lokalni energetski koncept obČine log -...

LLOOKKAALLNNII EENNEERRGGEETTSSKKII

KKOONNCCEEPPTT OOBBČČIINNEE

LLOOGG -- DDRRAAGGOOMMEERR II.. AAnnaalliizzaa ssttaannjjaa

OOBBČČIINNAA LLOOGG -- DDRRAAGGOOMMEERR DDrraaggoommeerr,, NNaa GGrriivvii 55,, pp..pp.. 0099 11335588 LLoogg pprrii BBrreezzoovviiccii

NNoovveemmbbeerr 22000099

LLookkaallnnii eenneerrggeettsskkii kkoonncceepptt OObbččiinnee LLoogg –– DDrraaggoommeerr

Naročnik: Občina Log - Dragomer Dragomer, Na Grivi 5, p.p. 09 1358 Log pri Brezovici Predstavniki naročnika: - g. Andrej Kos, direktor občinske uprave - ga. Tanja Krušič, občinska uprava - g. Franc Hrovatin - g. August Krsnik

Izdelovalec: Oikos, svetovanje za razvoj, d.o.o.

Jarška cesta 30 1230 Domžale Vodja projekta: - ga. Katarina Pogačnik, univ. dipl. manag. okolja in naravnih virov Sodelovali: - Anes Durgutović, dipl. inž. geoteh. in rud. - Klemen Strmšnik, univ. dipl. geogr. - Urša Zakrajšek, univ. dipl. geogr. - Aleksandra Privšek, univ. dipl. geogr. - Matjaž Harmel, univ. dipl. inž. gozd. - Sabina Cepuš, univ. dipl. ekol. - Tilen Kosi, dipl.zn. - Tadej Kogovšek, univ. dipl. inž. gozd. STENG – nacionalni center za čistejšo proizvodnjo d.o.o - doc. dr. Janez Petek, direktor LEA Spodnje Podravje

Projekt: LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE LOG - DRAGOMER Faza projekta: KONČNO POROČILO- I. Analiza stanja Projekt številka: 980/08 Datum izvedbe: November 2009 Ključne besede: lokalni energetski koncept, analiza stanja, analiza stavb, javne stavbe, poraba

energentov

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE LOG – DRAGOMER I. ANALIZA STANJA

OIKOS d.o.o. Stran 3 od 67

SEZNAM KRATIC IN OKRAJŠAV

Kratica Pomen ARSO Agencija RS za okolje AURE Agencija RS za učinkovito rabo in obnovljive vire energije a Leto (annual) ELKO Ekstra lahko kurilno olje GF Gozdni fondi GVŽ Glava velike živine

IPPC Naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Integrated Pollution Prevention and Control)

JR Javna razsvetljava LEK Lokalni energetski koncept NGD Načrtovana gojitvena dela MHE Mala hidro elektrarna MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano MOP Ministrstvo za okolje in prostor OPN Občinski prostorski načrt OPPN Občinski podrobni prostorski načrt OPVO Občinski program varstva okolja OVE Obnovljivi viri energije OŠ Osnovna šola PLDP Povprečni letni dnevni promet ReNEP Resolucija o nacionalnem energetskem programu RS Republika Slovenija SCI Posebna ohranitvena območja (Special conservation areas) SSE Sistem sončne energija SPA Posebno območje varstva (Special protected areas) SURS Statistični Urad RS UNP Utekočinjen naftni plan URE Učinkovita raba energije TČ Toplotna črpalka ZD Zdravstveni dom ZVO Zakon o varstvu okolja ZPN Zakon o prostorskem načrtovanju



POVZETEK

Energetski koncept lokalne skupnosti oz. občine pomeni dolgoročno načrtovanje razvoja občine na energetskem in z energijo povezanim okoljskim razvojem. Pomeni osnovo za postavitev in izvajanje ustrezne okoljske in energetske politike. Lokalni energetski koncept je dokument, ki občino in njene prebivalce usmerja k sistematskemu oblikovanju in vzdrževanju baz podatkov o porabnikih in rabi energije, uvajanju ukrepov učinkovite rabe energije (UVE), poviševanju energijske učinkovitosti in uvajanju obnovljivih virov energije (OVE). Dolgoročno načrtovanje energetskega razvoja občine je ključni element dolgoročnega gospodarskega razvoja občine in osnova za znižanje energijske odvisnosti ter vplivov na okolje. Trajnostna energijska politika zahteva celovit pristop, ki usklajeno obravnava in povezuje področje energetike, varstva okolja gospodarski in regionalni razvoj. Zato je smiselno, da so v izdelavo, sprejem in izvajanje lokalnega energetskega koncepta vključeni vsi akterji, kot so direktor občinske uprave, vodje oddelkov za naložbe, družbene dejavnosti, direktorji javnih zavodov, občinski svetniki, ravnatelji šol in vrtcev, direktorji podjetij v občini, predstavniki obrti in malih podjetnikov, kmetov ter predstavnikov občanov. Izdelava in sprejem lokalnega energetskega koncepta je za občine zavezujoča na podlagi Energetskega zakona Ur. l. RS, št. 27/2007, 70/2008. Občina sprejme lokalni energetski koncept za obdobje desetih let. Za območje občine Log Dragomer v preteklosti ni bil izdelan Lokalni energetski koncept. LEK Občine Log Dragomer je narejen na podlagi Pravilnika o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov ter Priročnika za izdelavo lokalnih energetskih konceptov. Priprava LEK-a je potekala v dveh fazah in sicer: - Faza I: Pregled obstoječega stanja - Faza II: Načrt ukrepov: Določitev okoljskih ciljev, ukrepov in aktivnosti. Občina Log Dragomer je bila ustanovljena leta 2006 in je konec leta 2007 štela 3.484 prebivalcev, ter se tako uvršča med manjše slovenske občine. Občino tvorijo tri naselja: Dragomer, Log pri Brezovici in Lukovica pri Brezovici. Površina občine znaša 11 km2 od tega 42 % prekriva gozd, 13 % površine je pozidane. Velik del območja je uvrščen v varovana območja. V občini je velik delež objektov starejših od 40 let (60%). 82% objektov pa ni bilo nikoli prenovljenih. Prevladujoč vir ogrevanja je ELKO (74%) sledi les in lesni odpadki (14%) raba UNP je zastopana z 8%. V občini se 73% energije porabi za ogrevanje stanovanj, podjetij in javnih stavb (vključno za gretje sanitarne vode), 36% energije se porabi za pogon električne opreme in ogrevanje sanitarne vode izven kurilne sezone ter javno razsvetljavo. Zaznana je nadpovprečna raba energije in podpovprečna raba električne energije na prebivalca v primerjavi s povprečjem RS. Ob izvedbi enostavnih energetskih pregledov je bilo ugotovljen, da bo v javnih stavbah potrebno izvesti ukrepe z namenom znižanja energijskega števila v razred ciljne vrednosti. Emisije, ki nastanejo v občini Log Dragomer kot posledica pridobivanja in rabe energije so večje kot je slovensko povprečje, za kar je razlog moč iskati v večji porabi ELKO kot je slovensko povprečje in v zastarelih ogrevalnih sistemih Potencial v občini Log Dragomer v navezavi z OVE se kaže v še večji izrabi lesne biomase, izrabi sončne energije, toplotnih črpalkah in morda pridobivanju bioplina ter izrabi geotermalne energije v primeru potencialnega investitorja.



V letu 2008 je bilo podpisano pismo o nameri za plinifikacijo občine Log Dragomer. Predvideno plinovodno omrežje naj bi potekalo iz Občine Brezovica (Tržaška cesta) in se bo nadaljevalo v Občino Log - Dragomer. Napajalni plinovod za Občino Log - Dragomer bo najprej potekal po cesti Brezovica – Vrhnika. Iz te plinovodne veje se bosta odcepili dve stranski plinovodni veji za napajanje naselja Lukovica. Plinovod se bo nato nadaljeval do naselja Dragomer. Napajalni plinovod bo predvidoma potekal po Dragomerškovi cesti. Iz te plinovodne veje se bo v nadaljevanju oskrbovalo tudi naselje Log pri Dragomerju. Poleg obstoječih gradenj na omenjenih območjih, je predvideno, da se bo z zemeljskim plinom oskrbovalo vse večje novogradnje oziroma pozidave na območju Občine (na primer: poslovna proizvodna cona Log). Analiza šibkih točk je pokazala, da je področje, ki vsesplošno predstavlja šibko točko v občini odsotnost baze energijskih podatkov v občini Log Dragomer. Pri rabi energije v gospodinjstvih in javnih stavbah pa se šibke točke navezujejo na prevladujočo rabo kurilnega olja in uporabo individualnih kotlov, ki so v večjem delu starejšega datuma in njihov izkoristek ni najboljši, kar skupaj povzroča večje emisije v ozračje. Sledi slaba informiranost prebivalstva, v OŠ in v vrtci o URE in OVE, odsotnost akcijskih načrtov za energetsko prenovo javnih stavb ter slabo zastopana uporaba OVE v gospodinjstvih in javnih stavbah. Prav tako je analiza šibkih točk pokazala, da veliko srednje velikih podjetij ne pozna porabe energije ter energentov oziroma ne posvečajo temu pozornosti. Spremljanje rabe energije se vrši predvsem stroškovno, ne pa količinsko. Prav tako je analiza stanja pokazala da v poslovnih subjektih ni izvedenih študij izvedljivosti alternativnih sistemov ogrevanja, optimizacije proizvodnih procesov, itd. Za rabo električne energije za javno razsvetljavo pa smo opredelili, da je potrebno v naslednjem obdobju natančno spremljati rabo energije in sanirati obstoječo javno razsvetljavo kot to določa Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. list RS 81/2007). Kot šibko točko smo opredelili delež trenutne rabe energije obnovljivih virov, ki je glede na potencial občine izredno majhen Občina Log Dragomer želi z Lokalnim energetskim konceptom zastaviti pot, po kateri bo izboljšala rabo energije in povečala delež rabe obnovljivih virov energije. Cilji lokalnega energetskega koncepta v občini Log Dragomer so: • Učinkovita raba energije. • Zagotovitev energije iz OVE. • Vzpostavljen sistem energetskega informiranja. Zastavljene cilje bo občina dosegla z izvedbo ukrepov in projektov na področju energetske sanacije, energetskim menedžmentom (upravljanjem), energetsko varčne gradnje, izrabo lokalnih obnovljivih virov energije. Za izboljšanje stanja v javnih objektih bo občina poskušala izobraziti osebo, ki bo skrbela za energetsko upravljanje (menedžment) javnih objektov, poleg tega pa bo ta oseba skrbela tudi za izobraževanje lokalnega prebivalstva o učinkoviti rabi energije in rabi obnovljivih virov energije. V nadaljevanju so prikazane predvidene aktivnosti po posameznih ukrepih.

CILJI UKREP AKTIVNOSTI

UČINKOVITA RABA ENERGIJE V OBČINI

ZAGOTOVITEV RABE ENERGIJE IZ

OVE

VZPOSTAVLJEN SISTEM ENERGETSKEGA INFORMIRANJA

Energetska sanacija

• Izvedba razširjenih energetskih pregledov javnih stavb (pregled sedanjih ureditev ter rešitev);

• Priprava investicijske dokumentacija z analizo stroškov in koristi za predlagane variante;

• Sanacija javnih objektov; • Uvedba energetskega knjigovodstva v javnih



IN SVETOVANJA stavbah. • Pridobitev energetske izkaznice • Izvedba sanacije javne razsvetljave

• Izgradnja plinovodnega omrežja

• Spodbujanje priključitve na načrtovano plinovodno omrežje

Energetsko varčna gradnja

• Opredelitev obveznosti glede energetsko varčne gradnje v ustreznih občinskih aktih

Izraba OVE

• Izdelava načrta rabe OVE

• Analiza izrabe energije sonca

• Analiza izrabe obnovljivih virov energije s toplotnimi črpalkami

• Izdelava študije izvedljivosti za izvedbo mikro sistemov na lesno biomaso

• Študija izvedljivosti skupne kotlovnice z možnostjo kogeneracije na OVE za predvideno gospodarsko cono

Energetski menedžment

• Imenovanje energetskega menedžerja.

• Načrt spodbujanja in uvajanja URE in OVE v gospodinjstva

• Načrt spodbujanja in uvajanja URE in OVE v gospodarstvo

• Usmeritev koncesionarjem in ostalim prevoznikov v javnem prometu glede nakupa in uporabe prevoznih sredstev



KAZALO

Seznam kratic in okrajšav .......................................................................................................................................................................... 3

Povzetek ..................................................................................................................................................................................................... 4

Kazalo ......................................................................................................................................................................................................... 7

1. Splošno .......................................................................................................................................................................................... 10

1.1. Uvod ...................................................................................................................................................................................... 10

1.2. Namen in cilji projekta ....................................................................................................................................................... 10

1.3. Razumevanje projekta ........................................................................................................................................................ 11

1.4. Vsebina projekta .................................................................................................................................................................. 12

1.5. Metoda dela in potek priprave projekta .......................................................................................................................... 12

2. Pregled obstoječega stanja .......................................................................................................................................................... 15

2.1. Opis območja LEK ............................................................................................................................................................ 15

Predstavitev Občine Log - Dragomer ................................................................................................................................................ 15

Geografski opis območja ................................................................................................................................................................... 15

Klima in podnebje ............................................................................................................................................................................. 15

Območja ohranjanja narave .............................................................................................................................................................. 16

2.2. Podatki o prebivalstvu ........................................................................................................................................................ 18

2.3. Značilnosti stavb ................................................................................................................................................................. 20

2.3.1. Gospodinjstva ......................................................................................................................................................................... 20

2.3.2. Javne stavbe ........................................................................................................................................................................... 27

2.4. Gospodarstvo ...................................................................................................................................................................... 32

2.5. Električna energija ............................................................................................................................................................... 35

Poraba električne energije pri tarifnih odjemalcih ............................................................................................................................... 36

Poraba električne energije pri upravičenih odjemalcih ......................................................................................................................... 36

2.6. Odpadki in odpadne vode ................................................................................................................................................. 38

2.7. Promet ................................................................................................................................................................................... 38

2.8. Obnovljivi viri energije ....................................................................................................................................................... 39

Lesna biomasa ................................................................................................................................................................................. 39

Bioplin 41

OPOMBA: Potencial bioplina je izračunan na podlagi podatkov pridobljenih od strani pristojnih inštitucij. Ne glede na potencial, ki se kaže verjetno le tega ni smotrno izkoriščati, kajti le ta je razpršen na več različnih enot, ki se uporabljajo za lastne namene(gnojenje lastnih kmetijskih površin. .............................................................................................................................................................. 44

Veter 44

Sončna energija ................................................................................................................................................................................. 45

Vodni potencial ................................................................................................................................................................................ 47

Geotermalna energija ........................................................................................................................................................................ 47

2.9. Razvojne in prostorske podlage........................................................................................................................................ 47

2.9.1 Predvidena gradnja in potek plinovodnega omrežja .................................................................................................................. 48

3. Analiza obstoječega stanja rabe in oskrbe z energijo............................................................................................................. 50

3.1. Obstoječi menedžment na področju OVE in URE ...................................................................................................... 50

Baze podatkov .................................................................................................................................................................................. 50

Lokalna energetska agencija ............................................................................................................................................................. 50

3.2. Analiza rabe energije za vse ............................................................................................................................................... 50

4. Vplivi na okolje ............................................................................................................................................................................ 52

4.1. Emisije, proizvedene z ogrevanjem stanovanj ............................................................................................................... 53

5. Predvidena bodoča oskrba z energijo ...................................................................................................................................... 55

5.1. Izračuni podani na podlagi ocene gradnje objektov ..................................................................................................... 55

5.2. Izračuni glede na predvidene ureditve ............................................................................................................................. 56

6. Pregled ključnih ugotovitev ....................................................................................................................................................... 58

6.1. Opredelitev šibkih točk obstoječe oskrbe in rabe energije .......................................................................................... 60

7. Napotki za sistematično izvajanje LEK ................................................................................................................................... 61

8. Usmeritve glede virov financiranja ........................................................................................................................................... 63

9. Zaključek ....................................................................................................................................................................................... 65

10. Viri in literatura ............................................................................................................................................................................ 66

10.1. Viri ......................................................................................................................................................................................... 66

10.2. Zakonodaja ........................................................................................................................................................................... 67

KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Kurilne vrednosti energentov.................................................................................................................................................. 13

Preglednica 2: Osebna izkaznica Občine Log - Dragomer .......................................................................................................................... 15



Preglednica 3: Trajanje kurilne sezone v okolici meteorološke postaje Vrhnika ........................................................................................... 16

Preglednica 4: Prebivalstvo, staro 15 let ali več, po izobrazbi v Občini Log - Dragomer in Sloveniji ........................................................... 18

Preglednica 5: Aktivno prebivalstvo po zaposlitvenem statusu v Občini Log - Dragomer in Sloveniji .......................................................... 19

Preglednica 6: Stanovanja po napeljavah in pomožnih prostorih v Občini Log - Dragomer in Sloveniji ....................................................... 20

Preglednica 7: Stavbe s stanovanji in drugimi bivalnimi prostori glede na vrsto stavbe v Občini Log - Dragomer in Sloveniji ....................... 21

Preglednica 8: Stanovanja in površina stanovanj po glavnem viru ogrevanja v zadnji kurilni sezoni v Občini Log - Dragomer in Sloveniji .. 22

Preglednica 9: Stanovanja in površina stanovanj po vseh virih ogrevanja v zadnji kurilni sezoni v Občini Log - Dragomer in Sloveniji ....... 23

Preglednica 10: Letna poraba energije in energentov za ogrevanje stanovanj v Občini Log - Dragomer ........................................................ 24

Preglednica 11: Letna poraba energije in energentov za pripravo sanitarne vode v Občini Log - Dragomer .................................................. 24

Preglednica 12: Poraba energije za ogrevanje stanovanj in pripravo sanitarne vode v Občini Log - Dragomer .............................................. 24

Preglednica 13: Skupna količina porabljenih energentov za ogrevanje stanovanj in pripravo sanitarne vode v Občini Log - Dragomer ......... 25

Preglednica 14: Ocenjeni stroški ogrevanja stanovanj in sanitarne vode v Občini Log - Dragomer ............................................................... 25

Preglednica 15: Primerjava porabljene energije za ogrevanje stanovanj med Občino Log - Dragomer in Slovenijo......................................... 25

Preglednica 16: Primerjava porabljene energije za ogrevanje sanitarne vode med Občino Log - Dragomer in Slovenijo ................................. 26

Preglednica 17: Osnovni podatki o rabi energije v javnih stavbah v Občini Log - Dragomer ....................................................................... 29

Preglednica 18: Skupna količina porabljenih energentov v javnih stavbah v Občini Log - Dragomer ........................................................... 30

Preglednica 19: Letni stroški (2008) ogrevanja in prezračevanja javnih stavb v Občini Log - Dragomer .................................................... 30

Preglednica 20: Poraba energije in stroški za ogrevanje javnih stavb za leto 2008 v Občini Log - Dragomer .............................................. 31

Preglednica 21: Raba električne energije v javnih stavbah za leto 2008 v Občini Log – Dragomer ............................................................. 32

Preglednica 22: Poslovni subjekti v Poslovnem registru Slovenije po skupinah v Občini Log - Dragomer in Sloveniji .................................. 33

Preglednica 23: Osnovne informacije o večjih podjetjih v Občini Log - Dragomer ......................................................................................... 33

Preglednica 24: Vrsta dejavnosti, raba energenta in električne energije večjih podjetij v Občini Log - Dragomer .......................................... 34

Preglednica 25: Poraba električne energije po odjemalcih v Občini Log - Dragomer ..................................................................................... 35

Preglednica 26: Pregledna tabela JR Log - Dragomer ................................................................................................................................. 37

Preglednica 27: Površina gozdov v Občini Log - Dragomer po oblikah lastništva ........................................................................................ 39

Preglednica 28: Gozdni fondi za katastrsko Občino Log-Dragomer ........................................................................................................... 39

Preglednica 29: Posek v Občini Log - Dragomer po vrstah sečnje za leto 2007 ........................................................................................... 40

Preglednica 30: Izkoriščena biomasa v Občini Log - Dragomer za leto 2007 ............................................................................................. 40

Preglednica 31: Lesna zaloga in energetska vrednost biomase (iglavci 2,4 MWh/m3, listavci 3,08 MWh/m3) ........................................ 40

Preglednica 32: Družinske kmetije po velikostnih razredih kmetijskih zemljišč v uporabi v Občini Log - Dragomer.................................. 41

Preglednica 33: Raba obdelovalnih površin v Občini Log - Dragomer ......................................................................................................... 42

Preglednica 34: Družinske kmetije po številu GVŽ in živine v Občini Log - Dragomer ............................................................................ 43

Preglednica 35: Potencial bioplina iz rastlinskih ostankov v Občini Log - Dragomer ................................................................................. 43

Preglednica 36: Potencial bioplina iz živinoreje v Občini Log - Dragomer .................................................................................................. 44

Preglednica 37: Podatki o vetru za merilno mesto Ljubljana za desetletno obdobje 1998-2007 .................................................................. 45

Preglednica 38: Trajanje sončnega obsevanja (ure) in globalno sevanje za leto 2007 na merilni postaji Ljubljana ....................................... 46

Preglednica 39: Opis ureditve predvidenih posegov v Občini Log - Dragomer za katere bodo izdelani OPPN ............................................ 48

Preglednica 40: Poraba energentov za ogrevanje in pripravo sanitarne vode ter poraba električne energije v Občini Log - Dragomer ............. 50

Preglednica 41: Poraba energije za ogrevanje in pripravo sanitarne vode ter poraba električne energije v Občini Log - Dragomer ................. 51

Preglednica 42: Primerjava emisijskih vrednosti pri uporabi različnih energentov ........................................................................................ 52

Preglednica 43: Emisije plinov in prahu v Občini Log - Dragomer po posameznih energentih ..................................................................... 53

Preglednica 44: Emisije v zrak v kg/a na prebivalca v Sloveniji in občini Log-Dragomer .......................................................................... 54

Preglednica 45: Potrebe po primarni energiji za oceno stanovanjske gradnje na leto ..................................................................................... 55

Preglednica 48: Zbrane ključne ugotovitve na podlagi analize po posameznih področjih ............................................................................... 58

Preglednica 49: Šibke točke po posameznih področjih ................................................................................................................................. 60



KAZALO GRAFIKONOV Grafikon 1: Stanovanja po površini v Občini Log - Dragomer ................................................................................................................... 21

Grafikon 2: Stavbe s stanovanji po letu zgraditve v Občini Log - Dragomer .............................................................................................. 21

Grafikon 3: Stanovanja po letu zadnje prenove v Občini Log - Dragomer .................................................................................................. 22

Grafikon 4 in 5: Porazdelitev stanovanj po glavnih virih ogrevanja za Občino Log - Dragomer in Slovenijo .............................................. 23

Grafikon 7: Vrednosti energijskih števil javnih stavb v Občini Log - Dragomer ter predlagana ciljna vrednost ........................................... 31

Grafikon 8: Struktura rabe električne energije v slovenskih gospodinjstvih .................................................................................................. 35

Grafikon 9: Raba kmetijskih površin kmetij, ki imajo več kot 10 ha kmetijskih zemljišč, v Občini Log - Dragomer ................................ 42

Grafikon 10: Registrirane dejavnosti v Občini Log - Dragomer.................................................................................................................. 42

Grafikon 11: Prikaz deleža emisij kot posledica rabe energije za ogrevanje in električne energije ................................................................. 53

Grafikon 12: Primerjava emisij v zrak v na prebivalca med Slovenijo in občino Log-Dragomer ................................................................. 54

KAZALO SLIK Slika 1: Povprečno trajanje ogrevalne sezone obdobje 1971 - 2000............................................................................................................. 16

Slika 2: Letni globalni obsev za Slovenijo .................................................................................................................................................. 45

TEKSTUALNE PRILOGE - Priloga 1: Razumevanje LEK v okviru ostalih zakonodajnih zahtev; - Priloga 2: Seznam kurilnih naprav na območju občine; - Priloga 3: Grafični prikaz velikosti streh za proizvodnjo energije in potenciali (solarni sistem); - Priloga 4: Opis poteka priprave LEK; KARTOGRAFSKE PRILOGE - Priloga A: Pregledna karta - Priloga B: Varovana območja - Priloga C: Naselja - Priloga D: Gozdne površine - Priloga E: Dejanska raba tal - Priloga F: Predvideni OPPN - Priloga G: Večji poslovni subjekti -Priloga H: Prikaz plinovodnega omrežja



1. SPLOŠNO

1.1. Uvod Energetski zakon (Ur. l. RS, št. 27/2007, 70/2008) občinam nalaga obvezno izdelavo in sprejem lokalnega energetskega koncepta (LEK). Z energetskim konceptom občina posodobi in celovito oceni možnosti ter predlaga rešitve pri načrtovanju strategije občinske energetske politike v prihodnje. S tem prispeva k dvigu energijske učinkovitosti vseh subjektov v občini in omogoči večji energijski in ekonomski izkoristek. Energetski koncept celovito oceni možnosti in predlaga rešitve na področju energetske oskrbe občine. Pri tem upošteva dolgoročni razvoj občine na različnih področjih in obstoječe energetske kapacitete. Za območje Občine Log - Dragomer v preteklosti še ni bil izdelan Lokalni energetski koncept, katerega izdelavo in sprejem občinam nalaga Energetski zakon (Ur. l. RS, št. 27/2007-UPB2, 70/2008). Z energetskim konceptom občina posodobi in celovito oceni možnosti ter predlaga rešitve pri načrtovanju strategije občinske energetske politike v prihodnje. S tem prispeva k dvigu energetske učinkovitosti vseh subjektov v občini in omogoči večji energetski in ekonomski izkoristek. LEK občine je namenjen povečevanju osveščenosti in informiranosti porabnikov energije ter pripravi ukrepov na področju učinkovite rabe energije in uvajanja novih energetskih rešitev. Občina Log - Dragomer je pri podjetju OIKOS d.o.o. naročila izdelavo »Lokalnega energetskega koncepta Občine Log - Dragomer«.

1.2. Namen in cilji projekta LEK občine je namenjen povečevanju osveščenosti in informiranosti porabnikov energije ter pripravi ukrepov na področju učinkovite rabe energije in uvajanja novih energetskih rešitev. Namen izdelave in izvedbe projekta je lahko:

- učinkovita raba energije na vseh področjih, - povečanje in hitrejše uvajanje lokalnih obnovljivih virov energije (lesne biomase, sončne

energije, bioplina itd.), - zmanjšanje obremenitve okolja, - spodbujanje uvajanja soproizvodnje toplote in električne energije, - uvajanje daljinskega ogrevanja, - zamenjava fosilnih goriv za obnovljive vire energije, - zmanjšanje rabe končne energije pri vseh skupinah porabnikov, - uvedba energetskih pogledov javnih in stanovanjskih stavb, - uvedba energetskega knjigovodstva in upravljanja javnih stavb, - uvedba energetskega svetovanja, informiranja in izobraževanja.

Cilji projekta so pridobljena izhodišča in usmeritve za:

- učinkovito rabo energije (URE) v občini, - zagotovitev rabe energije iz obnovljivih virov energije (OVE), - vzpostavljen sistem energetskega informiranja in svetovanja.

Podrobnejše informacije o namenu in ciljih LEK-a glej poglavje 5. Cilji, ukrepi in aktivnosti lokalnega energetskega koncepta v Občini Log - Dragomer.



1.3. Razumevanje projekta Na področju varstva okolja so se zaradi uvajanja evropske zakonodaje v zadnjih letih pojavile nove omejitve in zahteve. Sestavni del energetske politike je učinkovita raba energije (URE) in spodbujanje rabe obnovljivih virov energije (OVE). Pri tem so pomembne direktive Evropske Unije, ki zapovedujejo povečanje deleža OVE v primarni energetski bilanci do leta 2010, ter Kyotskega protokola o zmanjšanju emisij CO2. Slovenija se je zavezala, da bo do leta 2010 dvignila delež OVE v primarni bilanci na 12%. Kyotski protokol je bil v Sloveniji sprejet z Zakonom o ratifikaciji Kyotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (Ur. l. RS, št. 17/2002). Protokol zavezuje države pogodbenice k vrsti aktivnosti, katerih cilj je količinsko omejevanje in zniževanje emisij toplogrednih plinov. V okviru teh aktivnosti je med drugim predvideno tudi povečanje energetske učinkovitosti na ustreznih področjih gospodarstva v državi, raziskovanje, spodbujanje, razvoj in povečana uporaba novih in obnovljivih virov energije. Konkretna obveznost Republike Slovenije je znižanje emisij vseh toplogrednih plinov za 8% v prvem ciljnem petletnem obdobju (2008 - 2012) glede na izhodiščno leto 1986. V začetku leta 2008 je Evropska komisija potrdila obsežni zakonodajni podnebno-energetski paket, katera prva izdaja oziroma svežnji so bili predstavljeni že v prvi polovici leta 2007. S svežnjem predpisov naj bi se zagotovil zakonodajni okvir za zmanjšanje emisij v zrak za 20% in za doseganje 20% deleža obnovljivih virov energije. Energetska učinkovitost je sestavni del podpore trajnostnemu razvoju. Resolucija o nacionalnem energetskem programu (RE NEP) (Ur. l. RS, št. 57/2004) opredeljuje LEK kot temeljni planski dokument, ki mora, v skladu z energetskim nacionalnim programom, oblikovati dolgoročni načrt razvoja energetike v lokalni skupnosti. Energetski zakon (Ur. l. RS, št. 27/2007, 70/2008) občinam nalaga obvezno izdelavo in sprejem LEK-a. LEK je koncept razvoja lokalne skupnosti ali več lokalnih skupnosti na področju oskrbe in rabe energije, ki poleg načrtov bodoče oskrbe z energijo vključuje tudi ukrepe za učinkovito rabo energije, soproizvodnjo toplote in električne energije ter uporabo obnovljivih virov energije (4. člen Energetski zakon (Ur. l. RS, št. 27/2007, 70/2008)). Z energetskim konceptom občina posodobi in celovito oceni možnosti ter predlaga rešitve pri načrtovanju strategije občinske energetske politike v prihodnje, s čimer prispeva k dvigu energetske učinkovitosti vseh subjektov v občini in omogoči večji energijski in ekonomski izkoristek. Izdelava LEK lahko pozitivno vpliva tudi na druga področja usmeritve razvoja občine od prostorskega načrtovanja, ki zagotavljala energijsko in distribucijsko učinkovitost do učinkovitega urbanega razvoja. Učinkovito okoljsko upravljanje, ki vključuje tudi ravnanje z energetiko in porabo energijskih virov prispeva k splošni kvaliteti okolja v katerem občani živijo. Neučinkovito okoljsko upravljanje pa povzroča nenadzorovane stroške, tveganja, nezadovoljstva in ne nazadnje tudi škodo okolju. Sprejet in potrjen lokalni energetski koncept služi tudi kot podlaga za pridobitev sredstev za financiranje različnih projektov. Razumevanje LEK v okviru nacionalne politike je podano v prilogi 1 (tekstualne priloge).



1.4. Vsebina projekta LEK obsega analizo obstoječega stanja na področju energijske rabe in oskrbe z energijo. Na osnovi analize so predlagani možni bodoči koncepti energetske oskrbe z upoštevanjem čim večje učinkovitosti rabe energije pri vseh porabnikih (gospodinjstvih, industriji, obrti, javnih stavbah itd.). Pregledajo se možnosti izrabe lokalnih obnovljivih virov energije, kar povečuje zanesljivost oskrbe s toploto in električno energijo v občini. Predlagani projekti sočasno prinesejo tudi zniževanje emisij in onesnaženosti okolja. Energetski koncept zajema akcijski načrt, kjer so projekti tudi ekonomsko ovrednoteni ter terminski izvedbeni načrt. Določijo se potencialni nosilci projektov, kar prinaša večjo verjetnost izpeljave projektov, ki jih energetski koncept začrta. Lokalni energetski koncept je pomemben pripomoček pri načrtovanju strategije občinske energetske politike. V njem so zajeti načini, s pomočjo katerih se lahko uresničijo občini prilagojene rešitve za učinkovite, gospodarne in okolju prijazne energetske storitve v gospodinjstvih, podjetjih in javnih ustanovah. V dokumentu so navedeni tudi konkretni učinki, ki jih občina lahko s tem doseže. Energetski koncept tako omogoča:

- izbiro in določitev ciljev energetskega načrtovanja v občini, - pregled preteklega stanja na področju rabe in oskrbe z energijo, - pregled ukrepov za učinkovito izboljšanje energetskega stanja in s tem tudi stanja okolja, - oblikovanje in primerjavo različnih alternativ in scenarijev možnega razvoja, - izdelavo predloga kratkoročne in dolgoročne energetske politike, pri čemer je s kratkoročno

energetsko politiko definirano obdobje petih let, z dolgoročno pa obdobje desetih let, - spremljanje, ugotavljanje in dokumentiranje sprememb energetskega in okoljskega stanja.

1.5. Metoda dela in potek priprave projekta Pri pripravi LEK Občine Log - Dragomer smo izhajali iz Pravilnika o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov ter Priročnika za izdelavo lokalnih energetskih konceptov. Pravilnik, kot tudi priročnik sta dostopna v elektronski verziji na spletnih straneh Direktorata za evropske zadeve in investicije, Sektorja za aktivnosti učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije pri Ministrstvu za okolje in prostor. LEK mora temeljiti na kvalitetnih in zanesljivih podatkih. Do njih je mogoče priti na več načinov in sicer:

- z občinskimi bazami podatkov, - s statističnimi bazami podatkov Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 (SURS), - podatki iz Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), - s posnetki obstoječega stanja, - z vprašalniki, ki jih izpolnijo gospodinjstva, občina in lastniki ali upravljalci industrijskih

objektov. Podatke za izvedbo analize obstoječega stanja rabe in oskrbe z energijo Občine Log - Dragomer smo zbirali s pomočjo usmerjevalne skupine, zaposlenimi na Občini Log - Dragomer, z anketiranjem gospodinjstev in podjetij ter s spletnih strani Statističnega urada RS in iz drugih javno dostopnih virov. Analiza obstoječega stanja rabe in oskrbe z energijo v Občini Log - Dragomer je narejena na osnovi obravnave naslednjih področij: geografske lege, klime in podnebja, narave, prebivalstva, značilnosti



stavb vključujoč javne stavbe, gospodarstva, rabe električne energije, odpadkov in odpadnih voda, prometa, prostora ter obnovljivih virov energije. Pri izračunih o rabi energije v posameznih segmentih je zelo pomembno, da upoštevamo pravilno kurilno vrednost energentov. Kurilne vrednosti posameznih energentov, ki smo jih upoštevali pri obravnavi podatkov so prikazane v spodnji preglednici.

Preglednica 1: Kurilne vrednosti energentov

Energent Kurilnost Ekstra lahko kurilno olje 10,0 kWh/L Zemeljski plin 9,5 kWh/m3

Utekočinjen naftni plin (UNP) 12,8 kWh/kg 6,9 kWh/L 25,9 kWh/m3

Rjavi premog 3,9 kWh/kg Lignit 3,1 kWh/kg Suhi les 4,2 kWh/kg Vir: AURE: Splošno o energiji, Informacijski list 1/01 Razred energetske učinkovitosti glede na letne potrebne toplote za ogrevanje stavbe na enoto uporabne površine stavbe:

• razred A1: od 0 do vključno 10 kWh/m2a, • razred A2: nad 10 do vključno 15 kWh/m2a, • razred B1: nad 15 do vključno 25 kWh/m2a, • razred B2: nad 25 do vključno 35 kWh/m2a • razred C: nad 35 do vključno 60 kWh/m2a, • razred D: od 60 do vključno 105 kWh/m2a, • razred E: od 105 do vključno 150 kWh/m2a, • razred F: od 150 do vključno 210 kWh/m2a, • razred G: od 210 do 300 in več kWh/m2a.

Priprava LEK Občine Log - Dragomer za obdobje naslednjih desetih let je potekala kot proces, v katerem se je okrepilo sodelovanje predstavnikov občin, gospodarstva, strokovnih organizacij ter širše javnosti. Pri pripravi prvega LEK Občine Log - Dragomer je bila ustanovljena delovna skupina s strani občine, ki jo sestavljajo:

- g. Andrej Kos, direktor občinske uprave; - ga. Tanja Krušič, občinska uprava; - g. Franc Hrovatin; - g. August Krsnik.

Podatki o izdelovalcu LEK so predstavljeni v kolofonu. Znotraj delovne skupine in izdelovalcev je bila vzpostavljena redna komunikacija. Lokalni energetski koncepta bo v nadaljevanju predstavljen na občinskem svetu. Priprava LEK-a je potekala v dveh fazah in sicer:

- Faza I: Pregled obstoječega stanja - Faza II: Določitev okoljskih ciljev, ukrepov in aktivnosti.



Opis poteka izvedbe posameznih faz je prikazan v prilogi 4 (tekstualne priloge).



2. PREGLED OBSTOJEČEGA STANJA

2.1. Opis območja LEK Območje lokalnega energetskega koncepta vključuje ozemlje Občine Log - Dragomer, ki je kartografsko prikazano v Prilogi A.

Predstavitev Občine Log - Dragomer Občina Log - Dragomer, ki je bila ustanovljena leta 2006, spada med manjše slovenske občine. Njena površina znaša 11 km2 (Statistični letopis 2007, SI-Stat podatkovni portal, 2008). Občina na severu meji na občino Dobrova-Polhov Gradec, na jugu in vzhodu na občino Brezovica, na zahodu na občino Vrhnika (Atlas okolja, 2008). Občina je del upravne enote Vrhnika. V občini so tri naselja in sicer Dragomer, Log pri Brezovici in Lukovica pri Brezovici (Statistični letopis 2007, SI-Stat podatkovni portal, 2008).

Preglednica 2: Osebna izkaznica Občine Log - Dragomer

Površina 11 km2 Število prebivalcev (2007) 3.484 Naselja Dragomer, Log pri Brezovici, Lukovica pri Brezovici Gostota poselitve (2007) 317 preb/km2 Naravni prirastek (2007) 17 prebivalcev Skupni prirastek (2007) 41 prebivalcev Število delovno aktivnega prebivalstva (avgust 2008)

1513

Stopnja registrirane brezposelnosti (avgust 2008)

4,0%

Vir: Si-Stat podatkovni portal (5. 11. 2008), E-uprava ISPO

Geografski opis območja Občina se nahaja v osrednjem delu Slovenje. Reliefno je sestavljena iz dveh enot – severni del občine predstavlja južni rob Polhograjskega hribovja (sleme med dolino Horjulščice in Ljubljanskim barjem), južni del občine pa se nahaja na Ljubljanskem barju.

Klima in podnebje Na območju Občine Log - Dragomer prevladuje zmerno celinsko podnebje. Za to območje so značilne izdatnejše padavine, za območje Ljubljanskega barja pa tudi pogostejša megla. Megla nastaja zaradi toplotnega obrata v zaprtih kotanjah, večja količina padavin pa je posledica bližin dinarsko-alpske reliefne pregrade. Najbližja meteorološka postaja, po kateri povzemamo podatke, je na Vrhniki. Srednja januarska temperatura je -1,5ºC, povprečna količina padavin znaša 1.600 mm na leto. Razporeditev padavin skozi leto je neenakomerna, nastopata dva viška in dva niška. Prvi izraziti višek je jeseni, drugi pa pozno spomladi. Prvi nižek je pozimi, drugi manj izrazit pa poleti. Na tem območju se megla zadržuje približno 100 dni na leto, med tem ko je jasnih dni le okoli 40 (Slovenija, pokrajine in ljudje, 1999). Vremenske razmere, predvsem temperatura zraka, pomembno vplivajo na energijo, ki se porabi za ogrevanje (poleg, na primer: lastnosti stavbe, ozaveščenosti prebivalcev itd.). Na podlagi podnebnih značilnosti (temperature) lahko določimo trajanje kurilne sezone1, ki je eden izmed pokazateljev 1 Trajanje kurilne sezone je število dni med začetkom in koncem kurilne sezone. Začetek kurilne sezone določimo tako, da poiščemo, kdaj je bila zunanja temperatura zraka ob 21. uri prvič v drugi polovici leta tri dni zapored nižja ali enaka



potreb po energiji, predvsem v hladnejši polovici leta. Za območje Občine Log - Dragomer lahko upoštevamo podatke najbližje meteorološke postaje Vrhnika (MP Vrhnika). Na tej je bila kurilna sezona izračunana v obdobju zadnjih let (od leta 1990 naprej). Kurilna sezona v povprečju traja 228 dni (Atlas okolja, 2008).

Preglednica 3: Trajanje kurilne sezone v okolici meteorološke postaje Vrhnika

Sezona 90/91 91/92 92/93 93/94 94/95 95/96 96/97 MP

Vrhnika 239 218 233 238 253 222 245

Sezona 97/98 98/99 99/00 00/01 01/02 02/03 03/04 MP

Vrhnika 226 215 206 219 227 223 234

Vir: ARSO 2008, Temperaturni primanjkljaj in kurilna sezona v obdobju 1990/91 - 2006/07

Slika 1: Povprečno trajanje ogrevalne sezone obdobje 1971 - 2000

Vir: ARSO 2008 Atlas okolja, 2008 Ključne ugotovitve: - povprečno trajanje kurilne sezone 228 dni - 1.610 mm padavin letno - srednja januarska temperatura je -1,5°C - povprečno 100 dni megle in 40 jasnih dni na leto - povprečno trajanje sončnega obsevanja pozimi 320-360 ur, spomladi 480-520 ur, poleti 740-780 ur in jeseni 360-380 ur (ARSO, 2009);

- povprečni temperaturni primanjkljaj znaša na obali 3.200 do 3.400 K/dan (ARSO, 2009).

Območja ohranjanja narave Občina Log - Dragomer ima predvsem na južni polovici območja opredeljene varstvene režime, ki so določeni v različnih predpisih s področja varstva narave. 12 °C. Naslednji dan je začetek kurilne sezone. Kurilna sezona se konča takrat, ko je zunanja temperatura ob 21. uri v treh zaporednih dneh večja od 12 °C in po tem datumu v prvi polovici obravnavanega leta ni več treh zaporednih dni, ko bi se temperatura ponovno znižala na 12 °C ali manj (ARSO, 2008).



V občini se nahajata dve območji Natura 2000 (SCI Ljubljansko barje (SI3000271) in SPA Ljubljansko barje (SI5000014)), dve zavarovani območji (Krajinski park Ljubljansko barje (Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje (Uradni list RS, št. 112/08). Ob tem je v občini tudi naravni spomenik Lipovec v Lukovici (ID 950)), ekološko pomembno območje (Ljubljansko barje (ID 31400)), mokrišče (Ljubljansko barje (ID 959)) in štiri jame, ki so varovane kot naravne vrednote (Atlas okolja, 2008). Vsa navedena območja so prikazana v Prilogi B. Velika zavarovanost območja kaže na njegovo ohranjenost, po drugi strani pa prinaša tudi določene omejitve, ki jih je potrebno upoštevati pri razvoju dejavnosti v prostoru. Ključne ugotovitve: - velik del območja občine je uvrščen v varovana območja po Zakonu o ohranjanju narave; - za vsak nov poseg v Zavarovana in Natura 2000 območja, ki zahteva spremembo namenske rabe prostora, je potrebno pripraviti presojo sprejemljivosti posega na varovana območja;

- omejitve, povezane z varovanjem narave, pomenijo tudi omejitve pri rabi obnovljivih virov energije, predvsem vodne in vetrne.



2.2. Podatki o prebivalstvu Po zadnji podatkih Statističnega urada RS je konec leta 2007 v Občini Log - Dragomer živelo 3.484 prebivalcev (SI-STAT, 2008). Za leto 2007 je značilen zrel prebivalstveni režim, kar pomeni, da je večina prebivalstva v starostni skupini med 20 in 60 let. Indeks staranja, ki znaša 99, pa nam kaže potencialno zmanjševanje števila prebivalcev (SI-STAT, 2008), čeprav je opazno povečevanje števila prebivalcev (3.356 prebivalcev v letu 2002), ki poteka predvsem na račun intenzivnega procesa suburbanizacije. V občini so tri naselja – Dragomer (1.464 prebivalcev), Log pri Brezovici (1.379 prebivalcev) in Lukovica pri Brezovici (513 prebivalcev) (Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002, SI-Stat podatkovni portal, 2008). Vsa tri naselja se nahajajo ob glavni prometnici – regionalni cesti Ljubljana – Koper. Prostorska razporeditev je prikazana v Prilogi C. 60% prebivalcev občine starih nad 15 let ima končano srednjo izobrazbo. Delež takih s končano več kot peto stopnjo izobrazbe je v občini 22%, kar je nad slovenskem povprečjem (13%). Občina Log - Dragomer ima Osnovno šolo Log - Dragomer in dva vrtca - enota Dragomer in enota Log in tako nudi le osnovnošolsko izobrazbo (Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002).2

Preglednica 4: Prebivalstvo, staro 15 let ali več, po izobrazbi v Občini Log - Dragomer in Sloveniji

Izobrazba

Log - Dragomer (število)

Log - Dragomer (delež)

Slovenija (število)

Slovenija (delež)

Brez izobrazbe 8 0,3 11.337 0,7 Nepopolna osnovna izobrazba 59 2,1 104.219 6,3 Osnovna izobrazba 475 16,7 433.910 26,1 Srednja izobrazba - skupaj 1.692 59,4 899.341 54,1 Srednja izobrazba - nižja in srednja poklicna 677 23,8 452.292 27,2 Srednja izobrazba - strokovna in splošna 1.015 35,6 447.049 26,9 Višja izobrazba 185 6,5 84.044 5,1 Visoka dodiplomska izobrazba 361 12,7 114.630 6,9 Visoka podiplomska izobrazba 69 2,4 16.388 1,0 Skupaj 2.849 100 1.663.869 100 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 (preračun na občine, veljavne dne 1. 1. 2007) Delavno aktivnega prebivalstva je 45% vseh prebivalcev občine v letu 2002. Samozaposlenih je 152 oseb, brezposelnih pa 160. Prevladuje zaposlitev v nekmetijskih in storitvenih dejavnostih. Le 18 ljudi je zaposlenih v kmetijskih dejavnostih, od tega 12 samozaposlenih (Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002).

2 Za razlago zakaj navajamo izobrazbeno strukturo glej poglavje gospodarstvo.



Preglednica 5: Aktivno prebivalstvo po zaposlitvenem statusu v Občini Log - Dragomer in Sloveniji

Zaposlitven status Log -

Dragomer (število)



Slovenija (delež)

Delovno aktivno prebivalstvo - skupaj 1.513 90,4 818.304 86,2 Zaposlene osebe 1.361 81,4 738.055 77,8 Samozaposlene osebe - skupaj 152 9,1 80.249 8,5

Samozaposlene osebe – samostojni podjetniki, osebe, ki opravljajo poklicno

dejavnost 140 8,4 56.111 5,9

Samozaposlene osebe - kmetovalci 12 0,7 24.138 2,5 Brezposelne osebe 160 9,6 130.774 13,8 Skupaj 1.673 100 949.078 100 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 (preračun na občine, veljavne dne 1.1. 2007) Ključne ugotovitve: - zrel prebivalstveni režim; - občini tvorijo tri naselja; - prevladuje prebivalstvo s srednješolsko izobrazbo; - deluje osnovna šola in vrtec; - malo zaposlenih v kmetijstvu; - velikost povprečnega gospodinjstva je malo nad slovenskim povprečjem (3,1:2,9).



2.3. Značilnosti stavb

2.3.1. Gospodinjstva V Občini Log - Dragomer je skupaj 1.077 gospodinjstev, ki so razporejena enakomerno v naselju Log pri Brezovici (449 gospodinjstev) in naselju Dragomer (468 gospodinjstev), bistveno manj pa jih je v naselju Lukovica pri Brezovici (160 gospodinjstev). Na podlagi Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 je bilo v Občini Log - Dragomer 930 stavb s stanovanji oziroma 1.147 stanovanj. V občini ni vikendov (Občina Log - Dragomer, 2008). Glede na opremljenost stanovanj ugotavljamo, da je 11 stanovanj brez vodovoda in kanalizacije, 6 stanovanj brez elektrike in 107 stanovanj (9%) brez centralnega ogrevanja. Brez kopalnice je 32 stanovanj, brez stranišča 33 stanovanj in brez kuhinje 21 stanovanj. Kar nam kaže na njihovo dobro opremljenost (Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002).

Preglednica 6: Stanovanja po napeljavah in pomožnih prostorih v Občini Log - Dragomer in Sloveniji

Napeljava in pomožni prostori

Log - Dragomer (število)



Slovenija (delež)

Vodovodno omrežje 1.015 88,5 693.441 89,2 Vodovod - drugo 121 10,5 72.770 9,4 Brez vodovoda 11 1,0 11.561 1,5 Kanalizacijsko omrežje 244 21,3 394.790 50,8 Kanalizacija - drugo 892 77,8 372.442 47,9 Brez kanalizacije 11 1,0 10.540 1,4 Elektrika - da 1.141 99,5 770.775 99,1 Elektrika - ne 6 0,5 6.997 0,9 Centralno ogrevanje - da 1.040 90,7 611.230 78,6 Centralno ogrevanje - ne 107 9,3 166.542 21,4 Kabelska TV - da 15 1,3 353.689 45,5 Kabelska TV - ne 1.132 98,7 424.083 54,5 Telefon - da 1.010 88,1 644.773 82,9 Telefon - ne 137 11,9 132.999 17,1 Plin - da 62 5,4 120.175 15,5 Plin - ne 1.085 94,6 657.597 84,5 Kopalnica - da 1.115 97,2 716.248 92,1 Kopalnica - ne 32 2,8 61.524 7,9 Stranišče - da 1.114 97,1 721.915 92,8 Stranišče - ne 33 2,9 55.857 7,2 Kuhinja - da 1.126 98,2 761.340 97,9 Kuhinja - ne 21 1,8 16.432 2,1 Skupaj 1.147 100 777.772 100 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 (preračun na občine, veljavne dne 1. 1. 2007) Od vseh stavb s stanovanji kar 85% stavb predstavljajo samostojno stoječe hiše, 12% pa dvojčki ali vrstne hiše. Hiš s kmečkim gospodarskim poslopjem je v občini le 2% (Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002).



Preglednica 7: Stavbe s stanovanji in drugimi bivalnimi prostori glede na vrsto stavbe v Občini Log - Dragomer in Sloveniji

Vrsta stavbe Log -

Dragomer (število)



Slovenija (delež)

Samostojno stoječa hiša 795 85,3 380.208 81,8 Dvojček ali vrstna hiša 112 12,0 30.820 6,6 Hiša s kmečkim gospodarskim poslopjem 18 1,9 32.791 7,1

Večstanovanjska stavba 7 0,8

18.006 3,9 Drugo* 2.905 0,6 Skupaj 932 100 464.730 100 * - Drugo - vključene so druge vrste stavb, v katerih je vsaj eno stanovanje ali drug naseljen prostor (poslovne stavbe, šole, bolnišnice ipd.) ter naseljeni zasilni objekti Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 (preračun na občine, veljavne dne 1. 1. 2007)

Grafikon 1: Stanovanja po površini v Občini Log - Dragomer

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 (preračun na občine, veljavne dne 1. 1. 2007) Glede na velikost stanovanj je večina stanovanj večjih kot 101 m2 (38%), kar je posledica velikega deleža individualnih hiš, medtem ko je stanovanj manjših od 60 oziroma 40 m2 bistveno manj. Glede na število sob so stanovanja enakomerno porazdeljena med trosobna (28%), štirisobna (25%) ter stanovanja s petimi sobami in več (26%) (Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002).

* - 2001+ - vključene so tudi naseljene še nedokončane stavbe

Grafikon 2: Stavbe s stanovanji po letu zgraditve v Občini Log - Dragomer Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 (preračun na občine, veljavne dne 1. 1. 2007)



Petina stavb je bila zgrajena pred letom 1961 (20% stavb) in 60% stavb med letoma 1971 in 1990. Prevladujejo torej stavbe stare med 28 do 37 let. Kot gradbeni material prevladuje opeka, iz katere je zgrajenih 46% stavb v občini. Večina stavb (30%) je krita z opečno kritino, azbestno cementno strešno kritino (26%) ali betonsko strešno kritino (19%) (Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002).

Grafikon 3: Stanovanja po letu zadnje prenove v Občini Log - Dragomer

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 (preračun na občine, veljavne dne 1. 1. 2007) Večina stanovanj v občini ni bila nikoli prenovljena (893 stanovanj oziroma 82%). Največ prenov se je zgodilo med letoma 1996 in 2000 (6% stanovanj) ter po letu 2001 (4% stanovanj) (Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002). Prevladujoč vir ogrevanja stanovanj v Občini Log - Dragomer je ekstra lahko kurilno olje (ELKO) (74% stanovanj), na drugem mestu je les in lesni ostanki (14% stanovanj) Nekaj stanovanj (8%) se ogreva s plinom (UNP). V občini ni prisotnega ogrevanja s premogom in daljinskega ogrevanja (Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002).

Preglednica 8: Stanovanja in površina stanovanj po glavnem viru ogrevanja v zadnji kurilni sezoni v Občini Log - Dragomer in Sloveniji

Glavni vir ogrevanja

Log - Dragomer Slovenija Površina stanovanj (m2)

Število stanovanj

Delež stanovanj

Površina stanovanj (m2)

Število stanovanj

Delež stanovanj

Premog x x - 459.413 6.569 0,8 Les in lesni ostanki 16.660 204 14,3 17.335.126 234.898 30,2 ELKO 85.882 820 73,9 23.028.377 260.770 33,5 Plin* 8.795 70 7,6 5.094.746 65.118 8,4 Drugo 2.691 22 2,3 1.862.608 32.518 4,2 Daljinsko ogrevanje - - - 8.919.045 155.686 20,0

Ni ogrevano x x x 1.862.608 22.213 2,9 Skupaj 116.290 1.147 100 58.561.923 777.772 100 x - podatek zaradi zaupnosti ni objavljen * v občini v letu 2002 ni bilo možnosti priključitve na zemeljski plin, podatki se nanašajo na utekočinjen naftni plin (UNP). Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 (preračun na občine, veljavne dne 1. 1. 2007)



Log - Dragomer Slovenija

Grafikon 4 in 5: Porazdelitev stanovanj po glavnih virih ogrevanja za Občino Log - Dragomer in Slovenijo

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 (preračun na občine, veljavne dne 1. 1. 2007) Nekatera stanovanja se ogrevajo z več viri oziroma energenti. Po teh podatkih v Občini Log - Dragomer še vedno močno prevladuje uporaba ekstra lahkega kurilnega olja (73% stanovanj) ter lesa in lesnih ostankov (23% stanovanj), prisotna pa je tudi uporaba utekočinjenega naftnega plina (5% stanovanj).

Preglednica 9: Stanovanja in površina stanovanj po vseh virih ogrevanja v zadnji kurilni sezoni v Občini Log - Dragomer in Sloveniji

Vsi viri ogrevanja

Log - Dragomer Slovenija Površina stanovanj (m2)

Število stanovanj

Delež stanovanj

Površina stanovanj (m2)

Število stanovanj

Delež stanovanj

Premog x x x 1.325.649 234.898 30,2 Les in lesni ostanki 24.085 269 23,5 20.585.841 260.770 33,5

ELKO 88.352 847 73,8 25.493.277 65.118 8,4 Elektrika x x x 2.029.442 32.518 4,2 Zemeljski plin x x x 4.203.072 22.213 2,9 UNP 7.642 61 5,3 1.131.219 13.942 1,8 Drugo 764 7 0,6 405.819 5.469 0,7 Ni ogrevano x x x 1.331.572 22.213 2,9 Skupaj* 116.290 1.147 100 58.561.923 777.772 100 x - podatek zaradi zaupnosti ni objavljen * - Skupaj - skupaj ni vsota posameznih virov ogrevanja, ker eno stanovanje lahko uporablja več virov ogrevanja in se pojavlja v več stolpcih Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 (preračun na občine, veljavne dne 1. 1. 2007)

2.3.1.1. Izračun letne porabe posameznih energentov

Struktura ogrevanja stanovanj v Občini Log - Dragomer se bistveno razlikuje od strukture ogrevanja stanovanj v Sloveniji. Glavna razlika je predvsem v prevladujoči uporabi ekstra lahkega kurilnega olja v kombinaciji z lesom in lesnimi ostanki. Vsi nadaljnji izračuni so izvedeni po glavnem viru ogrevanja. Iz podatkov o strukturi stanovanj glede na glavni vir ogrevanja ter s podatkom o poprečni površini stanovanj v občini lahko izračunamo letno porabo posameznih energentov za ogrevanje stanovanj. Količino porabljene primarne energije (kWh) za posamezen energent smo izračunali na podlagi naslednjih podatkov in predpostavk:

•••• površina stanovanj v občini, ki se ogreva s posameznim energentom; •••• poprečna površina stanovanja v občini znaša 101,4 m2;



•••• poprečna letna poraba energije za ogrevanje znaša 120 kWh/m2; •••• poprečna letna poraba energije za pripravo sanitarne vode znaša 20 kWh/m2; •••• kurilne vrednosti energentov.

2.3.1.2. Izračun letne porabe posameznih energentov za ogrevanje stanovanj in pripravo sanitarne vode

Izračun letne porabe energije in posameznih energentov za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode so prikazani v spodnjih preglednicah.

Preglednica 10: Letna poraba energije in energentov za ogrevanje stanovanj v Občini Log - Dragomer

Parametri Premog

(kg/a)

Les (kg/a)

ELKO (L/a)

UNP (m3/a)

Drugo Elektrika

Ni ogrevano

Skupaj

Površina stanovanj (m2) x 16.660 85.882 8.795 2.691

3031 x 116.290

Poraba energije (kWh/a) x

1,999.200

10,305.840

1,055.400

322.920

363.720 x 14,047.080

Količina energenta x 476.000 1,030.584 40.749 - - x - x - podatek zaradi zaupnosti ni objavljen Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 in preračun Oikos, 2008

Preglednica 11: Letna poraba energije in energentov za pripravo sanitarne vode v Občini Log - Dragomer

Parametri Premog

(kg/a)

Les (kg/a)

ELKO (L/a)

UNP (m3/a)

Drugo

Elektrika

Ni ogrevano

Skupaj

Površina stanovanj (m2) x 16.660 85.882 8.795 2.691 3031 x 116.290 Poraba energije (kWh/a)

x 333.200

1,717.640

175.900

53.820 60.620 x 2,341.180

Količina energenta x 79.333 171.764 6.792 - - x - x - podatek zaradi zaupnosti ni objavljen Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 in preračun Oikos, 2008

Preglednica 12: Poraba energije za ogrevanje stanovanj in pripravo sanitarne vode v Občini Log - Dragomer

Sklop Poraba energije (kWh/a)

Poraba energije na prebivalca* (kWh/a/prebivalca)

Za ogrevanje stanovanj 14,047.080 4.031 Za gretje sanitarne vode 2,341.180 672 Skupaj 16,388.260 4.703 * uporabljen je podatek o številu prebivalcev iz leta 2002 (3.356 prebivalcev) Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 in preračun Oikos, 2008 Skupna poraba energije za ogrevanje stanovanj in pripravo sanitarne vode brez električne energije v Občini Log - Dragomer znaša 16,388.260 kWh. Raba primarne energije3 porabljene za ogrevanje stanovanj je znašala 14,047.080 kWh oziroma 4.031 kWh/prebivalca. Medtem ko je raba primarne energije za pripravo sanitarne vode znašala 2,341.180 kWh oziroma 672 kWh/prebivalca. Raba primarne energije za ogrevanje stanovanj in za pripravo sanitarne vode, tako skupaj znaša 4.703 kWh/prebivalca.

3 Primarna energija je energija v prvotni obliki goriva (kurilno olje, plin, drva) pred vstopom v kotel. Sekundarna energija je energija, ki jo dobimo s pretvorbo primarne energije (pri tem so upoštevane toplotne izgube npr. kotlov). Končna energija je energija, ki jo dovedemo uporabniku (pri tem so upoštevane toplotne izgube pri prenosu).



Preglednica 13: Skupna količina porabljenih energentov za ogrevanje stanovanj in pripravo sanitarne vode v Občini Log - Dragomer

Energent Premog (kg/a)

Les (kg/a)

ELKO (L/a)

UNP (m3/a)

Drugo

Elektrika Ni ogrevano

Skupaj

Poraba energije (kWh/a) x

2.332.400

12.023.480

1.231.300

376.740

424.340 x 16,388.2

60

Količina energenta x 555.333 1.202.34

8 47.541 -

- -

-

x - podatek zaradi zaupnosti ni objavljen Vir: Preračun Oikos, 2008 Letna poraba lesa tako znaša 555.333 kg. Letna poraba ELKO znaša 1.202.348 L. Poraba UNP pa 47.541 m3. Gospodinjstva za ogrevanje stanovanj in pripravo tople sanitarne vode v Občini Log - Dragomer letno porabijo 15.963.920 kWh energije.

2.3.1.3. Energijski račun stanovanj v Občini Log - Dragomer

Energijski račun je okvirni izračun letnih stroškov ogrevanja, ki jih imajo gospodinjstva. Pri tej oceni smo uporabili konzervativno višino cen energentov, ki že vsebujejo DDV in pripadajoče trošarine. Izračunani letni stroški za energijo (15.963.920 kWh) tako znašajo 781.818,24 €.

Preglednica 14: Ocenjeni stroški ogrevanja stanovanj in sanitarne vode v Občini Log - Dragomer

Energent Količina energenta Cena energenta (€/kWh) Strošek (€/a) Premog (kg/a) - 0,053 - Les (kg/a) 555.333 0,026 60.642,40 ELKO (L/a) 1.202.348 0,054 649.267,92 UNP (m3/a) 47.541 0,0584 71.907,92 Drugo - - - Skupaj - - 781.818,24 Vir: www.energap.si in preračun Oikos, 2008

2.3.1.4. Primerjava porabe energentov za ogrevanje stanovanj in pripravo sanitarne vode v Občini Log - Dragomer in Sloveniji

S primerjavo podatkov o porabljeni energiji in posameznih energentov za ogrevanje med Občino Log - Dragomer in Slovenijo kot celoto lahko opozorimo na morebitne velike razlike v porabi. Na podlagi tega lahko v nadaljevanju nakažemo smer delovanja, s katero bi prebivalci občine lahko privarčevali pri rabi energije, prav tako pa lahko na podlagi analiziranega stanja opredelimo potenciale varčevanja z energijo. Vsi podatki so preračunani na prebivalca, s čimer dosežemo izločitev vpliva velikosti območij, ki jih primerjamo med seboj.

Preglednica 15: Primerjava porabljene energije za ogrevanje stanovanj med Občino Log - Dragomer in Slovenijo

Energent Premog Les ELKO Plin* Elektrika

Drugo Daljinsko ogrevanje

Log - Dragomer Poraba energije (kWh/a)

x 1.999.200 10.305.840 1.055.400 363.720

322.920 -

Poraba energije na prebivalca* (kWh/a/prebivalca)

x 596 3.071 315 104

96 -

Skupaj 4.031 kWh/a/prebivalca

Energent Premog Les ELKO Plin* Drugo Daljinsko



ogrevanje Slovenija

Poraba energije (kWh/a) 55.129.560 2.080.215.120 2.763.405.240 611.369.520 223.512.960 1.070.285.400 Poraba energije na prebivalca (kWh/a/prebivalca)

28 1059 1407 311 114

545

Skupaj 3.578 kWh/a/prebivalca x - podatek zaradi zaupnosti ni objavljen * v občini v letu 2002 ni bilo možnosti priključitve na zemeljski plin, podatki se nanašajo na utekočinjen naftni plin (UNP) Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 in preračun Oikos, 2008

Preglednica 16: Primerjava porabljene energije za ogrevanje sanitarne vode med Občino Log - Dragomer in Slovenijo

Energent Premog Les ELKO Plin* Elektrika

Drugo Daljinsko ogrevanje

Log - Dragomer Poraba energije (kWh/a) x 333.200 1.717.640 175.900 60.620 53.820 - Poraba energije na prebivalca (kWh/a/prebivalca) x 99 512 52

18 16 -

Skupaj 672 kWh/a/prebivalca

Energent Premog Les ELKO Plin* Drugo Daljinsko ogrevanje

Slovenija Poraba energije (kWh/a) 9.188.260 346.702.520 460.567.540 101.894.920 37.252.160 178.380.900 Poraba energije na prebivalca* (kWh/a/prebivalca) 5 177 235 52

19 91

Skupaj 596 kWh/a/prebivalca x - podatek zaradi zaupnosti ni objavljen * v občini v letu 2002 ni bilo možnosti priključitve na zemeljski plin, podatki se nanašajo na utekočinjen naftni plin (UNP) Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 in preračun Oikos, 2008 Razvidno je, da gospodinjstva v občini Log Dragomer v povprečju za ogrevanje stanovanj in pripravo sanitarne vode porabijo nekoliko več energije kot jo porabi povprečno slovensko gospodinjstvo. Ključne ugotovitve: - v Občini Log - Dragomer je 1.147 stanovanj; - velik delež starih objektov (60%); objekti stari med 28-37 let; - 82% stanovanj ni bilo nikoli obnovljenih; - prevladujoč vir ogrevanja je ekstra lahko kurilno olje (74% stanovanj), na drugem mestu je les in lesni ostanki (14%);

- poraba energije za ogrevanje stanovanj in pripravo tople sanitarne vode je 16,388.260 strooški zanjo znašajo 781.818,24 € letno

- nadpovprečna poraba energije na prebivalca v primerjavi s povprečjem RS.



2.3.2. Javne stavbe Glede na razpoložljive podatke in do sedaj opravljene analize na področju rabe energije v Republiki Sloveniji se ravno pri javnih stavbah skriva velik potencial za prihranke energije in širjenje vedenja o pomenu energetske učinkovitosti stavb. Javne stavbe lahko na praktičen načina širši populaciji pokažejo primere dobre prakse in s svojim ravnanjem na področju energetike predstavljajo vzor. Zato so javne stavbe pomemben sklop pri analizi rabe energije v občini. V Občini Log - Dragomer so štiri (4) stavbe v občinski lasti: Občinska stavba, Osnovna šola Log - Dragomer, Vrtec – enota Dragomer in Vrtec – enota Log. V nadaljevanju podajamo pridobljene rezultate anketiranja izvedenega z upravljavci stavb.

OBČINSKA STAVBA (NA GRIVI 5) Objekt je star 30 let in je bil delno obnovljen leta 2001. Celotna površina objekta je 520 m2, redno se ogreva 150 m2 površine, ostalo pa občasno. Višina prostorov znaša 3 m. Na objektu se nahaja izolacija debeline 13 cm, sam objekt je v dobrem stanju in nima očitnih pomanjkljivosti. V objekt so vgrajena Termopan okna z enojnim steklom. Kritina je valovitka ESAL, strešne izolacija pa steklena volna debeline 10 cm. V objektu se uporablja klasičen način prezračevanja. Objekt se ogreva na utekočinjen naftni plin (UNP). Nazivna moč vira toplote glede na to, da sta dva kotla znaša 1x24 kW in 1x30 kW. Kurilna naprava znamke BUDERUS je bila izdelana leta 2001. Za regulacijo kurilne naprave se uporablja sobni termostat. Ogrevala so radiatorji s termostatskimi ventili, ki so v dobrem stanju. Razsvetljava je urejena z ECO fluoroscentnimi svetili. Na objektu je montirana ena klimatska naprava. V zvezi z razvojnimi načrt ima upravljalec objekta namen zamenjati energent za ogrevanje (sedaj UNP potem zemeljski plin).



OSNOVNA ŠOLA LOG – DRAGOMER (ŠOLSKA CESTA 1)

Objekt je star 28 let in je bil adaptiran ter dograjen leta 2005. Celotna površina objekta je 4.000 m2 + 420 m2 podstrehe, redno se ogreva 4 000m2 površine. Višina prostorov znaša med 3,9 m – 4 m. Na objektu se nahaja izolacija debeline 5 cm, sam objekt je v dobrem stanju ampak ima pomanjkljivosti - streha pušča, prezračevalne naprave so dotrajane, nujna je prenova ogrevalnega sistema, telovadnic, sanitarij in kuhinje. V objektu so vgrajena Termopan okna z enojnim steklom. Kritina je iz jeklena pocinkane pločevine - TRIMO, strešne izolacija pa steklena volna debeline 10 cm. V objektu se uporablja klasičen način prezračevanja razen v telovadnici, kjer se uporablja prezračevalna naprava. Objekt se ogreva na ekstra lahko kurilno olje. Nazivna moč vira toplote znaša 380kW. Kurilna naprava znamke TAM STADLER je bila izdelana leta 1980. Za regulacijo kurilne naprave se uporablja termostat. Ogrevala so radiatorji, termostatskimi ventili pa so samo v prizidku. Razsvetljava je urejena z neonkami in s svetilkami na senzor v prizidku. Na objektu sta montirani dve klimatski napravi. V zvezi z razvojnimi načrt ima upravljavec objekta namen vgraditi varčne žarnice, zamenjati ogrevalni sistem in vgraditi termostatske radiatorje v celoti ter zamenjati razsvetljavo v telovadnici (15 svetilk Powerbos Eluma).

Vir: Anketiranje upravljalcev javnih stavb, 2008

VRTEC - ENOTA DRAGOMER (NA GRIVI 1) Objekt je star 30 let. Celotna površina objekta je 604 m2, od tega pa je ogrevane površine 480 m2, višina prostorov pa znaša 2,9 m. Objekt je montažne gradnje in ima očitne pomanjkljivosti, kot so stari in dotrajani podi, okna, vrata in kanali. Na objektu so vgrajena vezana lesena okna. Streha je grajena iz valovitke ESAL, ki je bila obnovljena leta 2006 in je izolirana s stekleno volno debeline 10 cm. V objektu se uporablja klasičen način prezračevanja. Objekt se ogreva na ekstra lahko kurilno olje. Nazivna moč vira toplote znaš 315 kW. Kurilna naprava znamke BUDERUS je bila izdelana leta 1990. Regulacija je avtomatična brez sobnih termostatov. Ogrevala so radiatorji z termostatskimi ventili. Razsvetljava je urejena z neonkami in plafonjerami. Na objektu ni montiranih klimatskih naprav. V zvezi z razvojnimi načrt ima upravljavec objekta namen zamenjati vsa okna, izolirati objekt in tla ter vgraditi varčne žarnice.

Vir: Anketiranje upravljalcev javnih stavb, 2008



VRTEC - ENOTA LOG (LOŠKA CESTA 12)

Objekt je star 82 let. Celotna površina objekta je 308,5 m2, od tega je ogrevalne površine 244 m2, ostalo pa občasno. Višina prostorov znaša 3,9 m. Na objektu ni podatkov o izolaciji, sam objekt je v slabem stanju in je potreben obnove (dotrajanost kanalizacije, ogrevalnega sistema, strehe, fasade). V objektu so vgrajena Termopan okna z enojnim steklom. Kritina je iz glinastih strešnikov, strešne izolacija pa ni. V objektu se uporablja klasičen način prezračevanja. Objekt se ogreva na UNP-utekočinjen naftni plin. Nazivna moč vira toplote 24,6 kW. Uporablja se plinski gorilnik katerega starost ni znana. Za regulacijo kurilne naprave se uporablja sobni termostat. Ogrevala so radiatorji brez termostatskih ventilov. Razsvetljava je urejena z neonkami in plafonierami. Na objektu ni montiranih klimatskih naprav.

Vir: Anketiranje upravljalcev javnih stavb, 2008 V nadaljevanju so povzeti podatki o rabi energije v javnih stavbah v Občini Log – Dragomer.

Preglednica 17: Osnovni podatki o rabi energije v javnih stavbah v Občini Log - Dragomer

Stavba Ogrevana površina (m2)

Vrsta energenta za ogrevanje

Nazivna moč vira toplote (kW)

Poraba energenta za ogrevanje

Poraba električne energije (kWh/a)

Občinska stavba

150 stalno ogrevane

UNP 24 30

928 m3/a 6.428

Osnovna šola Log -

Dragomer 4.000 ELKO 380 50.000 L/a

(povprečje 4 let) 93.740

(povprečje 4 let)

Vrtec - enota Dragomer

480 ELKO 315 15.000 L/a 45.421

Vrtec - enota Log 244 UNP Ni podatka 1.700 m3/a 9.735

Vir: Anketiranje upravljalcev javnih stavb, 2008 Javne stavbe v Občini Log - Dragomer za ogrevanje uporabljajo ELKO oziroma UNP. Skupna ogrevana površina javnih stavb znaša 4.874 m2. Skupna nazivna moč virov energije znaša 749 kW. Skupna poraba električne energije javnih stavb za leto 2008 znaša 155.324 kWh.



2.3.1.5. Izračun skupne porabe energije javnih stavbah

Javne stavbe skupaj porabijo 718.065 kWh primarne energije za ogrevanje ter 115.324 kWh električne energije.

Preglednica 18: Skupna količina porabljenih energentov v javnih stavbah v Občini Log - Dragomer

Parameter ELKO (L/a)

UNP (m3/a)

Skupaj

Količina energenta 65.000 2.628 - Poraba energije (kWh/a) 650.000 68.065 718.065 Poraba električne energije (kWh/a) 155.324 Vir: Anketiranje upravljalcev javnih stavb, 2008 in preračun Oikos, 2008. Letni stroški, ki jih upravljalci javnih stavb porabijo za ogrevanje objektov so v letu 2008 znašali 52.281 €, stroški električne energije pa dodatnih 28.050 €.

Preglednica 19: Letni stroški (2008) ogrevanja in prezračevanja javnih stavb v Občini Log - Dragomer

Stavba Ogrevanje in prezračevanje

(€/a) Električna energija

(€/a) Občinska stavba 2.517 1.187 Osnovna šola Log - Dragomer 34.923 18.079 Vrtec - enota Dragomer 10.206 7.251 Vrtec - enota Log 4.635 1.533 SKUPAJ 52.281 28.050 Vir: Anketiranje upravljalcev javnih stavb, 2008.

2.3.1.6. Izračun energijskega števila za javne stavbe v občini

Vsaka stavba (hiša, stanovanjski blok, šola) ima svoje energijsko število. Na podlagi izračunanega energijskega števila lahko tudi javne stavbe opredelimo na način: ali so energijsko potratne ali varčne. Manjše energijsko število pomeni manjše energijske izgube, večje energijsko število pa večje energijske izgube (Priročnik za energetske svetovalce, 1996). Kot podlaga za primerjavo letne rabe energije za ogrevanje in primerjavo energijskih števil so povprečne vrednosti letne rabe energije in energijskih števil doslej pregledanih osnovnih šol in upravnih stavb v Sloveniji ter predlagane ciljne in alarmne vrednosti (Sodobni pristopi in orodja za spremljanje in nadzor rabe energije v stavbah ter hitro in robustno oceno potenciala učinkovite rabe in rabe obnovljivih virov energije v javnem sektorju, 2006). Poraba energije na površino 1 m2 predstavlja tako imenovano energijsko števila. Le to znaša za posamezno stavbo v občini Log Dragomer:

Stavba Poraba energije (kWh/m2)

Energetski razred4

Po izvedbi ukrepu (kWh/ m2)

Energetski razred5

Občinska stavba 160,2 F 60 C Osnovna šola Log - Dragomer

125 E 50 C

Vrtec - enota Dragomer 315,5 G 80 D

Vrtec - enota Log 180,5 F 60 C Glede na Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb se objekti v občini Log Dragomer nahajajo v zadnjih treh energetskih razredih od skupnih osmih. Z izvedbo ukrepov

4 Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Ur.l.RS. št. 77/2009) 5 Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Ur.l.RS. št. 77/2009)



želimo doseči v javnih stavbah najmanj razred C. V stavbah bi z izvedbo stavbenega pohištva, izolacijo objektov in zamenjavo kurilnih naprav dosegli 60% znižanje rabe energije.

Grafikon 6: Vrednosti energijskih števil javnih stavb v Občini Log - Dragomer ter predlagana ciljna vrednost

Vir: Anketiranje upravljalcev javnih stavb, 2008 in preračun Oikos, 2008; Tomšič, 2006 Na podlagi primerjave energijskega števila javnih stavb v Občini Log - Dragomer in predlaganih ciljnih ter alarmnih vrednosti energijskega števila lahko ugotovimo, da je energijsko število občinske stavbe (160,2 kWh/m2) in osnovne šole Log - Dragomer (125 kWh/m2) nad ciljno vrednostjo, vendar povprečne in alarmne vrednosti ne preseže, energijska vrednost vrtca - enota Log (180,5 kWh/m2) je še nekoliko višja in preseže povprečno vrednost, medtem ko energijsko število vrtca - enota Dragomer (315,5 kWh/m2) preseže tudi alarmno vrednost.

Preglednica 20: Poraba energije in stroški za ogrevanje javnih stavb za leto 2008 v Občini Log - Dragomer

Stavba Vrsta

energenta

Letna poraba energenta

Poraba energije (kWh/a)

Specifična poraba energije

(kWh/a/m2)

Specifični stroški energije (€/m2)

Specifična poraba energije na osebo

(kWh/a/otroka, zaposlenega)

Občinska stavba UNP 928 m3 24.035 160,2 16,78 4.006 Osnovna šola Log - Dragomer ELKO 50.000 L 500.000 125 8,73 8.772*

Vrtec - enota Dragomer

ELKO 15.000 L 150.000 315,5 21,26 8.333*

Vrtec - enota Log UNP 1.700 m3 44.030 180,5 19,00 7.338* Skupaj /povpr./ - - 718.065 147,3 10,73 - * podatek se nanaša na število zaposlenih Vir: Anketiranje upravljalcev javnih stavb, 2008 in preračun Oikos, 2008 Stavba Vrtec - enota Dragomer se je tako s stališča porabe energije za ogrevanje kot tudi s stališča porabe električne energije izkazala za najbolj potratno, saj je poraba električne energije na površino bistveno višja kot pri ostalih stavbah.



Preglednica 21: Raba električne energije v javnih stavbah za leto 2008 v Občini Log – Dragomer

Stavba

Poraba

električne

energije

(kWh/a)

Specifična

poraba

električne

energije

(kWh/a/m

2 )

Specifični

stroški

električne

energije

(€/m

2 )

Specifična

poraba

električne

energije na

osebo

(kWh/a/otroka,

zaposlenega)

Občinska stavba 6.428 42,9 7,91 1.071 Osnovna šola Log - Dragomer 93.740 23,4 4,52 1.645*

Vrtec - enota Dragomer 45.421 94,6 15,11 2.523* Vrtec - enota Log 9.735 39,9 6,28 1.623* Skupaj /povpr./ 155.324 31,9 5,76 - * podatek se nanaša na število zaposlenih Vir: Anketiranje upravljalcev javnih stavb, 2008 in preračun Oikos, 2008 Dejanska raba energije v stavbi in s tem tudi energijsko število je odvisno od številnih dejavnikov, zato je težko določiti idealne in splošne vrednosti za kazalce rabe energije v stavbah. Pri opredelitvi objektov glede na potratnost smo tako izhajali iz primerjave dobljene vrednosti energijskega števila za posamezno stavbo s povprečno vrednostjo energijskega števila na ravni Slovenije. Ključne ugotovitve: - javne stavbe v Občini Log - Dragomer imajo visoka energetska števila predvsem zaradi starega stavbnega pohištva, neizoliranih objektov in neučinkovitih sistemov ogrevanja,

- za javne stavbe je potrebno izvesti ukrepe z namenom znižanja energijskega števila najmanj v razred C,

- v javnih stavbah ni prisotna uporaba OVE, - upravljavci in uporabniki niso informirani glede pomena uporabe OVE in skrbi za URE.

2.4. Gospodarstvo Gospodarski razvoj določenega gospodarskega območja je v tesni zvezi s kadrovsko strukturo in usposobljenostjo prebivalcev. Zaloga znanja s katerim neka družba razpolaga je eden izmed poglavitnih generatorjev hitrejšega razvoja. Zagotavljanje čim višje in ustrezne usposobljenosti prebivalcev je torej ključnega pomena pri zagotavljanju hitrejšega gospodarskega razvoja in splošne blaginje. Pri tem ni dovolj zgolj prebivalce izobraziti, temveč predvsem ustvariti ustrezne pogoje, da bodo strokovnjaki pridobljeno znanje lahko v kar največji meri usmerili v nadaljnji gospodarski razvoj. Na območje Občine Log - Dragomer je po podatkih AJPES-a registriranih 319 poslovnih subjektov, od tega je 142 samostojnih podjetnikov. Podjetij v dejavnosti C-K (C predelovalne dejavnosti, D oskrba z električno energijo, plinom in paro, E oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F gradbeništvo, G trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H promet in skladiščenje, I gostinstvo, J informacijske in komunikacijske dejavnosti, K finančne in zavarovalniške dejavnosti) je v občini 234 (podatek za leto 2007), skupaj zaposlujejo 508 oseb (SURS, 2007).



Preglednica 22: Poslovni subjekti v Poslovnem registru Slovenije po skupinah v Občini Log - Dragomer in Sloveniji

Poslovni subjekti Log -

Dragomer (število)



Slovenija (delež)

Gospodarske družbe in zadruge 130 40,8 56.146 33,2 Samostojni podjetniki posamezniki 142 44,5 69.993 41,3 Pravne osebe javnega prava 2 0,6 2.802 1,7 Nepridobitne organizacije - pravne osebe zasebnega prava 8 2,5 7.364 4,4

Društva 24 7,5 21.400 12,6 Druge fizične osebe, ki opravljajo registrirane oziroma s predpisom določene dejavnosti

13 4,1 11.577 6,8

Skupaj 319 100 169.282 100 Vir: AJPES, stanje na dan 30. 9. 2008 V občini ni zavezancev za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja po zahtevah IPPC oziroma Uredbi o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Ur.l. RS, št. 97/04, 71/07, 122/07) (MOP, ARSO, 2008). V okviru izvedbe analize porabe energentov v poslovnih subjektih smo, analizirali 22 različnih poslovnih subjektov. Zaradi prevladujočega števila manjših subjektov v Občini Log Dragomer analiza omenjenih 22 poslovnih subjektov ni pokazala reprezentativnosti rabe energentov o občini. V nadaljevanju smo prikazali analizo največjih poslovnih subjektov v občini, ki je zajela dve podjetji. Za segment porabe električne energije v poslovnih objektih so pridobljeni podatki predstavljeni v segmentu porabe električne energije za poslovni odjem. V spodnji tabeli in grafično so v prilogi G prikazana podjetja, katerih poslovni prostori znašajo več kot 200 m2 površine.

POSLOVNI SUBJEKT VELIKOST SUBJEKTA (m2) Mizarstvo Novaki 2707, 8 Pekarna Klasek 461, 8 Mapa 226 Strojno ključarništvo Popit Marko 561, 5 Steklarstvo Matija Seliškar 652,5

Preglednica 23: Osnovne informacije o večjih podjetjih v Občini Log - Dragomer

Ime podjetja Osnovne informacije o rabi energije

Zadruga Novaki, z.o.o.

V zadrugi Novaki uporabljajo kot energent za ogrevanje žagovino, sekance, ki ga kurijo v peči na biomaso KOHLBACH 800.000 kW moči. Leta 2007 so porabili 420 ton in 2006 450 ton energenta. Letna poraba električne energije znaša za leto 2008 330.000 kWh (49.000,00 €/a) in za leto 2007 300.000 kWh (45.000,00 €/a). V prihodnosti imajo namen zmanjšati sušenje lesa za katerega porabijo največ energentov in proste kapacitete kotla nameniti za ogrevanje poslovnih subjektov v neposredni bližini. Trenutno podjetje ogreva podjetje EFCOM d.o.o., Tomaž Media s.p. in stanovanje Tomaž Porenta na Loški 13, Log pri Brezovici. Podjetje namenja 10-15% lastne energije za te subjekte. Za opredelitev morebitnih dodatnih kapacitet bo podjetje samo izvedlo proučitev možnosti in o tem obvestilo pripravljavca OPPN za gospodarsko cono.



Smrdelplast, d.o.o.

V podjetju Smrdelplast kot energent za ogrevanje uporabljajo ekstra lahko kurilno olje. Letna poraba je za leto 2008 znašala 8.488 l (za leto 2007 9.412 l). Podjetje razpolaga z dvema ločenima objektoma Objekt v Jami je ogrevan s kurilno napravo iz leta 2007 z močjo 40 kW, 10 cm izolacijo in 25 ogrevalnimi zankami. Za ogrevanje se uporabljajo konvektorji. Objekt Pod Gradom je ogrevan z radiatorji s termostatskimi ventili. Kurilna naprava je bila izdelana leta 2005 in ima 28 kW moči ter 10 cm izolacije in 15 ogrevalnih zank. Električna poraba je znašala v letu 2008 208.115 kWh (za leto 2007 znaša 193.883 kWh). Za razsvetljavo uporabljajo Beghelli neonske luči 2x58 W z elektronskimi dušilkami (skupaj 89 luči). V objektu Pod Gradom je bila razsvetljava obnovljena leta 2006, V Jamu pa je bila narejena leta 2008. Podjetje za ogrevanje izkorišča vso toploto, ki ostaja od hlajenja strojev za brizganje plastike ter preko toplotne črpalke in izmenjevalca za dogrevanje objekta V Jami.

Vir: Anketiranje podjetij, 2008

Preglednica 24: Vrsta dejavnosti, raba energenta in električne energije večjih podjetij v Občini Log - Dragomer

Ime podjetja Dejavnost Število

zaposlenih

Raba energenta za obratovanje,

industrijske procese in ogrevanje objekta

Raba električne energije

Zadruga Novaki, z.o.o.

proizvodnja pohištva (kavči) 15 biomasa

420.000 kg 330.000 kWh

Smrdelplast, d.o.o.

brizganje izdelkov iz plastičnih mas, izdelava orodij za brizganje plastike.

8 ELKO 8.488 l 208.115 kWh

Vir: Anketiranje podjetij, 2008

Ključne ugotovitve: - poslovni subjekti nimajo izvedenih energetskih pregledov, izvedenih študij izvedljivosti

alternativnih sistemov ogrevanja, - pomanjkljiva je osveščenost o OVE in URE. OPOMBA: Glede na značilnosti gospodarskih panog na območju občine ni možno obravnavati tega segmenta v smislu opredelitve ukrepov glede na ugotovljeno stanje. Občina lahko skozi programe obveščanja in osveščanja o pomenu URE in rabi OVE pripeva da se upravljavci gospodarskih objektov začnejo obnašati kot skrbni gospodarji. Glede na to, da z vidika neposrednih ukrepov za obstoječe objekte občina ne more neposredno vplivati na lastnike in upravljavce teh objektov. Zaradi tega nismo posebej analizirali tega stanja. Skozi opredelitev ukrepov in projektov, bodo obravnavane tudi vsebine za spodbujanje rabe OVE in izboljšanje znanja o URE in s tem posredno prispevati tudi k razvoju tega sektorja porabe energije.



2.5. Električna energija Kategorizacija odjemalcev med tarifne in upravičene je izvedena po Uredbi o tarifnem sistemu za prodajo električne energije (Uradni list RS, št. 36/04), ki se uporablja od 1. julija 2004. Uredba obravnava samo odjemalce gospodinjskega odjema in odjemalce z zagotovljeno dobavo električne energije. Po novem uvrščamo med tarifne odjemalce samo gospodinjstva, vsi ostali odjemalci so upravičeni odjemalci. Električno energijo poleg ogrevanja v gospodinjstvih uporabljamo tudi za hlajenje, razsvetljavo, pranje ter za delovanje drugih električnih naprav. Največji porabniki so hladilniki in zamrzovalniki, ki predstavljajo 40% vse porabljene električne energije. Razsvetljava predstavlja približno 16% porabe, med večje porabnike pa štejemo tudi pralne stroje in klimatske naprave.

Grafikon 7: Struktura rabe električne energije v slovenskih gospodinjstvih

Vir: AURE, 2003 Skupna poraba električne energije v Občini Log - Dragomer je v letu 2008 znašala 6.280.555 kWh, od tega gospodinjstva porabijo 68,6% električne energije. Poslovni odjem predstavlja 29,5% in javna razsvetljava le 1,9%.

Preglednica 25: Poraba električne energije po odjemalcih v Občini Log - Dragomer

Porabniki električne energije Log -

Dragomer (kWh/a)


Gospodinjstva 4.307.821 69 Javna razsvetljava 120.360 1 Ostali odjem na 0,4 kV - I. stopnja z merjeno konico (>41 kW naročene moči) 1.022.780 16

Ostali odjem na 0,4 kV - II. stopnja, brez merjene konice 829.593 13 Skupaj 6.280.555 100 Vir: Elektro Ljubljana d.d., 2008



Poraba električne energije pri tarifnih odjemalcih Po podatkih podjetja Elektro Ljubljana d.d., občine in lastnega preračuna so tarifni odjemalci, torej gospodinjstva v Občini Log - Dragomer leta 2008 skupno porabila 4,3 GWh električne energije za razne namene (ogrevanje, pogon električnih aparatov, razsvetljavo itd.). Po statističnih podatkih (Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 2002) je v Občini Log - Dragomer 1.077 gospodinjstev, po podatkih Elektra Ljubljana d.d. pa 2.793 merilnih mest. Povprečna letna poraba električne energije znaša za:

- Slovenijo 4.119 kWh na gospodinjstvo, - Občino Log - Dragomer 3.999,8 kWh na gospodinjstvo, - Občino Log - Dragomer: 1.542 kWh na odjemno mesto.

Iz teh podatkov sledi, da je specifična poraba električne energije v Občini Log - Dragomer nižja od povprečne vrednosti v Sloveniji.

Poraba električne energije pri upravičenih odjemalcih Naslednji del porabe električne energije predstavljajo upravičeni odjemalci, torej podjetja, javne stavbe ipd. Upravičeni odjemalci skupaj z javno razsvetljavo so v Občini Log - Dragomer po podatkih podjetja Elektro Ljubljana d.d. v letu 2008 porabili 1,97 GWh električne energije. Poslovni odjem brez javne razsvetljave je znašal 1,8 GWh/a. Poraba električne energije za javno razsvetljavo je v letu 2008 znašala 120.360 kWh. To pomeni, da poraba za javno razsvetljavo na prebivalca znaša 34 kWh, kar je pod dovoljeno vrednostjo porabe na prebivalca, ki znaša 45,5 kWh na prebivalca.

2.5.1.1. Javna razsvetljava

Glede na Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l.RS.št. 81/2007, 109/2007) je občina zavezana k izdelavi načrta razsvetljave in izvedbi obratovalnega monitoringa. Upravljavci obstoječe razsvetljave so bili dolžni prvič poslati ministrstvu načrt razsvetljave najpozneje do 31. marca 2009. Poročilo o obratovalnem monitoringu za leto 2009 pa morajo poslati najpozneje do 31. marca 2010. Razsvetljavo v občini ureja Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o. (JP KPV). Občina je spomladi 2008 izvedla menjavo vseh starih žarnic z novimi SFERA WL 70N z natrijevo žarnico 70W na vseh občinskih svetilih. Vendar je potrebno opomniti, da nameščena svetila niso v skladu z določili Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l.RS.št. 81/2007, 109/2007), čeprav se je s tem zmanjšala poraba električne energije za skoraj 50%. Poraba električne energije za javno razsvetljavo je v letu 2008 znašala 120.360 kWh. To pomeni, da poraba za javno razsvetljavo na prebivalca znaša 34 kWh, kar je pod dovoljeno vrednostjo porabe na prebivalca, ki znaša 45,5 kWh na prebivalca.



Preglednica 26: Pregledna tabela JR Log - Dragomer

2007 2008 Dolžina vodov

(m) Število kandelabrov Število svetilk

z žarnicami višina

Prižigališče (kWh/a) zračni zemeljski do 5m

6 do 8m

9 do 11m

varčne 70 W

150 W

250 W

JR Dragomer - Dolina 7.250 5.943 0 450 13 - - 2 11 0 0 JR Dragomer - Log-šola 7.478 5.509 0 1000 7 10 - 0 17 0 10 JR Dragomer - lukovica 7.271 5.364 0 350 7 - - 0 0 0 9 JR Dragomer - Dragomerška 46.570 33.299 0 2900 45 - 2 0 45 0 2 JR Log - Mole 7.727 11.521 200 750 - 20 0 0 15 0 5 JR Log -Jordanov kot 35.202 35.460 650 800 13 12 13 13 0 13 12 JR Loška cesta 4 22.473 22.149 670 400 - 5 16 0 1 0 21 JR Pot na Ferjanko 1.196 1.115 0 230 7 - 0 14 0 0 0 Skupaj 135.167 120.360 1.520 6.880 92 47 31 29 89 13 59 Vir: Občinska uprava, 30. 03. 2009 Ključne ugotovitve: - glavni porabnik električne energije v Občini Log - Dragomer so gospodinjstva, ki porabijo skoraj 69% električne energije;

- gospodinjstva v Občini Log - Dragomer porabijo v povprečju manj električne energije, kot je slovensko povprečje;

- poraba električne energije za javno razsvetljavo je v letu 2008 znašala manj kot je ciljna vrednost porabe na prebivalca.



2.6. Odpadki in odpadne vode Ravnanje z odpadki na območju Občine Log - Dragomer ureja Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o. (JP KPV, 2008). V Občini Log - Dragomer je lociranih 16 ekoloških otokov s 1.800 litrskimi zvonastimi zabojniki za papir, embalažo in steklo ter dodatnih 6 zabojnikov za papir prostornine 3.200 l. Vsako gospodinjstvo ima zelen zabojnik (240 ali 220 litrski) za bioodpadke, organizirani so tedenski odvozi oziroma pozimi (2 meseca) na 14 dni. Podatkov o količinah zbranih odpadkov ne zbirajo ločeno po posameznih občinah. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v letu 2007 z javnim odvozom zbranih 1.306 t odpadkov. Količina odpadkov (ta količina ne predstavlja količine odloženih komunalnih odpadkov ampak skupno količino odpadkov pred sortiranjem), ki bi lahko predstavljajo potencial za pridobivanje energije iz odpadkov znaša okoli 3 t na dan. Glede na trenutne količine zbranih komunalnih odpadkov ni potenciala za pridobivanje energije iz odpadkov v občini. Količina odpadkov oz. količina odloženih komunalnih odpadkov, ki predstavljajo potencial za pridobivanje energije iz odpadkov znaša 34,4 t na dan. V Občini Log - Dragomer sta z javnim kanalizacijskim sistemom, ki ima značaj mešanega sistema, opremljeni naselji Dragomer (ca. 4,9 km) in Log (ca. 2,0 km). Kanalizacijski sistem ni priključen na nobeno čistilno napravo (Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, 2008). Ključne ugotovitve: - v Občini Log - Dragomer ni potenciala za pridobivanje energije iz odpadkov in odpadne vode

2.7. Promet Prometni odsek : Brezovica –Vrhnika, PLDP (povprečni letni dnevni promet) Vsa vozila 7500 Motorji 125 Osebna vozila 6.108 Avtobus 128 Lahka tovorna vozila do 3,5 t 613 Srednja tovorna vozila 3,5-7 t 183 Težka tovorna vozila nad 7 t 60 181 Tovorna vozila s prik 60 Vlačilci 104 Promet, kot sestavni del proučevanja rabe energije v Občini Log - Dragomer v okviru LEK ne bo posebej obravnavan, ker občina nima mestnega potniškega prometa temveč zgolj medkrajevni javni linijski prevoz. Na izboljšanje energetske učinkovitosti na področju prometa lahko vplivamo preko izvedbe mehkih aktivnosti (sodelovanje s pooblaščenim prevoznikom javnega prometa ob nakupu novih vozil, izobraževanje prebivalcev o okolju prijaznem prometu). V ta namen je predlagana tudi projektna naloga, ki pa ni prioritetnega pomena. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da z vidika URE in podatkov, ki so bili pridobljeni ni možno izračunati porabe energentov (pogonskih goriv). Zaradi tega smo poglavje o prometu izločili iz analize stanja, ker trenutno ne vpliva na ugotovitve in usmeritve LEK-a. Ob tem pa poudarjamo, da je tudi promet z vidika URE pomemben dejavnik. Vendar lahko na nivou občine na promet v tem smislu vplivamo samo preko t.i. javnega prometa, ki pa v občini (na ravni občine) ni urejen v smislu notranjega javnega prometa znotraj občine. Obravnavani segment, bomo v nadaljevanju poskušali predstaviti preko t.i. ukrepov in projektov.



Ključne ugotovitve: - javni prevoz je v obsegu premajhen za analizo v sklopu LEK-a

2.8. Obnovljivi viri energije

Lesna biomasa Energijo lahko pridobimo tudi iz organskih snovi. V to skupino uvrščamo les in lesne ostanke, ostanke iz kmetijstva ter rastline, ki so uporabne za proizvodnjo energije (oljna ogrščica, žito, sladkorna pesa). Pri uporabi lesa v energetske namene se vse bolj uveljavljajo sodobne tehnologije, ki imajo velik energetski izkoristek (90%). Lesna biomasa nastopa kot gorivo v več različnih oblikah, kot so: polena, sekanci, peleti ter briketi. Država naj bi v prihodnjih letih s sistemskimi ukrepi še naprej podpirala uvajanje novih tehnologij na tem področju. Težava Slovenije, pri uvajanju uporabe lesne biomase je nezainteresiranost lastnikov gozdov ter velika razdrobljenost gozdnih površin. Raba lesa bi morala postati ena glavnih razvojnih usmeritev predvsem tistih predelov, kjer je gozdnatost nadpovprečna. Gozd prekriva po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (2008) 42% (467,2 ha gozda) celotne površine občine, medtem ko je skupna površina gozdov po podatkih Zavoda za gozdove RS (2008) 482,8 ha (43% površine občine). V nadaljevanju so podani podatki za gozdove v Občini Log - Dragomer, ki nam jih je posredoval Zavod za gozdove Republike Slovenije, Območna enota Ljubljana (2008). Gozdne površine so prikazane v Prilogi D.

Preglednica 27: Površina gozdov v Občini Log - Dragomer po oblikah lastništva

Oblika lastništva Log - Dragomer (število parcel)

Log - Dragomer (ha)


Zasebni gozdovi 550 479,14 99 Državni gozdovi 10 3,57 1 Skupaj 560 482,8 100 Vir: Zavod za gozdove Republike Slovenije, Območna enota Ljubljana, 2008

Preglednica 28: Gozdni fondi za katastrsko Občino Log-Dragomer

Vrsta Lesna zaloga

(m3) Lesna zaloga (delež)

Prirastek (m3/10 let)

Možni posek (m3/10 let)

Iglavci 47.286 34,6 10.417 7.433 Listavci 89.192 65,4 22.277 13.479 Skupaj 136.478 100 32.694 20.912 Vir: Zavod za gozdove Republike Slovenije, Območna enota Ljubljana, 2008 Na območju občine je velikost gozdne parcele majhna. Povprečna površina gozdne parcele je 0,87 ha. V državni lasti je manj kot 1% gozda. Povprečna lesna zaloga gospodarskih gozdov v občini je 285 m3/ha, povprečni letni prirastek 6,8 m3/ha, možni letni posek znaša v povprečju 4,3 m3/ha (Zavod za gozdove Republike Slovenije, Območna enota Ljubljana, 2008). Med varovalne gozdove je uvrščenih 22 ha gozdov, na katerih sečnja ni predvidena. Ti gozdovi nimajo energetskega potenciala, zato ne bodo zajeti v nadaljnji analizi.



2.8.1.1. Izraba lesne biomase

V zadnjem obdobju se je povprečno realiziralo 45% največjega možnega poseka. V letu 2007 je bila realizacija nekoliko manjša (36%).

Preglednica 29: Posek v Občini Log - Dragomer po vrstah sečnje za leto 2007

Vrsta sečnje Log - Dragomer (m3/a/ha)


Redna sečnja 146,5 19,3 Pomladitvena sečnja 113,2 14,9 Sanitarna sečnja 309,3 40,7 Drugo 190,8 25,1 Skupaj 759,8 100

Vir: Zavod za gozdove Republike Slovenije, Območna enota Ljubljana, 2008 Za energetske potrebe je primeren tisti del dejansko posekanega lesa, ki ga zaradi dimenzij in kakovosti ni mogoče uvrstiti v katerega od vrednejših sortimentov. Na območju občine posekajo 760 m3 lesa. Od tega je približno 230 m3 lesa primernega za biomaso (Ocena glede na različne vrste sečenj in gospodarske razrede).

Preglednica 30: Izkoriščena biomasa v Občini Log - Dragomer za leto 2007

Vrsta Lesna masa (m3/a)

Lesna masa (delež)

Energetska vrednost (MWh/a)

Energetska vrednost (delež)

Iglavci 80 34,8 192 29,4 Listavci 150 65,2 462 70,6 Skupaj 230 100 654 100 Vir: Zavod za gozdove Republike Slovenije, Območna enota Ljubljana, 2008 in preračun Oikos, 2008 Energetska vrednost lesa primernega za biomaso, ki je posekan pri zdajšnji intenziteti gospodarjenja je 654 MWh na leto.

2.8.1.2. Potencial izrabe lesne biomase

Glede na načrtovan posek v Občini Log - Dragomer, bi lahko letno posekali 2.091 m3 lesa. Približno 730 m3 lesa bi bilo primernega za uporabo v energetske namene. Z uvajanjem novih tehnologij ter smotrnejšega gospodarjenja z gozdom bi lahko povečali delež biomase z izkoriščanjem sečnih ostankov, ki ostanejo v gozdu. Tako bi lahko pri iglavcih pridobili 3-5% (40 m3) pri listavcih pa 8-10% (100 m3) celotnega poseka. Poleg tega bi lahko v energetske namene uporabljali tudi les, ki ga posekamo pri negi letvenjakov (40 m3).

Preglednica 31: Lesna zaloga in energetska vrednost biomase (iglavci 2,4 MWh/m3, listavci 3,08 MWh/m3)

Potencial ob povečanju realizacije sečnje


Lesna masa (delež)



Iglavci 254 36,3 610 30,7 Listavci 446 63,7 1.374 69,3 Skupaj 700 100 1.984 100

Alternativni potenciali


Lesna masa (delež)



Iglavci 60 33,3 144 28 Listavci 120 66,7 370 72



Skupaj 180 100 514 100 Vir: Zavod za gozdove Republike Slovenije, Območna enota Ljubljana, 2008 in preračun Oikos, 2008 Pri povečanju sečnje na največji možni posek bi letno pridobili 1.984 MWh. S smotrnejšim gospodarjenjem ter izkoriščanjem sečnih ostankov pa še dodatnih 514 MWh na leto. Seveda je tu treba poudariti, da gre za teoretični potencial, dejanski pa je zaradi družbeno ekonomskih in socialnih razmer bistveno nižji. Ključne ugotovitve: - izkoriščanje 45% celotne možne energetske vrednosti lesa, primernega za lesno biomaso - razdrobljena lastniška struktura in majhna tudi zainteresiranost lastnikov po izkoriščanju gozda, saj večina ni odvisna od prihodkov iz gozda

- potencial pridobivanja energije iz biomase znaša v primeru poseka celotnega etata in povečanja deleža biomase z izkoriščanjem sečnih ostankov, ki ostanejo v gozdu pri iglavcih za 3 - 5% (40 m3) in pri listavcih za 8 - 10% (100 m3) celotnega poseka ter z uporabo lesa, posekanega pri negi letvenjakov6 (40 m3) 2.498 MWh na leto. Na podlagi tega ocenjujemo, da je potencial pridobivanja energije iz lesne biomase majhen, se pa mu bo zaradi lastništva in odvisnosti lastnikov gozdov od prihodkov iz gozda tudi zelo težko približati.

Bioplin Pri proizvodnji biogoriv iz kmetijskih ostankov ter rastlin, ki so uporabne za proizvodnjo energije, se v Sloveniji prideluje predvsem biodizel iz oljne ogrščice, ki pa se uporablja predvsem za pogon prevoznih sredstev. Primernejši za proizvodnjo toplote in električne energije je bioplin, ki ga lahko pridobivamo z odpadkov poljščin, energetsko bogatih rastlin ter hlevskega gnoja. V Sloveniji se uporaba bioplina še ni razširila. Bioplin se pridobiva le na velikih prašičjih farmah ter na nekaterih čistilnih napravah. Študije so pokazale da je smiselnost izkoriščanja bioplina na kmetijah, ki imajo najmanj 100 GVŽ. V Občini Log - Dragomer je registriranih 46 kmetij. Prevladujejo majhne kmetije z manj kot 2 ha kmetijskih površin. Kmetij, ki imajo več kot 10 ha kmetijskih površin je 5 (Popis kmetijstva 2000).

Preglednica 32: Družinske kmetije po velikostnih razredih kmetijskih zemljišč v uporabi v Občini Log - Dragomer

Velikostni razredi Log - Dragomer (ha)


0-<2 ha 28 60,9 2-<5 ha 9 19,6 5-<10ha 4 8,7 >10 ha 5 10,9 Skupaj 46 100

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis kmetijstva 2000 Natančnejša analiza kmetij, ki imajo več kot 10 ha kmetijskih zemljišč je pokazala, da med kmetijskimi površinami prevladujejo barjanski travniki (50%). Po deležu sledijo njive in vrtovi (45%). V manjši meri so prisotni tudi ekstenzivni travniki ter ostali trajni nasadi (Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, 2009). Dejanska raba tal je prikazana v Prilogi E.

6 Sečnja drevja tanjšega od 10 cm v prsni višini.



Grafikon 8: Raba kmetijskih površin kmetij, ki imajo več kot 10 ha kmetijskih zemljišč, v Občini Log - Dragomer

Vir: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, posredovano 27.1.2009(ga. Ančka Suhadolnik)

Kmetije v Občini Log - Dragomer imajo v lasti 563 ha obdelovalnih površin. Med poljščinami prevladujejo krmne rastline ter žita za pridelavo zrnja (Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, 2009).

Preglednica 33: Raba obdelovalnih površin v Občini Log - Dragomer

Raba Log - Dragomer (ha)


Slovenija (ha)

Slovenija (delež)

Žita za pridelavo zrnja 208 36,9 85.852,1 57,2 Krompir 8,6 1,5 8.800,0 5,9 Industrijske rastline 6,3 1,1 10.029,5 6,7 Krmne rastline 263 46,7 41.035,1 27,3 Zelenjava 0,8 0,1 2.876,9 1,9 Skupaj 563 100 150.178,0 100 Vir: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, posredovano 27.1.2009(ga. Ančka Suhadolnik) Kmetije so v veliki večini usmerjene v pridelavo krme, kar je posledica živinoreje oziroma prireje mleka. V Občini Log - Dragomer se največ kmetij (105) ukvarja z prašičerejo in govedorejo. Nekatere med njimi imajo registrirane tudi druge dejavnosti (ekstenzivni sadovnjaki, vinogradi). Nekaj kmetij se ukvarja tudi z rejo drobnice (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2009).

Grafikon 9: Registrirane dejavnosti v Občini Log - Dragomer

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, posredovano 23. 1. 2009 (ga. Tina Šušmelj) V Občini Log - Dragomer vse kmetije pridelujejo krmne rastline, zato lahko sklepamo, da se vse ukvarjajo z živinorejo. V občini je registriranih 522 glav goveda, 44 prašičev ter 66 glav drobnice.



Skupno število glav velike živine znaša 562. Le 9 družinskih kmetij ima več kot 20 glav govedi7 (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Podatki o staležu rejnih živali v registru živali, 2008).

Preglednica 34: Družinske kmetije po številu GVŽ in živine v Občini Log - Dragomer

Živali Log - Dragomer

(število) Slovenija (število)

Govedo 522 483.511 Prašiči 44 390.155 Drobnica 66 158.288 Skupni GVŽ 562 442.787,5 Družinske kmetije z GVŽ 46 77.189 Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Podatki o staležu rejnih živali v registru živali, 2008

2.8.1.3. Izraba biomase kot stranskega produkta kmetijstva

V Občini Log - Dragomer ne izkoriščajo biomase kot stranskega produkta kmetijstva za namene pridobivanja energije (npr: bioplin). Vzroke za to moramo iskati v karakteristikah kmetijstva v občini, ki pa se v zadnjem času spreminja. Predvsem gre za srednje kmetije, ki so v pretežni meri mešane oziroma dopolnilne. Manjše kmetije opuščajo kmetovanje, večje kmetije povečujejo obdelovalno površino s pomočjo najemov.

2.8.1.4. Potenciali biomase kot stranskega produkta kmetijstva

Na območju občine je 563 ha obdelovalnih površin, na katerih gojijo predvsem žita in krmne rastline. Pri sedanji rabi kmetijskih površin je le malo primernih odpadkov, ki bi jih lahko uporabili za pridobivanje energije.

Preglednica 35: Potencial bioplina iz rastlinskih ostankov v Občini Log - Dragomer

Poljščina Površina (ha)

Ocena količine rastlinskih ostankov (t/a)

Razpoložljivi rastlinski ostanki (t/a)

Potencial bioplina

(m3/t)

Bioplin

(m3/a) Krompir 8,6 0 0 0 0 Žita za pridelavo zrnja 208 520 260 300 78.000

Krmne rastline 263 10.520 5.260 400 2.104.000 Industrijske rastline 6,3 252 126 400 50.400 Skupaj 486 11.292 5.646 - 2.232.400

Skupaj (MWh/a) 13.394 Vir: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, posredovano 27.1.2009(ga. Ančka Suhadolnik) in preračun Oikos, 2008 Iz navedenih podatkov, ki smo jih izračunali lahko trdimo, da so potenciali za proizvodnjo bioplina iz rastlinskih ostankov precejšnji. Celoten potencial bioplina se giblje okoli 2.232.400 m3 na leto z energetsko vrednostjo 13.394 MWh (ob upoštevanem pretvorniku da je 1m3 bioplina 6 kWh energije; Agencija RS za učinkovito rabo energije: www.gov.si/aure). Tu seveda velja opomniti, da je zgornji potencial izračunan na podlagi razpoložljivih podatkov in da verjetno ne odraža dejanskega stanja na terenu. Izračun potenciala velja le v primeru, če bi bili za proizvodno bioplina uporabljeni vsi rastlinski ostanki.

7 Podatek je izračunan iz razmerij, ki veljajo za občine Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer.



Potenciali v živinoreji so prikazani v spodnji preglednici. Organske odpadke delno uporabljajo za gnojenje travnikov in njiv.

Preglednica 36: Potencial bioplina iz živinoreje v Občini Log - Dragomer

Žival Število GVŽ Potencial bioplina (m3/dan/GVŽ)

Bioplin (m3/a)

Govedo 522 522 1,3 247.689 Prašiči 44 10,5 1,5 5.749 Drobnica 66 9,9 1 3.614 Skupaj - 562 3,8 257.052 Skupaj (MWh/a) 1.542 Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, (podatki o staležu rejnih živali v registru živali) in preračun Oikos, 2008 Potencial bioplina iz živinoreje se giblje okoli 257.052 m3 na leto in predstavlja energetsko vrednost 1.542 MWh. Ta količina zadošča za 460 MWh električne energije ali za 920 MWh toplotne energije. Izračun potenciala bioplina je narejen na podlagi metodologije za izračun bioplina, ki temelji na proizvodnji rastlinske biomase in organskih gnojil iz živinoreje. Poudariti je treba, da je to hipotetični izračun, saj dejansko tega potenciala ne moremo niti približno izkoristiti. Razlogi za to so predvsem naslednji: • Pri pridelavi hrane je ta večinoma namenjena za prehrano ljudi, oziroma živali, količin rastlinske biomase, ki bi jo kmetje namenili za druge namene so zelo omejene; • V Sloveniji prevladuje drobna posest, zato je tudi te, manjše količine rastlinskih ostankov, zelo zahtevno zbrati in običajno so te aktivnosti stroškovno neučinkovite; • Organska gnojila, ki nastajajo v živinoreji se običajno vračajo na kmetijska zemljišča, kar je tudi prav, če se seveda ravna v skladu z merili dobre kmetijske prakse. Torej okoljsko bolj upravičeno je gnojenje kmetijskih zemljišč z organskimi gnojili (v skladu s predpisi), kot pa raba organskih gnojil za proizvodnjo bioplina in gnojenje kmetijskih zemljišč z mineralnimi gnojili; • Tudi pri organskih gnojilih so problem količine. Tudi v živinoreji je malo kmetijskih gospodarstev, ki imajo tako število živine, da bi se jim splačala proizvodnja bioplina. Zbiranje organskih gnojil od kmetije do kmetije pa je spet ekonomsko vprašljivo. Ključne ugotovitve: - letni potencial bioplina je okoli 2.232.400 m3/a in ima energetsko vrednost 13.394 MWh, kar zadošča za proizvodnjo 4.018 MWh električne energije ali za 8.040 MWh toplotne energije;

- potencial bioplina iz živinoreje je okoli 257.052 m3 na leto, njegova energetska vrednost je 1.542 MWh, kar zadošča za proizvodnjo 460 MWh električne energije ali za 920 MWh toplotne energije.

OPOMBA: Potencial bioplina je izračunan na podlagi podatkov pridobljenih od strani pristojnih inštitucij. Ne glede na potencial, ki se kaže verjetno le tega ni smotrno izkoriščati, kajti le ta je razpršen na več različnih enot, ki se uporabljajo za lastne namene(gnojenje lastnih kmetijskih površin.

Veter Večina vetrnih elektrarn potrebuje veter s hitrostjo okoli 5 m/s, da prične obratovati. Pri previsokih hitrostih, običajno nad 25 m/s, se vetrne elektrarne ustavijo, da ne bi prišlo do poškodb. Med 15 m/s in 25 m/s proizvedejo vetrnice največ električne energije. Pri previsokih ali prenizkih hitrostih vetra je vetrna elektrarna zaustavljena in takrat ne proizvaja električne energije. Na grebenih, kjer pihajo ugodni vetrovi se navadno postavi večje število vetrnih elektrarn, ki skupaj tvorijo polje vetrnih elektrarn.



Določitev potenciala vetra na določeni lokaciji je mogoča s pomočjo orodij za simulacijo vetrov. Na osnovi rezultatov simulacij se nato določi mikrolokacijo, kjer se predvideva največji vetrni potencial. Na osnovi podatkov letnih meritev na mikrolokaciji lahko določimo smotrnost izkoriščanja vetrne energije na danem mestu. Občini Log - Dragomer najbližja merilna postaja je merilno mesto Ljubljana.

Preglednica 37: Podatki o vetru za merilno mesto Ljubljana za desetletno obdobje 1998-2007

Parametri Ljubljana Povprečna hitrost (m/s) 1,3 Maksimalna polurna povprečna hitrost (m/s) 10,6 Standardni odklon hitrosti (m/s) 1,0 Gostota moči (W/m2) 4,6 Največja polurna gostota moči vetra (W/m2) 608,7 Standardni odklon gostote moči vetra (W/m2) 13,3 Vir: Agencija RS za okolje, posredovano 26. 1. 2009 (g. Bertalanič) Gostota moči je izračunana iz povprečnega kuba hitrosti in za zrak pri povprečni temperaturi 15°C na nadmorski višini meritev. Na izpostavljenih območjih (grebeni, vrhovi hribov) brez vetrnih ovir je hitrost vetra in njegova moč lahko večja od izmerjenih. Potencial vetrne energije v Občini Log - Dragomer je nizek, kar je razvidno iz posredovanih podatkov MOP ARSO. Povprečna hitrost vetra izmerjena na merilnem mestu Ljubljana, ki je najbližje območju občine, je 1,3 m/s. Glede na povprečno letno hitrost vetra 10 m nad tlemi je povprečna letna hitrost vetra na območju občine od 1 do 2 m/s, medtem ko se na višini 50 m poveča do 3 m/s. Za izkoriščanje vetra je pa po teh podatkih energije premalo. Ključne ugotovitve: - v Občini Log - Dragomer ni potenciala za izkoriščanje vetrne energije.

Sončna energija Občina Log - Dragomer prejme od 4.200 – 4.400 MJ/m2 sončne energije ter spada v slovensko povprečje glede na količino prejete sončne energije. Meritve so opravljene na meteorološki postaji Ljubljana, ki je Občini Log - Dragomer najbližja merilna postaja.

Slika 2: Letni globalni obsev za Slovenijo

Vir: ARSO 2008, http://www.arso.gov.si/vreme

Ljubljana



Preglednica 38: Trajanje sončnega obsevanja (ure) in globalno sevanje za leto 2007 na merilni postaji Ljubljana

Mesec Trajanje (h/mesec)

Povprečno trajanje 1981-2000 (h/mesec)

Indeks Obsev

(kWh/m2)

Povprečni obsev 1995-2008 (kWh/m2)

Indeks

Januar 76,6 66,0 116 33,9 32,6 104 Februar 80,8 108,8 74 48,8 56,9 86 Marec 135,3 145,6 93 92,8 96,1 97 April 279,7 168,0 166 169,0 123,5 137 Maj 233,0 220,3 106 176,7 169,4 104 Junij 228,2 230,6 99 181,4 177,5 102 Julij 322,1 280,2 115 206,2 187,1 110 Avgust 206,5 259,1 80 149,9 155,4 96 September 184,9 174,6 106 117,7 108,6 108 Oktober 120,9 110,1 110 72,7 64,2 113 November 97,4 57,9 168 43,2 32,5 133 December 44,3 50,9 87 23,1 23,4 99 Vir: Agencija RS za okolje, posredovano 26. 1. 2009 (g. Gregor Vertačnik) Podatki nam kažejo, da je bilo v letu 2007 na merilni postaji Ljubljana število ur sončnega obsevanja 2.009. Območje je prejelo obsev v višini 1.315,4 kWh/m2 sončne energije. Pri primerjavi indeksov lahko zaključimo, da se je obsev sončne energije glede na povprečje povečal. Glede na trend večanja števila ur sočnega obsevanja pa tudi izboljševanje tehnologije zajema sončne energije, ugotavljamo, da je lahko sončna energija pomemben vir energije v Občini Log - Dragomer, kateri do danes ni bil izkoriščen glede na potenciale, ki jih ponuja. Iz navedenega lahko sklepamo, da bi bilo vredno bolj izkoriščati sončno energijo na tem področju za pridobivanje tople sanitarne vode. Možno pa je tudi izkoriščanje sončne energije za pridobivanje elektrike. Možnosti za pasivno rabo so ponekod izkoriščene na novih stavbah. Na starih stavbah je izkoriščanje redko. Večjih sistemov za izkoriščanje tega obnovljivega vira energije na področju Občine Log - Dragomer ni instaliranih. Ljudje so v povprečju splošno slabo obveščeni o možnostih izkoriščanja sončne energije.

2.8.1.5. Raba sončne energije za proizvodnjo električne energije

Po opravljenih ogledih obstaja potencial za proizvodnjo električne energije na strehah javnih zgradb ter na strehah gospodarskih površin in večjih kmetijskih objektov. Druge ustrezne površine niso znane. Pri tem je seveda potrebno opomniti, da je izvedljivost postavitve sončnih celic za proizvodnjo električne energije odvisen tudi od več dejavnikov. Seveda pa je potrebno imeti v vidu tudi prednosti in slabosti takega sistema. Z vidika vpliva na naravo pomeni izraba sončne energije načeloma prijazen način pridobivanja energije. Če se sončne celice vgrajuje na že obstoječe objekte in naprave, je vpliv na naravno okolje zanemarljiv. Izgradnja novih objektov sončnih elektrarn pa lahko pomeni neposredno uničenje in fragmentacijo habitatov, ki so lahko bistveni za preživetje zavarovanih živalskih in rastlinskih vrst. Zaradi tega naj se spodbujajo predvsem sistemi, ki so vgrajeni na objekte. Možnosti za izkoriščanje potencialov so prikazane v prilogi 4 (tekstualne priloge). Ključne ugotovitve: - obsev sončne energije se veča; - potencial se v občini izkorišča le ponekod (individualni sistemi), vendar ni izkoriščen glede na potencial;

- sistemi naj se prednostno nameščajo na obstoječe objekte.



Vodni potencial Občina Log - Dragomer nima večjih vodotokov. Na območju so številni manjši vodotoki, ki pa niso primerni za izkoriščanje vodnega potenciala. Ključne ugotovitve: - v Občini Log - Dragomer ni vodnega potenciala

Geotermalna energija Izraba geotermalne energije predstavlja način pridobivanja energije z manjšim specifičnim pritiskom na naravo in biološko raznovrstnost. Potencialni negativni vplivi so predvsem neposredno uničenje habitatov ob izgradnji geotermalne vrtine in geotermalne elektrarne, toplotno onesnaževanje površinskih voda in posledično spreminjanje ekoloških značilnosti vodotokov. Pri proizvodnji električne energije, kjer izkoriščamo paro iz geotermalnih nahajališč, prihaja do sprememb ključnih indikativnih kemikalij, predvsem do onesnaževanje zraka in povečanje stopnje hrupa, ki pomenijo slabšanje ekoloških razmer in vznemirjanje vrst. Prizadete so lahko vse skupine flore in favne, odvisno od posamezne lokacije postavitve geotermalne elektrarne. V Občini Log - Dragomer ni bilo izvedenih študij glede potenciala izkoriščanja geotermalne energije. Ključne ugotovitve: - študija glede potenciala za izrabo geotermalne energije v Občini Log – Dragomer do sedaj še ni bila izvedena.

2.9. Razvojne in prostorske podlage Občina nima izdelane strategije razvoja občine. Za območje občine pa velja Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije 2007 – 2013, kjer projekti povezujejo sestavne občine za doseganje naslednjih ciljev:

- dostopnost za kakovost življenja, - ohranjena dediščina, - učinkovite komunalne storitve, - enake možnosti - prispevek h konkurenčnosti regije, - kultura - konkurenčna prednost regije, - E-uprava, - podporno okolje za podjetništvo.

Za območje Občine Log - Dragomer veljata naslednja prostorska akta:

- Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto L3 – Dragomer (Uradni list RS, št. 10/95) in

- Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih, za plansko celoto L3 – Dragomer (Uradni list RS, št. 38/00).

Občina Log - Dragomer je trenutno v fazi izdelave Občinskega prostorskega načrta (OPN) v katerem je opredeljenih kar nekaj večjih posegov, ki bodo obravnavani v okviru Občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Območja predvidenih OPPN so prikazana v Prilogi F.



Preglednica 39: Opis ureditve predvidenih posegov v Občini Log - Dragomer za katere bodo izdelani OPPN

OPPN Usmeritve

SS-OPPN Predviden OPPN za stanovanjsko pozidavo: kompleksna gradnja enodružinskih hiš, ki je med seboj tipološko usklajena. Območje se celovito komunalno uredi.

SK-OPPN

Predviden OPPN: ruralno jedro naselja je treba prenoviti in ohraniti značilnosti prepoznavne strukture vasi. V okviru OPPN se predvidi obnove in novogradnje, ki bodo usklajene z urbanističnega, arhitekturnega in krajinsko - arhitekturnega vidika in bodo oblikovale prepoznavno ruralno zasnovo jedra.

CU-OPPN

Predviden OPPN za centralne dejavnosti: se ureja v sklopu razvoja centralnih dejavnosti ob regionalni cesti med naseljem Log in Dragomer. Predvidena je ureditev knjižnice in dializnega centra, ureditev vrtca in ureditev doma starejših občanov.

IG-OPPN Obstoječi OPPN za gospodarsko cono (Poslovno proizvodna cona LOG).8 O-OPPN Predviden OPPN za čistilno napravo: predlagani sta dve variantni lokaciji.

ZS-OPPN Predviden OPPN za površine za šport in rekreacijo na prostem, kjer se urejajo površine za te dejavnosti s pripadajočimi objekti, parkirnimi mesti, urejeno komunalno opremo in poenoteno urbano opremo.

Vir: Kaliopa d.o.o., informacijske rešitve, posredovano 7. 3. 2009 V sklopu zgoraj navedenih območij predvidenih OPPN velja izpostaviti predvideno gradnjo preskrbovalnega centra (stanovanja in trgovske površine). V sklopu izgradnje le-tega je predvidena gradnja stanovanj (30 stanovanj s površino ca. 3.100 m2) in trgovskega centra (ca. 1100 m2).

2.9.1 Predvidena gradnja in potek plinovodnega omrežja Med Energetiko Ljubljano in Občino Log - Dragomer je bilo v letu 2008 podpisano Pismo o nameri za plinifikacijo Občine Log – Dragomer (Občina Log-Dragomer, 2009). Idejna zasnova oskrbe z zemeljskim plinom je v izdelavi in bo med drugim natančno določala območja, ki bodo pokrita s plinovodnim omrežjem. Območje oskrbe se bo določilo na podlagi ekonomske analize, aktov Javne agencije RS za energijo (v nadaljevanju tudi: Agencija) oziroma usmeritev Agencije na področju gradnje distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Kljub temu, da idejna zasnova še ni dokončana, je v nadaljevanju predstavljen okviren koncept oskrbe z zemeljskim plinom, ki pa se lahko tekom izdelave idejne zasnove še spremeni. Energetika Ljubljana opravlja dejavnost sistemskega operaterja v Občini Brezovica. Plinovodno omrežje v tej občini je dimenzionirano tako, da je iz njega možno napajati tudi območje Občine Log - Dragomer. Plinovodno omrežje v Občini Brezovica je napajano iz merilno regulacijske postaje Kozarje in plinovodnega omrežja, ki poteka preko Občine Dobrova - Polhov Gradec. Napajalni plinovod v Občini Brezovica poteka po Tržaški cesti. Trenutno je plinovod zgrajen do križišča Tržaške ceste z Malovoško cesto. Ta plinovod se bo v skladu z idejno zasnovo za Občino Brezovica širil do meje z Občino Log - Dragomer. Na prej omenjeni plinovod v Občini Brezovica se bo priključil napajalni plinovod dimenzije DN 150 za oskrbo Občine Log - Dragomer. 8 Za območje gospodarske cone IG v času priprave tega poročila ni bilo znanih dejavnosti in jasnih ureditev objektov (ni informacij o tem, ki bi temeljile na podlagi nekega programa umeščanja vrst dejavnosti in gabaritov objektov). Sicer smo s strani izdelovalca akta (PRIMIS d.o.o.) prejeli situacijo z grafičnim prikazom ureditve predvidenega območja. Vendar dokončna odločitev o umeščanju poslovnih subjektov še ni jasno znana. Zato v nadaljevanju v izračunih napovedi bodoče rabe nismo upoštevali tega območja urejanja. Zaradi ne pridobljenih podatkov o vrsti dejavnosti poslovnih subjektov, ki bodo delovali znotraj industrijske cone predvidene bodoče oskrbe z energijo nismo podali, saj je le ta ključnega pomena, ko govorimo o porabi energentov za obratovanje.



Nadtlak na izstopu iz merilno regulacijske Kozarje bo 1 bar, kar zadošča zanesljivo oskrbo uporabnikov na območju Občin Dobrova - Polhov Gradec, Brezovica in Log - Dragomer. Plinovodno omrežje pa je dimenzionirano tako, da vedno obstaja v primeru izrazitejših povečanj potreb po plinu možnost dviga tlaka v omrežju do 4 bar nadtlaka s čimer bi popravili hidravlične razmere. Na ta način bo zagotovljena kvalitetna in zanesljiva oskrba tudi v primeru danes še neznanih večjih programov za pozidavo ali zgostitev kot tudi povečanje porabe obstoječih odjemalcev na obravnavanem območju. Plinovodno omrežje iz Občine Brezovica (Tržaška cesta) se bo nadaljevalo v Občino Log - Dragomer. Napajalni plinovod za Občino Log - Dragomer bo najprej potekal po cesti Brezovica – Vrhnika. GLEJ Priloga H: Prikaz plinovodnega omrežja Poleg obstoječih gradenj na omenjenih območjih, je predvideno, da se bo z zemeljskim plinom oskrbovalo vse večje novogradnje oziroma pozidave na območju Občine (na primer: poslovna proizvodna cona Log). Pri plinifikacije z zemeljskim plinom je izrednega pomena zagotavljanje zadostnega odjema iz plinovodnega omrežja. Plinovodni sistem ima veliko fiksnih stroškov, ki so neodvisni od količine distriburiranega zemeljskega plina. V skladu z akti Agencije, kot regulatorjem na področju distribucije zemeljskega plina, se cena za uporabo plinovodnega omrežja poenostavljeno izračuna tako, da se stroške plinovodnega sistema deli s količino distribuiranega plina. Zaradi tega je zelo pomembno, da se zagotovi, da je odjem iz plinovodnega sistema kar največji. V nasprotnem primeru je cena za uporabo omrežja visoka, kar pomeni tudi večje stroške oskrbe z zemeljskim plinom za odjemalce priključene na distribucijski plinovodni sistem. S tega stališča je potrebno zagotoviti, da se kar največ obstoječih objektov priklopi na plinovodni sistem, pri novih objektih pa bo to nujno. Obveznost priključevanja na sistem oskrbe z zemeljskim plinom bo zato treba jasno predpisati v Odloku o načinu izvajanja javne gospodarske službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Plinifikacija Občine predstavlja namreč velik premik v smeri konkurenčne in okolju prijazne oskrbe z energijo, ki skupaj z obnovljivimi viri predstavljajo tudi rešitve zagotavljanja vse zahtevnejših pogojev Evropske unije in Republike Slovenije z vidika racionalne rabe energije oziroma zmanjšanja. Ključne ugotovitve: - Glede na plan izgradnje plinovodnega omrežja je priporočljiva priključitev subjektov na plinovodno omrežje;

- pri zamenjavi dotrajanih kurilnih naprav je treba izkoristiti možnost uporabe plinskih kurilnih naprav in priključitev na plinovodno omrežje.



3. ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA RABE IN OSKRBE Z ENERGIJO

3.1. Obstoječi menedžment na področju OVE in URE

Baze podatkov Občina nima vzpostavljene baze energetskih podatkov, kot tudi ne baze emisijskih podatkov (Občina Log Dragomer, 2008).

Lokalna energetska agencija Območje Občine Log - Dragomer ne pokriva nobena Lokalna agencija. Najbližja lokalna energetska agencija je Goriška lokalna energetska agencija (GOLEA).

3.2. Analiza rabe energije za vse V tem poglavju združujemo porabo energije za vse skupine porabnikov v Občini Log - Dragomer in sicer:

• porabo gospodinjstev, • porabo v javnih stavbah in • porabo v podjetjih.

Analiza stanja rabe in oskrbe z energijo je vsebinsko in procesno prilagojena območju občine, njeni velikosti in naravno geografskim značilnostim. V tem nadaljevanju združujemo porabo energije za vse skupine porabnikov v občini, ki so podrobneje opisani v prejšnjem poglavju po posameznih sklopih. V spodnjih preglednicah so združeni podatki o porabi energije za ogrevanje ter pripravo sanitarne vode. Posebej so predstavljeni podatki za porabo električne energije.

Preglednica 40: Poraba energentov za ogrevanje in pripravo sanitarne vode ter poraba električne energije v Občini Log - Dragomer

Parametri Premog (kg/a)

Les (kg/a)

ELKO (L/a)

UNP (m3/a)

Drugo Električna energija

(kWh/a) Gospodinjstva

Količina energenta x 555.333 1.202.348 47.541 - 424.340

Poraba energije (kWh/a) x 2.332.400 12.023.480 1.231.300 376.740 Javne stavbe

Količina energenta - - 65.000 2.628 - 155.324

Poraba energije (kWh/a) - - 650.000 68.065 - Podjetja

Količina energenta - 420.000 8.488 - - 538.115

Poraba energije (kWh/a) - 1.764 84.880 - - Skupaj

Količina energenta x 975.333 1.275.836 50.169 x 693.439

Poraba energije (kWh/a) x 2.334.164 12.758.360 1.299.365 376.740 Poraba energije (delež) x 13,9 76,1 7,7 2,3 - x - podatek zaradi zaupnosti ni objavljen Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002; Anketiranje upravljalcev javnih stavb, 2008; Anketiranje podjetij, 2008 in preračun Oikos, 2008



Glede na porabo energije je v Občini Log - Dragomer največ energije pridobljene iz ELKO (76% porabljene energije), 14% energije se proizvede iz lesa, 8% pa iz zemeljskega plina. V Občini Log - Dragomer ne obstajajo večji ali manjši lokalni daljinski sistemi ogrevanja, kjer bi se več objektov ogrevalo iz skupne kotlovnice. Občina Log - Dragomer je v fazi izgradnje plinovodnega sistema (Energetika Ljubljana). V Občini Log - Dragomer nihče ne uporablja električne energije, kot primeren vir energije za ogrevanje. Ker je električna energija specifičen energent, ki ga lahko uporabljamo za več namenov, je težko natančneje določiti oziroma izračunati, koliko te električne energije porabimo zgolj za ogrevanje in pripravo sanitarne vode.

Preglednica 41: Poraba energije za ogrevanje in pripravo sanitarne vode ter poraba električne energije v Občini Log - Dragomer

Porabniki Ogrevanje in priprava sanitarne vode

(kWh/a) Ogrevanje in priprava sanitarne vode

(delež) Poraba energije

(delež) Gospodinjstva 15.963.920 95,2 69,3 Javne stavbe 718.065 4,3 3,1 Podjetja 86.644 0,5 0,4 Skupaj 16.768.629 100 72,8

Porabniki Poraba električne energije

(kWh/a) Poraba električne energije

(delež) -

Gospodinjstva 4.307.821 66,9 18,7 Poslovni odjem 1.852.373 28,78 8,0 Javna razsevtljava 120.360 1,87 0,5 Skupaj 6.280.555 100 27,2 Skupaj 23.049.184 - 100 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002; Anketiranje upravljalcev javnih stavb, 2008; Anketiranje podjetij, 2008; Elektro Ljubljana d.d., 2008 in preračun Oikos, 2008 Celotna bilanca porabe energije v Občini Log - Dragomer, ki se porabi za ogrevanje prostorov, pripravo sanitarne vode ter pogon električnih aparatov ter opreme, znaša 23,1 GWh, od tega se 73% energije porabi za ogrevanje stanovanj, podjetij in javnih stavb (vključno za gretje sanitarne vode) preostanek pa za pogon električne opreme in ogrevanje sanitarne vode izven kurilne sezone ter javno razsvetljavo. Ključne ugotovitve: - poraba energije za ogrevanje prostorov on pripravo tople sanitarne vode ter pogon električnih aparatov ter opreme v Občini Log - Dragomer znaša 23,1 GWh

- 73% energije se porabi za ogrevanje stanovanj, podjetij in javnih stavb (vključno za gretje sanitarne vode)

- 36% energije se porabi za pogon električne opreme in ogrevanje sanitarne vode izven kurilne sezone ter javno razsvetljavo



4. VPLIVI NA OKOLJE

Analiza sedanjih emisij, ki izhajajo iz pridobivanja in rabe energije, je osnova za ukrepe zamenjave fosilnih energentov za obnovljive vire ter za učinkovitejšo rabo energije in s tem zmanjšanje njene porabe. Za preračunavanje emisij za različne energente smo uporabili standardne podatke, ki se uporabljajo v Evropski Uniji in so običajni tudi v Sloveniji. Poleg tega Slovenija uporablja tudi tako imenovano Tabelo emisij CO2 pri zgorevanju fosilnih goriv (Ur. l. RS št. 68/96 in 65/98), ki pa obravnava le emisije CO2.

Preglednica 42: Primerjava emisijskih vrednosti pri uporabi različnih energentov

Energent CO2 (kg/TJ)

SO2 (kg/TJ)

NOX (kg/TJ)

CXHY (kg/TJ)

CO (kg/TJ)

prah (kg/TJ)

Rjavi premog 97.000 1.500 170 910 5.100 320 Les 0 11 85 85 2.400 35 ELKO 74.000 120 40 6 45 5 Zemeljski plin 57.000 0 30 6 35 0 UNP 55.000 3 100 6 50 1 Električna energija 138.908 806 722 306 1.778 28

(Vir: Študija Joanneum Research Graz „Emisijski faktorji in energetsko tehnični parametri za izdelavo energijskih in emisijskih bilanc na področju toplotne oskrbe“) Za pregled emisijskih faktorjev podajamo lastnosti posameznih spojin: - Žveplov dioksid (SO2): molska masa: 64 g/mol; težji od zraka; je brezbarven, ostrega vonja,

strupen plin, ki z vodno paro iz zraka tvori žveplasto kislino, ki je kot vodna raztopina nizke koncentracije med ljudmi poznana kot „kisel dež“, ki se utemeljeno povezuje s problematiko „umiranja gozdov“. Znanstveno je dokazano, da SO2 lahko povzroči različne bolezni kot so bronhitis, draženje dihalnih poti itd., popoln obseg škodljivih učinkov pa še vedno ni poznan.

- Ogljikov oksid (CO): molska masa: 28 g/mol; približno enako težak kot zrak (29 g/mol); je življenjsko nevaren strupen plin. CO je brezbarvni plin brez vonja in zaradi teh lastnosti še posebno nevaren in se pri vdihovanju veže na hemoglobin namesto kisika, zato lahko pri izpostavljenosti višjim koncentracijam pride do ti. zadušitve celic (podobno se obnaša plin cianid). CO nastaja pri nepopolnem zgorevanju.

- Dušikovi oksidi (NOX): molska masa: 46 g/mol kot NO2 ; težji od zraka, po eni strani nastaja pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo dušik, po drugi strani pa nastaja pri visokih temperaturah zgorevanja preko 1.000 °C. Dušikovi oksidi so življenjsko nevarni plini.

- Ogljikov dioksid (CO2): molska masa: 44 g/mol; je brezbarvni plin s šibko kislim okusom in je težji od zraka. Ogljikov dioksid nastaja pri vseh procesih zgorevanja. Ogljikov dioksid je glavni krivec za učinek tople grede. Koncentracija CO2 v atmosferi se stalno povečuje in je po eni strani posledica industrializacije, po drugi strani pa stalnega naraščanja prebivalstva na zemlji. Po najboljših danes razpoložljivih klimatskih modelih bo podvojitev vsebnosti CO2 v

- atmosferi povzročila globalni dvig temperature za 3 °C do 4,5 °C. - Ogljikovodiki (CXHY): v dimnih plinih; so produkt nepopolnega zgorevanja.



4.1. Emisije, proizvedene z ogrevanjem stanovanj Podatki o emisijah so izračunani glede na podatke o porabljeni primarni energiji, poprečni porabi za gretje stanovanj, poprečni ogrevalni površini stanovanj ter porabljeni električni energiji ter drugih podatkov. Na letni ravni tako gospodinjstva v občini za ogrevanje stanovanj in elektriko porabijo 22,6 GWh primarne energije iz različnih energentov, česar posledica so naslednje količine emisij dimnih plinov CO2, SO2, NOX, CXHY, CO in prahu, ki so prikazane v spodnji preglednici.

Preglednica 43: Emisije plinov in prahu v Občini Log - Dragomer po posameznih energentih

Parametri Premog (kg/a)

Les (kg/a)

ELKO (L/a)

UNP (m3/a)

Drugo Električna energija

(kWh/a) Gospodinjstva

Količina energenta x 555.333 1.202.348 47.541 - 424.340

Poraba energije (kWh/a) x 2.332.400 12.023.480 1.231.300 376.740 Javne stavbe

Vrsta goriva Primarna energija (kWh/a)

Primarna energija* (TJ/a)

CO2 (kg/a)

SO2 (kg/a)

NOx (kg/a)

CxHy (kg/a)

CO (kg/a)

Prah (kg/a)

Les 2.334.164 8,4 0 92 714 714 20.167 294 ELKO 12.758.360 45,9 3.398.800 5.512 1.837 276 2.067 230 UNP 68.065 4,7 257.272 14 468 28 234 5 Skupaj* 16.391.889 59,0 3.656.072 5.618 3.019 1.018 22.468 528 Električna energija

6.280.555 22,6 3.140.684 18.224 16.324 6.919 40.200 633

Skupaj** 22.672.444 81,6 6.796.757 23.842 19.343 7.936 62.668 1.162 OPOMBE:

* 1TJ=277.780kWh

** Skupaj - vsota ne vključuje energije pridobljene iz drugih virov in električne energije

**Skupaj z električno energijo- vsota ne vključuje energije pridobljene iz drugih virov

Vir: Joanneum Research Graz in preračun Oikos, 2009.

Grafikon 10: Prikaz deleža emisij kot posledica rabe energije za ogrevanje in električne energije

Vir: Joanneum Research Graz in preračun Oikos, 2008



Ugotovimo lahko, da je največ emisij povezanih z rabo električne energije. Emisije plinov, ki jih z ogrevanjem stanovanj letno proizvedejo gospodinjstva v občini, smo primerjali z emisijami plinov, ki jih z ogrevanjem stanovanj letno proizvedemo v celotni Sloveniji. Podatke smo preračunali na prebivalca in jih tako naredili primerljive. Pri strukturi ogrevanja stanovanj smo upoštevali zadnje dosegljive podatke iz Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. Primerjava emisij med gospodinjstvi občine Log-Dragomer in gospodinjstvi v Sloveniji kot celoti je prikazana na spodnjem grafikonu in preglednici.

Preglednica 44: Emisije v zrak v kg/a na prebivalca v Sloveniji in občini Log-Dragomer

OBMOČJE CO2*100 SO2 NOx CxHy CO*10 Prah

(kg/a) (kg/a) (kg/a) (kg/a) (kg/a) (kg/a)

SLOVENIJA 10,34 4,91 5,76 3,39 5,91 0,89 LOG-DRAGOMER 18,81 6,84 5,42 2,27 1,79 0,33

Grafikon 11: Primerjava emisij v zrak v na prebivalca med Slovenijo in občino Log-Dragomer

Grafikon prikazuje, da so skoraj vse emisije večje, kot je slovensko povprečje. Predvidevamo, da so glavni razlog za to je ta, da se za ogrevanje in pripravo tople vode uporabljajo zastareli kotli in da so objekti, ki se ogrevajo energetsko neučinkoviti.



5. PREDVIDENA BODOČA OSKRBA Z ENERGIJO

Predvideno bodočo rabo energije v Občini Log - Dragomer smo ocenili na osnovi osnutka novega prostorskega akta, oziroma na osnovi predvidenih površin za pozidavo ter vrst načrtovanih gradenj. Podatke so nam posredovali iz Občine Log - Dragomer. Podrobnejši podatki so predstavljeni v poglavju 2.9. Razvojne in prostorske podlage.

5.1. Izračuni podani na podlagi ocene gradnje objektov Glede na to, da je prostorski plan v fazi izdelave, bomo proučili tudi statističen podatek izdanih gradbenih dovoljen v preteklem obdobju in tako izdelali projekcijo novogradenj v prihodnosti. Upoštevajoč pridobljene podatke je bilo v letu 2007 izdanih 6 gradbenih dovoljenj za stanovanjsko in 7 za nestanovanjsko gradnjo. Povprečna površina stanovanjske gradnje je bila 260 m2 in nestanovanjske gradnje 81m2. Povprečna prostornina stanovanjske zgradbe je 670 m2 in nestanovanjske gradnje 372 m2. To sicer velja samo za leto 2007. Ker nismo pridobili podatkov o izdanih gradbenih dovoljenjih v preteklih letih za občino nismo mogli oceniti napovedi izdaje gradbenih dovoljenj v prihodnjih letih. Glede na pridobljene podatke s strani občine je pričakovati v prihodnjih 10 letih gradnjo:

- 40 vrstnih hiš; (ocena je da bodo te velikosti ca. 120 m2 in višino prostorov 2,5 m); - 150 individualnih hiš; (ocena je da bodo te velikosti ca. 150 m2 in višino prostorov 2,5 m);

Na podlagi zgoraj navedenega predpostavimo, da se letno v občini zgradi 4 vrstne hiše in 15 individualnih hiš. Tako bi povprečna letna površina stanovanjske gradnje znašala 2.730 m2. Na podlagi zgornje predpostavljene ocene smo privzeli, da bo tudi v prihodnjem obdobju trend izdaje gradbenih dovoljenj enak zgornji napovedi.. To je vsekakor predpostavka, ki se lahko glede na dogajanje na trgu zelo spreminja in ni nujno, da je projekcija ravno taka. Vendar za informativno napoved bodoče potrebe po energiji je tudi nek okviren pokazatelj. Na osnovi podatkov o povprečni površini in prostornini stanovanjske gradnje smo glede na zadnji Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l. RS, št. 93/08) izračunali potrebe po energiji. Iz preglednice je tudi razvidno, da bo potrebno zagotoviti 25% bodoče energije za ogrevanje iz OVE.

Preglednica 45: Potrebe po primarni energiji za oceno stanovanjske gradnje na leto

Stanovanja

Ploščina (m2) 2.730 Prostornina (m3) 6.825 Ogrevanje (MWh/a) 148 Gretje sanitarne vode (MWh/a) 102 SKUPAJ (MWh/a) 250 Poraba obnovljivih virov (MWh/a) 63 Poraba iz neobnovljivih virov (MWh/a) 188



Glede na predpostavljeno oceno gradnje objektov v naslednjih 10 letih, ter izvedene izračune je maksimalno energijsko število za ogrevanje 54 kWh/m2a in za gretje sanitarne vode 37 kWh/m2a ob prevzetem temperaturnem primanjkljaju9 3110. Izračuni kažejo, da bodo v občini (ob zgoraj podani oceni gradnje na leto) dodatno potrebovali okoli 250 MWh na leto primarne energije za ogrevanje in gretje sanitarne vode. Od tega bo potrebno vsaj 25% zagotoviti iz obnovljivih virov, preostanek pa iz drugih virov. To je vsekakor predpostavka, ki se lahko glede na dogajanje na trgu zelo spreminja in ni nujno, da je projekcija ravno taka. Vendar za informativno napoved bodoče potrebe po energiji je tudi nek okviren pokazatelj.

5.2. Izračuni glede na predvidene ureditve Občina Log - Dragomer je trenutno v fazi izdelave Občinskega prostorskega načrta (OPN) v katerem so opredeljeni naslednji večji posegi, ki so z vidika napovedi rabe energije pomembni:

- poslovno proizvodna cona Log (PPC Log) velikosti 10 ha10; - preskrbovalni center s 30 stanovanji in trgovskim centrom11.

V nadaljevanju so izračuni podani za izgradnjo preskrbovalnega centra. V sklopu tega je predvidena gradnja 30 stanovanj (ca. 3.100 m2 z višina prostorov med 250 - 270 cm) in trgovskih površin (ca. 1.100 m2 z višino prostorov 430 - 480 cm). Na osnovi podatkov o ocenjeni površini in prostornini stanovanjske gradnje in trgovske gradnje smo glede na zadnji Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l. RS, št. 93/08) izračunali potrebe po energiji.

9 Temperaturni primanjkljaj v sezoni je vsota dnevnih razlik temperature med 20 °C in zunanjo povprečno dnevno temperaturo zraka za tiste dni od 1. julija do 30. junija, ko je povprečna dnevna temperatura nižja ali enaka 12°C. 10 Za območje gospodarske cone IG v času priprave tega poročila ni bilo znanih dejavnosti in jasnih ureditev objektov (ni informacij o tem, ki bi temeljile na podlagi nekega programa umeščanja vrst dejavnosti in gabaritov objektov). Sicer smo s strani izdelovalca akta (PRIMIS d.o.o.) prejeli situacijo z grafičnim prikazom ureditve predvidenega območja. Vendar dokončna odločitev o umeščanju poslovnih subjektov še ni jasno znana. Zato v nadaljevanju v izračunih napovedi bodoče rabe nismo upoštevali tega območja urejanja. Zaradi ne pridobljenih podatkov o vrsti dejavnosti poslovnih subjektov, ki bodo delovali znotraj industrijske cone predvidene bodoče oskrbe z energijo nismo podali, saj je le ta ključnega pomena, ko govorimo o porabi energentov za obratovanje. 11 Glede na plane načrtovalca , da se bo ogrevanje stanovanjskih prostorov vršilo s sistemom ogrevalnih toplotnih črpalk za vodo, v primeru, da bo razpoložljiva podtalnica, oziroma z geosondo, če ne bo primerne podtalnice. Ogrevanje trgovskih prostorov Mercator d.d. bo urejeno ločeno, z neodvisnem sistemom na plin (M3 projekt d.o.o., posredovano 30. 3. 2009).



Glede na izračun o porabi energije za ogrevanje in gretje sanitarne vode za izgradnjo preskrbovalnega centra s 30 stanovanji v Občini Log - Dragomer po zahtevah Pravilnika o učinkoviti rabi energije bo potrebno zagotoviti 295.577 kWh na leto od tega bo potrebno zagotoviti 43.477 kW h na leto oz obnovljivih virov energije.

Glede na izračun porabe energije za ogrevanje in gretje sanitarne vode za izgradnjo trgovskih prostorov v Občini Log - Dragomer po zahtevah Pravilnika o učinkoviti rabi energije bo potrebno zagotoviti 161.303 kWh na leto od tega 40.326 kWh iz obnovljivih virov energije.



6. PREGLED KLJUČNIH UGOTOVITEV

V nadaljevanju podajamo pregled ključnih ugotovitev, ki so predstavljene v predhodnih poglavjih in se nanašajo na področje učinkovite rabe energije.

Preglednica 46: Zbrane ključne ugotovitve na podlagi analize po posameznih področjih

SEGMENT ZAKLJUČKI IZ ANALIZE STANJA

Klima

- povprečno trajanje kurilne sezone 228 dni - 1.610 mm padavin letno - srednja januarska temperatura je -1,5°C - povprečno 100 dni megle in 40 jasnih dni na leto

Narava

- velik del občine je uvrščen v varovana območja po Zakonu o ohranjanju narave

- za vsak nov poseg v Zavarovana in Natura 2000 območja, ki zahteva spremembo namenske rabe prostora, je potrebno pripraviti presojo sprejemljivosti posega na varovana območja

- omejitve, povezane z varovanjem narave, pomenijo tudi omejitve pri rabi obnovljivih virov energije, predvsem vodne in vetrne

Prebivalstvo in poselitev

- zrel prebivalstveni režim - občini tvorijo tri naselja - prevladuje prebivalstvo s srednješolsko izobrazbo - deluje osnovna šola in vrtec - malo zaposlenih v kmetijstvu

Stavbe (gospodinjstva)

- v Občini Log - Dragomer je 1.147 stanovanj - velik delež starih objektov, 60% starih med 28-37 let - 82% stanovanj ni bilo nikoli obnovljenih - prevladujoč vir ogrevanja je ekstra lahko kurilno olje (74% stanovanj), na

drugem mestu je les in lesni ostanki (14%) - poraba energije je 15.963.920 kWh, stroški zanjo znašajo 781.818,24 € - nadpovprečna poraba energije na prebivalca

Javne stavbe

- javne stavbe v Občini Log - Dragomer niso v ciljnem razredu porabe energije za ogrevanje

- slaba energijska učinkovitost je v stavbi OŠ in obeh stavbah vrtcev predvsem zaradi oken in izolacije sten objektov ter starih sistemov ogrevanja

- upoštevajoč starost in velikost teh objektov ter energijsko število obstajajo rezerve za znižanje porabe energije

- za javne stavbe je potrebno izvesti ukrepe z namenom znižanja energijskega števila v razred ciljne vrednosti

Gospodarstvo - poslovni subjekti nimajo izvedenih energetskih pregledov, izvedenih študij

izvedljivosti alternativnih sistemov ogrevanja, pomanjkljiva je osveščenost o OVE in URE

Električna energija

- glavni porabnik električne energije v Občini Log - Dragomer so gospodinjstva, ki porabijo skoraj 69% električne energije

- gospodinjstva v Občini Log - Dragomer porabijo v povprečju manj električne energije, kot je slovensko povprečje

- poraba električne energije za javno razsvetljavo je v letu 2008 znašala manj kot je ciljna vrednost porabe na prebivalca

Odpadki in odpadne vode

- v Občini Log - Dragomer ni potenciala za pridobivanje energije iz odpadkov in odpadne vode

Promet - javni prevoz je v obsegu premajhen za analizo v sklopu LEK-a



SEGMENT ZAKLJUČKI IZ ANALIZE STANJA

Lesna biomasa

- izkoriščanje 45% celotne možne energetske vrednosti lesa, primernega za lesno biomaso

- razdrobljena lastniška struktura in majhna tudi zainteresiranost lastnikov po izkoriščanju gozda, saj večina ni odvisna od prihodkov iz gozda

- potencial pridobivanja energije iz biomase znaša v primeru poseka celotnega etata in povečanja deleža biomase z izkoriščanjem sečnih ostankov, ki ostanejo v gozdu pri iglavcih za 3 - 5% (40 m3) in pri listavcih za 8 - 10% (100 m3) celotnega poseka ter z uporabo lesa, posekanega pri negi letvenjakov (40 m3) 2.498 MWh na leto. Na podlagi tega ocenjujemo, da je potencial pridobivanja energije iz lesne biomase majhen, se pa mu bo zaradi lastništva in odvisnosti lastnikov gozdov od prihodkov iz gozda tudi zelo težko približati.

Bioplin

- letni potencial bioplina je okoli 2.232.400 m3/a in ima energetsko vrednost 13.394 MWh, kar zadošča za proizvodnjo 4.018 MWh električne energije ali za 8.040 MWh toplotne energije

- potencial bioplina iz živinoreje je okoli 257.052 m3 na leto, njegova energetska vrednost je 1.542 MWh, kar zadošča za proizvodnjo 460 MWh električne energije ali za 920 MWh toplotne energije;

- bioplina ni smotrno izkoriščati zaradi razpršenosti območja Veter - v Občini Log - Dragomer ni potenciala za izkoriščanje vetrne energije

Sončna energija

- obsev sončne energije se veča - potencial se v občini izkorišča le ponekod (individualni sistemi), vendar ni

izkoriščen glede na potencial - sistemi naj se prednostno nameščajo na obstoječe objekte

Vodni potencial

- v Občini Log - Dragomer ni vodnega potenciala

Geotermalna energija

- študija glede potenciala za izrabo geotermalne energije v Občini Log - Dragomer ni bila izvedena

Razvojne in prostorske podlage

- ob izgradnji plinovodnega omrežja potrebna obvezna priključitev subjektov na plinovodno omrežje

- zamenjava dotrajanih kurilnih naprav s plinskimi kurilnimi napravami in priključitev na plinovodno omrežje

Analize predvidene bodoče oskrbe z energijo

- potrebe po električni energiji ocenjene za stanovanjske kot nestanovanjske objekte so glede na predvidene posege zanemarljive

Analiza vplivov na okolje

- največ emisij nastane zaradi rabe električne energije

Analiza obstoječe rabe energije

- poraba energije za ogrevanje prostorov on pripravo tople sanitarne vode ter pogon električnih aparatov ter opreme v Občini Log - Dragomer znaša 23,1 GWh

- 73% energije se porabi za ogrevanje stanovanj, podjetij in javnih stavb (vključno za gretje sanitarne vode)

- 365 energije se porabi za pogon električne opreme in ogrevanje sanitarne vode izven kurilne sezone ter javno razsvetljavo



6.1. Opredelitev šibkih točk obstoječe oskrbe in rabe energije

Na podlagi zaključkov narejenih na podlagi izvedene analize stanja so v spodnji preglednici opredeljene šibke točke za posamezno področje oziroma segment. Šibke točke v veliki meri sovpadajo s ključnimi ugotovitvami, kar je tudi razumljivo, saj šibke točke predstavljajo tako imenovano negativno ugotovitev in hkrati predstavljajo možnost za izboljšave oziroma opredelitev projektov za izboljšanje stanja na področju URE in OVE.

Preglednica 47: Šibke točke po posameznih področjih

Področje Šibke točke

Poraba energije v gospodinjstvih

- Slaba informiranost prebivalstva o možnostih UVE in OVE - V občini ni prisotnih koordiniranih akcij za predstavitev možnosti

gradnjo in sofinanciranje OVE - Stare stavbe - Stari sistemi ogrevanja-manjši izkoristek - Individualni sistemi ogrevanja - Slaba zastopanost uporabe OVE - Slaba osveščenost prebivalstva o UVE in OVE

Poraba energije v javnih stavbah

- Ni izvedenih energetskih pregledov javnih stavb - Ni pripravljenih akcijskih načrtov za energetsko prenovo javnih

stavb - Ni raziskovalnih, ozaveščevalnih in promocijskih programov v OŠ

in vrtcih - Ni vzpostavljeno energetsko knjigovodstvo in vzpostavljen

energetski menedžer - Zastareli sistemi za ogrevanje - Ni prisotne uporabe OVE

Poraba energije v gospodarstvu

- Ni izvedenih energetskih pregledov podjetij oziroma okoljskih pregledov podjetij

- Ni izvedenih študij izvedljivosti alternativnih sistemov ogrevanja, optimizacije proizvodnih procesov

- Slaba osveščenost gospodarskih subjektov o OVE in URE - Slaba zastopanost uporabe OVE

Električna energija12 - javna razsvetljava

- Ni izdelanega katastra JR - Ni izdelanega načrta JR - Razsvetljava ni urejena v skladu z zahtevami zakonodaje in

standardov Izraba OVE

- biomasa - Majhen izkoristek lesne biomase - bioplin - Majhen potencial izrabe bioplina iz organske biomase - vodni potencial - Ni primernega potenciala - veter - Ni primernega vetra za izrabo potenciala - sončna energija - Slab izkoristek potenciala - geotermalna energija - Neraziskan potencial

12 Šibke točke za področje električne energije smo opredelili samo za javno razsvetljavo, ker podatki o drugih odjemi niso na razpolago.



7. NAPOTKI ZA SISTEMATIČNO IZVAJANJE LEK

Napotke za kasnejše izvajanje LEK lahko strnemo v naslednji skupini oziroma sklopa: - imenovanje energetskega menedžerja - imenovanje tehnične skupine, ki bo nadzirala uspešnost izvajanja ukrepov iz LEK.

Imenovanje energetskega menedžerja Za izvajanje in spremljanje izvedbe LEK ter sodelovanje z nosilci aktivnosti ter širšo javnostjo predlagamo da občina imenuje energetskega menedžerja, kot glavnega nosilca vseh aktivnosti energetskega koncepta. Energetski menedžer, bo tako v nadaljevanju usklajeval aktivnosti za izvedbo koncepta, kot so:

- spremljanje izvajanja koncepta, - aktivnosti za sodelovanje javnosti, - vrednotenje rezultatov in vplivov programa in podobno, - dogovarjanje z nosilci projektov, - usklajevanje aktivnosti za pridobivanje dodatnih finančnih sredstev.

Prav tako bo energetski menedžer odgovoren za izvajanje lokalnega energetskega koncepta, za poročanje občinskemu svetu, kot tudi za seznanjanje, obveščanje in vključitev javnosti. Energetski menedžer skupaj z tehnično skupino pripravi vsak konec leta kratko letno poročilo o aktivnostih, ki se izvajajo v okviru koncepta ter o tem poroča občinskemu svetu. Imenovanje tehnične skupine Predlagamo, da občina poleg energetskega menedžerja oblikuje in imenuje tudi tehnično skupino, ki bo nadzirala uspešnost izvajanja ukrepov podanih v LEK. Pri oblikovanju tehnične skupine je priporočljivo, da se poleg članov (1-2 člana) občinske uprave v vključijo tudi drugi akterji v občini, kot tudi nekateri nosilci aktivnosti in predstavniki javnih služb. Energetski menedžer in tehnična skupina naj skrbita za izvajanje oblikovanih projektnih predlogov. Poleg tega, naj skrbijo tudi za:

- Vključitev vsebin LEK v ustrezne občinske akte predvsem pa v Občinski prostorski načrt (OPN) oziroma ob načrtovanju novih zazidav (nizkoenergijska gradnja, vrsta oskrbe z energijo, izraba OVE, soproizvodnja, mikrosistemi, sistemi hlajenja, itd), ob izdajanju dokumentacije za graditev ali rekonstrukciji objektov, itd.

- Redno razpravo o načrtih rekonstrukcij in novogradenj z vidika energijske učinkovitosti na odborih, občinskih svetih, krajevnih skupnostih in znotraj delovnih skupin ter odgovornih za javno in gospodarsko infrastrukturo.

- Vzpostavitev sodelovanja z lokalno energetsko agencijo, ki pokriva področje Občine Log - Dragomer

- Redno spremljanje razpisov za sofinanciranje naložb v UVE in ORE na Ministrstvu za kmetijstvo, Ministrstvu za okolje in prostor, Ministrstvo za gospodarstvo in Eko Skladu. Koristiti tudi druga sredstva kot so na primer sredstva Leader +.

Poleg tega predlagamo, da občina vsaki 2 leti prenovi LEK.



Izgradnja plinovodnega omrežja Pred uvedbo plinifikacije se za objekte v katerih se predeluje ogrevalni sistem oziroma za novogradnje, predpiše začasno uporabo utekočinjenega naftnega plina (UNP) za čas do izgradnje plinovodnega omrežja na tem območju. To pomeni, da se obstoječi kotel na tekoče gorivo zamenja s plinskim kotlom (obstoječe stavbe) oziroma se vgradi nov plinski kotel (novogradnje) ter da se začasno uredi napajanje s postavitvijo plinohrama na utekočinjeni naftni plin. Po izgradnji plinovodnega omrežja pa se objekt priključi na novozgrajeno omrežje zemeljskega plina, plinohram na UNP pa odstrani. Kljub temu, da Energetika Ljubljana uradno še ni izbrana kot sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina predlagamo, da se na ustrezen način vključi v proces pregledovanja projektne dokumentacije in podeljevanja soglasij na enak način kot če bi bili že formalno izbrani za sistemskega operaterja. Projektiranje in izvedba zamenjave obstoječega kotla z novim oziroma vgradnja novega kotla na plin in povezanimi deli morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 65/2007), Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02), Splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja (Uradni list RS, št. 25/2008) in internim dokumentom Energetike Ljubljana, d.o.o.: Tehnične zahteve za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav (http://www.jh-lj.si/index.php?p=2&k=167) Predlagamo da investitorji predložijo projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja v pregled in potrditev Energetiki Ljubljana za namen izdelave konkretnih rešitev in napotkov za izdelavo izvedbene projektne dokumentacije. Kot že omenjeno je treba po izgradnji plinovodnega omrežja zemeljskega plina do območja objekta začasno oskrbo z UNP prekiniti, plinohram odstraniti ter objekt prevezati na distribucijsko omrežje zemeljskega plina. Aktivnosti pri gradnji plinovodnega omrežja za začasno oskrbo z UNP je treba projektno in izvedbeno predvideti tako, da ob prevezavi zgrajenega omrežja na distribucijsko omrežje zemeljskega plina ni tehničnih ovir, oziroma neusklajenosti, in nikakršnih finančnih obremenitev do lastnika objekta, začasnega dobavitelja UNP, občine ali Energetike Ljubljana. Med drugim mora biti pogodba z dobaviteljem UNP takšna, da bo prenehanje uporabe UNP in odstranitve plinohrama možno realizirati takoj po izgradnji plinovodnega omrežja zemeljskega plina do objekta. Pri tem je potrebno paziti na ročnost pogodbe (trajanje) in eventuelnih odškodnin, ki bi jih želel vnesti v pogodbo dobavitelj UNP. Opisani postopki zagotavljajo da bo prehod na zemeljski plin potekal z minimalnimi aktivnostmi in stroški, hkrati pa bo le na takih osnovah oziroma predlagani ureditvi tudi v lokalnem energetskem konceptu plinifikacija Občine Log - Dragomer smiselna in uresničljiva.



8. USMERITVE GLEDE VIROV FINANCIRANJA

Državne institucije podpirajo sofinanciranje na področju ukrepov URE in OVE in sicer s subvencijami za energetske zasnove, energetske preglede, študije izvedljivosti, pripravo investicijske dokumentacije, ki jih morajo za ta namen pridobiti občine, javne ustanove in podjetja. Državne institucije prav tako podpirajo sofinanciranje spodbujanja izrabe URE in OVE in vgradnjo energetsko učinkovite zasteklitve v javnem in zasebnem sektorju. Državne in mednarodne institucije nudijo podporo projektom daljinskega ogrevanja na lesno biomaso zaradi ekoloških prednosti, ki jih ima tovrstna proizvodnja toplote in zaradi spodbujanja trajnostne energetske oskrbe, ki jih lahko zagotovi samo z večjo izrabo OVE, med katerimi je les v Sloveniji najpomembnejši. Tako je za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso možno pridobiti nepovratna sredstva MOP, AURE ter posojila Eko Sklada RS. Za financiranje projektov daljinskega ogrevanja na bioplin s strani državnih institucij niso predvidena nepovratna sredstva za investicije. Izvedbo teh projektov država spodbuja z višjimi odkupnimi cenami električne energije. Prav tako država spodbuja z višjimi odkupnimi cenami električne energije projekte fotovoltaike. Za okoljske naložbe je možno pridobiti tudi ugodne kredite Eko Sklada, ki ponuja kredite občanom ter lokalnim skupnostim, podjetjem in drugim pravnim osebam za dela in nakup opreme za okoljske naložbe. MOP AURE Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) in Agencija Republike Slovenije za učinkovito rabo energije (AURE) in sicer s subvencijami za energetske preglede, študije izvedljivosti, pripravo investicijske dokumentacije, ki jih lahko za ta namen pridobijo občine, javne ustanove in podjetja. Državne institucije prav tako podpirajo sofinanciranje spodbujanja izrabe URE in vgradnjo energetsko učinkovite zasteklitve oken v gospodinjstvih. Pogoji sofinanciranja so razvidni iz vsakokrat objavljene dokumentacije. Investicije v URE in OVE posredno podpirajo tudi druge inštitucije kot so MKGP, MŠŠ idr. Več informacij o aktualnih razpisih se nahaja na internetni strani http://www.mop.gov.si/. EKO SKLAD EKO Sklad spodbuja razvoj na področju varstva okolja z dajanjem kreditov oziroma poroštev za okoljske naložbe in z drugimi oblikami pomoči. Sklad vzpodbuja naložbe, ki so skladne z nacionalnim programom varstva okolja in z okoljsko politiko Evropske unije. Dejavnosti sklada so zlasti:

- Subvencioniranje naložb v solarne sisteme za podporo ogrevanja, pripravo investicijske dokumentacije za nizkoenergijske in pasivne hiše ter celovito energetsko obnovo stanovanjskih stav

- kreditiranje naložb varstva okolja s krediti z ugodno obrestno mero, - izdajanje garancij in drugih oblik poroštev za naložbe varstva okolja, - finančno, ekonomsko in tehnično svetovanje in - naloge, ki se nanašajo na izvajanje politike varstva okolja. Več informacij o aktualnih razpisih se nahaja na internetni strani www.ekosklad.si.



Sektorja za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije Dejavnosti Sektorja za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije so usmerjene v spodbujanje učinkovite rabe energije, obnovljivih virov energije in soproizvodnjo toplote in električne energije. V okviru tega izvajajo tudi:

- finančno spodbujanje ukrepov obnovljivih virov energije in njene učinkovite rabe, - spodbujanje investicij v energetsko učinkovitost in izrabo obnovljivih virov energije, - razvoj novih programov za spodbujanje učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov

energije, Aktivnosti so namenjene porabnikom energije v javnem sektorju, industriji, prometu, lokalnim skupnostim, nadalje podjetjem za energijsko oskrbo, ponudnikom energetske opreme, svetovalnim, projektantskim in inženirskim organizacijam ter finančnim, razvojnim, raziskovalnim in izobraževalnim institucijam. Več informacij o aktualnih razpisih se nahaja na internetni strani www.aure.si. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je zadolžena za pravočasno in pravilno izvedbo plačil kmetovalcem ter drugim upravičencem sredstev EKUJS ter nekaterih ukrepov državnih pomoči. Temeljno poslanstvo ARSKTRP pa je učinkovita, hitra in natančna tehnična izvedba ukrepov kmetijske politike. To pomeni podporo ohranjanju in razvoju podeželja v Sloveniji ter krepitvi kmetijskih trgov. Delo agencije je tako usmerjeno k vsem, ki so posredno ali neposredno vezani na kmetijstvo in podeželje. Več informacij o aktualnih razpisih, tudi s področja rabe obnovljivih virov energije, se nahaja na internetni strani http://www.arsktrp.gov.si/si/javni_razpisi/.



9. ZAKLJUČEK

Predstavljena študija predstavlja analizo dejanskega stanja na področju rabe energije v občini, potencialov in izrabe obnovljivih virov energije. Pristop k problematiki energetskega načrtovanja in sanacije naj bo sistematski. To pomeni, da je potrebno v te dejavnosti in predlagane ukrepe vključiti najboljše strokovnjake s posameznih področij ter zagotoviti lastni del sredstev za investicije. To pomeni, da župan in predsednik občinske uprave prevzameta pobudo, v delovno skupino pa je potrebno povabiti lokalnega energetskega menedžerja, tj. Lokalno energetsko agencijo ter predstavnika raziskovalne inštitucije, nadalje še strokovnjaka za domače in evropske razpise, pravnika za področje javno zasebnega partnerstva in pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije ter seveda predstavnike občinskega sveta. Predlagani ukrepi so izvedljivi z manjšimi napori in brez velikih finančnih sredstev. Ob dobri organiziranosti za črpanje evropskih sredstev (časa je le še do 2013) lahko občina pridobi 40% do tudi 50% dodatnih sredstev, preostanek pa zagotovi iz lastnih sredstev in/ali iz javno zasebnih partnerstev. Občina lahko poišče še dodatne vire, kot na primer najem degradiranih področij in streh javnih objektov za sončne elektrarne (najemnine se gibljejo od 0,5 do 10% proizvedene ter prodane električne energije), ponudbo ugodnosti v industrijskih conah z obvezo postavitve sistemov na OVE (na primer ogrevanje z biomaso, hlajenje s sončno energijo), nudenje stavbnih zemljišč po ugodnih cenah ali v najem za postavitev demonstracijskih objektov, na primer pasivnih in nizko energijskih stavb ipd. Ker se razmere hitro spreminjajo in bomo priča naglim spremembam cen energentov iz neobnovljivih virov je potrebno LEK kritično proučiti čez dve ali tri leta, ker razmere naglo spreminjajo. Poleg naraščajočih cen energije in energetskih storitev lahko pričakujemo tudi omejeno dobavo energije, pojavile se bodo nove tehnologije (na primer nova generacija fotovoltaičnih celic, mikro plazemski sistemi ipd., vodikove celice ipd.). Zato moramo na te izzive biti pripravljeni, tako kadrovsko, finančno kot tudi z ustreznimi strokovnimi podlagami.



10. VIRI IN LITERATURA

10.1. Viri • Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), Poslovni register

Slovenije, stanje na dan 30. 9. 2008 URL: http://www.ajpes.si (citirano 2008) • Agencija Republike Slovenije za okolje. URL: http://www.arso.gov.si/ (citirano 2008) • Agencija Republike Slovenije za okolje, Podatki o vetru posredovano 26. 1. 2009 (g. Bertalanič) • Agencija Republike Slovenije za okolje, oddelek za klimatologijo. Trajanje sončnega obsevanja.

2008 (g. Gregor Vertačnik) • Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (posredovani podatki po

elektronski pošti dne 27.1.2009, ga Ančka Suhadolnik) • Agencija za učinkovito rabo energije (AURE) URL: http://www.aure.si (citirano 2008) • Anketiranje upravljalcev javnih stavb, gospodinjstev in poslovnih subjektov (Oikos, 2008) • Atlas okolja, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, GIS. URL:

http://gis.arso.gov.si (citirano 2008) • Direkcija Republike Slovenije za ceste, PLDP, 2007 URL: http://www.dc.gov.si/ (citirano 2008) • Dimnikarski mojster g. V. Kralj, dne 14.7.2009 • E-uprava. URL: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/index.jsp (citirano 2008) • Elektro Ljubljana URL: http://www.elektro-ljubljana.si/ (citirano 2008) • www.energap.si • Grobovšek, B.. Kako energijsko varčno hišo imamo? URL: http://www.arhem.si (citirano 2008) • Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o. (JP KPV), posredovani podatki 2008 • Joanneum Research Graz, Emisijski faktorji in energetsko tehnični parametri za izdelavo

energijskih in emisijskih bilanc na področju toplotne oskrbe • Kaliopa d.o.o., informacijske rešitve, posredovano 7. 3. 2009 • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dejanska raba tal, stanje na dan 2. 9. 2008 • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Podatki o staležu rejnih živali v registru živali,

2008 • Ministrstvo za notranje zadeve – Direktorat za upravne notranje zadeve, 2007 • Ministrstvo za okolje in prostor. Višina sofinanciranja energetskega pregleda. URL:

http://www.mop.gov.si (citirano 2008) • M3 projekt d.o.o., posredovani podatki 30. 3. 2009 • Nacionalni akcijski načrt za energijsko učinkovitost 2008-2016 • Nacionalni energetski program • Občinski prostorski načrt Občine Log - Dragomer (v pripravi) • Občina Log - Dragomer, Preliminarni vprašalnik, 2008 • Občinska uprava, podatki posredovani 30. 03. 2009 • Obnovljivi viri energije. URL: http://www.focus.si/ove (citirano 2008) • Priročnik za energetske svetovalce, Gradbeni inštitut ZRMK, 1996 • Priročnik za izdelavo lokalnih energetskih konceptov, Direktorat za evropske zadeve in

investicije, Sektor za aktivnosti učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije pri Ministrstvu za okolje in prostor

• Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije 2007 – 2013 • Slovenija : pokrajine in ljudje. 1999. Perko, D., Orožen Adamič, M. (ur.). Ljubljana, Mladinska

knjiga, 735 str.



• Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve - Centralni register prebivalstva, Ministrstvo za notranje zadeve - Direktorat za upravne notranje zadeve, 2008

• Statistični urad Republike Slovenije. SI-Stat, Statistični podatki. URL: http://www.stat.si/ (citirano 2008)

• Statistični urad Republike Slovenije, Popis kmetijstva 2000 • Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 • Sodobni pristopi in orodja za spremljanje in nadzor rabe energije v stavbah ter hitro in robustno

oceno potenciala učinkovite rabe in rabe obnovljivih virov energije v javnem sektorju, 2006 • Tomšič, M.. Sodobni pristopi in orodja za spremljanje in nadzor rabe energije v stavbah ter hitro

in robustno oceno potenciala učinkovite rabe in rabe obnovljivih virov energije v javnem sektorju, Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., 2006

• Zavod za gozdove, Območna enota Ljubljana (posredovani podatki 2008)

10.2. Zakonodaja • Resolucija o nacionalnem energetskem programu (RE NEP) (Ur. l. RS, št. 57/2004) • Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (Ur. l. RS, št. 2/06) • Energetski zakon (Ur. l. RS, št. 27/2007, 70/2008) • Zakon o varstvu okolja (ZVO-1B); (Ur. l. RS, št. 70/2008) • Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPN) (Ur. l. RS, št. 33/07) • Zakon o ratifikaciji Kyotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi

podnebja (Ur. l. RS, št. 17/2002) • Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov • Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS št. 93/08) • Pravilnik o metodologiji in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z

energijo (Ur. l. RS št. 35/08) • Pravilnik o rednih pregledih klimatskih sistemov (Ur. l. RS, št. 26/08) • Pravilnik o metodologiji in izdaji energetskih izkaznic stavb (Ur. l. RS, št. 74/08) • Uredba o mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS št. 81/07) • Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega

pomena (Ur. l. RS 33/03 in 78/05) • Uredba o tarifnem sistemu za prodajo električne energije (Ur. l.. RS, št. 36/04) • Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje (Uradni list RS, št. 112/08) • Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega

(Ur.l. RS, št. 97/04, 71/07, 122/07) • Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto L3 – Dragomer (Uradni list RS, št.

10/95) • Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih, za plansko

celoto L3 – Dragomer (Uradni list RS, št. 38/00).

LLOOKKAALLNNII EENNEERRGGEETTSSKKII

KKOONNCCEEPPTT OOBBČČIINNEE

LLOOGG –– DDRRAAGGOOMMEERR IIII.. NNaaččrrtt uukkrreeppoovv

OOBBČČIINNAA LLOOGG -- DDRRAAGGOOMMEERR DDrraaggoommeerr,, NNaa GGrriivvii 55,, pp..pp.. 0099

11335588 LLoogg pprrii BBrreezzoovviiccii

NNoovveemmbbeerr 22000099

LLookkaallnnii eenneerrggeettsskkii kkoonncceepptt OObbččiinnee LLoogg -- DDrraaggoommeerr

Naročnik: Občina Log - Dragomer Dragomer, Na Grivi 5, p.p. 09 1358 Log pri Brezovici Predstavniki naročnika: - g. Andrej Kos, direktor občinske uprave - ga. Tanja Krušič, občinska uprava - g. Franc Hrovatin - g. August Krsnik

Izdelovalec: Oikos, svetovanje za razvoj, d.o.o.

Jarška cesta 30 1230 Domžale Vodja projekta: - ga. Katarina Pogačnik, univ. dipl. manag. okolja in naravnih virov Sodelovali: - Anes Durgutović, dipl. inž. geoteh. in rud. - Klemen Strmšnik, univ. dipl. geogr. - Urša Zakrajšek, univ. dipl. geogr. - Aleksandra Privšek, univ. dipl. geogr. - Matjaž Harmel, univ. dipl. inž. gozd. - Sabina Cepuš, univ. dipl. ekol. - Tilen Kosi, dipl.zn. - Tadej Kogovšek, univ. dipl. inž. gozd. STENG – nacionalni center za čistejšo proizvodnjo d.o.o - doc. dr. Janez Petek, direktor LEA Spodnje Podravje

Projekt: LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE LOG - DRAGOMER Faza projekta: KONČNO POROČILO- II. Načrt ukrepov Projekt številka: 980/08 Datum izvedbe: November 2009 Ključne besede: lokalni energetski koncept, strateški cilji, projektne naloge, kazalniki

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE LOG – DRAGOMER II. NAČRT UKREPOV


SEZNAM KRATIC IN OKRAJŠAV

Kratica Pomen ARSO Agencija RS za okolje AURE Agencija RS za učinkovito rabo in obnovljive vire energije a Leto (annual) ELKO Ekstra lahko kurilno olje GF Gozdni fondi GVŽ Glava velike živine

IPPC Naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Integrated Pollution Prevention and Control)

JR Javna razsvetljava LEK Lokalni energetski koncept NGD Načrtovana gojitvena dela MHE Mala hidro elektrarna MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano MOP Ministrstvo za okolje in prostor OPN Občinski prostorski načrt OPPN Občinski podrobni prostorski načrt OPVO Občinski program varstva okolja OVE Obnovljivi viri energije OŠ Osnovna šola PLDP Povprečni letni dnevni promet ReNEP Resolucija o nacionalnem energetskem programu RS Republika Slovenija SCI Posebna ohranitvena območja (Special conservation areas) SSE Sistem sončne energija SPA Posebno območje varstva (Special protected areas) SURS Statistični Urad RS UNP Utekočinjen naftni plan URE Učinkovita raba energije TČ Toplotna črpalka ZD Zdravstveni dom ZVO Zakon o varstvu okolja ZPN Zakon o prostorskem načrtovanju



POVZETEK

Energetski koncept lokalne skupnosti oz. občine pomeni dolgoročno načrtovanje razvoja občine na energetskem in z energijo povezanim okoljskim razvojem. Pomeni osnovo za postavitev in izvajanje ustrezne okoljske in energetske politike. Lokalni energetski koncept je dokument, ki občino in njene prebivalce usmerja k sistematskemu oblikovanju in vzdrževanju baz podatkov o porabnikih in rabi energije, uvajanju ukrepov učinkovite rabe energije (UVE), poviševanju energijske učinkovitosti in uvajanju obnovljivih virov energije (OVE). Dolgoročno načrtovanje energetskega razvoja občine je ključni element dolgoročnega gospodarskega razvoja občine in osnova za znižanje energijske odvisnosti ter vplivov na okolje. Trajnostna energijska politika zahteva celovit pristop, ki usklajeno obravnava in povezuje področje energetike, varstva okolja gospodarski in regionalni razvoj. Zato je smiselno, da so v izdelavo, sprejem in izvajanje lokalnega energetskega koncepta vključeni vsi akterji, kot so direktor občinske uprave, vodje oddelkov za naložbe, družbene dejavnosti, direktorji javnih zavodov, občinski svetniki, ravnatelji šol in vrtcev, direktorji podjetij v občini, predstavniki obrti in malih podjetnikov, kmetov ter predstavnikov občanov. Izdelava in sprejem lokalnega energetskega koncepta je za občine zavezujoča na podlagi Energetskega zakona Ur. l. RS, št. 27/2007, 70/2008. Občina sprejme lokalni energetski koncept za obdobje desetih let. Za območje občine Log Dragomer v preteklosti ni bil izdelan Lokalni energetski koncept. LEK Občine Log Dragomer je narejen na podlagi Pravilnika o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov ter Priročnika za izdelavo lokalnih energetskih konceptov. Priprava LEK-a je potekala v dveh fazah in sicer: - Faza I: Pregled obstoječega stanja - Faza II: Načrt ukrepov: Določitev okoljskih ciljev, ukrepov in aktivnosti. Občina Log Dragomer je bila ustanovljena leta 2006 in je konec leta 2007 štela 3.484 prebivalcev, ter se tako uvršča med manjše slovenske občine. Občino tvorijo tri naselja: Dragomer, Log pri Brezovici in Lukovica pri Brezovici. Površina občine znaša 11 km2 od tega 42 % prekriva gozd, 13 % površine je pozidane. Velik del območja je uvrščen v varovana območja. V občini je velik delež objektov starejših od 40 let (60%). 82% objektov pa ni bilo nikoli prenovljenih. Prevladujoč vir ogrevanja je ELKO (74%) sledi les in lesni odpadki (14%) raba UNP je zastopana z 8%. V občini se 73% energije porabi za ogrevanje stanovanj, podjetij in javnih stavb (vključno za gretje sanitarne vode), 36% energije se porabi za pogon električne opreme in ogrevanje sanitarne vode izven kurilne sezone ter javno razsvetljavo. Zaznana je nadpovprečna raba energije in podpovprečna raba električne energije na prebivalca v primerjavi s povprečjem RS. Ob izvedbi enostavnih energetskih pregledov je bilo ugotovljen, da bo v javnih stavbah potrebno izvesti ukrepe z namenom znižanja energijskega števila v razred ciljne vrednosti. Emisije, ki nastanejo v občini Log Dragomer kot posledica pridobivanja in rabe energije so večje kot je slovensko povprečje, za kar je razlog moč iskati v večji porabi ELKO kot je slovensko povprečje in v zastarelih ogrevalnih sistemih Potencial v občini Log Dragomer v navezavi z OVE se kaže v še večji izrabi lesne biomase, izrabi sončne energije, toplotnih črpalkah in morda pridobivanju bioplina ter izrabi geotermalne energije v primeru potencialnega investitorja. V letu 2008 je bilo podpisano pismo o nameri za plinifikacijo občine Log Dragomer. Predvideno plinovodno omrežje naj bi potekalo iz Občine Brezovica (Tržaška cesta) in se bo nadaljevalo v



Občino Log - Dragomer. Napajalni plinovod za Občino Log - Dragomer bo najprej potekal po cesti Brezovica – Vrhnika. Iz te plinovodne veje se bosta odcepili dve stranski plinovodni veji za napajanje naselja Lukovica. Plinovod se bo nato nadaljeval do naselja Dragomer. Napajalni plinovod bo predvidoma potekal po Dragomerškovi cesti. Iz te plinovodne veje se bo v nadaljevanju oskrbovalo tudi naselje Log pri Dragomerju. Poleg obstoječih gradenj na omenjenih območjih, je predvideno, da se bo z zemeljskim plinom oskrbovalo vse večje novogradnje oziroma pozidave na območju Občine (na primer: poslovna proizvodna cona Log). Analiza šibkih točk je pokazala, da je področje, ki vsesplošno predstavlja šibko točko v občini odsotnost baze energijskih podatkov v občini Log Dragomer. Pri rabi energije v gospodinjstvih in javnih stavbah pa se šibke točke navezujejo na prevladujočo rabo kurilnega olja in uporabo individualnih kotlov, ki so v večjem delu starejšega datuma in njihov izkoristek ni najboljši, kar skupaj povzroča večje emisije v ozračje. Sledi slaba informiranost prebivalstva, v OŠ in v vrtci o URE in OVE, odsotnost akcijskih načrtov za energetsko prenovo javnih stavb ter slabo zastopana uporaba OVE v gospodinjstvih in javnih stavbah. Prav tako je analiza šibkih točk pokazala, da veliko srednje velikih podjetij ne pozna porabe energije ter energentov oziroma ne posvečajo temu pozornosti. Spremljanje rabe energije se vrši predvsem stroškovno, ne pa količinsko. Prav tako je analiza stanja pokazala da v poslovnih subjektih ni izvedenih študij izvedljivosti alternativnih sistemov ogrevanja, optimizacije proizvodnih procesov, itd. Za rabo električne energije za javno razsvetljavo pa smo opredelili, da je potrebno v naslednjem obdobju natančno spremljati rabo energije in sanirati obstoječo javno razsvetljavo kot to določa Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. list RS 81/2007). Kot šibko točko smo opredelili delež trenutne rabe energije obnovljivih virov, ki je glede na potencial občine izredno majhen Občina Log Dragomer želi z Lokalnim energetskim konceptom zastaviti pot, po kateri bo izboljšala rabo energije in povečala delež rabe obnovljivih virov energije. Cilji lokalnega energetskega koncepta v občini Log Dragomer so: • Učinkovita raba energije. • Zagotovitev energije iz OVE. • Vzpostavljen sistem energetskega informiranja. Zastavljene cilje bo občina dosegla z izvedbo ukrepov in projektov na področju energetske sanacije, energetskim menedžmentom (upravljanjem), energetsko varčne gradnje, izrabo lokalnih obnovljivih virov energije. Za izboljšanje stanja v javnih objektih bo občina poskušala izobraziti osebo, ki bo skrbela za energetsko upravljanje (menedžment) javnih objektov, poleg tega pa bo ta oseba skrbela tudi za izobraževanje lokalnega prebivalstva o učinkoviti rabi energije in rabi obnovljivih virov energije. V nadaljevanju so prikazane predvidene aktivnosti po posameznih ukrepih.




OVE


IN SVETOVANJA

Energetska

sanacija




stavbah. • Pridobitev energetske izkaznice



• Izvedba sanacije javne razsvetljave



Energetsko

varčna gradnja


Izraba OVE






Energetski

menedžment







1. KAZALO

Seznam kratic in okrajšav .......................................................................................................................................................................... 3

Povzetek ..................................................................................................................................................................................................... 4

1. Kazalo .............................................................................................................................................................................................. 7

2. Splošno ............................................................................................................................................................................................ 9

2.1. Uvod ........................................................................................................................................................................................ 9

2.2. Namen in cilji projekta ......................................................................................................................................................... 9

2.3. Razumevanje projekta ........................................................................................................................................................ 10

3. Cilji, ukrepi in aktivnosti LEK .................................................................................................................................................. 11

3.1. Pregled strateških ciljev URE in OVE ............................................................................................................................ 11

3.2. Cilji LEK ............................................................................................................................................................................... 12

3.3. Ukrepi LEK ......................................................................................................................................................................... 14

3.4. Aktivnosti LEK ................................................................................................................................................................... 15

4. Opis prioritetnih projektov ........................................................................................................................................................ 17

UKREP 1: Energetska sanacija....................................................................................................................................................... 17

4.1. Energetska učinkovitost v javnih stavbah....................................................................................................................... 17

4.2. Izvedba sanacije javne razsvetljave .................................................................................................................................. 27

4.3. Izgradnja plinovodnega omrežja ...................................................................................................................................... 29

UKREP 2: Energetsko varčna gradnja .......................................................................................................................................... 31

4.4. Opredelitev obveznosti glede energetsko varčne gradnje v ustreznih občinskih aktih .......................................... 31

UKREP 3: Izraba OVE ................................................................................................................................................................... 32

4.5. Vzpostavitev sistemov OVE ............................................................................................................................................. 32

UKREP 4: Energetski menedžment .............................................................................................................................................. 37

4.6. Imenovanje energetskega menedžerja ............................................................................................................................. 37

4.7. Načrt spodbujanja in uvajanja URE in OVE v gospodinjstva .................................................................................... 39

4.8. Načrt spodbujanja in uvajanja URE in OVE v gospodarstvu .................................................................................... 42

4.9. Usmeritev koncesionarjem in ostalim prevoznikov v javnem prometu glede nakupa in uporabe prevoznih sredstev................................................................................................................................................................................................ 43

5. Viri in literatura ............................................................................................................................................................................ 45

5.1. Viri ......................................................................................................................................................................................... 45

5.2. Zakonodaja ........................................................................................................................................................................... 46

KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Pregled strateških ciljev URE in OVE ............................................................................................................................... 11

Preglednica 2: Cilji LEK Občine Log - Dragomer ..................................................................................................................................... 12

Preglednica 3: Analiza skladnosti ciljev LEK s cilji na nacionalnem nivoju ............................................................................................... 13

Preglednica 4: Kazalniki za spremljanje doseganja ciljev LEK ................................................................................................................... 14

Preglednica 5: Cilji LEK Občine Log - Dragomer ..................................................................................................................................... 14

Preglednica 6: Analiza skladnosti ukrepov s cilji LEK ............................................................................................................................. 15

Preglednica 7: Načrt aktivnosti (projektov) LEK Občine Log – Dragomer................................................................................................ 15

KAZALO SLIK Slika 1: Prikaz poteka izdelave energetskega pregleda................................................................................................................................ 18

Slika 2: Pregled ukrepov v javnih stavbah Občine Log – Dragomer na podlagi izvedenih preliminarnih energetskih ................................... 22

TEKSTUALNE PRILOGE - Priloga 1: Razumevanje LEK v okviru ostalih zakonodajnih zahtev; - Priloga 2: Seznam kurilnih naprav na območju občine; - Priloga 3: Grafični prikaz velikosti streh za proizvodnjo energije in potenciali (solarni sistem); - Priloga 4: Opis poteka priprave LEK; KARTOGRAFSKE PRILOGE - Priloga A: Pregledna karta - Priloga B: Varovana območja - Priloga C: Naselja - Priloga D: Gozdne površine - Priloga E: Dejanska raba tal



- Priloga F: Predvideni OPPN - Priloga G: Večji poslovni subjekti -Priloga H: Prikaz plinovodnega omrežja



2. SPLOŠNO

2.1. Uvod Energetski zakon (Ur. l. RS, št. 27/2007, 70/2008) občinam nalaga obvezno izdelavo in sprejem lokalnega energetskega koncepta (LEK). Z energetskim konceptom občina posodobi in celovito oceni možnosti ter predlaga rešitve pri načrtovanju strategije občinske energetske politike v prihodnje. S tem prispeva k dvigu energijske učinkovitosti vseh subjektov v občini in omogoči večji energijski in ekonomski izkoristek. Energetski koncept celovito oceni možnosti in predlaga rešitve na področju energetske oskrbe občine. Pri tem upošteva dolgoročni razvoj občine na različnih področjih in obstoječe energetske kapacitete. Za območje Občine Log - Dragomer v preteklosti še ni bil izdelan Lokalni energetski koncept, katerega izdelavo in sprejem občinam nalaga Energetski zakon (Ur. l. RS, št. 27/2007-UPB2, 70/2008). Z energetskim konceptom občina posodobi in celovito oceni možnosti ter predlaga rešitve pri načrtovanju strategije občinske energetske politike v prihodnje. S tem prispeva k dvigu energetske učinkovitosti vseh subjektov v občini in omogoči večji energetski in ekonomski izkoristek. LEK občine je namenjen povečevanju osveščenosti in informiranosti porabnikov energije ter pripravi ukrepov na področju učinkovite rabe energije in uvajanja novih energetskih rešitev. Občina Log - Dragomer je pri podjetju OIKOS d.o.o. naročila izdelavo »Lokalnega energetskega koncepta Občine Log - Dragomer«.

2.2. Namen in cilji projekta LEK občine je namenjen povečevanju osveščenosti in informiranosti porabnikov energije ter pripravi ukrepov na področju učinkovite rabe energije in uvajanja novih energetskih rešitev. Namen izdelave in izvedbe projekta je lahko:

- učinkovita raba energije na vseh področjih, - povečanje in hitrejše uvajanje lokalnih obnovljivih virov energije (lesne biomase, sončne

energije, bioplina itd.), - zmanjšanje obremenitve okolja, - spodbujanje uvajanja soproizvodnje toplote in električne energije, - uvajanje daljinskega ogrevanja, - zamenjava fosilnih goriv za obnovljive vire energije, - zmanjšanje rabe končne energije pri vseh skupinah porabnikov, - uvedba energetskih pogledov javnih in stanovanjskih stavb, - uvedba energetskega knjigovodstva in upravljanja javnih stavb, - uvedba energetskega svetovanja, informiranja in izobraževanja.

Cilji projekta so pridobljena izhodišča in usmeritve za:

- učinkovito rabo energije (URE) v občini, - zagotovitev rabe energije iz obnovljivih virov energije (OVE), - vzpostavljen sistem energetskega informiranja in svetovanja.

Podrobnejše informacije o namenu in ciljih LEK-a glej poglavje 5. Cilji, ukrepi in aktivnosti lokalnega energetskega koncepta v Občini Log - Dragomer.



2.3. Razumevanje projekta Na področju varstva okolja so se zaradi uvajanja evropske zakonodaje v zadnjih letih pojavile nove omejitve in zahteve. Sestavni del energetske politike je učinkovita raba energije (URE) in spodbujanje rabe obnovljivih virov energije (OVE). Pri tem so pomembne direktive Evropske Unije, ki zapovedujejo povečanje deleža OVE v primarni energetski bilanci do leta 2010, ter Kyotskega protokola o zmanjšanju emisij CO2. Slovenija se je zavezala, da bo do leta 2010 dvignila delež OVE v primarni bilanci na 12%. Kyotski protokol je bil v Sloveniji sprejet z Zakonom o ratifikaciji Kyotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (Ur. l. RS, št. 17/2002). Protokol zavezuje države pogodbenice k vrsti aktivnosti, katerih cilj je količinsko omejevanje in zniževanje emisij toplogrednih plinov. V okviru teh aktivnosti je med drugim predvideno tudi povečanje energetske učinkovitosti na ustreznih področjih gospodarstva v državi, raziskovanje, spodbujanje, razvoj in povečana uporaba novih in obnovljivih virov energije. Konkretna obveznost Republike Slovenije je znižanje emisij vseh toplogrednih plinov za 8% v prvem ciljnem petletnem obdobju (2008 - 2012) glede na izhodiščno leto 1986. V začetku leta 2008 je Evropska komisija potrdila obsežni zakonodajni podnebno-energetski paket, katera prva izdaja oziroma svežnji so bili predstavljeni že v prvi polovici leta 2007. S svežnjem predpisov naj bi se zagotovil zakonodajni okvir za zmanjšanje emisij v zrak za 20% in za doseganje 20% deleža obnovljivih virov energije. Energetska učinkovitost je sestavni del podpore trajnostnemu razvoju. Resolucija o nacionalnem energetskem programu (RE NEP) (Ur. l. RS, št. 57/2004) opredeljuje LEK kot temeljni planski dokument, ki mora, v skladu z energetskim nacionalnim programom, oblikovati dolgoročni načrt razvoja energetike v lokalni skupnosti. Energetski zakon (Ur. l. RS, št. 27/2007, 70/2008) občinam nalaga obvezno izdelavo in sprejem LEK-a. LEK je koncept razvoja lokalne skupnosti ali več lokalnih skupnosti na področju oskrbe in rabe energije, ki poleg načrtov bodoče oskrbe z energijo vključuje tudi ukrepe za učinkovito rabo energije, soproizvodnjo toplote in električne energije ter uporabo obnovljivih virov energije (4. člen Energetski zakon (Ur. l. RS, št. 27/2007, 70/2008)). Z energetskim konceptom občina posodobi in celovito oceni možnosti ter predlaga rešitve pri načrtovanju strategije občinske energetske politike v prihodnje, s čimer prispeva k dvigu energetske učinkovitosti vseh subjektov v občini in omogoči večji energijski in ekonomski izkoristek. Izdelava LEK lahko pozitivno vpliva tudi na druga področja usmeritve razvoja občine od prostorskega načrtovanja, ki zagotavljala energijsko in distribucijsko učinkovitost do učinkovitega urbanega razvoja. Učinkovito okoljsko upravljanje, ki vključuje tudi ravnanje z energetiko in porabo energijskih virov prispeva k splošni kvaliteti okolja v katerem občani živijo. Neučinkovito okoljsko upravljanje pa povzroča nenadzorovane stroške, tveganja, nezadovoljstva in ne nazadnje tudi škodo okolju. Sprejet in potrjen lokalni energetski koncept služi tudi kot podlaga za pridobitev sredstev za financiranje različnih projektov.



3. CILJI, UKREPI IN AKTIVNOSTI LEK

3.1. Pregled strateških ciljev URE in OVE Cilji energetskega načrtovanja v občini morajo slediti smernicam nacionalnega energetskega programa in sicer glede:

- zanesljivosti oskrbe z energijo; - konkurenčnosti oskrbe z energijo; - varovanja okolja.

Zato v nadaljevanju najprej podajam pregled strateških ciljev URE in OVE, ki izhajajo iz Nacionalnega energetskega programa in Akcijskega načrta za energijsko učinkovitost 2008-2016.

Preglednica 1: Pregled strateških ciljev URE in OVE

Program/načrt Cilji

Nacionalni energetski program

Dolgoročni cilji z vidika zanesljivosti oskrbe z energijo: 1. Dolgoročno ohranjanje razpoložljivosti energetskih virov, ki je primerljiv

današnjemu: o s konkurenčno oskrbo RS z električno energijo iz lastnih virov v obsegu

najmanj 75% sedanje porabe. Vgrajena moč elektrarn mora biti vsaj 45% nad najvišjo konično močjo;

o z izboljševanjem dolgoročne konkurenčnosti proizvajalcev električne energije v RS;

o z zagotavljanjem vsaj 60% sistemske rezerve; o z zagotavljanjem večine devetdesetdnevnih rezerv nafte in nafte in

naftnih derivatov na različnih lokacijah v RS. 2. Stalno povečevanje tehnične zanesljivosti delovanja energetske infrastrukture

in kakovosti oskrbe. 3. Uvajanje ukrepov energijske učinkovitosti, URE in OVE. 4. Ohranjanje sedanjega ali vsaj večinskega lastniškega deleža v vseh

energetskih podjetjih nacionalnega pomena pri oskrbi z energijo in pri vseh obveznih javnih službah.

5. Doseganje kakovosti električne energije pri končnih uporabnikih v skladu z mednarodnimi standardi.

6. Nižanje poslovnih tveganj in ekonomsko učinkovitejša lokacija sredstev na trgu energije udeleženih podjetij.

Najpomembnejši cilji na področju zagotavljanja konkurenčnosti oskrbe z energijo: 1. Zagotoviti odprt trg z električno energijo in zemeljskim plinom. 2. Zagotovitev učinkovitega in preglednega delovanja reguliranih energetskih

dejavnosti s: o strokovno, učinkovito, neodvisno in pregledno regulacijo energetskih

trgov; o pravno in funkcionalno ločitvijo med različnimi proizvajalci in dobavitelji

električne energije; o zagotovitvijo konkurenčnosti mer različnimi dobavitelji zemeljskega plina

in UNP; o zagotavljanjem pogojev za pregledno, varno in učinkovito delovanje

organiziranih trgov z energijo in energenti. 3. Vzpodbujanje znanstvenega in tehnološkega razvoja na področju

proizvodnje, rabe in distribucije energije. Okoljevarstveni cilji:



Program/načrt Cilji 1. Izboljšanje učinkovitosti rabe energije in znižanje toplogrednih plinov:

o do leta 2010 povišati učinkovitost rabe energije v industriji in storitvenem sektorju za 10% glede na izhodiščno let 2004;

o do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v stavbah za 10% glede na izhodiščno let 2004;

o do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v javnem sektorju za 15% glede na izhodiščno let 2004;

o do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v prometu za 10% glede na izhodiščno let 2004;

o podvojiti delež električne energije iz soproizvodnje z 800 GWh v letu 2000 na 1.600 GWh v letu 2010.

2. Dvig deleža OVE v primarni energijski bilanci z 8,8% v letu 2001 na 12% do leta 2010 in sicer: o povečanje deleža OVE pri oskrbi s toploto z 22% v letu 2001 na 25% do

leta 2010; o dvig deleža električne energije iz OVE s 32% v letu 2002 na 33,6% do

leta 2010; o zagotovitev do 2% deleža biogoriv v transportu.

Akcijski načrt za energijsko učinkovitost 2008-2016

Republika Slovenija je skladno z Direktivo 2006/32/ES pripravila Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016 v katerem je določila ukrepe za izboljšanje energijske učinkovitosti za doseganje 9% prihrankov oziroma znižanje porabe energije v celotnem obdobju 2008-2016. Skladno z akcijskem načrtom bomo morali znižati rabo energije oziroma povečati energijsko učinkovitost za 9% glede na povprečno rabo energije v letih 2001-2005. V celotni Sloveniji smo v teh letih povprečno porabili 47.349 GWh/a, kar pomeni, da bo potrebno doseči znižanje v celotni državi za 4.261 GWh/a. Tudi vse občine bodo morale znižati rabo energije na povprečje 2001-2005 za 9%.

3.2. Cilji LEK Glede na analizo obstoječega stanja rabe in oskrbe z energijo za gospodinjstva, javne stavbe, gospodarstvo, analizo obstoječega stanja na področju električne energije, odpadkov, prometa, prostora, obnovljivih virov energije, analizo rabe energije za vse porabnike v občini, analizo vplivov na okolje, analizo predvidene bodoče oskrbe z energijo, analizo šibkih točk obstoječe oskrbe in rabe energije ter upoštevanju ciljev nacionalnega energetskega programa smo oblikovali cilje in načrt ukrepov. Izvajanje LEK se bo financiralo iz proračuna Občine Log - Dragomer in drugih možnih virov sofinanciranja (skladi oziroma programi EU, sredstva različnih ministrstev…). Možni viri financiranja izvedbe projektov so opredeljeni v Akcijskem načrtu v nadaljevanju dokumenta. Pri oblikovanju ciljev LEK Občine Log - Dragomer smo izhajali iz zgoraj predstavljenih (glej prejšnje poglavje) ciljev in smernic nacionalnega energetskega programa RS. Seveda smo pri tem upoštevali tudi obstoječe stanje na področju URE in OVE ter predvideno rabo energije v Občini Log - Dragomer. Cilji so predstavljeni v spodnji preglednici.

Preglednica 2: Cilji LEK Občine Log - Dragomer

Cilj Obrazložitev Učinkovita raba energije v občini

Na osnovi ključnih ugotovitev obstoječe rabe energije v občini lahko grobo zaključimo, da ta ni najbolj učinkovita. Lahko bi rekli, celo da Občina Log -



Dragomer z obstoječim načinom rabe energije ne prispeva k izpolnitvi ciljev iz Nacionalnega energetskega programa in Akcijskega načrta za energijsko učinkovitost 2008-2016. Z izpolnjenim in doseženim ciljem bo usmerjena raba energije v spremembo obstoječega stanja.

Zagotovitev rabe energije iz OVE

Potencial rabe OVE v občini trenutno ni izkoriščen. Obstajajo dokaj velike rezerve za koriščenje OVE. Tudi RS se je z nacionalnim energetskim programom zavezala k povečanju rabe OVE (glej prejšnje poglavje). Z izpolnjenim in doseženim ciljem bo usmerjena raba energije iz OVE v spremembo obstoječega stanja. Lahko govorimo o povečanem deležu rabe OVE glede na obstoječe stanje.

Vzpostavljen sistem energetskega informiranja in svetovanja

Za gospodinjstva (prebivalce) in javne stavbe (upravljalci) se ne izvaja informiranje in svetovanje glede URE in uporabe OVE. Na podlagi dosedanjih ugotovitev (glej prejšnje poglavje) lahko govorimo o tem, da je slaba informiranost prebivalstva o možnostih UVE in OVE in da v občini ni prisotnih koordiniranih akcij za predstavitev možnosti gradnjo in sofinanciranje OVE. Z vzpostavljenim sistemom energetskega svetovanja, bi dvignili zavest prebivalcev. To bi neposredno ali posredno prispevalo k obema zgornjima ciljema.

V spodnji preglednici smo izvedli primerjavo skladnosti ciljev LEK Občine Log - Dragomer s cilji Nacionalnega energetskega programa RS. S tem smo preverjali ali so cilji LEK skladni s strateškimi cilji na nacionalnem nivoju oziroma ali bodo prispevali k izpolnitvi teh ciljev.

Preglednica 3: Analiza skladnosti ciljev LEK s cilji na nacionalnem nivoju

Cilji LEK Analiza skladnosti s cilji na nacionalnem nivoju

(Nacionalni energetski program RS)

Učinkovita raba energije v občini

Cilj LEK je neposredno skladen s ciljem iz postavke Dolgoročni cilji z vidika zanesljivosti oskrbe z energijo, in sicer ciljem 3. Uvajanje ukrepov energijske učinkovitosti, URE in OVE ter ciljem iz postavke Okoljevarstveni cilji: 1. Izboljšanje učinkovitosti rabe energije in znižanje toplogrednih plinov (glej poglavje 8.1 Pregled strateških ciljev URE in OVE). S tem ciljem bomo neposredno prispevali k izpolnitvi prej navedenih strateških ciljev. Cilj bo tudi posredno prispeval k ostalim opredeljenim ciljem Nacionalni energetski program RS.


Cilj LEK je neposredno skladen s ciljem iz postavke Okoljevarstveni cilji: 1. Izboljšanje učinkovitosti rabe energije in znižanje toplogrednih plinov ter 2. Dvig deleža OVE v primarni energijski bilanci (glej poglavje 8.1 Pregled strateških ciljev URE in OVE). S tem ciljem bomo neposredno prispevali k izpolnitvi prej navedenih strateških ciljev. Cilj bo tudi posredno prispeval k ostalim opredeljenim ciljem Nacionalni energetski program RS.


Cilj bo posredno prispeval k opredeljenim ciljem v Nacionalnem energetskem programu RS. Z doseganjem tega cilja lahko vplivamo na URE in uporabo OVE. Zaradi tega lahko rečemo, da je tudi ta cilj skladen s cilji Nacionalnega energetskega programa RS.

V spodnji preglednici so predstavljeni kazalniki za spremljanje doseganja ciljev LEK Občine Log - Dragomer. S spremljanjem kazalnikov bo možno ugotavljati ali bomo/smo uspeli doseči opredeljeni cilj. Kar bo tudi pokazatelj učinkovitosti izvajanja posameznih ukrepov, ki vodijo k uresničevanju zastavljenega cilja.



Preglednica 4: Kazalniki za spremljanje doseganja ciljev LEK

Cilj Kazalnik Način spremljanja in vir podatkov Učinkovita raba energije v občini in sicer:

o 20% gospodinjstva

o 50% javne stavbe

Vrednosti porabe celotne energije na leto.

Primerjava izračunanih vrednosti s stanjem ki izhaja iz tega LEK. Način zbiranja podatkov in izvedba izračuna je predstavljena v poglavju Analiza obstoječe rabe energije.


Število izvedenih sistemov izrabe OVE Število izdanih gradbenih dovoljen za ureditev večjih sistemom izrabe OVE.

Letno pridobivanje podatkov o številu izvedenih sistemov. Uporaba baze podatkov AURE, občine in Upravne enote. Primerjava pridobljenih podatkov s podatki iz tega LEK.


Število izvedenih delavnic Število udeležencev izobraževanj

Vodenje evidence izvedenih delavnicah in številu udeležencev. Letna primerjava za preteklo koledarsko leto.

3.3. Ukrepi LEK Namen načrta ukrepov je podati usmeritve za reševanje ključnih problemov na področju energetske oskrbe v Občini Log - Dragomer za obdobje naslednjih 10 let oziroma čas veljavnosti tega LEK. Na vsebino načrta ukrepov so vplivali predvsem potreba po ukrepu za izboljšanje energetskega stanja, izvedljivost in stroški ukrepa ter predlogi ključnih akterjev. Načrt ukrepov je predviden kot uporabno orodje predvsem za občinsko upravo, pa tudi za vse nosilce ukrepov. S pomočjo načrta ukrepov naj bi Občina Log Dragomer:

- usmerjala svoje delo v prioritetne vsebine na področju energetike, - učinkoviteje usmerjala porabo sredstev, - imela pregled nad izvajanjem projektov, - hitreje dosegala učinkovito rabo energije.

V spodnji preglednici so podani ukrepi s katerimi lahko občina vpliva na izboljšanje obstoječega energetskega stanja, URE in povečano rabo OVE.

Preglednica 5: Cilji LEK Občine Log - Dragomer

Ukrep Obrazložitev/Namen ukrepa Energetska sanacija

Ukrep je namenjen energetski sanaciji objektov z namenom znižati rabo primarne energije v gospodinjstvih in poslovnih subjektih za 20% ter javnih stavbah za 50%.


Ukrep energetsko varčna gradnja je predviden za vse bodoče gradnje stanovanjskih in nestanovanjskih objektov, z namenom doseči URE in uporabo OVE v novozgrajenih objektih.

Izraba lokalnih OVE

V občini obstajajo rezerve za koriščenje lokalnih OVE. Namen ukrepa je pospešiti izrabo OVE v občini in to energijo vključiti v sistem energetske oskrbe občine. Torej je namen ukrepa postaviti določeno število sistemov za pridobivanje energije iz OVE in s tem povečati rabo OVE v javnih stavbah za 50% ter gospodinjstvih in poslovnih subjektih za 25%.


Namen ukrepa je vzpostaviti sistem energetskega informiranja ter svetovanja. Aktivnosti, ki jih lahko izvedemo v okviru tega lahko bistveno pripomorejo k boljši URE in zavedanju pomena izrabe lokalnih OVE.



V spodnji preglednici smo izvedli primerjavo skladnosti ciljev opredeljenih ukrepov s postavljenimi cilji LEK. S tem smo preverjali ali so ukrepi skladni s cilji LEK oziroma ali bodo prispevali k izpolnitvi teh ciljev.

Preglednica 6: Analiza skladnosti ukrepov s cilji LEK

Cilji LEK Ukrep Skladnost

Učinkovita raba energije v občini


Vzpostavljen

sistem energetskega informiranja in svetovanja

Energetska sanacija objektov

Ukrep je skladen s ciljem »Učinkovita raba energije«. Z energetsko sanacijo objektov lahko prispevamo k učinkoviti rabi energije v občini.


Ukrep je skladen s ciljem »Učinkovita raba energije«. Z energetsko varčno gradnjo lahko prispevamo k učinkoviti rabi energije v občini.

Izraba lokalnih OVE

Ukrep je skladen s ciljem »Zagotovitev rabe energije iz OVE« in »Učinkovita raba energije«.. Z izrabo lokalnih OVE bomo neposredno prispevali doseganju obeh ciljev.


Ukrep je skladen s ciljem »Vzpostavljen sistem energetskega informiranja in svetovanja«. Z izvedbo aktivnosti v okviru tega ukrepa lahko prispevamo posredno tudi ciljem »Zagotovitev rabe energije iz OVE« in »Učinkovita raba energije«.

3.4. Aktivnosti LEK V nadaljevanju so po posameznem ukrepu podane aktivnosti, ki jih je potrebno izvesti. Pod aktivnost je mišljen projekt oziroma delovni sklop. Detajlneje je način izvajanja pod-aktivnosti posameznega projekta oziroma delovnega sklopa predstavljen v projektnih nalogah, ki so opisane za posamezne aktivnosti (projekte oziroma delovne sklope). Aktivnosti po posameznem ukrepu so podane v spodnji preglednici. V primeru ne izgradnje plinovodnega omrežja v naseljih, ki imajo z akcijskim planom predvidene določene aktivnosti (skupna kotlovnica, prehod na lesno biomaso) se aktivnosti ponovno ovrednoti in prilagodi izgradnji plinovodnega omrežja (glej poglavje Napotki za sistematično izvajanje LEK).

Preglednica 7: Načrt aktivnosti (projektov) LEK Občine Log – Dragomer




OVE


IN SVETOVANJA

Energetska

sanacija




stavbah. • Pridobitev energetske izkaznice • Izvedba sanacije javne razsvetljave





Energetsko

varčna gradnja


Izraba OVE






Energetski

menedžment







4. OPIS PRIORITETNIH PROJEKTOV

UKREP 1: Energetska sanacija

4.1. Energetska učinkovitost v javnih stavbah Ozadje projekta Dolgoročno načrtovanje energetskega razvoja občine je ključni element dolgoročnega gospodarskega razvoja občine in osnova za znižanje energetske odvisnosti ter vplivov na okolje. Smiselno je, da so v izdelavo, sprejem in izvajanje energetskega pregleda javnih zgradb vključeni vsi akterji, kot so direktor občinske uprave, vodje oddelkov za naložbe, družbene dejavnosti, direktorji javnih zavodov, občinski svetniki, ravnatelji šol in vrtcev. Glede na razpoložljive podatke in do sedaj opravljene analize na področju rabe energije v Republiki Sloveniji se ravno v okviru javnih stavb skriva velik potencial za prihranke energije in širjenje vedenja o pomenu energetske učinkovitosti stavb. Z energetsko sanacijo javnih zgradb bo lahko načrtovana učinkovitejša raba energije in javne stavbe bodo širši populaciji na praktičen način pokazale primere dobre prakse ter s svojim ravnanjem na področju energetike predstavljale vzor. Izkušnje, ki jih pri tem občina pridobi, pa so lahko kasneje v pomoč tudi ostalim lastnikom javnih in stanovanjskih stavb. Učinkovitejša raba energije v javnih zgradbah pomeni predvsem zniževanje stroškov energije (električne in toplotne). Osnova za načrt sanacije javnih stavb so izvedeni energetski pregledi javnih zgradb. Namen projekta Izboljšanje učinkovitosti rabe energije ter dvig deleža OVE v primarni energetski bilanci. Pričakovani rezultati Energetsko učinkovite javne stavbe v občini Log Dragomer. Kazalnik izdelka

• Izdelan načrt ukrepov za vse javne stavbe v občini Log Dragomer • Sanirane javne stavbe

Kazalnik vpliva

• 50 % zmanjšanje rabe energije v javnih stavbah • Povečan delež rabe OVE

Cilj projekta Učinkovita raba energije v javnih stavbah občine Log Dragomer. Izboljšanje bivalni pogojev uporabnikov stavb. Nosilci in akterji projekta Nosilci in akterji izvedbe projekta so:

• občina Log - Dragomer • Energetski menedžer • Upravljavci javnih stavb

Predlagane aktivnosti v okviru izvajanja projekta Izvedba razširjenih energetskih pregledov javnih stavb (pregled sedanjih ureditev ter rešitev); Priprava investicijske dokumentacija z analizo stroškov in koristi za predlagane variante; Sanacija javnih objektov; Uvedba energetskega knjigovodstva v javnih stavbah. Pridobitev energetske izkaznice



4.1.1. Izvedba razširjenih energetskih pregledov javnih stavb v občini Log Dragomer

Energetski pregled je študija, v kateri je zajet celovit pristop k urejanju energetskega stanja stavbe. V sklopu priprave LEK Log Dragomer so bili izvedeni preliminarni pregledi javnih stavb v občini Log – Dragomer. Zato se v nadaljevanju izvedejo razširjeni energetski pregledi objektov. Razširjeni energetski pregled je pregled, ki zahteva natančno analizo stavbe. Vsebuje natančne izračune energetskih potreb in natančno analizo izbranih ukrepov za učinkovito rabo energije.

Slika 1: Prikaz poteka izdelave energetskega pregleda.



Aktivnosti znotraj razširjenega energetskega pregleda • Ogled stavbe in ugotovitev trenutnega stanja

Aktivnost bo zajela opis konstrukcijske in tehnične lastnosti ovoja stavbe, ogrevalnega sistema stavbe, priprave tople sanitarne vode, ventilacije in klimatizacija, električne porabe. Rabo energije bomo opredelili po vrsti rabe, kot osnova za medsebojno primerjanje. Določili bomo tudi izgube pri transformaciji toplote. Aktivnosti, ki bodo izvedene so:

- Terenski ogled stavbe; - Popis vseh elementov; - Določitev izgub pri transformaciji toplote; • Izvedba termovizijske analize

Za ocenitev gradbeno – fizikalnih lastnosti energetskega stanja zgradb ter pomanjkljivosti ovoja zgradbe objekta bomo izvedli termovizijsko analizo, saj je le ta nepogrešljiva metoda pri izvajanju energetskih pregledov objektov. Z njeno pomočjo bomo natančno opredelili vsa kritična mesta v zgradbi. Termovizijsko analizo bomo izvedli z pomočjo termovizijske kamere s katero bomo ocenili obstoječe energetsko stanje zgradb. S termovizijsko kamero izmerimo toplotne izgube na ovoju zgradbe in določimo mesta, kjer so izgube največje. Pri pregledu objekta s termovizijsko kamero izdelamo posnetke, na katerih so razvidna mesta z največjimi toplotnimi izgubami in napakami pri gradnji. Z dobljenimi rezultati lahko analiziramo in pri tem izvajamo:

- odkrivanje toplotnih mostov, - odkrivanje napak pri gradnji, - nadzor toplotnih izgub, - odkrivanje netesnih mest oken in vrat, - odkrivanje vlage v stenah, vzrokov in izvorov zamakanja - odkrivanje napak hidroizolacije streh - odkrivanje napak podometnih instalacij toplovodnih sistemov in talnega ogrevanja.

Aktivnosti, ki bodo izvedene so:

- Pregled in snemanje javnih stavb s termovizijsko kamero - Analiziranje pridobljenih podatkov

• Pregled letne rabe energije v stavbi

Analiza energetskega stanja in upravljanja z energijo bomo izvedli na podlagi pridobljenih podatkov, ki nam jih bo zagotovil naročnik (računi za dobavljeno energijo) oz. meritev. Izvedel se bo pregled rabe električne energije, rabo energije za ogrevanje stavbe, rabo energije za pripravo tople sanitarne vode v obdobju zadnjih 12 do 36 mesecev. Aktivnosti, ki bodo izvedene so:

- Pregled rabe energije na podlagi plačanih računov.

• Pregled stroškov za energijo Na podlagi zbranih računov za posamezne vire energije se bo izvedel pregled stroškov za ogrevanje, rabo električne energije, rabo tople sanitarne vode, vodo, hlajenje ter prezračevanje. Aktivnosti, ki bodo izvedene so:

- Pregled stroškov za rabo energije na podlagi plačanih računov. • Opis dejavnosti

Na podlagi opisov konkretnih primerov bomo opisali dejavnosti od katere je neposredno ali posredno odvisna raba energije.



• Določitev organiziranosti upravljanja z energijo Poznavanje razmerij med dejavniki (npr. zaposleni, uporabniki, lastniki, občina itd) je izrednega pomena za določitev primernih ukrepov. V ta namen se bodo preučile vloge akterjev v javnih stavbah. Preučile se bodo vloge, organiziranost, interes glede upravljanja z energijo, motivacija, delovanje sistema informiranja o rabi energije, energetska učinkovitost, ozaveščanje o URE in OVE, vloge pri odločanju o investicijah, vloge spremljanja denarnih tokov (obratovalni stroški, prihranki), spremljanje izvajanja energetska politike občine Log Dragomer, itd.

• Opredelitev materialne in energetske bilance V sklopu te aktivnosti bomo izvedli izračun energijskih tokov za stavbo. Preučili bomo: transmisijske izgube skozi ovoj stavbe, ventilacijske izgube s prezračevanjem, sončne dobitke skozi zastekljene površine in stene, dobitke notranjih virov, izgube ogrevalnih naprav, itd.

• Načrt ukrepov učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije Pri oblikovanju ukrepov se upoštevajo tehnični, finančni, vzgojno izobraževalni in promocijski vidiki. Za izbrane ukrepe učinkovite rabe energije bomo natančno proučili in izračunali prihranke energije in investicijske stroške. Pri natančnem izračunu bomo upoštevali le tiste ukrepe, ki pripeljejo do največjih prihrankov energije z ekonomsko smiselno vračilno dobo investicije. Pri tem bomo upoštevali tudi pozitivne vplive na okolje. Posebej bomo smiselno priporočili tiste ukrepe, ki so povezani s sicer načrtovanimi vzdrževalnimi ali obnovitvenimi deli.. Prihranki energije bodo podani ločeno od investicijskih stroškov. Določena bo enostavna vračilna doba predlaganih ukrepov, ki omogoča določitev prioritet za njihovo izvajanje. V okviru ukrepov za učinkovito rabo energije bodo postavljeni tako organizacijski ukrepi kot tudi uvajanje novih tehnologij. V načrtu ukrepov bodo opredeljeni

o opis ukrepa in njegov učinek (prihranki energije, investicijski stroški, itd), določeni bodo kazalniki projekta (kazalnik rezultata in kazalnik učinka),

o nosilec izvedbe ukrepa, o oseba odgovorna za usklajevanje, o rok predvidene izvedbe (časovni načrt izvajanja), o celotna vrednost (finančni načrt izvajanja aktivnosti) ter o možni viri financiranja.

V okviru te faze bo izvedeno: - preučitev potencialov in možnosti za izrabo OVE in izboljšanje stanja URE, - oblikovanje načrta ukrepov za ureditve sanacije in nadaljnje izvajanje (tehnični opis in

osnovni grafični prikazi).

V okviru opredelitve potencialov bomo obravnavali vsaj možnosti: - možnosti postavitve fotovoltaičnih sistemov, - možnost izrabe lesne biomase, - možnost izrabe toplotnih črpalk. • Predstavitev energetskega pregleda

Na koncu izvedenih vseh predhodnih aktivnosti v sklopu projekta Energetski pregled javnih zgradb se bodo predstavile ugotovitve in posamezna javna zgradba bo pridobila energetsko izkaznico. Energetska izkaznica stavbe je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe s priporočili za povečanje energetske učinkovitosti. Energetske izkaznice stavb izdelujejo neodvisni strokovnjaki v skladu z določili Energetskega zakona (Ur. L. RS, št. 27/2007-UPB2, 70/2008). Za šolo Log Dragomer je energetsko izkaznico potrebno pridobiti glede na zahteve omenjenega zakona (površina več kot 1000 m2)



4.1.2. Priprava investicijske dokumentacija z analizo stroškov in koristi za predlagane variante

V okviru priprave investicijske dokumentacije se bodi izdelali dokumenti identifikacije investicijskega projekta (DIIP). DIIP vsebuje podatke, potrebne za določitev investicijske namere in njenih ciljev v obliki funkcionalnih zahtev, ki jih bo morala investicija izpolnjevati. Dokument identifikacije investicijskega projekta vsebuje opise tehničnih, tehnoloških ali drugih prvin predlaganih rešitev in je podlaga za odločanje o nadaljnji izdelavi investicijske dokumentacije oziroma nadaljevanju investicije. Glede na značilnosti projekta bo vsebina DIIP-a prilagojena in pripravljena na osnovi, da je možno ugotavljati smiselnost investicijske prvine. Dokument identifikacije investicijskega projekta bo vseboval vse sklope, kot to zahteva Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. L. RS, št. 60/2006). Dokument identifikacije investicijskega projekta bo vseboval vsaj sklope:

• Navedbo investitorja, izdelovalca investicijske dokumentacije in upravljavca ter strokovnih delavcev oziroma služb, odgovornih za pripravo in nadzor nad pripravo ustrezne investicijske ter projektne, tehnične in druge dokumentacije, z žigi in podpisi odgovornih oseb.

• Analizo stanja z opisom razlogov za investicijsko namero. • Opredelitev razvojnih možnosti in ciljev investicije ter preveritev usklajenosti z razvojnimi

strategijami in politikami. • Opis variant »z« investicijo predstavljenih v primerjavi z alternativo »brez« investicije in/ali

minimalno alternativo. • Opredelitev vrste investicije, oceno investicijskih stroškov (za vse faze, če je predvidena

delitev projekta) po stalnih cenah in tekočih cenah (če je predvidena dinamika investiranja daljša od enega leta), prikazano posebej za upravičene in preostale stroške in navedbo osnov za oceno vrednosti (najmanj na podlagi analize vrednosti že izvedenih investicij oziroma drugih verodostojnih izhodišč).

• Opredelitev temeljnih prvin, ki določajo investicijo (predhodna idejna rešitev ali študija, opis lokacije, okvirni obseg in specifikacija investicijskih stroškov s časovnim načrtom izvedbe, varstvo okolja, kadrovsko organizacijska shema s prostorsko opredelitvijo, predvideni viri financiranja in drugi viri), skupaj z informacijo o pričakovani stopnji izrabe zmogljivosti oziroma ekonomski upravičenosti projekta.

V sklopu investicijske dokumentacije bo izdelana tudi analiza stroškov in koristi (»cost benefit« analiza). Ta bo izdelana na podlagi osnov predstavljenih v delovnem dokumentu št. 4 Evropske komisije – Navodila za uporabo metodologije pri izdelavi analize stroškov in koristi. Izbor ustrezne variante bo opredeljen na podlagi vrednotenja. Vrednotenje bo izvedeno na podlagi ekonomskih, finančnih, okoljskih in trajnostnih vidikov. Predlagana bo tista varianta, ki bo ponudila najboljše učinke glede na postavljene kriterije.

4.1.3. Sanacija javnih objektov

Na podlagi izbranih ukrepov je potrebno pristopiti k izvedbi nujnih ukrepov, nato ob primernosti finančne zmogljivosti še k izvedbi ostalih ukrepov. V sklopu izvedbe preliminarnih energetskih pregledov v javnih stavbah Občine Log Dragomer v nadaljevanju podajamo okvirne predlagane ukrepe za posamezno javno stavbo. V sklopu aktivnosti v načrtu ukrepov bomo uvedli rabo OVE v javnih stavbah. Te ukrepe se bo uvajalo v skladu s finančnimi zmožnostmi občine oz. javno zasebnim partnerstvom.



Slika 2: Pregled ukrepov v javnih stavbah Občine Log – Dragomer na podlagi izvedenih

preliminarnih energetskih

Objekt Predlagani ukrepi



Občina Log-Dragomer

1. Zamenjava lesenih oken z energetsko varčnimi okni. 2. Zamenjava energetsko potratnih svetil z energetsko

varčnimi 3. Osveščanje uporabnikov o učinkovitem ravnanju z

ventilacijo in hlajenjem

Vrtec Log-Dragomer, lokacija Dragomer

1. Zamenjava lesenih oken z energetsko varčnimi okni. 2. Izolacija in zamenjava poda 3. Ogrevanje:

• Zamenjava termostatskih ventilov • Namestitev regulacije ogrevanja (npr. avtomatično

časovno stikalo). • Preveriti zadosten dovod zraka • Redno čiščenje kotla in redno izvajanje vzdrževalnih

del • Zamenjava ogrevalnega sistema (kurilne naprave)

4. Zamenjava energetsko potratnih svetil z energetsko varčnimi

5. Osveščanje uporabnikov o učinkovitem ravnanju z ventilacijo

Vrtec Log-Dragomer, lokacija Log

1. Zamenjava lesenih oken z energetsko varčnimi okni. 2. Zamenjava kanalizacije 3. Zamenjava strehe 4. Izolacija 5. Ogrevanje:

• Montaža termostatskih ventilov • Namestitev regulacije ogrevanja (npr. avtomatično


del • Zamenjava ogrevalnega sistema.


Osnovna šola Log-Dragomer

1. Ogrevanje: • Montaža termostatskih ventilov • Namestitev regulacije ogrevanja (npr. avtomatično


del • Zamenjava ogrevalnega sistema (kurilne naprave)


3. Popravilo strehe 4. Zamenjava prezračevalne naprave



Tabela 1: Ovrednotenje priporočljivih ukrepov

Priporočljivi ukrepi Višina naložbe

B M S V Sanacija kotlovnice oz prehod na OVE x Sanacija fasade in stavbnega pohištva x Zamenjava razsvetljave z energetsko učinkovitejšo x Namestitev termostatskih ventilov x Prehod ogrevanja na TČ zemlja/voda x Vgradnja solarnega sistema za ogrevanje tople sanitarne vode x Vgradnja fotovoltaičnega sistema za pridobivanje elek. energije x Uvedba energetskega knjigovodstva x Motiviranje in izobraževanje osebja ter otrok glede OVE in URE x Legenda: B = brez stroškov, M = nizki stroški, S = srednji stroški, V = visoki stroški. Prioritetno se mora sanirati objekte, ki imajo na ugotovitve preliminarnega energetskega pregleda alarmno vrednost oz se nahajajo v razredu G energetske učinkovitosti (glej analizo stanja). Z sanacijo stavb ocenjujemo 60 % zmanjšanje rabe energije v javnih stavbah z namenom dosega ciljne vrednosti doseči razred C. Ukrepi bodo temeljili predvsem na posodobitvi ogrevalnih sistemov, ukrepov URE in vpeljavo sistema prisilnega prezračevanja.

4.1.4. Uvedba energetskega knjigovodstva v javnih stavbah

Energetsko knjigovodstvo je osnovni instrument upravljanja z energijo in predstavlja zajemanje, obdelavo in arhiviranje podatkov, povezanih z nabavo in porabo energentov in energij oz ciljno spremljanje rabe energije. Takšen pogled na energetske stroške in porabo energije omogoča, da jih gledamo kot spremenljivko, na katero ne vplivajo le gibanja na trgih energije in energentov, temveč tudi izbire in dejanja financerjev, upraviteljev, vzdrževalcev in uporabnikov. Vpeljava energetskega knjigovodstva, ki zajema več sorodnih objektov tudi omogoča, da ne le ugotovimo kje oz. za katero energetsko storitev so izdatki največji, temveč da primerjamo specifične izdatke za določeno storitev (npr. stroški za ogrevanje na m2, na obiskovalca, na šolarja, na gosta, stroški javne razsvetljave na prebivalca naselja, ..) med posameznimi (podobnimi) objekti in tako lahko identificiramo, kje se splača podrobneje raziskati možnosti za stroškovno upravičene ukrepe in investicije v zmanjšanje energetske rabe oz. zmanjšanje stroškov. Za takšno sledenje potrebujemo tudi podatke o cenah energentov in celotnih stroških posameznih ukrepov. Obenem nam določeno odstopanje v rabi pove, da v je prišlo do motenj in okvar v sistemu in lahko takoj ukrepamo in s tem preprečimo dodatne stroške in večjo rabo energije. Energetsko knjigovodstvo lahko služi tudi izobraževanju, saj omogoča, da se ocenijo tisti morebitni prihranki, ki niso rezultat spremembe zunanjih pogojev (npr. povprečna temperatura v določenem mesecu ali letu) ali izboljšave tehnologij, temveč rezultat sistematičnih in motiviranih prizadevanj uporabnikov za čim manjšo porabo energije (pravilno prezračevanje, pravočasno ugašanje luči in aparatov, sprotno seznanjanje o energetski porabi itd.). Interes za (bolj) učinkovito rabo energije v javni stavbi je odvisen od motivacije upravitelja, vzdrževalnega oz. tehničnega osebja, uslužbencev in uporabnikov. Aktivnosti znotraj energetskega knjigovodstva

• Uvajanje enostavnega energetskega knjigovodstva V sklopu teh aktivnosti se uvede osnovno energetsko knjigovodstvo za vse javne stavbe. Uvede se sistem mesečnega spremljanja porabe in stroškov električne energije, energentov, vode. Uvede se tudi dnevnik vzdrževalnih del, okvar in popravil, ki so bili izvedeni na energetskih sistemih. Enostavno energetsko knjigovodstvo naj zajema redno spremljanje:

- porabe in stroškov energentov;



- porabe in stroškov vode; - dnevnika vzdrževalnih del, okvar in popravil; - obratovalni dnevnik obratovanja kotlovnice, sistema prezračevanja in klimatiziranja,

temperatur v prostoru in zunanjih temperatur; - izračun kazalnikov rabe energije in vode, npr. specifične rabe energije za ogrevanje v

kWh/m2, porabo vode na zaposlenega, porabo električne energije na uporabno površino, zaposlenega, stroške energije in vode na zaposlenega, stroške po dobavljeni/porabljeni enoti energije/energenta ipd.

• Uporaba zbranih podatkov pridobljenih v sklopu energetskega knjigovodstva

Na podlagi zbranih podatkov se izvede natančna analiza za posamezno javno stavbo. Analiza mora biti podlaga za načrtovanje sanacije ter pri določevanju energetskih šibkih točk javnih stavb. Na podlagi natančne analize porabljene energije se izoblikuje varčevalne ukrepe za posamezno javno stavbo.

4.1.5. Pridobitev energetske izkaznice

Ozadje projekta Na koncu izvedenih vseh predhodnih aktivnosti v sklopu projekta Razširjen energetski pregled zgradb se predstavijo ugotovitve in posamezna zgradba pridobi energetsko izkaznico. Energetska izkaznica stavbe je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe s priporočili za povečanje energetske učinkovitosti. Energetske izkaznice stavb izdelujejo neodvisni strokovnjaki iz 68. člena Energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 27/2007-UPB2, 70/2008) na zahtevo stranke. Pri izdelavi energetskih izkaznic stavb morajo neodvisni strokovnjaki upoštevati metodologijo, določeno s predpisom iz zadnjega odstavka tega člena. Pravilnika o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb(Ur.l. RS, št. 77/2009) določa podrobnejšo vsebino in obliko energetskih izkaznic, metodologijo za izdelavo energetske izkaznice ter vsebino podatkov, način vodenja registra energetskih izkaznic ter način prijave izdane izkaznice za vpis v register. Določa tudi vrste stavb, za katere je energetska izkaznica obvezno izobešena na vidnem mestu. Za novozgrajene stavbe bomo uporabljali računsko energetsko izkaznico, za obstoječe zgradbe bomo uporabljali merjeno energetsko izkaznico. 24. člen izrecno določa, da mora biti energetska izkaznica nameščena na vidnem mestu v stavbah s celotno uporabno tlorisno površino nad 1.000 m2, ki so v lasti države ali lokalnih skupnosti in jih uporabljajo državni organi ali organi lokalnih skupnosti oz. organizacije in so v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Ur. l. RS 33/03 in 78/05) in spadajo v podrazrede z naslednjimi oznakami: - 12201 stavbe javne uprave; - 12630 stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo; - 12640 stavbe za zdravstvo; - 12610 stavbe za kulturo in razvedrilo; - 12203 druge upravne in pisarniške stavbe. Finančni del in terminski plan projekta

Aktivnost Vrednost v EUR Možni viri financiranja

Čas za izvedbo

Priprava načrta dela in pristop k izvedbi projekta

3 delovni dnevi Občina Log Dragomer

Januar 2010 (1 mesec)

Izvedba razširjenih energetskih pregledov v: Občinski stavbi, Osnovni šoli Log–Dragomer, Vrtcu - enota Dragomer, Vrtcu - enota Log.

16.000 EUR Občina Log Dragomer, sofinanciranje države

Oktober november december 2009 , januar 2010: Študija izvedljivosti alternativnih sistemov oskrbe z energijo za OŠ in energetski pregled stavbe OŠ Februar, Marec, April 2011:



razširjeni energetski pregled v ostalih javnih stavbah

Priprava investicijske dokumentacija z analizo stroškov in koristi za predlagane variante

8000 EUR Občina Log Dragomer

Maj 2011

Sanacija javnih objektov v: Občinski stavbi, Osnovni šoli Log–Dragomer, Vrtcu - enota Dragomer, Vrtcu - enota Log.

Občinska stavba1: 84.000 Osnovna šola Log–Dragomer2: 480.000 Vrtec - enota Dragomer3:131.424 Vrtec - enota Log:446.630

Občina Log Dragomer, sofinanciranje države, EU projekti (čezmejno sodelovanje), Eko sklad, privatni kapital, potencialni sovlagatelji

Julij-Oktober 2010: OŠ Log Dragomer V letu 2011: 2 javni stavbi) V letu 2012; 1 javna stavba

Uvedba energetskega knjigovodstva v: Občinski stavbi, Osnovni šoli Log–Dragomer, Vrtcu - enota Dragomer, Vrtcu - enota Log.

8000 EUR za uvedbo energetskega knjigovodstva 1000 EUR/leto: uporaba zbranih podatkov pridobljenih v sklopu energetskega knjigovodstva:

Občina Log Dragomer

Uvajanje enostavnega energetskega knjigovodstva; leto 2011, 2012, 2013 Uporaba zbranih podatkov pridobljenih v sklopu energetskega knjigovodstva: 2011-2020

Pridobitev energetske izkaznice

300 EUR po objektu Občina Log Dragomer

Do konca 2010 za OŠ Log Dragomer 2011 za ostale objekte Za novozgrajene objekte takoj

1 Izračun za zasteklitev, vzpostavitev sistema prisilnega prezračevanja in pripravo projektne dokumentacije (za uvajanje OVE) 2 Izračun za vzpostavitev sistema prisilnega prezračevanja in pripravo projektne dokumentacije (za uvajanje OVE) 3 Izračun za zasteklitev, izolacijo, vzpostavitev sistema prisilnega prezračevanja in pripravo projektne dokumentacije (za uvajanje OVE 4 Izračun za zasteklitev, izolacijo, vzpostavitev sistema prisilnega prezračevanja in pripravo projektne dokumentacije (za uvajanje OVE)



4.2. Izvedba sanacije javne razsvetljave Ozadje projekta Občina je v fazi izdelave katastra in načrta javne razsvetljave. Glede na Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l.RS.št. 81/2007, 109/2007) je občina zavezana k izdelavi načrta razsvetljave in izvedbi obratovalnega monitoringa, ki sta zahtevana po 21. in 22. členu Uredbe. Upravljavci obstoječe razsvetljave so bili dolžni prvič poslati ministrstvu načrt razsvetljave najpozneje do 31. marca 2009. Poročilo o obratovalnem monitoringu za leto 2009 pa najpozneje do 31. marca 2010. Poraba električne energije za javno razsvetljavo je v letu 2008 znašala 104.691 kWh. To pomeni, da poraba za javno razsvetljavo na prebivalca znaša 34 kWh letno, kar je manj od predvidene ciljne vrednosti 44,5 kWh na prebivalca letno. Kljub temu, da je poraba električne energije za javno razsvetljavo v okvirih ciljne vrednosti, pa je treba pristopiti k sanaciji javne razsvetljave, saj ta ni urejena v skladu z zakonodajo. Namen projekta Izboljšati energetsko učinkovitost pri delovanju javne razsvetljave oz. zmanjšati porabo energije za delovanje javne razsvetljave in izboljšati javno razsvetljavo v naseljih v občini Log - Dragomer. Izboljšanje učinkovitosti rabe energije: do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v javnem sektorju za 15% glede na leto 2004 Pričakovani rezultati Pričakovani rezultati izvedbe projekta so zmanjšana poraba električne energije za javno razsvetljavo v občini Log Dragomer. Kazalnik izdelka

• Izdelan načrt javne razsvetljave; • Vzpostavljen obratovalni monitoring javne razsvetljave;

Kazalniki vpliva

• Zmanjšana poraba električne energije za 10 % v letu 2011 glede na leto 2007. Cilj projekta

• Javna razsvetljava v občini Log Dragomer v skladu z določili Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l.RS.št. 81/2007, 109/2007).

Nosilci in akterji Nosilci in akterji izvedbe projekta so:

• občina Log – Dragomer, • upravljavec javne razsvetljave.

Predlagane aktivnosti v okviru izvajanja projekta

• Izdelava analize stanja Analiza stanja, bo obsegala pregled javne razsvetljave in sicer:

- katastra javne razsvetljave (popis vseh svetilk in drogov ter njihovih pozicij, dodelitev označbe vsaki svetilki oz. drogu, izdelava zemljevida s točnimi podatki o položaju svetilk, število prižigališč, izdelavo baze podatkov z vsemi lastnostmi drogov, svetilk in druge vgrajene opreme);

- izračun stroškov električne energije in stroškov vzdrževanja; - izračun kazalnikov, npr. porabe električne energije na prebivalca na leto, porabe električne

energije na prižigališče, specifični stroški vzdrževanja ipd.;



- pregled javne razsvetljave za osvetlitev kulturnih spomenikov in določitev lastnosti te razsvetljave ter osvetljenosti;

- pregled in lastnosti razsvetljave fasad javnih zgradb; - pregled in lastnosti objektov za oglaševanje, ki so v lasti upravljavca in občine; - pregled in lastnosti razsvetljave športnih igrišč, ki so v lasti ali upravljanju občine in njenih

zavodov ter podjetij; • Izdelava načrta javne razsvetljave

Načrt javne razsvetljave bo obsegal naslednja poglavja oz. podatke; - ime in naslov upravljavca javne razsvetljave; - opredelitev vrste razsvetljave; - podatki o dolžini osvetljenih občinskih ali državnih cest za razsvetljavo cest; - podatki o površini osvetljenih nepokritih javnih površin za razsvetljavo javnih površin; - podatki o zazidanih površinah stavb in nepokritih zazidanih javnih površinah gradbenih

inženirskih objektov za razsvetljavo letališča, pristanišča, železnice, proizvodnih objektov, poslovne stavbe, športnega igrišča ali gradbišča;

- podatki o osvetljenih površinah fasad ali kulturnih spomenikov; - podatki o objektih za oglaševanje za razsvetljavo teh objektov; - podatki o celotni električni moči svetilk razsvetljave in številu svetilk; - opis sistema za ugotavljanje in merjenje porabe elektrike zaradi obratovanja razsvetljave za

razsvetljavo cest in za razsvetljavo javnih površin; - način izvajanja obratovalnega monitoringa; - podatki o letu v katerem bodo izvedene prilagoditve JR (terminski plan izvedbenih ukrepov). • Izdelava akcijskega načrta sanacije javne razsvetljave

Akcijski načrt sanacije javne razsvetljave bo osnova za sofinanciranje s strani državnega proračuna. Načrt bo vseboval tehnični opis rekonstrukcije in regulacije s ponudbami za rekonstrukcijo, izračun prihrankov (stroškov električne energije vzdrževanja) in višino naložbe, vračilno dobo naložbe, neto sedanje vrednosti donosa ter interne stopnje donosnosti za eno ali več predlogov rekonstrukcije.

• Izvedba rekonstrukcije Investitor bo sanacijske in rekonstrukcijske ukrepe izvajal postopno, v skladu s finančnimi možnostmi in zakonskimi roki.

• Obratovalni monitoring javne razsvetljave Obratovalni monitoring javne razsvetljave bo poleg z uredbo zahtevanih meritev osvetljenosti in drugih podatkov (npr. izdelava evidence električne moči in drugih lastnosti, izračun porabe električne energije za obratovanje javne razsvetljave) zajemal tudi podatke o stroških vzdrževanja sistema. Finančni del in Terminski plan izvajanja projekta


Čas za izvedbo

Analiza dejanskega stanja 4.000 Občina Log Dragomer,

Marec 2009

Izdelava načrta javne razsvetljave 4.500 Občina Log Dragomer,

Marec 2009

Izdelava akcijskega načrta sanacije javne razsvetljave

5.000 Občina Log Dragomer,

Marec 2009

Izvedba rekonstrukcije. 60.000 Občina Log Dragomer,

sofinanciranje države

Januar 2011 - Januar 2015

Obratovalni monitoring javne razsvetljave 500/leto Občina Log December 2010



Dragomer

4.3. Izgradnja plinovodnega omrežja Ozadje projekta Kljub temu, da Energetika Ljubljana uradno še ni izbrana kot sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina predlagamo, da se na ustrezen način vključi v proces pregledovanja projektne dokumentacije in podeljevanja soglasij na enak način kot če bi bili že formalno izbrani za sistemskega operaterja. Predlagamo da investitorji predložijo projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja v pregled in potrditev Energetiki Ljubljana za namen izdelave konkretnih rešitev in napotkov za izdelavo izvedbene projektne dokumentacije. Aktivnosti pri gradnji plinovodnega omrežja za začasno oskrbo z UNP je potrebno projektno in izvedbeno predvideti tako, da ob prevezavi zgrajenega omrežja na distribucijsko omrežje zemeljskega plina ni tehničnih ovir, oziroma neusklajenosti, in finančnih obremenitev do lastnika objekta, začasnega dobavitelja UNP, občine ali Energetike Ljubljana. Med drugim mora biti pogodba z dobaviteljem UNP takšna, da bo prenehanje uporabe UNP in odstranitve plinohrama možno realizirati takoj po izgradnji plinovodnega omrežja zemeljskega plina do objekta. Pri tem je potrebno paziti na ročnost pogodbe (trajanje) in eventuelnih odškodnin, ki bi jih želel vnesti v pogodbo dobavitelj UNP. Ena od izvedenih aktivnosti pa je vsekakor, da Občina sprejme odlok o priporočljivem priključevanju objektov na sistem daljinskega ogrevanja, kjer smiselnost pokaže študija izvedljivosti. Glej: Stanje okolja, Poglavje 2.9.1. Predvidena gradnja in potek plinovodnega omrežja Namen projekta Namen projekta je zagotavljanje oskrbe z energijo zemeljskega plina. Pričakovani rezultati Zagotavljanje trajne oskrbe z zemeljskim plinov. Predlagane aktivnosti v okviru izvajanja projekta Bodo podane s strani Energetike Ljubljana d.o.o. Terminski plan izvedbe projekta Bo podan s strani Energetike Ljubljana d.o.o. Nosilci in akterji Nosilci in akterji izvedbe projekta so:

• občina Log Dragomer, • Energetika Ljubljana d.o.o. (g. Odar Uroš).



4.3.1. Spodbujanje priključitve na načrtovano plinovodno omrežje

Ozadje projekta Izgradnja plinovodnega omrežja v občini Log Dragomer se še ni pričela. Poleg stanovanjskih stavb se bodo na omrežje lahko priključili tudi drugi porabniki - proizvodni objekti. Namen projekta Namen projekta je spodbujanje priključitve čim večjega števila gospodinjstev in organizacij k priključitvi na plinovodno omrežje. Pričakovani rezultati Pričakovani rezultati, ki jih lahko pričakujemo na podlagi izvedenih aktivnosti projekta:

• Povečan delež gospodinjstev in organizacij, ki se ogrevajo s plinom.

• Zmanjšano onesnaževanje zraka zaradi ogrevanja s kurilnim oljem. Nosilci in akterji Nosilci in akterji izvedbe projekta so:

• Energetika Ljubljana d.o.o., • Občina Log Dragomer in • investitorji (gospodinjstva in organizacije).

Predlagane aktivnosti v okviru izvajanja projekta Spodbujanje priključevanja na plinovodno omrežje bo izvajalo podjetje Energetika Ljubljana d.o.o. ki je tudi upravljavec plinovodnega sistema. Za povečano zavedanje o prednostih ogrevanja s plinom so potrebne predvsem marketinške in izobraževalne aktivnosti.

• Izvajanje marketinških akcij Podjetje Energetika Ljubljana bo pripravilo vsebinski, časovni in strateški načrt komunikacijskih akcij in ga uskladilo z Občino Log Dragomer, predvsem na področju financiranja. Glavne aktivnosti so:

- izdelava in razširjanje tiskovin (brošure, letaki, …), - objavljanje relevantnih informacij na spletni strani in pošiljanje obvestil zainteresiranim

občanom in - priprava in posredovanje strokovnih ter PR člankov lokalnim medijem.

• Izobraževanje o prednostih

Priprava delavnic in predavanj na katerih bodo strokovnjaki iz podjetja Energetika Ljubljana zainteresiranim občanom predstavili splošne lastnosti in prednosti priključitve na plinovodno omrežje. Delavnice se bodo odvijale v občinskih prostorih vsaj 3-4 krat letno, odvisno od zanimanja. Pred izvajanjem delavnic se bo v okviru aktivnosti 1 izdelala tiskovina z osnovnimi podatki o delavnici in bo poslana na naslove gospodinjstev, ki imajo možnost priključitve na omrežje.

• Izračun finančne upravičenosti investicije za investitorje Podjetje Energetika Ljubljana d.o.o. bo zainteresiranim gospodinjstvom pripravilo finančni izračun investicije in primerjavo z načinom ogrevanja, ki ga trenutno uporabljajo.



Finančna konstrukcija za izvedbo projekta

Aktivnost Vrednost v EUR Čas trajanja Viri financiranja

Izvajanje marketinških akcij

2.000 € /leto

Ves čas izvajanja LEK

Energetika Ljubljana


Izobraževanje o prednostih 1.500 € /leto

Ves čas izvajanja LEK

Energetika Ljubljana

Izračun finančne upravičenosti investicije za investitorje 1.500 € /leto Ves čas izvajanja

LEK Energetika Ljubljana

UKREP 2: Energetsko varčna gradnja

4.4. Opredelitev obveznosti glede energetsko varčne gradnje v ustreznih občinskih aktih

Ozadje projekta Izhodišče za izvedbo aktivnosti Načrta energetske oskrbe objektov s posebnimi zahtevami na določenih območjih in Študije izvedljivosti pri rekonstrukcijah ogrevalnih sistemov za priključevanje novih objektov in za uporabo modernih tehnologij je Izdelan načrt izrabe OVE v občini Log Dragomer. Namen projekta Namen projekta je uvajanje ukrepov OVE in URE. Pričakovani rezultati Usmerjeno načrtovanje občinske energetske politike. Kazalnik izdelka:

• Akt ki opredeljuje obveznost izdelave načrta energetske oskrbe objektov s posebnimi zahtevami na določenih območjih in

• Akt ki opredeljuje obveznost izdelave Študije izvedljivosti pri rekonstrukcijah ogrevalnih sistemov za priključevanje novih objektov in za uporabo modernih tehnologij

Cilj projekta Vzpostavitev sistema za zagotovitev uvedbe sistemov OVE in ukrepov URE ob novogradnjah in rekonstrukciji obstoječih sistemov. Nosilci in akterji Nosilci in akterji izvedbe projekta so:

• občina Log - Dragomer • Energetski menedžer • Pripravljavci prostorskih aktov

Aktivnosti Izdelava Načrta energetske oskrbe objektov s posebnimi zahtevami na določenih območjih



Pri načrtovanju področij z novimi gradnjami mora občina poskrbeti za načrt energetske oskrbe področja s čimer lahko vpliva na izbor energenta in določi območja z ustrezno gradnjo (npr. nizko energetske hiše, pasivni objekti, obvezna oskrba s solarnimi sistemi...). Izdelava Študije izvedljivosti pri rekonstrukcijah ogrevalnih sistemov za priključevanje novih objektov in za uporabo modernih tehnologij Učinkovitost kotlovnic se povečuje s čim večjo izkoriščenostjo tehnološko ustreznih naprav, ustrezno regulacijo in ustreznim vodenjem. Pri investicijskem vzdrževanju kotlovnic oziroma rekonstrukcijah je zato potrebno spodbujati upravnike k tovrstnim projektom. Prav tako je potrebno pospeševati izgradnjo skupnih kotlovnic in ne lokalnih kurišč (npr. nov stanovanjski kompleks, območje centralnih dejavnosti, ali tudi kogeneracija na OVE (biomasa) za bodočo gospodarsko cono.


Čas za izvedbo

Izdelava Načrta energetske oskrbe objektov s posebnimi zahtevami na določenih območjih

Marec 2010

Izdelava Študije izvedljivosti pri rekonstrukcijah ogrevalnih sistemov za priključevanje novih objektov in za uporabo modernih tehnologij

Marec 2010

UKREP 3: Izraba OVE

4.5. Vzpostavitev sistemov OVE Ozadje projekta Spodbujanje in uvajanja OVE predstavlja pomemben prispevek k zmanjševanju porabe energije v občinah. Načrt spodbujanja in uvajanja OVE, ki je predmet te projektne naloge, se nanaša na vse subjekte v občini od gospodarstva, javnega sektorja in gospodinjstev. S tem projektom želimo prispevati k večjemu deležu izrabe OVE z zagotovitvijo sistemov oz. energije iz sistemov OVE na območju občine Log Dragomer. Namen projekta Dvig deleža OVE v primarni energetski bilanci in sicer:

• povečanje deleža OVE pri oskrbi s toploto • dvig deleža električne energije iz OVE

Pričakovani rezultati Usmerjeno načrtovanje izrabe OVE v občini Log Dragomer. Kazalnik izdelka

• Izdelan načrt izrabe OVE v občini Log Dragomer • Izdelana študije izvedljivosti za izvedbo mikro sistema DOLB



Kazalnik vpliva • Povečan delež rabe OVE

Cilj projekta Zagotovitev rabe OVE v občini Log Dragomer za ogrevanje in rabo električne energije. Nosilci in akterji Nosilci in akterji izvedbe projekta so:

• občina Log - Dragomer • Energetski menedžer • prebivalci Občine Log Dragomer, • Investitorji v mikro sisteme na lesno biomaso. • Poslovni subjekti v gospodarski coni • Pripravljavci OPPN - ja za predvideno gospodarsko cono


• Priprava načrte izrabe OVE; • Analiza izrabe energije sonca • Analiza izrabe lesne biomase • Analiza izrabe obnovljivih virov energije s toplotnimi črpalkami • Izdelava študije izvedljivosti za izvedbo mikro sistemov na lesno biomaso • Študija izvedljivosti skupne kotlovnice z možnostjo kogeneracije na OVE za predvideno

gospodarsko cono

4.5.1. Priprava načrta rabe OVE

Na podlagi zbranih podatkov in zaključkov analize stanja bomo preučili potenciale in možnosti za izrabo OVE in izboljšanje stanja URE. V okviru te faze bo izvedeno:

• preučitev potencialov in možnosti za izrabo OVE in izboljšanje stanja URE, • oblikovanje predlogov in nadaljnje izvajanje, • proučitev zainteresiranosti občanov Občine Log Dragomer glede izrabe OVE.

V okviru opredelitve potencialov bomo obravnavali vsaj možnosti:

• možnosti postavitve fotovoltaičnih sistemov, • možnost izrabe lesne biomase, • možnost izrabe toplotnih črpalk.

Na podlagi zaključkov analize potencialov in možnosti za izrabo OVE in izboljšanje stanja URE bomo pripravili zasnove ureditve. Zasnove ureditve (osnovne projektne rešitve in razmestitev objektov ter naprav) bodo izdelane na nivoju idejne zasnove (IDZ). Zasnova ureditve bo obsegala:

• tehnični opis predloga ureditve in razmestitve spremljajočih za izrabo OVE in izboljšanje stanja URE,

• predstavitev potrebnih aktivnosti za izvedbo ureditve in ocena stročkov predlagane ureditve, • grafični prikaz ureditve in razmestitve spremljajočih prostorov za razširitev in ureditev

območja (ključne situacije in osnovni karakteristični prerezi).



Ko bodo oblikovani variantni predlogi potencialnih ureditev bodo za vsako izmed opredeljenih variant opredeljene prednosti in slabosti posameznega predloga (izdelava SWOT analize). Ob tem je potrebno preveriti če so opredeljeni ukrepi izvedljivi. Za izbrane ukrepe učinkovite rabe energije bomo natančno proučili in izračunali prihranke energije in investicijske stroške. Pri natančnem izračunu bomo upoštevali le tiste ukrepe, ki pripeljejo do največjih prihrankov energije z ekonomsko smiselno vračilno dobo investicije. Pri tem bomo upoštevali tudi pozitivne vplive na okolje. Prihranki energije bodo podani ločeno od investicijskih stroškov. Določena bo enostavna vračilna doba predlaganih ukrepov, ki omogoča določitev prioritet za njihovo izvajanje. V okviru ukrepov za učinkovito rabo energije bodo postavljeni tako organizacijski ukrepi kot tudi uvajanje novih tehnologij. V okviru te faze bo izvedeno:

- izdelava predlogov zasnov variantnih (tehnični opis in osnovni grafični prikazi) - opredeljevanje prednosti in slabosti posameznega predloga (izdelava SWOT analize), - predstavitev predlogov predstavniku naročnika (do 2 sestanka). - morebitne dopolnitve predlogov in popravki predlogov.

4.5.2. Analiza izrabe energije sonca

V občini je nekaj objektov, ki imajo večje strešne površine, ki bi bile primerne za nameščanje sprejemnikov sončne energije. Kot usmeritev za izvedbo predlagamo občini, da izvede sledeče aktivnosti, ki naj bodo podlaga za nadaljnje odločanje in usmeritve:

- zbiranje in pregled dokumentacije, - pregled stanja na področju izrabe energije sonca (pregled s strani potencialnega izvajalca

sistema), - oblikovanje možnih variant ureditve sistema (tehnologije), - opredelitev nadaljnjih postopkov in predlog za izdelavo projektov, - ocena potrebnih sredstev, - iskanje virov financiranja.

• Analiza postavitve sončnih elektrarn na strehah obstoječih objektov

Izdelati je potrebno projekt ocene ustreznosti statike strešne konstrukcije obstoječih objektov oz statične analiza objektov. Pri tem se bodo proučile možnosti za oddajo streh z namenom pridobitve električne energije. V Prilogi 4 je podan Grafični prikaz velikosti možnih solarnih elektrarn in višina najemnine letno za vse javne stavbe v občini Log - Dragomer.

• Evidentiranje prostora za sončne elektrarne - Določiti velikost sončne elektrarne. Izdelati ID idejni projekt za sončno elektrarno.

Pridobitev potrebne dokumentacije; - Pridobitev projektnih pogojev: izpolnitev Vloge za izdajo projektnih pogojev in Soglasja za

priključitev na distribucijsko omrežje (hkratna vloga po 50. členu ZGO-1); - Pridobitev soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje SzP (v primeru, če so bili izdani

projektni pogoji). - Sklenitev Pogodbe o priključitvi na distribucijsko omrežje; - Sklenitev Pogodbe o odkupu električne energije. - Ovrednotenje vrednost investicije in razpoložljivost primernih virov financiranja.



4.5.3. Analiza izrabe obnovljivih virov energije s toplotnimi črpalkami

Preučile se bodo možnosti o potencialu, kot o možnosti postavitve večjih sistemov. Obravnavali se bodo naslednji sistemi: Toplotne črpalke (voda-voda), ki izkoriščajo toploto podtalne vode. Toplotne črpalke (zrak-voda), ki izkoriščajo toploto prostora v katerem se nahaja naprava ali zunanjega zraka. Toplotne črpalke (zemlja-voda), ki izkoriščajo toploto zemlje .

4.5.4. Izdelava študije izvedljivosti za izvedbo mikro sistemov na lesno biomaso

Potek zemeljskega plina skoraj v celoti pokrije območje občine Log Dragomer (glej Priloga H: Prikaz plinovodnega omrežja). Zaradi tega se v nadaljevanju ne podaja ocena možnosti postavitve mikro sistema DOLB za konkretno situacijo. Vseeno v nadaljevanju posredujemo projektno nalogo za izvedbo študije izvedljivosti za izvedbo mikro sistemov na lesno biomaso, kot opcijo za uvedbo le te, kajti lesna biomasa predstavlja enega najpomembnejših obnovljivih virov energije v Sloveniji. Kot potencialno območje izgradnje mokro sistemov DOLB smo opredelili naselje Vas Dragomer. Povečana raba lesne biomase v sodobnih energetskih sistemih je za Slovenijo pomembna z vidikov zanesljivosti in konkurenčnosti energetske oskrbe ter varstva okolja. Les je domač, obnovljiv in okolju prijazen vir energije. Sistem mikro DOLB bi zamenjal obstoječ sistem daljinskega ogrevanja na fosilna goriva. Sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso je sestavljen iz kotlarne, omrežja za distribucijo toplote ter toplotnih postaj. V ta namen bi kot prvo aktivnost znotraj tega projekta izdelali Dokument identifikacije investicijskega projekta (v nadaljevanju DIIP) za ogrevanje prostorov na sistem mikro daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. 1. Izdelava dokumenta DIIP za ogrevanje prostorov mikro DOLB Vrsto in vsebino investicijske dokumentacije opredeljuje Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06). Uredba se nanaša na vse investicijske projekte, ki se financirajo po predpisih, ki urejajo javne finance. Na podlagi študije izvedljivosti bo investitor dobil vse potrebne podatke, na podlagi katerih se bo odločil o investiciji v sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Investicijska dokumentacija bo pripravljena v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur.l. RS, št. 60/2006) in bo obsegala:

• Navedbo investitorja, izdelovalca investicijske dokumentacije in upravljavca ter strokovnih delavcev oziroma služb, odgovornih za pripravo in nadzor nad pripravo ustrezne investicijske ter projektne, tehnične in druge dokumentacije, z žigi in podpisi odgovornih oseb.

• Analizo stanja z opisom razlogov za investicijsko namero. • Opredelitev razvojnih možnosti in ciljev investicije ter preveritev usklajenosti z razvojnimi

strategijami in politikami. • Opis variant »z« investicijo predstavljenih v primerjavi z alternativo »brez« investicije in/ali

minimalno alternativo. • Opredelitev vrste investicije, oceno investicijskih stroškov (za vse faze, če je predvidena

delitev projekta) po stalnih cenah in tekočih cenah (če je predvidena dinamika investiranja daljša od enega leta), prikazano posebej za upravičene in preostale stroške in navedbo osnov za oceno vrednosti (najmanj na podlagi analize vrednosti že izvedenih investicij oziroma drugih verodostojnih izhodišč).



• Opredelitev temeljnih prvin, ki določajo investicijo (predhodna idejna rešitev ali študija, opis lokacije, okvirni obseg in specifikacija investicijskih stroškov s časovnim načrtom izvedbe, varstvo okolja, kadrovsko organizacijska shema s prostorsko opredelitvijo, predvideni viri financiranja in drugi viri), skupaj z informacijo o pričakovani stopnji izrabe zmogljivosti oziroma ekonomski upravičenosti projekta.

• Ugotovitev smiselnosti in možnosti nadaljnje priprave investicijske, projektne, tehnične in druge dokumentacije s časovnim načrtom.

• Analiza stroškov in koristi, skupaj s predstavitvijo tistih stroškov in koristi, ki jih ni mogoče izraziti v denarnih enotah in/ali analizo stroškovne učinkovitosti za posamezne variante.

V kolikor Bi vrednost investicije presegala 500.000 EUR bo potrebno na podlagi Uredbe o pripravi in obravnavi investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS št. 60/06) potrebno še dodatno pripraviti investicijski program (INVP).

4.5.5. Študija izvedljivosti skupne kotlovnice z možnostjo kogeneracije na OVE za predvideno gospodarsko cono

Glede na razpoložljive podatke, ki smo jih pridobili s starani občinske uprave ni bilo moč določiti konkretnih aktivnosti ki se vežejo na možnost kogeneracije na OVE za predvideno gospodarsko cono. Študijo izvedljivosti izdelamo, ko bo določena velikost cone, znana vsebina in vrste dejavnosti. Študijo izvedljivosti izdelamo z namenom, da namesto individualnih ogrevalnih naprav in kotlov na neobnovljive vire zagotovimo centralni ogrevalni in obnovljivi vir. Aktivnosti znotraj projekta

• Analiza dejanskega oz. pričakovanega stanja, v katerem evidentiramo: - vrste dejavnosti; - ogrevalno površino vseh stavb; - ogrevalno prostornino vseh stavb; - vrste procesov in temperaturne nivoje dobavljene toplote ter vrsto energije (toplo vodo,

tehnološko paro) za gretje procesov. Določimo še natančni obseg in dinamiko rabe toplote, ki bo najpomembnejša podlaga za okvirno določitev zmogljivosti ogrevalnega sistema. Določimo še faktor istočasnosti rabe toplote, za mikrosistem je ta faktor enak 1. Proučimo še konusno in pasovno obremenitev, ki nam dasta podatek o zmogljivosti hranilnika toplote.

• Idejni načrt in izračun zmogljivosti. Na osnovi dobljenih podatkov o potrebni moči določimo idejno shemo sistema in shemo v realnem merilu, ki nam omogoči določitev osnovnih parametrov kotlovnice in dolžine cevovodov. Izvedemo:

- idejni izračun parametrov (moč, zmogljivost, masno in energetsko bilanco sistema); - idejni popis opreme. a) Tehnična in ekonomska analiza.

Izdelamo tehnično variantno analizo, ki obsega različne vrste energentov (lesne pelete, sekance) in različne tehnologije, ki jih primerjamo po izkoristkih. Ekonomska analiza zajema investicijske in obratovalne stroške, glede na odkupno ceno toplote na trgu določimo še ekonomiko naložbe: vračilni rok, interno stopnjo donosnosti, neto sedanjo vrednost donosa.

b) Izmed vseh variant izberemo najustreznejšo glede na tehnične zahteve in najugodnejšo ekonomiko naložbe z upoštevanjem obratovalnih stroškov in izberemo najustreznejšo za izvedbo.

c) Izdelava projektne dokumentacije. d) Pridobitev finančnih sredstev. e) Izvedba.



Finančni del in Terminski plan izvajanja projekta


Čas za izvedbo

Priprava načrta rabe OVE 4.000 Občina Log Dragomer

Marec 2011

Analiza izraba sončne energije 5.500 Občina Log Dragomer, potencialni investitiorji, AURE

April, Maj 2011

Analiza izrabe lesene biomase 4000 Občina Log Dragomer, potencialni investitiorji, AURE

April, Maj 2011

Analiza izrabe obnovljivih virov energije s toplotnimi črpalkami

60.000 Občina Log Dragomer

April, Maj 2011

Analiza izrabe geotermalne energije 4000 Potencialni investitorji 2015-2020 Izdelava študije izvedljivosti za izvedbo mikro sistemov na lesno biomaso

8000 Občina Log Dragomer

Januar-Julij 2012

Študija izvedljivosti skupne kotlovnice z možnostjo kogeneracije na OVE za predvideno gospodarsko cono

8000 Občina Log Dragomer

Julij- December 2012

UKREP 4: Energetski menedžment

4.6. Imenovanje energetskega menedžerja Ozadje projekta in njegov pomen Za učinkovito izvajanje in spremljanje izvedbe lokalnega energetskega koncepta ter sodelovanje z nosilci aktivnosti ter širšo javnostjo skrbi energetski menedžer kot glavni nosilec vseh aktivnosti energetskega koncepta. Namen projekta Namen projekta je izvesti sanacijo objektov in zagotovitev učinkovite rabe energije. Ravno tako je namen projekta povečana raba obnovljivih virov energije v gospodinjstvih in zagotoviti izvajanje akcijskega načrta LEK-a. Pričakovani rezultati Rezultati, ki jih lahko pričakujemo na podlagi izvedenih aktivnosti projekta:

• Zmanjšana poraba energije za ogrevanje in pripravo sanitarne vode.

• Povečan delež obnovljivih virov energije. Energetski menedžer je odgovoren za:

• spremljanje izvajanja koncepta; • aktivnosti za sodelovanje javnosti; • vrednotenje rezultatov in vplivov programa in podobno; • dogovarjanje z nosilci projektov; • usklajevanje aktivnosti za pridobivanje dodatnih finančnih sredstev • izobraževanje.



Nosilci in akterji Nosilci in akterji izvedbe projekta so:

• občina Log - Dragomer • Investitorji (gospodinjstva) • Javne stavbe (upravitelji)


• Izvajanje izvedbe akcijskega načrta, izvajanje ukrepov ter uvajanje energetske učinkovitosti

Občina mora vsako leto pripraviti poročilo o izvajanju ukrepov iz akcijskega načrta in ga posredovati ministrstvu, pristojnemu za okolje.

• Obveščanje in iskanje dodatnih virov financiranja ukrepov, priprava projektne dokumentacije, pisanje poročil, svetovanje pri planiranju, projektiranju, izdelavi idejnih študij, nadzor gradnje

Energetski menedžer skrbi za: - razgovori znotraj delovne skupine; - določitev ciljev projekta, vsebine projekta, predvidenih stroškov, strukture poteka

projekta, postopka za izbiro izvajalca, aktivnosti za vključevanje lokalnih akterjev pri nastajanju energetske zasnove;

- predstavitev projekta na kolegiju občinske uprave in predlog sklepa županu v sprejem za začetek aktivnosti na projektu;

- dogovarjanje s potencialnimi sodelujočimi v komisiji oz. delovni skupini (znotraj občinske uprave, v zunanjih podjetjih, institucijah, javnosti,...) ter potencialnimi zunanjimi svetovalci;

- končna določitev sodelavcev na projektu - komisije ali delovne skupine za spremljanje nastajanja in izvajanja energetske zasnove način oblikovanja, zunanjega svetovalca, vodje projekta;

- določitev pristojnosti in nalog med vodjo projekta in zunanjim svetovalcem. Po teh prvih korakih pa naj bi sledilo:

- kolegij občinske uprave: predlog komisije za izvedbo javnega razpisa, predlog komisije za spremljanje, sodelovanje in nadzor pri izdelavi energetske zasnove občine z imenovanjem vodje projekta ter zunanjega svetovalca, sklep o stalnem obveščanju in motiviranju javnosti (načinu, pogostnosti,...), poročanju občinskemu svetu, nosilcem odločitev, itd., sklep o predstavitvi na občinskem svetu in uradnem začetku projekta;

- prvi skupni delovni sestanek delovne skupine oz. komisije in zunanjega svetovalca z določitvijo podrobnega programa del in terminskega plana izvajanja del;

- občinski svet: predstavitev projekta, potrditev predloga komisije za izvedbo javnega razpisa, potrditev predloga komisije za spremljanje, sodelovanje in nadzor pri izdelavi energetskega koncepta občine z imenovanjem vodje projekta ter zunanjega svetovalca, potrditev predloga za sodelovanje ustreznega zunanjega svetovalca in pooblastilo, potrditev podrobnega programa del in terminskega plana izvajanja del;

- izvedba javnega razpisa; - analiza ponudb, po možnosti osebni razgovori s ponudniki, izbor najbolj ustreznega

ponudnika; - podpis pogodbe z izbranim izdelovalcem energetskega koncepta. • Promoviranje obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije

Promoviranje učinkovite rabe in obnovljivih virov energije v izobraževalnih programih, ki omogočajo boljše razumevanje teh vsebin ter vzpodbujajo privlačnejše metode učenja.



Finančni del in terminski plan projekta

Aktivnost Vrednost v EUR Viri financiranja

Čas trajanja

Imenovanje energetskega menedžerja Januar 2010-december 2010:

2.000 €/

2011-2015; 8000 EUR /leto

Januar 2010 Izvajanje akcijskega načrta, izvajanje ukrepov ter uvajanje energetske učinkovitosti


Januar 2010- December 2015

Obveščanje in svetovanje Občina Log Dragomer


Promoviranje obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije



4.7. Načrt spodbujanja in uvajanja URE in OVE v gospodinjstva

Ozadje projekta Občina Log Dragomer ne izvaja učinkovitega strateškega in svetovanja ter spodbujanja oz. uvajanja URE in OVE. Kljub temu občani sorazmerno dobro poznajo prednosti izkoriščanja alternativnih virov energije, predvsem sončne. Izkoriščanje solarne energije je glavni vir OVE, ki se trenutno izkorišča v občini, za povečanje deleža solarne in popularizacijo ostalih virov pa bo morala občina odigrati svojo vlogo na svetovalnem, izobraževalnem in splošno komunikacijskem področju. Vključevanje lokalnega prebivalstva je ključno za uspešno uvajanje URE in OVE. Prav tako bo občina pri načrtovanju območij z novimi gradnjami morala poskrbeti za načrt energetske oskrbe območja in s tem vplivati na izbor energenta ter določiti območja z ustrezno gradnjo (npr. nizkoenergetske hiše, pasivni objekti, obvezna oskrba s solarnimi sistemi...). Namen projekta Namen projekta je spodbujanje URE in OVE v gospodinjstvih s pomočjo mehkih vsebin (svetovanja, izobraževanja in nasploh komuniciranja) in načrtnega uvajanja URE in OVE na območjih z novimi gradnjami. Pričakovani rezultati Pričakovani rezultati, ki jih lahko pričakujemo na podlagi izvedenih aktivnosti projekta:

• Zmanjšana poraba energije za ogrevanje in pripravo sanitarne vode.

• Povečan delež uporabe obnovljivih virov energije. Aktivnosti znotraj projekta Energetski menedžer bo koordiniral strateško načrtovanje in izvajanje aktivnosti na področju spodbujanja in uvajanja URE in OVE v gospodinjstva. 1. Komunikacija z občani Komunikacija z občani se v osnovi deli na njihovo vključevanje, torej dvosmerno komunikacijo, in obveščanje ter izobraževanje, torej enosmerno komunikacijo. Vključevanje občanov je pomembno predvsem za namen analize stanja na področju spodbujanja oz. uvajanja URE in OVE in vključevanja njihovih mnenj v nadaljnje strateške korake. Na področju dvosmerne komunikacije bodo izvedeni naslednji koraki:

• izdelava javnomnenjske raziskave stanja na področju uporabe OVE in izvajanja URE,



• izdelava spletne strani s spletnim forumom in • sprejemanje mnenj občanov prek spletne pošte in v pisarni.

Enosmerno obveščanje deležnikov bo potekalo:

• z objavo novic na spletni strani, • z objavo novic in ostalih prispevkov v lokalnih časopisih ter radijskih postajah in • z izdelavo in razdeljevanjem informacijskih tiskovin (letaki, brošure,…).

Izobraževanje bo potekalo po posameznih področjih in bo predstavljeno v sledečih aktivnostih. 2. Izobraževanje za zmanjšanje toplotnih izgub stavbe V sklopu izobraževanj za toplotno izolacijo stavb bodo predstavljene rešitve, ki izboljšujejo energetsko učinkovitost stavb. Izobraževanja bodo usmerjena v učinkovito energetsko obnovo starejših stavb in izgradnjo novih stavb. Poudarek bo namenjen novim izolacijskim materialom, ki se jih uporablja pri izolaciji oboda stavb (fasade, streh, tal). Poudarjene bodo tudi toplotne izgube zaradi oken ter reševanje problematike toplotnih mostov. V sklopu izobraževanja bodo predstavljene možnosti sofinanciranja investicij usmerjenih v učinkovito izolacijo stanovanjskih hiš. Izvedene bodo dve vrsti izobraževanj:

• informativna in motivacijska izobraževanja (izvedba enega predavanja); • ciljna izobraževanja glede na interesente (obnova stavbnega pohištva (fasade, streha, tla), kjer

bodo sodelovali tudi predstavniki firm, ki so dejavne na tem področju. Izobraževanja bodo organizirana v večdnevnem sklopu. Predstavljeni bodo novi izolacijski materiali ter nove rešitve na področju zmanjševanja energetskih izgub stavb.

Pred izvajanjem izobraževanja se bo v sklopu prve aktivnosti izdelala predstavitvena publikacija z opisom poteka, terminskim načrtom in vabilom, ki bo poslana na vsa gospodinjstva 3. Uporaba obnovljivih virov energije Predstavljeni bodo sistemi, ki omogočajo učinkovito in ekonomično rabo obnovljivih virov energije. Poseben poudarek bo namenjen analizi povrnitve investicija ob zmanjšanju stroškov ogrevanja. Vrsta OVE Obseg oz. aktivnosti Biomasa • Predstavljene naj bodo različne vrste biomase (sekancev, peletov) ter

sistemi, ki omogočajo izkoriščanje različnih oblik biomase. Sistemi, ki bodo predstavljeni:

• Kotli za zgorevanje lesnih polen z uplinjevalno komoro so bolj primerni za zamenjavo starejših peči na drva, saj omogočajo izkoriščanje polen z bistveno večjim energetskim izkoristkom.

• Kotli za zgorevanje sekancev in peletov, ki so primerni za zamenjavo sistemov na tekoča goriva (kurilno olje).

Sončna energija

• Predstavitev solarnih sistemov ter njihova ekonomičnost. • Predstavitev prednosti v občini Izola za pridobivanje toplotne in/ali

električne energije s pomočjo solarnih sistemov – predvsem veliko število sončnih dni.

Toplotne črpalke

• Toplotne črpalke (voda-voda), ki izkoriščajo toploto podtalnice ali, v primeru Izole zelo zanimivo možnost izkoriščanja morske vode za ogrevanje in hlajenje.

• Toplotne črpalke (zrak-voda), ki izkoriščajo toploto prostora v katerem se nahaja naprava.



Pred izvajanjem izobraževanj se bo v okviru prve aktivnosti izdelala zgibanka, ki bo poslana vsem gospodinjstvom v občini. V zgibanki bodo predstavljene vsebine izobraževanj. Zgibanki bo priloženo vabilo ter terminski plan izobraževanj. V okviru izobraževanja bo organiziran ogled primerov dobrih praks, kjer si bo možno ogledati tako rešitve za zmanjšanje toplotnih izgub stavbe, kot tudi sistemov ogrevanja na obnovljive vire energije. Pri izobraževanjih naj se vodi lista prisotnih s pomočjo katere se oblikuje ožja interesna skupina ljudi na katere bo usmerjeno svetovanje pri načrtovanju energetske sanacije stanovanjskih stavb. 4. Svetovanje pri načrtovanju sanacije Svetovanje bo koordiniral energetski menedžer, ki deluje na področju občine Log Dragomer. Svetovanje naj bo usmerjeno v konkretne stanovanjske hiše, za katere naj se določi najboljše rešitve ter načine za izkoriščanje obnovljivih virov energije ter izboljšanje energetske učinkovitosti. Ukrepi naj temeljijo na izolaciji stanovanjskih hiš, določitvi najprimernejšega sistema ogrevanja prostorov in sanitarne vode. Predvsem naj se spodbuja raba sončne energije za ogrevanje in/ali pridobivanje električne energije, toplotnih črpalk in biomase. 5. Pomoč pri iskanju finančnih virov Prebivalcem, ki so zainteresirani za investicije v izboljšavo energetske učinkovitosti stavb, naj se nudi pomoč pri iskanju možnosti sofinanciranja ter pomoč pri izpolnjevanju dokumentacije. 6. Uvedba svetovalne pisarne, ki bo koordinirala delo na tem in ostalih projektih Svetovalna pisarna bo delovala kot klicni center za potrebe občanov in organizacij glede URE in OVE. Svetovalna pisarna bo koordinirala izvajanje večino projektov, ki zajemajo »mehkejši« pristop, npr. svetovanje strokovnih svetovalcev občanom neposredno na terenu, izvajanje motivacijskih aktivnosti, informiranje o možnostih sofinanciranja, itd. Sodelovali bodo s posameznimi gospodinjstvi, upravitelji večstanovanjskih stavb, javnimi gospodarskimi službami in podjetji. Naloga svetovalne pisarne bo delovati proaktivno – motivirati občane in organizacije, da začnejo skrbeti za zmanjšanje porabe energije ter se hitro odzivati na njihova vprašanja in jim svetovati glede njihovih želja in potreb. 7. Strokovni svetovalci na terenu Strokovni svetovalci bodo izvajali energetske preglede na terenu in občanom ter podjetjem svetovali predvsem na tehničnem področju URE, rabe OVE (predvsem sončne) in možnostih energetske sanacije in opremljanja stavb. Strokovni svetovalci bodo dobro izurjeni in vešči enostavnih ukrepov ter sodobnih tehnologij. Nosilci in akterji Nosilci in akterji izvedbe projekta so:

• Občina Log Dragomer • Energetski menedžer • Investitorji (gospodinjstva)

Finančna konstrukcija za izvedbo projekta

Aktivnost Vrednost v EUR Viri financiranja

Čas izvedbe

Komunikacija z občani 3.000 € /leto



Izobraževanje za zmanjšanje toplotnih izgub stavbe 2.000 € /leto

Uporaba obnovljivih virov energije 1.500 € /leto Svetovanje pri načrtovanju sanacije 3.000 € /leto Pomoč pri iskanju finančnih virov 1.000 € /leto Uvedba svetovalne pisarne, ki bo koordinirala delo na tem in ostalih 3500 €/leto



projektih Strokovni svetovalci na terenu

4.8. Načrt spodbujanja in uvajanja URE in OVE v gospodarstvu

Ozadje projekta Spodbujanje in uvajanja URE in OVE v gospodarstvu lahko predstavlja pomemben prispevek k zmanjševanju porabe energije v občinah. To je še posebej pomembno, ker so gospodarski subjekti navadno veliki porabniki energije in ker se v splošnem, zaradi večjega interesa, večina obstoječih projektov za spodbujanje in uvajanje URE in OVE nanaša na gospodinjstva. Namen projekta Namen projekta je spodbujanje URE in OVE v gospodarstvu s pomočjo mehkih vsebin (svetovanja, izobraževanja in nasploh komuniciranja) in načrtnega uvajanja URE in OVE. Pričakovani rezultati Pričakovani rezultati, ki jih lahko pričakujemo na podlagi izvedenih aktivnosti projekta:

• Zmanjšana poraba končne energije .

• Povečan delež uporabe obnovljivih virov energije. Nosilci in akterji Nosilci in akterji izvedbe projekta so:

• Občina Log Dragomer • Energetski menedžer • Podjetja v občini Log Dragomer

Aktivnosti 1. Analiza stanja energetske porabe in uporabe URE in OVE v gospodarstvu Načrt spodbujanja in uvajanja URE in OVE v gospodarstvu je možno oblikovati le na osnovi kakovostno izvedene analize stanja energetske porabe in uporabe URE in OVE v gospodarstvu. Analiza stanja bo zajemala naslednje segmente: • Evidentiranje obstoječih gospodarskih subjektov. • Analiza podatkov o skupni porabi posameznih virov energije v gospodarstvu ter podatkov o

porabi energije po posameznih gospodarskih panogah. • Analiza podatkov o načrtovanih gospodarskih subjektih (gospodarska cona) in predvidenih

dodatnih potrebah po virih energije. • Analiza podatkov o obstoječih ukrepih in tehnikah URE v gospodarstvu ter prihrankih

energije, ki iz tega izhajajo. • Zaključki analize stanja s povzetkom ugotovljenih pomanjkljivosti oziroma priložnosti za

izboljšavo stanja. 2. Analiza možnosti uporabe URE in OVE v gospodarstvu glede na lokalne značilnosti

Predstavljeni bodo sistemi, ki omogočajo učinkovito in ekonomično rabo virov energije ter priporočene vrste OVE, glede na lokalne značilnosti in možnosti. Poseben poudarek bo namenjen analizi povrnitve investicij.

2. Predlog ukrepov in aktivnosti za spodbujanje in uvajanje URE in OVE



V sklopu načrta bo, glede na ugotovljeno obstoječe stanje glede porabe virov energije in uporabe OVE in ukrepov za URE v gospodarstvu, predstavljen program ukrepov in aktivnosti za spodbujanje in uvajanje URE in OVE.

a. Izobraževanje gospodarskih subjektov o URE in OVE V sklopu izobraževanj o URE in OVE bodo predstavljene rešitve za učinkovito rabo energije v gospodarstvu. Izobraževanja bodo usmerjena v sanacijo proizvodnih in poslovnih stavb. Pomemben poudarek bo tudi na predstavitvi lokalno najbolj zanimivih obnovljivih virov energije kot so sončne celice, toplotne črpalke in biomasa. V sklopu izobraževanja bodo predstavljene možnosti sofinanciranja naložb in drugih spodbud na področju URE in OVE. Izvedene bodo dve vrsti izobraževanj:

• splošna informativna in motivacijska izobraževanja (izvedba enega predavanja), • ciljna izobraževanja glede na interesente (glede na vrsto dejavnosti in velikost subjektov).

Tovrstna izobraževanja bodo vključevala pregled in predstavitev bolj specifičnih ukrepov in tehnik URE in možnih OVE, ki so primerni za določeno gospodarsko panogo ali skupini panog.

Pred izvajanjem izobraževanj se bo izdelala zgibanka, ki bo poslana vsem gospodarskim subjektom v občini. V zgibanki bodo predstavljene vsebine izobraževanj. Zgibanki bo priloženo vabilo ter terminski plan izobraževanj. V okviru izobraževanja bo organiziran ogled primerov dobrih praks, kjer si bo možno ogledati tako rešitve za URE, kot tudi sistemov ogrevanja na obnovljive vire energije. Pri izobraževanjih naj se vodi lista prisotnih s pomočjo katere se oblikuje ožja skupina ljudi na katere bo usmerjeno svetovanje pri načrtovanju URE in OVE.

b. Svetovanje pri načrtovanju uporabe URE in OVE . Svetovanje naj bo usmerjeno v konkretne poslovne subjekte, za katere naj se določi najboljše rešitve ter načine za izkoriščanje obnovljivih virov energije ter izboljšanje energetske učinkovitosti. Ukrepi naj temeljijo na spodbujanju uporabe novih kotlov, sanaciji stavb in spodbujanju rabe biomase, toplotnih črpalk in sončnih celic.

c. Pomoč pri iskanju finančnih virov Gospodarskim subjektom, ki so zainteresirani za investicije v izboljšavo energetske učinkovitosti stavb, proizvodnih procesov ter ogrevalnih sistemov, naj se nudi pomoč pri iskanju možnosti sofinanciranja ter pomoč pri izpolnjevanju dokumentacije. Finančni del in Terminski plan izvajanja projekta

Aktivnost Vrednost v EUR

Viri financiranje

Čas izvedbe

Izobraževanje gospodarskih subjektov o URE in OVE 2.000 € /leto Občina Log

Dragomer Januar 2011-

December 2015 Svetovanje pri načrtovanju sanacije 3.000 € /leto Pomoč pri iskanju finančnih virov 1.000 € /leto

4.9. Usmeritev koncesionarjem in ostalim prevoznikov v javnem prometu glede nakupa in uporabe prevoznih sredstev

Ozadje projekta in njegov pomen Uredba o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon mobilnih vozil (UL RS, št. 103/07) v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2003/30/ES z dne 8. maja 2003 o pospeševanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v sektorju prevoza (UL L št. 123 z dne 17. 5. 2003, str. 42) določa med drugim v 14. členu obveznosti uporabnikov goriva v javnem cestnem potniškem prometu in v javnem sektorju, da zagotovijo v posameznem letu najmanj 70%



najetih in najmanj 70% na novo kupljenih motornih vozil, ki jih poganja; biogorivo, primešano bencinu kot bioetanol ali drugo biogorivo v deležu do 10%, vendar večjem od 5%, ali biodizel v obliki čistega biogoriva ali bioplin. V Republiki Sloveniji je največ možnosti za proizvodnjo biodizla ali pa čistega rastlinskega olja. Osnovna surovina za proizvodnjo obeh navedenih biogoriv je olje, ki se pridobiva s stiskanjem semen oljne ogrščice. Za končno pridobivanje biodizla je potreben še nadaljnji postopek esterifikacije rastlinskih olj. Pospeševanje proizvodnje in rabe biogoriv bi lahko prispevalo k manjši odvisnosti od uvoza energije in k manjši emisiji toplogrednih plinov. Poleg tega je biogoriva bodisi v čisti obliki ali kot mešanico načeloma mogoče uporabiti v obstoječih motornih vozilih in pri tem uporabiti sedanji sistem za distribucijo goriva pri motornih vozilih. Mešanje biogoriva s fosilnimi gorivi bi lahko pripomoglo k potencialnemu znižanju stroškov distribucijskega sistema Namen projekta Namen projekta je spodbuditi rabo alternativnih virov goriv v javnem prometu. Namen projekta je predvsem promoviranje in uvajanje trajnostnega, čistega in učinkovitega prometa. Pričakovani rezultati Rezultati, ki jih lahko pričakujemo na podlagi izvedenih aktivnosti projekta:

• Zmanjšan vpliv škodljivih vplivov emisij izpušnih plinov iz prometa.

• Povečan delež obnovljivih virov energije v prometu. Aktivnosti projekta (naloge) 1. Spodbujanje lokalnih skupnosti pri trajnostnem prometnem razvoju Občina Log Dragomer naj s pomočjo primera Mestne občine Ljubljana in njene pobude, da se je Javno podjetje Ljubljanski potniški promet (LPP) vključilo v pobudo Evropske komisije CIVITAS II-MOBILIS, spodbudi družbo za opravljanje javnega prevoza k pridružitvi v to pobudo. 2. Spodbujanje širše uporabe javnega prevoza Dnevne migracije prebivalstva je treba v kar največji meri preusmeriti na sredstva javnega prevoza, ki pa morajo biti konkurenčna po času prevoza, ceni in tudi po udobju. Z omejevanjem osebnega cestnega prometa bo posledično na voljo več infrastrukturnih površin za javni prevoz ter druge oblike trajnostnega prometa (npr. kolesarske poti). Da se potnik odloči za uporabo javnega prevoznega sredstva, je potrebno vplivati z ustrezno kvaliteto storitve in informacijami (vozni red, cena vozovnic) in mu tako omogočiti kvalitetno pripravo na potovanje. Usklajeni morajo biti vozni redi različnih načinov prevoza in zagotovljena njihova točnost. Zato naj se občina Log Dragomer loti celostnega načrtovanja izvedbe optimizacije javnega prevoza, ki bo uporabna za vse skupine prebivalstva (šolarji, dijaki, študentje, zaposleni, upokojenci).



5. VIRI IN LITERATURA

5.1. Viri • Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), Poslovni register

Slovenije, stanje na dan 30. 9. 2008 URL: http://www.ajpes.si (citirano 2008) • Agencija Republike Slovenije za okolje. URL: http://www.arso.gov.si/ (citirano 2008) • Agencija Republike Slovenije za okolje, Podatki o vetru posredovano 26. 1. 2009 (g. Bertalanič) • Agencija Republike Slovenije za okolje, oddelek za klimatologijo. Trajanje sončnega obsevanja.

2008 (g. Gregor Vertačnik) • Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (posredovani podatki po

elektronski pošti dne 27.1.2009, ga Ančka Suhadolnik) • Agencija za učinkovito rabo energije (AURE) URL: http://www.aure.si (citirano 2008) • Anketiranje upravljalcev javnih stavb, gospodinjstev in poslovnih subjektov (Oikos, 2008) • Atlas okolja, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, GIS. URL:

http://gis.arso.gov.si (citirano 2008) • Direkcija Republike Slovenije za ceste, PLDP, 2007 URL: http://www.dc.gov.si/ (citirano 2008) • Dimnikarski mojster g. V. Kralj, dne 14.7.2009 • E-uprava. URL: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/index.jsp (citirano 2008) • Elektro Ljubljana URL: http://www.elektro-ljubljana.si/ (citirano 2008) • www.energap.si • Grobovšek, B.. Kako energijsko varčno hišo imamo? URL: http://www.arhem.si (citirano 2008) • Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o. (JP KPV), posredovani podatki 2008 • Joanneum Research Graz, Emisijski faktorji in energetsko tehnični parametri za izdelavo

energijskih in emisijskih bilanc na področju toplotne oskrbe • Kaliopa d.o.o., informacijske rešitve, posredovano 7. 3. 2009 • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dejanska raba tal, stanje na dan 2. 9. 2008 • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Podatki o staležu rejnih živali v registru živali,

2008 • Ministrstvo za notranje zadeve – Direktorat za upravne notranje zadeve, 2007 • Ministrstvo za okolje in prostor. Višina sofinanciranja energetskega pregleda. URL:

http://www.mop.gov.si (citirano 2008) • M3 projekt d.o.o., posredovani podatki 30. 3. 2009 • Nacionalni akcijski načrt za energijsko učinkovitost 2008-2016 • Nacionalni energetski program • Občinski prostorski načrt Občine Log - Dragomer (v pripravi) • Občina Log - Dragomer, Preliminarni vprašalnik, 2008 • Občinska uprava, podatki posredovani 30. 03. 2009 • Obnovljivi viri energije. URL: http://www.focus.si/ove (citirano 2008) • Priročnik za energetske svetovalce, Gradbeni inštitut ZRMK, 1996 • Priročnik za izdelavo lokalnih energetskih konceptov, Direktorat za evropske zadeve in

investicije, Sektor za aktivnosti učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije pri Ministrstvu za okolje in prostor

• Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije 2007 – 2013 • Slovenija : pokrajine in ljudje. 1999. Perko, D., Orožen Adamič, M. (ur.). Ljubljana, Mladinska

knjiga, 735 str.



• Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve - Centralni register prebivalstva, Ministrstvo za notranje zadeve - Direktorat za upravne notranje zadeve, 2008

• Statistični urad Republike Slovenije. SI-Stat, Statistični podatki. URL: http://www.stat.si/ (citirano 2008)

• Statistični urad Republike Slovenije, Popis kmetijstva 2000 • Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 • Sodobni pristopi in orodja za spremljanje in nadzor rabe energije v stavbah ter hitro in robustno

oceno potenciala učinkovite rabe in rabe obnovljivih virov energije v javnem sektorju, 2006 • Tomšič, M.. Sodobni pristopi in orodja za spremljanje in nadzor rabe energije v stavbah ter hitro

in robustno oceno potenciala učinkovite rabe in rabe obnovljivih virov energije v javnem sektorju, Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., 2006

• Zavod za gozdove, Območna enota Ljubljana (posredovani podatki 2008)

5.2. Zakonodaja • Resolucija o nacionalnem energetskem programu (RE NEP) (Ur. l. RS, št. 57/2004) • Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (Ur. l. RS, št. 2/06) • Energetski zakon (Ur. l. RS, št. 27/2007, 70/2008) • Zakon o varstvu okolja (ZVO-1B); (Ur. l. RS, št. 70/2008) • Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPN) (Ur. l. RS, št. 33/07) • Zakon o ratifikaciji Kyotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi

podnebja (Ur. l. RS, št. 17/2002) • Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov • Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS št. 93/08) • Pravilnik o metodologiji in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z

energijo (Ur. l. RS št. 35/08) • Pravilnik o rednih pregledih klimatskih sistemov (Ur. l. RS, št. 26/08) • Pravilnik o metodologiji in izdaji energetskih izkaznic stavb (Ur. l. RS, št. 74/09) • Uredba o mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS št. 81/07) • Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega

pomena (Ur. l. RS 33/03 in 78/05) • Uredba o tarifnem sistemu za prodajo električne energije (Ur. l.. RS, št. 36/04) • Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje (Uradni list RS, št. 112/08) • Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega

(Ur.l. RS, št. 97/04, 71/07, 122/07) • Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto L3 – Dragomer (Uradni list RS, št.

10/95) • Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih, za plansko

celoto L3 – Dragomer (Uradni list RS, št. 38/00).

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE LOG – DRAGOMER PRILOGA 1: TEKSTUALNE PRILOGE


RAZUMEVANJE LEK V OKVIRU OSTALIH ZAKONODAJNIH

ZAHTEV

Resolucija o nacionalnem energetskem programu (ReNEP) (Ur. l. RS 57/04) ReNEP je dokument koordiniranja prihodnjega delovanja ustanov, ki se ukvarjajo z oskrbo z energijo ter postavlja cilje in določa mehanizme za prehod od zagotavljanja oskrbe z energenti in električno energijo, ki so zanesljivi, konkurenčni in okolju prijazni oskrbi z energijskimi storitvami. Postavlja tudi cilje in mehanizme za spremembo razumevanja vloge in pomena energije pri dvigu blaginje. Cilji in mehanizmi energetske politike Slovenije so združeni v tri stebre trajnostnega razvoja: zanesljivost oskrbe z energijo, konkurenčnost oskrbe z energijo ter vplive ravnanja z energenti in energijo na okolje. ReNEP določa obveznost izdelave LEK. ReNEP opredeljuje lokalni energetski koncept kot temeljni planski dokument, ki v skladu z nacionalnim energetskim programom opredeljuje dolgoročni načrt razvoja energetike v lokalni skupnosti, učinkovito ravnanje z energijo in izkoriščanje lokalnih energijskih virov (obnovljivih virov, odpadne toplote iz industrijskih procesov, odpadkov ipd.), zagotavlja zmanjšanje vplivov na okolje in ne nazadnje zmanjšuje javne izdatke. V pripravo in izvajanje lokalnih energetskih konceptov je vključena vrsta akterjev, od lokalnih skupnosti, izvajalcev javnih služb, podjetij za oskrbo z energijo do občanov, nevladnih organizacij in drugih. ReNEP navaja, da večina večjih mest nima izdelanih oziroma posodobljenih lokalnih energetskih konceptov. Lokalne energetske koncepte večinoma pripravijo pred večjimi odločitvami (izgradnjo plinskega omrežja, daljinskega ogrevanja na biomaso ipd.). Energetski zakon (Ur. l. RS, št. 27/2007, 70/2008) Izvajalci energetskih dejavnosti in lokalne skupnosti so dolžni v svojih razvojnih dokumentih načrtovati obseg porabe in obseg ter način oskrbe z energijo in te dokumente usklajevati z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko RS. Lokalna skupnost ali več lokalnih skupnosti skupaj sprejme lokalni energetski koncept, s katerim določi način bodoče oskrbe z energijo, ukrepe za njeno učinkovito rabo, soproizvodnjo toplote in električne energije ter uporabo obnovljivih virov energije, vsaj vsakih deset let. Poleg tega so lokalne skupnosti dolžne usklajevati z nacionalnim energetskim programom tudi svoje prostorske in druge plane razvoja. Metodologijo in obvezne vsebine lokalnih energetskih konceptov predpiše minister, pristojen za energijo. Skladnost lokalnega energetskega koncepta z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko potrjuje minister, pristojen za energijo z izdajo soglasja. Spodbujanje ukrepov URE in izrabe OVE izvaja država s programi izobraževanja, informiranja, osveščanja javnosti, energetskim svetovanjem, spodbujanjem energetskih pregledov, spodbujanjem lokalnih energetskih konceptov, pripravo standardov in tehničnih predpisov, fiskalnimi ukrepi, finančnimi spodbudami in drugimi oblikami spodbud. Lokalne skupnosti izvajajo programe URE in izrabe OVE v okviru svojih pristojnosti na osnovi izdelanih lokalnih energetskih konceptov. Za izvajanje teh programov lahko lokalna skupnost pridobi državne spodbude, če ima izdelan LEK. Lokalna skupnost ali več lokalnih skupnosti skupaj sprejme LEK iz 17. člena Energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 27/2007, 70/2008) najpozneje do 1. januarja 2011.



Zakon o varstvu okolja (ZVO-1B) (Ur. l. RS, št. 70/2008) ZVO določa, da je eden izmed ciljev zakona cilj zmanjšanje rabe in večja uporaba OVE, da sta država in občina dolžni spodbujati dejavnosti varstva okolja, ki preprečujejo ali zmanjšujejo obremenjevanje okolja in tiste posege v okolje, ki znižujejo porabo snovi in energije in da programi varstva okolja in operativni programi, ki jih sprejme mestna občina, lahko tudi občina, ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim programom in operativnimi programi varstva okolja. Elementi LEK so s svojimi elementi sestavni del programov varstva okolja občine. Občinski programi varstva okolja (OPVO) omogočajo boljši pregled nad problemi in potrebami varstva okolja, hkrati pa omogočajo smiselno načrtovanje aktivnosti in sredstev namenjenih varstvu okolja. Zato je nadvse priporočljivo, da občine pri pripravi OPVO vključijo tudi vsebine LEK občine in obratno. Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPN) (Ur. l. RS, št. 33/07) LEK je v ZPN vključen neposredno. Posredno pa predvsem v členih, ki se nanašajo na dolgoročno varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanju narave in določilih o prostorskih aktih. Predvsem pri pripravi prostorskih aktov; vsebini občinskega prostorskega načrta oziroma pripravi strokovnih podlag. Za zasnovo gospodarske javne infrastrukture je tako določeno, da se mora pri njeni pripravi (upoštevajoč usmeritve prostorskega razvoja občine), določiti pomembnejša omrežja in objekte s področja energetike z določitvijo objektov in omrežij oskrbe z energijo. Pomemben dokument pri pripravi strokovne podlage je tako, za področje energetike, vsekakor energetska zasnova občine iz katere lahko izhajajo prostorske usmeritve glede energetskih zahtev občine (na primer območja z obveznim priključevanjem objektov na plinovod, dovoljeni tip ogrevanja in minimalni energetski standardi kot na primer energetska izkaznica za objekte v določenih območjih ipd.). Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (Ur. l. RS, št. 2/06) NPVO je osnovni strateški dokument na področju varstva okolja, katerega cilj je splošno izboljšanje okolja in kakovosti življenja ter varstvo naravnih virov. V ta namen program določa cilje na posameznih področjih za določena časovna obdobja in prednostne naloge ter ukrepe za dosego teh ciljev. Cilji in ukrepi so opredeljeni v okviru štirih področij, in sicer: podnebne spremembe, narava in biotska raznovrstnost, kakovost življenja ter odpadki in industrijsko onesnaževanje.

Uredba o mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS št. 81/07)

Ta uredba je tesno povezana z učinkovito rabo energije. Z namenom znižanja svetlobnega onesnaževanja javne razsvetljave je opazen vpliv tudi na rabo električne energije ter vzdrževalne stroške javne razsvetljave. Uredba v 4. členu predpisuje, da se za javno razsvetljavo uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%, za javne spomenike pa lahko seva navzgor le 5% svetlobnega toka. Električna moč posamezne svetilke je lahko največ 20 W, povprečna vrednost osvetljenosti javnih površin ne presega 2 lx in sicer na območjih, ki je namenjena pešcem, kolesarjem in prometu do hitrosti 30 km/h.



Uredba v 5. členu določa ciljne vrednosti za razsvetljavo cest in javnih površin: - letna poraba električne energije ne sme presegati 44,5 kWh/a na prebivalca, - celotna poraba el. energije za občine z manj kot 1000 prebivalci ne sme presegati

vrednosti 44,5 kW/a, - za osvetljenost državnih cest je ciljna vrednost 5,5 kWh/a.

Ostali regulirani objekti:

- 7. člen določa ciljne vrednosti in režim osvetljenosti proizvodnih objektov, - 8. člen določa ciljne vrednosti in režim osvetljenosti poslovnih stavb, - 9. člen določa ciljne vrednosti in režim osvetljenosti ustanov, - 10. člen določa pogoje osvetljenosti fasad, - 11. člen določa pogoje osvetljenosti kulturnih spomenikov, - 13. člen določa pogoje in režim osvetljenosti objektov za oglaševanje, - 14. člen določa pogoje osvetljenosti športnih igrišč, - 15. člen določa osvetljenost nepokritih gradbišč.

V 21. členu je določeno, da mora upravljavec javne razsvetljave, katera celotna moč presega 10 kW ali 1 W za razsvetljavo spomenikov, fasad ali oglaševalnih objektov, izdelati načrt razsvetljave in ga poslati MOP tri mesece po začetku obratovanja ali po obnovi več kot 30% svetilk. Vendar mora upravljavec ne glede na prejšnji odstavek za obstoječo razsvetljavo vsako peto leto izdelati načrt razsvetljave in ga poslati MOP in sicer najprej do 31. 03. 20091. Upravljavec je dolžan izvajati obratovalni monitoring svetlobnega onesnaževanja, če celotna moč presega 50 kW oziroma 20 kW, če gre za razsvetljavo cest oziroma 5 kW, če gre za razsvetljavo fasad, kulturnih spomenikov in objektov za oglaševanje. Rok izvedbe monitoringa je 3 leta po rekonstrukciji ali novogradnji do 31. 3. 2008. Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS št. 93/08) Pravilnik velja za stanovanjske in nestanovanjske stavbe in določa maksimalno porabo energije v stavbah. V posameznih členih pravilnika so določene zahteve, ki se navezujejo na vsebino LEK-a, in sicer: - 16. člen: Stavbe morajo biti grajene tako, da letna potrebna primarna energija za gretje,

prezračevanje, hlajenje in pripravo tople vode ne preseže vrednosti referenčne stavbe enakih velikosti, enake prostornine in položaja kot projektirana stavba ob uporabi dovoljenih vrednosti iz 7. do 21. člena.

- 7. člen: določa najvišje srednje vrednosti toplotnih prehodnosti, vključno s toplotnimi mostovi, posameznih elementov ovoja zgradbe. V bodoče bo torej potrebno izpolniti pogoje predpisane toplotne izolativnosti ovoja zgradbe, na kar bodo morali predvsem paziti arhitekti. Določene so najvišje transmisijske toplotne in ventilacijske toplotne izgube za posamezno stavbo ter maksimalna poprečna toplotna prehodnost stavbe. Enako velja za hlajenje. Vse vrednosti so odvisne od faktorja oblike, torej razmerja med ogrevano/hlajeno površino in prostornino. Prav tako je določena najvišja nazivna moč generatorja toplote za gretje, pripravo tople vode, prezračevanje ter hlajenje.

- 8. člen: določa, da je mora investitor zagotoviti minimalno 25% potrebne toplote in hladu z obnovljivimi viri energije.

- 11. člen: predpisuje, da morajo biti vgrajena okna in vrata, ki so energijsko učinkovita in sicer iz razreda 2 za eno in 2 etažne stavbe (po SIST EN 12207) in iz razreda 3 za višje etažne stavbe prav tako po SIST EN 12207. To pomeni, da v ogrevane prostore lahko vgradimo okna s toplotno prehodnostjo šip 1,1 W/m2K oziroma celega okna 1,3 W/m2K, v poslovnih

1 Navedeni rok je v času priprave tega LEK-a že potekel in ga samo navajamo kot opombo za lažje razumevanje.



zgradbah s kovinskim okvirjem pa je lahko toplotna prehodnost največ 1,6 W/m2K, zunanjih vrat pa največ 1,8 W/m2K.

- 13. člen: določa, da je maksimalna zračna prepustnost zgradbe brez mehanskega prezračevanja največ 3,5 kratnik izmenjave zraka na uro pri tlačni razliki 50 Pa, z vgrajenim sistemom prezračevanja pa največ 2 kratnik izmenjave zraka pri tlačni razliki 50 Pa.

- 31. člen: Pri projektu za izdajo gradbenega dovoljenja mora biti v Mapi 7 priložen elaborat o energijski učinkovitosti stavbe s katerim se zagotavlja izpolnjevanje zahtev tega pravilnika, v vodilni mapi pa tudi izpolnjen izkaz o toplotnih karakteristikah objekta iz Priloge 3 pravilnika. Izpolnjen izkaz o toplotnih karakteristikah objekta z izjavo usklajenosti iz Priloge 3 pravlnika je obvezni del dokazila o zanesljivosti objekta.

- Ostali členi predpisujejo maksimalne toplotne izgube cevi in naprav, maksimalno temperaturo ogrevalnega medija, ki znaša 55°C, način regulacije črpalk, hidravlično uravnovešenje sistema, vgradnjo merilnikov toplote v večstanovanjskih zgradbah, vgradnjo rekuperatorja toplote v prezračevalni sistem z minimalno 80% izkoristkom ter dodatne zahteve za razsvetljavo.

Pravilnik o metodologiji in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo (Ur. l. RS št. 35/08) Ta pravilnik v skladu z Direktivo 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. 12. 2002 o energijski učinkovitosti stavb (Ur. l. RS z dne 4. 1. 2003) določa metodologijo izdelave in obvezno vsebino pri izdelavi študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo za stavbe s tlorisno površino nad 1000 m2, če gre za graditev novih stavb ali rekonstrukcijo stavb, pri kateri se zamenjuje sistem oskrbe z energijo. V okviru študije je potrebno ovrednotiti stroške (investicijske, obratovalne, vzdrževalne in zavarovalne) in koristi (prodaje energije na trgu in lastne proizvodnje energije) vseh variant. Na osnovi kazalcev, kot so raba končne energije, celotne emisije CO2, celotni stroški, vključno z neto sedanjo vrednostjo donosa naložbe in interno stopnjo donosnosti. 8. člen pravilnika predpisuje tudi obvezno vsebino takšne študije izvedljivosti. Pravilnik o rednih pregledih klimatskih sistemov (Ur. l. RS, št. 26/08) Zavezanci za takšen pregled so vse stavbe, ki obratujejo več kot 150 h/a razen industrijskih, nestanovanjskih kmetijskih stavb, verskih objektov, začasnih in tistih, ki obratujejo do dveh let. Sistemi morajo biti pregledani vsakih pet let, pregled obsega popis in pregled dokumentacije, vizualni in funkcionalni pregled klimatskega sistema in klimatiziranih prostorov, pripravo predlogov in izboljšav ter alternativnih rešitev vključno s poročilom. Pregled opravi neodvisni strokovnjak. Rok za prvi pregled pa je do 1. 10. 2009 za tiste sisteme, ki so pričeli z obratovanjem pred sprejemom pravilnika.



Pravilnik o metodologiji in izdaji energetskih izkaznic stavb (Ur.l.RS, št. 77/09)2 Pravilnik določa podrobnejšo vsebino in obliko energetskih izkaznic, metodologijo za izdelavo energetske izkaznice ter vsebino podatkov, način vodenja registra energetskih izkaznic ter način prijave izdane izkaznice za vpis v register. Določa tudi vrste stavb, za katere je energetska izkaznica obvezno izobešena na vidnem mestu. Za novozgrajene stavbe bomo uporabljali računsko energetsko izkaznico, za obstoječe zgradbe bomo uporabljali merjeno energetsko izkaznico. 4. člen izrecno določa, da mora biti energetska izkaznica nameščena na vidnem mestu v stavbah s celotno uporabno tlorisno površino nad 1.000 m2, ki so v lasti države ali lokalnih skupnosti in jih uporabljajo državni organi ali organi lokalnih skupnosti oziroma organizacije in so v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Ur. l. RS 33/03 in 78/05) in spadajo v podrazrede z naslednjimi oznakami:

- 12201 stavbe javne uprave; - 12630 stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo; - 12640 stavbe za zdravstvo; - 12610 stavbe za kulturo in razvedrilo; - 12203 druge upravne in pisarniške stavbe.

2 Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb je v postopku sprejemanja.



1. SEZNAM KURILNIH NAPRAV

1.1. Kurilne naprave na EL kurilno olje:

Mercator Log, Cesta dolomitskega odreda 2, INTERCALO do 50kw, l. 2007;

Pošta Log, Cesta dolomitskega odreda 2a, CTC do 50kw, l. 2004;

O.Š. Log - Dragomer, Šolska ulica 1, 2x TAM STADLER z močjo 380kw, l. 1980;

Vrtec Dragomer, Na grivi 5, BUDERUS do 150kw, l. 1997;

Vrtec Bevke, Bevke , UNICAL do 150kw, l. 1999;

O.Š. Bevke, Bevke, VIESSMANN do 150kw, l. 1980;

1.2. Kurilne naprave na utekočinjen naftni plin (UNP):

Vrtec Log, Loška 12. VAILLANT do 50kw, l. 1985;

Športni park Bevke, Bevke, BERETTA do 50kw, l. 2005;

Občina Log Dragomer, Na grivi 5, BUDERUS do 50kw, l. 2003;

večstanovanjski objekt, cesta borcev 2b;10x VAILLANT do 24kw, l. 2006;

1.3. Kurilne naprave na trdna goriva - les:

mizarstvo Novaki, Loška 21. kotel do 400kw, l.ni podatka;

mizarstvo Jernej Iskra,Bevke 67kotel do 116kw, l. 2008 Individualne kurilne naprave za ogrevanje po večini uporabljajo ekstra lahko kurilno olje (Dimnikarski mojster g. V. Kralj, dne 14.7.2009).



GRAFIČNI PRIKAZ VELIKOSTI SOLARNIH ELEKTRARN IN

VIŠINA NAJEMNINE NA LETO

Občinska stavba, Na Grivi 5,

površina solarne elektrarne: 300 m2 najemnina na leto: 750 €

OŠ Log Dragomer, Šolska cesta 1

površina solarne elektrarne: 1.750 m2 najemnina na leto: 4.250 €



Vrtec Log, Loška c. 12


Vrtec - Dragomer, Na Grivi 1




PRIKAZ IZVEDENIH ANALIZ OBSTOJEČEGA STANJA PO

POSAMEZNIH SKLOPIH IN IZVEDENIH AKTIVNOSTI V

OKVIRU PROJEKTA

Faza Sklop Izvedene aktivnosti

FA

ZA

I

Analiza obstoječega

stanja rabe in oskrbe z

energijo v Občini Log - Dragomer za gospodinjstva

Analizo rabe energije za ogrevanje gospodinjstev smo na območju Občine Log - Dragomer izvedli v obliki anketiranja. Namen anketiranja je bilo zbiranje podatkov o načinu ravnanja z energijo in rabi energije v gospodinjstvih. Anketiranje je bilo izvedeno telefonsko s pomočjo vnaprej oblikovanega vprašalnika z izbranim številom gospodinjstev. Tako smo pridobili podatke o rabi energije v gospodinjstvih (stanovanjskih stavbah). V okviru izvedbe anketiranja smo uspeli pridobiti podatke za 50 stavb na območju Občine Log - Dragomer, kar predstavlja 5% vzorec glede na skupno število stavb v občini. Pri analizi podatkov glede rabe energije po gospodinjstvih, smo se po izvedenem anketiranju odločili, da bomo anketiranje vzeli le kot izhodišče pri podajanju ugotovitev, glede izboljšav na področju uvajanja bolj učinkovitih virov ogrevanja in uporabi izolacijskih materialov za stanovanjske objekte v Občini Log - Dragomer, ki so se zgodila od leta 2002. Za nadaljnjo analizo podatkov in podajanje izračunov smo tako, ne glede na pridobljene podatke iz anketiranja, izhajali iz podatkov, ki smo jih pridobili na Statističnem uradu Republike Slovenije, iz Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 2002.



energijo v Občini Log - Dragomer za javne stavbe

Pri obravnavi sklopa značilnosti stavb smo si pomagali z podatki, pridobljenimi na spletnih straneh Statističnega urada Republike Slovenije in iz drugih javno dostopnih virov. Podatke smo uporabili pri lastnih izračunih o letni porabi posameznih energentov za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode, pri energijskem izračunu o letnih stroških (€) zaradi ogrevanja za stanovanja in primerjave porabe energentov za ogrevanje gospodinjstev v Občini Log - Dragomer in Sloveniji. Analizo rabe energije v javnih stavbah na območju Občine Log - Dragomer smo izvedli na podlagi anketiranja. Anketiranje oziroma zbiranje podatkov o načinu ravnanja z energijo in rabi energije v javnih stavbah smo izvedli s pomočjo vnaprej oblikovanih vprašalnikov, ki smo jih poslali upravljalcem javnih stavb. Vprašalniki so zajemali vprašanja, na podlagi katerih bodo pridobljeni podatki o:

objektu (konstrukcija, površina, izolacija, kritina, izolacija strehe, okna…),

vrsti energenta za ogrevanje objekta,

letni porabi energenta za ogrevanje objekta,

letni porabi električne energije,

stroških ogrevanja in porabe električne energije,

razvojnih načrtih v vezi s porabo električne energije in energentov. V tem poglavju smo izračunali energijsko število za vse javne stavbe v občini, kot tudi specifične stroške energije, ter specifična poraba energije na otroka oziroma zaposlenega. Podatke smo primerjali tudi s povprečjem v Sloveniji.



energijo v Občini Log - Dragomer za gospodarstvo

Pri analizi gospodarstva oziroma storitvenih in obrtnih dejavnosti smo podatke pridobili na podlagi anketiranja vseh večjih poslovnih subjektov (razen javnih zavodov, ki so obravnavani v ločenem poglavju) in zbrali podatke o porabi energije za ogrevanje. Ostali manjši poslovni subjekti, ki imajo poslovne prostore v sklopu stanovanj oziroma stanovanjskih hiš smo zajeli v poglavju o porabi energije za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode v gospodinjstvih. Zbrali smo podatke o rabi energije za ogrevanje in tehnološke procese (na primer: vrsti energentov, količini porabe energentov, vrsti objektov…). Anketiranje oziroma zbiranje podatkov o načinu ravnanja z energijo in rabi energije smo izvedli z vnaprej oblikovanimi vprašalniki. Vprašalniki o energetskem stanju podjetij vključujejo vprašanja, na podlagi katerih so bili pridobljeni podatki o:

vrsta energenta in letni porabi energenta za obratovanje, industrijske procese in ogrevanje objekta,

letni porabi električne energije,

razvojni načrtih v vezi s porabo električne energije in energentov. Na podlagi zbranih podatkov iz anket smo izračunali porabo energije za ogrevanje večjih poslovnih subjektov v občini.



Faza Sklop Izvedene aktivnosti


stanja na področju porabe

električne energije v

Občini Log - Dragomer

Pri analizi rabe električne energije v Občini Log - Dragomer smo se obrnili na upravljalca električnega omrežja Elektro Ljubljana. Zaradi velikega razhajanja pri porabi električne energije smo pridobili podatke tudi od občine o porabi električne energije za javno razsvetljavo, ter tako potencialno izračunali Zaprosili smo za podatke o skupni porabi električne energije v občini za preteklo koledarsko leto, ter za podatke o porabi električne energije pri upravičenih odjemalcih (poslovni odjem, gospodinjstva in javna razsvetljava). Iz pridobljenih podatkov smo izračunali povprečno vrednost emisij CO2, ki nastanejo pri proizvodnji električne energije za slovenski elektroenergetski sistem.


stanja na področju

odpadkov v Občini Log -

Dragomer

Pri analizi obstoječega stanja na področju odpadkov, smo preverili količino nastalih komunalnih odpadkov v Občini Log - Dragomer. Prav tako smo preverili ali so v občini kakšna stara bremena ali odlagalna polja. Analiza je bila izvedena z namenom morebitne izrabe odpadkov v energetske namene.


stanja na področju prometa v

Občini Log - Dragomer

Pri analizi obstoječega stanja na področju prometa v Občini Log - Dragomer smo si pomagali s podatki, ki smo jih pridobili na Statističnem uradu RS ter Direkciji republike Slovenije za ceste in sicer o dolžini vseh cest in povprečnem letnem dnevnem prometu v Občini Log - Dragomer. V občini ni organiziranega javnega potniškega prometa, zato smo promet izključili iz nadaljnje obravnave.


stanja na področju

rabe prostora v Občini Log - Dragomer

Pri analizi obstoječega stanja na področju rabe prostora smo se omejili na podatke, ki smo jih dobili iz Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije 2007 – 2013, ter predvsem usmeritev iz Občinskega prostorskega načrta Občine Log - Dragomer, ki je trenutno v pripravi. Analiza je bila izvedena z namenom ugotovitve stanja, potreb in usmeritev na področju prostorskega razvoja ter uskladitvijo teh s cilji, ki smo si jih zastavili znotraj energetskega koncepta. Pri tem smo bili pozorni predvsem na lastnosti in zmogljivost prostora in okolja ter medsebojne učinke posameznih dejavnosti v prostoru.

Analiza rabe obnovljivih

virov energije v Občini Log - Dragomer

Pri obravnavi sklopa rabe biomase smo se osredotočili na področje kmetijstva in gozdarstva. Pri analizi obstoječega stanja kmetijstva smo si pomagali s podatki s Statistični urad Republike Slovenije, Popis kmetijstva 2000. Predvsem smo se osredotočili na kazalnike, s pomočjo katerih lahko sklepamo o potencialih organske biomase ter smotrnosti takega izkoriščanja. Na področju gozdarstva smo se oprli predvsem na podatke ki nam jih je posredoval Zavod za gozdove Republike Slovenije, 2008. Pri analizi izrabe lesne biomase smo analizirali izvedeno sečnjo v obdobju 1999-2008, saj smo tako dobili uporabno povprečje brez velikih odstopanj. Pri izračunu energetske vrednosti smo ločili les iglavcev in listavcev. Pri analizi potencialov lesne biomase smo se oprli na načrtovan posek, ki je predviden za obdobje 2001-2010. Pri obravnavi sklopa sončna energija smo zaprosili za podatke na Agenciji Republike Slovenije za okolje.

Analiza rabe energije za

vse porabnike v Občini Log -

Dragomer

V tem poglavju združujemo porabo celotne energije (ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode in porabo elektrike) za vse skupine porabnikov v Občini Log - Dragomer: za porabo gospodinjstev, za porabo v podjetjih ter porabo v javnih stavbah.

Analiza vplivov na

okolje

Za preračunavanje emisij za različne energente smo uporabili standardne podatke, ki se uporabljajo v Evropski Uniji in so običajni tudi v Sloveniji. Analiza sedanjih emisij, ki izhajajo iz pridobivanja in rabe energije, je osnova za ukrepe za zamenjavo fosilnih

Analiza predvidene

bodoče oskrbe z

energijo v Občini Log -

Dragomer

Predvideno bodočo rabo energije v Občini Log - Dragomer smo ocenili na osnovi novega Občinskega prostorskega načrta oziroma na osnovi predvidenih površin za pozidavo ter vrst načrtovanih gradenj v okviru Občinskih podrobnih prostorskih načrtov.



Faza Sklop Izvedene aktivnosti F

AZ

A I

I

Določitev okoljskih

ciljev, ukrepov in aktivnosti

Glede na analizo obstoječega stanja ter ostalih analiz, ki so bile predstavljene v Fazi I ter upoštevanju ciljev Nacionalnega energetskega programa smo oblikovali cilje in načrt ukrepov. Pri tem smo upoštevali medsebojno povezanost z vidika vzrokov in posledic, na podlagi česar so bili določeni primerni ukrepi. Za logičnost programa in posameznih aktivnosti je bilo poskrbljeno z uporabo obrazca za logični okvir projektov. Aktivnosti so natančneje opredeljene v obliki preprostejše projektne naloge, ki vsebuje opis nalog, način izvajanja in možne nosilce projekta. Stroški, možnosti financiranja in časovni potek so prikazani v tabeli Akcijski plan.

Lokalni energetski koncept za Občino Log - Dragomer

Pregledna karta

1011/08

Priloga A

Geodetska uprava RS

2. 7. 20091 : 15.000


Na Grivi 5, p.p. 9, 1358 Log pri Brezovici

OIKOS, svetovanje za razvoj, d.o.o.Jarška cesta 301230 Domžale

Naročnik:

Projekt:

Risba:

Št. projekta:

Oznaka risbe:

Datum:Merilo:

Viri:

Legenda:

Krajinski park Ljubljansko barje

EPO_obmocja

Natura 2000

mokrisca

Naravne vrednote_jame


Varovana območja

1011/08

Priloga B

Geodetska uprava RS

2. 7. 20091 : 15.000




Naročnik:

Projekt:

Risba:

Št. projekta:

Oznaka risbe:

Datum:Merilo:

Viri:

Legenda:

Naselja v obcini(2002)

Lukovica pri Brezovici - 513 prebivalcev

Log pri Brezovici - 1.379 prebivalcev

Dragomer - 1.464 prebivalcev

Meja naselij


Naselja

1011/08

Priloga C

Geodetska uprava RS

4.9. 20091 : 15.000




Naročnik:

Projekt:

Risba:

Št. projekta:

Oznaka risbe:

Datum:Merilo:

Viri:


Gozdne površine

1011/08

Priloga D

Geodetska uprava RS

2. 7. 20091 : 15.000




Naročnik:

Projekt:

Risba:

Št. projekta:

Oznaka risbe:

Datum:Merilo:

Viri:

Legenda:

njiva oziroma vrt

rastlinjak

intenzivni sadovnjak

ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak

trajni travnik

barjanski travnik

kmetijsko zemljišče v zaraščanju

drevesa in grmičevje

neobdelano kmetijsko zemljišče

gozd

pozidano in sorodno zemljišče

voda


Dejanska raba tal

1011/08

Priloga E

Geodetska uprava RS

2. 7. 20091 : 15.000




Naročnik:

Projekt:

Risba:

Št. projekta:

Oznaka risbe:

Datum:Merilo:

Viri:

Legenda:

Predvideni OPPNCD-OPPN*

CU-OPPN*

IG-OPPN

O-OPPN*

SS-OPPN*

ZS-OPPN


Predvideni OPPN

1011/08

Priloga F

Geodetska uprava RS

2. 7. 20091 : 15.000




Naročnik:

Projekt:

Risba:

Št. projekta:

Oznaka risbe:

Datum:Merilo:

Viri:

!.

!.

!.

!.

!.

5

4

3

2

1

Legenda:

!. Večji poslovni subjekti


Večji poslovni subjekti

1011/08

Priloga G

Geodetska uprava RS

4. 9. 20091 : 15.000




Naročnik:

Projekt:

Risba:

Št. projekta:

Oznaka risbe:

Datum:Merilo:

Viri:

Legenda:

Meja občine

Trasa plinovodnega omrežja


Prikaz plinovodnega omrežja

1011/08

Priloga H

Energetika Ljubljana d.d., GURS

27.11.20091 : 15.000




Naročnik:

Projekt:

Risba:

Št. projekta:

Oznaka risbe:

Datum:Merilo:

Viri:

lokalni energetski koncept obČine log -...

Documents