholne pi jače in brezalkoholne pi jače, porabl jeni za pr ipravo jedi in napi tkov in za postrežbo jedi , napi tkov, a lkoholnih in brezalkoholnih p i jač gostom in zaposlencem. Med stroške pomožnega mater ia la pa v hotelskem podjet ju uštevamo stroške porabl jenega drobnega mater ia la pr i pr ipravi jedi v kuhinj i , pr i s t režbi jedi in p i jač in pr i nudenju prenoč i tev: zobotrebci , gor i ln i špi r i t , sveče, fo l i ja , vreče. V podskupini s t roški energi je, gor iva in maziva se v hotelskem podjet ju običajno pojavi jo st roški e lektr ične energi je, s t roški gor iva za s lužbena vozi la, s t roški ogrevanja ( lahko porabl jeno gor ivo: o l je, p l in a l i s t roški skupnega ogrevanja) in voda. Stroški mater ia la za č iščenje in vzdrževanje v hotelskem podjet ju so več j i , če hotelsko podjet je ta opravi la opravl ja z zaposlenci : č is t i lkami, sobar icami in vzdrževalc i . Običajno to vel ja vsaj za č is t i lke, sobar ice in pa vsaj za manjša vzdrževalna dela. Stroški p isarniškega mater ia la nastaja jo v hotelskem podjet ju v s lužbah, kot v več in i podjet i j , še dodatno pa zaradi p isal in papir ja po sobah. Hotelsko podjet je

20

potrebuje splošno strokovno l i teraturo in l i teraturo s področ ja dejavnost i . Naroča tudi časopise, pogosto tudi po več izvodov za potrebe gostov. Stroški odpisa drobnega inventar ja in embalaže so običajno v hotelskem podjet ju re lat ivno v isoki , saj pr i svojem poslovanju potrebujejo: per i lo, s teklenino, porcelan, keramiko, orodja, razno posodo, embalažo, predmete za okraševanje in urejanje postorov, k i imajo dobo uporabnost i dal jšo od enega leta in kater ih posamična nabavna vrednost po dobavi te l jevem računu ne presega to larske prot ivrednost i 500 Eur. Pomembni so tudi st roški s lužbenih in delovnih ozi roma varstvenih oblek in obutve, saj imajo zaposlenci v hotelskem podjet ju uni formirane obleke (receptor j i , natakar j i , kuhar j i , sobar ice, nosač i ) . Stroški kala in razsipa se v hotelskem podjet ju pojavi jo v povezavi z ž iv i l i , pr ipravl jenimi jedmi in p i jačo, st roški loma pa v povezavi s steklenino, porcelanom, keramiko in embalažo. V hotelskem podjet ju se običajno pojavl ja jo tudi st roški nabavne vrednost i t rgovskega blaga, najpogosteje so to tobačni izdelk i , lahko pa so tudi drugi izdelk i : razglednice, zeml jevid i , knj ige, dar i ln i program, športna oprema. Od stroškov mater ia la se v hotelskem podjet ju v zalogah zadržuje jo ž iv i la, a lkoholne in brezalkoholne pi jače. Več ina ž iv i l se v zalogah zadržuje kratek čas ( teden, dva), p i jače pa mesec, dva. Stroški porabl jenih ž iv i l in p i jač so odvisni tudi od uporabl jene metode vodenja zalog. Pogosto j ih hotelsko podjet je preračunava na zadnjo ceno obdobja (meseca). V zalogah se lahko pojavi tudi drugi mater ia l , drobni inventar , t rgovsko blago, vendar t i zneski n iso v isoki . Tako za s t roške mater ia la , k i se p red porabo zadržu je v za logah, ko t za s t roške mater ia la , k i se p red porabo ne zadržu je v za logah, pa ve l ja , da ne vsebu je jo davka na dodano v rednos t , razen za moreb i tn i de lež teh s t roškov , k i j i h je ho te lsko pod je t je uporab i lo za p romet b laga in s to r i tev , za ka te rega je p redp isana opros t i tev p lač i l a davka na dodano v rednos t . Prav tako ho te lsko pod je t je ne sme odb i t i vs topnega davka od s t roškov mater ia la , k i se nanaša jo na osebne av tomob i le , motorna ko lesa , jah te in čo lne , namen jen ih za špor t in razvedr i lo , in zasebn ih le ta l . Pred uvedbo davka na dodano v rednos t je p rometn i davek v ho te lskem pod je t ju povečeva l s t roške mater ia la . Po slovenskem računovodskem standardu 14 (Slovenski računovodski standardi , 1993, st r .75) so stroški storitev t is t i s t roški , k i n iso pojmovani kot st roški

21

mater ia la, amort izaci je, osebnih dohodkov in dajatev al i kot st roški f inanciranja. Takšno naravo imajo stroški prevoznih stor i tev, proizvaja ln ih stor i tev, k i j ih opravi jo druga podjet ja, s tor i tev vzdrževanja, reklame in reprezentance, najemnin, zavarovaln ih premi j , s tor i tev p lač i lnega prometa in podobni . Stroški s tor i tev so zelo raznol ik i , g lavne vrste pa so (Turk, 1993, st r .94-95):

- stroški proizvaja ln ih stor i tev, - stroški uvajanja nove proizvodnje in drugih raziskovalnih stor i tev, - stroški najemnin, - stroški komunalnih in obrtn ih stor i tev, - stroški popravi l , - stroški prevoznih stor i tev, - stroški gospodarske propagande, reprezentance in udeležb na sejmih in

razstavah, - stroški svetovaln ih, izobraževalnih in drugih neproizvaja ln ih stor i tev, - stroški dnevnic, terenskih dodatkov in podobnih povrač i , - stroški zavarovaln ih premi j .

Za ho te lsko pod je t je n iso znač i l n i s t rošk i p rv ih dveh podskup in s to r i tev : p ro izva ja ln ih s to r i tev in uva jan ja nove pro izvodn je in d rug ih raz is iskova ln ih s to r i tev . Pomembni pa so stroški najemnin. Ti s t roški se lahko nanašajo na najem objektov tako za osnovno dejavnost (prenoč i tveni objekt , restavraci ja, b i fe (na plaži ) a l i za dopolni lne dejavnost i (športn i objekt i ) . Hotelsko podjet je pogosto vzame v najem razno opremo (za konferenčno dejavnost razne aparature, računalnike), umetniška dela ter predmete za okrasi tev in prevozna sredstva (osebna vozi la in druga vozi la za prevoz skupin gostov). Hotelska podjet ja v mest ih najamejo park i rna mesta v garažnih hišah al i na b l ižnj ih u l icah. Med stoške najemnin šte jemo tudi st roške l icenčnin al i f ranšiz, k i j ih hotelska podjet ja p lačujejo za pr isotnost v hotelsk ih ver igah, za prenos znanja in skupni rezervaci jsk i s is tem. V hotelskem podjet ju se v okviru komunalnih in obrtn ih stor i tev pojavl ja jo st roški odvažanja smet i , d imnikarske stor i tve, st roški urejanja in vzdrževanja okol ice, st roški varovanja. Hotelsko podjet je med stroške popravi l knj iž i s t roške vzdrževanja in popravi l objektov, opreme in prevoznih sredstev. Viš ina teh stroškov je odvisna od organizaci je te dejavnost i . V več j ih hotelskih podjet j ih običajno obstaja oddelek vzdrževanja a l i pa vsaj en vzdrževalec. V takem pr imeru se stroški v zvezi z vzdrževanjem in popravi l i pojavi jo med stroški mater ia la (k i ga je b i lo potrebno

22

kupi t i za izvedbo popravi la a l i vzdrževanja) , med amort izaci jo, če zaposlenci za izvajanje teh del uporabl ja jo kakšno opremo, in med stroški dela zaposlencev, k i opravl ja jo popravi la in vzdrževanja. Lahko se pojavl ja jo tudi st roški s tor i tev za t is te vrste popravi l in vzdrževanj , za katere zaposlenci n iso usposobl jeni . Hotelsko podjet je, k i n ima zaposlenih vzdrževalcev, ima več s t roškov stor i tev v zvezi z popravi l i in vzdrževanjem. Stroški prevoznih stor i tev se v hotelskem podjet ju pojavi jo v zvezi z prevozom mater ia la (ž iv i la, p i jača, t rgovsko blago, drug mater ia l ) , opreme, zaposlencev in gostov. V to skupino stroškov sodi jo tudi st roški poštnih, te lefonskih in te legrafskih stor i tev. Stroške te lefonskih stor i tev povzročajo tudi gost je hotelskega podjet ja. Uporabo te le fona hotelsko podjet je zaračuna gostu ob izstavi tv i računa. Ta uporaba se je v zadnj ih let ih s h i t r im š i r jenjem mobi lne te lefoni je zmanjšala, povečuje pa se poraba te lefonskih impulzov zaradi uporabe interneta. V te j skupini se lahko pojavi jo tudi s t roški rezervaci jskega s istema. Stroški gospodarske propagande, reprezentance in udeležbe na sejmih in razstavah se pojavl ja jo tudi v hotelskem podjet ju. Stroški reprezentance so pogosto v hotelskem podjet ju opravl jene stor i tve. V podskupini s t roškov svetovaln ih, izobraževalnih in drugih neproizvajaln ih stor i tev se v hotelskem podjet ju pojavl ja jo števi lne stor i tve. Pomembne so izobraževalne stor i tve, tako s splošnega področ ja ( računovodstvo, f inance, pravo, organizaci ja) kot s področ ja osnovne dejavnost i , k jer je zelo pomembno sledi t i novim trendom. Med svetovalne stor i tve v š i ršem smislu b i lahko šte l i tudi reviz i jske, računalniške, odvetniške in prevajalske stor i tve. V to podskupino uvrščamo tudi st roške plač i lnega prometa, st roške bančnih stor i tev in st roške plač i ln ih kart ic . Predvsem stroški p lač i ln ih kart ic (opravnina) se v zadnj ih let ih povečujejo, saj vse več gostov plačuje s p lač i ln imi kar t icami, medtem ko se proviz i ja ne zmanjšuje b istveno. Pomembne so tudi zdravstvene stor i tve, saj so v skladu z zakonodajo določeni zaposlenci dolžni opravl jat i redne zdravniške preglede. Če hotelsko podjet je n ima praln ice, potem je pomemben strošek stor i tev pranja per i la (postel jno per i lo, pr t i , br isače) in oblek. Prav tako lahko hotelsko podjet je ne zaposl i č is t i lk in sobar ic in tovrstna dela opravl ja jo druge pravne osebe, zato se pojavi jo st roški č iščenja poslovnih prostorov in pr ipravl janja sob. V skupino neproizvodnih stor i tev uvrščamo tudi administ rat ivne in druge takse, sodne stroške, č lanar ine, stor i tve študentskega serv isa, vstopnine, fotokopiranje, g lasbo, aranžiranje, r tv naročnine, registraci jo vozi l , cestnino, park i rn ino, pranje vozi l , špedi terske in car inske stor i tve, oglase in drugo.

23

Stroški dnevnic, nočnin in prevoznih stroškov v državi in v tu j in i se v hotelskem podjet ju pojavl ja jo, kadar je zaposlenec poslan na s lužbeno pot . Terenski dodatk i v te j dejavnost i n iso pogost i . Stroški zavarovanj se v hotelskem podjet ju najpogosteje nanašajo na opredmetena osnovna sredstva, to so zgradbe, oprema in prevozna sredstva. Zavarovane so lahko tudi zaloge ž iv i l in p i jače ter tobačnih izdelkov in ostalega t rgovskega blaga, lahko je zavarovana gotovina in vrednotnice v b lagajnah in v manipulaci j i . Nastaja jo lahko tudi st roški zdravstvenega zavarovanja zaposlencev. Več j i del zgoraj omenjenih stor i tev je v s istemu davka na dodano vrednost obremenjenih s splošno stopnjo davka na dodano vrednost . Z n iž jo stopnjo so od zgoraj omenjenih stor i tev obremenjene vstopnice za določene pr i redi tve. Oprost i tve davka na dodano vrednost pa vel ja jo za omenjene poštne stor i tve, zdravstvene stor i tve, določene izobraževalne stor i tve, naročnino RTV, f inančne stor i tve, zavarovaln iške stor i tve. Tudi stoški s tor i tev tako kot st roški mater ia la n iso povečani za davek na dodano vrednost , razen za morebi tn i delež stroškov, k i se nanašajo na opravl janje dejavnost i , k i je oproščena obračunavanja davka na dodano vrednost . Hotelsko podjet je pa ne sme odbi t i davka na dodano vrednost od stor i tev, k i se nanašajo na osebne avtomobi le, jahte, čolne in leta la ter izdatkov za reprezentanco in nastani tev v sk ladu s 5.odstavkom 40.č lena Zakona o davku na dodano vrednost (Beč , Ši rcel j , Vraničar, 1999, st r .452). V skladu s Slovenskim računovodskim standardom 13 (Slovenski računovodski s tandardi , 1993, st r . 71) je amortizaci ja strošek, k i nastaja zaradi prenašanja nabavne vrednost i amort iz i r l j ivega sredstva na poslovne uč inke in je obračunan kot zmnožek amort izaci jske osnove in amort izaci jske stopnje. Amort iz i r l j iva sredstva v hotelskem podjet ju so zgradbe, k i so pogosto zelo vel ik ih vrednost i , zato je tudi s t rošek amort izaci je zgradb pomemben, k l jub nizk im amort izaci jsk im stopnjam. Tudi amort izaci ja opreme je vel ik st rošek, saj hotelsko podjet je uporabl ja raznovrstno opremo: pohištvo v sobah, restavraci jah, gospodinjske aparate v kuhinj i , lokal ih, praln ic i , športne rekviz i te, medic inske instrumente, prevozna sredstva. Hotelsko podjet je uporabl ja raznovrsten drobni inventar , tako da tudi amort izaci ja drobnega inventar ja n i nepomemben znesek. V času računalniške obdelave je pomembna tudi amort izaci ja neopredmetenih osnovnih sredstev (računalnišk i programi v recepci j i , v gost instvu, v računovodstvu). Hotelsko podjet je pa ne obračunava amort izaci je od osnovnih sredstev, k i n imajo več vrednost i , od zeml j išč in kul turnih spomenikov.

24

V hotelskih podjet j ih, k jer je sezonski vpl iv vel ik , obračunavajo v sezonskih mesecih več jo amort izaci jo in manjšo v mesecih izven sezone, vendar pa se mora letna amort izaci ja u jemat i z zneskom na podlagi predvidenih letn ih stopenj . Uvedba davka na dodano vrednost vpl iva na v iš ino stroškov amort izaci je posredno preko amort izaci jske osnove. Hotelsko podjet je zgradbe pr idobi z nakupom al i izgradnjo. Pr i nakupu se v vrednost zgradbe upošteva tudi 2 % davek na promet nepremičnin, tako v s istemu prometnega davka kot tudi v s istemu davka na dodano vrednost . Gradbene stor i tve so bi le v s istemu prometnega davka obravčene s 3% prometnega davka, k i je povečeval amort izaci jsko osnovo. V s istemu davka na dodano vrednost je gradnja obdavčena s splošno stopnjo, vendar davek na dodano vrednost pravi loma ne povečuje amort izaci jske osnove (g le j razlago pr i s t roških mater ia la in st roških stor i tev) . Oprema se je pod določenimi pogoj i v s istemu prometnega davka lahko nabavl ja la po niž j i davčni stopnj i , vendar je prometni davek povečeval amort izaci jsko osnovo. V s istemu davka na dodano vrednost hotelsko podjet je nabavl ja opremo z davkom na dodano vrednost po splošni stopnj i , k i pa pravi loma ne povečuje amort izaci jske osnove. Če se cena osnovnih sredstev, k i je b i la osnova za izračun prometnega davka, v s istemu davka na dodano vrednost ne bi spremeni la, potem bi se amort izaci jska osnova nov ih osnovnih sredstev po uvedbi davka na dodano vrednost zmanjšala. Po Slovenskem računovodskem standardu 15 (Slovenski računovodski standardi , 1993, st r .77-79) stroški dela vsebujejo plače, k i pr ipadajo zaposlencem, v kosmatem znesku ne glede na poslovni iz id ter t is t i del dajatev za socia lno in pokojninsko zavarovanje, k i ga podjet je dodatno obračunava glede na te p lače. Stroški dela so tudi dajatve v naravi , dar i la in nagrade zaposlencem ter tudi st roški prevoza na delo in z dela in st roški za topl i obrok. Stroški za topl i obrok so v hotelskem podjet ju st roški pr iprave toplega obroka. Stroški dela so lahko tudi st roški nudenja prenočevanja zaposlencem, če je hotelsk i objekt daleč izven stalnega bival išča zaposlencev. Strošek dela je tudi regres za letn i dopust (del p lače), sol idarne pomoč i zaposlencem, odpravnine in st roški po pogodbah o delu. V hotelskem podjet ju z vel ik im sezonskim vpl ivom so tudi st roški dela neenakomerni , saj zaposlenci za nedoločen čas v času sezone delajo več kot izven sezone, zato je g ib l j iv i del p lač več j i , lahko je izplačano nadurno delo, v času sezone so dodatno zaposleni tudi zaposlenci za določen čas. V s istemu prometnega davka se je obračunaval 6,5%-ni prometni davek od pogodb o delu, od ostal ih postavk stroškov dela pa ne. Tudi davek na dodano

25

vrednost ne bremeni st roškov dela, tako da uvedba davka na dodano vrednost neposredno ni vpl ivala na v iš ino stroškov dela. Stroški davkov, ki niso odvisni od poslovnega izida, so dajatve državnemu proračunu, k i n iso odvisne od tega a l i gospodarska družba poslu je z dobičkom al i z izgubo, a tudi n iso odvisne od obračunanih plač in potemtakem niso povezane z razumevanjem stroškov dela (Turk, 1993, st r .98). V izkazu uspeha so to drugi st roški poslovanja, konkretno pa je to pr ispevek za stavbno zeml j išče, vodni pr ispevek. Uvedba davka na dodano vrednost n i neposredno vpl ivala na v iš ino teh stroškov. Stroški obresti se pojavl ja jo v zvezi z dobl jenimi kredi t i in so odvisni od dobl jenega zneska in od dogovor jene obrestne mere. Realne obrest i se pojavl ja jo med odhodki f inanciranja v znesku, k i je obračunan v is tem obračunskem obdobju, razen če so vkl jučene med opredmetena osnovna sredstva al i neopredmetena dolgoročna sredstva. Revalor izaci jsk i del obrest i n i vk l jučem v odhodke f inanciranja. V hotelskih podjet j ih so invest i ranja v zgradbe običajno f inancirana s kredi t i , zato se tudi pojavl ja jo st roški obrest i . Uvedba davka na dodano vrednost n i neposredno vpl ivala na v iš ino obrest i , saj tako v s istemu prometnega davka kot v s istemu davka na dodano vrednost obrest i n iso obremenjene z davkom. 3.2.2. Del i tev stroškov na stalni in spremenlj ivi del Kadar st roške proučujemo glede na nj ihovo obnašanje oziroma odzivanje na spremembe v obsegu poslovanja, razl ikujemo stalne in spremenl j ive stroške (Turk, Kavč ič , Kokotec-Novak, 1997, st r .78) . To razvrščanje stroškov je za poslovne odloč i tve iz jemno pomembno. Če ne bi poznal i s t roškov podjet ja iz tega zornega kota, b i lahko bi le odloč i tve o uvajanju al i opuščanju proizvodnje v celot i napačne. Običajno uporabl jamo ocene al i izračune na osnovi predhodnih obdobi j in so samo zanesl j iv i pr ib l ižk i , kar pa je bol jše kot ne poznat i tega obnašanja (Atk inson, Berry, Jarv is, 1995, st r .265). Hotelsko podjet je stroške del i na sta lne in spremenl j ive zaradi izdelave kalkulaci j in obl ikovanja prodajnih cen svoj ih stor i tev, predvsem prenoč i tvenih stor i tev.

26

Spremenl j iv i s t roški se spreminja jo z obsegom proizvodnje. Glede na to, kako se spreminja jo, pa loč imo: sorazmerne, napredujoče in nazadujoče. Staln i s t roški se ne spreminja jo z obsegom proizvodnje, se pa zaradi spremenjenega obsega poslovanja spreminja jo na enoto uč inka. Loč imo neomejeno sta lne stroške in omejeno sta lne st roške, k i se sunkovi to spreminja jo ob prekorač i tv i določene meje obsega dejavnost i . Vrste izv i rn ih stroškov zelo težko vkl juč imo v omenjene vrste st roškov, opredel jene glede na nj ihovo obnašanje pr i spreminjanju obsega dejavnost i . Mnoge vrste izv i rn ih stroškov so delno sestavl jene iz sta ln ih in delno iz spremenl j iv ih st roškov, kar je v celot i mogoče dojet i šele na stroškovnih mest ih, s kater imi so povezane (Turk, 1993, st r .129). T ip ičen pr imer takih st roškov so stroški te lefonskih stor i tev, k i so sestavl jeni iz sta lne mesečne naročnine in spremenl j ivega dela, k i je odvisen od števi la k l icev. V hotelskem podjet ju so taki s t roški tudi s t roški ogrevanja prostorov. Tudi če je zasedenost hotela enaka nič , je določene prostore potrebno ogrevat i . Ko se zasedenost povečuje, je potrebno ogrevat i več in več sob in to se odrazi v sta ln i rast i spremenl j ivega dela stroškov ogrevanja. Za del i tev teh sestavl jenih stroškov na sta ln i in spremenl j iv i del obstaja jo št i r i skupine metod:

- izkustvene metode, - preproste matemat ične metode, - graf ične metode, - metode regresi jsk ih enačb (Turk, 1985, st r .253).

Pr i izkustvenih metodah je t reba za vsako vrsto stroškov oceni t i , v kol ikšni mer i ima sta len in v kol ikšni mer i spremenl j iv značaj . Ocena je izvedena na podlagi izkušenj in je precej subjekt ivna. Kl jub temu se tem metodam ne moremo izogni t i tedaj , kadar so poznani samo stroški določenega obsega dejavnost i a l i določene stopnje izrabe zmogl j ivost i . Za vsako vrsto stroškov ocenimo delež sta ln ih in spremenl j iv ih stroškov in za znane stroške za določen obseg dejavnost i lahko izračunamo absolutni znesek sta ln ih stroškov in absolutn i znesek spremenl j iv ih st roškov ter tudi znesek spremenl j iv ih st roškov na enoto. Absolutn i znesek sta ln ih stroškov se z večanjem obsega dejavnost i ne spreminja. S pomoč jo enačbe (celotn i s t roški = spremenl j iv i s t roški na enoto X kol ič ina + sta ln i s t roški ) lahko izračunamo stalne, spremenl j ive in celotne stroške za kater ikol i obseg dejavnost i a l i s topnjo izrabe zmogl j ivost i .

27

V hotelskem podjet ju je več opravi l , za katere je možno enostavno razdel i t i s ta lne in spremenl j ive elemente stroškov in za to n i potrebno uporabi t i bol j zapletenih metod (Kotas, 1992, st r .36-37). Tudi tu gre za del i tev na osnovi izkušenj . Tak pr imer so stroški dela. Na pr imer v oddelku sob (prenoč i tveni del) so stroški dela sta ln i (p lača vodje oddelka, vodje nadstropja, cvet l ičar ja) in tudi spremenl j iv i (p lače sobar ic) . Del i tev stroškov dela tega oddelka je o la jšano s postavi tv i jo delovnih standardov, pr ičakuje se na pr imer, da sobar ica pospravi sobo v 30 minutah. Preproste matemat ične metode ločevanja stroškov lahko uporabl jamo le, če razpolagamo s podatk i o znesku sta ln ih in spremenl j iv ih st roškov najmanj pr i dveh razl ičnih obsegih poslovanja al i s topnjah izrabe zmogl j ivost i . V to skupino spada tudi metoda ločevanja z računsko interpolaci jo. Če od stroškov več jega obsega dejavnost i odštejemo stroške, k i se pojavl ja jo pr i manjšem obsegu dejavnost i , dobimo razl iko v st roških zaradi spremembe obsega dejavnost i . To so spremenl j iv i s t roški ( razl ika do celotn ih stroškov so sta ln i s t roški ) in če j ih del imo z razl iko v obsegu dejavnost i , dobimo spremenl j ive stroške na enoto povečanega obsega dejavnost i . Tako pr idemo do podatkov za izračun stroškov za kater ikol i vmesni obseg dejavnost i . Hotelsko podjet je lahko na pr imer za razl ične odstotke mesečne zasedenost i sob ugotovi mesečne stroške elektr ične energi je. Ugotovi razl iko med največ jo in najmanjšo zasedenost jo sob in razl iko med stroški e lektr ične energi je v teh dveh mesecih. Če razl iko v st roških del i z razl iko v zasedenost i , dobi znesek stroškov elektr ične energi je za vsak odstotek porasta zasedenost i . Sedaj je enostavno izračunat i tudi s ta ln i del . Med graf ičnimi metodami ločevanja stroškov je najbol j znana metoda graf ične interpolaci je. Podatke o razl ičnih zneskih posamezne vrste a l i celotn ih stroškov, k i ustrezajo razl ičnim obsegom dejavnost i a l i s topnjam izrabe zmogl j ivost i , vnašamo v koodinatni s is tem, k jer je na abscisni osi mer i lo obsega dejavnost i , na ordinatni osi pa mer i lo zneska stroškov. Med vr isanimi točkami potegnemo premico, k i mora bi t i č im bl iže vsaki od nj ih. Seč išče premice z ordinatno osjo nakazuje znesek sta ln ih stroškov. Če potegnemo iz tega seč išča vzporednico z abscisno osjo, razl ika nad njo in prvotno premico pomeni spremenl j ive stroške pr i določenem obsegu dejavnost i (Turk, 2001, st r .362). Med metodami regresi jsk ih enačb uporabl ja metoda najmanjš ih kvadratov normalne enačbe, iz kater ih je možno izračunat i spremenl j ive stroške na enoto in sta lne stroške za celoten obseg dejavnost i . Enačbi s ta : Σ XY = aΣX + bΣX2

28

Σ Y = na + bΣX, k jer je X = obseg dejavnost i Y = celotn i s t roški a = s ta ln i s t roški b = spremenl j iv i s t roški na enoto n = števi lo opazovanj (Kotas, 1992, st r .33-35) Σ = vsota Izračunane spremenl j ive stroške na enoto in sta lne stroške za celotn i obseg dejavnost i nato vnesemo v izhodiščno l inearno funkci jo celotn ih stroškov, nakar lahko ugotavl jamo tako spremenl j ive kot sta lne stroške za kater ikol i obseg dejavnost i . Hotelsko podjet je st roške del i na sta lne in spremenl j ive s pomoč jo zgoraj opisanih metod. Določene stroške je zelo enostavno uvrst i t i . Neomejeno sta ln i s t roški so: p lače zaposlencev za določen čas, časovno obračunana amort izaci ja, zavarovalne premi je, najemnine, vkalkul i rano invest ic i jsko vzdrževanje, obrest i na kredi te. Omejeno sta ln i s t roški so: p lače zaposlencev za določen čas in p lač i lo delavcev po pogodbah, st roški tekočega vzdrževanja, reklama, reprezentanca, odpis i drobnega inventar ja. Spremenl j iv i s t roški so: ž iv i la za pr ipravo jedi , p i jače, ostal i mater ia l i , proviz i je agentom. 3.2.3. Vzpostavl janje stroškovnih mest Za hotelsko podjet je je poleg dobrega poznavanja vrst s t roškov pomembno, da ve, k je st roški nastaja jo in zakaj . Ve se, da je nastanek stroškov vedno povezan s kako poslovno funkci jo. Da bi s i hotelsko podjet je omogoč i lo popolnejš i obračun stroškov po stroškovnih nosi lc ih in pregled gibanja stroškov na t is t ih področ j ih , za katera je nekdo odgovoren, vzpostavi s t roškovna mesta. Stroškovna mesta so funkci jsko, prostorsko al i s tvarno zaokrožene enote v okviru gospodarske družbe, v kater i a l i v zvezi s katero se pr i pos lovanju pojavl ja jo stroški , k i j ih je mogoče razporejat i na posamezne stroškovne nosi lce in je zanje nekdo odgovoren (Turk, 1993, st r .99) . Po domač i l i teratur i v gost inskih podjet j ih (kamor sodi jo tudi hotelska podjet ja) običajno prevladujejo stroškovna mesta po eni a l i več naslednj ih razvrst i tvah:

a) funkcionalna stroškovna mesta (npr. kuhin ja, restavraci ja, toč i ln ica, gost i lna, b i fe, bar , sobe),

29

b) prostorska stroškovna mesta, c) stvarno opredel jena stroškovna mesta (npr zakl jučene družbe, jedi po

naroč i lu) , d) g lavna stroškovna mesta ( t is ta, k i s prodajo gost inskih stor i tev a l i lastn imi

proizvodi pokr ivajo lastne stroške ter pr ispevajo svoj delež pokr ivanja poslovnih st roškov),

e) st ranska stroškovna mesta (opravl ja jo stranske dejavnost i in imajo lastne pr ihodke),

f ) pomožna stroškovna mesta (zagotavl ja jo pogoje za delovanje vseh dejavnost i obrata, vendar pa nimajo lastn ih pr ihodkov),

g) splošna stroškovna mesta (oprav l ja jo dejavnost skupnega pomena, n j ihove stroške kr i je jo osnovne dejavnost i gost inskega obrata) (Tivadar, 1994, s t r .21) .

Števi lo st roškovnih mest je v hotelskem podjet ju odvisno od vel ikost i , od organizaci jske sestave, nač ina ustvar janja uč inkov in uporabe metod obračuna stroškov. Če tako kot v industr i jsk i dejavnost i govor imo o proizvaja ln ih in neproizvajaln ih st roškovnih mest ih, potem so v hotelskem podjet ju v okviru proizvaja ln ih st roškovnih mest :

- stroškovna mesta osnovne (g lavne, to je gost inske-hotel i rske) dejavnost i , - stroškovna mesta stranske dejavnost i , - stroškovna mesta negost inske (nehotelske) (st ranske) dejavnost i , - stroškovna mesta pomožne dejavnost i .

Na stroškovnih mest ih osnovne dejavnost i hotelskega podjet ja potekata prenoč i tvena dejavnost in prehrambena dejavnost (a l i nudenje jedi in p i jače). Poslovni uč ink i teh stroškovnih mest kot celote imajo naravo končnih stroškovnih nosi lcev, poslovni uč ink i posameznega stroškovnega mesta iz te skupine pa imajo včasih le naravo začasnih stroškovnih nosi lcev. V okviru prenoč i tvene dejavnost i b i b i lo v hotelskem podjet ju, k jer so sobe po kval i tet i enakovredne, pravzaprav dovol j eno stroškovno mesto. V več jem hotelskem podjet ju pa je pr iporoč l j iva del i tev na stroškovno mesto sprejema oziroma skupnih bivaln ih prostorov in st roškovna mesta sob (na pr imer po nadstropj ih) . Pr i pr ipravi hrane je v odvisnost i od organizaci je hotelskega podjet ja lahko poleg glavne kuhinje samostojno stroškovno mesto kavna kuhinja (za pr ipravo topl ih napi tkov). V vel ik ih hotelskih podjet j ih je običajno stroškovno mesto tudi k let , k jer se zbira jo stroški povezani z nabavo, sk ladiščenjem in oskrbo s p i jačo. Pr i

30

postrežbi jedi in p i jače je potrebno vsaj st roškovno mesto restavraci ja, s icer pa vel ja pravi lo, naj bo to l iko stroškovnih mest , kol ikor je lokalov. V garni hotelu sta dovol j s t roškovni mest i kavna kuhinja in zaj t rkovalnica. Hotelsko podjet je se včasih, da bi poslovalo bol j smotrno, ukvar ja tudi s st ransko dejavnost jo, k i n i n jegov glavni namen in n i neizogibno potrebna osnovni dejavnost i . Poslovni uč ink i s t roškovnih mest st ranske dejavnost i kot celote imajo značaj končnih stroškovnih nosi lcev. Zelo pogosto se hotelsko podjet je ukvar ja z raznimi st ranskimi dejavnostmi, k i pa so negost inske (nehotelske): posredovanje te lefonskih zvez za goste, menjava tu j ih valut , prodaja blaga v hotelsk ih t rgovinah, zdravstvene stor i tve, športne stor i tve. Za vsako stransko dejavnost je potrebno vzpostavi t i s t roškovno mesto. Pomožna dejavnost pravi loma pomaga osnovni dejavnost i , k i brez nje ne bi b i la izvedl j iva al i pa bi b i la precej otežena. V hotelskem podjet ju so običajno naslednje pomožne dejavnost i : kur i ln ica, praln ica, vzdrževanje. Za vsako od pomožnih dejavnost i je potrebno vzpostavi t i s t roškovno mesto. Poslovni uč ink i s t roškovnih mest pomožne dejavnost i nastopajo kot prv ine v osnovni dejavnost i , zato so to začasni st roškovni nosi lc i .

Med neproizvaja lna stroškovna mesta sodi jo:

- stroškovna mesta nakupne dejavnost i , - stroškovna mesta upravne dejavnost i , - stroškovna mesta prodajne dejavnost i .

Na stroškovnih mest ih upravne dejavnost i se navadno zbira jo st roški kadrovske, f inančne, skupka računovodskih, skupka nač r tovalno-anal i tsk ih in skupka poslovodskih funkci j (Turk, 1993, st r .101). V hotelskem podjet ju pa pogosto ni smiselna del i tev po funkci jah. Zaradi vel ike vrednost i zgradb je smiselno na stroškovnem mestu zgradb zbrat i s t roške hišnika, zavarovalnih premi j , vzdrževanja, amort izaci je, obrest i , k i se nanašajo na zgradbe. Ob vel ik i zadolženost i hotelskega podjet ja je smiselno vzpostavi t i s t roškovno mesto f inanciranje, k jer se zbira jo st roški obrest i . V hotelskem podjet ju je pogosto eno samo neproizvaja lno (splošno) st roškovno mesto. Tu se lahko zbira jo tudi st roški , k i j ih neposredno ne moremo pr ip isat i osta l im stroškovnim mestom, del i tev po nekem kompl ic i ranem stroškovnem mestu pa se ne izplača. Poslovni uč ink i teh stroškovnih mest nastopajo kot prv ine v osnovni in st ranski dejavnost i , zato so to začasni st roškovni nosi lc i .

31

3.2.4. Razporeditev izvirnih stroškov na stroškovna mesta Da bi izv i rne stroške lahko pravi lneje razporedi l i na stroškovne nosi lce, j ih moramo najprej poznat i po stroškovnih mest ih. Že od samega začetka žel imo stroške pr ikazat i na stroškovnih mest ih , k jer so bi le prv ine uporabl jene. Vse izv i rne stroške lahko glede na možnost n j ihove razporedi tve po stroškovnih mest ih povzroč i te l j ih razdel imo na:

a) st roške, k i j ih je mogoče zajet i po stroškovnih mest ih povzroč i te l j ih neposredno, to so neposredni st roški s t roškovnih mest ,

b) st roške, k i j ih je mogoče zajet i po stroškovnih mest ih povzroč i te l j ih šele posredno, to so posredni st roški s t roškovnih mest , k i j ih je možno del i t i na:

- stroške, k i j ih je možno razdel i t i na stroškovna mesta na podlagi kakih stvarnih razdel i ln ikov,

- stroške, k i j ih je mogoče razdel i t i na stroškovna mesta le po dogovor jenih podlagah, k i pa morajo b i t i v vzročni zvezi s st roški .

Hotelsko podjet je st roške osnovnega mater ia la, to so porabl jena ž iv i la in p i jače, brez problemov pr ip iše ustreznemu stroškovnemu mestu. Stroške pomožnega mater ia la razporedi na podlagi razvidov ozi roma kar po računih. Stroške elektr ične energi je razdel i po posebnih števcih, če teh ni , pa po števi lu in moč i e lektr ičnih stro jev in svet lobnih te les ob upoštevanju časa nj ihove uporabe. Stroške porabe pl ina del i na podlagi števcev al i k l jučev. Stroške porabl jene vode del i na podlagi števcev (kar je smiselno le v vel ikem hotelskem podjet ju) a l i s pomoč jo k l jučev. Stroške ogrevanja del i hotelsko pojet je po ogrevani površ in i na ustrezna stroškovna mesta al i na stroškovno mesto kur i ln ica. Stroški mater ia la za č iščenje del i po dejanski porabi na podlagi dobavnic, lahko pa tudi na podlagi ocene. Mater ia l za vzdrževanje bremeni st roškovno mesto, kateremu sredstvo, k i se vzdržuje, pr ipada, ozi roma stroškovno mesto vzdrževanja. Stroški p isarniškega mater ia la in st rokovne l i terature običajno bremeni jo st roškovno mesto uprave oziroma splošno stroškovno mesto. Stroški drobnega inventar ja in embalaže, s lužbenih in delovnih oblek bremeni jo ustrezna stroškovna mesta na podlagi računov al i dodatnih razvidov. Stroški ka la in razsipa neposredno bremeni jo ustrezno stroškovno mesto, prav tako stroški loma. Stroški nabavne vrednost i tobačnih izdelkov bremeni jo st roškovno mesto, k jer so bi l i prodani (postreženi) , osta lo t rgovsko blago pa ustrezno stroškovno mesto t rgovine. Stroški najemnin prostorov bremeni jo neposredno ustrezna stroškovna mesta, če j ih je več , se del i jo g lede na površ ino in kval i teto. Najemnina opreme bremeni st roškovna mesta, k jer se ta oprema uporabl ja. Najemnina park i rn ih mest se lahko del i po števi lu gostov, k i ta mesta uporabl ja jo. Stroški l icenčnine al i

32

f ranšize se del i jo g lede na določ i la pogodbe (prodajna vrednost , š tevi lo gostov). Komunalne stor i tve hotelsko podjet je razdel i na ustrezna stroškovna mesta glede na kol ič ino smet i , š tevi lo d imnikov (kur išč ) , a l i pa bremeni splošno stroškovno mesto. Stroški s tor i tev vzdrževanja se del i jo tako kot st roški mater ia la za vzdrževanje, če pa obstaja pomožno stroškovno mesto vzdrževanja, se lahko zbira jo na tem stroškovnem mestu. Stroški prevoznih stor i tev običajno bremeni jo neposredno ustrezno stroškovno mesto na podlagi računov. Stroški te lefonskih stor i tev se dajo enostavno razdel i t i na ustrezna stroškovna mesta, t is t i , k i j ih povzročajo gost je, se zbira jo na ločenem stroškovnem mestu. Stroški splošne reklame in proviz i je agentom se lahko del i jo g lede na povprečno ceno sob in povprečno ceno zaj t rka (penziona, polpenziona) na stroškovno mesto prenočevanja in st roškovno mesto restavraci ja. Stroške določenih svetovaln ih, izobraževalnih in neproizvaja ln ih stor i tev se da neposredno pr ip isat i ustreznemu stroškovnemu mestu: izobraževalne (na st roškovno mesto po zaposlencih, k i so se izobraževal i ) , zdravstvene (po zaposlencih) , proviz i ja p lač i ln ih kart ic (na stroškovno mesto, k jer je b i lo p lač i lo opravl jeno s p lač i lno kart ico) , č iščenja, pranja (po k l juču oč iščene površ ine, števi lu oč iščenih oken, enot opranega per i la) , računalniške (po računalnišk ih programih, po računalnik ih) . Določene stor i tve (svetovalne, reviz i jske, p lač i ln i promet, prevaja lske, č lanar ine, naročnine) je težje del i t i , zato običajno bremeni jo st roškovno mesto uprave oziroma splošno stroškovno mesto. Stroški nadomest i l bremeni jo ustrezno stroškovno mesto neposredno, saj so znani po zaposlencih. Stroške zavarovanj del i hotelsko podjet je po vrednost i zavarovanih sredstev na ustrezna stroškovna mesta. Tudi st roške amort izaci je hotelsko podjet je del i neposredno na stroškovna mesta skladno s tamkajšnj imi osnovnimi sredstv i . Tudi st roške dela je mogoče razdel i t i na ustrezna stroškovna mesta, saj se vodi jo evidence po posameznih zaposlencih. Stroški davkov, k i n iso odvisni od poslovnega iz ida bremeni jo splošno stroškovno mesto (pr ispevek za stavbno zeml j išče lahko bremeni tudi s t roškovno mesto zgradbe al i po k l juču površ ina zgradb ustrezna stroškovna mesta) . Stroški obrest i bremeni jo splošno stroškovno mesto al i s t roškovno mesto uprave al i s t roškovno mesto f inanciranja a l i ustrezno stroškovno mesto, kadar se j ih da pr ip isat i f inanciranju določenega sredstva na tem stroškovnem mestu. Č im več s t roškov je mogoče neposredno razporedi t i na stroškovna mesta in č im bol jše podlage so izbrane za razporedi tev drugih st roškov, tem točnejš i je končni obračun stroškov po stroškovnih nosi lc ih (Turk, 1993, st r .104). Ne smemo pa teh stroške enač i t i z neposrednimi in posrednimi st roški končnih stroškovnih nosi lcev.

33

3.2.5. Prenos stroškov pomožnih in splošnih stroškovnih mest na druga stroškovna mesta Poslovni uč ink i pomožnih stroškovnih mest prehajajo na druga stroškovna mesta. Stroške teh poslovnih uč inkov je možno neposredno izmer i t i za vsako stroškovno mesto kot prejemnika posebej a l i razdel i t i na stroškovna mesta na podlagi kakih stvarnih razdel i ln ikov al i dogovor jenih podlag. Stroške pomožnega stroškovnega mesta kur i ln ica hotelsko podjet je običajno razdel i na osnovi razdel i ln ika po k l juču (prostornina prostorov po posameznih stroškovnih mest ih) . Glede na to, da se vsi prostor i ne ogrevajo na is to temperaturo (k let - sobe), je potrebno te podatke popravi t i z ustreznimi faktor j i , k i predstavl ja jo razmerja med porabl jeno energi jo za ogrevanje posameznih prostorov glede na zahtevano temperaturo. Hotelsko podjet je razdel i s t roške pomožnega stroškovnega mesta praln ica na ostala stroškovna mesta po kol ič in i (najbol je teži ) opranega postel jnega per i la, br isač , pr tov, serv iet , delovnih oblek. Stroške pomožnega stroškovnega mesta vzdrževanje hotelsko podjet je razdel i na podlagi delovnih nalogov, po kater ih vodi porabl jeni mater ia l in kol ič ino opravl jenega dela ( lahko tudi zunanje stor i tve) . Če hotelsko podjet je obrest i ne razporedi že prvotno na glavna stroškovna mesta, ampak na stroškovno mesto f inanciranje, potem j ih od tu razporedi na stroškovna mesta v sk ladu s sredstv i na teh stroškovnih mest ih, k i so bi la pr idobl jena s kredi t i . Hotelsko podjet je st roške stroškovnega mesta zgradbe pravi loma razporedi po prostornin i prostorov posameznega stroškovnega mesta. Pr i tem ne upošteva skupnih prostorov kot so hodnik i , s topnišča, skupne sani tar i je . Zaradi razl ične vrednost i prostorov prostornino popravi s faktor j i , k i pomeni jo razmerja med razl ičnimi vrednostmi notranje izgradnje prostorov (Kunz, 1986, st r .50-51). Stroški splošnega stroškovnega mesta (uprava) se lahko del i jo po ocenjeni porabi časa zaposlencev v upravi za posamezno stroškovno mesto glavne oziroma stranske dejavnost i (Kuntz, 1986, st r .54). Za vel ika hotelska podjet ja je ta metoda pregroba. Z ustrezno organizaci jo zajemanja stroškov lahko hotelsko podjet je uporabl ja razl ične kl juče: za st roške računovodstva promet, za stroške

34

kadrovskega oddelka in obračuna plač š tevi lo zaposlencev, za stroške nabave in skladiščenja vrednost b laga in mater ia la. Če ima hotelsko podjet je st roškovno mesto kuhin ja in st roškovno mesto k let , potem stroške pr iprave jedi in sk ladiščenja pi jač vodi na teh stroškovnih mest ih in j ih nato prenese na stroškovna mesta postrežbe jedi in p i jač . T i s t roški se prenašajo v skladu s neposrednimi st roški porabl jenih ž iv i l in p i jače, k i je hkrat i tudi k l juč za del i tev skupnih splošnih stroškov. Za pr ipravo jedi in skladiščenje pi jače ter serv i ranje le- teh lahko hotelsko podjet je vzpostavi le eno stroškovno mesto, vendar potem ne razpolaga s podatk i o st roških ločeno za pr ipravo jedi , ločeno za skladiščenje pi jače in ločeno za strežbo jedi in p i jač . To pa je pogosto pomembna informaci ja. Taka reši tev je možna le v manjš ih hotelsk ih podjet j ih a l i tam, k jer je le eno postrežno mesto. V več j ih hotelskih podjet j ih je običajno več restavraci j , lokalov. Ti so lahko tudi zelo razl ične kval i tete, tako glede na opremo, postrežbo, izbi ro, z a l i brez glasbe al i drugega programa, odpira ln i čas. Pogosto imajo is te jedi in p i jače postrežene v razl ičnih lokal ih zato razl ične cene. Tu je potrebno stroške pr iprave jedi in skladiščenja pi jač vodi t i ločeno od stroškov strežbe. Stroški s t roškovnega mesta pr iprave jedi se prenesejo na stroškovno mesto strežbe po k l juču neposredni st roški porabl jenih ž iv i l , k i se nanašajo na postrežene jedi na tem stroškovnem mestu. Prav tako se stroški sk ladiščenja pi jače prenesejo na stroškovno mesto strežbe po k l juču neposredni st roški porabl jene pi jače, k i se nanašajo na pi jačo postreženo na tem stroškovnem mestu. 3.2.6. Stroškovni nosi lci V hotelskem podjet ju so stroškovni nosi lc i opravl jene stor i tve, zaradi kater ih so stroški nastal i oz i roma s kater imi so povezani . To so končni st roškovni nosi lc i , k i so namenjeni prodaj i . Zanimajo nas posamične stor i tve kot so: penzion, polpenzion, menu, posamezna jed, p i jača, napi tek, prenoč i tev, s t ranska stor i tev ( te lefon, pranje, kopanje, tenis, masaža). Osnovne stor i tve lahko združimo v t r i skupine stor i tev:

- oddajanje sob, - strežba pi jač , - strežba jedi .

35

Pri izdelavi kalkulaci j in obl ikovanju prodajnih cen je dobro poznat i nekaj lastnost i posamezne skupine stor i tev in razl ik med nj imi , kar je razvidno iz s l ike 1. Sl ika 1: Vrste osnovne dejavnost i ODDAJANJE SOB STORITEV STREŽBA PIJAČ ZALOGE STORITEV STREŽBA HRANE ZALOGE PROIZVODNJA STORITEV Vir : Harr is P. : Prof i t p lanning, 1992, st r .3 Oddajanje sob sodi med neopr i jeml j ive stor i tve. Gost sobo najame in uporabl ja določen čas. Soba ostane hotelskemu podjet ju, k i jo spet odda v najem – proda. Strežba pi jač v gost instvu je v enem delu podobna t rgovin i na drobno, saj zahteva nabavo, razstavo, reklamiranje in prodajo pi jač . V zvezi s tem se pojavl ja jo zaloge pi jače, k i morajo b i t i uč inkovi to vodene, ne smejo bi t i ne prevel ike, ne premajhne. Tudi st režba pi jač vk l jučuje e lement neopr i jeml j ive stor i tve. Strežba hrane vkl jučuje tudi proizvodno funkci jo. Hotelsko podjet je nabavi ž iv i la, j ih predela v jedi , k i j ih d ist r ibuira in proda. Proizvod je opr i jeml j iv , ima pa tako kot st režba pi jač tudi s tor i tveni e lement. Tu je potrebno uč inkovi to vodenje zalog in organizaci ja proizvodnega procesa pr iprave hrane. 3.2.7. Ugotavl janje lastne cene Če podjet je st roške določenega obdobja zbrane na končnih stroškovnih mest ih obračuna s tedanj imi opravl jenimi stor i tvani (st roškovnimi nosi lc i ) , dobi n j ihovo

36

lastno ceno. Glede na nač in obračuna loč imo: neposredne stroške teh stroškovnih nosi lcev in posredne stroške teh stroškovnih nosi lcev, to je splošne stroške, k i odpadejo nanje (Turk, 1993, st r .111). Poenostavl jeni sestav lastne cene ima št i r i dele :

- neposredne stroške mater ia la in stor i tev, - neposredne stroške dela, - splošne stroške ustvar janja uč inkov, - splošne stroške nakupa, uprave in prodaje

Pri prehrambenih stor i tvah ( jedi , p i jače) je lastna cena sestavl jena iz neposrednih stroškov mater ia la (ž iv i l in p i jače) in iz splošnih stroškov ustvar janja stor i tev (st roškov stroškovnih mest pr iprave in postrežbe jedi in p i jač ) ter iz splošnih st roškov nakupa, uprave, prodaje (st roškov splošnih st roškovnih mest) . Pr i prenoč i tvenih stor i tvah pa je lastna cena sestavl jena iz splošnih stroškov ustvar janja stor i tev (st roškov stroškovnih mest nudenja prenoč i tev) in splošnih st roškov nakupa, uprave, prodaje (st roškov splošnih st roškovnih mest) . Ker so samo neposredni st roški mater ia la (porabl jena ž iv i la in p i jače) znani za posamezen stroškovni nosi lec, hotelsko podjet je s pomoč jo razl ičnih metod razporedi ostale neposredne stroške in vse splošne stroške na stroškovni nosi lec, da dobi n jegovo lastno ceno. Poznane so metode:

a) del i tveni obračun stroškov: - preprost i del i tveni obračun stroškov uč inka, - del i tveni obračun stroškov uč inka z enakovrednostnimi (ekvivalentnimi)

števi l i , - del i tveni obračun stroškov vezanih uč inkov;

b) obračun stroškov z dodatk i : - obračun stroškov uč inka s preprost im dodatkom, - obračun stroškov uč inka z ločenimi dodatk i za vsako vrsto splošnih

st roškov, - obračun stroškov uč inka z ločenimi dodatk i na razl ične vrste neposrednih

vel ikost i (Turk, 1993, st r .113-120). Preprost i del i tveni obračun stroškov uč inka uporabl ja jo t is ta hotelska podjet ja, k i nudi jo le eno samo vrsto stor i tev a l i pa več vrst s tor i tev, vendar z vsako na posebnem stroškovnem mestu. Ta metoda je uporabna za enostavne nastani tvene objekte, k i oddajajo sobe al i lež išča enake kakovost i , a l i za t is te prehrambene obrate, k i so specia l iz i rani na eno vrsto stor i tev. Za izračun lastne cene del imo celotne stroške s kol ič ino stor i tev.

37

Kadar hotelsko podjet je nudi več is tovrstn ih stor i tev razl ičnih kakovost i , uporabl ja del i tveni obračun stroškov poslovnega uč inka z enakovrednostnimi števi l i . Stor i tve so glede na nač in ustvar janja in potrošek prv in sorodne, zato so stroški , k i odpadejo na nj ih, v sta lnem medsebojnem razmerju. V hotelskem podjet ju so to prenoč i tve in st režba pi jač . Hotelsko podjet je izbere določeno stor i tev, k i je pogojna enota. Vse ostale stor i tve s pomoč jo enakovrednostnih števi l , k i pr ikazuje jo sta lno razmerje med stor i tv i jo in pogojno enoto, izrazi v pogojnih enotah. Celotne stroške del i s pogojnimi enotami. Stroške, k i odpadejo na pogojno enoto, pomnoži z ustreznim enakovrednostnim števi lom. Če poleg glavne stor i tve (proizvoda) nastaja tudi ena al i več s t ranskih stor i tev (proizvodov), potem hotelsko podjet je uporabl ja del i tveni obračun vezanih poslovnih uč inkov. Pr i tem nač inu stranske al i vezane poslovne uč inke (stor i tve, proizvode) obračuna po določeni ceni in za to l iko zmanjša celotne stroške. Zmanjšani st roški nato odpadejo na glavni poslovni uč inek. Stroške na kol ič insko enoto glavnega poslovnega uč inka ugotovi takole: (celotn i s t roški poslovnih uč inkov – vrednost st ranskih poslovnih uč inkov) / kol ič ina glavnega poslovnega uč inka. Hotelsko podjet je ugotavl ja lastne cene svoj ih stor i tev tudi s pomoč jo obračuna stroškov z dodatk i . Metoda temel j i na razdel i tv i s t roškov na neposredne in splošne stroške. V pr imeru obračuna stroškov uč inka s preprost im dodatkom hotelsko podjet je ugotavl ja razmerje med vsemi splošnimi st roški in izbrano neposredno vel ikost jo, k i so najpogosteje porabl jena ž iv i la in p i jača za pr ipravo in postrežbo jedi in p i jač . Tak izračun splošnih stroškov ni povsem točen in se uporabl ja v manjš ih hotelsk ih podjet j ih z manjš im števi lom stor i tev, k i so s i celo po znesku stroškov sorodne. Če se koef ic ient i dodatka splošnih stroškov ustvar janja uč inkov na razl ičnih stroškovnih mest ih b istveno razl ikuje jo in če ni mogoče vseh splošnih stroškov razdel i t i na stroškovne nosi lce po enotni podlagi , hotelsko podjet je naredi obračun stroškov uč inka z ločenimi dodatk i za vsako vrsto splošnih stroškov. Neposredni st roški so znani za vsako vrsto poslovnih uč inkov, splošni st roški pa se najprej ugotovi jo po posameznih stroškovnih mest ih. Za vsako takšno skupino splošnih stroškov nato hotelsko podjet je poišče posebno razmerje z najustreznejšo neposredno vel ikost jo. Ta metoda se uporabl ja redkeje, saj več ina hotelskih podjet j ih ugotavl ja le neposredne st roške mater ia la (st roški porabe ž iv i l in p i jače). 3.2.7.1. Ugotavl janje lastne cene za jedi

38

Kalkulaci je za jedi pomeni jo izračun stroškov za eno porc i jo. Najprej se določ i jo neposredni st roški , to so porabl jena ž iv i la ( in lahko tudi p i jače) za pr ipravo jedi . Ker v postopku pr iprave jedi n i možno al i smiselno sprotno beleženje porabe ž iv i l , se t i s t roški določ i jo na podlagi receptov in normat ivov. Za pr ipravo vsake jedi so izdelani recept i , k i določajo, katera ž iv i la je potrebno porabi t i za pr ipravo te jedi in seveda normat ive porabe. Pr i pr ipravi kalkulaci je je normat ivom oč iščenih ž iv i l potrebno dodat i odstotek odpadka ž iv i l . Najbol je je, da so za vsako jed izdelani normat iv i porabe ž iv i l v neto in bruto vrednost i . Normat ivna poraba za vsako ž iv i lo pomnožena z nabavno ceno za enoto mere tega ž iv i la da vrednost porabl jenega ž iv i la. Seštevek vrednost i porabl jenih ž iv i l predstavl ja neposredne stroške te jedi . Dejanska poraba posameznih ž iv i l se lahko razl ikuje od normat ivne. Hotelsko podjet je normat ive lahko spremeni , če obstaja jo za to upravičeni razlogi . Sicer pa je t reba razloge za odstopanja ugotovi t i in ustrezno ukrepat i . Nabavna cena ž iv i l je cena ž iv i l po računu dobavi te l jev povečana za vse ustrezne stroške (prevoza, sk ladiščenja) . Katere nabavne cene upoštevamo, je odvisno od tega, kakšne kalkulaci je delamo. Pr i obračunskih kalkulaci jah za določeno obdobje upoštevamo povprečne cene ž iv i l v tem obdobju. Pr i predkalkulaci jah, k i naj b i predstavl ja le osnovo za obl ikovanje cen v bodoče, upoštevamo trenutne cene ž iv i l , k i j ih lahko povečamo zaradi pr ičakovanj , da bodo cene ž iv i l rasle. Pr i kalkulaci jah jedi razl ikujemo posamične in skupinske kalkulaci je. Pr i kalkulaci jah za posamično jed izračunamo na opisan nač in neposredne stroške za eno porci jo jedi . Pr i skupinski kalkulaci j i za jedi pa glede na recept pr iprave jedi na opisani nač in izračunamo najprej neposredne stroške za celotno kol ič ino pr ipravl jene jedi . Neposredne stroške za posamezno porc i jo dobimo tako, da celotne neposredne stroške del imo s števi lom porc i j . K neposrednim stroškom pr iprave jedi tako po posamičnih kot skupinskih kalkulaci jah hotelsko podjet je doda dodatek za pokr i t je splošnih stroškov stroškovnih mest ustvar janja uč inkov in dodatek za pokr i t je splošnih stroškov nabave, uprave in prodaje. Splošni st roški se dodajajo neposrednim stroškom v odstotku, k i je enak deležu neposrednih stroškov v skupnih stroških. Če pa ima hotelsko podjet je več s t roškovnih mest pr iprave jedi in več s t roškovnih mest postrežbe jedi , lahko izračunamo ločene dodatke za posamezno stroškovno mesto (na pr imer za kuhin jo in restavraci jo) . Tako ima lahko ista jed, pr ipravl jena al i postrežena v razl ičnih pr ipravl ja ln icah al i restavraci jah, razl ično lastno ceno. Splošne stroške nabave, uprave in prodaje in tudi splošne stroške stroškovnih mest ustvar janja uč inkov, razen v zgoraj opisanem pr imeru, hotelsko podjet je ugotavl ja v skupnem znesku in j ih dodaja neposrednim stroškom, saj so edin i neposredeni st roški , k i j ih je možno izračunat i , s t roški porabl jenih ž iv i l .

39

3.2.7.2. Ugotavl janje lastne cene za pi jače Hotelsko podjet je izdela kalkulaci jo lastne cene za pi jače podobno kot za jedi , so pa v več in i pr imerov enostavnejše zaradi laž jega ugotavl janja neposrednih stroškov, to je vrednost i porabl jene pi jače. Za izračun nabavne vrednost i (neposrednih stroškov) potrbuje hotelsko podjet je kol ič ino in nabavno ceno, k jer so ceni po računu dobavi te l ja dodani tudi st roški prevoza, sk ladiščenja, t ransportn i kalo in nepovratna embalaža. Tudi pr i p i jač i raz l ikujemo posamične in skupinske kalkulaci je. Posamične kalkulaci je sestavl jamo za t is te vrste p i jače, k i j ih posamično pr ipravl jamo oziroma so v steklenicah. Za mešane pi jače izračunavamo neposredne stroške tako kot za jedi , saj tudi zanje hotelsko podjet je pr ipravi recepte z normat iv i osnovnih sestavin (p i jače, sadje, dodatk i , dekoraci ja) . V to skupino sodi jo razni koktel j i , bovle in tudi napi tk i kot so kava, čaj , kakav, vroča čokolada. Pr i žganih pi jačah izračunamo najprej neposredne stroške enega l i t ra (a l i 0,75 l i t ra a l i 0,5 l i t ra - odvisno od vel ikost i s teklenice) tako kot pr i osta l i p i jač i . Če nas zanimajo neposredni st roški za eno porc i jo (običajno je to 0,03 l i t ra a l i 0,05 l i t ra) , del imo skupne neposredne stroške s števi lom porc i j . Podobno izračunamo neposredne stroške pr i skupinski kalkulaci j i na pr imer za odprto v ino. Kupnini (nabavni vrednost i ) dodamo stroške prevoza, st roške izposojene embalaže, t ransportn i kalo. Neposredni st roški l i t ra takega v ina so skupni neposredni st roški del jeni s nabavl jeno kol ič ino v l i t r ih . Tako kot pr i kalkulaci jah za jedi tudi pr i kalkulaci jah za pi jače hotelsko podjet je doda izračunanim neposrednim stroškom dodatek za pokr i t je splošnih stroškov stroškovnih mest ustvar janja uč inkov in dodatek za pokr i t je splošnih stroškov nabave, uprave in prodaje. Pogosto ima hotelsko podjet je več s t roškovnih mest postrežbe pi jače in takrat izračuna ločeno dodatke za posamezno stroškovno mesto. Tako ima lahko is ta p i jača, postrežena v razl ičnih lokal ih, razl ično lastno ceno. 3.2.7.3. Ugotavl janje lastne cene za prenoč i tve S kalkulaci jami za prenoč i tve ugotavl ja hotelsko podjet je vse nastale st roške za posamezno prenoč i tev. Vedno je enota cene stor i tve namest i tve ena prenoč i tev. Pr i kalkul i ranju cen prenoč i tve hotelsko podjet je ne ugotavl ja neposrednih

40

stroškov. V tem pr imeru nima mater ia l iz i ranega stroškovnega nosi lca, k i b i ga lahko izrazi l v obl ik i nabavne vrednost i osnovnega predelovalnega mater ia la stor i tve (Mihal ič , 1997, st r .202). Vir podatkov za izdelavo kalkulaci je lastne cene prenoč i tve so stroški zbrani na končnem stroškovnem mestu nudenja prenoč i tev. To so splošni st roški ustvar janja uč inkov in splošni st roški nabave, uprave in prodaje. Drugi v i r podatkov je evidenca recepci jskega poslovanja, k jer so na razpolago podatk i o ustvar jenih prenoč i tvah. Stroške ene prenoč i tve hotelsko podjet je izračuna s pomoč jo del i lne metode, če so vse sobe enake al i če so končna stroškovna mesta vzpostavl jena tako, da so na posameznem stroškovnem mestu zbrani st roški enakovrednih prenoč i tev. Bol j pogosto pa ima hotelsko podjet je razl ične vrste sob, z razl ično lego, opreml jenost jo in kategor i jami. Tudi razbi janje stroškov na tak nač in , da bi se na posameznih stroškovnih mest ih pojavi l i le st roški enakovrednih stor i tev, pogosto ni možno oziroma je dražje od kor ist i , k i j ih to pr inaša. Zato se v hotelskem podjet ju pr i izračunu lastne cene prenoč i tev običajno uporabl ja metoda ekvivalentnih števi l . Pr i izračunu lastne cene prenoč i tve s pomoč jo metode ekvivalentnih števi l hotelsko podjet je razdel i sobe po kakovost i , kar pomeni razl ično vel ikost , lego, opreml jenost , razgled. Ima podatek o števi lu prenoč i tev po posameznih kategor i jah sob. Vrednost i posameznih sob razl ičnih kakovost i določ i s točkovanjem oziroma kl jučem. Dejansko števi lo prenoč i tev po posameznih kategor i jah z množenjem z ustreznim kl jučem pretvor i v pogojne enote. S tem dobi pogojno števi lo prenoč i tev po kategor i jah, k i j ih lahko sešteje. Celotne stroške del i s skupnim števi lom pogojnih enot in dobi celotne stroške pogojne enote. Dobl jeno vrednost pomnoži s števi lom pogojno izraženih prenoč i tev za vsako posamezno kategor i jo sob. To vrednost del i s števi lom dejanskih prenoč i tev posamezne kategor i je, da dobi lastno ceno posamezne prenoč i tve te kategor i je. 3.2.8. Vrednotenje poslovnih uč inkov po spremenlj ivih stroških Na vprašanje ob kakšni prodajni ceni se izplača povečat i obseg dejavnost i a l i sprejet i novo naroč i lo , če zmogl j ivost i n iso v celot i izrabl jene, ne dobimo točnega odgovora, če uporabl jamo lastno ceno pr i novem obsegu dejavnost i , saj so sta ln i s t roški enaki pr i popolni a l i samo delni izrabi zmogl j ivost i . Če je prodajna cena dodatnega poslovnega uč inka več ja od njegovih dodatnih stroškov, pomeni vsako

41

povečanje obsega dejavnost i že povečanje dotedanjega dobička (Turk, 1993, st r .132). Kot bomo videl i v poglavju o obl ikovanju prodajnih cen hotelsk ih stor i tev, je vrednotenje po spremenl j iv ih st roških v te j dejavnost i zelo pomembno in vel ikokrat uporabl jeno, posebno pr i prenoč i tvah. Hotelsko podjet je pr i tem zoženem vrednotenju zanimajo le še spremenl j iv i s t roški , k i se pojavl ja jo tako pr i ustvar janju hotelsk ih stor i tev kot pr i nabavi , upravi in prodaj i . Stroški hotelsk ih stor i tev so samo spremenl j iv i s t roški . Pr i danih zmogl j ivost ih j ih povzroča ustvar janje povsem določenih stor i tev, zato j ih je t reba razdel i t i nanje. Staln i s t roški pa so stroški zmogl j ivost i a l i s t roški obdobja in n iso odvisni od obsega dejavnost i v posameznem obdobju, temveč od danih proizvajaln ih in prodajnih zmogl j ivost i , zato j ih hotelsko podjet je sprot i pokr iva s pr ihodki od prodanih kol ič in t is tega obdobja, v katerem nastopajo. Staln i s t roški kot st roški zmogl j ivost i a l i obdobja so v načelu posledica dolgoročnih odloč i tev, medtem ko so spremenl j iv i s t roški kot st roški poslovnih uč inkov v načelu posledica kratkoročnih odloč i tev. Ko hotelsko podjet je že poslu je, n i več mogoče vpl ivat i na znesek sta ln ih st roškov. Ta znesek je b i l točno opredel jen v preteklost i , ko je b i la sprejeta odloč i tev o uvedbi proizvaja lne in prodajne zmogl j ivost i . Če je hotelsko podjet je zgradi lo sto sob in dve restavraci j i , ne more čez noč zmogl j ivost i podvoj i t i . Pr i sprotnih odloč i tvah lahko z razl ično izrabo danih zmogl j ivost i vpl iva le na t is t i znesek sta ln ih stroškov, k i odpade na posamezno stor i tev. Nasprotno je znesek spremenl j iv ih st roškov odvisen od kratkoročnih odloč i tev. Pr i vrednotenju po spremenl j iv ih st roških hotelsko podjet je upošteva poleg neposrednih stroškov, k i so pravi loma vedno sestavl jeni iz spremel j iv ih st roškov, samo spremenl j iv i del splošnih stroškov. Na koef ic ient dodatka spremenl j iv ih splošnih stroškov ne vpl iva obseg dejavnost i , saj so v g lavnem spremenl j iv i splošni st roški sorazmerni z izbrano neposredno vel ikost jo, s katero j ih pr imer jamo. Tako ugotovl jeni s t roški na enoto uč inka se s spremembo obsega dejavnost i ne spreminja jo. Hkrat i pa hotelsko podjet je laže ugotovi vpl ive na stroške zaradi spremenjenega obsega dejavnost i . Glede na to, da hotelsko podjet je ne dosega poslovnega iz ida le z zmanjševanjem stroškov, temveč tudi s povečevanjem obsega dejavnost i , je pomembno, da to omogoča ugotavl jat i t is t i obseg dejavnost i , k i daje zaželen dobiček ob drugih nespremenjenih okol išč inah. S pomoč jo vrednotenja po spremenl j iv ih s t roški laže presoja uspešnost posamezne stor i tve. Nač in izračuna spremenl j iv ih st roškov na stor i tev izračuna hotelsko podjet je na enak nač in kot to vel ja za izračun polne lastne cene, le da tu upošteva le vse

42

spremenl j ive stroške, k i j ih ugotovi , ko j ih prenese na ustrezna stroškovna mesta in nato s pomoč jo znanih metod na stroškovne nosi lce. 3.2.9. Kalkul iranje stroškov na podlagi sestavin dejavnosti Metoda kalkul i ranja stroškov na podlagi sestavin dejavnost i (angl . - Act iv i ty Based Cost ing) je novejša metoda, povzeta iz ameriške in angleške l i terature, o kater i se je pr i nas začelo pisat i pred kakimi deset imi let i . V bistvu gre za kalkulaci jo st roškov z dodatk i , in s icer z razl ičnimi dodatk i splošnih stroškov. Temel jna zamisel te metode je, da stroškov ne povzročajo proizvodi in stor i tve, s kater imi nastopa podjet je na t rgu, temveč sestavine dejavnost i v podjet ju, proizvodi a l i s tor i tve pa so rezul tat teh sestavin dejavnost i . Uvajanje metode za podjet je zajema:

- ugotavl janje, zakaj so stroški nastal i in v kol ikšnem obsegu, - spreml janje vzrokov za nastanek st roškov in obl ikovanje podlag za nadzor

nad stroški , - dajanje podlag za povezavo stroškov s sestavinami dejavnost i v podjet ju, - pravi lnejše razporejanje stroškov na proizvode in stor i tve, s kater imi

nastopa podjet je na t rgu (Turk, Kavč ič , Kokotec-Novak, 1997, st r .93) . Uvajanje te metode je drago, zato je smiselno le, če:

- imajo splošni st roški vel ik delež v celotn ih stroških, - sta delež splošnih stroškov in delež spremenl j iv ih st roškov razl ična na

enoto proizvoda, - ima podjet je zelo razvejan proizvaja ln i program, - če podjet je ugotavl ja nekatere posebnost i , k i j ih ne more razloži t i (Turk,

Kavč ič , Kokotec-Novak, 1997, st r . 95) . Hotelsko podjet je ima vel ik delež splošnih st roškov, prav tako drž i , da sta delež splošnih stroškov in delež spremenl j iv ih st roškov razl ična na enoto hotelsk ih stor i tev. Več ina hotelsk ih podjet i j nudi poleg raznovrstnih osnovnih stor i tev še razl ične stranske stor i tve. Pojavl ja jo se tudi posebnost i , k i j ih podjet je ne zna razloži t i : neznani razlogi za zmanjševanje povpraševanja, cene konkurenčnih proizvodov so nerazumno majhne, težko je razloži t i dobičkovnost posameznih proizvodov, kupci se ne pr i tožuje jo nad povečanjem cen. Kl jub temu pa mi uporaba te metode v hotelsk ih podjet j ih n i poznana. Delna uporaba te metode je opisana v poglavju 3.2.5. na strani 33, ko se stroški pr iprave hrane in st roški sk ladiščenja pi jače prenašajo na ustrezna stroškovna mesta postrežbe jedi in p i jač .

43

Če bi hotelsko podjet je žele lo uvest i to metodo v praksi , b i moralo najprej celotn i poslovni proces razdel i t i na sestavine dejavnost i . Nato bi moralo razč leni t i s t roške tako, da j ih je mogoče povezat i s sestavinami dejavnost i . Pr i tem lahko ostanejo kakšni st roški , k i j ih n i možno povezat i z nobeno sestavino dejavnost i v podjet ju. Ti s t roški so al i lahko nepotrebni a l i pa niso povezani z osnovno dejavnost jo v podjet ju, a so k l jub temu potrebni . Na tak nač in hotelsko podjet je ugotovi nepotrebne stroške, kar je v te j dejavnost i pomembno. Hotelsko podjet je je pr i obl ikovanju prodajnih cen namreč pr is i l jeno upoštevat i povpraševanje in konkurente in ne le svoje st roške. Hotelsko podjet je se mora osredotoč i t i predvsem na sestavine dejavnost i , k i pr ispevajo k vrednost i z v id ika gostov, skrč i t i a l i odpravi t i pa mora vse akt ivnost i , k i k te j vrednost i ne pr ispevajo. Usmeri t i se mora k celovi temu obvladovanju kakovost i , k i temel j i na programih nenehnih izbol jšav posameznih sestavin dejavnost i , v kater ih morajo sodelovat i vs i zaposlenci v podjet ju, s c i l jem popolnoma zadovol j i t i goste (Tekavč ič , 1995, st r .10) . 3.3. Oblikovanje prodajnih cen 3.3.1. Poli t ika cen V hotelski dejavnost i je b i lo občasno, v zadnjem času pa vse manjkrat , s l išat i pr ipombe, da so točne kalkulaci je nepotrebne, češ da obl ikovanje prodajnih cen ne moreš nasloni t i nanje, ampak bol j na t radic i jo, dogovore al i konkurenco. Kalkulaci je in obl ikovanje prodajnih cen sta dva razl ična pojma. Kalkulaci ja je izračun lastnih stroškov in je č is to računski postopek. Obl ikovanje prodajnih cen je določ i tev prodajnih cen, vel ikokrat v resnic i predvsem po občutku. Obl ikovanje prodajnih cen pa mora k l jub temu upoštevat i rezul tate kalkulaci j , ker prodajne cene na splošno in na dolg i rok ne morejo bi t i n iž je od lastne cene. Med izračunano lastno ceno in prodajno ceno se pojavl ja pr ib i tek za tveganje in dobiček, k i je lahko razl ično v isok, odvisno od tega, če gre za stor i tve, po kater ih je re lat ivno močno al i s labo povpraševanje (Kunz, 1986, st r .102) Tuja l i terature poudar ja vel ik pomen pol i t ike cen hotelskih podjet i j tudi z nacionalnega v id ika zaradi delovanja na tur is t ičnem trgu in n j ihovega vpl iva na plač i lno bi lanco. Zaradi v isoke stopnje t ržne or ient i ranost i hotelsk ih podjet j ih je n j ihova pol i t ika obl ikovanja prodajnih cen posebno pomembna za nj ihovo konkurenčnost , dobičkonosnost in splošno f inančno stanje. Pr i obl ikovanju cen

44

morajo hotelska podjet ja upoštevat i vedno hi t re jš i tehnološki razvoj , k i vpl iva na stroškovne vzorce in zahteva sta lno prever janje cenovne strukture. Zaradi k l jučnega pomena nivoja cen na poslovanje hotelskega podjet ja mora bi t i odločanje o nivoju cen v pr is to jnost i najv iš jega vodstva in ne sme bi t i prenešeno na niž je vodstvene ravni (Kotas, 1995, st r .116). Dejavnik i pol i t ike cen so števi ln i in določajo f i lozof i jo , s t rategi jo, takt iko in uporabo metod obl ikovanja prodajnih cen. V tu j i l i terature so našteta vprašanja, k jer z odgovor i nanje opredel imo dejavnike pol i t ike cen za določeno hotelsko podjet je (Kotas, 1995, st r .124):

- Kakšen donos na kapi ta l pr ičakujemo? - Kol iko dobička potrebujemo za plač i lo d iv idend? - Kol iko dobička potrebujemo za razvoj? - Kakšni so t renutni t rendi v prodaj i? - Kaj v resnic i prodajamo? - Al i uporabl jamo di ferencirane cene? - Al i imamo proste zmogl j ivost i? - Kakšne so razumne cene? - Al i so sta ln i a l i spremenl j iv i s t roški v isoki? - Al i na našem trgu obstaja cenovni vodja? - Al i je obratni kapi ta l vel ik? - Kakšna je st ruktura prodajnih stor i tev? - Al i je povpraševanje elast ično al i neelast ično? - Al i so gost je: mladi , s tar i , bogat i , revni…? - Al i so stor i tve uskla jene s kratkoročnim povpraševanjem? - Al i so stor i tve homogene?

Ob upoštevanju vseh dejavnikov hotelsko podjet je določ i s tar tno točko (cenovno s i tuaci jo) za nadal jno pol i t iko cen, k jer preko strategi je, takt ike razvi je postopke za izvajanje pravih odloč i tev o cenah. Množico dejavnikov, k i vpl ivajo na pol i t iko cen hotelskega podjet ja, lahko združimo v t r i skupine:

- stroške delovanja, - t ržno s i tuaci jo in - dobičkonosnost ozi roma druge c i l je (Kotas, 1995, st r .126)

Vsako hotelsko podjet je pa ima razl ično pol i t iko dobičkonosnost i , razl ično strukturo stroškov in delu je v razl ičnih t ržnih pogoj ih. Čeprav mora upoštevat i vse t r i skupine dejavnikov, ko išče racionalen pr istop do pol i t ike cen, pa je pomembnost posameznega dejavnika po podjet j ih razl ična. To vpl iva tudi na odloč i tev o uporabi razl ičnih metod obl ikovanja prodajnih cen.

45

3.3.2. Metode oblikovanja prodajnih cen Poznane so t r i osnovne metode obl ikovanja prodajnih cen, k i j ih uporabl ja jo tudi hotelska podjet ja:

- metoda obl ikovanja prodajnih cen glede na stroške, - metoda obl ikovanja prodajnih cen glede na povpraševanje, - metoda obl ikovanja prodajnih cen glede na konkurente (Turk, 1993,

st r .149) Prvo metodo imenujemo tudi metoda obl ikovanja cen stroški p lus in izhaja iz st roškovne strani podjet ja. S to metodo hotelsko podjet je kr i je vse stroške in p lanirani dobiček. Hotelska podjet ja redko uporabl ja jo to metodo samostojno, saj n imajo monopolnega položaja. Uporabo te metode kombini ra jo z ostal ima dvema. Nekater i jo imenujejo tudi metoda obl ikovanja cen s pr ib i tkom. Osredotoč i se na stroške ( lahko le na nj ihov spremenl j iv i a l i neposredni del) , ne upošteva povpraševanje in konkurece. Metoda obl ikovanja prodajnih cen glede na stroške običajno temel j i na poznavanju celotn ih stroškov, torej na lastn i ceni . Lastno ceno hotelsk ih stor i tev predstavl ja jo vsi neposredni st roški na enoto in posredni st roški na enoto (splošni st roški s t roškovnih mest ustvar janja uč inkov in splošni st roški nabave, uprave in prodaje) . Če ugotavl jamo staln i in spremenl j iv i del s t roškov, potem lastno ceno hotelske stor i tve predstavl ja jo sta ln i s t roški na enoto in spremenl j iv i s t roški na enoto. Prodajna cena hotelske stor i tve je lahko pr ikazana kot :

- seštevek lastne cene in dobička v ceni hotelske stor i tve, - seštevka lastne cene in pr ib i tka na lastno ceno.

V drugem pr imeru je pr ib i tek na lastno ceno namenjen le kr i t ju dobička, saj lastna cena pokr iva vse stroške. Pr ib i tek na lastno ceno je lahko odvisen od v loženih lastn ih sredstev v ustvar janje določene hotelske stor i tve. Če imajo razl ične hotelske stor i tve enake lastne cene, a razl ična v ložena lastna sredstva, b i se morale razl ikovat i tudi n j ihove prodajne cene. Če bi pr i določanju v iš ine pr ib i tka hotelo hotelsko podjet je ravnat i tako, b i moralo najprej ugotovi t i , kol ikšen kapi ta l je angažiran v ustvar janju določenih hotelsk ih stor i tev in kol ikšen dobiček morajo ta sredstva pr inašat i k splošnem koef ic ientu donostnost i kapi ta la (Kavč ič , 2002, st r .7) . A tu je še povpraševanje in konkurenca. Ta metoda zagotavl ja kr i t je vseh stroškov in dolgoročno dobičkonosnost in zagotavl ja varnost za poslovno uspešnost podjet ja, vendar jo je v hotelsk ih

46

podjet j ih žal le redko možno uporabi t i , saj t ržna s i tuaci ja hotelsk im podjet jem tega ne omogoča. Možno je tudi , da hotelsko podjet je na drugo izbrano osnovo, to so lahko neposredni a l i spremenl j iv i s t roški , v določenem odstotku od te osnove pr iš te je znesek pr ib i tka al i marže. Metoda pr ib i tka lahko izhaja iz del i tve stroškov na neposredne in posredne (splošne stroške stroškovnih mest ustvar janja uč inkov in splošne stroške nabave, uprave in prodaje) . V tem pr imeru hotelsko podjet je iz pr ib i tka kr i je posredne stroške in dobiček. To metodo hotelska podjet ja pogosto uporabl ja jo, in s icer za obl ikovanje cen jedi in p i jač . Tako je: PRODAJNA CENA = neposredni st roški + pr ib i tek na neposredne stroške Pr i drugi var iant i metode pr ib i tka so osnova spremenl j iv i s t roški . Pr ib i tek na spremenl j ive stroške je namenjen kr i t ju sta ln ih stroškov in dobičku. Ta metoda se več uporabl ja v zadnjem času, za uporabo te metode pa mora hotelsko podjet je del i t i s t roške na sta lne in spremenl j ive. V te j var iant i je : PRODAJNA CENA = spremenl j iv i s t roški + pr ib i tek na spremenl j ive stroške Če v zgornj ih pr imer ih hotelsko podjet je določ i tak pr ib i tek, k i pokr i je vse stroške in nač r tovani dobiček, potem uporabl ja prvo metodo. Največkrat pa to metodo kombini ra z drugima dvema. Metoda obl ikovanja cen glede na povpraševanje in metoda obl ikovanja cen glede na konkurente sta t ržno usmerjeni , saj hotelsko podjet je prodajne cene obl ikuje v odvisnost i od razmer na t rgu, st roške pa tem razmeram na t rgu pr i lagaja. Možnost i pr i lagajanja stroškov so razl ične. Hotelska podjet ja, k i imajo vel ik delež spremenl j iv ih st roškov, to laže stor i jo. Vedno pa obstaja nevarnost , da bo zniževanje stroškov pomeni lo zmanjševanje raznovrstnost i ponudbe al i s labšo kval i teto stor i tev. Ker mora prodajna cena hotelske stor i tve v načelu pokr ivat i vse stroške, k i so nastal i s pr ipravo in izvedbo stor i tve, torej najmanj n jeno polno lastno ceno, običajno obl ikuje prodajne cene tako, da doda lastni ceni razl iko v ceni , k i zagotavl ja ustvar janje dobička. To je prodajna cena, kater i hotelsko podjet je doda davek na dodano vrednost in s tem dobi prodajno ceno z vračunanim davkom na dodano vrednost , k i jo p lača gost . Lastna cena

47

+ razl ika v ceni = prodajna cena +davek na dodano vrednost =prodajna cena z vračunanim davkom na dodano vrednost 3.3.3. Oblikovanje prodajnih cen jedi Kalkulaci ja lastne cene za jedi je pr ikazana v poglavju 3.2.7.1. na strani 38. Ker pa hotelsko podjet je obl ikuje prodajno ceno za pr ihodnost , se ne more zadovol j i t i z lastno ceno v preteklost i . Sestavi t i mora predračunsko kalkulaci jo lastne cene, k i pa izhaja iz obračunske kalkulaci je lastne cene. Upoštevat i mora pr ičakovano v iš ino nabavnih cen ž iv i l in p i jač ter druge pr ičakovane spremembe, splošne stroške pa razdel i t i sk ladno s pr ičakovanim obsegom poslovanja (Turk, Kavč ič , Kokotec-Novak, 1994, st r .242). Ko doda želeni dobiček, dobi or ientaci jsko prodajno ceno, k i jo pr imer ja s konkurent i in pr i lagodi povpraševanju. V domač i l i teratur i (Mihal ič , 1997, st r .214) je podrobno opisan naslednj i postopek obl ikovanja prodajnih cen jedi . Prv i korak je ugotovi tev povprečnega zaslužka na gosta, k i bo zagotavl ja l ustrezno donosnost v loženega kapi ta la. Ob upoštevanju zahtevane stopnje dobička na kapi ta l iz nač r tovanih računovodskih izkazov ugotovimo želene pr ihodke od prodaje jedi . Nato ugotovimo povprečni pr ihodek na gosta. Za ta izračun potrebujemo podatke o zmogl j ivost i restavraci je, koef ic ient obračanja sedežev in števi lo dni v letu, ko je restavraci ja odprta. Ta podatek pove, kol iko bi moral v povpreč ju potroši t i naš gost , da bi dosegl i nač r tovane pr ihodke. Naslednj i korak je ugotovi tev povprečnega zaslužka na obrok. Povprečni zaslužek oziroma pr ihodek na gosta v času posameznega obroka ugotovimo tako, da izhajamo iz pr ihodka v času posameznega obroka in ustreznega koef ic ienta obračanja sedežev. Rezul tat je povprečna potrošnja posameznega gosta v času določenega obroka, k i jo mora doseč i , če žel imo poslovat i s p laniranim dobičkom. Končni korak pr i obl ikovanju cen jedi je obl ikovanje cen posamezne jedi z jedi lnega l is ta. Pr i tem izhajamo iz razmeri j med pr ihodki in st roški nakupa ž iv i l za pr ipravo določene jedi . Dal j časa delujoče hotelsko podjet je ta postopek pogosto poenostavi . Pr i nač r tovanju pr ihodkov od prodaje jedi upošteva možnost i za povečanje f iz ičnega obsega prodaje jedi in tudi prodajnih cen. To upošteva pr i nač r tovanju neposrednih stroškov porabl jenih ž iv i l in tudi osta l ih st roškov. Dobl jeno razmerje med pr ihodki od nač r tovane prodaje jedi in nač r tovanimi neposrednimi st roški porabl jenih ž iv i l ne sme bistveno odstopat i od doseženega v preteklem obdobju, razen če natančno ve, kako ga bo doseglo. Tako dobl jena stopnja pr ib i tka na

48

neposredne stroške al i s topnja marže pokr iva nač r tovane splošne stroške in nač r tovani dobiček, torej zagotavl ja doseganje nač r tovanih pr ihodkov. Ugotovl jena stopnja pr ib i tka je povprečna stopnja pr ib i tka na neposredne stroške za vse jedi in hotelskemu podjet ju s luži kot or ientaci ja. Sicer pa hotelsko podjet je uporabl ja razl ične pr ib i tke za razl ične vrste jedi . Pomaga s i s podatk i iz pretekl ih obdobi j : o st ruktur i prodaje po vrstah jedi in doseženih pr ib i tk ih po vrstah jedi in kol ič in i prodanih jedi . Razl ične pr ib i tke za razl ične vrste jedi ( juhe, solate, predjedi , pr i loge, s ladice, g lavne jedi : meso, r ibe) uporabl ja zato, ker so neposredni st roški porabl jenih ž iv i l zelo razl ični , ne povzročajojo pa premosorazmerno drugih st roškov. Če je nabavna cena r ib precej več ja od nabavne vrednost i mesa, to ne pomeni , da so tudi st roški pr iprave in postrežbe r ib več j i od stroškov pr iprave in postrežbe mesne glavne jedi . Taka nesorazmerja nastaja jo tudi v okviru is t ih vrst jedi . Pr iprava in postrežba zrezka iz nojevega mesa ni dražja od pr iprave in postrežbe svin jskega zrezka, čeprav je nabavna vrednost lahko nekajkrat več ja . Takih nesorazmeri j je še več . Pr i obl ikovanju prodajnih cen jedi n i c i l j harmoniz i rat i cene jedi g lede na ta nesorazmerja. Ci l j je postavi t i take cene, k i bodo sprejeml j ive za t rg. Obl ikovanje cen jedi torej n i nek matemat ični postopek, ampak je pogosto potreben občutek, k i ga hotelsko podjet je pr idobi z dolgoletn im poslovanjem, s poznavanjem svoj ih gostov, s poznavanjem konkurence in tudi s ponudbo pravih stor i tev v pravem času. Določene jedi k l jub pr imerni ceni v določenem trenutku ni možno prodat i (pečenice in k is lo zel je v poletni vroč in i ) , v določenem pravem trenutku pa je možno prodat i tudi dražje jedi (beluši v maju) . 3.3.4. Oblikovanje prodajnih cen pi jač Hotelsko podjet je obl ikuje prodajne cene pi jač podobno kot prodajne cene jedi . Izhaja iz kalkulaci j lastn ih cen, k i so opisane v poglavju 3.2.7.2. na strani 39. Tudi za pr ib i tke na neposredne stroške porabl jene pi jače vel ja, da hotelsko podjet je po razl ičnih vrstah pi jač uporabl ja zelo razl ične stopnje pr ib i tka. Pi jače glede na stopnjo pr ib i tka del i najmanj na brezalkoholne in a lkoholne pi jače. Pr i a lkoholnih pi jačah se uporabl ja jo razl ične stopnje pr ib i tkov za pivo, v ino in žgane pi jače. Tudi brezalkoholne lahko del imo na naravne sokove, mineralne in navadne vode, gazirane brezalkoholne pi jače, pogosto loč imo tudi napi tke (kava, čaj , kakao). Pr i brezalkoholnih p i jačah in napi tk ih n iso redki pr ib i tk i 500 % in več , medtem ko so pr i a lkoholnih p i jačah običajno precej n iž j i pr ib i tk i . Tudi pr i p i jačah vel ja, da hotelsko podjet je uporabi zelo razl ične pr ib i tke tudi znotra j is te vrste pi jač . Če steklenico v ina po nabavni ceni 1.000 to lar jev proda z 200%-im pr ib i tkom in s 2.000 to lar j i pr ib i tka pokr i je pr ipadajoče splošne stroške in dobiček,

49

potem ni potrebno, da steklenico v ina po v isoki nabavni ceni 2.500 to lar jev tudi proda z 200 %-nim pr ib i tkom. V tem pr imeru bi pr ib i tek znašal 5.000 to lar jev, k l jub temu da splošni st roški nabave, sk ladiščenja in postrežbe te steklenice niso premosorazmerni nabavni ceni , ampak podobni , če ne kar enaki splošnim stroškom cenejše steklenice v ina. 3.3.5. Oblikovanje prodajnih cen za prenoč i tve Pri obl ikovanju prodajne cene prenoč i tve hotelsko podjet je izhaja iz kalkulaci je lastne cene za preteklo obdobje. Ugotavl janje lastne cene za prenoč i tve je opisano v poglavju 3.2.7.3. na strani 40. Sestavi predračun lastne cene, doda nač r tovani dobiček in dobi or ientaci jsko prodajno ceno. V domač i l i teratur i (Mihal ič , 1997, st r .217) opisani postopek obsega naslednje korake:

- ugotovimo želeni pr ihodek od prodaje sob (odvisen od v loženega kapi ta la in st roškov poslovanja) ,

- ugotovimo povprečni pr ihodek na sobo (upošteva se dejansko števi lo sob in števi lo dni , ko sobe prodajamo),

- upoštevamo razl ično zasedenost sob in razl ično kakovost (upošteva se dvojna zasedenost sob),

- obl ikujemo cene za sobe. 3.3.6. Oblikovanje cen za penzion Pri obl ikovanju prodajnih cen za penzion

- upoštevamo lastno ceno prenoč i tve, - iz računamo lastne cene zaj t rka, kosi la in večer je, k i so sestavl jeni iz

posameznih jedi in napi tkov, - iz računamo lastno ceno penziona, k i je seštevek elementov, k i sestavl ja jo

pension, - dodamo pr ib i tek za pokr i t je dobička in dobimo or ientaci jsko ceno.

Izdelava lastne cene za prenoč i tev z zaj t rkom al i s polpenzionom predstavl ja skrajšani postopek izdelave, k i vel ja za izračun lastne cene penziona.

50

3.3.7. Oblikovanje prodajnih cen na osnovi spremenlj ivih stroškov Hotelsko podjet je na t rgu pogosto ne more uvel jav i t i tako izračunanih or ientaci jsk ih cen za jedi , p i jače in prenoč i tve. Dolgoročno mora pokr ivat i vse stroške, torej lastno ceno. Kratkoročno pa pomeni jo spodnjo mejo spremenl j iv i s t roški . Zato hotelsko podjet je potrebuje tudi kalkulaci je za jedi , p i jače in prenoč i tve po spremenl j iv ih st roških, k i so opisane v poglavju 3.2.8. na strani 42. V določenih pr imer ih je za hotelsko podjet je prednost prodajat i pod lastn imi st roški , če s tem proda dodatne stor i tve, k i pr ispevajo k pokr i t ju sta ln ih stroškov in tako zmanjšajo morebi tno izgubo pr i določeni skupin i s tor i tev. Seveda lahko tudi g lede na letn i čas hotelsko podjet je uporabi razl ične pr ib i tke, če to zahteva struktura povpraševanja. Tako bo hotelsko podjet je is te stor i tve v g lavni sezoni nudi lo po v iš j ih cenah kakor izven sezone. V času sezone, ko je povpraševanje vel iko, pr i obl ikovanju prodajnih cen upošteva lastno ceno, k i jo poveča največ to l iko, da je še konkurenčno. Izven sezone poskuša z n iž j imi cenami povečat i zasedenost – obseg poslovanja, k i je v tem obdobju najn iž j i . Najn iž ja prodajna cena je t is ta, k i pokr iva spremenl j ive stroške. Di ferenciranje cen is te hotelske stor i tve poteka po razl ičnih kr i ter i j ih (Pauko, 1991, st r .154):

- Časovni kr i ter i j : hotelsko podjet je prodaja stor i tve v času manjšega povpraševanja po niž j i ceni , kadar pr ičakuje sorazmerno v isoko povpraševanje, pa po v iš j i ceni . Ta časovnost pr ihaja do izraza v tur is t ični sezoni , predsezoni in posezoni . Zadeva tudi dneve v tednu, ponudbo ob koncu tedna, prav tako razl ični dnevni in nočni čas.

- Razl ične kategor i je kupcev: d i ferencirane cene pogosto vel ja jo za mladino: učence, d i jake, študente in upokojence.

- Števi lčnost poslovnih dogodkov: več je skupine so deležne več j ih popustov na objavl jeno ceno prenoč i tev in prehrambenih obrokov. Posamezni gost i pa plačujejo običajno ceno. Za dal jše bivanje dobi jo b istveno niž je cene za is te stor i tve.

- Pozic i je v prodajnem kanalu: tur is t ične agenci je dosegajo na podlagi a lotmajskih pogodb proviz i je pr i posredovanju tur is tov hotelsk im podjet jem.

- Plač i ln i rok: kupec dobi rabat za predplač i lo in kasa skonto za predčasna plač i la .

- Nač in izrabe gost inskih stor i tev: samopostrežni nač in je cenejš i , s t režba v lokalu dražja, še dražja je st režba na vr tu.

- Geografski kr i ter i j : domač i gost dobi n iž jo ceno.

51

Pri določanju di ferenciranih cen vel ja jo naslednja pravi la (Detela, Fla jšman, 1989, st r .138):

- razl ike med najv iš j imi in najn iž j imi cenami morajo bi t i občutne, da dosežemo pravi namen takih cen in da s i tudi v s labi sezoni zagotovimo goste,

- najniž je cene morajo pokr ivat i vse spremenl j ive ( in vsaj majhen del s ta ln ih) st roškov,

- najv iš je cene ne smejo presegat i povprečne kupne moč i pr ičakovanih gostov v g lavni sezoni ,

- s prodajo vseh stor i tev v letu moramo doseč i skupno vrednost vseh nač r tovanih stroškov s pr ihodki .

Temu je po t rebno dodat i , da na j ho te lsko pod je t je tako ob l i kovan je p roda jn ih cen uporab l ja p redvsem takra t , ko je obseg pos lovan ja n izek . Če b i ho te lsko pod je t je ta nač i n uporab l ja lo v p reve l i kem obsegu, b i lahko pr iš lo do tega, da gos t je v normaln ih razmerah n iso več p r ip rav l jen i p lačat i normaln ih cen , k i pokr iva jo las tno ceno in nač r tovan i dob iček (Miha l ič , 1997 , s t r .221) 4. VPLIV UVEDBE DAVKA NA DODANO VREDNOST NA OBLIKOVANJE PRODAJNIH CEN STORITEV HOTELSKEGA PODJETJA 4.1.Prikaz razlik v obdavč itvi po Zakonu o prometnem davku in po Zakonu o davku na dodano vrednost 4.1.1. Obdavč i tev hotelske dejavnosti po Zakonu o prometnem davku Obdavč i tev po Zakonu o prometnem davku (Uradni l is t RS, št .4/92) se je uporabl ja la od 1.2.1992 do 30.6.1999. To je b i l enostopenjski prometni davek, k i se je p lačeval od končne potrošnje. Gost inske stor i tve so bi le ob koncu vel javnost i Zakona o prometnem davku obdavčene s 6,5 % prometnim davkom. Davčna osnova pr i prodaj i jedi in p i jač je b i la razl ika med real iz i rano vrednost jo prodanih jedi in p i jač ter nabavnimi st roški ž iv i l in p i jač , k i se nabavl ja jo s p lačanim davkom. Zaradi zagotavl janja podatkov

52

za določ i tev davčne osnove je moralo hotelsko podjet je vodi t i ev idenco o stanju, povečanju zalog in porabi ž iv i l in p i jač po vrstah, kol ič inah, merskih enotah in vrednost ih na podlagi l is t in o nabavi ozi roma izdaj i ter razvid o real izaci j i iz naslova jedi in p i jač (Zalokar, 10-11/1995, st r .330). Če takih razvidov ni vodi lo, je p lačevalo davek od prodajne vrednost i jedi in p i jač . Od stor i tev prenočevanja so hotelska podjet ja p lačevala 6,5 % davek od prometa stor i tev. Davčna osnova je b i la zaračunana vrednost . V to osnovo ni b i la vkl jučena tur is t ična taksa, k i jo je gost p lačal skupaj s p lač i lom stor i tve, vendar le, če je b i la na računu izkazana ločeno. Ta zakon se je uporabl ja l tudi za nabavo proizvodov potrebnih za opravl janje gost inske dejavnost i . Pr i nabavi opreme je vel ja lo tudi za gost ince, da le- to in n jene nadomestne dele lahko nabavl ja jo z iz javo, saj je š lo za proizvode po 10.č lenu zakona, kar pomeni z davkom po znižani stopnj i . Vse proizvode, potrebne za opravl janje te dejavnost i , so gost inci nabavl ja l i s p lač i lom davka po predpisani stopnj i . To vel ja tako za ž iv i la in p i jače, kot vse ostale proizvode (č is t i la , pralna sredstva, toaletne izdelke). Če so nabavl ja l i ž iv i la (zelenjavo, sadje,) in p i jače (mošt , v ino, žganje) pr i kmet ih in drugih f iz ičnih osebah, so moral i kot odkupovalc i obračunavat i in p lačevat i davek od prometa proizvodov. Za razne stor i tve (vzdrževanje, najem, inte lektualne) so moral i p lačevat i s 6,5%-nim prometnim davkom. Od 1.marca 1994 se je od prometa alkoholnih p i jač obračunaval posebni prometni davek v skladu z Zakonom o posebnem prometnem davku od alkoholnih p i jač (Uradni l is t RS, št . 71/93). Posebni prometni davek od alkoholnih p i jač je znašal :

- 75.000 to lar jev za 100 volumenskih odstotkov alkohola na hektol i ter naravnega žganja in v in jaka ter drugih alkoholnih p i jač (desertn ih v in, žganih pi jač ) ter v inskega dest i la ta,

- 900 to lar jev za hektol i ter naravnega v ina, - 2.000 to lar jev za hektol i ter p iva.

4.1.2. Obdavč i tev hotelske dejavnosti po Zakonu o davku na dodano vrednost Obdavč i tev po Zakonu o davku na dodano vrednost (Uradni l is t RS, št . 89/98) se uporabl ja od 1.7.1999. Ta zakon temel j i na šest i smernic i , k i so jo leta 1977 spreje le države Evropske skupnost i . Temel j i tudi na potrošni obl ik i davka na dodano vrednost , k i je sprejeta kot prevladujoča v državah Evropske skupnost i

53

(Pirc 1998 str .9) . Temel j i na izhodišču, da se v vsaki faz i ozi roma pr i vsakem posameznem prometu is tovrstnega blaga al i s tor i tve obdavč i le vrednost , k i je b i la b lagu al i s tor i tv i dodana v te j faz i (Svi lar , Drobnič , 1999, st r .32) . Potemtakem je dodana vrednost povečanje t ržne vrednost i proizvodov in stor i tev, je razl ika med prodajno vrednost jo proizvodov in stor i tev in nabavno vrednost jo potrebnih prv in (Pirc, 1999, st r .11). Upošteva ozemel jsko načelo, kar pomeni , da se uporabl ja za promet, opravl jen ozi roma obravnavan, kot da je opravl jen na ozeml ju Sloveni je, in načelo namembnega kraja, po katerem so proizvodi obdavčeni v državi uvoznic i in ne v državi izvoznic i (Zalokar, 1999, st r .30). Temel j i na kredi tn i metodi , po kater i davčni zavezanec odšteje znesek davka na dodano vrednost , obračunan ob nabavah, od zneska obračunanega ob dobavah. Zakon o davku na dodano vrednost je od uvedbi določ i l dve davčni stopnj i , 8% in 19%, k i s ta se uporabl ja l i za promet proizvodov in promet stor i tev do konca leta 2001. Z uvel jav i tv i jo zakona o izvrševanju proračunov Republ ike Sloveni je za let i 2002 in 2003 sta se s 1. januar jem 2002 povečal i obe stopnj i davka na dodano vrednost (Zalokar, 2002, 148). Pravi ln ik o spremembah in dopolni tvah pravi ln ika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Uradni l is t RS, št . 106/01) določa novi stopnj i 8,5% in 20 %. V tem delu so za vse pr imer jave in izračune upoštevane stopnje, k i so vel ja le ob uvel jav i tv i zakona na dodano vrednost . Po Zakonu o davku na dodano vrednost je gost inska dejavnost izenačena z drugimi in tako se davek na dodano vrednost obračuna po predpisani stopnj i od prodajne cene jedi in p i jač . Od prodaje jedi se obračuna 8%-ni davek na dodano vrednost , kar izhaja iz 1. točke 25.č lena zakona, k i določa, da je z 8%-no stopnjo obdavčena tudi pr iprava in st režba jedi v dejavnost i , k i se po predpis ih šte je za gost insko. Od prodaje pi jač in napi tkov se obračuna davek na dodano vrednost po splošni 19%-ni stopnj i , ker v 25.č lenu ni predpisana uporaba niž je 8%-ne stopnje. Nastani tve v hotel ih, penzionih in podobnih nastani tvenih zmogl j ivost ih, tudi v domovih, kampih in mar inah, ter oddajanje prostorov za kampiranje so obdavčeni po 12. točki prvega odstavka 25.č lena zakona z 8%-nim davkom na dodano vrednost . Pr i nabavi osnovnih sredstev in drobnega inventar ja se gost incu zaračuna davek na dodano vrednost po predpisani stopnj i in zaračunani znesek davka je n jegov vstopni davek na dodano vrednost . Tudi za vse stor i tve (vzdrževanje, najem, inte lektualne) se mu zaračuna 19%-ni davek na dodano vrednost in je n jegov vstopni davek. Tudi mater ia l (ž iv i la, p i jače, potrošni mater ia l , gor ivo) gost inec nabavl ja s p lač i lom davka na dodano vrednost po predpisani stopnj i (8% in 19%) in zaračunani znesek je n jegov vstopni davek, torej mu ne povečuje več s t roškov. S 1. ju l i jem je začel vel jat i tudi novi Zakon o t rošar inah (Uradni l is t RS, šz. 89/98), po katerem so obdavčeni proizvodnja in uvoz monopolnih proizvodov. Za

54

gost ince je predvsem pomembna obdavč i tev alkoholnih pi jač . V 43.č lenu zakona je kot t rošar inska osnova za v ina, vmesne in fermert i rane pi jače določena kol ič ina t rošar inskih izdelkov, mer jena v hektol i t r ih, za pivo pa prostorninska vsebnost a lkohola na en hektol i ter . Trošar ina se plačuje v v iš in i :

1. 1.000 to lar jev za 1% prostorninske vsebnost i a lkohola na en hektol i ter p iva;

2. 0 to lar jev za en hektol i ter mirnega v ina; 3. 0 to lar jev za en hektol i ter penečega v ina; 4. 7.500 to lar jev za en hektol i ter drugih fermert i ranih p i jač ; 5. 11.000 to lar jev za en hektol i ter vmesnih p i jač ; 6. 100.000 to lar jev za 100% prostorninske vsebnost i a lkohola na en hektol i ter

et i lnega alkohola. 4.1.3. Ugotovl jene razl ike Razl ike v obdavč i tv i hotelske dejavnost i med Zakonom o prometnem davku in Zakonom o davku na dodano vrednost , k i so pomembne s stroškovnega v id ika oziroma z v id ika obl ikovanja prodajnih cen, so pr ikazane v tabel i : TABELA 1: Pr ikaz razl ik v obdavč i tv i po Zakonu o prometnem davku in Zakonu o davku na dodano vrednost v gost instvu

Zakon o prometnem davku

Zakon o davku na dodano vrednost

Osnova Stopnja Osnova Stopnja

55

Obdavč i tev prodaje gost inskih stor i tev

- prodaja jedi - prodaja pi jač - prodaja prenoč i tev

razl ika ( 1) 6,5 % razl ika ( 1) 6,5 % prodajna vrednost 6,5 %

prodajna vrednost 8% prodajna vrednost 19% prodajna vrednost 8%

Obdavč i tev nabave

- osnovna sredstva-oprema

- drobni inventar - hrana - pi jača naravni sokovi mineralne vode naravna v ina p ivo osv.brezalk.p. kava žganje,v in jak, druge alk.p i j - drug mater ia l - stor i tve

Stopnja 5 % 5 % 5 % 5 % 13% 10% 26% 26% 20 % 104 % 5%, 10%, 20%, 32% 3%,6,5%, 20%

Stopnja 19% 19% 8% 8% 8% 8% 19% 8% 8% 19% 8%,19% 8%,19%

Plač i lo davka

Pr i nabavi Pr i prodaj i ( lahko po plač . real . )

Pr i nabavi Razl ika med izstopnim in vstopnim davkom

56

(1) razl ika ustvar jeno vrednost jo prodanih jedi (p i jač ) ter nabavnimi st roški ž iv i l (p i jač )

4.2. Izračun spremembe prodajnih cen stori tev v hotelskem podjet ju, ki so posledica uvedbe davka na dodano vrednost Hotelska podjet ja so pred uvedbo davka na dodano vrednost poskušala oceni t i vpl iv uvedbe davka na dodano vrednost na poslovni iz id. Ob ugotovi tv i vpl iva bi se lahko pr i lagodi la in preko obl ikovanja prodajnih cen hotelsk ih stor i tev zmanjšala morebi tn i negat ivni vpl iv . V nadal jevanju je pr ikazan možen nač in oceni tve vpl iva uvedbe davka na dodano vrednost na poslovni iz id. Izračun je pr ikazan na dejanskih podatk ih o poslovanju hotelskega objekta v okviru podjet ja s pretežno gost insko dejavnost jo. Uporabl jeni so rezul tat i poslovanja za prve št i r i mesece leta 1999. Hote lsk i ob jek t ima 54 sob , res tavrac i jo , toč i l n i co in p ros to r za ses tanke oz . i zobraževan je . Ob jek t je s ta re jš i in po t reben obnove, na kar kaže tud i ve l i ka odp isanos t osnovn ih s reds tev in pos ledn ično n izka amor t i zac i ja . Ima 21 zapos lencev , las tno p ra ln ico , sobar ice in vzdrževa lca in tud i za to je de lež s t roškov de la ze lo v isok .

Gost je ho te lskega ob jek ta so več i noma tu jc i , p redvsem pos lovn i gos t je in občasno skup ine špor tn ikov . Pos lovn i gos t je so na jbo l j pogos t i v obdob ju od sep tembra do jun i ja , p redvsem ob se jm ih in podobn ih p r i red i tvah . Špor tn ik i zapo ln i jo ho te lsk i ob jek t v času z imsk ih poč i t n ic in v pozn i pomlad i . Po le t i ob ugodn i ponudb i p r idob i jo tu r i s t ične skup ine . V res tavrac i j i p r i re ja jo ob razn ih p r i ložnos t ih oz i roma prazn ik ih raz l ične pr i red i tve , k i se j ih ude ležu je jo tud i oko l i šk i p reb iva lc i . Tako ho te lsk i ob jek t ne i zkazu je i z raz i tega sezonskega znača ja . Hote lsko pod je t je je na jp re j za vse odhodke v obdob ju od januar ja do apr i la 1999 ugotov i lo davčne osnove za vse v rs te odhodkov , k i so b i l i obdavčen i v s is temu prometnega davka in /a l i po uvedb i davka na dodano v rednos t . Ta i z račun je nared i lo za posamezne konte a l i po po t reb i še bo l j podrobno. Posebno podrobno je nared i lo ta i z račun za porab l jena ž iv i la in p i jače. Davčne osnove je i z računa lo s pomoč j o p re računan ih s topen j p rometnega davka. Na ugotov l jene davčne osnove je doda lo davek na dodano v rednos t . Pr i ugo tav l jan ju s t roškov po uvedb i davka na dodano v rednos t pa je upoš teva lo , da je davek na dodano v rednos t vs topn i davek in za to ne poveču je s t roškov obdob ja ( razen v do ločen ih p r imer ih ) .

57

V tabe l i 2 je p r ikazan omen jen i i z račun. TABELA 2 : I z račun v iš ine s t roškov po uvedb i davka na dodano v rednos t Konto Naziv konta R 1-4/99osn. za PD PD DDV DDV strošek po PD, DDV % znesek %znesek uvedbi DDV4 RAZRED 4 56.052.394 55.197.79540 13.870.830 12.709.217400 Živila 5.795.186 5.519.225 5,0 275.961 8,0 441.538 5.519.225400 Napitki - kava 118.105 98.421 20,0 19.684 8,0 7.874 98.421 napitki - ostalo 72.588 69.131 5,0 3.457 8,0 5.531 69.131400 Alkoh.p. - pivo 664.420 527.317 26,0 137.103 19,0 111.299 585.782 Alkoh.p. - vino 1.210.884 1.100.804 10,0 110.080 8,0 87.200 1.090.004 Alkoh.p. - žgane 267.920 131.333 104,0 136.587 19,0 26.283 138.333400 Brezalk.p.-gazir. 96.350 76.468 26,0 19.882 8,0 6.117 76.468

Brezalk.p.-min.v. 125.172 110.772 13,0 14.400 8,0 8.862 110.772

Brezalk.p.-nar.s. 161.230 153.552 5,0 7.678 8,0 12.284 153.552401 Pomožni mat. 561.659 510.599 10,0 51.060 19,0 97.014 510.599402 Elektr. energ. 1.376.778 1.251.616 10,0 125.162 19,0 237.807 1.251.616402 Stroški goriva 38.937 13.238 194,1 25.698 19,0 2.515 38.937402 Ogrevanje 1.305.477 1.225.800 6,5 79.677 19,0 232.902 1.225.800402 Voda 417.020 397.162 5,0 19.858 8,0 31.773 397.162403 Mat.za čišč. 260.157 216.798 20,0 43.360 19,0 41.192 216.798404 Odpis DI 476.645 447.554 6,5 29.091 19,0 85.035 447.554405 Kalo,razsip,lom 9.249 7.707 20,0 1.541 19,0 1.464 7.707406 Strok. liter. 11.030 10.504 5,0 525 8,0 840 10.504406 Naroč. za čas. 76.977 73.311 5,0 3.666 8,0 5.865 73.311406 Pisarniški mat. 349.163 290.970 20,0 58.194 19,0 55.284 290.970409 Stroški cvetje 341.835 284.863 20,0 56.973 19,0 54.124 284.863409 Drugi str. mat. 134.049 111.708 20,0 22.342 19,0 21.224 111.70841 10.281.920 9.689.072411 Poštne stor. 50.060 50.060 0 0,0 0 50.060 Telefon. stor. 728.000 606.667 20,0 121.333 19,0 115.267 606.667412 Ostalo tek.vzdr. 655.830 615.803 6,5 40.027 19,0 117.003 615.803412 Vzdrz.rac.opr. 9.099 8.544 6,5 555 19,0 1.623 8.544412 Popr.prev.sr. 7.650 7.183 6,5 467 19,0 1.365 7.183413 Najemn. Opr. 171.311 166.321 3,0 4.990 19,0 31.601 166.321414 Dnevnice v drž. 3.500 3.500 0,0 0 0,0 0 3.500414 Prev.str.v drz. 66.417 66.417 0,0 0 0,0 0 66.417415 Bančni stroški 14.500 13.615 6,5 885 0,0 0 13.615415 Str. plač.kartic 848.809 848.809 0,0 0 0,0 0 848.809416 Stroski posr. 57.127 53.640 6,5 3.487 19,0 10.192 53.640416 Odvetn. stor. 2.972 2.790 6,5 181 19,0 530 2.790416 Račun. stor. 516.448 484.927 6,5 31.520 19,0 92.136 484.927416 Zdravst. stor. 78.500 78.500 0,0 0 0,0 0 78.500416 Izobraž. stor. 117.671 110.489 6,5 7.182 19,0 20.993 110.489416 Takse 3.975 3.975 0,0 0 0,0 0 3.975417 Prem.za zav.OS 14.746 13.846 6,5 900 0,0 0 14.746417 Zdrav.zavar. 282.798 265.538 6,5 17.260 0,0 0 282.798418 Propag. str. 274.412 257.664 6,5 16.748 19,0 48.956 257.664

58

418 Reprez..str. 31.273 29.364 6,5 1.909 8,0 2.349 31.273419 Štud. servis 352.035 352.035 0,0 0 1,9 6.689 345.346419 Odvoz smeti 48.456 45.499 6,5 2.957 8,0 3.640 45.499419 Dimnik. stor. 71.814 67.431 6,5 4.383 8,0 5.394 67.431419 Pranje per., obl. 2.181.725 2.048.568 6,5 133.157 19,0 389.228 2.048.568419 Ciscenje posl.p. 3.346.854 3.142.586 6,5 204.268 19,0 597.091 3.142.586419 Fotokopiranje 5.500 5.164 6,5 336 19,0 981 5.164419 Glasba 20.676 20.676 0,0 0 0,0 0 20.676419 Rtv naročnine 95.597 95.597 0,0 0 0,0 0 95.597419 Cestn.,park. 8.340 7.831 6,5 509 19,0 1.488 7.831419 Razne dr. st. 215.826 202.654 6,5 13.173 19,0 38.504 202.65443 3.412.072 3.412.072430 Amort.gr.obj. 1.829.916 1.829.916430 Amort. opreme 925.638 925.638431 Amort.dol.n.sr. 13.696 13.696432 Amort.DI 592.974 592.974438 Reval. amort. 49.848 49.84847 28.381.596 28.374.047470 Plače zaposl. 19.098.232 19.098.232471 Nadom.plač z. 517.018 517.018472 Prisp. za zpiz 1.862.933 1.862.933472 Prisp.za zdr.v. 1.338.561 1.338.561472 Prisp.za zap. 12.535 12.535472 Prisp.za por.v. 37.788 37.788472 Pris.za pošk. 103.562 103.562473 Avtorske pog. 890.085 890.085473 Pog. o delu 232.258 232.258475 Davek p.d. 7.548 475 Pos.dav.p.d. 58.064 58.064475 Davek na izp.p. 787.222 787.222479 Prevoz na delo 658.468 658.468479 Prehrana 1.442.051 1.442.051479 Regres za LD 970.460 970.460479 Obv. del.pr. 364.811 364.81148 105.977 105.977480 Prisp. za st.z. 105.977 105.97771 785.664 785.664710 Nab. vr. tob.i. 785.664 785.66474 1.485 1.485741 Negat.teč.razl. 1.485 1.48575 120.260 120.260750 Odh.iz prej.obd. 9.707 9.707755 Kazni 110.500 110.500759 Drug.izr. odh. 53 53 Odh. skupaj 56.959.804 56.105.205 V zgornj i tabel i so med stroški mater ia la najbol j podrobno razdelani st roški porabl jenih ž iv i l in p i jač . Več ina ž iv i l je b i la v s istemu prometnega davka obdavčena s 5 %, v s istemu davka na dodano vrednost pa z n iž jo stopnjo. Pr i napi tk ih je b i la kava obdavčena z 20 % prometnim davkom, več ina ostal ih

59

sestavin (čaj , mleko, smetana, s ladkor) pa s 5 % prometnim davkom, v s is temu davka na dodano vrednost pa kava in ostalo z n iž jo stopnjo. Alkoholne pi jače so bi le tako v s istemu prometnega davka kot davka na dodano vrednost razl ično obdavčene, zato j ih je potrebno del i t i najmanj na t r i skupine: p ivo, v ino in žgane pi jače. V obeh s istemih so dodatno obdavčene in s icer s posebnim prometnim davkom oziroma s t rošar ino. V zgornj ih izračunih je upoštevana tudi razl ika v teh posebnih obdavč i tvah in se odrazi v v iš in i s t roškov po uvedbi davka na dodano vrednost . Alkoholne pi jače so obdavčeni s splošno stopnjo davka na dodano vrednost , le v ino je do 1. ju l i ja 2005 obdavčeno z n iž jo stopnjo. Brezalkoholne pi jače so bi le v s istemu prometnega davka razl ično obdavčene, zato so del jene na t r i skupine: gazirane brezalkoholne pi jače, mineralne vode in naravni sokovi , v s istemu davka na dodano vrednost pa so obdavčene z n iž jo stopnjo. Tudi osta l i s t roški mater ia la so izračunani na podoben nač in , le st roški gor iva so zaradi nepomembnega zneska in ker tu n i možno upoštevat i davka na dodano vrednost kot vstopnega davka upoštevani kar v dejanski v iš in i . Več ina stor i tev je b i la v s istemu prometnega davka obdavčena s 6,5 %, po uvedbi davka na dodano vrednost pa po splošni stopnj i . Pr i s t roških stor i tev so poštne in te lefonske stor i tev izračunane ločeno zaradi razl ičnih v iš in obdavč i tev. V s istemu davka na dodano vrednost n iso obdavčene f inančne, zavarovalne in zdravstvene stor i tve ter RTV naročnina. Za oceno stroškov je uporabl jena dejanska vrednost teh stroškov. Upoštevano je tudi to, da pr i s t roških reprezentance ni vstopnega davka in tudi že takrat znano dejstvo, da določeni dobavi te l j i n iso davčni zavezanci . Amort izaci ja in st roški dela n iso obdavčeni ne v s istemu prometnega davka ne v s istemu davka na dodano vrednost , zato je ocena stroškov po uvedbi davka na dodano vrednost enaka dejanskim stroškom v obravnavanem obdobju. Iz jema je le prometni davek od pogodb o delu (ocenjeni s t roški so za ta davek manjš i ) . Avtorski honorar j i pa niso obdavčeni z davkom na dodano vrednost , ker avtor n i davčni zavezanec. Ostal i ocenjeni odhodki so kar enaki dejanskim odhodkom. To vel ja tudi za tobačne izdelke, čeprav je obdavč i tev spremenjena, vendar hotelsko podjet je n ima vpl iva na obl ikovanje prodajnih cen tobačnih izdelkov. Tako je hotelsko podjet je ugotovi lo, da bi odhodki obdobja od januar ja do apr i la 1999, če bi že vel ja l Zakon o davku na dodano vrednost , znašal i 56.105.505 to lar jev, kar je 854.599 to lar jev manj , kot so bi l i dejanski st roški tega obdobja. To je res ob predpostavki , da bi dobavi te l j i is t i davčni osnovi dodajal i namesto prometnega davka davek na dodano vrednost .

60

Če bi hotelsko podjet je ravnalo podobno kot n jegovi dobavi te l j i , b i svoje prodajne cene obl ikoval i tako, da bi davčni osnovi uporabl jeni v s istemu prometnega davka dodal i predpisani davek na dodano vrednost . V tabel i 3 so pr ikazani pr ihodki , k i so bi l i doseženi v obdobju od januar ja do apr i la 1999. Ob zgoraj opisanem ravnanju hotelskega podjet ja ostanejo č is t i pr ihodki iz poslovanja ( in tudi ostal i ) nespremenjeni tudi v s istemu davka na dodano vrednost . Da hotelsko podjet je to doseže, mora povečat i prodajne cene, kar je razvidno iz tabele 3. TABELA 3: Izračun pr ihodkov po uvedbi davka na dodano vrednost Konto Naziv konta Real.1-4/99 Osnova PD Prihodki DDVPrihodki Rast p. Potr.

za PD % + PD % + DDV cen-% rast-%

76 61.887.428 65.350.465 68.111.994 4,23 2,79

762Prih.noč.dom.g. 17.253.340 6,5 18.374.807 8,0 18.633.607 1,41 0,93762Prih.noč.tuji g. 14.323.112 6,5 15.254.114 8,0 15.468.961 1,41 0,93762Prih.napitki 1.305.299 1.114.606 6,5 1.377.748 19,0 1.553.305 12,74 8,41762Prih.od jedil 18.563.649 12.768.463 6,5 19.393.599 8,0 20.048.741 3,38 2,23762Prih.od alk.pijač 6.316.519 4.173.295 6,5 6.587.783 19,0 7.516.657 14,10 9,31

762Prih.od brezal.p. 2.399.877 2.017.125 6,5 2.530.990 19,0 2.855.853 12,84 8,47

762Prih.telefon 1.377.143 6,5 1.466.658 19,0 1.638.801 11,74 7,75762Prih.upor.prost. 187.823 6,5 200.032 19,0 223.510 11,74 7,75762Prih.pralnica 36.015 6,5 38.356 19,0 42.858 11,74 7,75762Prih.ostalo 26.576 6,5 28.303 19,0 31.625 11,74 7,75762Prih.men.prov. 98.076 98.076 98.076 0,00 0,00

77 848.830 770Prod.vr.bl.tob.i. 848.830

78 33.357 782Obresti 32.421 783Pozit.teč.razl. 936

79 441.359 793Povr.sod.str. 46.824 795Izter.odpis.ter. 0 799Drugi izredni p. 394.535

Prih.skupaj 63.210.974 Če č is t im pr ihodkom od prenoč i tev pr iš te jemo prometni davek, dobimo prodajno vrednost ustvar jenih prenoč i tev v s istemu prometnega davka. Če istemu znesku pr iš te jeno davek na dodano vrednost po niž j i s topnj i , dobimo prodajno vrednost is t ih real iz i ranih stor i tev v s istemu davka na dodano vrenost . Slednja je za 1,4 %

61

več ja . To pomeni , da bi hotelsko podjet je moralo povečat i prodajne cene prenoč i tev za 1,4 %, če hoče ustvar i t i enake č is te pr ihodke od prenoč i tev. Ker je davčna osnova za obračun prometnega davka pr i s tor i tvah postrežbe jedi in p i jač ugotovl jena kot razl ika med ustvar jeno vrednost jo prodanih jedi in p i jač ter nabavnimi st roški ž iv i l in p i jač , hotelsko podjet je za pr ihodke od napi tkov, jedi , a lkoholnih pi jač in brezalkoholnih pi jač najprej izračuna ustrezno osnovo. Od te osnove izračuna 6,5 % prometni davek in ga doda č is t im pr ihodkov od ustvar jenih stor i tev. To je prodajna vrednost ustvar jenih stor i tev v s istemu prometnega davka. Potem č is t im pr ihodkom od ustvar jenih stor i tev doda davek na dodano vrednost in dobi prodajno vrednost ustvar jenih stor i tev v s istemu davka na dodano vrednost . Slednja je pr i napi tk ih več ja za 12,7 %, pr i jedeh za 3,4 %, pr i a lkoholnih pi jačah za 14,1 % in pr i brezalkoholnih za 12,8 %. Podoben izračun kot za noč i tve hotelsko podjet je naredi tudi za vse ostale č is te pr ihodke iz poslovanja. Iz tabele 3 v id imo, da znaša skupno povečanje prodajne vrednost i ob upoštevanju davka na dodano vrednost 4,2 %. Ob takem izračunu b i b i l dobiček hotelskega objekta za 854.599 to lar jev več j i , ker smo ugotovi l i , da so odhodki za to l iko manjš i . Če je c i l j hotelskega podjet ja iznič i t i vpl iv uvedbe davka na dodano vrednost na poslovni iz id, potem cen ni t reba v povpreč ju povečat i za 4,2 %, temveč le za 2,8 %. To je hotelsko podjet je izračunalo tako, da je č is te pr ihodke zmanjšalo za ugotovl jeno povečanje dobička (a l i zmanjšanja odhodkov). Na to zmanjšano osnovo je dodalo povprečni odstotek davka na dodano vrednost (g lede na strukturo pr ihodkov). Tako dobl jena prodajna vrednost je več ja od prodajne vrednost i ustvar jenih stor i tev v s istemu prometnega davka le za 66 % prejšnje rast i , tore j za 2,8 %. Obravnavano hotelsko podjet je ob uvedbi davka na dodano vrednost n i povečalo prodajnih cen svoj ih stor i tev. Kl jub v isokim potrebnim odstotkom povečanja iz omenjene ocene predvsem pr i napi tk ih in p i jačah se je zaradi vel ike elast ičnost i povpraševanja odloč i lo , da ostane na is t ih prodajnih cenah. Ob ostal ih nespremenjenih pogoj ih to pomeni za hotelsko podjet je manjše č is te pr ihodke. Hotelsko podjet je naj b i to nadomest i lo s povečanim obsegom poslovanja in z zmanjševanjem stroškov. Podobne ugotovi tve izračunane na podlagi kalkulaci j ob upoštevanju prometnega davka in kalkulaci j ob upoštevanju davka na dodano vrednost so pred uvedbo davka na dodano vrednost opisane v delu Zakon o davku na dodano vrednost s st rokovnim predgovorom in s t ip ičnimi pr imer i (Čučnik, 1999, st r .87) .Avtor ugotavl ja, da na podlagi obdelanih pr imerov ni možno sklepat i na celotne spremembe pr i posameznem gost incu, še manj pa v celotn i dejavnost i . Upoštevat i

62

je t reba, da so hrana in p i jače obdavčene s prometnim davkom s stopnjami od 5 % do 105 %, zato je zelo pomembna struktura stor i tev. Opozar ja, da odloč i tev za spremembe cen brez kalkulaci je, brez ocene lastnega položaja, brez ukrepov na področ ju nabave, zmanjšanja stroškov, obl ikovanja programov in podobno, le z v id ika stopnje prometnega davka 6,5 % in stopenj davka na dodano vrednost 19% in 8%, n i dobra. 5. PRIMERJAVA NAPOVEDI O POVEČANJU PRODAJNIH CEN, IZRAČUNA V TOČKI 4.2 IN DEJANSKO STATISTIČNO UGOTOVLJENEGA GIBANJA PRODAJNIH CEN GOSTINSKIH STORITEV 5.1.Napoved o povečanju prodajnih cen V sklopu Predloga zakona o davku na dodano vrednost za drugo obravnavo (Poročevalec Državnega zbora RS, št .30/98) in Predloga zakona o davku na dodano vrednost za t ret jo obravnavo (Poročevalec Državnega zbora RS, št . 60/98) je predlagatel j natančneje elabor i ra l f inančne uč inke predlaganega zakona ter uč inke na s lovensko gospodarstvo v celot i . Anal iz i rani so bi l i uč ink i na davčni donos, inf lac i jo ter re lat ivne sektorske cene in proizvodne distorz i je. Izračuni so bi l i pr ipravl jeni na prevrednoteni medsektorski tabel i za leto 1996, kar pomeni , da so bi l i upoštevani tudi pogoj i gospodar jenja tega leta. Izračuni na podlagi predloga zakona za drugo obravnavo kažejo na 10,6 % agregatno povečanje cen, medtem ko naj b i se cene gost inskih stor i tev povečale za 24,6 %. S sprejet imi dopolni tvami na drugi obravnavi na področ ju uvrst i tve prometa blaga in stor i tev v n iž jo stopnjo se je spremeni l davčni donos in posledično tudi vpl iv na drobnoprodajne cene. Tako je pr i novih izračunih makroekonomskih uč inkov uvedbe davka na dodano vrednost upoštevano, da je po niž j i s topnj i (8%) obdavčen promet b laga in stor i tev: hrana ter vsa pr iprava hrane, oskrba z vodo, zdravi la, prevoz potnikov in n j ihove pr t l jage, knj ige, dnevni in per iodični t isk, prodaja kart , avtorske pravice, ž ive ž ival i , seme, sadike, gnoj i la in zašč i tna sredstva, stanovanjska gradnja in vzdrževanje, nastani tev v hotel ih in drugih gost inskih obratovaln icah, pogrebne stor i tve ter č iščenje ul ic in odvoz smet i . Ves ostal i promet b laga in stor i tev je obdavčen s 19 %.

63

Ti novi izračuni so bi l i pr ipravl jeni za t ret jo obravnavo ob upoštevanju predpostavk:

1.) Model davka na dodano vrednost obsega davek na dodano vrednost in t rošar ine na tobak, a lkoholne pi jače in naf tne der ivate. Stopnje t rošar in so v modelu določene endogeno, tako da so re lat ivne cene proizvodov in stor i tev po uvedbi davka na dodano vrednost nespremenjene.

2.) Anal iz i rani davek na dodano vrednost je vsefazni . 3. ) Proizvodi gredo preko meje neobdavčeni , uvoženo blago in stor i tve pa so

obdavčeni tako kot domač i . 4 . ) Uporabl ja se kredi tna metoda odmere davka. 5.) Prodaja v končni potrošnj i je namesto s prometnim davkom obdavčena z

davkom na dodano vrednost in uč ink i zagona s istema davka na dodano vrednost v 1996 so zanemarl j iv i .

6. ) Razen proizvodov in stor i tev v izvozu so vse iz jeme izvzet ja. Iz jeme so: f inančne stor i tve, leasing, PTT, igre na srečo, stanovanjske stor i tve, netržne in t ržne stor i tve dejavnost i oskrbe v boln išnicah in zdravstvenih ustanovah, zdravstvene stor i tve, inst i tuc ionalno socia lno varstvo, predšolska vzgoja, izobraževanje ter t ržne stor i tve dejavnost i muzejev, galer i j , knj ižnic, g ledal išč , arh ivov ter RTV.

7.) Tečaj je enak dejanskim vrednost im v letu 1996. 8.) Obrestna mera je 1,8 % mesečno. 9.) Ob rast i bruto družbenega produkta za 4 % je dosežena 1,5 % rast p lač .

Vpl iv uvedbe davka na dodano vrednost na drobnoprodajne cene, izračunan na opisani nač in , je 9,7 %, medtem ko naj b i se cene gost inskih stor i tev povečale za 17,8 %.

5.2 Gibanje prodajnih cen gostinskih storitev pred in po uvedbi davka na dodano vrednost Stat is t ični urad Republ ike Sloveni je spreml ja cene gost inskih stor i tev in j ih mesečno objavl ja v publ ikaci j i Stat is t ične informaci je – CENE ( Indeksi cen gost inskih stor i tev) . Z indeksom cen gost inskih stor i tev Stat is t ični urad RS meri spremembe na ravni drobnoprodajnih cen gost inskih stor i tev z v id ika strukture prodaje na domačem trgu. Podatke o cenah mu posredujejo zbira lc i cen za 58 vrst gost inskih stor i tev ( reprezentantov). Pr idobi jo j ih v izbranih gost inskih objekt ih (hotel ih, samopostrežnih restavraci jah, restavraci jah, gost i lnah) v Kopru, L jubl jani ,

64

Mariboru in Novem mestu. Gre za cene, po kater ih gost inski objekt i zaračunavajo svoje stor i tve gostom na osnovi jedi lnega l is ta ozi roma cenika prenoč i tev. Cene vsakokratnega tekočega meseca pr imer ja jo s cenami v decembru preteklega leta. December preteklega leta je tako bazno cenovno obdobje. Ponderaci ja od leta 1998 temel j i na struktur i povprečne vrednostne prodaje za obdobje od 1994 do 1996. Stat is t ični urad RS ponder je popravl ja letno z rast jo cen in hkrat i vnese tudi manjše spremembe v seznam stor i tev. Povprečno nacionalno ceno stor i tve izračunajo s tehtano ar i tmet ično sredino. Za vsako stor i tev izračunajo iz povprečnih nacionalnih cen tekočega in baznega meseca indiv idualne indekse cen, iz teh pa izračunajo s tehtano ar i tmet ično sredino indekse skupin in skupni indeks. Tako je Stat is t ični urad RS za ju l i j 1999, za prv i mesec po uvedbi davka na dodano vrednost , objavi l naslednje podatke:

- Cene gost inskih stor i tev so se v ju l i ju v pr imer javi z juni jem v povpreč ju povišale za 1,5 % , v pr imer javi z decembrom 1998 so bi le v iš je za 3,8 % in v pr imer javi z lanskim ( leta 1998) ju l i jem za 4,1 %.

- Cene prenoč i tev so se povečale za 2 % predvsem zaradi v iš j ih cen prenoč i tev v Kopru v času poletne sezone.

- Cene pi jač so bi le v iš je za 1,4 % zaradi v iš j ih cen alkoholnih p i jač (v povpreč ju za 1,5 %) in brezalkoholnih (za 1,4 %).

- V mesecu ju l i ju so se jedi podraži le za 1,3 %. Med jedmi so se najbol j podraži le s ladice (za 9,4 %), pr ikuhe (za 2 %), solate (za 1 %), g lavne jedi (za 0,9 %) ter tople in h ladne predjedi (za 0,7 %).

Objavi l je tudi graf : Stopnje rast i cen gost inskih stor i tev po skupinah in podskupinah, ju l i j 1999 (December 1998=100) za: jedi , tople in h ladne predjedi , g lavne jedi , pr ikuhe, solate, s ladice, p i jače, a lkoholne pi jače, brezalkoholne pi jače in prenoč i tve. Objavl jena je b i la še naslednja tabela: TABELA 4: Indeksi cen gost inskih stor i tev po skupinah in podskupinah, Sloveni ja, ju l i j 1999 ponder VI I 99 /

XI I 98 VI I 99 / VI 99

VI I 99 / VI I 98

I -VI I99/ I -VI I98

pI-VI I99/ XI I 98

VI I99/ P92

65

SKUPAJ 100,0 103,8 101,5 104,1 103,8 101,9 344,4 JEDI 46,8 102,6 101,3 103,4 103,3 101,2 291,7 Tople,h lad.predj 7,8 102,5 100,7 103,1 103,7 101,5 324,8 Glavne jedi 28,2 102,0 100,9 102,5 102,7 101,1 227,6 Pr ikuhe

3,8 102,7 102,0 104,4 104,9 100,9 442,3

Solate 4,6

103,4 101,0 105,0 104,9 101,8 410,1

Sladice 2,4

109,3 109,4 109,9 103,0 101,5 464,6

PIJAČE 31,2 102,9 101,4 103,7 103,5 101,4 364,8 Alkoholne pi jače 16,3 102,6 101,5 103,3 102,5 101,1 340,7 Brezalkoholne pi jače

14,9 103,3 101,4 104,1 104,5 101,7 400,8

PRENOČ ITVE 22,0 107,7 102,0 106,4 105,7 104,0 420,2 Vi r : Stat is t ične informaci je, 1999, št .234, st r .2 Kakšne so bi le objavl jene rast i cen gost inskih stor i tev za ju l i j 1999 v pr imer javi z obdobjem pred uvedbo davka na dodano vrednost in v obdobju od avgusta 1999 dal je, nazorno kažejo spodnj i graf i . Najprej so pr ikazane mesečne rast i cen gost inskih stor i tev in rast i cen na drobno za leto pred uvedbo davka na dodano vrednost (1998), potem za leto 1999, sredi katerega je b i l uveden davek na dodano vrednost , in pa za prvo leto po uvedbi davka na dodano vrednost (2000). Glede na sezonski značaj dejavnost i pregled stopenj mesečnih rast i v t reh let ih pokaže tudi , v katerem mesecu je sezonski vpl iv največ j i . TABELA 5: Mesečne rast i cen gost inskih stor i tev in cen na drobno v letu 1998 LETO 1998 rast cen gostinskih storitev rast cen na drobno

66

Jan 1,4 0,8Feb 1,7 0,9Mar 1,1 1,4Apr 0,3 1,3Maj 0,1 0,5Jun 0,6 0,3Jul 0,6 0,1Avg 0 0,5Sep 0,2 0,3Okt 0 0,3Nov 0 0,4Dec 0,1 0,7 V i r : Stat is t ične informaci je – cene, 1998, mesečne: indeksi cen na drobno, indeksi cen gost inskih stor i tev Mesečne rast i cen na drobno so bi le v prv ih št i r ih mesecih re lat ivno v isoke (okrog 1 %), od maja dal je so se umir i le in razen decembra niso več presegle polovice odstotka. Mesečne rast i cen gost inskih stor i tev so bi le do marca še več je . Ta v isoka rast cen gost inskih stor i tev je posledica dviga cen na drobno, g lede na zajete reprezentante pa ne moremo govor i t i o sezonskem vpl ivu. V naslednj ih mesecih pa so bi le z iz jemo juni ja in ju l i ja rast i cen gost inskih stor i tev zelo n izke, v t reh mesecih celo n ičelne. Juni ja in ju l i ja , ko je b i la mesečna rast 0,6 %, je na rast ver jetno vpl ival sezonski skok cen. Ta vpl iv n i izrazi t , saj so v spreml janje cen zajet i tudi gost inski objekt i , k i so namenjeni poslovnim gostom. Ti objekt i pogosto med dopust i celo znižajo cene prenoč i tev, da povečajo zasedenost s tur is t i . Presenet l j ivo n izke rast i cen hotelsk ih stor i tev pa so dosežene v zadnj ih pet ih mesecih, k i so precej pod rastmi cen na drobno. Jesenski meseci so tudi med najbol jš imi za poslovni tur izem. SLIKA 2 : Pr ikaz mesečnih rast i cen gost inskih stor i tev in cen na drobno v letu 1998

67

0

0,2

0,4

0,6

0,8

1

1,2

1,4

1,6

1,8

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

rast cen gostinskih storitevrast cen na drobno

TABELA 6: Mesečne rast i cen gost inskih stor i tev in cen na drobno v letu 1999 LETO 1999 rast cen gostinskih storitev rast cen na drobno Jan 0,8 0,4Feb 0,5 0,4Mar 0,2 0,3Apr 0,2 0,3Maj 0 0,6Jun 0,6 0,3Jul 1,5 1,9Avg 0,4 1,4Sep -0,4 0,9Okt 0 0,5Nov 0,6 0,4Dec 0 1,2 Vir : Stat is t ične informaci je – cene, 1999, mesečne : indeksi cen na drobno, indeksi cen gost inskih stor i tev Mesečne rast i cen na drobno so bi le v začetku leta 1999 re lat ivno nizke, izrazi ta rast pa je v mesecu ju l i ju ob uvedbi davka na dodano vrednost . Relat ivno v isoka rast se nadal ju je avgusta in septembra in po dvomesečni umir i tv i še decembra.

68

Tudi rast cen gost inskih stor i tev je v nasprot ju s predhodnim letom v prv i polovic i le ta re lat ivno nizka. Ob uvedbi davka na dodano vrednost je ugotovl jena 1,5 % rast , k i je lahko delno tudi odraz sezonskega značaja dejavnost i . V naslednj ih mesecih pa so rast i presenet l j ivo n izke. Sl ika 3: Pr ikaz mesečnih rast i cen gost inskih stor i tev in cen na drobno v letu 1999

-1

-0,5

0

0,5

1

1,5

2

2,5

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

rast cen gostinskih storitev

rast cen na drobno

Iz s l ike 3 je lepo v idet i , da so cene gost inskih stor i tev ob uvedbi davka na dodano vrednost porasle manj kot cene na drobno k l jub sezonskemu značaju gost inskih stor i tev. Porast cen je b i l precej manjš i , kot je b i lo predvideno v napovedi iz poglavja 5.1. , kar vel ja tako za rast cen gost inskih stor i tev in cen na drobno. Presenet l j ivo glede na napovedi pa je to, da je b i lo manjše povečanje cen gost inskih stor i tev kot cen na drobno. Po napovedi naj b i cene gost inskih stor i tev po uvedbi davka na dodano vrednost porasle najbol j . TABELA 7: Mesečne rast i cen gost inskih stor i tev in cen na drobno v letu 2000 LETO 2000 rast cen gostinskih storitev rast cen na drobno

69

Jan 0,2 0,5Feb 1 0,9Mar 0,5 1,3Apr 0,8 0,8Maj 0,2 0,5Jun 0,2 1,4Jul 0,6 1,2Avg 0,5 0,1Sep 0,5 1,9Okt 0 0,7Nov 0,3 1,3Dec 0,1 -0,5 Vi r : Stat is t ične informaci je – cene, 2000, mesečne : indeksi cen na drobno, indeksi cen gost inskih stor i tev V le tu 2000 so mesečne ras t i cen na drobno ze lo raz l ične in re la t i vno v isoke . Pr i gos t insk ih s to r i t vah pa se i z d ruge po lov ice le ta 1999 nada l ju je umi r jena ras t cen . Tud i sezonsk i vp l i v n i v iden . To g iban je p r ikazu je s l i ka 4 . Sl ika 4 : Pr ikaz mesečn ih ras t i cen gos t insk ih s to r i tev in cen na drobno v le tu 2000

-1

-0,5

0

0,5

1

1,5

2

2,5

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

rast cen gostinskih storitevrast cen na drobno

Gibanje rast i cen gost inskih stor i tev in cen na drobno v celotnem obravnavanem obdobju od januar ja 1998 do decembra 2000 kaže s l ika 5. Rast cen na drobno je sta lna, z bol j izrazi t im povečanjem ju l i ja 1999 ob uvedbi davka na dodano

70

vrednost in septembra 2000. Gibanje rast i cen gost inskih stor i tev je sta lna, z izrazi t im povečanjem ob uvedbi davka na dodano vrednost , potem pa so celo mesečne rast i n iž je. Zanimiva je pr imer java kumulat ivnih mesečnih rast i v tem obdobju. Do uvedbe davka na dodano vrednost sta kr ivul j i zelo podobni , po uvedbi davka na dodano vrednost pa se kr ivul ja rast i cen na drobno dviga hi t re je, kr ivul ja rast i cen gost inskih stor i tev pa se dviga počasneje, zato se razl ika povečuje. Sl ika 5: Pr ikaz kumulat ivnih rast i cen gost inskih stor i tev in cen na drobno v obdobju januar 1998 do december 2000

0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0

30,0

35,0

01/98

03/98

05/98

07/98

09/98

11/98

01/99

03/99

05/99

07/99

09/99

11/99

01/00

03/00

05/00

07/00

09/00

11/00

rast cen gost.stor.rast cen na drobno

V tabel i 8 so iz mesečnih rast i cen izračunane mesečne kumulat ivne rast i cen v letu 1998 za gost inske stor i tve, cene na drobno in tudi jedi , p i jače in prenoč i tve. Tako je v okviru gost inskih stor i tev pr ikazano gibanje cen jedi , p i jač in prenoč i tev.

71

Na sl ik i 6 v id imo, da je najv iš ja rast cen ugotovl jena pr i jedeh, in s icer predvsem na račun vel ike rast i v prv ih t reh mesecih, nato pa se rast umir i . Ni v idet i sezonskega značaja dejavnost i . Ta rast do novembra presega rast cen na drobno. Rast cen pi jač je najn iž ja, precej n iž ja od rast i cen na drobno. V zadnj ih mesecih je mesečna rast n ičelna. Kr ivul ja ne kaže sezonskega značaja dejavnost i . Kumulat ivna rast cen prenoč i tev je med rast jo cen jedi in rast jo cen pi jač . Pr i te j kr ivul j i pa je v iden sezonski vpl iv , saj je v iden dvig cen v ju l i ju in nato padec v avgustu in septembru. Kr ivul ja rast i cen vseh gost inskih stor i tev je zelo podobna rast i cen na drobno. V začetku leta so bi le rast i gost inskih stor i tev več je od rast i cen na drobno, v sredin i leta se kr ivul j i t r ikrat kr ižata, od septembra dal je pa je rast cen na drobno več ja od rast i gost inskih stor i tev. TABELA 8: Mesečne kumulat ivne stopnje rast i cen gost inskih stor i tev, cen na drobno, cen jedi , cen pi jač in cen prenoč išč v letu 1998

LETO 1998 rast cen gost.st. rast cen na drobno rast cen jedi rast cen pijačrast cen prenočitev

januar 1,4 0,8 1,1 1,1 2,4februar 3,1 1,7 3,6 1,2 3,3marec 4,3 3,1 5,5 1,9 3,3april 4,6 4,5 5,7 2,4 3,7maj 4,7 5,0 5,8 2,5 3,8junij 5,3 5,3 6,2 3,5 4,0julij 5,9 5,4 6,2 3,5 7,0avgust 5,9 5,9 6,4 4,0 6,1september 6,1 6,3 7,0 4,4 5,1oktober 6,1 6,6 7,1 4,4 5,1november 6,1 7,0 7,1 4,4 5,1december 6,3 7,8 7,1 4,4 5,8

Vir : Stat is t ične informaci je – cene, 1998, mesečno : indeksi rast i cen na drobno, indeksi cen rast i gost inskih stor i tev Sl ika 6 : Pr ikaz kumula t i vn ih mesečn ih ras t i cen gos t insk ih s to r i tev , cen na drobno,cen jed i , cen p i jač i n cen prenoč i t ev v le tu 1998

72

0,01,02,03,04,05,06,07,08,09,0

janua

r

februa

r

marec

april maj jun

ijjul

ij

avgu

st

septe

mber

oktob

er

nove

mber

dece

mber

rast cen gost.st.rast cen na drobnorast cen jedirast cen pijačrast cen prenočitev

V le tu 1999 ugotov l jene kumula t ine mesečne ras t i cen so p r ikazane v tabe l i 9 in g ra f ično v s l i k i 7 . Kr ivu l ja ras t i cen na drobno v p rv i po lov ic i le ta kaže na n izko ras t , p re lom kr ivu l je ob uvedb i davka na dodano v rednos t kaže na več j i skok cen in na p rece jšn jo ras t tud i v nas ledn j ih mesec ih . V naspro t ju z le tom 1998 so ras t i cen jed i n izke , p re lom kr ivu l je ob uvedb i davka na dodano v rednos t kaže na 1 ,3 % povečan je cen , na to pa se cene spe t umi r i jo . Tud i cene p i jač so v p rv i po lov ic i le ta podobno n izke ko t p r i jedeh. Povečan je ras t i cen ob uvedb i davka je b i lo 1 ,4 %, po tem pa se je ras t umi r i la . Kr ivu l j i ras t i cen jed i in p i jač s ta ze lo podobn i . Prece j d rugačno pa je b i lo g iban je cen prenoč i t ev . Po ve l i kem januarskem povečan ju cen so cene os ta le nespremen jene do maja , jun i ja so se poveča le za 2 ,6 %, ju l i j a ob uvedb i davka na dodano v rednos t pa še za 2 %. V sep tembru je s led i l več j i padec cen, pomemben dv ig pa je b i l spe t novembra . Jun i j sk i in de lno tud i ju l i j sk i dv ig s ta odraz po le tne sezone. Kr ivu l ja cen vseh gos t insk ih s to r i tev je do jun i ja podobna k r ivu l j i ras t i cen na drobno, že ju l i j a in še bo l j v nas ledn j ih mesec ih pa za n jo zaos ta ja .

73

TABELA 9 : Mesečne komula t i vne ras t i cen gos t insk ih s to r i tev , cen na d robno, cen jed i , cen p i jač i n cen prenoč i t ev v le tu 1999 LETO 1999 rast cen gost.st. rast cen na drobno rast cen jedi rast cen pijač rast cen prenočitevJanuar 0,8 0,4 0,1 0,4 2,9Februar 1,3 0,8 0,9 0,8 2,9Marec 1,5 1,1 1,0 1,4 2,9April 1,7 1,4 1,3 1,4 2,9Maj 1,7 2,0 1,3 1,4 2,9Junij 2,3 2,3 1,3 1,5 5,6Julij 3,9 4,3 2,6 2,9 7,7Avgust 4,3 5,7 2,9 3,3 8,1September 3,9 6,7 2,9 3,2 6,4Oktober 3,9 7,2 3,2 2,9 6,4November 4,5 7,6 3,2 2,9 9,0December 4,5 8,9 3,2 2,9 9,0 Vi r : S ta t i s t ične in fo rmac i je – cene : mesečno : indeks i ras t i cen na drobno, indeks i ras t i cen gos t insk ih s to r i tev Sl ika 7 : Pr ikaz mesečn ih kumula t i vn ih ras t i cen gos t insk ih s to r i tev , cen na drobno, cen jed i , cen p i jač i n cen prenoč i t ev v le tu 1999

74

0,0

1,0

2,0

3,0

4,0

5,0

6,0

7,0

8,0

9,0

10,0

janua

r

februa

rmare

cap

ril majjun

ijjul

ij

avgu

st

septe

mber

oktob

er

nove

mber

dece

mber

rast cen gost.st.rast cen na drobnorast cen jedirast cen pijačrast cen prenočitev

V le tu 2000 je b i la ras t cen na drobno re la t i vno v isoka , tekom ce lega le ta je b i la v iš ja od ras t i vseh in posamezn ih gos t insk ih s to r i tev . Ras t cen jed i je b i la n izka in b rez ze lo i z raz i t ih n ihan j . I s to ve l ja za ras t cen p i jač , l e da je b i la ras t cen p i jač še n iž ja od ras t i jed i . Cene prenoč i t ev so se v januar ju zman jša le , v februar ju in marcu so se p rece j poveča le , p rav tako ju l i j a , p ro t i koncu le ta pa so spe t pada le . Ras t cen vseh gos t insk ih s to r i tev je b i la enakomerna skoz i le to , a p rece j n iž ja ko t ras t cen na drobno. To je v idno v tabe l i 10 in s l i k i 8 . TABELA 10: Mesečne kumula t i vne ras t i cen gos t insk ih s to r i tev , cen na d robno, cen jed i , cen p i jač i n cen prenoč i t ev v le tu 2000

75

LETO 2000 rast cen gost.st. rast cen na drobno rast cen jedi rast cen pijač rast cen prenočitevjanuar 0,2 0,5 0,0 0,0 -1,1februar 1,2 1,4 0,8 0,2 1,6marec 1,7 2,7 1,3 0,2 2,7april 2,5 3,5 2,2 0,8 3,7maj 2,7 4,1 2,5 1,1 3,7junij 2,9 5,5 2,9 1,1 3,7julij 3,5 6,8 2,9 1,5 5,4avgust 4,1 6,9 3,8 1,7 6,2september 4,6 8,9 4,1 2,0 7,1oktober 4,6 9,7 4,1 2,1 7,1november 4,9 11,1 4,7 3,0 6,1december 5,0 10,6 4,8 3,3 5,8 Vi r : S ta t i s t ične in fo rmac i je – cene, 2000, mesečno : indeks i ras t i cen na d robno, indeks i ras t i cen gos t insk ih s to r i tev Sl ika 8 : Pr ikaz mesečn ih kumula t i vn ih ras t i cen gos t insk ih s to r i tev , cen na drobno, cen jed i , cen p i jač i n cen prenoč i t ev v le tu 2000

-2,0

0,0

2,0

4,0

6,0

8,0

10,0

12,0

janua

r

februa

r

marec

april maj jun

ijjul

ij

avgu

st

septe

mber

oktob

er

nove

mber

dece

mber

rast cen gost.st.rast cen na drobnorast cen jedirast cen pijačrast cen prenočitev

Zgora j op isana g iban ja ras t i cen po posamezn ih le t ih so še enkra t p r i kazana v s l i k i 9 , k je r so bazn i indeks i ras t i cen v decembru 1997, za ce lo tno obravnavano obdob je od januar ja 1998 do decembra 2000. Ravno v s red in i

76

tega obdob ja je b i l uveden davek na dodano v rednos t . I z te s l i ke je lepo v idno , kako so b i le ras t i cen obravnavan ih ka tegor i j do uvedbe davka na dodano v rednos t p r ib l i žno usk la jene . Pomemben razkorak je nas ta l ob uvedb i davka na dodano v rednos t , pozne je se je še povečeva l . Na jman jšo ras t so ime le p i jače, še posebno je n izka v d rug i po lov ic i t r i l e tnega obdob ja . Neko l i ko več j e so ras t i cen pr i jedeh in so skora j enake ras t i cen vseh gos t insk ih s to r i tev . Na jh i t re je in na jbo l j neenakomerno so se povečeva le cene prenoč i t ev . Sl ika 9 : Pr ikaz mesečn ih kumula t i vn ih ras t i cen gos t insk ih s to r i tev , cen na drobno, cen jed i , cen p i jač i n cen prenoč i t ev v obdob ju jan /1998 do dec /2000

0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0

30,0

35,0

jan.

98

mar

.98

maj

.98

jul.9

8

sep.

98

nov.

98

jan.

99

mar

.99

maj

.99

jul.9

9

sep.

99

nov.

99

jan.

00

mar

.00

maj

.00

jul.0

0

sep.

00

nov.

00

rast cen gost.st.rast cen na drobnorast cen jedirast cen pijačrast cen prenočitev

5.3. Ugotovitve iz primerjave Že dobro le to p red uvedbo davka na dodano v rednos t je ob d rug i obravnav i p red loga zakona o davku na dodano v rednos t p rece jšn je razbur jen je povzroč i l

77

i z račun sek to rske spremembe cen. Zarad i sprememb pred loga zakona o davku na dodano v rednos t za t re t jo obravnavo so b i l i nov i koe f ic ien t i povečan ja cen man jš i , vendar za gos t inske s to r i t ve še vedno ze lo v isok i , in s icer 1 ,178 ob agregatnem povečan ju cen 1 ,097. Hote lska pod je t ja so v p r ip ravah na uvedbo davka na dodano v rednos t p r ip rav l ja la razne iz račune in ocene, da b i ugo tov i la , kako omi l i t i vp l i v uvedbe davka na pos lovn i i z id . I z račun i so pokaza l i , da bo ob omejen ih možnos t ih zn iževan ja s t roškov pos lovan ja po t rebno zv iša t i p roda jne cene ho te lsk ih s to r i tev . V pog lav ju 4 .2 . je i z računano po t rebno povečan je cen ho te lsk ih s to r i tev p rece j man jše ko t v i z računu za t re t jo obravnavo pred loga zakona. Hote lsko pod je t je (g le j pog lav je 4 .2 . ) se je k l jub omen jen im iz računom od loč i l o , da p roda jn ih cen ob uvedb i davka ne bo poveča lo . Zaveda lo se je , da se bodo ob uvedb i davka na dodano v rednos t poveča le cene na drobno in da temu povečan ju zagotovo ne bo s led i la us t rezna ras t p lač . Zarad i ve l i ke e las t ičnos t i povpraševan ja po ho te lsk ih s to r i t vah in zarad i re la t i vno majhne s topn je nu jnos t i po t reb po teh s to r i t vah se omen jeno ho te lsko pod je t je n i upa lo povečat i p roda jn ih cen svo j ih s to r i tev . Pr i p reg ledovan ju s ta t i s t ičn ih podatkov o ras t i cen gos t insk ih s to r i tev ob uvedb i davka na dodano v rednos t in tud i le to in po l po uvedb i ugo tav l jamo, da je več i na pod je t i j s področ j a gos t inske de javnos t i , oz i roma t i s t ih , k i so za je ta v s ta t i s t ično spreml jan je ras t i cen gos t insk ih s to r i tev , razmiš l ja la in ravna la podobno. Dosežene ras t i res n iso povsem pr imer l j i ve z i z računom povečan ja cen v p red logu zakona o davku na dodano v rednos t za t re t jo obravnavo zarad i upoš tevan ih p redpos tavk . Pomembno pa je , da je b i la dosežena ras t cen na drobno ob uvedb i davka ( in tud i v obravnavanem obdob ju po uvedb i ) p rece j v iš ja od dosežene ras t i cen gos t insk ih s to r i tev , medtem ko je i z račun v p red logu zakona o davku na dodano v rednos t za t re t jo obravnavo napovedova l obra tno : p rece j v iš jo ras t cen gos t insk ih s to r i tev .

6. ZAKLJUČEK V svojem magistrskem delu sem pr ikazala vpl iv uvedbe davka na dodano vrednost na obl ikovanje cen hotelsk ih stor i tev. Delo je razdel jeno v dve uvodni poglavj i , v t ret jem osrednjem poglavju je podrobno pr ikazana izdelava kalkulaci j v hotelskem podjet ju, v četr tem poglavju je pr ikaz razl ik v obdavč i tv i po Zakonu o prometnem

78

davku in po Zakonu o davku na dodano vrednost ter izračun spremembe prodajnih cen stor i tev v hotelskem podjet ju zaradi uvedbe davka na dodano vrednost , v petem poglavju je podana pr imer java napovedi o povečanju cen, izračuna hotelskega podjet ja in dejanskega gibanja prodajnih cen po uvedbi davka na dodano vrednost . Na podlagi obravnavanega v nalogi lahko obl ikujem naslednje sklepne mis l i . Kot je b i lo pr ičakovat i , je uvedba davka na dodano vrednost vpl ivala tudi na poslovni iz id hotelsk ih podjet i j . V obravnavanem pr imeru je uvedba davka zmanjšala stroške poslovanja. Ni nujno, da to vel ja za vsa hotelska podjet ja, saj imajo lahko zelo razl ično strukturo stor i tev ( tudi s tor i tev, k i n iso obdavčene v s istemu davka na dodano vrednost in zato tudi n i možno upoštevat i vstopnih davkov za pr ipadajoče stroške) in st rukturo st roškov (več j i a l i manjš i delež amort izaci je in st roškov dela, k i n iso obdavčeni v obeh s istemih obdavč i tve, vel ik delež stroškov, k jer n i možno upoštevat i vstopnih davkov). Vendar je b i lo to pr ičakovat i , saj so hotelska podjet ja v s istemu prometnega davka ves mater ia l in stor i tve nabavl ja la s prometnim davkov. Hotelske stor i tve so v s istemu davka na dodano vrednost obdavčene z v iš jo stopnjo, pr i postrežbi jedi in p i jač pa je tudi davčna osnova več ja kot v s is temu prometnega davka. Najmanjše povečanje obdavč i tve je pr i prenoč i tvah, saj je stopnja obdavč i tve povečana za 1,5%, kar pomeni 1,4%-no povečanje prodajnih cen. Tudi pr i prodaj i jedi se je obdavč i tev povečala za 1,5%, vendar pa je davčna osnova v s istemu davka na dodano vrednost prodajna cena in ne le razl ika med real iz i rano vrednost jo jedi in nabavnimi st roški jedi . Davčna osnova za jedi se je v s istemu davka na dodano vrednost torej bol j povečala t is t im hotelsk im podjet jem, k i so imela več j i delež neposrednih stroškov porabl jenih ž iv i l v prodajni ceni , to pomeni , da so imela manjš i pr ib i tek in obratno. Obravnavano hotelsko podjet je je ob 220%-nem pr ib i tku ugotovi lo, da bi prodajne cene jedi moralo povečat i za 3,4%, da bi doseglo enake č is te pr ihodke od jedi . Prodaja pi jač je obdavčena po splošni stopnj i , torej se je stopnja obdavč i tve ob uvedbi davka na dodano vrednost povečala za 12,5%. Davčna osnova za pi jače je v s istemu davka na dodano vrednost prav tako prodajna cena in vel ja vse, kar vel ja za davčno osnovo za jedi . Tako bi se morale povečat i končne prodajne cene (z davkom na dodano vrednost) pr i napi tk ih (584% pr ib i tka) za 12,7%, pr i brezalkoholnih p i jačah (527% pr ib i tka) za 12,8 % in pr i a lkoholnih p i jačah (195% pr ib i tka) za 14,1%. Pr i osta l ih stor i tvah, k i j ih običajno opravl ja hotelsko podjet je, kot so stor i tve praln ice, te lefonske stor i tve, oddajanje prostorov za sestanke, izobraževanje in druge, se je obdavč i tev povečala za 12,5%, kar pomeni 11,7%-no povečanje končnih prodajnih

79

cen. Kakšno je potrebno povprečno povečanje cen hotelsk ih stor i tev za is te č is te pr ihodke iz poslovanja, je odvisno od strukture stor i tev in doseženih pr ib i tkov pr i jedeh in p i jačah. Zmanjšanje stroškov je manjše od povečanja obdavč i tve hotelsk ih stor i tev, zato b i hotelsko podjet je moralo povečat i prodajne cene, če hoče doseč i enak poslovni iz id. Iz obravnavanega pr imera in tudi iz stat is t ično ugotovl jenih stopenj rast i po uvedbi davka na dodano vrednost lahko ugotovim, da se vsa ta razl ika ni odrazi la v povečanju cen hotelsk ih stor i tev. Hotelska podjet ja so oč i tno oceni la, da bi se vel iko povečanje prodajnih cen negat ivno odrazi lo na izrabi n j ihovih zmogl j ivost i . Povečan obseg poslovanja kot posledica pr imernih ozi roma pr iv lačnih cen tudi izbol jša poslovni iz id. Uvedba davka na dodano vrednost je torej vpl ivala na obl ikovanje cen hotelskih stor i tev. Na povečanje cen je vpl ivala manj , kot je b i lo pr ičakovat i . Za poznavalce te dejavnost i pa je tako ravnanje razuml j ivo, saj zaradi znač i lnost i dejavnost i (predvsem stalne zmogl j ivost i , neobstojnost i in kratkotra jnost i s tor i tev, neenakomernega povpraševanja, nemudnost i s tor i tev) , neustrezna cenovna pol i t ika lahko pomeni vel iko poslabšanje poslovnega iz ida. Uvedba davka na dodano vrednost pa ni vpl ivala na nač in kalkul i ranja lastnih cen in nač in obl ikovanja prodajnih cen hotelskih stor i tev, razen pr i izračunu obdavč i tve stor i tev. Zaradi omenjenih znač i lnost i te dejavnost i se tudi kasnejše spremembe Zakona o davku na dodano vrednost , tudi povečanje splošne stopnje za 1% in n iž je stopnje za 0,5% s prv im januar jem leta 2002, n i neposredno odrazi lo na prodajnih cenah. Na koncu pa je še enkrat t reba omeni t i sezonski značaj dejavnost i , k i n i vedno enako izrazi t in zato zamegl ju je vpl iv proučevanih sprememb. . 7. LITERATURA :

1. Atk inson H., Berry A. , Jarv is R. : Business Account ing for Hospi ta l i ty and Tour ism. London : Chapman & Hal l , 1995. 407 str .

2. Beč Nevenka, Šircel j Andrej , Vraničar Mateja: Zakon o davku na dodano vrednost s komentar jem. L jubl jana : Gospodarski vestnik, 1999. 863 str .

80

3. Čučnik Janez: Zakon o davku na dodano vrednost s st rokovnim predgovorom in t ip ičnimi pr imer i in Zakon o t rošar in i . Radovl j ica : Skr iptor i j KA, 1999. 245 str .

4. Detela Mi lan: Ekonomika gost instva in gost inskih organizaci j združenega dela. L jubl jana : Državna založba Sloveni je, 1984. 256 str .

5. Detela Mi lan, Fla jšman Mar i jan: Poslovanje prenoč i tvenih obratov. L jubl jana: Državna založba Sloveni je, 1989. 159 str .

6. Eržen Ivanka: Posebnost i revid i ranja poslovanja hotelskega podjet ja. Special is t ično delo. L jubl jana : Ekonomska fakul teta, 1996. 83 str .

7. Gray Wi l l iam S., L iguor i Salvatore C.: Hotel and Motel Management and Operat ions, Third Edi t ion. Neww Jersey : Prent ice Hal l Inc. , 1994. 346 str .

8. Harr is Peter : Pr i f i t p lanning. Oxford, 1992, 204 str . 9. Kavč ič Slavka: Računovodske informaci je za odločanje pr i prodajni funkci j i .

Gradivo za izobraževanje za pr idobi tev strokovnega naziva preizkušeni notranj i rev izor. L jubl jana : Slovenski inšt i tut za reviz i jo, 2002, st r .16

10. Kotas Richard: Management Account ing for Hotel and Restaurants, Second edi t ion. London : Blackie Academic & Professional , 1995. 337 str .

11. Kunz Beat R. : Hotel -Rechnungswesen, 4.Auf lage. Bern : Ver lag Paul Haupt Bern und Stut tgart , 1986. 128 str . , 7 tb l .

12. Mihal ič Tanja: Poslovanje in ekonomika tur is t ičnih agenci j in gost inskih podjet i j . L jubl jana : Ekonomska fakul teta, 1997. 287 str .

13. Pauko Franc: Gost inski market ing. Mar ibor : Visoka ekonomsko komercia lna šola Mar ibor, 1991. 309 str .

14. Perš ič Mi lena: Interni obračun u sustavu contro l inga hotelskog produzeča. XXX.simpozi j Računovodstvo, poslovne f inance I reviz i ja. Pula : Hrvatska zajednica računovođa I f inanci jsk ih d je latn ika, 1995. st r . 235-249

15. Pic iga Dimit r i j : Strategi ja t rženja podjet ja Hotel i Bernardin d.d. . Magistrsko delo. L jubl jana : Ekonomska fakul teta, 1998, 100 str .

16. Pirc Antoni ja: Vpl iv uvedbe davka na dodano vrednost na rezul tate poslovanja v t rgovski družbi . Magistrsko delo. L jubl jana : Ekonomska fakul teta, 1998, 93 str .

17. Pirc Antoni ja: Davek na dodano vrednost . L jubl jana : Forum, 1999, 87 str . 18. Planina Janez: Ekonomika tur izma I .del , ponat is I I I . L jubl jana : Ekonomska

fakul teta, 1995. 247.str . 19. Svi lar Branka, Drobnič Nada: Komentar DDV – Zakon o davku na dodano

vrednost in Pravi ln ik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost . L jubl jana : Založba Ozir is , 1999. 510 str .

20. Tekavč ič Metka: Koncept st roškov po akt ivnost ih poslovnega procesa. Doktorska disertaci ja. L jubl jana : Ekonomska fakul teta, 1995. 202 str .

21. Tivadar Mi lan: Ekonomika v gost instvu. Kranj : Gost l ine, 1994. 127 str . 22. Tivadar Mi lan: Uporaba metod kalkulac i j in stat is t ike v gost instvu. Kranj :

Gost l ine, 1994. 141 str .

81

23. Turk Ivan: Pojmovnik računovodstva, f inanc in reviz i je. L jubl jana : Slovenski inšt i tut za reviz i jo, 2000. 1083 str .

24. Turk Ivan: Stroškovno računovodstvo. L jubl jana : Slovenski inšt i tut za reviz i jo, 2001. 509 str .

25. Turk Ivan: Uvod v ekonomiko gospodarske družbe. L jubl jana : Zveza računovodi j , f inančnikov in revizor jev, 1993. 314 str .

26. Turk Ivan, Kavč ič Slavka, Kokotec-Novak Majda: Upravl ja lno računovodstvo. L jubl jana : Ekonomska fakul teta, 1994. 303 str .

27. Turk Ivan, Kavč ič Slavka, Kokotec-Novak Majda: Poslovodno računovodstvo. L jubl jana : Slovenski inšt i tut za reviz i jo, 1997. 620 str .

28. Turk Ivan, Kavč ič Slavka, Kokotec-Novak, Kožel j Stanko, Melavc Dane, Odar Mar jan: Finančno računovodstvo. L jubl jana : Slovenski inšt i tut za reviz i jo, 1999. 841 str .

29. Zalokar Nuša: Prometni davek – predpis i , razlage, zgledi . IKS 10-11/1995. L jubl jana : Zveza računovodi j , f inančnikov in revizor jev, 1995.615 str .

30. Zalokar Nuša: Davek na dodano vrednost . IKS 9-10/1999. L jubl jana : Zveza računovodi j , f inančnikov in revizor jev, 1999. 549 str .

31. Nuša Zalokar: DDV – povečani stopnj i in spremembe pravi ln ika. IKS 1-2/2002. L jubl jana : Zveza računovodi j , f inančnikov in revizor jev, 2002, st r . 148-153

8.VIRI

1. Pravi ln ik o mer i l ih in nač inu kategor izaci je nastani tvenih obratov in mar in (Uradni l is t RS, št . 29/1997, št . 51/98)

2. Pravi ln ik o mer i l ih za določ i tev obratovalnega časa gost inskih obratov in kmet i j , na kater ih se opravl ja gost inska dejavnost (Uradni l is t RS, št . 78/99, št . 107/00)

3. Pravi ln ik o minimalnih tehničnih pogoj ih in o minimalnem obsegu stor i tev za opravl janje gost inske dejavnost i (Uradni l is t RS, št . 88/00)

4. Pravi ln ik o minimalni stopnj i izobrazbe oseb, k i opravl ja jo dela v gost inski dejavnost i (Uradni l is t RS, št . 34/95, št . 46/98)

5. Pravi ln ik o spremembah in dopolni tvah pravi ln ika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Uradni l is t RS, št . 106/01)

6. Predlog zakona o davku na dodano vrednost – druga obravnava (Poročevalec Državnega zbora Republ ike Sloveni je, š t . 30/98)

7. Predlog zakona o davku na dodano vrednost – t ret ja obravnava (Poročevalec Državnega zbora Republ ike Sloveni je, š t . 60/98)

8. Posebne uzance v gost instvu (Uradni l is t RS, št . 22/95)

82

9. Resoluci ja o strateških c i l j ih na področ ju razvoja tur izma v Republ ik i Sloveni j i s programom akt ivnost i in ukrepov za njeno izvajanje (Uradni l is t RS, št . 7/95)

10. Slovenski računovodskimi standardi . L jubl jana : Zveza računovodi j , f inančnikov in revizor jev Sloveni je, 1993. 209 str .

11. Slovenski računovodski s tandardi (Uradni l is t RS, 107/01) 12. Stat is t ične informaci je : Indeksi cen na drobno, Indeksi cen gost inskih

stor i tev. L jubl jana : Stat is t ični urad RS, 1997 – 1999 mesečni podatk i 13. Uni form System of Account for Hotels. Eight Revised Edi t ion. New York :

Hotel Assocciat ion of New York Ci ty, Inc. , 1986. 139 str . 14. Uredba o uvedbi standardne k lasi f ikaci je dejavnost i (Uradni l is t RS, št .

12/99) 15. Zakon o davku na dodano vrednost (Uradni l is t RS, št . 89/98) 16. Zakon o gost instvu (Uradni l is t RS, št . 1/95) 17. Zakon o posebnem prometnem davku od alkoholnih p i jač (Uradni l is t RS,

št . 71/93) 18. Zakon o pospeševanju tur izma (Uradni l is t RS, št . 57/98) 19. Zakon o prometnem davku (Uradni l is t RS, št . 4/92, š t . 9/92, š t . 12/93, š t .

71/93 20. Zakon o t rošar inah (Uradni l is t RS, 98/98