ljubljana 2016 - mddsz.gov.si · al.]. - dopolnjena izd. - ljubljana : izobraževalno raziskovalni...

Ljubljana 2016

KAM IN KAKO PO

POMOC V

DUSEVNI STISKI

Ljubljana 2016

3

Avtorji: Suzana OreškiMateja CapekLeonida ZalokarMojca CentrihIgor HrastKatjuša Nadižar Habjanič

Recenzija: Mojca Zvezdana Dernovšek

Knjižici na pot: dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Oblikovanje: Natalija Šeruga

Tehnična pomoč: Mateja Zorc

Grafična priprava in tisk: Designstudio d.o.o., Maribor

Izdaja: Izobraževalno raziskovalni inštitut Ljubljana

Dopolnjena izdaja

Število izvodov: 1.550

Izdajo informativnega biltena sta podprli Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije ter Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

616.89-008.1-053.2/.6 616.89-008.1(497.4)(058.7)

KAM in kako po pomoč v duševni stiski / [avtorji Suzana Oreški ... et al.]. - Dopolnjena izd. - Ljubljana : Izobraževalno raziskovalni inštitut, 2016

ISBN 978-961-93927-1-3 1. Oreški, Suzana 284769792

RECENZIJA

Pred nami je jubilejna deseta izdaja knjižice »Kam in kako po pomoč v duševni stiski«.

Knjižica je postala nepogrešljiv spremljevalec oseb s težavami v duševnem zdravju, svojcev in strokovne javnosti.

Avtorji se letos lotevajo pomembne tematike – duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Veliko ljudi s težavami v duševnem zdravju ima manjše ali večje težave že v otroštvu oziroma mladostništvu. Težave v duševnem zdravju otrok in mladostnikov so pogosto neprepoznane in nezdravljene, kar vodi do hujših težav v odraslem obdobju.

Knjižica je priročna, oblikovanje platnice spodbudno, vsebina pa bogata. Sledi zasnovi, ki so jo avtorji postavili od začetka in je naletela na dobre odzive.

Poleg tega je spodbudno, da si izdajatelj nenehno prizadeva v avtorstvo vključiti strokovnjake s področja, ki ga knjižica podrobneje obdeluje v svojem teoretičnem delu.

Želim, da knjižica izpolni svoje poslanstvo izobraževanja, osveščanja in manjšanja stigme težav v duševnem zdravju in se že veselim nove izdaje. Osveščenost bo zadostna šele takrat, ko bodo ljudje vedeli o duševnih težavah vsaj toliko, kot vedo o sladkorni bolezni.

Prof. dr. Mojca Z. Dernovšek, dr. med., specialist psihiater

4 5

KAZALORECENZIJA .............................................................................3

KNJIŽICI NA POT ....................................................................7

UVOD ...................................................................................... 8

NAJPOGOSTEJŠE MOTNJE PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH ......................................................................9

1. STRAH IN TESNOBA – FOBIJE .......................................9Značilnosti tesnobe pri otrocih ...........................................11Obravnava in zdravljenje anksiozne motnje pri otrocih .....12

2. OBSESIVNO KOMPULZIVNA MOTNJA (OKM) ..............14Značilnosti OKM pri otrocih ...............................................15Obravnava in zdravljenje ...................................................15

3. MOTNJE HRANJENJA.....................................................17Obravnava in zdravljenje motenj hranjenja .......................19Bolnišnično zdravljenje v psihiatrični bolnišnici .................19

4. SAMOPOŠKODBENO VEDENJE ....................................21Splošne značilnosti samopoškodbenega vedenja .............21Obravnava in zdravljenje samopoškodbenega vedenja ....24

5. MOTNJE VEDENJA IN ČUSTVOVANJA .........................25Značilnosti motenj vedenja in čustvovanja ........................25Obravnava in zdravljenje ...................................................28

6. DEPRESIJA ......................................................................30Nekatere značilnosti depresije pri mladostnikih .................31Potek in prognoza depresije pri mladostnikih ....................33Obravnava in zdravljenje ...................................................34

7. ADHD (Attention deficit Hyperactivity Disorder) ..........35Znaki ADHD ......................................................................35Značilnosti motnje pozornosti s hiperaktivnostjo ...............36Obravnava in zdravljenje ...................................................37

8. BIPOLARNA MOTNJA ....................................................39Obravnava in zdravljenje ...................................................42

9. SHIZOFRENIJA ................................................................45Znaki .................................................................................47Obravnava in zdravljenje ...................................................48

10. ZLORABA IN ODVISNOST OD PSIHOAKTIVNIH SNOVI ..........................................50

Prepoznavanje odvisnosti ..................................................53Obravnava in zdravljenje ...................................................54

11. KJE ISKATI POMOČ? ....................................................56Centri za socialno delo .....................................................56Programi psihosocialne pomoči otrokom, mladostnicam in mladostnikom oziroma njihovim družinam .........................60Koordinatorji obravnave v skupnosti na podlagi zakona o duševnem zdravju .............................................................62Splošna nujna medicinska pomoč .....................................66Dežurne ambulante v okviru psihiatričnih bolnišnic ..........66Zdravstveni domovi in zdravstvene postaje .......................67Seznam specialistov psihiatrov, kliničnih psihologov in psihoterapevtov s koncesijo .............................................72Seznam specialistov psihiatrov, kliničnih psihologov in psihoterapevtov, kjer so storitve le samoplačniške ...........78Psihologi in psihiatri za otroke in mladostnike ...................81Psihiatrične bolnišnice .......................................................83Zastopniki pravic oseb na področju duševnega zdravja ...84

6 7

KNJIŽICI NA POT

Na Ministrstvu za delo, družino, so-cialne zadeve in enake možnosti že vrsto let sodelujemo pri izdaji knjižice »Kam in kako po pomoč v duševni stiski« saj menimo, da je ozavešča-nje in izobraževanje o različnih psi-hosocialnih stanjih posameznika in možnostih pomočeh eden od pogla-vitnih preventivnih dejavnikov za pre-prečevanje raznovrstnih stisk in težav na področju duševnega zdravja.

Tokratna, že deseta, izdaja knjižice je namenjena tako stro-kovnim delavcem kot laični javnosti. Posvečena je pred-vsem otrokom, mladostnikom oziroma njihovim staršem, ki se sprašujejo, ali se z otrokom oziroma mladostnikom dogaja kaj resnejšega - v smislu duševne bolezni, kadar gre za simptome strahu, tesnobe in podobno. Določeni simptomi so vezani na posamično razvojno obdobje otroka in jih je možno omiliti s pomočjo različnih tehnik, ki učinko-vito pomagajo pri spreminjanju prepričanj in pridobljenih vzorcev, še zlasti tistih, ki negativno vplivajo na zdravo rast in razvoj otroka oziroma mladostnika.

Knjižica, s pomočjo preprostih in razumljivih besed, opisuje najrazličnejše situacije, s katerimi se starši in njihovi otroci oziroma mladostniki soočajo v vsakodnevnem življenju. Ponuja nam tudi izbor številnih informacij o strokovnih služ-bah, ki delujejo na področju psihosocialne pomoči otrokom in mladostnikom oziroma njihovim staršem.

Skrb za zdrav razvoj naše mlade generacije predstavlja skrb za vso družbo. Učinki preventivnih aktivnosti se vselej kaže-jo na dolgi rok. In tu velja izpostaviti, da je duševno zdravje in vzpostavitev zdravega okolja za naše otroke in mlado-stnike eden od najpomembnejših stebrov socialne kohezije.

Posebni socialno varstveni zavodi ....................................86Nevladne organizacije ......................................................87Telefoni za pomoč v stiski .................................................93Krizni centri za mlade ........................................................94Svetovalni centri za otroke, mladostnike in starše .............95Pomoč pri motnjah hranjenja .............................................95Mreža centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog .......................................96Druge koristne inštitucije ...................................................97Zastopniki pacientovih pravic ............................................97Brezplačna pravna pomoč ................................................99Ostali koristni naslovi .........................................................99Informacije za mlade ......................................................101

12. ISKANJE INFORMACIJ V DRUGIH VIRIH .................104Publikacije ......................................................................104Zanimive publikacije v angleščini .................................... 111Spletni viri ........................................................................113Naslovi spletnih strani nekaterih najpomembnejših tujih združenj in organizacij .............................................114Beležke ......................................................................... 116

dr. Anja Kopač Mrak, ministrica

8 9

NAJPOGOSTEJŠE MOTNJE PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH

1. STRAH IN TESNOBA – FOBIJE

Tako kot pri odraslih, je tudi pri otrocih anksioznost (strahovi, fobije, panike) najpogostejša težava v duševnem zdravju in najpogosteje spregledana motnja.

Otroci doživljajo podobne simptome anksioznosti kot odrasli, vendar je pri njih pojavna oblika drugačna. Postavljanje diagnoze anksioznosti je pri otrocih težavno, ker je sprva potrebno ugotoviti ali gre za strahove, ki so tipični za fazo odraščanja ali gre za dejansko motnjo. Pri otrocih se namreč v različnih starostnih obdobjih pojavljajo strahovi in skrbi, ki so tipični prav za otroško obdobje (več v Razpredelnici 1). Majhni otroci se pogosto vživijo v pravljične like in jih doživljajo kot del realnega sveta. V tem starostnem obdobju je tako doživljanje povsem normalno. Nekateri otroci se pri srečanju z neznanimi osebami skrivajo ali so močno vznemirjeni, kar je tudi normalno za zgodnje otroško obdobje.

Pri otrocih je torej pomembno, da strahove in skrbi, ki so običajni del odraščanja, ločimo od strahov in skrbi, ki imajo značilnosti duševnih motenj. Pozorni moramo biti takrat, ko otrok strahove, skrbi in bojazni doživlja intenzivneje ali pa jih doživlja takrat, ko nevarnosti ni več.

Primer Anje: Anja je stara 6 let. Zelo rada gleda domišljijske filme. Nekoč je pri starejšem bratu našla DVD in si ogledala njegovo vsebino. Brat Jure je deset let starejši in obožuje grozljivke, ki ga zabavajo. Anja se ni zabavala, temveč se je ob gledanju filma močno prestrašila. Hudobne like je ponotranjila in bilo jo je zelo strah. Nekaj noči je slabo spala, jokala in videla prikazni v temi. Prav tako ni več

UVOD

Jubilejno deseto izdajo knjižice »Kam in kako po pomoč v duševni stiski« smo posvetili pereči problematiki duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Mnogi starši ugotavljajo, da je vzgoja otrok in spremljanje ter usmerjanje mladostnikov v samostojno življenje največji izziv njihovega življenja.

Tudi otrok oziroma mladostnik ima lahko težave v duševnem zdravju. Iskanje pomoči je odvisno od njegovih staršev in drugih pomembnih ljudi v okviru družine, skrbnikov, vzgojiteljev, učiteljev in drugih, s katerimi se srečuje, in ki lahko opazijo odstopanja v čustvovanju, mišljenju, vedenju.

Želimo si, da bi informacije v knjižici pripomogle k zgodnejšemu iskanju pomoči in s tem boljšemu izidu zdravljenja. Obseg knjižice presega opise vseh mogočih duševnih motenj, ki se začnejo v otroštvu oziroma mladostništvu. Usmerili smo se v najpogostejše duševne motnje tega obdobja.

V zadnjem poglavju dodajamo osvežen seznam služb s kontakti in naslovi, na katere se lahko osebe v stiski in njihovi svojci obrnejo po pomoč. Tako kot vsa leta doslej dodajamo tudi naslove knjig, priročnikov in spletnih strani s področja duševnega zdravja, ki so na voljo v slovenskem in angleškem jeziku. Poudarjamo, da naj knjižica služi kot motivacija in spodbuda k iskanju pomoči in naj ne bo edino in osnovno vodilo pri reševanju zapletenih duševnih stisk.

as. dr. Suzana Oreški, univ. dipl. soc. del.Mateja Capek, univ. dipl. soc. del.dr. Leonida ZalokarMojca Centih, univ. dipl. soc. del.Igor Hrast, dipl. iur.Katjuša Nadižar Habjanič, prof. šp. vzg., psihoterap. IT(EAG-FPI)

10 11

Razpredelnica 2: Vzroki za anksioznost v različnih starostnih obdobjih.

Starostno obdobje2

Vzroki za anksioznost

6–7 let nenavadni, glasni zvoki (npr. živalski, zavijanje vetra itd.)nadnaravna bitja (čarovnice, duhovi) izgubiti se, ločenost od staršev spati sam v sobi šola telesno nasilje ali zavračanje s strani drugih v šoli

7–8 let tema in temni prostori (podstrešja, kleti, omare) resnične katastrofe, o katerih slišijo v medijih (ugrabitve, poplave itd.) neugajanje drugim zamujanje v šolo ali na druge dogodketelesno nasilje ali zavračanje s strani drugih v šoli

8–9 let ponižanje pred drugimi slabe ocene v šoli ali slab uspeh na drugih področjih biti ujet na laži ali pri neprimernem dejanju biti žrtev telesnega nasilja prepiranje staršev, ločitev, čustvena bolečina

9–11 let neuspeh v šoli ali na drugih področjih zboleti ali doživeti slabost določene živali (posebej tiste, ki lahko napadejo človeka) višina in občutek vrtoglavice nevarni ljudje (morilci, posiljevalci)

11–13 let neuspeh v šoli ali na drugih področjih “čuden” videz ali vedenje smrt ali težke bolezni spolnost (spolni napad, privlačiti ali odbijati druge) biti oropan, izgubiti lastnino

2 Povzeto po Dracey, John S. in Lisa B. Fiore (2000): Your Anxious Child: How Parents and Teachers Can Relieve Anxiety in Children. Wiley and Sons.

Značilnosti tesnobe pri otrocih

Otroci z znaki tesnobe so mnogo bolj čustveno odzivni od ostalih otrok v svoji starostni skupini; se pretirano bojijo ali

upala v shrambo v klet. Ko so ji starši in brat obrazložili, da hudobna bitja, ki jih je videla v grozljivki, ne obstajajo, in da je njihov namen prikazati prav grozljive učinke, ki jih v realnosti ni, se je umirila in pričela ločevati fikcijo od realnosti. Strahovi so se umaknili. Stiska je izzvenela.

Primer Katje: Anjina vrstnica Katja je ob prihodu iz šole domov videla prometno nesrečo. Ko je prišla domov, ni bilo nikogar doma. Klicala je mamo na mobilni telefon, vendar se ji ni javila. Oče je bil v tujini in ga ni klicala. Ko je mama po nekaj urah prišla domov, jo je našla polulano in prestrašeno. Kljub tolažbi in pomiritvi se Katja še nekaj dni ni spravila k sebi. Kasneje se je njen strah razvil v fobijo. Ni več želela sama v šolo, strah jo je bilo hoditi ob cesti. Ni se upala voziti v avtomobilu. Neprestano je razmišljala, da se bo staršem kaj zgodilo na cesti. Ponoči ni spala. Imela je tudi nočne more. Želela je spati ob luči in odprtih vratih. Ker je stanje trajalo več kot 3 tedne se je mama odločila poiskati pomoč.

Razpredelnica 1: Najpogostejši strahovi, značilni za posamezna starostna obdobja.

Starostno obdobje1

Strahovi

okrog 1 leta tujci, nenadni gibi, ločitev od staršev, stranišče, veliki neznani predmeti

1–2 leti ločitev, tema, živali, veliki predmeti, spremembe v bivališču, glasni zvoki

3–4 leta ločitev, tema, živali, maske, hrup ponoči 5–6 let ločitev, živali, »hudobni ljudje«, telesne poškodbe,

grmenje in bliskanje, nadnaravna bitja, spati ali biti sam 7–8 let nadnaravna bitja, biti sam, poškodbe, strahovi zaradi

gledanja televizije 9–12 let kontrolne naloge, šolski uspeh, videz, grmenje in

bliskanje, poškodbe, smrt 13–15 let težave v družini, politične skrbi, priprava na

prihodnost, videz, odnosi z drugimi, šola1 Povzeto po: Foxman, Paul (2004): The Worried Child: Recognizing Anxiety in Children and Helping Them Heal. Hunter House Inc. V

12 13

Kognitivno vedenjska terapija pomaga otroku/mladostniku razumevati napačne vzorce v mišljenju in ravnanju ter ga uči novih načinov spoprijemanja z motnjo. Otrok z anksiozno motnjo se osredotoča na vse možne nevarnosti in tveganja (očeta bo povozil vlak; sošolke se mi bodo smejale; strela bo udarila v našo hišo), medtem ko si pozitivnih izkušenj, dobrih rezultatov in dogodkov sploh ne zapomnijo. Pomembno je, da so starši na to pozorni in jim pomagajo pri nadomeščanju negativnih vsebin s pozitivnimi.

pa nevarnost dojemajo večjo, kot je v resnici. Prav tako se težje umirijo in vzpostavijo normalno počutje. Pogosteje so napeti in vznemirjeni in težko jih je pomiriti. O anksiozni motnji lahko govorimo takrat, ko otroka ovira pri uživanju v običajnih življenjskih rečeh, ko moti njegovo delovanje v šoli in v drugih udejstvovanjih, kjer lahko doživi uspeh in potrditev ter ko ga ovira pri sklepanju prijateljstev ali gojenju odnosov z družinskimi člani. Zato je toliko bolj pomembno pravočasno prepoznavanje anksiozne motnje.

Starši, skrbniki ali vzgojiteljice so tisti, ki prvi opazijo, da se otrok drugače odziva. Otrokovo vedenje in doživljanje je opazno spremenjeno, traja vsaj nekaj tednov do nekaj mesecev. Otroci za razliko od mladostnikov svojega počutja ne prepoznajo kot tesnobo, vznemirjenost ali napetost. Praviloma potožijo, da se slabo počutijo ter navajajo številne psihosomatske motnje (bolečine v predelu trebuha, občutek slabosti, glavobol, tiščanje v prsih, občutek, da ne morejo dihati). Nekaterim je tudi zelo vroče, se potijo, so vrtoglavi, težko hodijo, pogosteje urinirajo, imajo prebavne težave in podobno.

Majhni otroci tesnobo občutijo predvsem na telesni ravni, strahu ne prepoznajo.

Obravnava in zdravljenje anksiozne motnje pri otrocih

Obravnava otroka z anksiozno motnjo je večplastna. Uporabljajo se različne psihoterapevtske tehnike, v težjih primerih lahko tudi zdravila.

Pri zdravljenju se uporabljajo tehnike sproščanja in kognitivno vedenjska terapija.

Tehnike sproščanja vključujejo dihalne vaje ter tehnike mišične relaksacije.

14 15

Značilnosti OKM pri otrocih

Za namen zgodnjega odkrivanja OKM pri otrocih je pomembno, da so starši pozorni na njihovo spremenjeno vedenje:

- zapiranje v sobo, ki traja več ur, ker ureja svoje stvari, pospravlja, zlaga na kup, ipd.,

- nepretrgano popravljanje domačih nalog, otrok pa nikakor ni zadovoljen,

- pretirana skrb zaradi katastrof po svetu, izraža zaskrbljenost za bližnje, je nemiren,

- izguba interesa za druženje z vrstniki, - slabši uspeh v šoli, - težave pri odhodu od doma, ker mora še vedno kaj

postoriti, - močan strah pred naravnimi katastrofami in nalezljivimi

boleznimi, - suha koža na rokah, izpuščaji brez pravega

medicinskega vzroka, - nenehno čiščenje (roke, telo), - zadrževanje sline, pljuvanje v robček, puljenje las ali

obrvi, grizenje nohtov, - določeno gibanje (preskakovanje črt, stopnic, pragov).

Pomembno je vedeti, da otrok takšnega vedenja ne zmore zavestno prekiniti. Otrok/mladostnik začne opuščati običajne dejavnosti, izogiba se stikov z vrstniki, učni uspeh večinoma upade, otrok se vse bolj zapira vase in svoj čas posveča ritualom. Gre za vedenja, ki otroka povsem okupirajo in postanejo sestavni del njegovega vsakdana.

Obravnava in zdravljenje

OKM se najpogosteje zdravi s kognitivno vedenjsko terapijo, po potrebi tudi z zdravili.

2. OBSESIVNO KOMPULZIVNA MOTNJA (OKM)

OKM se lahko pojavi že pri otrocih in mladostnikih. Simptomi so lahko zelo podobni kot pri odraslih, razlike so le v pogostosti pojavljanja nekaterih simptomov – na primer spolne vsebine se pojavljajo šele od adolescence dalje.

Obsesije so nezaželene, moteče misli, podobe ali vzgibi, ki se vsiljujejo in povzročajo hudo anksioznost.

Kompulzije so ponavljajoča se dejanja ali miselni rituali, ki jih otroci izvajajo z namenom, da bi zmanjšali notranjo napetost, tesnobo (anksioznost). Pri tem čutijo močno potrebo za izvajanje ritualov in te potrebe ne zmorejo nadzorovati. Navadno se kompulzije izvajajo na ritualen način, imajo poseben vrstni red za izvajanje; če rituala ne izvedejo natančno, ga morajo ponoviti večkrat.

Poglejmo nekaj kratkih primerov:•Matej je star 5 let. Močno ga je skrbelo za očeta, kadar

je ta delal v nočni izmeni. Preden je šel spat, je moral izvesti ritual, da se je 3-krat ulegel na tla, vstal ter zmolil očenaš.

•Tanja je po ogledu vampirskega filma razvila kompulzijo. Vsakič, ko je šla spat, je morala izvesti ritual: pregledala je omaro in predalnike v sobi, po kotih sobe in pod posteljo. To je morala narediti 5-krat.

•Simon je vedno zamujal v šolo, ker se je 2-krat vračal preverjati, če je zaklenil vrata stanovanja (10-krat je pokljukal) in glavna vrata v bloku (10-krat).

OKM se pri otrocih pojavi nekje med 7. in 12. letom starosti, v povprečju okoli 10. leta starosti. Prav zato je potrebno skrbno zdraviti že otroke, predvsem zaradi ugodnejše nadaljnje prognoze in zdravljenja. Bolj kot vsebina simptomov je pomembno to, ali simptomi ovirajo zdrav psihosocialni razvoj otroka/mladostnika.

16 17

3. MOTNJE HRANJENJA

Motnje hranjenja so odraz globoke duševne in čustvene vznemirjenosti ter nesprejemanja samega sebe. Neustrezen in nezdrav način hranjenja ali zavračanje hrane je za mladostnika lahko način izražanja stiske ali/in bolečine. Mladostnik ima občutek, da lahko preko hrane nadzoruje in vpliva na svoje telo ter s tem vsaj na enem področju obvladuje svoje življenje.

Mladostnice, ki imajo motnjo hranjenja, imajo tudi zelo nizko samopodobo. Prepričane so, da so debele, grde, nesposobne, neuspešne, nepriljubljene ter da jih nihče ne mara. Nikoli niso zadovoljne s seboj, stremijo k idealu, ki ga v realnem svetu ni. Velikokrat se enačijo z medijskimi in popularnimi pop ikonami.

Mladostniki z motnjo hranjenja se vedejo, kot da bi bili obsedeni z obliko svojega telesa in kilogrami ter so neprestano v strahu, da se bodo zredili, zato hrano in prehranjevanje neprestano nadzorujejo.

Anoreksija nervoza se razvija postopoma in se praviloma pojavi na prehodu iz otroštva v adolescenco. Mladostnik praviloma nekaj let razvija in ohranja shujševalne diete, predno si sam ali s starši poišče pomoč. Nekateri mladostniki vzdržujejo nizko telesno težo tako, da zavračajo skorajda vso hrano, dobesedno stradajo. Obvezno iz jedilnika črtajo vse ogljikove hidrate, meso, jedo pretežno zelenjavo in spijejo veliko vode. So tudi pretirano telesno aktivni. Drugi mladostniki pa ne stradajo, temveč nizko telesno težo vzdržujejo z bruhanjem ter odvajali. Pri obeh tipih anoreksije imajo mladostniki podpovprečen indeks telesne mase. Prevladujoč občutek je krivda.

Kognitivno vedenjska terapija se uporablja kot strategija za izpostavljanje situacijam, ki običajno sprožijo obsesivne misli ter kompulzivne reakcije, in za učenje preprečevanja motečega vedenja. Otrok se uči konstruktivno sprejemati notranje napetosti in se sprostiti brez ponavljajočih se dejanj. Vzporedno se otroka nauči dodatnih sprostitvenih tehnik in se ga vključi v prijetne, njemu prilagojene aktivnosti.

Za starše je pomembno, da so potrpežljivi in ne postavljajo previsokih pričakovanj. Otrok mora imeti občutek varnosti in sprejetosti. Pomembno je, da je otrok v procesu zdravljenja deležen pohval in pozitivnih spodbud.

18 19

Bulimija nervoza se pojavi na prehodu iz adolescence v zgodnje odraslo obdobje, razvija se postopoma in mine lahko nekaj let preden oseba dobi pomoč. Pomembno je, da motnjo pravočasno prepoznamo in ustrezno ukrepamo. Za razliko od mladostnikov z anoreksijo se ta skupina mladostnikov prenajeda. Praviloma se prenajedajo na samem, sledijo bruhanje ter globoki občutki sramu in krivde. Osebe z bulimijo imajo praviloma normalno ali nekoliko povišano telesno težo.

Značilnosti motenj hranjenja:

- otrok ali mladostnik se prične drugače obnašati, ko je potrebno pojesti obrok, npr. pri kosilu,

- skupnim obrokom se izogiba ali pa brska po krožniku in ločuje hrano, malo poje,

- po obroku se zapre v kopalnico, - pove, da je že jedel v šoli, - pred obrokom spije pol lita mineralne vode ali

odvajalnega sredstva, - prešteva kalorije in želi sam sebi kupovati hrano, - veliko telovadi, se neprestano tehta, gleda v ogledalu,

je nezadovoljen z videzom, - izgublja na teži, - postaja nedostopen, depresiven, črnogled, jezikav,

osoren, - ima psihosomatske težave, - o težavah, ki ste jih opazili, se ne želi pogovarjati ali

jih zanika.

Motnje hranjenja niso prehodna faza v razvoju mladostnika, temveč resna duševna motnja, ki ne izzveni, ampak se samo še bolj poglablja. Mladostnik se čedalje bolj pogreza v svoj svet, težje ga je prepričati, da si škoduje in da potrebuje pomoč. V kolikor starši ali bližnje osebe opazijo tovrstno vedenje naj nemudoma ukrepajo in poiščejo pomoč.

Obravnava in zdravljenje motenj hranjenja

Obravnava in zdravljenje motenj hranjenja poteka individualno in skupinsko v obliki svetovanja in psihoterapije. Mladostniki, ki so življenjsko ogroženi se zdravijo v bolnišnici na oddelku za motnje hranjenja, po odpustu iz bolnišnice pa sledi izvenbolnišnično ambulanto spremljanje.

Bolnišnično zdravljenje v psihiatrični bolnišnici

Bolnišnično zdravljenje poteka na Pediatrični kliniki v Ljubljani, na Oddelku za otroško in mladostniško psihiatrijo ter na Centru za mentalno zdravljenje, Enota za motnje hranjenja. Enota je specializirana za obravnavo motenj hranjenja mladostnic in mladostnikov, ki so stari več kot 17 let. Obravnava motenj hranjenja (anoreksija nervoza, bulimija nervoza, kompulzivno prenajedanje) zahteva daljši čas zdravljenja. Običajno zdravljenje traja 3 do 4 mesece. Sprejem poteka po predhodnem dogovoru oziroma nasvetu izbranega zdravnika. Vključitev v zdravljenje mora biti povsem samostojna odločitev. Mladostniki so uvrščeni na čakalno listo ter se jih pisno ali po telefonu obvesti o datumu sprejema.

Cilj zdravljenja je obvladovanje motnje, prepoznavanje vzrokov bolezni ter vzpostavljanje ustreznejše samopodobe in medosebnih odnosov. Ob tem je ključnega pomena lastni delež odgovornosti za svoje zdravljenje. Zdravljenje je usmerjeno celostno in zajema diagnostično, psihiatrično in psihoterapevtsko vodenje.

Uporabljajo se različne vrste psihoterapevtske obravnave (individualna, skupinska, družinska), po potrebi pa tudi ustrezna zdravila. Po končanem zdravljenju mladostniki

20 21

4. SAMOPOŠKODBENO VEDENJE

Samopoškodbeno vedenje med otroci in mladostniki je tema, ki je pogosto spregledana in s tem posledično s strani odraslih še vedno obravnavana z mnogimi predsodki in stereotipi. Samopoškodovanje se sicer največkrat pojavi v adolescenci, opažamo pa, da se starostna meja niža. Na raznih forumih prosijo za nasvet najstniki, stari od deset do enajst let naprej, kar je zaskrbljujoč podatek.

Splošne značilnosti samopoškodbenega vedenja

Samopoškodba je v večini primerov posledica duševne stiske, ki jo mladostnik doživlja. Lahko je odziv na stresne situacije, ki so prisotne v njegovem življenju (konflikti s starši in prijatelji, izguba ljubljene osebe, težave v šoli, ljubezen, večje spremembe, ipd.) ali pa je posledica težkih razmer v otroštvu, kot so zloraba in nasilje v družini.

Najpogostejša čustva, s katerimi se mladostniki soočajo, so:

- otopelost in odtujenost, - brezsmiselnost življenja, - pomanjkanje varnosti, skrbi, ljubezni, pozornosti, - nema želja po pripadnosti skupini, - želja po pomoči, - občutki krivde, depresije, - nemoč konstruktivnega reševanja problemov v

stresnih situacijah, - neznosna napetost, - boleči spomini, - močni občutki jeze in besa, - neobvladljiva potreba po samokaznovanju, - obup, - pomanjkanje zmožnosti samonadzora.

lahko nadaljujejo zdravljenje v ambulanti pri njih, ali pri lečečem psihiatru. Vključijo se lahko tudi v katero od psihoterapevtskih skupin ali skupin za samopomoč.

22 23

- nošenje majic z dolgimi rokavi in dolgih hlač, - izogibanje aktivnostim, v katerih je vidno izpostavljena

večja površina kože (kopanje), - prekrivanje ran na zapestju s »teniškimi trakovi«,

rutami ipd.

Otroci in mladostniki s samopoškodovanjem dosežejo razbremenitev stisk in napetosti, ki se v njih kopičijo in istočasno sporočajo, da potrebujejo pomoč. Agresivne impulze usmerijo proti sebi in rezultat je samopoškodba. Samopoškodbe služijo kot strategija preživetja, saj jim le-te omogočajo, da preživijo v trenutkih, ki so za njih neznosni. Telo služi kot sredstvo sporočanja, saj preko njega sporočajo svoje duševno stanje. Hujše kot so stiske, večja je potreba po samopoškodovanju.

Samopoškodovanje ima na telo in možgane isti učinek kot zasvojenost od alkohola ali drugih drog. Pogosto otroci in mladostniki govorijo o tem, da neprestano razmišljajo, kako se želijo samopoškodovati ne glede na to, kje so in kaj počnejo.

Vir: Cerar, M., Gaber, M., Kaliman, M. in Knez, T. (2011). Samopoškodbeno vedenje: kako ga lahko razumemo in pomagamo? Ljubljana: Inštitut za raziskave in razvoj »Utrip«.

Samopoškodovanje je namerno ravnanje, ki ni posledica nesreče. Mladostnik se zanj odloči z namenom, da bi zmanjšal psihološko stisko. Gre za razne oblike vedenja, s katerimi mladostnik poškoduje svoje telo in s svojim ravnanjem povzroči bolečino, krvavitve, opekline, podplutbe.

Nekateri načini samopoškodovanja:

- rezanje, - praskanje, - ožigosanje oziroma povzročanje opeklin, - preprečevanje celjenja ran, - udarjanje z deli telesa ob ostre in trde predmete

oziroma površine, - namerni zlomi kosti, - puljenje las, - samougrizi, - zbadanje z iglo, šestilom, ipd.

Otroci in mladostniki se večinoma poškodujejo po tistih predelih telesa, ki jih lahko prekrijejo in njihovo poškodovanje ne ogroža življenja. Redkeje se mladostnik poškoduje po vitalnih delih telesa, npr. vratu, ali pa se poškoduje v stanju omame.

Znaki, po katerih lahko utemeljeno domnevamo, da gre pri otroku ali mladostniku za samopoškodbo:

- nepojasnjene oziroma slabo pojasnjene poškodbe (ureznine, modrice, zlomi, ipd.),

- pogoste poškodbe, - posedovanje ostrih predmetov (pogosto nošenje ostrih

predmetov v peresnicah, torbah, žepih hlač, jaken), - izogibanje druženju oziroma osamitev,

24 25

5. MOTNJE VEDENJA IN ČUSTVOVANJA1

Družbena realnost, v kateri živimo odrasli skupaj z otroci in mladostniki, nas dnevno opozarja na norme, ki jih moramo upoštevati, če želimo biti sprejeti in ne izstopati iz družbenega povprečja. Družba nam torej s svojimi pričakovanji pogojuje, kakšno vedenje je primerno in pričakovano. Vsak odstop od pričakovanj se smatra kot motnja oziroma ogroža družbeni red in pravila.

Večina otrok je že zgodaj vpeta v institucionalni sistem varstva ter kasneje šolstva, kjer se od njih pričakuje, da bodo upoštevali pravila, izpolnjevali svoje obveznosti, se primerno vedli. Pogosto je ravno vrtec ali šola prostor, kjer se pokaže, da ima otrok ali mladostnik težave. Kljub temu pa vsakršno odstopanje od norm še ni motnja. Za razumevanje motenj se moramo zavedati kompleksnosti različnih dejavnikov ter v poštev vzeti kdaj, kako in s kakšno intenzivnostjo se določeno vedenje pojavi.

Da lahko govorimo o motnjah, morajo biti prisotni naslednji kriteriji:

- čustveni in vedenjski odklon se ponavlja že dalj časa, - vedenjski ali čustveni problem je resen, - posameznik ogroža svoj razvoj, - kljub razpoložljivim spremembam okolja, se vedenje

ne spreminja.

Značilnosti motenj vedenja in čustvovanja

Pri motnjah vedenja in čustvovanja gre za preplet bioloških, socialnih in psiholoških dejavnikov, ki delujejo interaktivno. Tukaj velja izpostaviti predvsem socialne dejavnike, ki izvirajo

1 Povzeto po: Kobolt, A. (2011): Razumevanje in odzivanje na čustvene in vedenjske težave. Socialna pedagogika: VOL.15, številka 2.

Obravnava in zdravljenje samopoškodbenega vedenja

Obravnava in zdravljenje samopoškodbenega vedenja je nujna.

S pomočjo svetovalnega procesa se otrok oziroma mladostnik nauči prepoznavati sprožilce samopoškodovanja ter vzroke za nastale čustvene stiske. Težava, s katero se otroci in mladostniki soočajo, je, da v strahu pred reakcijami staršev molčijo in si ne upajo poiskati pomoči.

Potek svetovalnega procesa je odvisen od duševnega stanja otroka ali mladostnika, od vzrokov za samopoškodovanje ter ostalih dejavnikov, na primer situacije v družini. Svetovalni delavec se ob upoštevanju vseh dejavnikov skupaj z vsemi udeleženimi dogovori za potek obravnave. Pomembno je, da se otrok ali mladostnik v procesu pomoči počuti dobro, varno in da je slišan, kar je pogoj za uspešen delovni odnos med njim in svetovalnim delavcem.

Podporo otrokom in mladostnikom pri samopoškodbenem vedenju lahko nudijo tudi nekateri Centri za socialno delo. V Ljubljani pod okriljem CSD Moste Polje deluje Cona Fužine, ki nudi psihosocialno podporo otrokom, mladostnikom in njihovem staršem.

Društvo za pomoč otrokom in mladostnikom »Brez limita« izvaja program, ki je primarno namenjen otrokom in mladostnikom, ki se soočajo s samopoškodbenim vedenjem. Prav tako nudijo podporo staršem in jih vključujejo v proces zdravljenja njihovega otroka. Društvo deluje v Ljubljani.

26 27

•omejene na družinski krog: agresivno, kljubovalno in uničevalno vedenje v krogu družine, medtem ko se v širšem socialnem okolju vedejo povsem ustrezno,

•nesocializirana vedenjska motenost: nezmožnost navezovanja ustreznih odnosov z vrstniki in ljudmi nasploh (so izolirani in nepriljubljeni, pogosto so prepirljivi in/ali nasilni),

•socializirana vedenjska motenost: vzpostavljajo ustrezne medosebne odnose, le v določenih okoliščinah se vedejo agresivno in uničevalno (delikventna dejanja),

•opozicionalno-kljubovalno vedenje: takšni otroci so zelo razburljivi in hitro vzkipijo, pogosto se prepirajo z odraslimi, odklanjajo pravila in omejitve, zavestno dražijo in izzivajo druge ipd. Krivdo in napake pripisujejo izključno drugim, težko se vživijo v čustva drugih (pomanjkljiva empatičnost), nizko samospoštovanje skušajo prikriti z junačenjem in negativnim uveljavljanjem.

3. mešane čustvene in vedenjske motnje – pogosto so »nacepljene« na globoko psihodinamsko problematiko

a) za otroštvo značilne čustvene motnje – zanje so značilne strah in tesnoba ter izogibanje negotovostim:

•ločitvena oz. separacijska anksioznost (otrok se pretirano boji in zavrača vsako ločitev od najbližjih, ki mu zagotavljajo varnost, zato je prikrajšan na področju socializacije),

•fobična tesnoba (paničen strah pred kakšnim predmetom, živaljo, situacijo, ipd.),

•socialna tesnoba (otrok je ves čas zaskrbljen, nezaupljiv, vidi le možnost slabih izidov in neugodnih posledic).

iz primarne družine ter iz pedagoškega/šolskega okolja. Ti dve okolji lahko na otroka/mladostnika vplivata pozitivno (potreba po podpori, sprejetosti, varnosti, ljubezni in druge psihološke potrebe) ali pa negativno in posledično prispevata k nastajanju čustvenih stisk ter izstopajočega vedenja.

Težave v vedenju in čustvovanju zajemajo širok spekter. Poznamo čustvene težave, vedenjske težave in kombinirane – čustvene in vedenjske. Kažejo se predvsem kot pasivno/umaknjeno ali agresivno/impulzivno vedenje. Velika verjetnost je, da so nastajale dalj časa ali pa so se pojavile kot posledica hudih izgub, pritiskov in niso trajne. V mnogih primerih se kažejo tudi v kombinaciji z učnimi težavami. Pogosto je dovolj, da otrok ali mladostnik dobi izkušnjo odnosa in prostora, kjer je razumljen, varen in slišan, kar posledično pripelje do tega, da se njegove težave umirijo.

Klasifikacij in definicij motenj vedenja in čustvovanja je veliko in nekatere izmed njih si med seboj celo nasprotujejo. Vedno pa moramo imeti v mislih, da je pred nami otrok ali mladostnik, ki ima svoje izkušnje in pravico do resničnosti. Predvsem moramo videti osebo in ne klasifikacije.

Po Mednarodni klasifikaciji bolezni (ICD-10) so čustvene in vedenjske motnje, značilne za otroštvo in adolescenco, razvrščene v naslednje kategorije2:

1. hiperkinetični sindrom (splošna nemirnost, motnje pozornosti in koncentracije)

2. vedenjske motnje – trajni in pogosto se ponavljajoči vedenjski vzorci, ki izrazito prestopajo mejo sprejemljivega:

2 http://www.ossentilj.si/index.php/solsvetslu/191-uccustvedenmotna

28 29

Po potrebi se v proces pomoči vključijo tudi druge institucije, ki otroku ali mladostniku ter njegovi družini nudijo potrebno podporo: Svetovalni centri za otroke, mladostnike in starše, Centri za socialno delo.

b) za otroštvo značilne motnje socialnega vedenja:

•selektivni mutizem (otrok povsem ustrezno govorno komunicira z domačimi, odklanja pa besedno komunikacijo z vsemi drugimi),

•motnje v navezovanju osebnih odnosov (plašnost, pretirana negotovost v stiku z drugimi),

•pretirana nezavrtost v medosebnih odnosih (ti otroci so »brez zavor«, vtikljivi in se neselektivno navezujejo na kogarkoli).


Poleg družine je pomemben dejavnik pri obravnavi motenj vedenja in čustvovanja šolski prostor. Učitelji so po navadi prvi, ki opazijo, da se otrok ali mladostnik sooča s težavami in je v stiski. V našem primeru se mora v podporo učencu aktivno vključiti šolska svetovalna služba, ki mora k problematiki pristopiti sistematično in svoje strokovno delo tudi načrtovati.

Šolska svetovalna služba za vsakega otroka ali mladostnika vzpostavi individualni projekt pomoči. To pomeni, da je otrok/mladostnik v procesu pomoči viden kot posameznik z lastnimi, specifičnimi potrebami in željami. Upošteva se torej njegov telesni, kognitivni, čustveni in socialni razvoj.

Individualni projekt pomoči zajema celostno obravnavo in pokriva vzgojno – učno področje, psihološko, socialno in odvisno od potreb tudi zdravstveno področje. Pomembno je, da je v proces pomoči aktivno vključen tudi otrok. Otrok mora imeti pozicijo aktivnega člana. Dogovori, sklenjeni znotraj timske obravnave, mu morajo biti jasni in dosegljivi. Pozicija aktivnega člana otroku ali mladostniku omogoča, da aktivno sooblikuje proces dela in se uči prevzemanja odgovornosti za lasten delež v procesu pomoči, istočasno pa mu priznava pravico do resničnosti.

30 31

zadovoljstva, ki ga prinaša uspeh na različnih življenjskih področjih. Otrok/mladostnik je lahko psihomotorično zavrt ali agitiran, kadar je poleg depresije prisotna še anksioznost. Energetsko je slabše opremljen, opuščati začne vsakodnevne aktivnosti. Zavrtost se kaže tudi na področju mišljenja; pojavljajo se slabša koncentracija, spominske motnje, občutek brezvrednosti in nizka samopodoba. Sočasno se pogosto pojavijo motnje apetita (zmanjšanje ali povečanje) in sprememba telesne teže, motnje spanja. V raznih delih telesa se pojavljajo bolečine, pogoste so motnje srčnega ritma, krvnega tlaka in respiratorne motnje. Občasno se pojavljajo tudi težave z želodcem, slabosti, zaprtost, motnje menstrualnega ciklusa. Motnje zaznav in mišljenja se lahko kažejo kot blodnje in le redko halucinacije.

Samomorilno vedenje se pogosto pojavlja pri depresivnih motnjah, tako samomorilne misli, poskusi samomora in uspeli poskusi.

Nekatere značilnosti depresije pri mladostnikih

V predpubertetnem obdobju lahko najdemo pri otrocih z depresivno motnjo poleg opisanih znakov tudi splošno razdražljivost, ki je pogosto v ospredju klinične slike ter razne somatske motnje ali celo z razpoloženjem pogojene halucinacije.

Pri mladostnikih pa opažamo naslednje značilnosti:

•razdražljivo razpoloženje,•negativistično in antisocialno vedenje,•agresivnost,•nemir in vznemirjenost,•nejevoljo, čemernost,

6. DEPRESIJA

Depresijo lahko razumemo kot zapleteno motnjo zdravja z značilnimi spremembami duševnih in telesnih funkcij, ki posegajo v polje otrokovih socialnih odnosov.

Pri diagnosticiranju depresije moramo biti previdni, saj je ne moremo potrjevati z istimi instrumenti in kriteriji kot pri odraslih. Depresija je v otroški dobi in obdobju adolescence maskirana z drugo psihopatologijo kot pri odraslih.

Adolescenca je obdobje sočasnih sprememb telesnega razvoja, spoznavnih sposobnosti, psihološkega dozorevanja in socialnih spretnosti. Pred adolescentom so številne razvojne naloge, spremembe v življenju na različnih področjih, obdobje zbiranja izkušenj (poskusov in zmot) ter prepletanje progresivnih in regresivnih procesov.

Prav zaradi nesorazmerja med biološkimi procesi, dinamiko razvoja čustev, zahtevami osamosvajanja in večjimi socialnimi preizkušnjami lahko pri adolescentu zelo hitro spregledamo prve znake depresije ali pa jo prehitro potrdimo.

Primeri:•zamenjava motenj razpoloženja za običajno

razpoloženje mladostnika,•pretirano klinično poudarjanje vedenjskih značilnosti

težav mladostnika in premajhna pozornost razpoloženjski simptomatiki,

•zmeda, k jo ustvarja izraz maskirana depresija,•pretirano diagnosticiranje motenj prilagajanja in

adolescentne krize.

Znaki depresijeOsnovna znaka depresije sta depresivno razpoloženje in pomanjkanje interesov pri skoraj vseh aktivnostih ter

32 33

Primer Stanka: Stanko je bil v zgodnjem otroštvu odvzet iz družine zaradi spolne zlorabe ter zanemarjanja in grobega ravnanja z njim. Do adolescence je napredoval na vseh področjih socialnega delovanja. Uspešen je bil v šoli, obvladal je večino strategij socialnega vedenja, v rejniški družini se je počutil dobro. Z vstopom v adolescenco je Stanko postal uporniški, razvil je težjo obliko kljubovalnega ter agresivnega vedenja, umikal se je v svoj svet, stalno bežal od rejnikov, razloga ni znal povedati. Nezadovoljen je bil sam s sabo. Antisocialno vedenje se je stopnjevalo v delikventno vedenje.

Potek in prognoza depresije pri mladostnikih

1. Ponavljajoča se depresija:•Depresija pri mladostnikih je večinoma resna,

ponavljajoča se motnja.•Večina ponovitev je v dveh letih od prve epizode.•Večje tveganje je pri mlajših mladostnikih s

psihotičnimi znaki, z neugodnimi psihosocialnimi dejavniki, z nezdravljenimi motnjami.

2. Bipolarna motnja:•Zamenjava manične epizode z vedenjskimi

motnjami.

3. Neizpolnjevanje razvojnih nalog (socialni umik, šolska neuspešnost)

4. Samomorilno vedenje

5. Psihoza, najpogosteje shizofrenija

•pomanjkanje skrbi zase in za zunanji videz,•pretirano občutljivost za zavrnitve v ljubezenskih

odnosih,•nagnjenost k telesnim težavam in simptomom – umik

v bolezen,•šolske težave in upad uspešnosti,•željo zapustiti dom oziroma pobeg od doma,•umik iz družinskih aktivnosti,•povečano čustvovanje,•zelo izraženo samomorilno vedenje.

Razlike v znakih depresivnosti med spoloma:

•mladostniki: razdražljivost, socialni umik, motnje spanja, vedenjski simptomi, agresivnost;

•mladostnice: splošno nezadovoljstvo, slabša samopodoba, izguba apetita in telesne teže, žalost, jokavost, samomorilne misli in telesne težave.

Sopojavljanje drugih motenj in bolezni z depresivnostjo pri mladostnikih:

•anksiozne motnje in fobije (šolska fobija, socialna fobija),

•opozicionalno kljubovalno vedenje,•vedenjske motnje,•zloraba alkohola in drugih psihoaktivnih snovi,•motnje hranjenja,•samomorilno vedenje.

Primer: Vedenjska motnja in depresija

•Najprej vedenjska motnja nato pridružena depresija.•Razdražljivost in eksplozivnost znaka depresivne

motnje.•Hkratno pojavljanje obeh polno izraženih motenj.

34 35

7. ADHD (Attention deficit Hyperactivity Disorder)

ADHD je kratica za sindrom motenj pozornosti s hiperaktivnostjo prirejeno po ameriški klasifikaciji bolezni DSM-V.

Prvi znaki se kažejo že v zgodnjem otroštvu, praviloma pred sedmim, pogosto pred petim in ne tako redko celo pred drugim letom starosti. Pogosto je motnja prisotna še v adolescenci in traja tudi v odraslem obdobju. Predstavlja ogrožajoč dejavnik za nastanek različnih motenj osebnostnega razvoja. Slab izid motnje vključuje šolski neuspeh, antisocialno vedenje, delikvenco in pogosto bolezni odvisnosti. Nemir, impulzivnost ter šibka pozornost so dejavniki, ki resno ogrožajo psihosocialni razvoj otroka.

Znaki ADHD

Pri otroku naj bi bilo prisotnih 6 ali več znakov razvojno neprimerne motnje pozornosti dalj kot 6 mesecev, to so:

•ni pozoren na podrobnosti, dela napake pri šolskem delu in drugih aktivnostih,

•ne zdrži pri nalogah in aktivnostih do konca,•pogosto se zdi, da ne posluša,•ne sledi navodilom iz brezbrižnosti ali upornosti,•slabo organizira delo,• izogiba se nalogam, ki zahtevajo zbranost in vztrajnost,• izgublja šolske in druge predmete,• je odkrenljive pozornosti,•hitro pozablja.

Hiperaktivnost:

•gibalno nemiren,•zapušča prostor,


Pomembno je pravočasno prepoznavanje znakov depresivne motnje ter otroka/adolescenta napotiti na pregled k pedopsihiatru. Prav pravočasnost obravnave je ključnega pomena za zgodno odkrivanje motnje ter s tem ustrezno in učinkovito zdravljenje.

Zdravljenje depresije je praviloma dolgotrajno. V večini primerov se psihiatri odločijo za kombinirano zdravljenje:

- Zdravljenje z zdravil i : z množico sodobnih antidepresivov lahko bistveno pomagamo večini mladostnikov z depresivno motnjo. Kdaj se odločijo za zdravila, torej o indikacijah, kontraindikacijah, izboru primernega zdravila, o trajanju zdravljenja in njegovih zapletih pa skupaj s starši odloči po temeljiti diagnostični obravnavi izbrani pedopsihiater.

- Psihoterapija: ima izreden pomen pri odpravljanju občut-kov neprimernosti, brezupnosti oziroma nizke samopo-dobe. Mladostnik s pomočjo psihoterapevta išče različ-ne interese, izboljša komunikacijo ter socialne veščine. Zelo pomembno je večati mladostnikovo odpornost na stresne situacije, ga prilagajati na potek njegove motnje oziroma se z njo sprijazniti ter mu pomagati, da bo lažje razumel težave v zvezi s stranskimi učinki zdravil.

- Socioterapija: cilj različnih socioterapevtskih tehnik (okupacijska in rekreativna terapija, muzikoterapija, igralna terapija, likovna terapija, ipd.) je, da z njimi poskušamo prekiniti mladostnikovo izolacijo in ga postopno spodbujamo h komuniciranju, vključevanju v skupino vrstnikov.

V primerih suicidalne ogroženosti oziroma poskusa samomora je potrebna takojšnja pomoč zdravnika in napotitev v bolnišnično zdravljenje s primernim režimom in varstvom.

36 37

časa nemiren, brez obstanka, neorganiziran, v razredu vstaja, hodi po razredu in moti druge. Neprestano govori in moti druge, pogosto brez občutka za vrstnike. Izgublja stvari, se poškoduje. Vse ga razburi in vrže iz tira, odziva se hitro in brez premisleka, ne more počakati, da pride na vrsto ali do besede, je nestrpen in nepotrpežljiv (povzeto po: Tomori, M. (1999), Duševne motnje v razvojnem obdobju, Psihiatrija, MF Univerze v Ljubljani).


Izrednega pomena je zgodnje odkrivanje motnje in ustrezno zdravljenje. Motnja sama od sebe ne izzveni. Nezdravljena motnja pogosto vztraja še v adolescenci in se nadaljuje v odrasli dobi, le pojavna oblika hiperkinetičnosti se spremeni. Mladostniki in odrasli bodo navajali le subjektivni občutek notranjega nemira, značilni so pogosto menjavanje službe, slaba organizacija dela, nestrpnost, težave v medsebojnih odnosih.

Pri otrocih oziroma mladostnikih, ki imajo neugodne družinske razmere ter so slabše sprejeti v širšem socialnem okolju, je večja verjetnost, da se bodo osnovni motnji ADHD pridružile še vedenjska motnja, disocialno vedenje ter zloraba alkohola in drugih psihoaktivnih snovi.

Pri zdravljenju ADHD je izrednega pomena dobro sodelovanje otroka/mladostnika, staršev, šole in socialnega okolja. Za vsakega otroka posebej je potrebno izdelati individualiziran program vodenja, sledenja in njegovega sodelovanja s sprotno evalvacijo.

Medikamentozno zdravljenje s psihostimulansom je v večini primerov učinkovito in izredno varno.

•sili v ospredje (mladostniki in odrasli čutijo nemir),•težko se tiho igra,•veliko govori.

Impulzivnost:•nepremišljeno hiti z odgovori pred dokončno

postavljenim vprašanjem,•neučakanost (npr. težko čaka na vrsto),•pogosto je vsiljiv in moti druge.

Nekateri navedeni znaki so prisotni le v različnih situacijah: šola, delo, dom.

Opisani znaki naj ne bili znaki težjih razvojnih motenj, shizofrenij oziroma drugih psihoz ter motenj razpoloženja.

Primer Petra: Peter je star 9 let in je zamenjal že tri osnovne šole. Mama ga je opisala kot živahnega otroka, ki ne zdrži pri nobeni dejavnosti, doma ima pogosto tudi izbruhe jeze. Za prešolanje mama krivi učitelje, ki otroka ne razumejo, tudi vrstniki ga odklanjajo. Mama se je na pobudo otroške zdravnice le odločila odpeljati sina k pedopsihiatru, ki mu je predpisal ustrezna zdravila. Mama ga danes opisuje kot dečka, ki je sposoben sodelovati pri pouku, tudi izbruhi jeze v domačem okolju so se zmanjšali.

Značilnosti motnje pozornosti s hiperaktivnostjo

Otrok ne zdrži dolgo pri nobenem opravilu, njegova pozornost je preusmerjena, na sredini opušča že začete dejavnosti, ne more zbrano poslušati in si zato slišanega ne zapomni, ni sposoben vztrajati pri dejavnostih, ki so mu privlačne. Njegove splošne sposobnosti nihajo, za vsakršno zbrano dejavnost ima dobre in slabe dneve ali še krajša izmenična dobra in slaba obdobja. Otrok je večino

38 39

8. BIPOLARNA MOTNJA3

Motnja iz bipolarnega spektra z nastopom v otroštvu je drugačna in resnejša motnja kot motnja pri starejših mladostnikih in odraslih.

Značilna so hitra nihanja razpoloženja med depresijo in manijo, pogosto se menjajo razpoloženja v enem dnevu ali pa v obdobju nekaj dni. Lahko pa tudi hkratno doživljajo znake manije in depresije. So nemirni, brez obstanka (krožijo brezciljno po prostoru) in imajo veliko energije, hkrati pa se lahko počutijo nevredne, jokajo brez razloga, so samouničevalni, pojavlja se samopoškodbeno vedenje.

Zaradi stalnega mešanega stanja čustev so otroci pogosto razdražljivi in nagnjeni k uničevalnim izbruhom. Na trenutke dajejo občutek, da ne zdržijo več v lastnem telesu. Velikokrat so neprilagodljivi in kljubovalni, lahko imajo obdobja eksplozivne jeze z dolgotrajnimi izbruhi besa in neobvladljivega agresivnega vedenja.

Pri otrocih in mladostnikih se pogosto kažejo redna dnevna intenzivna nihanja razpoloženja, kar lahko traja več mesecev ali celo let, mešana razpoloženja; obdobja energičnega razpoloženja, intenzivne jeze, neobvladljivega agresivnega vedenja usmerjenega k sebi ali/in drugim in kronična razpoloženjska stanja, brez obdobja umika znakov oziroma normalizacije razpoloženja.

Manični simptomi

Manija pri otrocih in mladostnikih je drugačna kot manija, kakor jo vidimo pri odraslih. Mnogi znaki manije so razvojno primerni za določene starostne skupine in/ali se prekrivajo

3 Povzeto po Beth-Pierce, R, Whitterson, Poučite se o bipolarni motnji: Mednarodno izobraževalno gradivo svetovne zveze za duševno zdravje, Ljubljana 2010.

Otrok/mladostnik, ki prejema ustrezno medikamentozno terapijo praviloma v šoli, doma in v širšem socialnem okolju boljše socialno funkcionira. Obstaja manjša verjetnost, da bo razvil vedenjsko motnjo oziroma številne negativne obrambne mehanizme, ki bodo preprečevali zdrav psihosocialni razvoj otroka.

Način vzgoje in pomoči

•Ustaljene in predvidljive življenjske razmere.•Potrpežljive spodbude.•Veliko telesne sprostitve.•Prilagajanje nalog trenutni zmogljivosti.•Možnosti pozitivne samopotrditve.•Iskanje močnih področji in utrjevanje le-teh.•Doslednost v zastavljanju mej.

Zdravljenje ADHD je praviloma dolgotrajno, v večini primerov traja skozi celotno obdobje šolanja otroka. Izrednega pomena je tudi konstantna psihoterapevtska obravnava, predvsem kognitivno vedenjska terapija, ki je usmerjena v učenje socialnih in komunikacijskih veščin, dogovorov, nagrajevanja, postavljanja mej.

40 41

Spekter bipolarne motnje

•Bipolarna motnja I je najresnejša oblika motnje, zanjo so značilne predvsem manične ali mešane epizode.

•Bipolarna motnja II je oblika, pri kateri se izmenjujejo znaki depresivnih in hipomaničnih stanj.

•Ciklotimija vključuje znake depresije in hipomanije, vendar so le-ti manj intenzivni.

•Bipolarna motnja brez dodane opredelitve je najpogostejša diagnoza iz bipolarnega spektra pri otrocih in mladostnikih. Otrokom pogosto postavijo to diagnozo, če manjka en simptom, če epizoda ne traja dovolj dolgo ali če epizode niso jasno definirane.

Motnje, sočasno prisotne z otroško bipolarno motnjo

Pogosto so poleg motnje iz bipolarnega spektra z nastopom v otroštvu prisotne tudi druge duševne motnje. Te druge motnje lahko zamaskirajo bipolarno motnjo ali pa se pojavijo hkrati z njo, običajno zaradi nezdravljene osnovne motnje, to so:

•motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD),•vedenjske motnje,•anksiozne motnje,•zloraba alkohola in drugih psihoaktivnih snovi,•razvojne motnje in motnje intelektualnih sposobnosti.

Pri otrocih in mladostnikih je bipolarna motnja pogosto napačno ocenjena kot mejna osebnostna motnja, posttravmatska stresna motnja ali motnja vedenja in čustvovanja.

Tveganje za samomor

Samomorilno vedenje je pogostejše pri otrocih z bipolarno motnjo kot pri drugih duševnih motnjah. Pri vsakem otroku/

z drugimi duševnimi motnjami otroške dobe.

•Evforično ali pretirano dobro razpoloženje, ki ni v skladu z realno situacijo,

•razdražljivost,•veličanske ideje,•zmanjšana potreba po spanju,•pospešen in neustavljiv govor,•naval idej, drveče misli,•raztresenost,•pretirano in vsiljivo iskanje socialnih stikov,•promiskuitetno vedenje,•psihomotorični nemir,•povečana udeležba v zadovoljstvo vzbujajočih ali zelo

tveganih dejavnostih.

Depresivni simptomi

Za motnjo iz bipolarnega spektra z nastopom v otroštvu je značilno, da se navadno začne z manično ali mešano epizodo, ne pa z depresivno, ki je običajnejša pri odraslih z bipolarno motnjo.

•Razdražljivost,•vztrajna žalost, jokavost,•misli na smrt ali samomor (vizualizacija lastne smrti),•ne uživa v najljubših dejavnostih,•pogosta psihosomatika (glavobol, bolečine v trebuhu),•malo energije, slabost, slaba koncentracija,•pritožbe o zdolgočasenosti,•bistvene spremembe v prehranjevanju ali spanju

(pretirano spanje ali prenajedanje),•močni občutki krivde glede stvari, na katere nima

vpliva ali misli o lastni nevrednosti.

42 43

1. Družinska terapijaZahteva sodelovanje in delo staršev otroka ter otrokovih družinskih članov. Spodbuja družinsko spoprijemanje z motnjo, komunikacijo v družini in družinsko reševanje problemov.

2. Psihoedukacijska terapijaOtroka/mladostnika in družinske člane pouči o motnji in veščinah, ki so potrebne za učinkovitejše obvladovanje simptomov. Zelo pomembno je učenje obvladovanja razpoloženja, konstruktivno reševanje težav in strpna komunikacija vseh družinskih članov.

3. Terapija medosebnih odnosov (interpersonalna) in socialnega ritmaTerapija pomaga otroku/mladostniku ustaliti dnevno rutino ter cikle spanja in budnosti ter reševati ključne težave v odnosih.

4. Kognitivno vedenjska terapija (KVT)KVT pomaga otroku/mladostniku razumevati napačne vzorce v mišljenju in ravnanju ter ga uči novih načinov spoprijemanja z motnjo. Pristop je usmerjen v obvladovanje težav, s katerimi se otrok ukvarja v trenutnem življenjskem obdobju (tukaj in zdaj).

Nekatere tehnike KVT:•relaksacija,•pogojevanje,• izpostavljanje,•samoopazovanje,• igra vlog,•pozitivna podkrepitev (nagrada),•pozornost, dotik, pohvala, preusmeritev, samokontrola.

mladostniku je potrebno oceniti tovrstno vedenje oziroma tveganje.

Obravnava in zdravljenje4

Zelo pomembno je zgodnje odkrivanje in zdravljenje motnje, ki omogoča, da otrok doseže stabilno razpoloženje in se izboljša potek motnje, s tem pa tudi kvaliteta življenja v odrasli dobi.

Pri otrocih in mladostnikih se priporoča kombinirano zdravljenje z zdravili in psihoterapijo.

•Vzdrževalno zdravljenje z ustreznimi zdravili.•Zdravljenje akutnih stanj (manije in depresije): pri

zdravljenju akutnih faz motnje so potrebna dodatna zdravila. Zaradi resnosti in kompleksnosti motnje pri majhnih otrocih in mladostnikih je v uporabi mnogo pristopov. Za katero kombinacijo zdravil se bo odločil pedopsihiater je odvisno od dolžine posameznih faz, ogroženosti otroka/mladostnika ter ali simptomi bistveno ovirajo ali onemogočajo otrokov psihosocialni razvoj.

•Celostno zdravljenje motnje se začne, ko se otrokovo razpoloženje z zdravili stabilizira.

Psihoterapija

Pri zdravljenju bipolarne motnje se običajno uporabljajo štiri vrste psihoterapije. Psihoterapija je namenjena predvsem obvladovanju razpoloženjskih stanj, osnovnih socialnih in komunikacijskih veščin ter različnih strategij za obvladovanje maničnega in depresivnega vedenja.

4 Povzeto po: Kowatch R.A, Fristad M, Birmaher B, Wagner K.D, Findling RL, Hellander M; Child Psychiatric Workgroup on Bipolar Disorder (2005).

44 45

9. SHIZOFRENIJA

Zelo redko se simptomi shizofrenije pokažejo pred 12 letom starosti. Lahko pa opazimo že nekatere shizoidne in shizotipske osebnostne značilnosti in motnje pri otrocih in adolescentih, ki v kasnejšem obdobju razvijejo shizofrenijo:

•umikanje in izogibanje stikov z vrstniki,•pretirana sramežljivost,• introvertiranost,•preobčutljivost,•anksioznost,•zelo malo spontanih aktivnosti,•pasivnost in izoliranost,•slabša motorična koordinacija,•pogostejše so motnje pozornosti,•slabše prilagoditvene sposobnosti,•povečano agresivno vedenje,•vedenjska motnja.

Shizofrenijo moramo razlikovati od avtistične motnje, ki je tipična razvojna motnja zgodnjega otroškega obdobja. Kaže se z motnjami socialnih interakcij, tako da so pri otroku znatno moteni neverbalni načini komuniciranja (izogiba se očesnemu kontaktu), ne razvija odnosov z vrstniki, interesov ne delijo z ostalimi otroci, razvoj govora zaostaja ali izostane. Tipični so stereotipno sedenje, tapkanje s prsti ali drugi ponavljajoči se brezciljni gibi in nefleksibilna preokupacija z deli predmetov.

Shizofrenija se običajno pojavi v pozni adolescenci. Pri nastanku motnje se prepletajo genetski, biopsihološki, psihodinamski, psihosocialni in socialni dejavniki.

Začetek motnje pred 17. letom starosti poimenujemo shizofrenijo z zgodnjim začetkom. Pri moških je povprečna starost prve psihotične epizode med 18. in 19. letom

Več informacij o bipolarni motnji

•Slovenski spletni portal za pomoč in podporo pri bipolarni motnji (z informacijami o skupinah za samopomoč, psihoedukacijskih delavnicah in psihoterapiji za bipolarno motnjo ter forumom za medsebojno izmenjavo izkušenj in podpore): http://forum.bipolarna.si

•Slovenski spletni portal Društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami: www.nebojse.si

•Child/Adolescent Bipolar Foundation (CABF): www.bpkids.org

46 47

Znaki

Znaki shizofrenije se običajno delijo na pozitivne, negativne, kognitivne (spoznavne) in afektivne (znaki spremenjenega razpoloženja).

Pozitivni znaki shizofrenije

Pozitivni simptomi so odraz presežka ali popačenosti normalnih aktivnosti (funkcij). Pozitivni (psihotični) simptomi shizofrenije so motnje mišljenja:•blodne ideje (blodnje) – so vsebinske motnje mišljenja.

To so lažna prepričanja, ki nimajo realnih osnov. Ena od običajnih oblik blodenj so nanašalne ideje.

•Halucinacije so pogoste, predvsem slušne halucinacije, redkeje vidne. Možne so tudi halucinacije telesnega občutka.

•Katatonija je sindrom, za katerega so značilne psihomotorne motnje, ki se lahko kažejo od popolne zakrčenosti in negibnosti do vznemirjanja z močnim psihomotoričnim nemirom.

•Dezorganiziran govor in vedenje.

Negativni – deficitni simptomi:

•čustvena otopelost,•alogija – omejen, osiromašen govor,•avolija – pomanjkanje motivacije,•anhedanija – pomanjkanje interesov in užitkov.

Kognitivni simptomi:

•motnja pozornosti,•motnje spomina,•abstraktno mišljenje.

Prav kognitivni simptomi so najbolj moteči pri osnovnem

starosti, pri ženskah pa v kasnejših 20-ih letih.

Rizični dejavniki za razvoj motnje so družinska obremenjenost, prenatalne bolezni, obporodne poškodbe, poškodbe glave v otroštvu, neugodni življenjski dogodki, travme in zlorabe psihoaktivnih snovi.

Pred začetkom motnje adolescenti navadno nimajo prijateljev, partnerja, izogibajo se skupinskih športov. Zatekajo se k ogledom filmov, brezciljnim brskanjem po spletu, poslušanju glasbe (predvsem elektronske).

Predbolezenski znaki:

•nenaden pojav obsesivno kompulzivne motnje – ritualizirano vedenje,

•motnje koncentracije,•zanimanje za abstraktne ideje, filozofijo, okultna in

religiozna vprašanja,•motnja vedenja – nenavadna vedenja,•neustrezno čustvovanje,•nenavadni govor,•bizarne ideje,•nenavadne zaznavne izkušnje,•motnje kognitivnih funkcij.

Diagnostiko otežujejo povečana zloraba psihoaktivnih substanc v adolescentnem obdobju. Nekatere psihoaktivne snovi povzročajo podobna psihotična stanja kot pri shizofreniji. Psihotična motnja se lahko pojavlja tudi sočasno z zlorabo psihoaktivnih snovi, ko adolescenti uporabljajo drogo kot način samozdravljenja ali za lajšanje motečih psihotičnih simptomov.

48 49

•Usmerjena psihosocialna obravnava in pomoč pri vključitvi v socialni prostor – uspešna socialna prilagoditev lahko zmanjša tveganje ponovnega zagona motnje, razvija socialne spretnosti, izboljša medsebojne odnose, zmanjša socialno izolacijo in splošno izboljša kakovost življenja.

•Psihoedukacija – posebno pomembno je izobraževanje adolescenta o motnji, življenju z motnjo, stranskih učinkih zdravil in podobno.

•Družinska terapija je izredno pomembna pri zdravljenju adolescenta. V terapijo vključimo celotno družino in vse osebe, ki adolescentu veliko pomenijo.

•Vedenjska terapija – s pogojevanjem poskušamo negativne vzorce vedenja nadomestiti s pozitivnimi.

•Povezovanje terapevtskega tima z osebami iz mladostnikovega socialnega kroga in institucijami: šola, delovno mesto, podporne skupine.

Psihoterapija ni zamenjava za farmakoterapijo (zdravila), ki je temelj zdravljenja motnje, jo pa uspešno dopolnjuje.

funkcioniranju adolescenta. Adolescentu onemogočajo razlikovati bistveno od nebistvenega, načrtovanje akcije za opravljanje najenostavnejših opravil, pravi način soočanja z določenim problemom ali nalogo. Izginejo adekvatne asociacije, logično razmišljanje in delovanje sta okrnjena.

Simptomi motenj razpoloženja:

•nerazpoloženost,•samomorilnost,•občutki brezizhodnosti.

Vsi našteti simptomi v grobem posegajo v socialno in poklicno (šolsko) funkcioniranje adolescenta na več poljih:•šola,•medčloveški odnosi (uveljavljanje v skupini vrstnikov),•skrb zase (osnovna higiena).


Zgodnje in pravilno prepoznavanje motne je odločilnega pomena za izbor ustreznega načina, poteka in učinkovitega zdravljenja, s tem pa je tudi prognoza motnje ugodnejša.

Za večji uspeh zdravljenja moramo uporabiti vse mogoče in dostopne načine zdravljenja, ki bodo kar najbolj ugodno učinkovali na potek motnje.

Zdravljenje je sestavljeno iz psihofarmakologije, psihosocialnih metod zdravljenja in rehabilitacije.•Psihofarmakologija – zdravila so nujna za stabilizacijo

adolescenta, lažje sodelovanje v psihoterapevtskih in ostalih programih.

•Psihoterapija lahko pomaga adolescentu, da doseže maksimalno možno socialno funkcioniranje glede na njegove realne možnosti.

50 51

Mladostniki z večjim tveganjem za zlorabo psihoaktivnih snovi

•Pozitivna družinska anamneza za uživanje katerekoli psihoaktivne snovi.

•Že uživanje ali neustrezen odnos do uživanja drog.•Družba vrstnikov, ki že uživajo droge.•Pogosti konflikti v družini.•Nesposobnost reševanja družinskih konfliktov.•Vedenjske in čustvene motnje.•Osamljenost, uporništvo.•Izjemne socialno-ekonomske težave.•Izostajanje iz šole, neuspeh v šoli.•Pogoste spremembe bivališča.

Razvoj motnje odvisnosti

Uživanje psihoaktivnih snovi zavira osebnostni razvoj mladostnika. Škoda oziroma oškodovanost mladostnika je večja glede na njegovo starost pri razvoju odvisnosti. Večina prepovedanih drog, predvsem opiati, hitreje razvijejo odvisnost.

Večina uživalcev drog ima težave zaradi pomanjkljivega nadzora vedenja, nizkega samospoštovaja, so impulzivni, osamljeni in polni sovraštva do sebe, hlepijo po pozornosti in sprejetju, ne vidijo prihodnosti, ne zmorejo se odpovedati takojšnjemu užitku, nesposobni so razreševati krizne situacije.

1. Faza eksperimentiranja

•Radovednost in želja preizkusiti se v novih situacijah.•Pritisk skupine vrstnikov.•Želja po vzburjenju.•Navdušenost nad izkušnjo, čeprav je pogosto v

telesnem in duševnem smislu neprijetna.

10. ZLORABA IN ODVISNOST OD PSIHOAKTIVNIH SNOVI

Pri zlorabi psihoaktivnih snovi je ogrožen širok krog mladostnic in mladostnikov. Starostna doba se čedalje bolj niža tudi zaradi lažjega dostopa do psihoaktivnih snovi in tolerance družbe do nekaterih drog (alkohol, tobak, marihuana). Zmotno je prepričanje, da droge poskusijo le tisti, ki izhajajo iz skupin z večjim tveganjem.

Vzroki za uživanje psihoaktivnih snovi in dejavniki tveganja

Večina mladostnikov začne uživati droge iz hedonističnih nagibov, predvsem za dobro počutje in za zabavo. Lahko jih zanima le njihov učinek.

•Hedonistični učinki, ki vodijo v sprostitev ter navidezno sproščenost v medsebojnih odnosih.

•Uživanje psihoaktivnih snovi z namenom sproščanja in maskiranja neprijetnih čustvenih stanj: - dolgočasje, - osamljenost, - žalost, - vznemirjenost, - jeza, - notranji nemir.

•Preizkušanje v tveganih situacijah.•Težave pri takojšnem zadovoljevanju svojih potreb.•Negotovost, nizka samopodoba in samospoštovanje.•Počutijo se osamljene, zavržene, gibljejo se v družbi,

ki jim je droga vrednota.•Številne stresne situacije oziroma travmatske izkušnje:

kronično bolezensko stanje, izguba ljubljene osebe, psihična, fizična in spolna zloraba.

•Zavrnitev s strani vrstnikov.

52 53

•Edini odnos, ki ga zmore, je odnos do droge.•Poln je sramu in obupa.•Pogosto razmišlja o samomoru, nekateri samomor tudi

poskusijo narediti.•Obsesivna navezanost na drogo in tudi obsesivna

sebičnost.•Mladostnik je lahko agresiven, depresiven ali apatičen.•Njegovo arogantno vedenje je obramba pred izgubo

nadzora.•Je obupan, na zunaj pa kaže uporniško brezbrižnost.•Je nesposoben kontrolirati svoje vedenje.

Prav v kompulzivni fazi največ mladostnikov vstopi v strokovno obravnavo in zdravljenje.

Prepoznavanje odvisnosti

•Spremembe v razpoloženju, mišljenju in vedenju - Nepovezano govori, jeclja, ima težave z ravnotežjem. - Močno, hitro niha v razpoloženju (pogosto je

razdražljiv, jezav brezbrižen, potrt, neosnovano vesel).

- Skrivnosten, izmika se stikov z domačimi. - Težko ohrani pozornost, zbranost, spomin. - Izgublja motiv za šolo, opušča dejavnosti, ki so ga

veselile. - Pogosto si izposoja denar, doma izginjajo vredni

predmeti, denar, zdravila. - Postane nepošten (laž, kraje, goljufije). - Opušča svoje prijatelje, o novih ne želi govoriti.

•Subkultura - Revije in knjige o drogah, napisi na oblačilih. - Nepripravljenost na pogovor o drogah.

•Spremembe v videzu

2. Faza socialne rabe

•Uživanje drog je vezano na različne socialne situacije v smislu boljšega prilagajanja v skupini vrstnikov.

•Povezava z nekaterimi skupinskimi rekreacijami (zabave, ples), deluje kot dodatek k sprostitvi in zabavi, predvsem v večjih družbah.

•Socialno rabo drog mladostniki večinoma skrivajo pred odraslimi, saj pripada njihovi subkulturi, s katero se poistovetijo.

3. Faza instrumentalne rabe

Za iskanje posebnih čustvenih in/ali vedenjskih stanj.

•Pri hedonistični rabi mladostnik želi doseči ugodje, predvsem je prisotna želja po dobrem počutju in zmanjšanju nadzora vedenja.

•Pri kompenzacijski rabi mladostnik lažje shaja v stresnih situacijah in pred neprijetnimi čustvi. Pogosto izrablja droge za preživetje slabšega dne z namenom pozabiti konfliktne situacije, preganjanja dolgočasja ali zmanjševanja stresa.

4. Habitualna faza

Pri habitualni fazi se pojavi simptom odvisnosti. Čustveno stanje se po prenehanju učinkovanja droge ne vrne več v normalno stanje, večinoma v depresivno stanje. Pojavljajo se težave s koncentracijo, motnje spanja, nemir in razdraženost, postopoma potrebuje čedalje več droge, da doseže občutek pomiritve.

5. Kompulzivna faza

Mladostnik je že globoko odvisen in obseden z željo po drogi.

54 55

•Morebitno uživanje drog med procesom zdravljenja je potrebno preverjati z urinskimi in krvnimi testi.

•Recidiv je med zdravljenem pogost, zato je potrebno zdravljenje večkrat ponoviti.

•Odvisnost od drog s pridruženo psihiatrično motnjo je potrebno sočasno zdraviti.

•Nujno je delo z družino mladostnika.

Kriteriji za hospitalizacijo zaradi uživanja drog

•Življenjsko ogrožajoče stanje (intoksikacija, suicidalnost).

•Neuspešni ambulantni poskusi detoksikacije.•Pridružena psihiatrična motnja.•Dolgotrajna odvisnost, politoksikomanija (visoke doze

drog).•Šibka motivacija, brez podpore socialnega okolja pri

zdravljenju, šibka socialna prilagojenost.•Nosečnost.

- Pordele oči, ekstremno široke ali ozke zenice. - Bled, shujšan, bolan videz, nahod, kašelj. - Nima teka, spremeni ciklus spanja. - Nošenje sončnih očal, dolgih rokavov v neprimernih

okoliščinah.

•Droge in pribor - Praški, tablete, ampule, stekleničke neznanega

porekla, - Semenke, posušeni listi, steblo, cvet, smolnata snov. - Injekcijske igle, brizgalke, kosmi vate, ožgane žlice. - Ustniki, papir za zvijanje cigaret. - Vonj po zažgani vrvi, kemičnih sestavinah, kadilu.


Pri zdravljenju je pomemben multidisciplinaren pristop, ki upošteva vse razsežnosti odvisnosti pri mladostniku. Načrt zdravljenja mora biti prilagojen specifičnim potrebam in problemom posameznika, potrebno ga je sproti evalvirati in dopolnjevati. Uporablja se široka mreža različnih terapevtskih programov. Za vključitev v program se je potrebno odločiti že v fazi instrumentalne faze zaradi večje možnosti uspešnega zdravljenja.

Bistveno za uspeh zdravljenja je, da posameznik v njem vztraja dovolj dolgo.

Predpisovanje zdravil je omejeno na lajšanje abstinenčne krize, zdravljenje pridružene psihiatrične motnje in kot pomožno sredstvo pri vzdrževanju abstinence.

Principi zdravljenja odvisnosti

•Detoksikacija je prvi in nujen pogoj, da se zdravljenje v ožjem smislu lahko začne.

56 57

KJE ISKATI POMOČ?V tem poglavju smo zbrali osnovne informacije o javnih socialnih in zdravstvenih službah, ki delujejo na območju države, na katere se lahko obrnejo osebe s težavami v duševnem zdravju.

CENTRI ZA SOCIALNO DELO AJDOVŠČINA Gregorčičeva 18, 5270 Ajdovščina Tel.št.: 05/368 06 12 E-naslov: [email protected]

BREŽICE Cesta Prvih borcev 24, 8250 Brežice Tel.št.: 07/499 10 00 E-naslov: [email protected]

CELJE Opekarniška cesta 15 b, 3000 Celje Tel.št.: 03/425 63 00 E-naslov: [email protected]

CERKNICAPartizanska 2/a, 1380 Cerknica Tel.št.: 01/705 04 00 E-naslov: [email protected]

ČRNOMELJUlica 21. oktobra 9, 8340 Črnomelj Tel.št.: 07/306 23 60 E-naslov: [email protected]

DOMŽALE Ljubljanska 70, 1230 Domžale Tel.št.: 01/724 63 70 E-naslov: [email protected]

DRAVOGRADMeža 4, 2370 Dravograd Tel.št.: 02/872 36 30 E-naslov: [email protected]

GORNJA RADGONA Partizanska cesta 21, 9250 Gornja RadgonaTel.št.: 02/564 93 10 E-naslov: [email protected]

GROSUPLJE Adamičeva cesta 51, 1290 Grosuplje Tel.št.: 01/781 80 50 E-naslov: [email protected]

HRASTNIK Log 9, 1430 HrastnikTel.št.: 03/564 27 70E-naslov: [email protected]

IDRIJA Vojkova 2a, 5280 IdrijaTel.št.: 05/373 46 00 E-naslov: [email protected]

ILIRSKA BISTRICA Bazoviška 32, 6250 Ilirska Bistrica Tel.št.: 05/711 01 40 E-naslov: [email protected]

IZOLA Cesta v Pregavor 3a, 6310 Izola Tel.št.: 05/662 26 94 E-naslov: [email protected]

JESENICE Cesta Železarjev 4a 4270 Jesenice Tel. št.: 04/583 46 00 in 04/583 46 14E-naslov: [email protected]

KAMNIK Ljubljanska 1, 1240 Kamnik Tel.št.: 01/830 32 80, 01/831 60 31 E-naslov: [email protected]

KOČEVJE Ljubljanska c. 25, 1330 Kočevje Tel.št.: 01/893 83 80 E-naslov: [email protected]

KOPER Cankarjeva 6, 6000 KoperTel.št.: 05/663 45 50 E-naslov: [email protected]

KRANJ Koroška cesta 19, 4000 KranjTel.št.: 04/256 87 20 E-naslov: [email protected]

KRŠKO Cesta krških žrtev 11 8270 Krško Tel. št.: 07/490 49 50 in 07/490 49 51E-naslov: [email protected]

LAŠKO Kidričeva ulica 1, 3270 Laško Tel.št.: 03/734 31 00 E-naslov: [email protected]

LENART Ilaunigova 19, 2230 Lenart Tel.št.: 02/72 00 300 E-naslov: [email protected]

LENDAVA Glavna ulica 73, 9220 Lendava Tel.št.: 02/578 98 40 E-naslov: [email protected]

LITIJA Ljubljanska c. 12, 1270 Litija Tel.št.: 01/890 03 80 E-naslov: [email protected]

LJUBLJANA-BEŽIGRAD Einspilerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana Tel.št.: 01/300 18 00 E-naslov: [email protected]

LJUBLJANA-CENTER Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana - Center Tel.št.: 01/475 08 00 in 01/475 08 16E-naslov: [email protected]

LJUBLJANA-MOSTE POLJE Zaloška cesta 69, 1000 LjubljanaTel.št.: 01/587 34 00 E-naslov: [email protected]

LJUBLJANA-ŠIŠKA Celovška cesta 150, 1000 Ljubljana Tel.št.: 01/583 98 00 E-naslov: [email protected]

LJUBLJANA-VIČ RUDNIK Tržaška cesta 40, 1000 Ljubljana Tel.št.: 01/200 21 40 E-naslov: [email protected]

58 59

RIBNICA Škrabčev trg 171310 Ribnica Tel. št.: 01/836 10 03 E-naslov: [email protected]

RUŠE Šolska ulica 16a, 2342 Ruše Tel.št.: 02 673 01 50E-naslov: [email protected]

SEVNICA Trg Svobode 9, 8290 SevnicaTel.št.: 07 816 12 40 E-naslov: [email protected]

SEŽANA Kosovelova ulica 4/b 6210 SežanaTel. št.: 05/707 42 00E-naslov: [email protected]

SLOVENJ GRADEC Ozka ulica 1, 2380 Slovenj Gradec Tel.št.: 02/885 01 00E-naslov: [email protected]

SLOVENSKA BISTRICA Ljubljanska c. 16, 2310 Slovenska Bistrica Tel.št.: 02/805 07 60E-naslov: [email protected]

SLOVENSKE KONJICEMestni trg 18, 3210 Slovenske Konjice Tel.št.: 03/758 08 80 E-naslov: [email protected]

ŠENTJUR Ulica Dušana Kvedra 11, 3230 Šentjur pri CeljuTel.št.: 03/746 25 20 E-naslov: [email protected]

ŠKOFJA LOKA Partizanska cesta 1 d, 4220 Škofja LokaTel.št.: 04/517 01 00 E-naslov: [email protected]

ŠMARJE PRI JELŠAH Rogaška cesta 38, 3240 Šmarje pri JelšahTel.št.: 03/818 16 50E-naslov: [email protected]

TOLMINCankarjeva 6, 5220 TolminTel.št.: 05/ 388 17 19E-naslov: [email protected]

TRBOVLJEMestni trg 5a, 1420 Trbovlje Tel.št.: 03/563 40 16 in 03/563 40 33E-naslov: [email protected]

TREBNJE Goliev trg 11, 8210 TrebnjeTel.št.: 07 348 15 70 E-naslov: [email protected]

TRŽIČ Usnjarska ulica 3, 4290 TržičTel.št.: 04/597 12 00 E-naslov: [email protected]

VELENJE Prešernova 10, 3320 Velenje Tel.št.: 03/898 45 00 in 03/898 45 02E-naslov: [email protected]

VRHNIKA Ljubljanska 16, 1360 Vrhnika Tel.št.: 01/750 62 70E-naslov: [email protected]

LJUTOMER Rajh Nade ulica 2 a, 9240 LjutomerTel.št.: 02/585 86 60 E-naslov: [email protected]

LOGATEC Tržaška cesta 50a1370 LogatecTel. št.: 01/759 06 70 E-naslov: [email protected]

MARIBOR Zagrebška cesta 72, 2000 MariborTel. št.: 02/250 66 00E-naslov: [email protected]

METLIKA Naselje Borisa Kidriča 5a, 8330 Metlika Tel.št.: 07/369 14 83 E-naslov: [email protected]

MOZIRJE Šmihelska cesta 2, 3330 MozirjeTel.št.: 03/839 14 60 E-naslov: [email protected]

MURSKA SOBOTA Slovenska ulica 44, 9000 Murska Sobota Tel.št.: 02/535 11 40 E-naslov: [email protected]

NOVA GORICA Delpinova 18/b, 5000 Nova Gorica Tel.št.: 05/330 29 00 E-naslov: [email protected]

NOVO MESTO Resslova ulica 7b, 8000 Novo MestoTel.št.: 07/393 26 40 E-naslov: [email protected]

ORMOŽ Ptujska cesta 25d, 2270 Ormož Tel.št.: 02/741 05 60 E-naslov: [email protected]

PESNICA Pesnica pri Mariboru 43a, 2211 PesnicaTel.št.: 02/654 42 20 E-naslov: [email protected] PIRAN Obala 114, 6320 PortorožTel.št.: 05/671 23 00 E-naslov: [email protected]

POSTOJNA Novi trg 6, 6230 Postojna Tel.št.: 05/700 12 00E-naslov: [email protected]

PTUJ Trstenjakova 5a, 2250 Ptuj Tel.št.: 02/787 56 00 E-naslov: [email protected]

RADLJE OB DRAVIMariborska cesta 7, 2360 Radlje ob Dravi Tel.št.: 02/887 97 30 E-naslov: [email protected]

RADOVLJICA Kopališka cesta 104240 Radovljica Tel. št.: 04/537 14 00 E-naslov: [email protected]

RAVNE NA KOROŠKEM Gozdarska pot 172390 Ravne na Koroškem Tel. št.: 02/821 63 50 in 02/821 63 51E-naslov: [email protected]

60 61

5. Družinski inštitut Bližina: Okrepimo otroke in mladostnikeVodnikova ulica 11, 3000 Celjee-naslov: [email protected]

6. Družinski center Mir: Program MIR-psihosocialna pomoč za otroke, mladostni-ke in njihove družineStrossmayeryerjeva 17, 2000 Maribore-naslov: [email protected]

7. Center za izobraževanje, supervizijo in terapevtsko pomoč Maribor: Psihosoci-alna pomoč otrokom, mla-dostnikom, mladostnicam in njihovim družinam

Boršnikova ulica 45, 2000 Maribore-naslov: [email protected]

8. Raziskovalno in izobraževalno središče Dvorec Rakičen: Središče za osebnostno rast in komunikacijo RISKOLendavska ulica 28 - Rakičan, 9000 Murska sobotae-naslov: [email protected]

9. Študijsko raziskovalni center za družino: Pomoč mladim družinam v stiskiDvor 12, 1210 Ljubljanae-naslov: [email protected]

Programi v okviru sklopov delavnic:1. Družinsko središče

Rona: Pogovor daje moč: Specialno usmerjene delavnice za otroke in mladostnikeUlica Slavka Gruma 78, 8000 Novo mestoe-naslov: [email protected]

2. Prelomi, Inštitut za družinsko terapijo, svetovanje in izobraževanje: Igriva doživetjaLitijska cesta 336, 1261 Ljubljana - Dobrunjee-naslov: [email protected]

3. Javni zavod Mala ulica - Center za otroke in družine v Ljubljani: Treningi starševstva "Neverjetna leta"Prečna 7, 1000 Ljubljanae-naslov: [email protected]

4. Manipura - Zavod za svetovanje in kreativno

delo z mladimi družinami: Treningi starševstva "Neverjetna leta"Mlaka 2a, Begunje na Gorenjskeme-naslov: [email protected]

5. Razvojno izobraževalni center Novo mesto: Zmorem (programi psihosocialne pomoči otrokom, mladostnicam in mladostnikom oziroma njihovim družinam)Topliška cesta 2, 8000 Novo mestoe-naslov: [email protected]

6. Slovensko društvo za duševno zdravje otrok in mladostnikov: Trening starševstva in otrok "Neverjetna leta"Vrazov trg 1, 1000 Ljubljanae-naslov: [email protected]

ZAGORJE OB SAVI Cesta zmage 7, 1410 Zagorje ob Savi Tel.št.: 03/566 02 40 E-naslov: [email protected]

ŽALEC Mestni trg 5, 3310 Žalec Tel.št.: 03/713 12 50E-naslov: [email protected]

PROGRAMI PSIHOSOCIALNE POMOČI OTROKOM, MLADOSTNICAM IN MLADOSTNIKOM OZIROMA NJIHOVIM DRUŽINAMProgrami psihosocialne pomoči otrokom, mladostnicam in mla-dostnikom oziroma njihovim družinam so namenjeni izboljšanju medsebojnih odnosov in zmanjševanju čustvenih stisk otrok, mlado-stnikov, mladostnic oziroma njihovih družinam. Vsebine programov so namenjene učenju otrok, mladostnikov, mladostnic oz. njihovih družin-skih članov učinkovite komunikacije, izboljšanja odnosov in pozitivne navezanosti v družini, izboljšanje socialne kompetence otrok, mlado-stnic in mladostnikov, izboljšanje sposobnosti obvladovanja čustev, gradnje pozitivne samopodobe, preventivno učenje reševanja razno-vrstnih problemov, preventivno zmanjševanje vedenjskih in čustvenih težav, zagotavljanje pomoči pri učenju zmanjšanja čustvenih stisk, ipd. Programi psihosocialne pomoči otrokom, mladostnicam in mladostni-kom oziroma njihovim družinam nudijo storitve brezplačno.

Seznam sofinanciranih programov psihosocialne pomoči otrokom, mla-dostnicam in mladostnikom oziroma njihovim družinam v letu 2016:

Programi individualnega svetovanja in dela v skupinah:1. Zavod gremo naprej: Sveto-

vanje otrokom, mladostni-kom in njihovim staršemTischlerjeva ulica 10, 1000 Ljubljanae-naslov: [email protected]

2. Zavod center za igralno terapijo: Igra za življenjeJerebova 10, 8000 Novo mestoe-naslov: [email protected]

3. Stik psihoterapija: Psihoso-cialna pomoč s stikomUkmarjeva 6, 1000 Ljubljanae-naslov: [email protected]

4. Terapevtski inštitut Sidro: Svetovanje otrokom in mladostnikomUlica stare pravde 11, 1000 Ljubljanae-naslov: [email protected]

62 63

CSD Nova Gorica, ki opravlja delo za CSD Nova Gorica, CSD Tolmin in CSD AjdovščinaKoordinatorica: mag. Katjuša StaničCSD Nova Gorica, Delpinova ulica 18 b, 5000 Nova GoricaTelefon: 05 3302 935 in 031 682 908E-naslov: [email protected]

Koordinatorica: Nataša NovakCSD Nova Gorica, Delpinova ulica 18 b, 5000 Nova GoricaTelefon: 05 330 29 07, 031 665 031E-naslov: [email protected]

CSD Idrija, ki opravlja delo za CSD Idrija, CSD Postojna, CSD Ilirska Bistrica, CSD Cerknica in CSD Logatec

Koordinatorica: Jerneja Pavšič Štrukelj, CSD Idrija, Vojkova ulica 2a, 5280 IdrijaTelefon: 041 388 176, 05 37 34 609E-naslov: [email protected]

Koordinator: mag. Janez TušarCSD Idrija, Vojkova ulica 2a, 5280 IdrijaTelefon: 05 373 46 13, 031 717 413E-naslov: [email protected]

Gorenjska regijaCSD Jesenice, ki opravlja delo za CSD Jesenice, CSD Radovljica in CSD TržičKoordinatorica:

Mateja Kozjek ŠurcCSD Jesenice, Cesta Železarjev 4 a, 4270 JeseniceTelefon: 04 583 46 24, 051 351 301E-naslov: [email protected] Kranj, ki opravlja delo za CSD Kranj in CSD Škofja Loka

Koordinatorica: Petra HafnarCSD Kranj, Koroška cesta 19, 4000 KranjTelefon: 04 256 87 20, 041 386 993E-naslov: [email protected]

Ljubljanska regijaCSD Ljubljana Moste Polje, ki opravlja delo za CSD Ljubljana Bežigrad, CSD Ljubljana Center, CSD Ljubljana Šiška, CSD Ljubljana Moste in CSD Ljubljana Vič Rudnik

Koordinatorica: Lea Brišar CSD Ljubljana Moste Polje, Zaloška 69, 1000 Ljubljana Telefon: 01 520 64 54, 040 791 242 E-naslov: [email protected]

Koordinatorica: Aleksandra Čorić CSD Ljubljana Moste Polje, Zaloška 69, 1000 Ljubljana Telefon: 01 520 64 51, 040 747 280 E-naslov: [email protected]

Koordinatorica: Nataša Udovič CSD Ljubljana Moste Polje,

Programi v okviru posamičnih delavnic:1. Družinsko središče Rona:

Pogovor daje moč: Z vzgojo do kakovostnih odnosovUlica Slavka Gruma 78, 8000 Novo mestoe-naslov: [email protected]

2. Zavod 7, oblikovanje in izvajanje družbeno odgovornih programov: Povežimo seVelika pot, 5250 Solkane-naslov: [email protected]

3. Slovenska fundacija za Unicef, ustanova: Čigava odgovornost so otrokove dolžnostiPavšičeva 1, 1000 Ljubljanae-naslov: [email protected], [email protected]

4. Slovensko društvo Hospic: Jesen listka TimijaGosposvetska 9, 1000 Ljubljanae-naslov: [email protected]

5. Družinski center Sveta gora: Pomoč družini staršem, otrokom in mladostnikom

pri reševanju družinskih težavSveta gora 6, p.p. 36, 5250 Solkane-naslov: [email protected]

6. Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje: Nič nas ne muči na počitnicah - Skupinske delavnice za izboljšanje medsebojnih odnosov in zmanjševanje čustvenih stisk otrok in mladostnikovProletarska cesta 1, 1000 Ljubljanae-naslov: [email protected]

7. Združenje bonding psihoterapevtov Slovenije: Center za psihosocialno pomoč - BondingŠkocjan 46/A, 6000 Kopere-naslov: [email protected]

8. Zavod Aleksandra: Kako ravnati z učno in vedenjsko zahtevnimi otrokiCesta na obirje 31, 1000 Ljubljanae-naslov: [email protected]

KOORDINATORJI OBRAVNAVE V SKUPNOSTI NA PODLAGI ZAKONA O DUŠEVNEM ZDRAVJU

Primorska regijaCSD Koper, ki opravlja delo za CSD Koper, CSD izola, CSD Piran in CSD SežanaKoordinatorica: Gigliola Kovač

CSD Koper, Cankarjeva ulica 6, 6000 KoperTelefon: 041 668 952 in 05 6634 562E-naslov: [email protected]

64 65

3000 Celje Telefon: 03 425 63 03 , 031 707 566 E-naslov: [email protected]

Koordinatorica: Alenka Kolar CSD Celje, Opekarniška 15 b, 3000 Celje Telefon: 03 425 63 05, 031 782 529 E-naslov: [email protected]

CSD Velenje, ki opravlja delo za CSD Velenje, CSD Slovenske Konjice, CSD MozirjeKoordinatorica: Marina Marinović, CSD Velenje, Prešernova cesta 10 3320 VelenjeTelefon: 03 898 45 10 in 041 726 938E-naslov: [email protected]

Dolenjska regijaCSD Novo Mesto, ki opravlja delo za CSD Novo Mesto, CSD Treb-nje, CSD Črnomelj, CSD MetlikaKoordinatorica: Katja Celič CSD Novo Mesto, Resslova ulica 7b, 8000 Novo Mesto Telefon: 07 393 26 44, 041 704 949 E-naslov: [email protected]

CSD Krško, ki opravlja delo za CSD Krško, CSD Sevnica in CSD BrežiceKoordinatorica: Katja Levstik Žgalin

CSD Krško, Cesta Krških žrtev 11, 8270 Krško Telefon: 07 620 24 54, 041 795 885, E-naslov: [email protected]

Koroška regijaCSD Slovenj Gradec, ki opravlja delo za CSD Slovenj Gradec, CSD Dravograd, CSD Ravne na Koroškem in CSD Radlje ob Dravi

Koordinatorica: Petra Skaza, CSD Slovenj GradecOzka ulica 1,2380 Slovenj GradecTelefon: 02 885 01 20, 031 308 561E-naslov: [email protected]

Pomurska regijaCSD Murska Sobota, ki opravlja delo za CSD Murska Sobota, CSD Gornja Radgona, CSD Lendava in CSD Ljutomer

Koordinatorica: Erna Fišinger CSD Murska Sobota, Slovenska ulica 44, 9000 Murska Sobota Telefon: 02 535 11 73, 041 624 593 E-naslov: [email protected]

Koordinatorica: Sabina Kodila CSD Murska Sobota, Slovenska ulica 44, 9000 Murska Sobota Telefon: 02 535 11 44, 031 727 430 E-naslov: [email protected]

Zaloška 69, 1000 Ljubljana Telefon: 01 520 64 52, 040 856 484 E-naslov: [email protected]

Koordinator: Vili Lamovšek CSD Ljubljana Moste Polje, Zaloška 69, 1000 Ljubljana Telefon: 01 520 64 50, 040 787 453 E-naslov: [email protected]

Obljubljanska regijaCSD Kočevje, ki opravlja delo za CSD Kočevje, CSD Ribnica, CSD Grosuplje in CSD Vrhnika

Koordinatorica: Tatjana Romih CSD Kočevje, Ljubljanska cesta 9, 1330 Kočevje Telefon: 01 89 38 392, 040 568-245 E-naslov: [email protected]

CSD Zagorje, ki opravlja delo za CSD Litija, CSD Zagorje ob Savi, CSD Trbovlje in CSD Hrastnik

Koordinatorica: Kristina Kos CSD Zagorje ob Savi, Cesta Zmage 7, 1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 566 02 44, 051 435 724 E-naslov: [email protected]

CSD Kamnik, ki opravlja delo za CSD Domžale, CSD Kamnik

Koordinator: Matija Drobne, CSD Kamnik, Ljubljanska cesta 1, 1241 Kamnik

Telefon: 01 830 32 72, 041 856 555 E-naslov: [email protected]

Štajerska regijaCSD Maribor, ki opravlja delo za CSD Maribor, CSD Ruše, CSD Lenart, CSD Pesnica in CSD Slovenska Bistrica

Koordinatorica: Simona Ratajc CSD Maribor, Zagrebška 72, 2000 Maribor Telefon: 02 250 66 84 in 041 642 726 E-naslov: [email protected]

Koordinatorica: mag. Ana Gajić CSD Maribor, Zagrebška 72, 2000 Maribor Telefon: 02 250 66 85 in 041 642 741 E-naslov: [email protected]

CSD Ptuj, ki opravlja delo za CSD Ptuj in CSD Ormož

Koordinatorica: Maja Žgeč, CSD Ptuj, Trstenjakova 5 a, 2250 PtujTelefon: 02 787 56 19 in 031 658 856E-naslov: [email protected]

Celjska regijaCSD Celje, ki opravlja delo za CSD Celje, CSD Žalec, CSD Laško, CSD Šmarje pri Jelšah, CSD Šentjur pri Celju

Koordinatorica: Polona Pulko CSD Celje, Opekarniška 15 b,

66 67

UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER MARIBOR, ODDELEK ZA PSIHIATRIJOOb železnici 30, 2000 MariborTel. št.: 02/321 11 33Ambulanta 750/dopoldanska psihiatrična (in dežurna) ambulanta od 8.00 ure do 8.00 ure naslednjega dne. Spletna stran: www.sb-mb.si

PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽPtujska cesta 33, 2270 OrmožTel. št.: 02/741 51 00Ambulanta za nujne prve pregle-

de (pregleda dežurni zdravnik) – vsak dan od 10.00 do 15.00 ure.Spletna stran: www.pb-ormoz.si

PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA VOJNIKCeljska cesta 37, 3212 VojnikTel. št.: 03/780 01 00Psihiatrična dežurna – urgentna ambulanta - vsak dan 24 ur od 8.00 do 8.00 ure.Tel.št.: 03/780 01 36 (sprejemni moški oddelek) Tel.št.: 03/780 01 34 (sprejemni ženski oddelek)Spletna stran: www.pb-vojnik.si

ZDRAVSTVENI DOMOVI IN ZDRAVSTVENE POSTAJE

Ljubljanska regijaZD CerknicaCesta 4. maja 17, 1380 CerknicaTel. št.: 01/705 01 00

ZD DomžaleMestni trg 2, 1230 DomžaleTel. št.: 01/724 51 00

ZD GrosupljePod gozdom cesta I/14, 1219 GrosupljeTel. št.: 01/781 84 00

ZD HrastnikNovi dom 11, 1440 Hrastnik Tel. št.: 03/565 44 50

ZD IdrijaUlica Otona Župančiča 3, 5280 IdrijaTel. št.: 05/373 42 00

ZD Ivančna GoricaCesta 2. grupe odredov 16, 1295 Ivančna Gorica Tel. št.: 01/781 90 01

ZD KamnikNovi trg 26, 1241 KamnikTel. št.: 01/831 86 00

ZD KočevjeRoška cesta 18, 1330 Kočevje Tel. št.: 01/893 90 00

ZD LitijaPartizanska pot 8a, 1270 LitijaTel. št.: 01/ 890 04 00

ZD Ljubljana - BežigradKržičeva ulica 10, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/300 33 00

SPLOŠNA NUJNA MEDICINSKA POMOČLjubljana Bohoričeva ulica 4, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/522 84 08

Ljubljana - pediatrična Metelkova ulica 9, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/472 38 88

Maribor Ljubljanska ulica 5, 2000 MariborTel. št.: 02/321 15 34

Kranj Gosposvetska 10, 4000 KranjTel. št.: 04/280 41 00

Celje Gregorčičeva ulica 5, 3000 CeljeTel. št.: 03/543 42 11 in 03/543 42 12

Nova GoricaRejčeva ulica 4, 5000 Nova GoricaTel. št.: 05/338 33 33

Ravne na Koroškem Ob suhi 11, 2390 Ravne na KoroškemTel. št.: 02/870 53 00

Izola Ulica oktobrske revolucije 11, 6310 IzolaTel. št.: 05/663 50 00 KoperPolje 2, 6310 IzolaTel. št.: 05/664 71 00

PostojnaPrečna ulica 2, 6230 PostojnaTel. št.: 05/700 04 12BrežiceČernelčeva cesta 8, 8250 BrežiceTel. št.: 07/499 14 00

LaškoKidričeva ulica 5b, 3270 LaškoTel. št.: 03/734 36 00

Sežana Partizanska cesta 24, 6210 SežanaTel. št.: 05/731 14 15

DEŽURNE AMBULANTE V OKVIRU PSIHIATRIČNIH BOLNIŠNIC CENTER ZA MENTALNO ZDRAVJE - CMZ Grablovičeva 44a, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/587 49 00 (centrala) Tel. št.: 041 564 293 (dežurni zdravnik)Tel. št.: 01/587 49 34 (glavna medicinska sestra)Spletna stran: www.psih-klinika.si

CENTER ZA IZVENBOLNIŠNIČNO PSIHIATRIJO - CIP Njegoševa 4, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/475 06 70 (sprejemna ambulanta) Tel. št.: 01/475 06 80 (urgentna ambulanta)Spletna stran: www.psih-klinika.si

68 69

ZD PtujPotrčeva cesta 19a, 2250 PtujTel. št.: 02/787 15 00

ZD Slovenska BistricaPartizanska ulica 30, 2310 Slovenska BistricaTel. št.: 02/843 27 00

Celjska regijaZD CeljeGregorčičeva ulica 5, 3000 CeljeTel. št.: 03/543 40 00

ZD LaškoKidričeva ulica 5b, 3270 LaškoTel. št.: 03/734 36 00

ZD RadečeUlica OF 8, 1433 RadečeTel. št.: 03/568 02 00

ZD Slovenske KonjiceMestni trg 17, 3210 Sl. KonjiceTel. št.: 03/758 17 00

ZD ŠentjurCesta Leona Dobrotinška 3b, 3230 ŠentjurTel. št.: 03/746 24 00

ZD Šmarje pri JelšahCeljska cesta 17, 3240 Šmarje pri JelšahTel. št.: 03/818 37 00

ZD ŽalecPrešernova ulica 6, 3310 ŽalecTel. št.: 03/713 43 00

Gorenjska regijaZD BledMladinska cesta 1, 4260 BledTel. št.: 04/575 40 00

ZD BohinjTriglavska cesta 15, 4264 Bohinjska BistricaTel. št.: 04/572 71 00

ZD JeseniceCesta Maršala Tita 78, 4270 JeseniceTel. št.: 04/586 81 00

ZD KranjGosposvetska ulica 10, 4000 KranjTel. št.: 04/208 20 00

ZD Radovljica Kopališka cesta 7, 4240 RadovljicaTel. št.: 04/537 03 00

ZD Škofja LokaStara cesta 10, 4220 Škofja LokaTel. št.: 04/502 00 00

ZD TržičBlejska cesta 10, 4290 TržičTel. št.: 04/598 22 10

ZD Ljubljana - CenterMetelkova 9, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/472 37 00

ZD Ljubljana Moste - PoljePrvomajska 5, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/584 42 00

ZD Ljubljana - ŠiškaDerčeva 5, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/581 52 00

ZD Ljubljana - ŠentvidOb zdravstvenem domu 1, 1210 LjubljanaTel. št.: 01/583 74 00

ZD Ljubljana Vič - Rudnik Šestova ulica 10, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/200 45 00

ZDŠ Ljubljana - Za študente univerze v LjubljaniAškerčeva cesta 4, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/ 200 74 25

ŽZD Ljubljana - Železniški ZDCelovška cesta 4, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/231 02 42

Ambulanta s posvetovalnico za osebe brez zavarovanja PRO BONOMislejeva 3, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/437 20 10 in 01/437 91 82 ZD MedvodeOstrovrharjeva 6, 1215 MedvodeTel. št.: 01/361 99 00

ZD LogatecNotranjska cesta 2, 1370 LogatecTel. št.: 01/750 82 20

ZD RibnicaMajnikova 1, 1310 RibnicaTel. št.: 01/837 22 00

ZD TrbovljeRudarska cesta 12, 1420 TrbovljeTel.št.: 03/562 41 00

ZD VrhnikaCesta 6. maja 11, 1360 VrhnikaTel. št.: 01/755 51 10

ZD Zagorje ob SaviCesta Zmage 1, 1410 Zagorje ob SaviTel. št.: 03/565 50 00

Mariborska regijaZD Gornja Radgona Partizanska cesta 40, 9250 Gornja RadgonaTel. št.: 02/564 86 00

ZD MariborUlica Talcev 9, 2000 MariborTel. št.: 02/228 62 00

ZD LenartMaistrova ulica 22, 2230 Lenart v Sl. Goricah Tel. št.: 02/729 18 11

ZD OrmožUlica dr. Hrovata 4, 2270 OrmožTel. št.: 02/741 09 00

70 71

Murskosoboška regijaZD Gornja RadgonaPartizanska cesta 40, 9250 Gornja RadgonaTel. št.: 02/564 86 00

ZD LendavaKidričeva ulica 34, 9220 LendavaTel. št.: 02/578 92 10

ZD LjutomerCesta I. Slovenskega tabora 2, 9240 LjutomerTel. št.: 02/585 14 00

ZD Murska SobotaGrajska ulica 22, 9000 Murska SobotaTel. št.: 02/534 13 00

Novogoriška regijaZD AjdovščinaTovarniška cesta 3, 5270 AjdovščinaTel. št.: 05/369 30 00

ZD Nova GoricaRejčeva ulica 4, 5000 Nova GoricaTel. št.: 05/338 32 00

ZD TolminPrešernova ulica 6a, 5220 TolminTel. št.: 05/388 11 20

Koroška regijaZD DravogradTrg 4. julija 4, 2370 DravogradTel. št.: 02/872 34 00

ZD MozirjeSavinjska cesta 6, 3330 MozirjeTel. št.: 03/839 24 31

ZD Radlje ob DraviMariborska cesta 37, 2360 Radlje ob DraviTel. št.: 02/877 08 00

ZD Ravne na KoroškemOb suhi 11, 2390 Ravne na KoroškemTel. št.: 02/870 52 00

ZD Slovenj GradecPartizanska pot 16, 2380 Slovenj GradecTel. št.: 02/885 79 50

ZD VelenjeVodnikova cesta 1, 3320 VelenjeTel. št.: 03/899 54 00

Novomeška regijaZD ČrnomeljDelavska pot 4, 8340 ČrnomeljTel. št.: 07/306 17 00

ZD MetlikaCesta bratstva in enotnosti 71, 8330 MetlikaTel. št.: 07/369 14 00

ZD Novo mestoKandijska cesta 4, 8000 Novo mestoTel. št.: 07/391 67 00

ZD TrebnjeGoliev trg 3, 8210 TrebnjeTel. št.: 07/348 17 40

Primorska regijaZD Ilirska Bistrica Gregorčičeva cesta 8, 6250 Ilirska Bistrica Tel. št.: 05/711 21 00

ZD IzolaUlica Oktobrske revolucije 11, 6310 IzolaTel. št.: 080 12 85

ZD KoperDellavallejeva ulica 3, 6000 KoperTel. št.: 05/664 71 00

ZD PiranCesta solinarjev 1, 6320 PortorožTel. št.: 05/620 72 00

ZD PostojnaPrečna ulica 2, 6230 PostojnaTel. št.: 05/700 04 00

ZD Sežana Partizanska cesta 24, 6210 SežanaTel. št.: 05/731 14 00

Posavska regijaZD BrežiceČernelčeva cesta 8, 8250 BrežiceTel. št.: 07/499 14 00

ZD KrškoCesta krških žrtev 132c, 8270 KrškoTel. št.: 07/488 02 00

ZD SevnicaTrg svobode 14, 8290 SevnicaTel. št.: 07/816 15 00

72 73

ORDINACIJA ZA KLINIČNO PSIHOLOGIJOPlankar Grgurevič Tanja, dipl. psih., spec. klin. psih.Ulica Bratov Babink 10, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/ 510 81 41

PSIHIATRIČNA AMBULANTAAlenka Helena Petek, dr. med., spec. psih.Beethovnova ulica 6, 1000 LjubljanaGSM: 031 620 340

PSIHIATRIČNA IN PSIHOTERAPTEVTSKA ORDINACIJAKlelija Hrovatič, d. o. o.Slomškova ulica 35, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/430 45 00 in 01/430 45 03

PSIHIATRIČNA ORDINACIJA RUDNIKmag. BLINC PESEK Marjeta, dr. med., spec. psih.Rudnik II/4, 1000 LjubljanaTel.št.: 01/428 84 06E-naslov: [email protected] stran: www.psihiatricnaordinacija.net

DIRONA d. o. o.TRAMPUŽ Dubravka, dr. med., spec. psih.Povšetova ulica 29, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/232 12 37Mob. št.: 040/241 315E-naslov: [email protected], [email protected]

PSIHIATRIČNA ORDINACIJASOTOŠEK Silvija, dr. med., spec. psih.Komenskega ulica 32, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/431 80 84

SVETOVANJE dr. KUHAR d.o.o.Psihiatrična ambulantaPodpeška cesta 208, 1351 Brezovica pri LjubljaniGSM: 031 357 873

TEMZA d. o. o.AHLIN Dragomira, dr. med., spec. psih.GAJIČ Lilijana, dr. med., spec. psih.KORELC Irena, dr. med., spec. psih.PUKL GABROVŠEK Vitoslava, dr. med. spec. psihAmbulanta: Galerija WTC, Dunajska 158, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/569 25 87 in 059/051 775E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.temza.si

KLINIČNO-PSIHOLOŠKA AMBULANTALEVSTIK Igor, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.Roška cesta 18, 1300 KočevjeTel. št.: 01/893 11 08

ZASEBNA SPECIALISTIČNA AMBULANTA ZA DUŠEVNO ZDRAVJERAZVOJNE DOBE IN DRUŽINEdr. med. Lea Šinkovec, specialistka psihiatrijeNa poklonu 7, 5281 Spodnja IdrijaTel, št.: 05/ 37 28 223

SEZNAM SPECIALISTOV PSIHIATROV, KLINIČNIH PSIHOLOGOV IN PSIHOTERAPEVTOV S KONCESIJO Na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - www.zzzs.si - so navedeni ordinacijski časi in čakalne dobe.

Ljubljana, Kočevje, Brezovica pri Ljubljani, Smlednik, Kamnik, Sp. IdrijaANIMULA, Center za otroško in mladostniško psihiatrijo, d. o. o.MARN Katarina, dr. med., spec. psih.Dunajska 31,1000 LjubljanaTel. št.: 08 38 05090E-naslov: [email protected]

DARUMA, Center za otroško in mladostniško psihiatrijo, d.o.o.MREVLJE LOZAR Urša, dr. med., spec. psih.Dunajska 31, 1000 LjubljanaTel. št.: 08 38 05090Mob. št.: 040/ 344 534

DIRONA, d. o. o.Preglov trg 1, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/ 232 12 37GSM: 040/ 241 315

INŠTITUT ZA KLINIČNO PSIHOLOGIJO IN PSIHOTERAPIJOSavlje 74 C, 1000 Ljubljanatel. št.: 01/563 21 96

SPECIALISTIČNA AMBULANTA ZA KLINIČNO PSIHOLOGIJOFranzl Branko, dipl. psih., spec. klin. psih.Palmejeva ulica 14, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/566 16 57

PSIHIATRIČNA ORDINACIJAJelen Sobočan Breda,Ziherlova ulica 38, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/283 23 23GSM: 031 267 357

JESEJ, DRUŽBA ZA SVETOVANJE IN RAZVOJ d.o.o.Psihiatrična ambulantaValburga 35 A, 1216 SmlednikTel. št.: 01/516 14 12

LAHEZIS, Center za otroško in mladostniško psihiatrijo, d. o. o.ROJC Saša, dr. med., spec. psih.Tabor 14, 1000 LjubljanaTel. št.: 08 205 69 90

MCL, PSIHIATRIČNA ORDINACIJA, d. o. o.Metelkova ulica 15, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/431 04 16

MEDICO dr. Sentočnik,Center za integrativno obravnavo prekomerne teže in debelosti, interno medicino in psihoterapijo d.o.o.Levčeva ulica 11, 1000 LjubljanaTel. št.: 01 423 45 70

74 75

DR. POŠTENJAK d. o. o.mag. POŠTENJAK Vladimir, dr. med., spec. psih. Cankarjeva ulica 6, 2000 MariborTel. št.: 02/250 29 50E-naslov: [email protected]

PSIHIATRIČNA AMBULANTA FILIPIČ Bojan, dr. med., spec. psih., psihoterapevt in sodni izvedenec za psihiatrijoVošnjakova ulica 20, 2000 MariborTel. št.: 02/250 07 10 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.psihiatrija-drfilipic.si/

ZASEBNA KLINIČNO PSIHOLOŠKA AMBULANTA KRUMP Jasna, spec. klin. psih.Židovska ulica 12, 2000 MariborTel. št.: 02/250 06 46E-naslov: [email protected] Spletna stran: http://jasnakrump.com

SPECIALISTIČNA AMBULANTA PSIHIATRIJE PRANIČEVIČ-MUDNIČ Tugomira, dr. med., spec. psih.Volkmerjeva cesta 26, 2250 PtujTel. št: 02/773 81 61

ZASEBNA PSIHIATRIČNA ORDINACIJAdr. KRAVOS Matej, dr. med., spec. psih.Trg svobode 26, 2310 Slovenska BistricaTel. št.: 02/843 11 46E-naslov: [email protected]

ZASEBNA PEDOPSIHIATRIČNA AMBULANTA in ZASEBNA KLINIČNO PSIHOLOŠKA AMBULANTADAJČMAN POTOČNIK Nataša, dr. med., spec. psih.Jezdarska ulica 2, 2000 MariborTel. št.: 02/620 24 50E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.zppa.si in www.zkpa.si

SPECIALISTIČNA PSIHOLOŠKA ORDINACIJAmag. MERC Hermina, spec. klin. psih.Gospejna ulica 11, 2000 MariborTel. št.: 02/252 29 99Spletna stran: www.vitriol.si

ZASEBNA KLINIČNO PSIHOLOŠKA AMBULANTABarbara Vajd Ledinek, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.; Jezdarska ulica 2, 2000 Maribor Telefon: 02/62-02-450, 02/62-02-453

ZDRAVSTVO BERIĆ, AMBULANTA SPLOŠNE MEDICINE IN SPECIALISTIČNA PSIHIATRIČNA ORDINACIJA, d. o. oOsojnikova cesta 9, 2250 PtujTelefon: 02/787 64 70

P.3. ZASEBNA ORDINACIJA ZA KLINIČNO PSIHOLOGIJO (koncesija le za šolske otroke in mladostnike)PETRUŠA Andrej, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.Cesta v Mestni Log 55, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/283 43 90E-naslov: [email protected]

PKM D. o. o.KOCMUR Marga, dr. med., spec. psih. in sodni izvedenecZarnikova ulica 11, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/232 26 00

ROJNIK BERNARD - zasebni zdravstveni delavec,specialist klinične psihologije, dipl. psih., spec. klin. psih.Ulica Bratov Babnik 10, 1000 LjubljanaTel. št.: 041 615 821

PSIHIATRIČNA AMBULANTAZIHERL Anamarija, dr. med., spec. psih.Novi trg 26, 1241 KamnikTel. št.: 01/831 86 19

PSIHIATRIČNA IN PEDOPSIHIATRIČNA ORDINACIJAANA RELJIĆ PRINČIČ d. o. o.Nazorjeva ulica 11000 LjubljanaTel. št.: 01 252 71 86

SPECIALISTIČNA AMBULANTAŠERIĆ Majda, dr. med., spec. psih.Savska cesta 9, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/437 02 36

PSIHIATRIČNA AMBULANTA MURGLE PREGELJ Peter, dr. med., spec. psih.Cesta v Mestni log 55, 1000 LjubljanaTel. št.: 059/934 946 Mob. št.: 031/859 847E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.pregelj.com

Maribor, Ptuj, Slovenska BistricaSPECIALISTIČNA PSIHIATRIČNA ORDINACIJABERIĆ Miroslav, dr. med., spec. psih. in spec. pedopsih.Osojnikova cesta 9, 2250 PtujTel. št.: 02/780 69 50

ZASEBNA KLINIČNO PSIHOLOŠKA AMBULANTAmag. ŠINKO Bojan, spec. klin. psih. in psihoterapevt

Rogozniška cesta 32, 2250 PtujTel. št.: 02/771 15 22E-naslov: [email protected]

ZDRAVSTVENI ZAVOD FAGANELJ BUT MARIBORFAGANELJ BUT Metka, dr. med., spec. psih.Gosposvetska cesta 41a, 2000 MariborTel. št.: 02/252 37 60

76 77

Novo mestoKLINIČNO PSIHOLOŠKA ORDINACIJABRUDAR Irena, spec. klin. psih.Šmihelska cesta 20, 8000 Novo mestoTel. št.: 07/332 58 09E-naslov: [email protected]

ZASEBNA PSIHIATRIČNA ORDINACIJAKAPŠ Peter, dr. med., spec. psih.Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mestoTel. št.: 07/338 07 20

Koper, Piran, Portorož, PostojnaZASEBNA SPECIALISTIČNA AMBULANTA – PEDOPSIHIATRIJA PAVLETIĆ-KOPILOVIĆ Milojka, dr. med., spec. psih.Fornače 35, 6330 Piran - PiranoTel. št.: 05/674 73 33

ZASEBNA SPEC. AMBULANTA ZA DUŠEVNO ZDRAVJ,E RAZVOJNE DOBE IN DRUŽINEŠINKOVEC Lea, dr. med., spec. psih.Na Poklonu 7, 5281 Spodnja Idrija Tel. št.: 05/37 28 223 ZD Postojna, Prečna 2, 6230 Postojna Tel. št.: 05/70 00 411

SUPEREGO, d. o. o.DAMEJ Mirjana, dr. med., spec. psih.Novi trg 6, 6230 PostojnaTel. št.: 05/726 10 08

ZDRAVSTVENI ZAVOD FURLAN LJUBLJANA, PE PSIHIATRIČNA AMBULANTA KOPERObrtniška ulica 306000 KoperMob. št. : 031 387 333

ZDRAVSTVENI ZAVOD JURETIĆ JADRANKA PORTOROŽJURETIĆ Jadranka, dr. med., spec. psih.Prešernova cesta 53,6310 IzolaTel. št.: 05/99 33 060 E-naslov: [email protected]

ZDRAVSTVENI ZAVOD ZA KLINIČNO PSIHOLOGIJO IZOLAUlica oktobrske revolucije 116310 IzolaTel. št.: 05/640 00 55

Celje, ŽalecZASEBNA PSIHOLOŠKA AMBULANTA BOJA (koncesija za otroke in mladostnike)VEBER HABJAN Bojana, spec. klin. psih. Prešernova ulica 6, 3310 ŽalecTel. št.: 03/713 43 64E-naslov: [email protected]

ZASEBNA KLINIČNO PSIHOLOŠKA AMBULANTA PUSTINEK Milan, spec. klin. psih.Vrunčeva ul. 1, 3000 CeljeTel. št.: 03/492 43 02

ZASEBNA PSIHIATRIČNA AMBULANTAMetoda Vidmar Vengust, dr. med., psihiaterLjubljanska cesta 3 A, 3000 CeljeTel. št.: 03/492 75 75

Kranj, LesceEMOTIVA d. o. o.Ambulanta za otroško in mladostniško psihiatrijoFORTIČ SMOLE Živa, dr. med., spec. psih.Gosposvetska ulica 10, 4000 KranjTel.št.: 04/238 17 05

PRIVATNA PSIHIATRIČNA AMBULANTAREPOLUSK Edvard, dr. med., spec. nevropsihiaterGlavni trg 21, 4000 KranjTel. št.: 04/236 70 38

DISPANZER ZA MENTALNO ZDRAVJE, ZD KranjKUŠAR Staša, spec. klin. psih.OŠTREK Metka, spec. klin. psih.doc. dr. ROJŠEK Janez, spec. klin. psih.DANIJELA JANŠA, dr. med. spec. psih.KALIŠNIK - ŠAVLI METKA, dr. med., spec. psih.Gosposvetska ulica 10, 4000 KranjTel št.: 04/208 22 50

ZASEBNA PSIHIATRIČNA ORDINACIJARESMAN Janez, dr. med., spec. psih.Železniška ulica 10, 4248 LesceTel. št.: 04/530 22 50E-naslov: [email protected]

78 79

dr. ZORAN MILIVOJEVIĆdr. Zoran Milivojević, dr. med., spec. psihoterapevtTransakcijska psihoanalizaE-naslov: [email protected] Spletna stran: www.milivojevic.info

ZAVOD NAMEN – DRUŽINSKA, PARTNERSKA IN INDIVIDUALNA PSIHOTERAPIJAMateja Bedenk Košir, spec. zakonske in družinske terapijeTrdinova 7, 1000 LjubljanaMob. št.: 040/ 762 566E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.zavod-namen.si

ROJNIK ILZE S.P.Rojnik Ilze, dr. med., spec. psih.Ulica bratov Babnik 10, 1000 LjubljanaMob. št.: 041/784 573E-naslov: [email protected]

MAGDIČ PSIHA & MAGDIČ D.N.O. Cankarjeva ulica 21, Rakičan9000 Murska SobotaTel.št.: 02/530 41 16GSM: 041/343 660E-naslov: [email protected]

POSVET - Center za psihološko svetovanje Izvaja psihološko svetovanje za odrasle osebe v čustvenih stiskah. Mestni trg 8, 1000 Ljubljana Tel. št.: 031 704 707E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.posvet.org

SLOVENSKA KROVNA ZVEZA ZA PSIHOTERAPIJOE-naslov: [email protected] stran: www.skzp.org

IPTA - Inštitut za psihoterapijo transakcijske analizeMartin Bertok, univ. dipl. soc.GSM: 041 789 116E-naslov: [email protected] stran: www.ipta.si

mag. Majda Pučnik Rudl, sistemska psihoterapevtkaHudo, Potočna ulica 21235 RadomljeTel.št.: 041 419 079e-naslov: [email protected]

Zavod Psihoanalitično središče, KranjTel. št: 051 830 407E-naslov: [email protected] stran: zavodpas.webstars.com

Društvo Človeška toplinaDragica Erpič - zakonska in družinska terapevtka Telefon: 041 448 611 E-naslov: [email protected]

Jerica Penko družinska terapevtka Telefon:040 835 678 E-naslov: [email protected]

Eva Erpič - socialna delavka, psi-hoterapevtka otrok in mladostnikov Telefon:041 410 843 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.cloveska-toplina.com

Murska Sobota, RadenciAMBULANTA ZA KLINIČNO PSIHOLOGIJOOREŠNIK ŽALIG Marjeta, spec. klin. psih., Ulica arhitekta Novaka 9, 9000 Murska SobotaTel. št. 02/534 10 10

ZASEBNA PSIHIATRIČNA AMBULANTA RAKIČAN HAGYMAS Istvan, dr. med., spec. psih.

Ulica dr. Vrbnjaka 1, 9000 Murska SobotaTel. št.: 02/530 42 56

LE SKUPAJPsihiatrična ambulanta, psihoterapija, svetovanjein ostale storitve d. o. o.Gubčeva cesta 22, 9252 RadenciTel. št.: 02/566 97 42

Nova Gorica, Tolmin, AjdovščinaZASEBNA PSIHIATRIČNA AMBULANTASUDAR Dušan, dr. med., spec. psih.Ulica Gradnikove brigade 7, 5000 Nova GoricaTel. št.: 05/338 32 82Prešernova 6, 5220 TolminTel. št.: 05/338 11 20 Gradišče nad Prvačino 4, 5294 DornbergTel. št: 05/ 300 69 00

ZASEBNA PSIHIATRIČNA AMBULANTALEBAN Breda, dr. med., spec. psih.Ulica Gradnikove brigade 7, 5000 Nova GoricaTel. št.: 05/ 338 32 81Tovarniška cesta 3, 5270 AjdovščinaTel. št.: 05/369 32 20

SEZNAM SPECIALISTOV PSIHIATROV, KLI-NIČNIH PSIHOLOGOV IN PSIHOTERAPEVTOV, KJER SO STORITVE LE SAMOPLAČNIŠKE PERSONA – Center za psihološko svetovanje MEŠKO POKORN Aleksandra, dr. med., spec. klin. psih.Prušnikova 55, 1210 Ljubljana-ŠentvidTel. št.: 01/512 23 64E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.psihologinja.si

PACIENT d. o. o.dr. REBOLJ Klemen, dr. med., spec. psih. dr. PRETNAR Melita, dr. med. spec.psih.Savska 3, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/280 30 52E-naslov: [email protected]

80 81

PSIHOLOGI IN PSIHIATRI ZA OTROKE IN MLADOSTNIKEKOMZ, Klinični oddelek za mentalno zdravjeGrablovičeva 44a, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/5874 900Spl. stran: www.psih-klinika.si

Psihiatrična ordinacijaNazorjeva 1, 1000 LjubljanaAna Reljič Prinčič, dr. med., spec. psih.Tel. št.: 01 252 71 86

ZD Šiška: Psihiatrična specialistična ambulanta za otroke in mladostnikeDerčeva 5, 1000 LjubljanaVesna Markič Dekleva, dr. med., spec. psih.Tel. št.: 01 58 15 284

ZD Domžale: Psihiatrična ambulantaMestni trg 2, 1230 Domžale Andreja Novak, dr. med., spec. psih.Tel. št.: 01 724 51 00

ZD Kranj: Dispanzer za mentalno zdravjeGosposvetska 10, 4000 KranjMetka Kališnik Šavli, dr. med., spec. psih.Tel. št.: 04 20 82 250

ZD Novo mesto: Zasebna ambulantaKandijska 4, 8000 Novo mestoMilanka Ždrale, dr. med., spec. psih.Tel. št.: 07 391 67 33

ZD Murska SobotaGrajska ulica 22, 9000 Murska SobotaBiserka Ilin, dr. med., spec. psih.Tel. št.: 02 534 13 83

Marjeta Orešnik Žalig, spec. klin. psih.Tel. št.: 02 534 13 83

Specialistična psihiatrična ordinacijaOsojnikova cesta 9, 2250 PtujMiroslav Berič, dr. med., spec. psih.Tel. št.: 02 780 69 50

ZD Maribor: dispanzerji za psihohigieno

Eva Šoškič, spec. klin. psih.Psihohigienski dispanzer Maribor Sodna ulica 13, 2000 Maribor Tel. št.: 02 251 75 72

Nataša Potočnik Dajčman, dr. med., spec. psih.Marija Gajšek, dr. med., spec. psih.

Dispanzer za psihohigieno otrok in mladostnikov Vošnjakova ulica 4/III, 2000 Maribor Tel. št.: 02 228 63 54

ZD Piran: Psihohigienski dispanzer LucijaCesta solinarjev 1, 6360 PortorožAlida Mažer, dr. med., spec. psih.Tel. št.: 05 677 33 20

mag. Julijana Florjančič Kristan, sistemska psihoterapevtkaTel. št: 041/546-747 in 05/7001214E-naslov: [email protected]

Pergo psihoterapijamag. Nataša Mohorč KejžarMaistrova 10, GrosupljeTel. št.: 031 655 201E-naslov: [email protected]

Zavod Gremo naprejTjaša SrhojTischlerjeva ulica 10, 1000 LjubljanaTel. št.: 030 313 333E-naslov: [email protected]

Zavod Anima Vita, psihoterapija in svetovanjeSvetčeva pot 9, 1241 KamnikTel. št.: 041 888 799E-naslov: [email protected] stran: www.animavita.si

Center za osebnostno rast in psihoterapijoTrg Mladinskih delovnih brigad 5, 1000 LjubljanaTel. št.: 031 770 961E-naslov: [email protected] stran: www.psihoterapijacenter.si

Mag. Miran Možina, psihiater in psihoterapevtFakulteta za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v LjubljaniTrg Mladinskih delovnih brigad 5, 1000 LjubljanaTel. št.: 041 748 812E-naslov: [email protected]

JazsemvreduNevenka Breznik s.p.Slovenčeva 95, 1000 LjubljanaTel. št.: 041 635 530E-naslov: [email protected] stran: www.jazsemvredu.si

Irena Frasspecializantka transakcijsko analitične psihoterapije,Pot ob Homšnici 6, 2380 Slovenj Gradec / Koroška Telefon: 041 748 016E-naslov: [email protected] stran: www.odstiranja.si

82 83

PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICEPSIHIATRIČNA KLINIKA LJUBLJANAStudenec 48, 1260 Ljubljana PoljeTel. št.: 01/587 21 00Enota za gerontopsihiatrijoTel. št. 01/5872 506Spletna stran: www.psih-klinika.si

CENTER ZA MENTALNO ZDRAVJE - CMZ Zaloška 29, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/587 49 00 (centrala)Tel. št.: 041/564 293 (dežurni zdravnik)Tel. št: 01/ 5874 934, 041 344 194 (glavna medicinska sestra)Spletna stran: www.psih-klinika.si

KLIC V DUŠEVNI STISKI - CMZ Zaloška 29, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/520 99 00 ali 01/520 99 01Spletna stran: www.psih-klinika.si

KATEDRA ZA PSIHIATRIJO - CMZZaloška 29, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/587 49 05 (tajništvo)Spletna stran: www.psih-klinika.si

CENTER ZA IZVENBOLNIŠNIČNO PSIHIATRIJO - CIP Njegoševa 41000 Ljubljana Tel. št.: 01/4750 685 (naročanje novih pacientov)Spletna stran: www.psih-klinika.si

UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER MARIBOR, ODDELEK ZA PSIHIATRIJOOb železnici 302000 Maribor Tel. št.: 02/321 11 33 Spletna stran: www.sb-mb.si

PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA BEGUNJEBegunje 55 4275 Begunje Tel. št.: 04/533 52 00 Spletna stran: www.pb-begunje.si

PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽPtujska cesta 332270 Ormož Nevrološka specialistična ambulanta in geriatrični oddelekTel. št.: 02/741 51 00 Spletna stran: www.pb-ormoz.si

PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA VOJNIK Celjska cesta 37 3212 Vojnik Tel. št.: 03/780 01 00 Spletna stran: www.pb-vojnik.si

PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA IDRIJAPot sv. Antona 49 5280 Idrija Oddelek za gerontopsihiatrijoTel. št.: 05/373 44 00 (centrala) E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.pb-idrija.si

ZD Celje: Psihiatrični dispanzerKersnikova 1 a, 3000 celjeTel. št.: 03 543 43 23

Zasebna specialistična psihiatrična ambulanta v IdrijiUlica Otona Župančiča 3, 5280 IdrijaŠinkovec Lea, dr. med., spec. psih. Tel. št.: 05 3734 200

Zasebna specialistična ambulanta za duševno zdravje razvojne dobe (ZD Postojna) Prečna 3, 6230 postojnaŠinkovec Lea, dr. med., spec. psih.Tel. št.: 05 726 54 01

Center za otroško in mladostniško psihiatrijo, LjubljanaTabor 14, 1000 LjubljanaKatarina Marn, dr. med., spec. psih.Tel. št.: 05 902 98 24

Služba za pedopsihiatrijo, Pediatrična klinika LjubljanaVrazov trg 1,1000 Ljubljanaprim. Mojca Brecelj-Kobe, dr. med., spec. psih.Tel. št.: 01 522 90 90

Dispanzer za mentalno zdravje otrok in mladostnikov, ZD Murska SobotaGrajska ulica 24, 9000 Murska SobotaTel. št.: 02 534 13 37

Pedopsihiatrična ambulanta, ZD Novo MestoKandijska cesta 4, 8000 Novo mestoMilanka Prakaš, dr. med., spec. psih.Tel. št.: 07 39 16 819 E

Nevrološka in psihološka ambulanta, SB Novo MestoŠmihelska cesta 1, 8000 Novo mestoBernarda Babič, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.Tel. št.: 07 391 63 27

Psihohigienski dispanzer za otroke in mladostnike, ZD PiranCesta solinarjev 1, 6320 Portorož Alida Mažer, dr.med., spec. pedopsih.Tel. št.: 05 677 17 64

Zasebna specialistična psihiatrična ambulanta, PiranFornače 35, 6330 Piran Milojka Pavletić-KopilovićTel. št.: 05 67 47 333

Specialistična ambulanta za klinično psihologijo, SB Sl. GradecGosposvetska cesta 1, 2380 Sl. GradecBurnik Felicita, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.Tel. št.: 02 882 34 70

Psihološka posvetovalnica, ZD TrbovljeRudarska cesta 12, 1420 TrbovljeJelka Šešok, dipl. uni. psih., spec. klin. psih.Tel. št.: 03 56 24 255

84 85

Območje Psihiatrične bolnišnice Vojnik (OE Celje, OE Krško)Marija Zidarič E-naslov: [email protected]: 051 276 215

Vesna Zupančič GSM: 051 276 211E-naslov: [email protected]

Polonca NunčičE-naslov: [email protected]: 051 276 212

Romana MikličE-naslov: [email protected]: 051 276 221

Območje Psihiatrične bolnišnice Ormož (OE Murska Sobota) Marija Zidarič E-naslov: [email protected]: 051 276 215

Polonca NunčičE-naslov: [email protected]: 051 276 212

Edo Pavao BelakE-naslov: [email protected]: 051 276 220

Območje Psihiatrične bolnišnice Idrija (OE Nova Gorica, OE Koper)Brigita ŽajdelaE-naslov: [email protected]: 051 276 227

Nevenka MočnikE-naslov: [email protected]: 051 276 229

Lidija KristančičE-naslov: [email protected]: 051 276 225

ZASTOPNIKI PRAVIC OSEB NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA

Območje Psihiatrične klinike Ljubljana (OE Lj in Novo mesto)Damjana Deržak E-naslov: [email protected]: 051 276 210

Vesna ZupančičE-naslov: [email protected]: 051 276 211

Lidija Kristančič E-naslov: [email protected]: 051 276 225

Nevenka MočnikE-naslov: [email protected]: 051 276 229

Andrejka Vučak E-naslov: [email protected]: 051 276 228

Stanka RadojičičE-naslov: [email protected]: 051 276 213

Območje UKC Maribor – oddelek za psihiatrijo (OE Maribor, OE Ravne)Edo Pavao BelakE-naslov: [email protected]: 051 276 220

Romana Miklič E-naslov: [email protected]: 051 276 221

Območje Psihiatrične bolnišnice Begunje (OE Kranj)Damjana DeržakE-naslov: [email protected]: 051 276 210

Brigita ŽajdelaE-naslov: [email protected]: 051 276 227

Stanka RadojičičE-naslov: [email protected]: 051 276 213

86 87

NEVLADNE ORGANIZACIJE 1. Navajamo podatke le za tiste nevladne organizacije, ki izvajajo dopolnilne programe duševnega zdravja v skupnosti.

ALTRA - Odbor za novosti v duševnem zdravjuPomoč in podpora v skupnosti osebam z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju in njihovim svojcem (samo polnoletnim): svetovalnica, dnevni center, stanovanjske skupine, zaposlitveni program, šivalnica, klub, umetniški atelje, skupine za samopomoč, pohodniške in izletniške dejavnosti. Enota LjubljanaZaloška 40, 1000 LjubljanaSvetovalnica: 01/542 55 62 in 01 542 55 54Dnevni center: 01/544 47 60Stanovanjske skupine: 01/544 37 93E-naslov: [email protected] stran: www.altra.si Enota PrevaljeTrg 31, 2391 PrevaljeTel.št.: 02/824 09 10 E-naslov: [email protected]

NOVI PARADOKS, Slovensko društvo za kakovost življenjaIzvaja programe stanovanjskih skupin, dnevnih centrov, rehabilita-cijskih delavnic ter programov so-cialnega podjetja in dela z mladimi v raznolikih občinah v državi.Vrhovci cesta XVII/40, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/422 85 61 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.drustvo-paradoks.si

DRUŠTVO OZARA SLOVENIJA, Nacionalno združenje za kakovost življenjaV številnih slovenskih krajih izvaja programe stanovanjskih skupin, dnevnih centrov, pisarn za svetova-nje, zaposlovanja, zagovorništva, izobraževanja ter samopomoči, izvaja pa tudi različne preventivne aktivnosti, založniško dejavnost in promocijo duševnega zdravja. Sedež društva: Ljubljanska ulica 9, 2000 MariborTel. št.: 02/330 04 44E-naslov: [email protected] stran: www.ozara.org

PISARNE ZA INFORMIRANJE IN SVETOVANJEEnota Ravne na KoroškemPrežihova ul. 7, 2390 Ravne na Koroškem Tel./fax: 02/ 875 06 30

Enota LjubljanaGregorčičeva ul. 5, 1000 LjubljanaTel./fax: 01/ 244 51 20, 01/244 51 21

Enota KranjKidričeva 6, 4000 KranjTel.: 04/236 26 10

Enota Novo mestoRozmanova 10, 8000 Novo mestoTel./fax: 07/394 26 61

Enota Izola - KoperKažipotna ul. 9, 6310 IzolaTel.: 05/662 18 30

POSEBNI SOCIALNO VARSTVENI ZAVODI SOCIALNO VARSTVENI ZAVOD DUTOVLJEDutovlje 128, 5221 DutovljeTel. št.: 05/7084 100 Spletna stran: www.svz-dutovlje.si

JAVNI SOCIALNO VARSTVENI ZAVOD HRASTOVECHrastovec v Sl. goricah 222230 Lenart v Sl. goricahTel. št.: 02/ 729 35 10Spletna stran: www.hrastovec.org

POSEBNI SOCIALNO VARSTVENI ZAVOD PRIZMA PONIKVEPonikve 76, 1312 Videm - DobrepoljeTel. št.: 01/788 01 00 (centrala)GSM: 031/653 667 (dežurna medicinska sestra)Spletna stran: http://www.prizma-ponikve.si

SOCIALNO VARSTVENI ZAVOD LUKAVCILukavci 9, 9242 Križevci pri LjutomeruTel. št.: 02/588 84 20Spletna stran: www.lukavci.si

SOCIALNO VARSTVENI ZAVOD DOM NINE POKORN GRMOVJEPernovo 4a, 3310 ŽalecTel. št.: 03/713 29 00 (centrala)E-naslov: [email protected] stran: www.ssz-slo.si

CENTER SLEPIH, SLABOVIDNIH IN STAREJŠIHŠKOFJA LOKAStara Loka 31, 4220 Škofja LokaTel. št.: 04/62 07 200 Spletna stran: www.css-sl.si

DOM UPOKOJENCEV PODBR-DO, ENOTA PETROVO BRDOPetrovo Brdo 7, 5243 PodbrdoTel. št.: 05/380 18 20 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.dompodbrdo.si

88 89

ŠENT, Slovensko združenje za duševno zdravjePrograme stanovanjskih skupin, dnevnih centrov, zaposlovanja, zagovorništva, izobraževanja ter samopomoči izvaja v okviru centrov za duševno zdravje v skupnosti in njenimi enotami v naslednjih slovenskih regijah: Osrednjeslovenska, Primorska, Gorenjska, Savinjska in Štajerska.

Sedež združenja: Cigaletova ulica 5, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/230 78 30E-naslov: [email protected] stran: www.sent.si

Center za duševno zdravje v skupnosti Osrednjeslovenska regijaŠuštarjeva kolonija 42a, 1420 TrbovljeTel. št: 03/ 564 26 70E-naslov: [email protected]

Enota ŠENT LjubljanaBelokranjska ulica 2, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/ 230 78 41E-naslov: [email protected]

Enota ŠENT Trbovlje Šuštarjeva kolonija 42a, 1420 Trbovlje Tel. št.: 03/ 564 26 70E-naslov: [email protected]

Center za duševno zdravje v skupnosti Dolenjska regijaVrhovčeva 14, 8000 Novo mestoTel. št: 01/373 76 80, 041 500 956E-naslov: [email protected]

Enota ŠENT Kočevje Turjaška ulica 6, 1330 Kočevje Tel.št.: 01/ 893 87 00 E-naslov: [email protected]

Enota ŠENT MetlikaNaselje Borisa Kidriča 9,8330 MetlikaTel. št: 01/ 369 24 71E-naslov: [email protected]

Enota ŠENT Novo mesto Vrhovčeva 14, 8000 Novo mesto Tel.št.: 07/373 76 80 Mob. št.: 041/500 956E-naslov: [email protected]

Center za duševno zdravje v skupnosti Obalno-kraška regijaVergerijev trg 3, 6000 KoperTel. št.: 05/ 662 14 84E-naslov: [email protected]

Enota ŠENTMAR Koper Vergerijev trg 3, 6000 Koper Tel. št.: 05/662 14 84 E-naslov: [email protected]

Enota ŠENT PostojnaTržaška ulica 24, 6230 PostojnaTel. št.: 05/ 721 4771E-naslov: [email protected]

Center za duševno zdravje v skupnosti Podravska regijaCesta proletarskih brigad 61, 2000 MariborTel. št.: 02/320 26 91E-naslov: tadeja. [email protected]

Enota CeljeKocenova 4, 3000 CeljeTel./fax: 03/492 57 50, 03/492 57 51

Enota BrežiceČernelčeva c.7, 8250 BrežiceTel.: 07/499 41 60

Enota SevnicaTrg svobode 11, 8290 SevnicaTel.št.: 07/816 37 80

Enota JeseniceCirila Tavčarja ul. 3b, 4270 Jesenice Tel./fax: 04/583 62 00, 04/583 62 01

Enota Nova GoricaPartizanska 57,5000 Nova GoricaTel.: 05/330 37 20, 05/330 37 21

Enota ČrnomeljUlica 21. oktobra 19a 8340 ČrnomeljTel.: 07/306 18 60

Enota LjutomerMiklošičev trg 3, 9240 LjutomerTel.: 02/58 51 840

Enota Tolmin-gostovanjeBrunov drevored 23, 5220 TolminTel.: 051/ 621 241

Enota Trebnje-gostovanjeGoliev trg 11, 8210 Trebnje Tel.: 070 550 706

Enota Lendava-gostovanjeC. Lajcsija Pandurja 1, 9220 Lendava Tel.: 070 550 665

Enota Krško - gostovanjeCesta krških žrtev 158270 KrškoTel. št.: 070 550 669

Enota ZasavjeCesta 1. junija 4, 1420 TrbovljeTel.: 01/ 320 53 90, 070 216 496

DNEVNI CENTRI Enota Maribor Strossmayerjeva 3, 2000 MariborTel/fax: 02/ 23 80 680, 02/ 23 80 681

Enota Slovenj GradecCeljska ulica 2, 2380 Slovenj GradecTel.: 02/ 88 50 640,

Enota BrežiceČernelčeva cesta 7, 8250 BrežiceTel/fax: 07/ 49 94 160

Enota PtujUl. Viktorina Ptujskega 3, 2250 PtujTel/fax: 02/ 79 80 650, 02/79 80 651

90 91

VEZI, Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa Na Krasu izvaja programe stano-vanjskih skupin, dnevnega centra, samopomoči, zagovorništva, zapo-slitvene rehabilitacije, izobraževa-nja ter telefon za pomoč v stiski.Štorje 26, 6210 SežanaTel. št.: 05/768 52 00Mob. št.: 031/649 288 (pomoč v stiski 24h/dan)E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.drustvovezi.org

Dnevni center Ilirska BistricaTavčarjeva ulica 15, 6250 Ilirska Bistrica Tel. št.: 05/714 14 20E-naslov: [email protected]

Dnevni center ŠtanjelŠtanjel 59 a, 6222 ŠtanjelTel. št.: 05/769 01 89E-naslov: [email protected]

Dnevni center ŠtorjeŠtorje 26, 6210 SežanaTel. št.: 05/768 52 00E-naslov: [email protected]

Stanovanjska skupina Gorjansko,Gorjansko 71a, 6223 KomenTel. št.: 05/766 43 60

Stanovanjska skupina DivačaUlica Bogomirja Magajne 8, 6215 DivačaTel. št.: 05/996 69 23

Stanovanjska skupina Ilirska BistricaVojkov drevored 8, 6250 Ilirska Bistrica Tel. št.: 05/714 51 60

Stanovanjska skupina Podgrad Podgrad 107, 6250 Ilirska BistricaTel. št.: 05/ 783 52 01

Stanovanjska skupina PostojnaTržaška 33, 6230 PostojnaTel. št.: 05/726 48 00

2. Navajamo podatke za ostale nevladne organizacije, ki prav tako izvajajo programe pomoči in samopomoči za osebe s težavami v duševnem zdravju.

HUMANA, Združenje svojcev pri skrbi za duševno zdravjeHumanitarna organizacija, ki svojcem oseb s težavami v duševnem zdravju in uporabnikom nudi brezplačno pomoč, podporo, izobraževanje ter omogoča rehabilitacijsko

in komunikacijsko povezavo. Poslanstvo Humane je prispevati k izboljšanju kvalitete življenja tako svojcev kot uporabnikov psihiatričnih uslug. Oldhamska 14, 4000 KranjTel. št.: 04/201 17 20E-naslov: [email protected] stran: www.humana-svojci.si

Enota ŠENTLENT Maribor Cesta proletarskih brigad 61, 2000 Maribor Tel. št.: 02/320 26 91 E-naslov: [email protected]

Center za duševno zdravje v skupnosti Koroško-Šaleška regijaKersnikova cesta 1,3320 VelenjeTel. št.: 030 608 690E-naslov: [email protected]

Enota Dnevni center za zmanjševanje škode zaradi drog VelenjeKersnikova cesta 1,3320 VelenjeTel. št.: 030 608 690E-naslov: [email protected]

Center za duševno zdravje v skupnosti Severnoprimorska regijaCesta Prekomorskih brigad 32.5290 Šempeter pri GoriciTel. št.: 05/ 330 96 00, 031 371 992E-naslov: [email protected]

Enota ŠENT Nova Gorica Cesta Prekomorskih brigad 32.5290 Šempeter pri GoriciTel. št.: 05/ 330 96 03, E-naslov: [email protected]

Enota Dnevni center za uporabnike prepovedanih drogSedejeva 9a5000 Nova GoricaTel. št.: 05/330 96 03, 031 607 245E-naslov: [email protected]

Enota Terensko delo z uporabniki prepovedanih drogSedejeva 9a,5000 Nova GoricaTel. št.: 030 322 888E-naslov: [email protected]

Enota ŠENT Ajdovščina Bevkova 2, 5270 Ajdovščina Tel. št.: 05/364 38 50 E-naslov:[email protected]

Center za duševno zdravje v skupnosti Gorenjska regijaKranjska cesta 3 4240 RadovljicaTel. št.: 04/ 530 30 10E-naslov: [email protected]

Enota ŠENTGOR Radovljica Kranjska cesta 3, 4240 Radovljica Tel. št.: 04/530 30 10 E-naslov: [email protected]

Enota ŠENT'K Kranj Tomšičeva ulica 13, 4000 Kranj Tel. št.: 04/236 90 20 E-naslov: [email protected]

Enota ŠENT Škofja LokaMestni trg 38, 4220 Škofja LokaTel. št.: 04/518 37 30E-naslov: [email protected]

Center za duševno zdravje v skupnosti Savinjska regijaGregorčičeva 6, 3000 CeljeTel. št.: 03/ 42 88 890E-naslov: [email protected]

Enota ŠENTCELEIA Celje Gregorčičeva 6, 3000 Celje Tel. št.: 03/42 88 890 E-naslov: [email protected]

92 93

SPOMINČICA - Slovensko zdru-ženje za pomoč pri demenci Izvaja programe samopomoči, izobraževalno podporne tečaje za svojce ter program telefonskega svetovanja.

Linhartova 13, 1000 LjubljanaTel.: 01/ 256 56 11Svetovalni telefon: 01/ 52 83 995, vsak delovni ponedeljek, sredo in četrtek od 15:00 do 17:00E-naslov: [email protected]

TELEFONI ZA POMOČ V STISKI SOS TELEFON telefon za ženske, otroke in žrtve nasiljaBrezplačni telefon: 080 11 55 (delavniki med 12-22h; ostali dnevi med 18-22h)Tel. št.: 01/544 35 13 in 01/544 35 14 (pisarna; vsak delavnik med 9-15h)E-naslov: [email protected] stran: www.drustvo-sos.siSvetovanje v primerih nasilja na delovnem mestu poteka vsak torek od 17. do 20 ure.Tel. št.: 031 722 333E-naslov: mobing©drustvo-sos.si

Zaupni telefon SAMARIJAN Brezplačni telefon: 116 123, zagotovljena je anonimnost(vse dni v letu 24h/dan)Spletna stran: www.telefon-samarijan.si

TOM - TELEFON OTROK IN MLADOSTNIKOVBrezplačni zaupni anonimni telefon, kjer nudijo pomoč za vse vrste težavBrezplačni telefon: 116 111(vsak dan med 12-20h)E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.e-tom.si in www.zpms.si

TELEFON MLADI MLADIMTel. št: 01/510 16 75 (vsak delavnik 15-17h)

ZAVOD EMMACenter za pomoč žrtvam nasiljaBrezplačni telefon: 080 21 33 (delavniki med 8-15h in vsak dan med 18-21h) Tel. št.: 01/425 47 32 (delavnik med 8-15h)Spletna stran: www.zavod-emma.siE-naslov: [email protected]

Enota KrškoTel. št.: 07/490 65 10 (delavnik med 8-15h)E-naslov: [email protected]

Društvo TVOJ TELEFONKlic v stiskiTel. št.: 05/720 17 20 (delavniki med 8-22h)E-naslov: [email protected]

ZA-TE Vsak dan od 16. do 22. ure, za otroke, mladostnike in odrasle v različnih stiskah.Tel. št.: 01 234 97 83

DAM, Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjamiNa območju Ljubljane izvajajo programe samopomoči ter izobraževanja za osebe z depresijo in anksioznimi motnjami.Topniška 43, 1000 LjubljanaE-naslov: [email protected] Spletna stran: www.nebojse.si

DRUŠTVO ZA PREVENTIVNO DELOIzvaja programe varovanja in krepitve duševnega zdravja hospitaliziranih otrok in mladostnikov na Pediatrični kliniki v Ljubljani ter mladinske delavnice.Tržaška cesta 2, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/426 13 89E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.drustvo-dpd.si

MUZA, Društvo za ustvarjanje in kvaliteto življenjaNa območju Ljubljane izvaja programe svetovanja, izobraževanja in samopomoči za osebe z motnjami hranjenja ter njihove svojce, imajo pa tudi svetovalnico za motnje hranjenja.Kongresni trg 1 (pritličje, soba 10/11), 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/425 03 38E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.svetovalnicamuza.si

DRUŠTVO ZA PSIHOLOŠKO SVETOVANJE KAMELEONDruštvo nudi brezplačno interne-tno svetovanje otrokom, mladostni-kom, odraslim in starejšim v stiski. Svetovalci so prostovoljci različnih starosti, različnih smeri študija in zaposlitve, ki imajo izkušnje na po-dročju svetovanja ljudem v stiski in so za to ustrezno usposobljeni.Tržaška 51, 1000 LjubljanaTel. št. (informacije): 051 486 658E-naslov: [email protected] stran: www.stvetovalnicakameleon.si

DRUŠTVO ŽENSKA SVETOVALNICADeluje na področju psiho-social-ne pomoči in samopomoči žensk, ki so žrtve nasilja ali imajo motnje hranjenja. Ženskam v stiski nudijo brezplačno svetovanje, zagovor-ništvo, informacije o pristojnostih javnih služb in pomoč pri organi-zaciji skupin za samopomoč. Cesta v Mestni log 55, 1000 LjubljanaTelefon: 01/251 16 02 Spletna stran: www.drustvo-zenska-svetovalnica.si E-naslov: [email protected]

Krizni center za ženske (namenjen ženskam z ali brez otrok, ki so pravkar doživele nasilje s strani partnerja, družinskega člana ali druge osebe oziroma obstaja nevarnost, da se bo to zgo-dilo in potrebujejo pomoč, podporo ter možnost umika in začasnega bivanja v varnem prostoru)Tel. št.: 031/233 211 (24h/dan)E-naslov: [email protected]

94 95

SVETOVALNI CENTRI ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠESVETOVALNI CENTER ZAOTROKE, MLADOSTNIKE INSTARŠE LJUBLJANAGotska 18, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/583 75 00 E-naslov: [email protected] stran: www.scoms-lj.si

SVETOVALNI CENTER ZAOTROKE, MLADOSTNIKE INSTARŠE MARIBORLavričeva 5, 2000 MariborTel. št.: 02/234 97 00E-naslov: [email protected] stran: www.svet-center-mb.siSVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN

STARŠE KOPERCankarjeva 33, 6000 KoperTel. št.: 031 388 591 E-naslov: [email protected] stran: www.svet-center-kp.si

DNEVNI CENTER ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE: MLADINSKO SREDIŠČE VIČTrg Mladinskih Delovnih Brigad 14, 1000 LjubljanaTel. št.: 01 252 77 69E-naslov: [email protected] stran: www.msvic.si

POMOČ PRI MOTNJAH HRANJENJAKOMZ, Klinični oddelek za mentalno zdravje: Enota za zdravljenje motenj hranjenjaGrablovičeva 44a, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/5874 900Spl. stran: www.psih-klinika.si

Pediatrična klinika, Pedopsihiatrični oddelekVrazov trg 1, 1000 LjubljanaTel. št.: 01 300 32 69, 01 252 71 86

Svetovalnica za motnje hranjenja MUZAKongresni trg 1, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/425 03 38

E-naslov: svetovalnica.muza @volja.netSpl. stran: www.svetovalnicamuza.si

Krizni center Ženska svetovalnica Cesta v mestni log 55, 1000 LjubljanaTel. št.: 01 25 11 602 (ob ponedeljkih in sredah med 16. in 18. uro, ostale delovne dni pa med 10. in 12. uro)E-naslov: [email protected]. stran: http://www.drustvo-zenska-svetovalnica.si

Združenje proti spolnemu zlorabljanjuMasarykova 23, 1000 Ljubljana Tel. št.: 080 28 80Spl. stran: www.spolna-zloraba.si

Nasvet za netTelefon in spletna klepetalnica za težave na internetuBrezplačni telefon: 080 80 22 (od ponedeljka do petka med 16. in 20. uro).Spl. stran: www.nasvetzanet.siE-naslov: [email protected]

KRIZNI CENTRI ZA MLADEKrizni center za mlade CeljeIpavčeva 8, 3000 CeljeTel. št.: 03 493 05 30, 031 576 150E-naslov: [email protected]

Krizni center za mlade LjubljanaPodmilščakova ulica 20, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01 236 12 22, 041 419 121E-naslov: [email protected]

Krizni center za mlade MariborTrubarjeva 27, 2000 Maribor Tel. št.: 02 250 26 60, 051 324 211E-naslov: [email protected]

Krizni center za mlade Slovenj GradecOzka ulica 1, 2380 Sl. GradecTel. št.: 02 885 01 11, 041 962 029E-naslov: [email protected]

Krizni center za mlade Murska SobotaLendavska ul. 15 a, 9000 Murska Sobota

Tel. št.: 02 534 85 82, 031 304 601E-naslov: [email protected]

Krizni center za otroke in mladostnike KrškoUl. mlad. del. brigad 14, 8273 Leskovec pri KrškemTel. št.: 07 490 51 77, 051 611 940E-naslov: [email protected]

Krizni center za mlade RadovljicaAlpska cesta 15, 4248 LesceTel. št.: 04 531 69 30, 040 436 531E-naslov: [email protected]

Hiša zavetja Palčica, CSD GrosupljeBrvace 41, 1290 GrosupljeTel. št.: 05 992 28 66, 040 194 192E-naslov: [email protected]

Krizni center za otroke in mladostnike Kolarska ulica 10, 6000 Koper Tel. št.: 05 663 45 90, 041 303 203E-naslov: [email protected]

96 97

ZD TRBOVLJE, CPZOPDRudarska 12, 1420 TrbovljeTel. št.: 03 562 63 22, 03 562 41 38E-naslov: [email protected]

ZD VELENJE, CPZOPDVodnikova 1, 3320 Velenje Tel. št.: 03 899 56 12

ZD ILIRSKA BISTRICA, CPZOPDGregorčičeva 8, 6250 Ilirska BistricaTel. št.: 05 711 21 18

ZD PIVKA, CPZOPDKolodvorska cesta 24, 6257 PivkaTel. št.: 05 757 25 61

ZD JESENICE, CPZOPDCesta Maršala Tita 78, 4270 JeseniceTel. št.: 04 586 81 40, 04 589 10 67

ZD TRŽIČ, CPZOPDBlejska cesta 10, 4290 TržičTel. št.: 04 598 22 10, 04 596 31 41

CENTER ZA ZDRAVLJENJE ODVISNIH OD PREPOVEDA-NIH DROG LJUBLJANAGrablovičeva 48, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01 542 13 50, 01 587 49 75, 01 587 49 80 E-naslov: [email protected]

DRUGE KORISTNE INŠTITUCIJENACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJETrubarjeva 2, 1000 Ljubljana Tel.: 01/244 14 00 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.ivz.si

VARUH ČLOVEKOVIH PRAVICDunajska cesta 56, 1000 LjubljanaBrezplačni telefon: 080 15 30

Tel. št.: 01/475 00 50E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.varuh-rs.si

VARUH BOLNIKOVIH PRAVICUlica heroja Tomšiča 2, 2000 MariborTel.št.: 02/ 228 22 23 E-naslov: [email protected]

ZASTOPNIKI PACIENTOVIH PRAVIC

LjubljanaMojca Mahkotaprostori Nacionalnega inštituta za javno zdravje Zaloška 29, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01/542 32 85 E-naslov: mojca. [email protected]

Nova GoricaKlemen Šuligojprostori Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Nova Gorica Vipavska cesta 135000 Nova Gorica Tel.: 051 331 508, 05 968 16 52E-naslov: [email protected]

MREŽA CENTROV ZA PREPREČEVANJE IN ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD PREPOVEDANIH DROGZD BREŽICE, CPZOPDČernelčeva 8, 8250 Brežice Tel. št.:07 499 14 04E-naslov: [email protected]

ZD CELJE, CPZOPDGledališka ulica 4, 3000 Celje Tel. št.: 03 490 02 28E-naslov: [email protected]

ZD IZOLA,CPZOPDOktobrske revolucije 11, 6310 IzolaTel. št.: 05 663 50 20E-naslov: [email protected] KOČEVJE, CPZOPDRoška cesta 18, 1330 Kočevje Tel. št.: 01 893 90 31E-naslov: [email protected] ZD KOPER, CPZOPDLjubljanska cesta 6a, 6000 KoperTel. št.: 05 664 73 60E-naslov: [email protected]

ZD KRANJ, CPZOPDGosposvetska 9, 4000 Kranj Tel. št.: 04 208 22 15E-naslov: [email protected]

ZD LJUBLJANA, CPZOPDMetelkova ulica 9, 1000 Ljubljana Tel. št.: 01 472 37 76

ZD LOGATEC, CPZOPDNotranjska 2, 1370 Logatec Tel. št.: 01 75 08 264, 031 590 354E-naslov: [email protected]

ZD DR. ADOLFA DROLCA MARIBOR, CPZOPDSodna ulica 13, 2000 Maribor Tel. št.: 02 22 86 239 ZD MURSKA SOBOTA, CPZOPDGrajska ulica 24, 9000 Murska Sobota Tel. št.: 02/534-13-98 ZD NOVA GORICA, CPZOPDGradnikove brigade 1, 5000 Nova GoricaTel. št.: 05 338 32 65E-naslov: [email protected] ZD NOVO MESTO, CPZOPDKandijska 4, 8000 Novo mesto Tel. št.: 07 391 68 71E-naslov: [email protected]

ZD PIRAN-LUCIJA, CPZOPDCankarjevo nabrežje 9a, 6320 Piran Tel. št.: 05 673 02 40, 05 620 72 44E-naslov: [email protected]

ZD SEŽANA, CPZOPDPartizanska 24, 6210 Sežana Tel. št.: 05 731 14 42E-naslov: [email protected]

98 99

BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ OKROŽNO SODIŠČE V LJUBLJANITavčarjeva 91000 Ljubljanatel: 01 366 644 44

OKROŽNO SODIŠČE V MARIBORUSodna ulica 14, 2503 MariborTel.: 01 234 71 00

Za brezplačno pravno pomoč je mogoče zaprositi pri vseh okrožnih sodiščih, delovnih in socialnih sodiščih po Sloveniji ter Upravnem sodišču.

PRAVNO-INFORMACIJSKI CENTER NEVLADNIH ORGANIZACIJBrezplačno prvo pravno svetovanjeMetelkova 6, 1000 Ljubljana

Tel.št.: 01/521 18 88, 051 681 181E naslov: [email protected] Spletna stran: www.pic.si

ZAVOD PIP – Pravni in informacijski center Maribor ŠOUMBrezplačna pravna pomočGosposvetska cesta 83, 2000 MariborTel. št.: 02/234 21 46E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.zavodpip.si

Zavod PIP Murska SobotaZvezna ulica 10, 9000 Murska SobotaE-naslov: [email protected]. št.: 02 535 27 60

OSTALI KORISTNI NASLOVIDRUŠTVO INVALIDOVSvetovanje in pomoč invalidomLinhartova 13, 1000 Ljubljana1. nadstropje, soba št. 126Tel. št.: 01/306 39 91E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.drustvoinvalidov-ljb.si

SOŽITJE ZVEZA DRUŠTEV ZA POMOČ OSEBAM Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU SLOVENIJEPomoč duševno prizadetimSamova 9/II, 1000 Ljubljana

Tel. št.: 01/436 97 50 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.zveza-sozitje.si

DRUŠTVO ZA NENASILNO KOMUNIKACIJOIndividualno svetovanje osebam, ki doživljajo in ki povzročajo nasilje, telefonski svetovalni razgovori, spremstva pri stikih z institucijami za osebe, ki doživljajo nasilje, druženje z otroki, ki imajo izkušnjo nasilja, informacije in preventivni programi povezani s

CeljeCvetka Jurakprostori Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Celje Ipavčeva 18, 3000 CeljeTel. št.: 03 42 51 161E-naslov: [email protected] Petrakprostori Nacionalnega inštituta za javno zdravje, CeljeIpavčeva 18, 3000 CeljeTel. št.: 03/42 51 161E-naslov: [email protected]

KranjAvgust Rebičprostori Nacionalnega inštituta za javno zdravje, KranjGosposvetska ulica 12, 4000 KranjTel. št. za naročanje: 04/201 71 09E-naslov: [email protected]

Ravne na KoroškemStanka Vauhprostori Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Ravne na KoroškemOb Suhi 5b2390 Ravne na KoroškemTel.: 05/ 968 18 45, 041 624 164E-naslov: [email protected]

Novo mestoZlata Reboljprostori Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Novo mesto Mej vrti 5 8000 Novo mestoTel. št.: 051 385 485E-naslov: [email protected]

MariborVlasta Cafnikprostori Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Maribor Ljubljanska ulica 4/II 2000 MariborTel. št.: 02 333 12 64E-naslov: [email protected]

Murska SobotaMartin Rajprostori Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Murska Sobota Arhitekta Novaka 2b, 9000 Murska SobotaTel. št.: 02/534 15 50 ali 051 345 197E-naslov: [email protected]

KoperJožica Trošt Krušecprostori Nacionalnega inštituta za javno zdravje, KoperVojkovo nabrežje 4A, 6000 KoperTel. št.: 041 667 501E-naslov: [email protected]

100 101

GSM: 041 386 886; [email protected] Marjan Gorup, GSM: 041 683 790; [email protected] Spletna stran: www.sana-vita.si

SVETOVALNICA FUŽINESvetovanje in informiranje posameznikom, parom, družinam, ki so se znašliv psihosocialnih stiskah in težavah (od 9. do 17. ure, v petek od 9. do 16. ure)Preglov trg 15, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/ 52 06 442

E-naslov: [email protected]

ZAVOD SKALAOb Ljubljanici 36, 1000 LjubljanaTel. št: 031 358 025, kontaktna oseba ga. Janja OmahenE-naslov: [email protected] stran: www.donbosko.si/skalaZDRUŽENJE ZA PSIHOSOCIALNO POMOČIN PSIHOTERAPIJO NEPTUNTrg 20, 5292 RenčeTeledon: 040 840 947www.druzinskaterapija.si

INFORMACIJE ZA MLADE Mladinsko informativno-svetovalno središče Slovenije (MISSS)Kunaverjeva 2, 1000 LjubljanaTel. št.: 01 510 16 70, 041 367 374E-naslov: [email protected] Spl. stran: www.misss.si

MISC Infopeka Ob železnici 8, 2000 MariborTel. št.: 02 300 68 50, 041 481 246E-naslov: [email protected]. stran: www.infopeka.org

Mladinski svet SlovenijeDunajska cesta 5, 1000 Ljubljana Tel. Št.: 01 425 60 55E-naslov: [email protected]. stran: www.mss.si

Zveza prijateljev mladine SlovenijeMiklošičeva cesta 16, 1000 LjubljanaTel. št.: 01 239 67 20

E-naslov: [email protected]. stran: www.zpms.si

Združenje DrogArtPrečna ulica 6, 1000 LjubljanaTel. št.: 059 04 72 71, 041 730 800E-naslov: [email protected]. stran: www.drogart.orgIzberi samPrečna ulica 6, LjubljanaTel. št.: 01 439 72 70E-naslov: [email protected]. stran: www.izberisam.org

SAFE-SI – točka osveščanja o varni rabi interneta Spl. stran: http://safe.si

Zavod Varni internetCesta v zgornji log 32, 1000 LjubljanaTel. št.: 080 11 79E-naslov: [email protected]. stran: www.varniinternet.si

preprečevanjem nasilja.Miklošičeva 38, 1000 LjubljanaTelefon: 01/434 48 22E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.drustvo-dnk.si

Enota KoperVojkovo nabrežje 30a, 6000 KoperTel. št.: 05/ 63 93 170, 031 546 098

DRUŽINSKI CENTER BETANIJACiril Metodov trg 7, 1000 LjubljanaTel.: 01 234 75 82 (pon-čet),01/432 31 79E-naslov: [email protected] Spletna stran: http://betanija.rkc.siDRUŽINSKI CENTER MIRStrossmayerjeva 17, 2000 MariborTel.: 02 234 58 00E-naslov: [email protected] stran: www.dc-mir.si

SLOVENSKA KARITASKristanova ulica 1, 1000 LjubljanaTel.: 01 300 59 60E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.karitas.si

RDEČI KRIŽ SLOVENIJEMirje 19, 1000 LjubljanaTel.: 01 241 43 00 E-naslov: [email protected] Spletna stran: www.rks.si

DRUŠTVO ŽIVLJENJE BREZ NASILJARozmanova ulica 10, p.p 345, 8000 Novo MestoTel. št.: 07/33 26 895 in 031 393

614 (od 9. do 14. ure)E-naslov: [email protected] stran: www.varnahisanovomesto.si

Zavod Med.Over.NetSpletno svetovanjeSpl. stran: http://med.over.net

DRUŠTVO MOZAIK - društvo za socialno vključenostLendavska ulica 1, 9000 Murska SobotaTel. št.: 02/ 526 16 90Spletna stran: www.mozaik-drustvo.siE-naslov: [email protected]

DRUŠTVO BELI OBROČ SLOVENIJEDruštvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanjCigaletova 7, 1000 LjubljanaTel. št.: 01/430 54 90GSM: 040 772 276Spletna stran: www.beliobroc.siE-naslov: [email protected]

SANA VITA - Zavod za psihosocialno pomoč ljudem v stiskiIndividualna psihoterapija in sve-tovanje, psihoterapija za otroke in mladostnike, družinska terapija in svetovanje, skupinsko terapev-tsko delo za partnerje, skupinska psihoterapija za odrasleMasarykova 23, 1000 Ljubljana

Kontaktne osebe: Sonja Gorup Špenko, GSM: 041 664 920; [email protected] Noč Bogataj,

102 103

040 255 568E-naslov: [email protected]. stran: www.czm-domzale.si

PAPILOT - Zavod za vzpodbujanje in razvijanje kvalitete življenja Zasavska 42, 1231 Ljubljana-Črnuče Tel. št.: 0 1 542 15 82E-naslov: [email protected] Spl. stran: www.papilot.si

Društvo informacijski center LegebitraTrubarjeva ulica 76a, 1000 LjubljanaTel: 01 430 51 44E-naslov: [email protected], [email protected]. stran: www.legebitra.si Cona Fužine (CSD Moste Polje)Preglov trg 12, 1000 LjubljanaTel. št.: 01 540 08 50, 01 520 64 42E-naslov: cona.fuzine@siol .net Spl. stran: http://www.csd-ljmostepolje.si/cona

Društvo za pomoč otrokom in mladostnikom brez limitaPtujska ulica 27, 1000 LjubljanaTel. št.: 051 635 667E-pošta: [email protected], [email protected]

Društvo center za pomoč mladimSvetovalnica za mlade s podpornimi programiSpl. stran: www.cpm-drustvo.si

LjubljanaKersnikova 4, 1000 LjubljanaTel. št.: 01 438 22 10, 031 323 573E-naslov: [email protected]

MariborOb železnici 16, 2000 MariborTel. št.: 02 331 83 06, 040 585 945E-naslov: [email protected]

Društvo za delo z mladimi v stiski žarekCesta maršala Tita 78, 4270 Jesenice Tel. št.: 040 790 345E-naslov: [email protected]. stran: www.drustvo-zarek.si

CSD Škofja LokaDnevni center za otroke in mladostnike Partizanska cesta 1d, 4220 Škofja LokaTel. št.: 04 517 01 00E-pošta: [email protected]. stran: www.csd-skofjaloka.si

CSD Nova GoricaDnevni center ŽarekDelpinova ulica 18b, 5000 Nova GoricaTel. št.: 05 330 29 00, 041 664 905E-naslov: [email protected]. stran: www.csdgorica.si

Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mestoDnevni center za otrokeRozmanova ulica 30, 8000 Novo mestoTel.: 07 337 39 20E-naslov: [email protected]

Center za mlade DomžaleLjubljanska 58, 1230 DomžaleTel. št.: 01 722 66 00,

104 105

ISKANJE INFORMACIJ V DRUGIH VIRIH Za lažje iskanje informacij navajamo bibliografske podatke knjig in brošur, ki so izšle v zadnjih nekaj letih. Pri brošurah in knjigah, ki so brezplačne, to posebej navajamo.

PUBLIKACIJE

Naslovi zanimivih publikacij, ki so v zadnjih nekaj letih izšle v slovenskem jeziku:

• Avberšek, S., Švab, V. Psihosocialna rehabilitacija. Ljubljana: Šent, 2004.

• Ažman, R. Depra. Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2008.

• Bambeck, J. J., Wolters, A. Moč možganov. Žalec: Sledi, 1997.

• Beth-Pierce, R. Poučite se o bipolarni motnji: mednarodno izobraževalno gradivo svetovne zveze za duševno zdravje: zgodbe o diagnosticiranju, zdravljenju in okrevanju s celotnega sveta s posebnim poglavjem vodič za zdravstvene delavce. Ljubljana: Izobraževalno raziskovalni inštitut Ljubljana, 2010.

• Booner, S. Očka s perutmi. Ljubljana: Ozara Slovenija, 2007.

• Branch, R., Wilson, R. Kognitivno-vedenjska terapija za telebane. Ljubljana: Pasadena, 2012.

• Brandon, D. Pet principov normalizacije. Ljubljana: Visoka šola za socialna delo, 1990.

• Brandon, D., Brandon, A. Jing in jang načrtovanja psihosocialne skrbi. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo, 1994.

• Brandon, D., Brandon, A. Praktični priročnik za osebje v službah za ljudi s posebnimi potrebami.

Ljubljana: Visoka šola za socialno delo, 1992.• Cobain, B. Ko ni nič več važno – priročnik za

mladostnike z depresijo. Radovljica: Didakta d.o.o., 2008.

• Cvetek, R. Bolečina preteklosti. Celje: Društvo Mohorjeva družba, 2009.

• Dernovšek, M.Z., Gorenc, M., Jeriček, H. Ko te strese stres. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS. 2006.

• Dernovšek, M.Z., Gorenc, M., Ravnik Oblak, M., Jeriček, H. in Tavčar, R. Sladkorna bolezen in depresija. Ljubljana: Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, Klinični center, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2005.

• Dernovšek, M.Z., Mišček, I., Jeriček, H. in Tavčar, R. Skupaj premagajmo depresijo: priročnik za vodje delavnic in predavatelje. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2005.

• Elgie, R., Amerongen van, A.P., Byrne, P., in sod. Najdi svojo pot. Živeti s shizofrenijo. Ljubljana: PharmaSwiss, 2006.

• Elliot, C. L., Smith, L.L.: Premagovanje anksioznosti za telebane. Ljubljana: Pasadena, 2010

• Erzen, T. Duševne motnje. Celje: Mohorjeva družba, 2007.

• Felc, Z. Babi postaja čudna, vse pozabi. Spominčica Šentjur, 2012.

• Fengler, J. Nudenje pomoči utruja. Ljubljana: Temza, 2007.

• Fink, C. Bipolarna motnja za telebane. Ljubljana: Pasadena: Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami, 2009.

106 107

duševnega zdravja na Krasu. Sežana: Vezi, 2005.• Kogoj, A., Mikluž, B., Dragar, J. Varovanec z demenco

v družini. Čuk, 1996.• Lamovec, T. Kako misliti drugačnost. Ljubljana:

Visoka šola za socialno delo, 1999.• Lamovec, T. Kako ravnamo z osebo v psihični krizi.

Ljubljana: Altra, 1997.• Lamovec, T. Ko rešitev postane problem in zdravilo

postane strup: nove oblike skrbi za osebe v duševni krizi. Ljubljana: Lumi, 1995.

• Lamovec, T. Psihosocialna pomoč v duševni stiski. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo, 1998.

• Lamovec, T. Zgodbe z roba norosti. Ljubljana: Altra, 1994.

• Lavš, K. Kako začeti: priročnik z nasveti za uporabnike služb duševnega zdravja pri ustanavljanju in vključevanju v skupine samopomoči. Maribor: Ozara, 1996.

• Lenné, R. Depresija, bolezen našega časa: premagovanje potrtosti, tesnobe in žalosti. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1978.

• Levine, J., Levine, I.S. Shizofrenija za telebane. Ljubljana: Pasadena, 2012.

• Mason, P., Kreger, R. Ne stopajte več po prstih. Ljubljana: Chiara B. d.o.o., 2011.

• McMahon, G. Adi jo, tesnoba! Pr i ročnik za samopomoč. Ljubljana: Didakta, 2010.

• Meden-Klavora, V. Ko duša nima kam. Ljubljana: Narava, d.o.o., 2008.

• Milivojevič, Z. Razumevanje čustev v psihoterapiji. Ljubljana: Psihopolis Institut d.o.o., 2008.

• Fone, H. EFT – tehnika doseganja čustvene svobode za telebane. Ljubljana: Pasadena, 2012.

• Fox, C., Joughin, C. Motnje hranjenja v otroškem obdobju. Informacije za starše. Izobraževalno raziskovalni inštitut Ozara Ljubljana, 2008.

• Gillett, R. Premagovanje depresije. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1992.

• Glasser, W. Psihiatrija je lahko nevarna za vaše duševno zdravje. Maribor: MCA, 2007.

• Goleman, D. Čustvena inteligenca. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 1997.

• Graham, N., Warner, J. Demence in Alzheimerjeva bolezen. eBesede, 2013.

• Hauck, P. Depresija. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1986.

• Heineman, M. Ko zaigraš še zadnjo srajco. Ljubljana: Šola retorike d. o. o., 2009.

• Hert De, M., Magiels, G., Thys, E. Skrivnost možganskega čipa. Ljubljana: Jansen-Cilag, 2001.

• Hill, P. Moja sopotnica shizofrenija. Celje: Društvo Mohorjeva družba, 2010.

• Hižman, R. Življenjski svet starega človeka. Doba Epis, 2009.

• Huelsen, A. Zid molka: oblike dela za osebami z demenco na primeru validacije in drugih novih teorij. Biografika Bori, 2010.

• Ihan, A. Imunski sistem in odpornost: kako se ubranimo bolezni. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005.

• Jovanović, K. Izgubljeni v iskanju samega sebe. Šmarje-Sap: Buča, 2011.

• Kapelj, M., Smonker, T. Skupnostna skrb na področju

108 109

• Pentek, M., Kogoj, A., Vakselj, N. Vaje za vadbo spomina in zbranosti. Gerontološko društvo Slovenije, 1996.

• Perko, A. Pijan od življenja: premagati alkohol in spet zaživeti. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2013.

• Perko, A. Otroci alkoholikov in tiranov. Šmarje-Sap: Buča, 2011.

• Phillips, M. Čustvena odličnost. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 2001.

• Praper, P. Tako majhen, pa že nervozen!? Nova Gorica: Educa, 1992.

• Priročnik za osebe z demenco in njihove svojce: RESje, potrebujemo/jo pomoč. Zveza društev upokojencev Slovenije, 2013.

• Ramovš, K. Vademekum za zdravljene alkoholike in njihove svojce. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka: Socialni forum za zasvojenosti in omame, 2011.

• Rugelj, J. Pot samouresničevanja. Ljubljana: Umco, 2008.

• Russel, P. Knjiga o možganih. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1990.

• Satir, V. Družina za naš čas. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1995.

• Skynner, R., Cleese, J. Družine in kako v njih preživeti. Ljubljana: Tangram, 1994.

• Smith, G. Premagajmo depresijo. Zbirka Meander, 2007.

• Smith, L.L. Depresija za telebane. Ljubljana: Pasadena, 2009.

• Strong, J.O., Flanangan, M. Motnja pozornosti in hiperaktivnosti za telebane. Ljubljana: Pasadena,

• Milivojević, Z. Formule ljubezni: Ne zapravimo življenja v iskanju prave ljubezni. Mladinska knjiga Založba, 2012.

• Milivojević, Z. Igre, ki jih igrajo narkomani. Ljubljana: Modrijan, 2013.

• Ministrstvo za zdravje: Javnozdravstveni vidiki obravnave ogroženih in ranljivih skupin prebivalstva. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, 2007.

• Minne, B. Pripoved o gospe Veverici in ostalih živalih v mamini glavi. Ljubljana: Ozara Slovenija, 2008.

• Mlakar, T. Vsiljivka v družini: ko se prikrade demenca. Družina, 2014.

• Monbourquette, J. Kako odpusti t i . Maribor: Slomškova založba, 2006.

• Morris, R. in sod. Prvi koraki v nevroznanost, znanost o možganih. Ljubljana: Sinapsa, slovensko društvo za nevroznanost: Izobraževalno raziskovalni inštitut Ozara Ljubljana, 2007.

• Muršec, M. Alzheimerjeva demenca: odgovori na pogosta vprašanja v klinični praksi: za bolnike in njihove družine. Pliva, 2012.

• Muršec, M. Sporazumevanje z bolniki z demenco: vodnik za svojce in negovalce starejših z demenco. Johnson & Johnson, 2010.

• Naj ostanejo takšni, kot jih poznamo: vodič za svojce in negovalce starejših z vedenjskimi in psihičnimi spremembami pri demenci. Johnson & Johnson, 2010.

• Njatin, L.B. Zakaj je babica jezna. Center za slovensko književnost, 2011.

• Pavel, I. Socialno podjetje, od ideje k praksi. Ljubljana: Šent, 2005.

110 111

socialno delo, 1996.• Zaviršek, D. Ženske in duševno zdravje: o novih

kulturah skrbi. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo, 1994.

• Železnik, N. Adijo, grem domov: temne sence demence. Forma 7, 2012.

• Žuraj, A. Duševno zdravje v skupnosti: Ljubljana: Skupnost socialnega varstva Slovenije, 1993.

ZANIMIVE PUBLIKACIJE V ANGLEŠČINI

• Adams, T. Dementia care nursing: promoting well-being in people with dementia and their families. Hampshire: Palgrave Macmillan, 2008.

• Allen, J.G. Coping with trauma: Hope through Understanding. London: American Psychiatric Publishing, 2005.

• Baldwin, D.S., Hirschfeld, R.M.A. Fast facts – Depression. Oxford: Health Press Limited, 2001.

• Bourgeois, M.S., Hickey, E.M. Dementia: from diagnosis to management: a functional approach. New York; Hove: Psychology Press, cop. 2009.

• Briley, M. Is Full Recovery from Depression Possible? London: Martin Dunitz, 1998.

• Chew-Graham, C., Baldwin, R., Burns, A.S. Integrated management of depression in the elderly. Cambridge: Cambridge University Press, 2008.

• Dowling, J.R. Keeping busy: a handbook of activities for persons with dementia. Baltimore; London: The Johns Hopkins University Press, 1995.

• Fernández-Ballesteros, R. Geropsychology:

2011.• ŠENT. Izobraževalni program: pomoč in samopomoč

osebam v duševni stiski. Ljubljana: Šent, 2000.• Švab, V. Duševne bolezen v skupnosti. Ljubljana:

Šent, 1996.• Švab, V. Priročnik o shizofreniji. Radovljica: Didakta,

2001.• The British Psychological Society & The Royal College

of Psychiatrists. Motnje hranjenja: Intervencije zdravljenja in obravnave anoreksije nervoze, bulimije nervoze in sorodnih motenj hranjenja. Ljubljana: Izobraževalno raziskovalni inštitut Ozara Ljubljana, 2008.

• Ustok, L., Hughes, J. Zasvojenost z igrami na srečo: prvi koraki na poti do ozdravitve. Koper: Ognjišče, 2013.

• Valetič, Ž. Tunel: trgovina s samomorilskimi pripomočki. Ljubljana, Ozara Slovenija, 2008.

• Velikonja, I. Demenca. Novo mesto: Krka, 2008.• Verma, V. Preprečevanje demence: na osnovi

ajurvede, joge in drugih metod. Primus, 2014.• WHO Shizofrenija: informacija za družine. Ljubljana:

Šent, 2000.• Wyckmans, A., Leener De, A.M. Očka nikdar ni

utrujen. Maribor: Ozara Slovenija, 2006.• Zaviršek, D. Inovativne metode v socialnem delu:

opolnomočenje ljudi, ki potrebujejo podporo za samostojno življenje. Ljubljana: Študentska založba, 2002.

• Zaviršek, D. Principi dobre prakse v psihosocialnih službah na področju dela z ljudmi, ki imajo težave z duševnim zdravjem. Ljubljana: Visoka šola za

112 113

SPLETNI VIRINaslovi spletnih virov v slovenskem jeziku, kjer je mogoče najti podatke o duševnih motnjah, zdravilih, novostih v zdravljenju, dejavnostih na področju duševnega zdravja in spletnih virov, namenjenih za starostnike.

Altra: www.altra.siBipolarna motnja: http://bipolarna.siDruštvo DAM: www.nebojse.siDruštvo za psihološko svetovanje kameleon: http://svetovalnicakameleon.siDržavni portal za starejše in upokojence: www.starejsi.gov.siInštitut Antona Trstenjaka za psihologijo, logoterapijo in antropohigieno: www.inst-antonatrstenjaka.siInštitut za varovanje zdravja: www.ivz.siJupsline: www.jupsline.netMed.over.net: http://med.over.netMreža Matija: www.cd-matija.siNovi Paradoks: www.drustvo-paradoks.siOzara: www.ozara.orgSeniorji info: www.seniorji.infoSinapsa: www.sinapsa.orgSpletno mesto za zrela leta: www.rtvslo.si/mojageneracijaSpominčica – slovensko združenje za pomoč pri demenci: www.spomincica.siŠent: www.sent-si.orgVarna starost: www.varnastarost.siZavod za medgeneracijsko povezovanje: www.zlataleta.com

European perspectives for an aging world. Cambridge (MA); Göttingen: Hogrefe & Huber, cop. 2007.

• Friedel, R.O. Borderline Personality Disorder Demistified. New York: Marlowe & Company, 2004.

• Hert De, M., Thys, E., Magiels, G., Wyckaert, S. Anything or nothing. Antwerpen: Houtekiet, 2004.

• Hickie, I., Davenport, T., Scott, E. Depression: Out of the Shadows: A Guide to Understanding Depression and its Treatment. Sydney: Australian Women's Weekly Health Series, 2003.

• Jamison Redfield, K. An Unquiet Mind: a Memoire of Moods and Madness. New York: Alfred A. Knopf publisher, 2003.

• Kenford, N. Power over stress: 35 quick prescriptions for mastering the stress in your life. Canada: QP Press, 2003.

• Kovach, C.R. Late-stage dementia care: a basic guide. Washington; London: Taylor & Francis, 1997.

• Miklowitz, D.J. The Bipolar Survival Guide. NY: Guilford Press, 2002.

• Persaud, R. The Mind: A users guide. Transworld Publishers: London, 2007

• Skynner, R., Cleese, J. Life and how to survive it. Bershire: Cox & Wyman,1994.

• Vincent, J.A., Phillipson, C., Downs, M. The futures of old age. London; Thousand Oaks: Sage, 2006.

• Williams, C. Overcoming Anxiety: A Five Areas Approach. London: Arnold, 2003.

• Zarit, S.H., Zarit, J.M. Mental disorders in older adults: fundamentals of assessment and treatment. New York; London: Guilford Press, 1998.

114 115

WFMH – World Federation for Mental Health: www.wfmh.orgWHO – World Health Organization: www.who.intWPA – World Psychiatric Association: www.wpanet.org

Naslednji tuji spletni strani ponujata veliko informacij o duševnih motnjah, zdravljenju, rehabilitaciji ter zdravilih in sta namenjeni samopomoči ljudem s težavami v duševnem zdravju.

Internet Mental Health: www.mentalhealth.com

Mental Health Net: http://mentalhelp.net

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: www.zzzs.siZveza društev upokojencev Slovenije: www.zdus-zveza.si

NASLOVI SPLETNIH STRANI NEKATERIH NAJPOMEMBNEJŠIH TUJIH ZDRUŽENJ IN ORGANIZACIJ

AARP Global Aging Program: http://www.aarpinternational.orgAGE, the European Older People's Platform: http://www.age-platform.org/ENUSP – European Network of Users and Survivors of Psychiatry: www.enusp.orgEPHA – European Public Health Aliance:www.epha.orgEUFAMI – European Federation of Associations of Families of People with Mental Illnes: www.eufami.orgEUROCARES, European Association Working for Carers: http://www.eurocarers.org/EUROPA – Public Health: GAMIAN Europe – Global Alliance of Mental Illness Advocacy Networks: www.gamian-europe.comHelpAge, a global movement for the rights of older people: http://www.helpage.org/http://ec.europa.eu/health/ph_overview/strategy/health_strategy_en.htmMDAC – Mental Disability Advocacy Centre: www.mdac.infoMHE – Mental Health Europe: www.mhe-sme.orgWAPR – World Association for Psychosocial Rehabilitation: www.wapr.info

116

BELEŽKE

ljubljana 2016 - mddsz.gov.si · al.]. - dopolnjena izd. - ljubljana : izobraževalno raziskovalni...

Documents