letni načrt investicij in letni načrt vzdrževanja javne...

Kopitarjeva ulica 5, 2102 Maribor p.p. 551 T: 02 234 14 21 F: 02 234 14 95 E: [email protected] www.dc.gov.si

LETNI NAČRT

vzdrževanja, nadgradenj in investicij v javno železniško infrastrukturo za leto 2015

2015

KAZALO:

UVOD ……………………………………………………………………………………………. 31 VZDRŽEVANJE JAVNE ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE IN

ŽELEZNIŠKIH POSTAJNIH POSLOPIJ……………………………………………. 41.1 Vzdrževanje javne železniške infrastrukture………………………………………….. 4

1.1.1 Vzdrževanje železniške infrastrukture………………………………………………… 51.1.2 Vzdrževanje železniških potniških postaj in postajališč………………………………. 16

2 NADGRADNJE JAVNE ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE ……………………. 202.1 Projekti, ki se sofinancirajo s sredstvi EU……………………………………………... 21

2.1.1 Modernizacija obstoječe železniške proge Divača-Koper…………………………….. 24

2.1.2Uvedba radijskega digitalnega telekomunikacijskega sistema GSM-R……………… 26

2.1.3 Modernizacija nivojskih prehodov na železniški progi Pragersko-Hodoš…………... 262.1.4 Rekonstrukcija in elektrifikacija železniške proge Pragersko-Hodoš……………….. 302.1.5 Razvoj ERTMS/ETCS na koridorju D………………………………………………… 302.1.6 Projekt ADRIA A………………………………………………………………………... 312.1.7 Nadgradnja odseka železniške proge Dolga Gora – Poljčane………………………… 312.1.8 Nadgradnja železniškega odseka Zidani Most – Celje………………………………... 322.1.9 Vzpostavitev 5. železniškega tovornega koridorja…………………………………….. 352.1.10 Vzpostavitev 6. železniškega tovornega koridorja…………………………………….. 362.1.11 Nadgradnja odseka železniške proge Slovenska Bistrica – Pragersko………………. 372.1.12 Vozlišče Pragersko………………………………………………………………………. 382.1.13 Vzdrževalna dela v javno korist………………………………………………………... 40

2.2 Domači projekti………………………………………………………………………….. 412.2.1 Varstvo okolja - protihrupne ograje Celje-Maribor………………………………….. 412.2.2 Varstvo okolja - protihrupna zaščita…………………………………………………... 422.2.3 Zavarovanje nivojskih prehodov………………………………………………………. 432.2.4 Intervencijski ukrepi……………………………………………………………………. 442.2.5 Nadgradnja ljubljanskega železniškega vozlišča……………………………………… 442.2.6 Ureditev nivojskega prehoda Rakek…………………………………………………… 462.2.7 Ureditev nivojskega prehoda Dobova izvoz……………………………………………. 472.2.8 Postavitev nove prevozne elektronapajalne postaje Mala Bukovica…………………. 472.2.9 Modernizacija Kočevske proge…………………………………………………………. 48

3 INVESTICIJE V JAVNO ŽELEZNIŠKO INFRASTRUKTURO…………………... 493.1 Projekti, sofinancirani s sredstvi EU v okviru investicij v JŽI……………………….. 49

3.1.1 Študije in načrti za progo Trst-Divača…………………………………………………. 493.1.2 Nova proga Ljubljana-Kranj-Jesenice z navezavo na letališče Jožeta Pučnika…….. 513.1.3 Gradnja II. tira Maribor – Šentilj……………………………………………………… 52

3.2 Domači projekti v okviru investicij v JŽI……………………………………………… 533.2.1 Nova železniška povezava Divača-Koper………………………………………………. 53

2

Uvod

Na podlagi Uredbe o spremembi Uredbe o notranji organizaciji, sistematizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 91/14), je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo od 1. januarja 2015 od Ministrstva za infrastrukturo prevzela javne uslužbence, pravice proračunske uporabe, obveznosti, dokumentacijo, prostore, opremo in inventar, ki se uporablja za izvajanje prevzetega delovnega področja gradnje, nadgradnje, obnov in vzdrževanja javne železniške infrastrukture, ter druge naloge, določene z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo javno železniško infrastrukturo (v nadaljevanju: JŽI). Vodenje investicij v JŽI izvaja družba DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture, d.o.o.. Letni načrt vzdrževanja, nadgradenj in investicij v javno železniško infrastrukturo za leto 2015 je na predlog upravljavca – družbe Slovenske železnice, d.o.o., in družbe DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture, d.o.o., pripravila Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo. Pripravljen je tako, da upošteva načrtovano financiranje projektov v letu 2015 v skladu s sprejetim rebalansom proračuna Republike Slovenije za leto 2015, z dne 28.02.2015 (Uradni list RS, št. 14/15). Letni načrt je razdeljen na tri dele. Prvi del vsebuje letni načrt vzdrževanja JŽI in železniških postajnih poslopij za leto 2015, drugi del vsebuje letni načrt nadgradenj JŽI za leto 2015 in tretji del letni načrt investicij v JŽI za leto 2015. Obseg izvajanja projektov, ki se financirajo izključno s sredstvi proračuna Republike Slovenije, je odvisen od prioritet, povezanih z izvajanjem projektov, sofinanciranih z EU sredstvi, in dejanske razpoložljivosti namenskih sredstev proračuna Republike Slovenije iz naslova prispevkov in pristojbin za izvedbo investicij in vzdrževanja JŽI. Izvajanje prioritetnih investicijskih projektov na področju JŽI bo torej potekalo v skladu z razpoložljivimi sredstvi in načelom učinkovitosti ter gospodarnosti.

V točki 1. Vzdrževanje javne železniške infrastrukture je naveden načrtovani obseg sredstev za financiranje vzdrževanja JŽI in železniških postajnih poslopij za leto 2015. Za financiranje vzdrževanja JŽI in železniških postajnih poslopij je za leto 2015 treba zagotoviti sredstva v višini 70.646.177,10 EUR, od tega za vzdrževanje JŽI v višini 66.146.177,10 EUR (za financiranje vzdrževalnih del na JŽI v višini 58.825.677,10 EUR in za financiranje zamenjav v okviru vzdrževanja JŽI v višini 7.320.500,00 EUR) in za vzdrževanje železniških postajnih poslopij v višini 4.500.000,00 EUR (za financiranje rednih vzdrževalnih del na železniških potniških postajah in postajališčih v višini 3.621.176,00 EUR ter za financiranje obnovitvenih del v okviru vzdrževanja železniških potniških postaj in postajališč v višini 878.824,00 EUR). Za financiranje vzdrževanja JŽI in železniških postajnih poslopij so za leto 2015 predvidena sredstva proračuna RS v višini 67.118.278,00 EUR in uporabnina na JŽI v višini 3.527.899,10 EUR.

Za financiranje nadgradenj JŽI so za leto 2015 načrtovana sredstva v višini 403.580.681,85 EUR, od tega za izvajanje 13 projektov, sofinanciranih s sredstvi EU, v višini 397.137.202,11 EUR; za izvajanje 9 projektov, financiranih izključno s sredstvi proračuna RS, pa v višini 6.443.479,74 EUR. Za financiranje 4 projektov, ki se bodo izvajali v okviru investicij v JŽI, so za leto 2015 načrtovana sredstva v višini 8.504.679,18 EUR, od tega za izvajanje 3 projektov, sofinanciranih s sredstvi EU, v višini 5.127.315,51 EUR; za izvajanje projekta, financiranega izključno s sredstvi proračuna RS, pa v višini 3.377.363,67 EUR.

V letu 2015 je predvideno financiranje vzdrževanja JŽI in železniških postajnih poslopij, nadgradenj JŽI ter investicij v JŽI v skupni višini 482.731.538,13 EUR.

Financiranje vzdrževanja JŽI in železniških postajnih poslopij, nadgradenj JŽI ter investicij v JŽI je v letu 2015 predvideno:

- z integralnimi sredstvi proračuna RS;- z namenskimi sredstvi proračuna RS (sredstvi za izvedbo investicij in vzdrževanja prometne

infrastrukture iz naslova prispevkov in pristojbin1 ter s sredstvi trženja JŽI2);- s sredstvi EU (sredstvi TEN-T in sredstvi Kohezijskega sklada EU);

1 V skladu z Zakonom o zagotavljanju sredstev za investicije v prometno infrastrukturo (Uradni list RS, št. 28/10, 85/11, 40/12 - ZUJF) so namenska sredstva namenjena za izvedbo investicij in vzdrževanja prometne infrastrukture v obdobju od leta 2010 do leta 2023.

3

- z uporabnino na JŽI3.

1. VZDRŽEVANJE JAVNE ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE IN ŽELEZNIŠKIH POSTAJNIH POSLOPIJ

1.1 Vzdrževanje javne železniške infrastrukture

V točki 1. Vzdrževanje javne železniške infrastrukture je naveden načrtovani obseg sredstev za financiranje vzdrževanja JŽI in železniških postajnih poslopij za leto 2015. Za financiranje vzdrževanja JŽI in železniških postajnih poslopij je za leto 2015 treba zagotoviti sredstva v višini 70.646.177,10 EUR, od tega za vzdrževanje JŽI v višini 66.146.177,10 EUR (za financiranje vzdrževalnih del na JŽI v višini 58.825.677,10 EUR in za financiranje zamenjav v okviru vzdrževanja JŽI v višini 7.320.500,00 EUR) in za vzdrževanje železniških postajnih poslopij v višini 4.500.000,00 EUR (za financiranje rednih vzdrževalnih del na železniških potniških postajah in postajališčih v višini 3.621.176,00 EUR ter za financiranje obnovitvenih del v okviru vzdrževanja železniških potniških postaj in postajališč v višini 878.824,00 EUR). Za financiranje vzdrževanja JŽI in železniških postajnih poslopij so za leto 2015 predvidena sredstva proračuna RS v višini 67.118.278,00 EUR in uporabnina na JŽI v višini 3.527.899,10 EUR.

Na podlagi predpisanega obsega vzdrževalnih del na JŽI bo upravljavec JŽI v letu 2015 zasledoval naslednje izvedbene cilje:

- vzdrževati zgornji in spodnji ustroj železniških prog in tirov s pripadajočimi objekti in opremo v skupni dolžini 1.541,2 km tirov, v stanju, ki bo zagotavljalo varno in urejeno izvajanje železniškega prometa;

- vzdrževati signalno-varnostne naprave v stanju, ki bo zagotavljalo varno in urejeno izvajanje železniškega prometa;

- vzdrževati in zagotavljati stabilno delovanje elektroenergetskih naprav, ki bo zagotavljalo nemoten prenos električne energije iz javnega distribucijskega omrežja do električnih vlečnih vozil in za druge namene;

- vzdrževati in zagotavljati telekomunikacijski sistem, ki bo omogočal vodenje in upravljanje železniškega prometa;

- upravljati, voditi in izvesti vzdrževalna dela na potniških postajah in postajališčih, ki bodo zagotavljala normalno obratovanje postaj in postajališč ter posledično zadovoljstvo potnikov s storitvami na potniških postajah in postajališčih.

Vzdrževanje javne železniške infrastrukture bo upravljavec v letu 2015 izvajal kot obvezno gospodarsko javno službo vzdrževanja javne železniške infrastrukture. Način opravljanja obvezne gospodarske javne službe (v nadaljevanju: OGJS) vzdrževanja JŽI je določen z Uredbo o načinu opravljanja obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture in vodenja železniškega prometa (Uradni list RS, št. 115/07), sprejeto na podlagi Zakona o železniškem prometu (Ur. l. RS št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo in 63/13).

Vzdrževanje JŽI obsega predvsem izvajanje oziroma organiziranje vzdrževalnih del, ki ohranjajo normalno obratovalno sposobnost in zagotavljajo prometno varnost; zamenjav v okviru vzdrževanja, ki pomenijo zamenjavo komponent pri preventivnem in korektivnem vzdrževanju z deli, ki imajo identično funkcijo in enako delujejo ter nadzor nad podsistemi; zagotovitev vzpostavitve prevoznosti prog ob naravnih in drugih nesrečah; vodenje registrov in evidenc in izvajanje meritev posameznih parametrov ali delov sistema; obnov javne železniške infrastrukture in vzdrževanja potniških postaj in postajališč.2 Sredstva trženja se zbirajo na namenski postavki ''Trženje JŽI – sredstva najemnine'' in se v skladu z 2. odstavkom 11. a člena Zakona o železniškem prometu namensko uporabijo za vzdrževanje JŽI.3 V skladu s 23. členom Uredbe o dodeljevanju vlakovnih poti in uporabnini na javni železniški infrastrukturi (Uradni list RS, št. 113/09 in 73/12) morajo prevozniki in druge pravne osebe, ki zaradi javnega ali komercialnega interesa potrebujejo vlakovno pot, plačevati uporabnino Javni agenciji za železniški promet Republike Slovenije na njen podračun. Uporabnina je v skladu s 1. odstavkom 15. d člena Zakona o železniškem prometu namenjena kritju stroškov vzdrževanja JŽI.

4

Vzdrževanje JŽI se bo v letu 2015 financiralo s sredstvi proračuna RS in uporabnino na JŽI. Za OGJS vzdrževanja JŽI, opravljeno v obdobju od 1.1.2015 do 31.12.2015, bo Vlada RS sklenila z družbo SŽ-Infrastruktura, d.o.o., kot upravljavcem JŽI, enega ali več aneksov k Pogodbi o opravljanju storitev upravljavca javne železniške infrastrukture za obdobje 1.1.2013 do 31.12.2015.

Letni načrt vzdrževanja javne železniške infrastrukture za leto 2015 (v nadaljevanju: letni načrt), na predlog upravljavca SŽ-Infrastruktura, d.o.o., (v nadaljevanju: SŽ Infra) pripravi Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo. Letni načrt je pripravljen tako, da upošteva načrtovano financiranje projektov v letu 2015 v skladu s sprejetim rebalansom proračuna Republike Slovenije za leto 2015.

Tabela 1: Načrtovana sredstva za financiranje vzdrževanja JŽI in železniških postajnih poslopij za leto 2015 (v EUR)

Vrsta del Planirana vrednostVzdrževalna dela na JŽI 58.825.677,10Zamenjave v okviru vzdrževanja JŽI 7.320.500,00Redna vzdrževalna dela na železniških potniških postajah in postajališčih 3.621.176,00Obnovitvena dela v okviru vzdrževanja železniških potniških postaj in postajališč 878.824,00SKUPAJ 70.646.177,10*

* Za financiranje vzdrževanih del na JŽI so za leto 2015 predvidena sredstva proračuna RS v višini 55.297.778,00 EUR in uporabnina na JŽI v višini 3.527.899,10 EUR. Za financiranje ostalih del so za leto 2015 v celoti predvidena sredstva proračuna RS.

1.1.1 Vzdrževanje javne železniške infrastrukture

Z izvajanjem vzdrževalnih del na JŽI se bo ohranjalo normalno obratovalno sposobnost elementov JŽI in zagotavljalo prometno varnost. V okviru izvajanja preventivnih in korektivnih vzdrževalnih del se bodo izvajale zamenjave posameznih komponent elementov JŽI z deli, ki bodo imeli identično funkcijo in bodo enako delovali kot zamenjani elementi. Pri izvajanju vzdrževalnih del se bo izvajal predpisan nadzor nad posameznimi podsistemi, zagotavljala prevoznost prog in tirov ob naravnih in drugih nesrečah, vodilo predpisane registre in evidence o posameznih sestavnih delih JŽI in izvajalo predpisane meritve posameznih parametrov ali sestavnih delov JŽI.

Upravljavec JŽI bo v letu 2015 predvidoma opravil vzdrževalna dela, ki so navedena v Tabeli 2 (navedene so glavne postavke vzdrževalnih del).

Tabela 2: Načrtovana vzdrževalna dela na JŽI po posameznih področjih, ki jih bo predvidoma izvedel upravljavec JŽI v letu 2015 (glavne postavke vzdrževalnih del)

Vzdrževalna dela na področju

Količine vzdrževalnih del v letu 2015Sprotno vzdrževanje zgornjega ustroja progPregled proge ter varovanje proge in ostalih objektov na progiPregled proge - obhodnik proge km 57954Pregled in meritve objektov ZU EML 350-1 po veljavnih predpisih 0350-1.00.01-19.11.2010-0-Meritev svetlega profila km 56350-1.00.02-19.11.2010-0-Izkaz o meritvah tira km 92350-1.00.03-19.11.2010-0-Meritev vzdolžnega in prečnega premika tira kos 1142350-1.00.04-19.11.2010-0-Meritev globine in širine tirnih žlebov na NPr in drugih objektih kos 1212350-1.00.05-19.11.2010-0-Meritev tirničnih stikov in pregled urejenosti kos 7692350-1.00.06-19.11.2010-0-Meritev obrabe tirnic kos 1563

5

350-1.00.07-19.11.2010-0-Pregled in meritev izoliranih stikov kos 4501350-1.00.08-19.11.2010-0-Pregled in meritev kretnic kos 19399350-1.00.09-19.11.2010-0-Meritev smernega in niveletnega položaja tira km 133350-1.00.10-19.11.2010-0-Popis stanja pragov km 1539350-1.00.11-19.11.2010-0-Pregled tirne grede km 1567350-1.00.12-19.11.2010-0-Pregled pritrdilnega in veznega pribora km 1461350-1.00.13-19.11.2010-0-Pregled in kontrola zvarov kos 1200350-1.00.14-19.11.2010-0-Pregled neskončno zvarjenega tira km 1172350-1.00.15-19.11.2010-0-Evidenca varjenja in sproščanja kos 427350-1.00.16-19.11.2010-0-Pregled in evidenca stabilnih naprav za mazanje tirnic kos 181350-1.00.17-19.11.2010-0-Pregled in evidenca drugih naprav kos 155350-1.00.18-19.11.2010-0-Evidenca napak na /v tirnicah - Defektoskopija kos 498350-1.00.19-19.11.2010-0-Evidenca obrabe tirnic kos 1735350-1.00.20-19.11.2010-0-Evidenca pragov in DTM km 1355350-1.00.21-19.11.2010-0-Evidenca geometrijskih elementov tira / proge ura 416350-1.00.22-19.11.2010-0-Evidenca vgrajenih kretnic in križišč ura 254350-1.00.23-19.11.2010-0-Zapisnik komisijskega pregleda kretnic in križišč ter kretniških grelnih naprav kos 416350-1.00.24-19.11.2010-0-Prijava zloma tirnice kos 128350-1.00.25-19.11.2010-0-Prijava deformacije in izbočenja tira kos 25350-1.00.26-19.11.2010-0-Plan pregledov objektov in naprav zg. ustroja kos 56350-1.00.27-19.11.2010-0-Pregled in meritev , tehtalni prag Multirail kos 7Varovanje proge in ostalih objektov na progi ura 5660Varovanje nivojskih prehodov ura 280Zatiranje rastjaKošnja trave in druge vegetacije (v medtirju premikalnih stezah in okolici) m2 965000Kemično zatiranje rastja -škropilni vlak m2 13349000Kemično zatiranje rastja -ročno m2 313250Meritve proge in tiraPregled in meritve tira z merilnim vlakom m 2487571Pregled napak ugotovljenih z ultrazvokom km 1551655Ultrazvočni pregled alutermitskih zvarov z ročno prenosno napravo kos 180Urejanje geometrije tiraRočno uravnavanje tira po osi in višini m 31500Strojno uravnavanje tira po osi in višini m 700000Uravnavanje tirne širine m 16350Dela na tirni grediRočno sejanje tirne grede m3 2600Strojno sejanje tirne grede m3 0Ročno profiliranje tirne grede m 30630Strojno profiliranje tirne grede m 550000Razklad in dopolnitev tirne grede m3 16638Premeščanje posameznih tirnih sestavinPremeščanje posameznih tirnih sestavin -ročno ura 15863Premeščanje posameznih tirnih sestavin -strojno ura 28300Urejanje deponij materiala ura 16500Manipulacija drobnotirnega materiala ura 11850

Zamenjava in popravilo tirnih sestavin

6

Zgornjega ustroja

Zamenjava poškodovanih tirnicZačasna sanacija poškodovanih tirnic/zlomov/ m 740Trajna sanacija poškodovanih tirnic /zlomov/ m 1980Trajna sanacija napak v tirnicah z UZ pregledom m 846Navarjenje zdrsanih (zboksiranih) tirnic in kretnic ura 8500Zamenjava izolirnih stikov m 750Zamenjava in popravilo drugih tirnih sestavin m 5100Zamenjava tirnih trakov /delo s tirnicami/Zamenjava tirnic z novimi m 14400Zamenjava tirnic z rabljenimi m 23400Medsebojna zamenjava tirnih trakov m 7590Delo z Mathee napravami in zamenjava kos 850Urejanje stikov kos 150Izdelava alutermitskih zvarov kos 1641Sproščanje notranje napetosti m 20500Delo s pragiPremeščanje pragov (urejanje stikov) kos 1050Posamezna zamenjava pragov z novimi - ročno kos 6050Posamezna zamenjava pragov z novimi - strojno kos 8047Posamezna zamenjava pragov z rabljenimi - ročno kos 8500Posamezna zamenjava pragov z rabljenimi -strojno kos 9200Zamenjava mostnih pragov m3 32Zamenjava kap proti bočnemu pomiku kos 4594Uničenje odpadnih pragov-trhline m3 1825Brušenje tirnicBrušenje tirnic-strojno (brusilni vlak) m 58400Brušenje tirnic -ročno z drobnotirno mehanizacijo ura 2746Brušenje kretnic-ročno s drobnotirno mehanizacijo ura 6250Mazanje in čiščenje kretnic in tirovMazanje tirnic kos 94Mazanje in čiščenje kretnic kos 74092Mazanje, pritegovanje in preverjanje brezhibnosti DTM m 66000Čiščenje in pleskanje kretniških uteži in likov kos 230Vzdrževanje čiščenje in pleskanje izolirnih stikov kos 180Uravnavanje kretnicRočno uravnavanje kretnic kos 405Strojno uravnavanje kretnic kos 420Priprava kretnic za zimsko/letno obdobje kos 1720Posamezna zamenjava kretniških pragov z novimi m3 528Posamezna zamenjava kretniških pragov s starimi m3 90Zamenjava kovinskih kretniških delov z novimi ura 23950Zamenjava kovinskih kretniških delov z rabljenimi ura 4400Sanacija napak na kretnicah po meritvah ura 8801Intervencije na kretnicah ura 2450Sodelovanje pri vzdrževanju drugih naprav in objektov JŽI ura 1740Pripravljenost na domu ura 298876Nagrada za preprečitev izrednega dogodka kos 0Ogrevanje kretnic ( el. energija ) kV/h 0

7

Vzdrževalna dela na področju

Količine vzdrževalnih del v letu 2015Sprotno vzdrževanje spodnjega ustroja progSprotno vzdrževanje objektov za varovanje pred vodnimi tokovi Pregled in meritve objektov SU EML 350-2 po veljavnih predpisih

ura 16.303

8

Spodnjega ustroja

Pregledi zemeljskega telesa (nasipi in brežine useka)

redni pregled: 1 x letno pooblaščena oseba Službe za gradbeno dejavnost -- lokacija vzdrževanja ali območne pisarne ura 2.054

Pregled zidov


Pregledi premostitvenih objektov

redni pregled: 1 x letno pooblaščena oseba Službe za gradbeno dejavnost -- lokacija vzdrževanja ali območne pisarne; ura 4.578

glavni pregled: časovni razpored definiran z NOV oziroma na 6 let pooblaščena oseba Službe za gradbeno dejavnost -- lokacije vzdrževanja ali območne pisarne ura 480

Pregled predorov, galerij in pokritih ukrepov

redni pregled: 1 x letno pooblaščena oseba Službe za gradbeno dejavnost -- lokacija vzdrževanja ali območne pisarne; ura 1.764


Pregled sistema odvodnjavanja (odvodni jarki, drenažni sistemi in kanalizacija)


Pregled objektov za zaščito pred površinsko vodo in podnebnimi vplivi ter zaščita okolice pred hrupom


Pregled peronov

redni pregled: 1 x letno pooblaščena oseba Službe za gradbeno dejavnost -- lokacija vzdrževanja ali območne pisarne ura 702

Pregled podhodov in

redni pregled: 1 x letno pooblaščena

ura 754

9

Spodnjega ustroja

nadhodov

oseba Službe za gradbeno dejavnost -- lokacija vzdrževanja ali območne pisarne;


Pregled nakladalnih klančin


Pregled gradbene jame tirnih tehtnic


Sprotno vzdrževanje pobočij usekov, nasipov, jarkov, kanalov, drenaž in objektov za zaščito okolja Sprotno vzdrževanje pobočij in nasipov Odstranjevanje vegetacije na pobočjih usekov, zasekov in nasipov m2 1.290.000Odstranjevanje vegetacije za zagotavljanje požarne varnosti m2 405.600Sanacija nestabilnih hribin s pobočij usekov in zasekov m2 8.600Sprotno vzdrževanje palisadnih sten in drugih zaščitnih objektov m2 4.790Sprotno vzdrževanje jarkov, kanalov in drenaž Čiščenje in vzdrževanje odvodnih zemeljskih jarkov

m 13.400

10

Čiščenje in vzdrževanje zidanih, betoniranih in montažnih odvodnih jarkov m 18.360Čiščenje in vzdrževanje drenaž m 430Sprotno vzdrževanje objektov za zaščito okolja Vzdrževanje protihrupnih ograj m 40Vzdrževanje protipožarnih zidov m2 250Sprotno vzdrževanje gozdov m2 50Odstranjevanje snega in ledu, ogrevanje kretnic ter vzdrževanje prestrezal za sneg in burjo Odstranjevanje snega in ledu Odstranjevanje snega in ledu s potniških postaj in postajališč m2 253.000Odstranjevanje snega in ledu s tovornih postaj m2 9.100Odstranjevanje snega in ledu na kretnicah in postajnih tirih m2 224.000Strojno odstranjevanje snega in ledu na progi m 10.075Odstranjevanje snega in ledu na NPr m2 28.300Odstranjevanje ledu iz predorov in galerij m2 11.290Odstranjevanje snega in ledu z ostalih objektov in naprav m2 2.730

Ogrevanje kretnic ura 1.260Sprotno vzdrževanje prestrezal za sneg in burjo Sprotno

11

vzdrževanje stabilnih objektov za zaščito pred vetromSprotno vzdrževanje nasadov za zaščito pred vetrom Sprotno vzdrževanje prenosnih prestrezal za sneg in burjo Sprotno vzdrževanje predorov, galerij in mostnih konstrukcij Sprotno vzdrževanje predorov in galerij Popravilo obzidave predorov in galerij m2 2.020Beljenje varnostnih črt, pasov in niš z belo barvo m 8.050Vzdrževanje ščitnih jarkov nad predori m 1.150Sprotno vzdrževanje masivnih mostov in prepustov m2 4.027Sprotno vzdrževanje jeklenih mostov in prepustov m2 2.200Sprotno vzdrževanje začasnih mostov ura 0Sprotno vzdrževanje kabelskih in instalacijskih kolektorjev ura 0Sprotno vzdrževanje podpornih in obložnih zidov Čiščenje vegetacije s podpornih in obložnih zidov m2 4.000Popravilo podpornih in obložnih zidov m2 2.020

Sprotno

12

vzdrževanje progovne opremeSprotno vzdrževanje progovne opreme Čiščenje in beljenje mejnikov kos 2.750Čiščenje in beljenje HM, KM kamnov kos 2.770Čiščenje in pleskanje progovnih opozorilnikov in premikalnih mejnikov kos 1.780Čiščenje in pleskanje nagibnih kazal kos 1.890Čiščenje in pleskanje ograj m 1.315Čiščenje in pleskanje stalnih točk kos 480Čiščenje in pleskanje ločnic kos 840Vzdrževanje tirnih zaključkov kos 107Vzdrževanje oznak za snežni odmetalnik kos 1.240Urejanje parcelnih mej na JŽI ura 400Sprotno vzdrževanje dostopnih poti, površin na postajah, peronov in klančin Sprotno vzdrževanje površin namenjenih potniškemu prometu Sprotno vzdrževanje peronov m2 6.320Sprotno vzdrževanje podhodov m2 730Sprotno vzdrževanje površin namenjenih tovornemu prometu Vzdrževanje premikalnih stez

m2 50.300

13

Vzdrževanje prekladalnih in deponijskih površin m2 11.410Vzdrževanje prekladalnih ramp m2 4.390Sprotno vzdrževanje drugih površin oz. površin namenjenih obema vrstama prometa m2 229.500Urejanje okolja potniških postaj in postajališč ura 1.250Odpravljanje vgreznin in blatovin m 1.030Sprotno vzdrževanje vodovodnega, toplovodnega in parovodnega omrežja in objektov ter kanalizacije ura 590Sprotno vzdrževanje nivojskih prehodov Sprotno vzdrževanje asfaltiranih NPr m 1.735Sprotno vzdrževanje makadamskih NPr m 1.305Sprotno vzdrževanje montažnih NPr (guma, beton) m 2.515Sprotno vzdrževanje s pragovi tlakovanih NPr m 695

Vzdrževanje preglednostnega prostora (odstranjevanje rastja in drugih predmetov) m2 19.200

14

Spodnjega ustroja

16

Vzdrževalna dela na področju Količine vzdrževalnih del v letu 2015Signalno-varnostnih naprav

Vzdržuje se 47.842 napravOpravi se 186.625 predpisanih pregledov in meritev elementov signalno-varnostnih naprav

Vzdrževalna dela na področju Količine vzdrževalnih del v letu 2015

Telekomu-nikacijskih naprav

Opravi se 2.716.725 predpisanih rednih meritev in pregledov (dnevnih, mesečnih, dvomesečnih, polletnih in letnih) elementov telekomunikacijskih naprav

Vzdrževalna dela na področju Količine vzdrževalnih del v letu 2015

17

Elektro-energetskih naprav

Opravi se: ENP-13580 predpisanih pregledov in meritev elementov ENP naprav, EI 30.489 predpisanih pregledov in meritev elementov EI naprav, VM 95.721 predpisanih pregledov in meritev elementov VM

Skupaj 139.790 predpisanih pregledov in meritev elementov elektroenergetskih naprav na 1.500 km vozne mreže

Vzdrževalna dela na področju Količine vzdrževalnih del v letu 2015Zgradb v lasti JŽI Izvajanje predpisanih pregledov in vzdrževalnih del na 867 objektih visokih zgradb

18

Zamenjave v okviru vzdrževanja JŽI Zamenjave v okviru vzdrževalnih del pomenijo zamenjave komponent pri preventivnem in korektivnem vzdrževanju z deli, ki imajo identično funkcijo in enako delujejo.

V okviru zamenjav pri vzdrževanju zgornjega ustroja načrtujemo naslednja dela:- Zamenjava kretnic z novimi na postaji Postojna (kretnice št. 3, 4 in 5); - Popolna sanacija zgornjega ustroja in delna sanacija spodnjega ustroja - cepišče Prešnica

- Koper Tovorna; - Zamenjava kretnic z novima na postaji Litija (kretnici št. 16 in 17);- Popolna sanacija zgornjega ustroja na območju postajališča Globoko;- Zamenjava kretnice z novo na postaji Maribor (kretnica št. 102);- Zamenjava kretnic z novima na postaji Maribor Tezno (kretnici št. 245 in 216);- Zamenjava kretnice z novo na postaji Zidani Most (kretnica št. 12);- Zamenjava kretnice z novo na postaji Laško (kretnica št. 13);- Zamenjava kretnice z novo na postaji Celje-tovorna (kretnica št. 318);- Nabava ambulantnih ključavnic (64 kosov).

V okviru zamenjav pri vzdrževanju spodnjega ustroja načrtujemo naslednja dela: Dobava in montaža podajni lovilnih mrež za zaščito pobočji pred padajočim materialom in

skalami z elaborati zavarovanja pobočji na odseku glavne železniške proge št. 10 Trbovlje - Zagorje v km do 520+050 do 520+680 (posamezni odseki);

Izvedba AKZ in zamenjava mostovnih pragov na jeklenem mostu Tremarje v km 522+261 (desni tir) na odseku glavne proge št. 30 Laško- Celje;

Sanacija kam. mostu v km 515+202 (sidranje oboka, injektiranje, fugiranje, AKZ ograj), odsek glavne proge št. 30 Rimske Toplice – Laško;

Sanacija kam. podvoz v km 525+041 (sidranje oboka, injektiranje, fugiranje, AKZ ograj), odsek glavne proge št. 30 Laško – Celje;

Sanacija brežine ob progi v km 58+200/450 na progi Maribor-Prevalje-d.m.; Obnova perona 1 in 2 na postaji Rače; Obnova postajališča Ravne; Obnova nakladalne rampe na postaji Ruta; Zaščita nevarnega pobočja z energijskimi mrežami od km 54+450 do km 54+710.

V okviru zamenjav pri vzdrževanju SV naprav načrtujemo naslednja dela: Zamenjava usmernika na ERSV napravi na postajah Anhovo in Nova Gorica; Pleskanje SV naprav na postajah Rakek in Štanjel; Popravilo UPS napajalnikov SV naprav od postaje Ljubljana do Sežana; Obnova klima naprav na področju Pisarne SVTK Postojna; Zamenjava AKU baterij na postajah Postojna, Ljubljana-Rakovnik, Brežice, Šentjur; Ureditev in nadgradnja z zapornicami preko celotne širine cestišča NPr 90.0 (Rafut); Obnova zaporniških pogonov NPr 89,3 (Erjavčeva); Zamenjava plinskega gretja z električnim na postaji Podnart; Dopolnitev NPr 18 za vožnje po nepravem tiru Izvedbni načrt + izvedba; Zamenjava AFI izolirke z BUBM dvotirni (proga Dobova Ljubljana) Izvedba (NPr 454.3, NPr

460.7, NPr 463.7); Preureditev vklopnega sistema na NPr 507.3 (DK 25 Hrastnik), zamenjava MTK; Postavitev signalov iz nepravih tirov Laze. Zalog, Zidani Most; Obnova 2. tirne zavore komplet - Zalog-drča; Izdelava izvedbenega načrta za obnovo oz. zamenjavo računalniško krmilnega dela za DRČO

Zalog; Obnova relejnih skupin in vstavkov – pisarna SVT Celje; Dobava in montaža diesel agregata p. Šentjur 25KW; Dobava in montaža diesel agregata p. Štore 10KW; Zamenjava klima naprav v rel. prostorih (izločanje CFC) na postaji Pragersko; Obnova svetilk za GS in PS – pisarna SVTK Celje; Zamenjava usmernikov na postajah Stranje, Šmartno ob Paki, Polzela, Dravograd; Obnova uvoznih mehanskih signalov zaradi nezagotavljanja debeline signalnega stebra na

postajah Ruta, Podvelka, Vuhred, Prevalje (8kpl); Menjava AFI izolirk z induktivnimi zankami BUBM (skupaj 4 kpl za dvotirno progo in 6 kpl za

enotirno progo)na NPr 515.0 (2), NPr 515.7 (1), NPr 535.3 (1), NPr 563.1 (2); Obnova magnetnih tirnih kontaktov (MTK) – proga Rimske Toplice- Ponikva; Obnova relejnih skupin in vstavkov za NPr – območje Pisarne SVTK Celje; Prestavitev CS3 na NPr 46.3 KS- proga Imeno-Stranje; Preureditev vklopnega sistema na NPr 535.3 (NPr 14), zamenjava MTK; Obnova relejnih skupin in vstavkov za APB na progi Zidani Most-Šentjur.

V okviru zamenjav pri vzdrževanju EE naprav načrtujemo naslednja dela: Zamenjavo kontaktnega in drugih vodnikov voznega omrežja (elektrificirane proge – več

lokacij); Izdelava projektne dokumentacije – sanacija VM Pivka-Ilirska Bistrica; Obnova vozne mreže na progi 64 Pivka – Ilirska Bistrica-d.m. od km 0+280 do km 20+490.

V okviru zamenjav pri vzdrževanju TK naprav načrtujemo naslednja dela: Sistem za obveščanje potnikov na postaji Ljubljana; Diskovno polje ter posodobitev strežnikov; Obnova terminalnih naprav za brzojavni sistem na območju SŽ; Obnova progovnih kablov na območju Pisarne SVTK CE in SVTK Postojna.

V okviru zamenjav pri vzdrževanju zgradb načrtujemo naslednja dela: Obnova fasade CP Maribor; Investicijsko vzdrževanje gospodarskih zgradb progo vzdrževalne dejavnosti: Zamenjava

opreme stavb (radiatorji, grelniki vode) v delovnih prostorih upravljavca; Investicijsko vzdrževanje gospodarskih zgradb progo vzdrževalne dejavnosti: zamenjava

dotrajanih radiatorjev v prostorih LV Celje; Investicijsko vzdrževanje stanovanj v objektih JŽI: Izdelava male komunalne čistilne naprave

na železniški postaji Naklo; Investicijsko vzdrževanje ostalih JŽI objektov: Obnova kurilnice CP Zalog; Investicijsko vzdrževanje ostalih JŽI objektov: Obnova ravne strehe CP Zalog; Investicijsko vzdrževanje gospodarskih zgradb progo vzdrževalne dejavnosti: zamenjava

dotrajanih TA peči z novimi el. grelnimi telesi v delovnih prostorih upravljavca; Investicijsko vzdrževanje gospodarskih zgradb progo vzdrževalne dejavnosti: Obnova strehe

delavnic progo vzdrževalne dejavnosti Radohova vas.

1.1.2 Vzdrževanje železniških potniških postaj in postajališč

Upravljavec JŽI na osnovi določb 11. b člena ZZelP upravlja in izvaja oz. organizira vzdrževalna dela in obnove na železniških potniških postajah in postajališčih v skladu s Pogodbo o opravljanju storitev upravljavca javne železniške infrastrukture za obdobje 1.1.2013 do 31.12.2015 in aneksi k tej pogodbi. Železniške potniške postaje in postajališča niso sestavni deli JŽI. Uporabniki potniških postaj so poleg potnikov v železniškem prometu tudi delavci SŽ, ki skrbijo za vodenje prometa ter izvajanje storitev potniškega in tovornega prometa, ter najemniki prostorov. V Republiki Sloveniji je 117 potniških postaj in 155 postajališč. Za financiranje vzdrževanja železniških postajnih poslopij so v letu 2015 predvidena proračunska sredstva v višini 4.500.000,00 EUR, od tega za financiranje rednih vzdrževalnih del na železniških potniških postajah in postajališčih v višini 3.621.176,00 evrov in za financiranje obnovitvenih del v okviru vzdrževanja železniških potniških postaj in postajališč v višini 878.824,00 evrov.

Letni načrt vzdrževanja železniških postajnih poslopij za leto 2015 po posameznih področjih:

Redna vzdrževalna dela na železniških potniških postajah in postajališčih

20

Čiščenje potniških postaj in postajališč

Na potniških postajah in postajališčih se izvaja čiščenje notranjih in zunanjih površin. Notranje čiščenje obsega čiščenje sanitarnih prostorov, stopnišč, hodnikov, čakalnic, avl in ostalih prostorov, ki so namenjeni potnikom. Čiščenje zunanjih površin obsega čiščenje zunanjih površin in pokritih peronov ob postajnem poslopju, nepokritih peronov, otočnih peronov, podhodov ter ostalih površin in okolice.

Varovanje potniških postaj

Varovanje zajema fizično in tehnično varovanje na postaji Ljubljana, v podhodu Ljubljana-Vilharjeva in na postaji Maribor, fizično varovanje postaje Koper ter tehnično varovanje na postaji Jesenice. Varovanje opravljajo delavci družbe SŽ - ŽIP, storitve, d.o.o.

Urejanje okolja na potniških postajah in postajališčih

Urejanje okolja potniških postaj in postajališč obsega sledeča dela: košnjo zelenic, urejanje zelenic in odstranjevanje plevela, zasajevanje in vzdrževanje cvetličnih nasadov in korit, obrezovanje drevja, grmovja in živih mej, odstranjevanje listja in vej, vzdrževanje parkovnih nasadov in travnikov, sekanje nevarnih dreves, kemijsko zatiranje rastja, odstranjevanje in čiščenje snega na peronih in dostopnih poteh na perone ter posipavanje peronov in dostopnih poti na perone s sipino, v zimskem času pa s soljo.

Redno in intervencijsko vzdrževanje potniških postaj in postajališč

Redno vzdrževanje objektov obsega organiziranje in izvajanje vzdrževalnih del v obsegu, ki omogoča njeno normalno obratovalno sposobnost in zagotavlja potnikom in drugim osebam varen dostop do vlakov in iz njih ter varno gibanje po železniški postaji, hkrati pa zagotavlja varno in učinkovito delo železniških delavcev, ki delajo na postajnem območju. Pogoji, ki morajo biti zagotovljeni v posameznih objektih, so opredeljeni v Pravilniku o opremljenosti železniških postaj in postajališč (Uradni list RS, št. 72/09) in internem predpisu IP št. 318 o gospodarjenju z visokimi zgradbami.

Redna vzdrževalna dela na objektih, ki zagotavljajo zahtevano opremljenost postaj in postajališč, so:- izvajanje manjših rednih vzdrževalnih del in odprava napak,- razna nepredvidena intervencijska dela.

Redna vzdrževalna dela, ki zagotavljajo zahtevano opremljenost pokritih peronov, so:- Pregledi in vzdrževanje strešne kritine in konstrukcije nadstreška, klopi, oglasnih desk, panojev in

označb peronov;- vzdrževalna dela na elektroinštalacijah;- spremljanje in urejanje vse dokumentacije v zvezi z objektom.

Upravljanje potniških postaj in postajališč

Upravljanje potniških postaj in postajališč obsega vodenje, kontrolo in potrjevanje računov za redne obratovalne stroške na postajah ter popisovanje števcev za porabljeno električno energijo in vodo za vse uporabnike. Obratovalni stroški, ki odpadejo na prostore in površine JŽI na potniških postajah in postajališčih so: električna energija, porabljena voda, odvoz fekalij, odvoz smeti, ogrevanje, dimnikarske storitve, deratizacija in dezinsekcija. Za omenjene obratovalne stroške so izdelani razdelilniki deležev obratovalnih stroškov po postajah za vse uporabnike storitev, med katere spadajo tudi najemniki oz. stanovalci. Izvaja se izterjava uporabnikov storitev, ki ne poravnavajo obveznosti iz naslova najema prostorov oz. nastalih obratovalnih stroškov ali jih ne poravnavajo pravočasno. Razdelitev je opravljena na podlagi ključev, ki so dogovorjeni in usklajeni in se tekoče prilagajajo spremembam namenske uporabe prostorov.

Vzdrževanje pripadajoče opreme zgradb

Vzdrževanje pripadajoče opreme zgradb obsega vzdrževanje opreme, vzdrževanje gasilskih aparatov, gasilne in druge opreme na potniških postajah in postajališčih.

21

Obnovitvena dela v okviru vzdrževanja železniških potniških postaj in postajališč

V sklopu obnovitvenih del v okviru vzdrževanja železniških potniških postaj in postajališč bo upravljavec JŽI v letu 2015 predvidoma izvedel načrtovana dela, navedena v tabelah 3-7:

Tabela 3: Obnovitvena dela v okviru vzdrževanja železniških potniških postaj in postajališč – Pisarna Celje

Zap. št. Postajno ali postajališčno poslopje Opis del Plan v EUR

1 SavaZamenjava dotrajane kritine,kleparskih izdelkov na strehi, terzamenjava posameznih dotrajanih delov ostrešja 30.000,00

2 Zidani Most Zamenjava dotrajanega stavbnega pohištva 15.000,00

3 Celje Zamenjava dotrajanega stavbnega pohištva 19.000,00

5 Območje SVP Obnova informacijske in urbane opreme 3.000,00

6 Krško Priklop na javno kanalizacijo 8.000,00

7 Celje Priklop na javno kanalizacijo 15.000,00

SKUPAJ brez DDV-ja v EUR 90.000,00Tabela 4: Obnovitvena dela v okviru vzdrževanja železniških potniških postaj in postajališč – Pisarna Ljubljana

Postajno ali postajališčno

poslopjeOpis del Plan v EUR

1 Bled Zamenjava oken in vrat v pritličju 0,00

2 Kranj Delna zamenjava dotrajanih lesenih oken in vrat v pritličju 36.000,00

3 Žirovnica Priklop na javno kanalizacijo 5.500,004 Podhom Priklop na javno kanalizacijo 5.000,005 Litija Izgradnja centralnega ogrevanja 25.000,006 Litija Obnova stanovanj 19.500,008 Birčna vas Priklop na javno kanalizacijo 6.000,0010 Post. Metlika Zamenjava strešne kritine in kleparskih izdelkov 30.000,00

11 Območje SVP

Dobava nove informacijske in urbane opreme na postajah in postajališčih na relaciji Sava - Jesenice - Bohinjska Bistrica, Lj - Kamnik, Sevnica - Trebnje, Metlika - Ljubljana 5.000,00

SKUPAJ brez DDV-ja v EUR 132.000,00Tabela 5: Obnovitvena dela v okviru vzdrževanja železniških potniških postaj in postajališč – Pisarna Maribor

Postajno ali postajališčno poslopje Opis del Plan v EUR

1. Moškanjci Priklop ž.p. na kanalizacijo 5.0002. Vuzenica Priklop ž.p. na kanalizacijo 4.0003. Središče ob Dravi Priklop ž.p. na kanalizacijo 5.0004. Vuzenica Zamenjava dotrajanega stavbnega pohištva 36.0005. Podvelka Obnova fasade 30.0006. Stanovanjski objekt Pekel 42 Obnova strehe 15.8007. Območje SŽ Obnova informacijske in urbane opreme 4.000

SKUPAJ brez DDV-ja v EUR 99.800,00

Tabela 6: Obnovitvena dela v okviru vzdrževanja železniških potniških postaj in postajališč – Pisarna Postojna

22

Kraj Opis del Plan v EUR

1 Avče Zamenjava strešne kritine - salonit 35.000,002 Nova Gorica Zamenjava dotrajanih oken 35.000,003 G.Ležeče Zamenjava strešne kritine - salonit 25.000,006 Območje SŽ Obnova informacijske in urbane opreme 5.000,00


Tabela 7: Obnovitvena dela v okviru vzdrževanja železniških potniških postaj in postajališč – Pisarna EE Ljubljana

Zap. št.

Postajno ali postajališčno poslopje Opis del

Plan v EUR1 Območje SŽ Obnova električnih inštalacij v stanovanjih postajnih

objektov - po prioriteti obnov po planu služb SVP3.537,00

2 Območje SŽ Zamenjava dotrajanih in neustreznih kandelaberskih svetilk peronske razsvetljave skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja

12.137,00

3 Območje SŽ Obnova svetilk peronskih nadstreškov postajališč, čakalnic in v postajnih prostorih

3.637,00

4 Imeno Obnova glavnega el. NN razdelilnika postajnega objekta 3.309,605 Škofljica Obnova glavnega el. NN razdelilnika postajnega objekta 3.909,606 Dornberg Obnova glavnega el. NN razdelilnika postajnega objekta in

prestavitev merilne omarice na fasado3.887,00

7 Brežice Obnova glavnega el. NN razdelilnika postajnega objekta 6.391,808 Bohinjska Bistrica Obnova glavnega el. NN razdelilnika postajnega objekta 4.783,289 Most na Soči Obnova zunanje razsvetljave potniškega perona -

postavitev kovinskih drogov in svetilk10.991,80

10 Logatec Obnova zunanje razsvetljave potniškega perona - postavitev kovinskih drogov in svetilk

17.419,20


23

2. NADGRADNJE JAVNE ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE

V skladu z Zakonom o železniškem prometu je nadgradnja sprememba železniškega podsistema ali dela podsistema, ki izboljša celotno delovanje podsistema.

Delovanje prometnega sistema je pomemben dejavnik razvoja celotnega gospodarstva. Za Slovenijo je pomembna kakovostna povezava s prometnim sistemom Evropske Unije, kar predstavlja ključno usmeritev pri oblikovanju strategije razvoja JŽI. Podatek, da delež mednarodnega prometa na slovenskem železniškem omrežju že presega 80 %, pomeni, da gre za visoko soodvisnost z železniškim sistemom v Evropi. Prilagajanje razmeram, ki jih narekuje mednarodno (evropsko) okolje je zato nujno in neizbežno. Evropski prometni sistem temelji na načelih izenačevanja pogojev poslovanja vseh prometnih panog na prometnem trgu. Prav tehnološko sodobna prometna infrastruktura je v razvitih evropskih državah eden od temeljev te izenačitve. Usmeritve v prometni politiki EU zato opozarjajo na nujnost prilagoditev slovenskega prometnega gospodarstva novim razmeram, kar je po eni strani priložnost za ugodno ovrednotenje slovenskega zemljepisnega položaja, hkrati pa tudi osnova za enakopravno vključitev slovenskega prometnega sistema v evropski prometni sistem. Zemljepisna lega pomeni za Slovenijo veliko prednost pri vključevanju v evropski prometni sistem, saj leži na pomembnem stičišču V. in X. vseevropskega prometnega koridorja, ki predstavljata tudi pomembni evropski smeri oziroma transportni osi. Proge, ki ležijo v smereh koridorjev V in X, so sočasno sestavni del vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) in imajo prevladujočo vlogo v razvoju slovenske JŽI.

Globalni strateški cilj načrta razvoja evropske železniške infrastrukture je ponovna oživitev železniškega sistema na podlagi zmogljive infrastrukture, ki bo omogočala kvalitetne storitve prevoza potnikov in blaga. Da bo železniški transport konkurenčen cestnemu, je potrebno tehnološko posodobiti in dograditi JŽI, da bo dopuščala prevoze s hitrostjo do 160 km/h, kar je potrebno upoštevati pri večjih rekonstrukcijah in novogradnjah glavnih železniških prog.

Strateška izhodišča za razvoj JŽI so:- implementacija Odločbe EK 884/2004/ES o smernicah za razvoj vseevropskega prometnega

omrežja;- zagotovitev dopustne osne obremenitve kategorije najmanj D3 (225 kN/os in 72 kN/m) na

celotnem omrežju glavnih prog;- nadgradnja prog za zagotavljanje njihove interoperabilnosti v skladu z določili Direktive EU

2001/16 in Direktive EU 50/2004;- izvajanje ukrepov, določenih v Zakonu o varnosti v železniškem prometu, ki se nanašajo na

nivojska križanja ceste in železnice ter izvennivojske dostope na perone;- povečanje največje dovoljene progovne hitrosti na glavnih progah, ki sovpadajo s koridorjema

V in X na 160 km/h ali več, z dovoljenimi utemeljenimi odstopanji skladno z definicijami Direktive Sveta 96/48/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za velike hitrosti;

- obnova signalnovarnostnih naprav in sodobnega daljinskega vodenja prometa na glavnih progah javne železniške infrastrukture;

- obnova vozne mreže in daljinskega vodenja stabilnih naprav električne vleke;- uvedba sistema ERTMS na slovenskem železniškem omrežju;- priprava dokumentacije za nove proge, nadgradnje prog, rekonstrukcije prog in proge v

proučevanju.

Dokumenti, ki predstavljajo podlago za izvajanje investicij v JŽI in nadgradenj JŽI so:- Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije (Intermodalnost: čas za sinergijo) (Uradni list

RS, št. 58/06);- Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2013 (Služba VRS za razvoj,

oktober 2006);- Zakon o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo in 63/13);

- Zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 56/13 – uradno prečiščeno besedilo in 91/13);

- Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v prometno infrastrukturo (Uradni list RS, št. 28/10, 85/11, 40/12 - ZUJF);

- Nacionalni program razvoja slovenske železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 13/96);- Uredba o posebnih varstvenih območjih - Natura 2000 (Uradni list RS, št. 49/04);- Evropski sporazum o najpomembnejših mednarodnih železniških progah-Sporazum (AGC, Uradni

list RS, št. 16/94);- Evropski sporazum o pomembnejših progah mednarodnega kombiniranega transporta in

pripadajočih napravah – Sporazum (AGTC, Uradni list RS, št. 16/94);- Direktiva 2001/16/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o interoperabilnosti vseevropskega

železniškega sistema za konvencionalne hitrosti;- Direktiva Sveta 96/48/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke

hitrosti;- Direktiva 2004/49/EC Evropskega Parlamenta in Sveta o varnosti na železnicah Skupnosti ter o

spremembi Direktive Sveta 95/18/EC o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/EC o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (Uradni list EU L164/44 z dne 30.04.2004);

- Direktiva EU 2004/50 Evropskega Parlamenta in Sveta o spremembi Direktive sveta 96/48/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti in Direktive 2001/16/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (Ur. l. EU L164/44 z dne 30.04.2004);

- Direktiva EU 2004/51 Evropskega Parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 91/440/EGS o razvoju železnic Skupnosti (Uradni list EU L164/44 z dne 30.04.2004);

- Strategija prostorskega razvoja Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);- Odločba Evropskega Parlamenta in Sveta št. 884/2004/ES o dopolnitvi Odločbe 1692/96/ES o

smernicah skupnosti za razvoj trans-evropskega transportnega omrežja (Uradni list EU L167/1 z dne 30.04.2004) ter

- drugi evropski in nacionalni razvojni programi, ki vplivajo na oblikovanje razvoja JŽI.

Iz zgoraj navedenih dokumentov izhaja, da je mednarodnega pomena celoten prometni križ slovenskega železniškega omrežja: Jesenice–Dobova in Koper-Šentilj, vključno s progami Divača-Sežana in Pragersko–Hodoš. Z vstopom v EU se je Republika Slovenija zavezala k posodobitvi objektov in opreme na železniškem omrežju s ciljem doseganja interoperabilnosti, pri čemer ima tudi možnost koriščenja sredstev EU. Glede na vire financiranja ločimo mednarodne projekte, ki se delno sofinancirajo s sredstvi EU, in domače projekte, ki se financirajo izključno s sredstvi proračuna Republike Slovenije.

2.1 Projekti, ki se sofinancirajo s sredstvi EU

Namen investiranja je posodobitev slovenskega železniškega omrežja, ki bo lahko zagotavljal učinkovit in konkurenčen prevoz potnikov in blaga. Ker so vse glavne proge slovenskega železniškega omrežja vključene v V. in X. evropski železniški koridor in s tem v enotno evropsko železniško mrežo, je obveznost Republike Slovenije zagotoviti enotno delovanje omrežja, ki ga je treba za te namene posodobiti in zagotoviti tehnične karakteristike, ki jih narekujejo evropski pravni akti o interoperabilnosti. Cilji, ki jih želimo doseči v srednjeročnem obdobju na V. in X. koridorju, so predvsem:

- zagotoviti dopustno osno obremenitev kategorije najmanj D3 (225 kN/os in 72 kN/m);- elektrificirati progo Pragersko–Hodoš–d.m. in s tem elektrificirati celotni V. in X. koridor;- posodobiti proge na nivo, ki bo zagotavljal njihovo interoperabilnost v skladu z določili

Direktive EU 2001/16 in Direktive EU 50/2004;- izvajati ukrepe, določene v Zakonu o varnosti v železniškem prometu, ki se nanašajo na

nivojska križanja ceste in železnice ter na izven nivojske dostope na perone;

25

- povečevati največje dovoljene progovne hitrosti na glavnih progah, ki sovpadajo s koridorjema V in X na 160 km/h ali več, z dovoljenimi utemeljenimi odstopanji skladno z definicijami Direktive Sveta 96/48/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za velike hitrosti;

- zagotoviti obnovo signalnovarnostnih naprav in sodobno daljinsko vodenje prometa na glavnih progah javne železniške infrastrukture in

- zagotoviti obnovo vozne mreže in daljinsko vodenje stabilnih naprav električne vleke.Za namene sofinanciranja železniške infrastrukture so v EU na razpolago naslednji finančni instrumenti:

Sredstva TEN-TRepublika Slovenija je upravičena do sofinanciranja projektov iz finančnega instrumenta TEN-T z vstopom v Evropsko Unijo na podlagi Pogodbe o pridružitvi. Sredstva so namenjena za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, in sicer za pripravo projektne in investicijske dokumentacije ter za izvajanje investicij in nadgradenj. Vseevropsko prometno omrežje opredeljuje osnovna Odločba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1692/96/ES z dne 23.6.1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja z vsemi spremembami in dopolnitvami. Podlago za sofinanciranje predstavlja še Uredba Sveta ES št. 2236/95 z dne 18.9.1995 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih omrežij z njenimi spremembami in dopolnitvami. Podrobne pogoje financiranja določa Evropska komisija v posameznem razpisu in v Odločbi o sofinanciranju konkretnega projekta. V letu 2015 bo ministrstvo s pomočjo tega instrumenta predvidoma izvajalo projekte v okviru nadgradenj JŽI in investicij v JŽI, za katere je Evropska komisija izdala odločbe o sofinanciranju.

Sredstva Kohezijskega skladaKohezijski sklad je poseben sklad, ki deluje v okviru regionalne politike EU kot inštrument strukturne politike. Ustanovljen je bil za pomoč državam, ki morajo nameniti velik del svojih sredstev razvoju prometne infrastrukture in izboljšanju okolja. Ustanovljen je bil leta 1994 z Uredbo Sveta (EU) št. 1164/94, ki je bila dopolnjena z Uredbo Sveta (EC) št. 1264/1999 in Uredbo Sveta (EC) št. 1265/1999. Sredstva Kohezijskega sklada so namenjena sofinanciranju večjih investicijskih projektov v vrednosti nad 10 mio EUR s področja okolja in vseevropskih omrežij prometne infrastrukture.

Operativni program okoljske in prometne infrastrukture za programsko obdobje 2007-2013Operativni program okoljske in prometne infrastrukture za programsko obdobje 2007-2013 (v nadaljevanju: OP ROPI) temelji na Strategiji razvoja Slovenije in na načrtu priprave Državnega razvojnega programa 2007-2013, ki je v nadaljevanju služil kot strokovna podlaga za pripravo Nacionalnega strateškega referenčnega okvirja. Nacionalni strateški referenčni okvir vključuje vse tiste programe in projekte, ki bodo sofinancirani s sredstvi proračuna EU in bodo izpolnjevali kriterije novih uredb EU s področja kohezijske politike za programsko obdobje 2007–2013. OP ROPI predstavlja izvajalski dokument Republike Slovenije za programsko obdobje 2007-2013, ki določa pravne obveznosti in pravice izvajanja kohezijske politike Evropske unije v Sloveniji. Evropska komisija je dne 27.8.2007 potrdila OP ROPI in odobrila sofinanciranje v višini 449,57 mio EUR za projekte s področja železniške infrastrukture. V letu 2015 se bodo iz programskega obdobja 2007-2013 v okviru nadgradenj JŽI predvidoma izvajali projekti: Modernizacija obstoječe železniške proge Divača-Koper, GSM-R - Digitalno radijsko omrežje, Rekonstrukcija in elektrifikacija proge Pragersko-Hodoš, Modernizacija nivojskih prehodov na progi Pragersko-Hodoš, Nadgradnja odseka železniške proge Dolga Gora – Poljčane ter Nadgradnja odseka proge Slovenska Bistrica - Pragersko.

26

Železniška infrastruktura se v Republiki Sloveniji preko V. in X. evropskega prometnega koridorja vključuje v vseevropsko prometno omrežje (TEN-T). Posodobitev in dograditev železniške infrastrukture na V. in X. koridorju predstavlja prioriteto, ki izhaja iz evropskih strateških dokumentov. Odločitev o posodobitvi oziroma dograditvi slovenskega železniškega omrežja temelji na potrebi po izboljšanju transportnih storitev in po zagotavljanju zadostnih zmogljivosti omrežja za bodoče prometne potrebe na obeh koridorjih. S postopno posodobitvijo slovenskega železniškega omrežja in uvedbo novih tehnologij bo zagotovljen tudi zahtevan nivo tehničnih standardov, kar bo prispevalo k doseganju interoperabilnosti na celotnem vseevropskem prometnem omrežju (TEN-T).

Program čezmejnega sodelovanja Slovenija–Italija za obdobje 2007–2013V okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija–Italija za obdobje 2007–2013 je bil projekt ADRIA A – Razvoj dostopnosti za oživitev jadranskega zaledja odobren za sofinanciranje s strani Evropske komisije.

Tabela 8: Seznam projektov, sofinanciranih s sredstvi EU, ki se bodo izvajali v okviru nadgradenj JŽI, v letu 2015 (v EUR):

Naziv projektaSKUPAJ

(1=2+3+4+5)Sredstva EU

(2)

Sredstva slovenske

udeležbe (3)

Integralna sredstva

proračuna (4)Namenskasredstva (5)

Modernizacija obstoječe

železniške proge Divača-Koper 57.114.117,95 22.769.663,02 4.018.175,83 19.406.279,10 10.920.000,00

Uvedba radijskega digitalnega

telekomunikacijskega sistema GSM-R 82.809.591,02 57.697.837,12 10.181.971,25 0,00 14.929.782,65

Modernizacija nivojskih prehodov na železniški progi Pragersko-Hodoš 73.055.122,16 36.845.338,00 6.502.118,79 2.400.000,00 27.307.665,37Rekonstrukcija in

elektrifikacija proge Pragersko-

Hodoš 100.588.732,53 54.637.836,74 9.641.971,19 23.785.775,07 12.523.149,53Razvoj

ERTMS/ETCS na koridorju D 26.800.000,00 10.983.606,56 15.816.393,44 0,00 0,00

Projekt ADRIA A 35.868,00 0,00 0,00 35.868,00 0,00Nadgradnja odseka železniške proge

Dolga Gora - Poljčane 29.083.830,58 18.257.012,82 3.221.825,44 0,00 7.604.992,32

Nadgradnja železniškega

odseka Zidani Most–Celje 2.151.084,00 346.100,00 1.804.984,00 0,00 0,00

Vzpostavitev 5. železniškega

tovornega koridorja 782.512,00 353.767,00 428.745,00 0,00 0,00

Vzpostavitev 6. železniškega

tovornega koridorja 685.876,00 242.228,00 443.648,00 0,00 0,00

27

Nadgradnja odseka železniške proge

Slovenska Bistrica-Pragersko 19.298.743,87 11.151.544,90 1.967,919,69 0,00 6.179.279,28

Vozlišče Pragersko 4.531.724,00 1.693.329,00 2.438.395,00 0,00 400.000,00Vzdrževalna dela v

javno korist 200.000,00 0,00 0,00 0,00 200.000,00SKUPAJ 397.137.202,11 214.978.263,16 56.466.147,63 45.627.922,17 80.064.869,15

2.1.1 MODERNIZACIJA OBSTOJEČE ŽELEZNIŠKE PROGE DIVAČA-KOPER

Projekt: Modernizacija obstoječe železniške proge Divača-Koper

Vrednost projekta: Ocenjena vrednost projekta znaša 211.905.421 EUR, od tega znaša vrednost predvidenega sofinanciranja EU s sredstvi Kohezijskega sklada največ 68.136.151 EUR.

Cilji projekta:Cilji projekta so: rekonstruirati tirne naprave, vozne mreže ter signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave na železniških postajah Divača, Hrpelje - Kozina in Koper tovorna; modernizirati elektronapajalno postajo Divača; zgraditi novo elektronapajalno postajo Kozina in elektronapajalno postajo Dekani (gradnja skupaj z izvedbo daljinskega vodenja in kratkostične zaščite); ukiniti osem nivojskih prehodov; zgraditi štiri nove povezovalne ceste; zgraditi deset izvennivojskih križanj; povečati prepustno zmogljivost železniške proge za 14 % oz. z 72 vlakov dnevno na 82 vlakov dnevno in povečati prevozno zmogljivost železniške proge za 55 % oz. z 9,2 milijonov neto ton letno na 14,3 milijonov neto ton letno.

Stanje na projektu in ukrepi: Dolžina glavne proge Divača-Koper je 44,6 km in sega od konca postaje Divača do cepišča Bivje ter leži na V. vseevropskem železniškem koridorju na progi z izredno neugodnimi karakteristikami, saj poteka po zahtevnem geomorfološkem terenu. Projekt je razdeljen v štiri etape (A,B,C in D). potrebno je povedati, da je postaja Koper tovorna razdeljena na tri območja in sicer na območje tovorne postaje Koper (TPK), glavne pristaniške postaje (GPP) in ranžirne grupe (RG). Etapa A obsega ukrepe na postajah Hrpelje-Kozina, Koper tovorna in na odprti progi Divača-Koper, in sicer rekonstrukcijo tirnih naprav na postajah; ureditev stojnega mesta za prevozno elektronapajalno postajo; rekonstrukcijo prevozne elektronapajalne postaje, ki bo instalirana na postaji Hrpelje-Kozina; izgradnjo priključka 35 kV na postaji Hrpelje-Kozina; izvedbo opornega zidu na postaji Koper tovorna; izgradnjo nove elektronapajalne postaje Dekani; izgradnjo nadvoza v km 0+816 proge Divača-Koper z ureditvijo povezovalne ceste; preureditev električnih inštalacij na postajah zaradi sprememb na povratnem vodu; prilagoditev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, izvedbo podhoda na postaji Hrpelje-Kozina. Etapa B obsega številne ukrepe na postaji Divača, in sicer rekonstrukcijo tirnih naprav na postaji Divača; izvedbo dveh novih cestnih nadvozov; gradnjo povezovalnih cest; izvedbo 2 podhodov, ureditev zunanje razsvetljave Kraške in Lokavske ceste po projektu; rekonstrukcijo elektronapajalne postaje Divača z ureditvijo daljnovodov; rekonstrukcijo regionalne ceste RI-205 Divača-Lokev-Lipica z ureditvijo zunanje razsvetljave, prilagoditev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav. Etapa C obsega ureditev nivojskih križanj na progi Divača-Koper, in sicer nivojskega prehoda v km 4+297 – odstranitev objekta in gradnjo povezovalne ceste; nivojskega prehoda v km 5+343 – odstranitev objekta in gradnjo povezovalne ceste; nivojskega prehoda v km 14+430 – odstranitev objekta in gradnjo povezovalne ceste; nivojskega prehoda v km 16+391 –rekonstrukcijo in gradnjo povezovalne ceste; gradnjo podvoza v km 14+361; rekonstrukcijo nivojskega prehoda v km 16+391; odstranitev nivojskega prehoda v km 15+245 in nivojskega prehoda v km 16+084 železniške proge Divača-Koper. Etapa D obsega dokončanje del na tirnih napravah, vozni mreži, povratnem vodu, zunanji razsvetljavi in signalno varnostnih napravah na delu glavne pristaniške postaje in ranžirne grupe postaje Koper tovorna.Z izvedbo ukrepov v okviru projekta bo zagotovljena zmogljivost proge, ki bo omogočala normalen oz. neoviran pretok blaga in potnikov do leta 2020 (Elaborat »Zasnova tehnoloških procesov dela na postaji

28

Koper tovorna » december 2011, str. 58) oz. do predaje nove proge v obratovanje, s čimer se bo prvenstveno zagotovilo nemoteno delovanje in razvoj Luke Koper, ki je glavni izvor in ponor železniškega blagovnega prometa. Ko bo zgrajen drugi tir, bo namembnost postaj Divača in Koper tovorna ostala nespremenjena, postaja Hrpelje-Kozina pa bo še naprej služila za obratovanje obstoječe proge za lokalni potniški promet, povezavo do Pule in za vožnjo tovornih vlakov v konicah ali času vzdrževalnih in drugih del na novi progi. Predvideno je tudi povečanje stopnje varnosti v železniškem in cestnem prometu ob zmanjšanju vpliva človeških napak na varnost v prometu; znižanje stroškov vodenja prometa z možnostjo optimizacije; znižanje stroškov vzdrževanja; zagotovitev boljše preglednosti prometa za potrebe opravljanja prevozne dejavnosti ter prilagoditev obstoječe proge Divača-Koper usmeritvam Komisije Evropskih skupnosti po interoperabilnosti.

Do sedaj izvedene aktivnosti na projektu:Izvajanje etape A je zaključeno. V okviru etape A je bila izvedena rekonstrukcija tirnih naprav, vozne mreže in zunanje razsvetljave na železniških postajah Koper tovorna in Hrpelje-Kozina. Izvedena je bila tudi vgradnja zunanjih signalnovarnostnih naprav in notranjih signalnovarnostnih naprav (programske opreme) na obeh omenjenih železniških postajah. Tehnični pregled železniške postaje Hrpelje-Kozina je bil izveden v juliju 2014. tehnični pregled železniške postaje Koper tovorna pa je bil izveden v septembru 2014. Pomanjkljivosti, ugotovljene na tehničnem pregledu, so bile odpravljene v roku 30 dni. Gradnja nadvoza v km 0+819 železniške proge Divača-Koper je končana, porušen je stari nadvoz na Lokavski cesti v Divači in pridobljeno uporabno dovoljenje. Končana je gradnja elektronapajalne postaje (ENP) Dekani in izvedena optična povezava od ENP Dekani do razdelilne trafo postaje Dekani. Pridobljeno je uporabno dovoljenje za ENP Dekani in obratovalno dovoljenje za optični kabel železniške proge Divača-Koper. Končana je tudi rekonstrukcija prevozne ENP Hrpelje-Kozina. Za etapo A so pridobljena vsa uporabna dovoljenja za železniško postajo Hrpelje-Kozina in postajo Koper tovorna. Pridobljeno je obratovalno dovoljenje za podhod na postaji Hrpelje-Kozina. Na podlagi sklepa Vlade RS za izkazano javno korist za razlastitev delov zemljišč je bil izdan sklep o začetku postopka razlastitve lastnikov zemljišča Žiberna v Divači. Izvedba rekonstrukcije železniške postaje Divača je odvisna od končanja postopka razlastitve zemljišča lastnikov Žiberna. Z lastnico Miro Žiberna je bila sklenjena poravnava, ki omogoča nemoteno nadaljevanje izvedbe del na železniški postaji Divača. Zgrajen je bil nadvoz v km 669+007,50 in nadvoz v km 669+132,59 glavne železniške proge št. 50 Ljubljana-Sežana-d.m. v občini Divača. V okviru etape D je za železniško postajo Koper tovorna pridobljeno dovoljenje za gradnjo.

Predvidene aktivnosti v letu 2015:V teku je izvajanje etape B, in sicer dela na tirnih napravah, nadvozih in podhodih, vozni mreži, signalnovarnostnih in telekomunikacijskih napravah ter ureditvi zunanje razsvetljave na železniški postaji Divača in dela na ENP Divača. V postopku je pridobivanje uporabnega dovoljenja za zgrajena nadvoza in ENP Divača. V sklopu etape C je bil v letu 2014 zgrajen podvoz Brgod (v postopku je pridobitev uporabnega dovoljenja za omenjeni podvoz); v teku pa so dela, povezana z ukinitvijo nivojskih prehodov v katastrski občini Dane. Izvajajo se postopki pridobivanja zemljišč, ki so potrebni za izvedbo etap B in C, pridobljeno je prvo in drugo delno gradbeno dovoljenje ter končno gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo železniške postaje Divača. Izvajanje etap B in C se bo predvidoma končalo v prvi polovici leta 2015. V podpisu je pogodba za izvedbo del. V okviru etape D je na železniški postaji Koper tovorna predvidena izvedba signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav ter vozne mreže s povratnim vodom; rekonstrukcija dotrajanih tirnih naprav na delu območja glavne pristaniške postaje in ranžirne grupe. V okviru etape D je predvidena tudi ukinitev nivojskega prehoda v km 1+943 železniške proge Divača-Koper, gradnja novega podvoza v km 2+800 železniške proge Divača-Koper in gradnja povezovalnih cest ter gradnja podhoda v ulici Gregorja Žiberna na postaji Divača in izvedba podvoza Prešnica.

Načrtovani izdatki v letu 2015 znašajo 57.114.117,95 EUR.

Začetek izvedbe in rok dokončanja projekta: 2003 – 2016.2.1.2 UVEDBA RADIJSKEGA DIGITALNEGA TELEKOMUNIKACIJSKEGA SISTEMA GSM-R

29


Cilj projekta:Cilj projekta je zgraditi in vzpostaviti radijski digitalni telekomunikacijski sistem GSM-R na slovenskem železniškem omrežju.

Stanje na projektu in ukrepi:Projekt uvedbe digitalnega radijskega sistema (GSM-R) na slovenskem železniškem omrežju se, v skladu z 2. členom Zakona o graditvi objektov, 5. členom Zakona o varnosti v železniškem prometu (Ur.l. RS, št. 56/13 in 91/13 - ZVZeIP) ter Pravilnikom o pogojih in postopku za začetek, izvajanje in dokončanje tekočega in investicijskega vzdrževanja ter vzdrževalnih del v javno korist na področju železniške infrastrukture (Ur.l. RS, št. 82/2006), izvaja kot vzdrževalna dela v javno korist na obstoječem železniškem sistemu. Vzdrževalna dela v javno korist se, v skladu z evropsko direktivo, izvajajo zaradi povečanja varnosti železniškega omrežja ter zmanjšanja motenj v železniškem prometu in zajemajo nadgradnjo obstoječega analognega sistema v digitalni radijski sistem (GSM-R), s katerim se bo zagotovila sinhronizacija interoperabilnega sistema za vodenje in upravljanje železniškega prometa s širšim območjem Evropske unije. GSM-R omrežje je del podsistema za vodenje, upravljanje in signalizacijo in je neločljivo povezan z izvajanjem javne službe na obstoječi železniški infrastrukturi. Uvedba digitalnega radijskega sistema (GSM-R) na slovenskem železniškem omrežju pomeni uskladitev s pravnim redom Evropske unije oz. implementacijo direktiv Evropske unije s področja interoperabilnosti govornega sistema za komunikacijo med vlaki.

Do sedaj izvedene aktivnosti na projektu: Dela, povezana z uvedbo GSM-R na slovenskem železniškem omrežju, so se pričela izvajati v drugi polovici leta 2013. Izvedli in skoraj v celoti so se revidirali izvedbeni načrti, ki so podlaga za izvajanje del. Do sedaj je izvedenih skoraj 40% kabelskih tras in 65% baznih postaj ter TK prostorov.

Predvidene aktivnosti v letu 2015:Predvidena je gradnja in vzpostavitev GSM-R na slovenskem železniškem omrežju. Nadaljevala se bo gradnja kabelskih tras ter baznih postaj in repitorjev. Prav tako se bodo dela nadaljevala pri dobavi in montaži opreme z gradnjo prenosnega in dispečerskega sistema ter aktivnosti v zvezi z dobavo in testiranjem mobilnih aparatov sistema GSM-R. Sistem GSM-R bo najprej vzpostavljen na delu koridorja D, potem pa še na preostalih glavnih in regionalnih železniških progah v Sloveniji. Pretežni delež predvidenih del bo zaključen konec leta 2015.

Načrtovani izdatki za financiranje aktivnosti v letu 2015 znašajo 82.809.591,02 EUR.

Začetek izvedbe in rok dokončanja projekta: 2006 – 2016.2.1.3 MODERNIZACIJA NIVOJSKIH PREHODOV NA ŽELEZNIŠKI PROGI PRAGERSKO-HODOŠ

Projekt: Modernizacija nivojskih prehodov na progi Pragersko-Hodoš


Cilji projekta:Cilji projekta so: usposobiti glavni žel. progi št. 40 Pragersko-Ormož in št. 41 Ormož-Hodoš-d.m. za hitrosti do 160 km/h ter povečati stopnjo varnosti prometa zaradi gradnje 19 izven nivojskih križanj, nivojske ureditve 27 nivojskih prehodov, ki bodo zavarovani z avtomatsko napravo ali bo na njih spremenjen način krmiljenja avtomatskega zavarovanja, in ukinitve 43 nivojskih prehodov na glavnih žel. progah št. 40 in št. 41; skrajšati čas potovanja zaradi skrajšanja voznih časov vlakov za 6,7 min v

30

smeri Pragersko-Hodoš oz. 8,3 min v smeri Hodoš-Pragersko za hitre potniške vlake, 3,5 min v smeri Pragersko-Hodoš oz. 4,5 min v smeri Hodoš-Pragersko za lokalne potniške vlake, 3,1 min v smeri Pragersko-Hodoš oz. 4,0 min v smeri Hodoš-Pragersko za tovorne vlake; prihraniti čas udeležencev v cestnem prometu zaradi ureditve izven nivojskih križanj cest z železnico na glavnih žel. progah št. 40 in št. 41 do 25 sekund na vozilo.

Stanje na projektu pred investicijo in ukrepi: V okviru projekta Modernizacija nivojskih križanj na železniški progi Pragersko–Hodoš je bilo za ureditev predvidenih še preostalih 78 nivojskih križanj ceste z železniško progo na odseku Pragersko–Ormož glavne železniške proge št. 40 Pragersko-Središče-d.m. in na odseku Ormož-Murska Sobota-Hodoš glavne železniške proge št. 41 Ormož-Murska Sobota-Hodoš-d.m. Kar nekaj prehodov je bilo nezavarovanih oz. označenih z Andrejevim križem, preglednost s ceste na žel. progo pa ni bila zagotovljena, zaradi česar je potrebno ukiniti nezavarovane nivojske prehode in promet speljati na zavarovane nivojske prehode oz. izven nivojske prehode. Zaradi tega je bilo v okviru projekta predvidena izvedba 19 izven nivojskih križanj, zavarovanje z avtomatsko napravo oz. sprememba načina krmiljenja avtomatskega zavarovanja 27 nivojskih prehodov, ukinitev 43 nivojskih prehodov na območju glavnih železniških prog št. 40 in 41 ter izgradnja povezovalnih cest, ki bodo omogočile promet iz ukinjenih prehodov na zavarovane nivojske prehode oz. na novo zgrajene izven nivojske prehode. Prav tako je bila predvidena rekonstrukcija cest čez zavarovane nivojske prehode, katerih tehnični parametri ne ustrezajo veljavni zakonodaji. Z izvedbo ukrepov v okviru projekta se bo povečala stopnja varnosti na nivojskih prehodih za vse udeležence prometa in povečala hitrost vlakov preko 100 km/h na progovnih odsekih, kjer elementi proge to dovoljujejo. Prav tako je v okviru projekta predvidena izgradnja postajališč Cirkovce ter Grlava.

Do sedaj izvedene aktivnosti na projektu:Izdelane so: projektna dokumentacija IDP, PGD, PZI in načrti za razpis izvajalcev del ter študija ekonomske upravičenosti. Izdelan in potrjen je investicijski program. Zaključene so predhodne arheološke raziskave. Odkupljeni so vsi objekti, predvideni za rušitev. Pridobljenih so vsa zemljišča ter gradbena dovoljenja. V decembru 2013 je bila s strani EK prejeta odločba za sofinanciranje. V okviru projekta je bila v letu 2013 izvedena že prestavitev prenosnih plinovodov ter izvedba pasivne protihrupne zaščite. Za sklope D, E, F, A, B ter za zunanjo kontrolo kakovosti je bil izvajalec v drugi polovici leta 2013 uveden v delo in dela potekajo v skladu s terminskim planom. V drug polovici leta 2014 je bil uveden še izvajalec v delo za sklop C. V letu 2014 so se izvajala obsežna gradbena dela na vseh sklopih, sklop D je bil v oktobru 2014 zaključen. Do konca leta 2014 je bilo realiziranih cca. 60% potrebnih aktivnosti. Aktivnosti na projektu, ki so predvidene v okviru sklopov A, B, C, D, E in F bodo predvidoma končane leta 2015.

Predvidene aktivnosti v letu 2015:Aktivnosti pri izvedbi projekta bodo potekale na vseh sklopih. V drugi polovici leta je predvideno zaključevanje vseh del. Za dokončanje aktivnosti se bo pripravila ustrezna tehnična in upravna dokumentacija. Posamezni dokončani podsklopi se bodo sprotno predajali v promet.

Načrtovani izdatki za financiranje aktivnosti za leto 2015 znašajo 73.055.122,16 EUR.

Začetek izvedbe in rok dokončanja projekta: 2009 – 2017.

2.1.4 REKONSTRUKCIJA IN ELEKTRIFIKACIJA ŽELEZNIŠKE PROGE PRAGERSKO-HODOŠ

Projekt: Rekonstrukcija proge Pragersko-Hodoš

Vrednost projekta:

31

Ocenjena vrednost projekta znaša 233.869.117 EUR, od tega znaša vrednost predvidenega sofinanciranja EU s sredstvi Kohezijskega sklada 115.083.769 EUR.

Cilji projekta:Cilji projekta so: zgraditi 109 km vozne mreže in elektrificirati 109 km proge na poteku Pragersko-Hodoš-d.m.; usposobiti progo za hitrosti do 160 km/h; povečati prepustno zmogljivost proge Pragersko-Ormož z 78 vlakov na dan na 84 vlakov na dan in proge Ormož-Hodoš-d.m. s 46 vlakov na dan na 67 vlakov na dan; skrajšati čas potovanja zaradi skrajšanja voznih časov za 18,4 min v smeri Pragersko-Hodoš oz. 16,6 min v smeri Hodoš-Pragersko za direktne potniške vlake, 33,3 min v smeri Pragersko-Hodoš oz. 34,1 min v smeri Hodoš-Pragersko za lokalne potniške vlake, 31,8 min v smeri Pragersko-Hodoš oz. 32,3 min v smeri Hodoš-Pragersko za tovorne vlake; skrajšati čas zadrževanja vlakov za 14 min na postaji Pragersko in za 15 min na postaji Hodoš, ker ne bo več potrebne menjave vleke.

Stanje na projektu in ukrepi:Železniška proga od Pragerskega do Hodoša in državne meje z Republiko Madžarsko je edini del V. evropskega prometnega koridorja, ki ni elektrificiran. Z razvojem pristanišča Koper kot pomembnega uvozno-izvoznega in tranzitnega pristanišča bo ta proga prevzemala vse večje količine mednarodnega tovora v smeri proti Slovaški, Češki, Poljski, Ukrajini in obratno proti pristanišču Koper ter Italiji. Elektrifikacija in rekonstrukcija železniške proge Pragersko–Hodoš bo izvedena v dolžini 109 km delno na progi številka 40 (E69) Pragersko-Ormož. in na progi številka 41 (T69) Ormož – Murska Sobota-Hodoš-d.m. Predvideni posegi elektrifikacije (postavitev drogov za napajanje) bodo v večjem delu potekali po obstoječi trasi železniške proge. Na določenih odsekih proge in postajah je le-te zaradi zagotovitve tehničnih standardov treba rekonstruirati, in sicer pred Ormožem, v Pavlovcih in Ivanjkovcih ter na postajah Ptuj, Hodoš in Murska Sobota, Ivanjkovci in Ljutomer. V okviru elektrifikacije je za preskrbo vleke z električno energijo predvidena izgradnja petih elektronapajalnih postaj (ENP). ENP bodo priključene na distribucijsko elektroenergetsko omrežje nazivne napetosti 20 kV. Za preskrbo ENP z električno energijo bo slednje potrebno priključiti na razdelilno transformatorsko postajo, položiti kablovod do ENP, iz katere se bo zagotavljala električna energija za vleko. Področje zagotavljanja električne energije na srednje napetostnem distribucijskem nivoju sodi v pristojnost ministrstva, pristojnega za energetiko. Poleg elektrifikacije in rekonstrukcije posameznih odsekov železniške proge obravnava državni prostorski načrt celostno prometno ureditev prečkanj železniške proge in drugih ureditev, ki so povezane z načrtovano rekonstrukcijo železniške proge in vključuje območja prestavitev, rekonstrukcij in gradnje povezovalnih cest. Vse rešitve upoštevajo predvideno gradnjo II. tira v prihodnosti. Potek nove trase proge in vse ureditve v okviru rekonstrukcij morajo biti zasnovane za hitrost 160 km/h, kjer to omogočajo parametri proge oziroma na ostalih delih vsaj Vmax =120km/h, zagotovljena morata biti kategorija proge D4 in svetli profil GC. Izjema je le rekonstrukcija pred Ormožem, ki je zasnovana za hitrost 100 km/h in postaja Murska Sobota. Zaradi dolgoročnih planov, ki predvidevajo hitrost vlakov do 160 km/h, mora vozna mreža odsekov odprte proge in glavnih prevoznih tirov postaj zadostiti zahtevam za navedeno hitrost. Poleg navedenih ukrepov je predvidena tudi postavitev protihrupnih ograj vzdolž proge v dolžini 12 km in menjava stavbnega pohištva z učinkovito protihrupno zaščito na 170 objektih.Z izvedbo ukrepov v okviru projekta bo zagotovljena večja stopnja varnosti, tehnična ustreznost v skladu z evropskimi standardi ter zahtevami za interoperabilnost; povečana obratovalna pripravljenost, optimirano vzdrževanje; dosežena stroškovna učinkovitost in zmanjšana obremenitev okolja.

Do sedaj izvedene aktivnosti na projektu:Leta 2009 je Vlada RS sprejela državni prostorski načrt (v nadaljevanju: DPN) za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko-Hodoš (Uradni list RS, št. 51/09). V sklopu priprave DPN so bile izdelane vse strokovne podlage ter pridobljeni ustrezni pogoji in pozitivna mnenja na izdelan DPN. V letu 2009 je bila izdelana predinvesticijska zasnova za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko-Hodoš, do konca leta 2010 pa je bila izdelana tudi dokumentacija PGD, za katero so pridobljena soglasja. Leta 2010 se je pričelo izvajanje inženirskih storitev pri izvedbi projekta elektrifikacije in rekonstrukcije železniške proge Pragersko-Hodoš, ki se bodo izvajale do konca izvajanja del na projektu. V letu 2011 so bile izvedene predhodne arheološke raziskave, ekstenzivni arheološki pregled in intenzivni arheološki pregled na zavarovanem območju arheološke dediščine

32

Pušenci - Prazgodovinska naselbina Cerkvišče (EŠD 6041). V letu 2010 je bil izdelan najprej investicijski program za nadgradnjo železniške postaje v Hodošu, na osnovi katerega so se v letu 2011 izvedla tudi dela za elektrifikacijo in nadgradnjo postaje Hodoš z dodatnim tirom, peronom in podhodom. V drugi polovici leta 2010 smo pričeli in v letu 2011 nadaljevali z reševanjem pravno-premoženjskih zadev. V skladu z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko-Hodoš so se izvajale parcelacije potrebnih zemljišč za odkup, cenitve zemljišč in objektov, ki se rušijo ter izvedli prvi odkupi objektov in nepremičnin. V letu 2011 je bil izdelan in potrjen tudi investicijski program, ter izdelana in posredovana vloga za sofinanciranje z evropskimi sredstvi kohezijskega sklada. Del projektiranih objektov, ki se nahajajo na območju nadgradnje, to je 5 postajališč in vsi prepusti in mostovi, ki se obnavljajo za kategorijo D4 je bil vključen tudi v razpis nadgradnje – etape II. Decembra 2011 je bila zaključena elektrifikacija železniške postaje v Hodošu od km 67+097 do km 69+184 glavne železniške proge št. 41 Ormož-M. Sobota-Hodoš-d.m., ki zraven elektrifikacije postaje vključuje izgradnjo novega tira ter perona s podhodom za potnike. Zaključek del izvedbe nadgradnje signalnovarnostnih naprav na žel. postaji v Hodošu, je bil februarja leta 2012. V letu 2012 se je naprej izvajal prenos lege gradbene parcele na teren za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge od Pragerskega do Hodoša. Nadaljevale so se aktivnosti, povezane s pridobivanjem objektov, zemljišč ter ureditvijo premoženjsko-pravnih razmerij, ki so potrebna zaradi pridobivanj gradbenih dovoljenj za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko-Hodoš, ki so bila, razen za katodno zaščito prenosnih plinovodov v celoti pridobljena do konca 2014. Izvajale so se aktivnosti priglašenega organa, strokovni nadzor in storitve inženiringa, ki se bodo izvajale do konca izvajanja del na projektu. Maja 2013 je bila dokončana pasivna protihrupna zaščita na celotni progi od Pragerskega do Hodoša. Pridobljeno je okoljevarstveno soglasje. Maja 2013 je bila izdana odločba za pridobitev sredstev Kohezijskega sklada EU. Junija 2013 se je pričelo izvajanje del, ki obsegajo rekonstrukcijo postaj Ptuj, Ivanjkovci in Ljutomer ter odsekov prog pred Ormožem in za Ivanjkovci, večina gradbenih del je bila zaključenih v letu 2014, vzpostavljena je voznoredna hitrost, zaključek vseh del je predviden v začetku leta 2015. Marca 2013 so je pričelo izvajanje del za postavitev temeljev in drogov vozne mreže ter protihrupnih ograj. V letu 2014 so se izvedla dela na območju nadgradenj ter rekonstrukcij sklopa 1. Ostala dela se bodo izvedla v letu 2015. Septembra 2013 se je pričelo izvajanje del povezanih z gradnjo ENP s priključnimi kablovodi za elektrifikacijo žel. proge Pragersko-Hodoš ter ureditvijo križanj proge z elektro in drugimi vodi, zaključek del je predviden sredi leta 2015, v letu 2014 so bile izvedene 4 elektronapajalne postaje od skupno petih. Junija 2013 se je pričelo izvajanje storitev, povezanih z verifikacijo podsistemov energija, zaključek omenjene verifikacije je predviden v zadnjem četrtletju leta 2015. Avgusta 2013 se je pričelo izvajanje storitev, povezanih z verifikacijo podsistemov infrastruktura, zaključek omenjene verifikacije je predviden v zadnjem četrtletju leta 2015. Decembra 2013 je bila podpisana pogodba za nadgradnjo signalnovarnostnih naprav na progi Pragersko-Hodoš Sklop I, v letu 2014 se e izvedla večina del po tej pogodbi, zaključek del pa je predviden konec leta 2015. Oktobra 2013 se je pričelo izvajanje del, ki se nanašajo na rekonstrukcijo železniških postaj v Murski Soboti, Pavlovcih in Pušencih, rok za izvedbo del je dve leti. V letu 2014 so se izvajala intenzivna gradbena dela na predmetnih lokacijah. Junija 2013 je bila končana izvedba predhodnih arheoloških raziskav v Pavlovcih. Septembra 2013 se je pričelo izvajanje testne kontrole pri izvajanju projekta, v letu 2014 se je testna kontrola izvajala skladno z napredovanjem del, konec leta so bila izdelana prva končna poročila. Decembra 2013 je izvajalec pričel z deli povezanimi z nadgradnjo obstoječega sistema daljinskega vodenja SNEV in obstoječega telekomunikacijskega sistema na progi Pragersko-Hodoš, ki jih je potrebno končati v 21 mesecih. Novembra 2013 je izvajalec pričel z deli, ki se nanašajo na opremljanje železniških postaj in postajališč s telekomunikacijsko opremo na relaciji Pragersko-Murska Sobota, dela je potrebno zaključiti v 18 mesecih. V letu 2014 je izvajalec začel nadgradnjo SV naprav Pragersko-Hodoš Sklop II. Konec leta 2014 je bila podpisana še zadnja večja pogodba in sicer za izvedbo in namestitev vodnikov in stikal voznega omrežja.Predvidene aktivnosti v letu 2015: Pridobivale se bodo posamezne služnosti. Izvajal se bo strokovni nadzor in storitve inženiringa, ki se bodo izvajale do konca izvajanja del na projektu. Potrebno je pridobiti še posamezna gradbena dovoljenja za izvedbo katodne zaščite prenosnih plinovodov. Izvajal se bo monitoring, ki ga je potrebno izvajat celo obdobje izvedbe del. V skladu z napredovanjem del se bodo izvajale verifikacije skladnosti del s TSI s strani priglašenih organov, ter izvajale testne kontrole izvajanja vseh gradbenih del za

33

elektrifikacijo in rekonstrukcijo proge. Nadaljevale se bodo aktivnosti pri izvedbi gradbenih del na vseh pogodbah. Zaključek del je predviden do konca leta 2015, razen za izvedbo vodnikov in stikal voznega omrežja, kjer se zaključek vseh del predvideva do marca 2016. Za dokončanje aktivnosti se bo pripravila ustrezna tehnična in upravna dokumentacija. Posamezni dokončani odseki se bodo sprotno predajali v promet.

Načrtovani izdatki za financiranje aktivnosti za leto 2015 znašajo 100.588.732,53 EUR.

Začetek izvedbe in rok dokončanja projekta: 2005-2017.2.1.5 RAZVOJ ERTMS/ETCS NA KORIDORJU D

Projekt: Razvoj ERTMS/ETCS na koridorju D

Vrednost projekta:Ocenjena vrednost projekta je 57.039.688 EUR, od tega znaša vrednost predvidenega sofinanciranja EU s sredstvi TEN-T največ 23.328.870 EUR.

Cilj projekta:Cilj projekta je vgraditi sistem ETCS (European Train Control System) nivoja 1, ki bo omogočil interoperabilno odvijanje železniškega prometa na celotnem koridorju D v Sloveniji.

Stanje na projektu in ukrepi:V skladu z usmeritvami Komisije Evropskih skupnosti za preusmeritev prometa iz cest na železnice ter revitalizacijo železnic, ki so zavezujoče tudi za Slovenijo, bo projekt zagotovil interoperabilno odvijanje železniškega prometa na celotnem koridorju D v Sloveniji ter skladnost z zahtevami interoperabilnosti, navedenimi v direktivah interoperabilnosti, specifikacijah interoperabilnosti in standardih. Z interoperabilnostjo bo omogočen neoviran železniški promet različnih železniških prevoznikov po celotnem koridorju D in s tem omogočen dostop železniških prevoznikov izven nacionalnih meja. Potek koridorja D po našem ozemlju je od državne meje z Italijo preko Sežane, Ljubljane, Zidanega mosta, Pragerskega in Hodoša do državne meje z Madžarsko v dolžini 381 km. Projekt je sestavni del projekta EU, ki bo zagotovil interoperabilno odvijanje železniškega prometa na celotnem koridorju D, ki poteka od Valencie do Budimpešte in naprej proti Ukrajini. Za zagotovitev interoperabilnosti bo vgrajen sistem ETCS (European Train Control System) nivoja 1. V okviru projekta so predvidene raziskave in potrditev najboljše tehnične rešitve sistema ETCS, pridobitev vseh potrebnih dovoljenj za vgradnjo, izdelava projektne dokumentacije in vključitev sistema ETCS v obratovanje. Zraven tega projekta vzporedno poteka tudi projekt nabave opreme vlečnih vozil prevoznika (družbe Slovenske železnice, d.o.o.) s sistemi za ETCS nivoja 2. Hkrati s fizično izvedbo potekajo tudi postopki za spremembo tehnologije vodenja železniškega prometa in prilagoditev zakonodaje, ki je potrebna za izvajanje železniškega prometa na interoperabilnih progah.

Do sedaj izvedene aktivnosti na projektu:Podpisan je bil Sporazum o izvedbi in financiranju projekta TEN-T: Razvoj ERTMS na koridorju D na slovenskem železniškem omrežju med družbo Slovenske železnice, d.o.o. in Ministrstvom za infrastrukturo. Izbran je bil priglašeni organ (Notify Body) za izvedbo postopkov za pridobitev dovoljenj za vgradnjo naprav ETCS nivoja 1, s katerim je bila podpisana pogodba. Podpisana je pogodba za projektiranje in izvedbo del s konzorcijem GH-Thales Avstrija za pilotne odseke na relaciji d.m.-Sežana-Gornje Ležeče in Murska Sobota-Hodoš-d.m.. in ostale odseke prog na koridorju D v RS. Aktivnosti so se pričele v juliju 2012, do konca leta 2012 pa je bila izbrana najprimernejša tehnična rešitev vgradnje sistema ETCS nivoja 1, izdelane pa so bila pravila za projektiranje in izvedbo Book of rules. V letu 2012 se je pričelo projektiranje za pilotne proge, v teku pa je tudi certificiranje komponent sistema ETCS. Prav tako so se pričele aktivnosti pri spremembi predpisov za vodenje železniškega prometa zaradi uvedbe nove tehnologije. Na podlagi pilotnih projektov so bili leta 2013 izvedeni postopki za pridobitev potrebnih dovoljenj za vgradnjo in dokončanje projektne dokumentacije za pilotne projekte, začeta pa bo izdelava dokumentacije za ostale odseke koridorja D. Pilotni projekti na omenjenih relacijah so bili izvedeni in preizkušeni v letu 2013, izdano pa je bilo tudi potrdilo ES o

34

verifikaciji. V letu 2014 je bila izvedena vgradnja ETCS naprav na odseku proge Ljubljana – Pivka, za kar je bilo izdano potrdilo ES o verifikaciji. Na osnovi izdelane projektne dokumentacije in pridobljenih dovoljenj za vgradnjo se je v skladu s terminskim planom leta 2014 pričela vgradnja naprav tudi odsekih Zidani Most- Pragersko in Divača- Koper.

Predvidene aktivnosti v letu 2015:Na podlagi izvedenih del na obeh pilotnih odsekih in potrdila o verifikaciji s strani priglašenega organa bodo v letu 2015 izvedeni postopki za pridobitev potrebnih dovoljenj za vgradnjo in izdelana preostala projektna dokumentacija za celotno progo. V prvi polovici leta 2015 bodo zaključena dela in izvedeni statični in dinamični testi ETCS naprav na odsekih železniških prog Zidani Most-Pragersko in Divača-Koper, ter pridobljeno potrdilo ES o verifikaciji. Do konca leta 2015 bo izvedena vgradnja ETCS naprav tudi na ostalih odsekih koridorja D v Sloveniji, končalo se bo izvajanje aktivnosti na projektu in bo izdano potrdilo ES o verifikaciji še za vse odseke prog na koridorju D v Sloveniji.



2.1.6 PROJEKT ADRIA A

Projekt: Projekt ADRIA A

Vrednost projekta:Ocenjena vrednost projekta znaša 406.475 EUR. Predvideno je sofinanciranje projekta s sredstvi EU Cilja 3, v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija–Italija za obdobje 2007–2013.

Cilji projekta:Cilji projekta so: izdelati študijo nadgradnje železniške proge Jesenice-Nova Gorica, študijo nadgradnje železniške proge Nova gorica-Sežana, študijo izvedljivosti železniške proge Nova Gorica-Sežana na odseku Šempeter-Vrtojba, študijo oživljanja razvoja potniškega in tovornega prometa na obmejnem območju Kreplje-Repentabor d.m., študijo nadgradnje in elektrifikacije na železniški progi Divača-Sežana in študijo izvedljivosti nove lahke železniške povezave ali ladijskega turističnega prevoza med Koprom in Trstom.

Stanje na projektu in ukrepi:Za čezmejno območje Slovenija–Italija je značilen neenakomeren razvoj na področju dostopnosti in trajnostne mobilnosti, kar v obdobju nekaj let utegne privesti do zmanjšanja stopnje razvoja in povzročiti velike razlike med posameznimi območji. Priča smo rasti cestne in avtocestne dostopnosti, ki sta od leta 1975 do danes beležili konstanten razvoj, medtem ko je železniško omrežje, zgrajeno v obdobju med 1850 in 1900, čedalje manj konkurenčno. Glavno težavo predstavlja zmanjšana zmogljivost železniških prog, ki niso v celoti povezane oziroma integrirane in kot take prispevajo k nekonkurenčnosti železniškega transporta. Zaradi omenjenega prihaja do večjih prometnih zastojev in predolgih transferjev tudi na zelo kratkih relacijah, kar posledično vodi do uporabe skoraj izključno samo cestne infrastrukture. Vse to povzroča naraščanje števila prometnih nesreč na cestah in vedno večjo stopnjo onesnaženosti na daljših relacijah in prometnicah po notranjosti, še zlasti v bližini prometnih vozlišč kot so pristanišča in letališča. Poleg tega državni upravitelji železniških struktur niso med seboj usklajeni, primanjkuje model skupnega delovanja za upravljanje čezmejnega območja in ne nazadnje celovito planiranje lokalnega javnega transporta. Za večja obmejna mesta so zaradi obmejne lege od nekdaj značilni ločeni in razdrobljeni transportni sistemi. Na območju je kar nekaj manjkajočih povezav (missing links) in ozkih grl, kar povzroča poslabšanje kakovosti storitev, neenotnost železniškega voznega parka in večanje emisij CO2. Za primer lahko omenimo kraško železniško progo med Novo Gorico in Sežano, ki nima elektrifikacije ter kot taka ne more biti konkurenčna cestni infrastrukturi kot tudi povezava med letališči Ronchi, Benetke in Ljubljana z železniškim omrežjem in ostale ''manjkajoče povezave'' kot npr. kratek priključek južno od Gorice, ki bi omogočal direktno povezavo med Gorico jug (Sv. Andrej) in Vrtojbo ter Novo Gorico. V okviru programa ADRIA A –

35

Razvoj dostopnosti za oživitev jadranskega zaledja je predvidena zagotovitev logističnih omrežij in vozlišč, ki bodo omogočala razvoj s posodabljanjem infrastrukture, izboljšanjem oblik lokalnega javnega transporta tako na podeželskem regionalnem območju kot tudi na nad regionalnem nivoju z optimizacijo uporabe infrastruktur, kar bi zmanjšalo prekomerni promet z osebnimi avtomobili ter posledično zastoje in prometne nesreče. Potrebi po mobilnosti je potrebno zadostiti z bolj učinkovitimi, racionalnimi in trajnostnimi modeli transporta z vidika varovanja okolja ter na ta način izboljšati možnosti povezovanja območja z velikimi evropskimi prometnicami. V tem smislu je namen vzpostaviti sistem lahke železnice na čezmejnem območju, ki bo z okrepitvijo in posodobitvijo obstoječe železniške infrastrukture povezovala večja mesta in bo z ostalimi železniškimi sistemi na policentričnem območju vzhodnega Veneta ter ljubljanskega območja povezana na uravnovešen in trajnosten način. S tem bo prišlo do spodbujanja trajnostne mobilnosti. Zamisel o sistemu čezmejne lahke železnice, ki bi povečala notranjo povezavo z območjem s približno pol milijona prebivalcev, bo prispevala k evropski teritorialni koheziji bodisi zaradi direktnega lokalnega vpliva na prebivalstvo, ki si je zgodovinsko blizu, vendar živi na ločenem območju, bodisi zaradi nove možnosti upravljanja kritične mase železniškega sistema, ki bo po novem zastavljen na nad regionalnem nivoju. S tem bo prišlo do povečanja konkurenčnosti pomembnih primarnih dejavnosti kot so pristanišča, letališča, univerze, raziskovalni centri, itd.

Do sedaj izvedene aktivnosti na projektu:V letu 2014 so bile izdelane vse študije in sicer študija izvedljivosti tirnega triangla med progovnim odsekom cepišče Šempeter-Vrtojba-državna meja-Gorica in železniško progo Nova Gorica-Sežana, študija izvedljivosti nadgradnje železniške proge Divača-Sežana-d.m.-(Opčine), študija izvedljivosti oživljanja prometa na železniške progi Kreplje-Repentabor-d.m.-(Opčine), študija izvedljivosti nadgradnje železniške proge Nova Gorica-Sežana, študija izvedljivosti lahke železnice Trst-Koper in študija nadgradnje železniške proge Jesenice-Nova Gorica ter razvoja posebnih železniških storitev. Vse študije so bile tudi plačane v letu 2014.

Predvidene aktivnosti v letu 2015: Predvideno je sodelovanje Ministrstva za infrastrukturo pri določitvi in kalibraciji multimodalnega prometnega modela, izvedbi komunikacijskega načrta, vzpostavitvi dvojezične spletne strani, foruma, multimedijske razstave, baze podatkov, ki bo konstantno ažurirana in izpopolnjena z vsemi podatki glede projekta kot so storitve lahke železnice, njihove značilnosti, urniki in povezave med različnimi oblikami transporta (npr. med železniškim in avtobusnim), udeležba na upravnem odboru, tehničnih in strokovnih posvetih. Projekt se je podaljšal do konca aprila 2015, predvidoma brez finančne udeležbe ministrstva.

Načrtovani izdatki za financiranje aktivnosti v letu 2015 znašajo 35.868,00 EUR.

Začetek izvedbe in rok dokončanja projekta: 2010-2015.2.1.7 NADGRADNJA ODSEKA ŽELEZNIŠKE PROGE DOLGA GORA-POLJČANE

Projekt: Nadgradnja odseka žel. proge Dolga Gora - Poljčane

Vrednost projekta:Ocenjena vrednost projekta znaša 29.625.720 EUR, od tega znaša vrednost predvidenega sofinanciranja EU s sredstvi Kohezijskega sklada največ 28.114.420 EUR.

Cilji projekta:Cilji projekta so: dvigniti kategorijo proge s C3 (20 t/os in 72 kN/m) na D4 (22,5 t/os in 80 kN/m); zagotoviti normalni svetli profil razen v predoru Lipoglav, kjer bo zagotovljen minimalni svetli profil; povečati prepustno zmogljivost proge s 165 vlakov/dan na 169 vlakov/dan; povečati prevozne zmogljivosti proge z 11.950.000 neto ton letno na 12.240.000 neto ton letno; nadgraditi levi tir na odseku Dolga Gora-Poljčane v skupni dolžini 7,477 km in desni tir na istem odseku v skupni dolžini 7,442 km; sanirati del perona ob levem tiru na železniški postaji Dolga Gora v dolžini 35 m in celoten peron ob desnem tiru v dolžini 150 m; obnoviti štiri nivojske prehode, ki bodo tlakovani z montažnimi

36

gumijastimi ploščami.

Stanje na projektu in ukrepi:Zadnja temeljita obnova tirov med postajama Dolga Gora in Poljčane je bila izvedena v letih 1971 (levi tir) in 1972 (desni tir). Tirnice so prekomerno obrabljene, pragi in tirni pritrdilni material popolnoma dotrajan, tirna greda zablatena, tako da strojno vzdrževanje zgornjega ustroja ni več možno. Navedeni odsek proge je s tehničnega vidika popolnoma dotrajan. Njegovo vzdrževanje je ekonomsko neracionalno in tehnično neučinkovito ter pogojeno le z zagotavljanjem varnostnih parametrov za odvijanje žel. prometa. Na obravnavanem odseku proge je veliko objektov spodnjega ustroja (mostovi, prepusti, zidovi), ki jih je v okviru nadgradnje proge potrebno sanirati ali v celoti zamenjati z novimi (to velja predvsem za prepuste manjših odprtin). V okviru projekta je v letih 2013 in 2014 predvidena nadgradnja levega tira na odseku Dolga Gora-Poljčane v skupni dolžini 7,477 km in desnega tira na istem odseku v skupni dolžini 7,442 km; sanacija dela perona ob levem tiru na žel. postaji Dolga Gora v dolžini 35 m in celotnega perona ob desnem tiru v dolžini 150 m; obnova štirih niv. prehodov, ki bodo tlakovani z montažnimi gumijastimi ploščami; sanacija objektov sp. ustroja; vgradnja tampona, ureditev odvodnjavanja progovnega telesa; obnova vozne mreže, ureditev signalnovarn. in telekomun. naprav.

Do sedaj izvedene aktivnosti na projektu:Izdelana je bila vsa potrebna dokumentacija za pridobitev EU sredstev na podlagi katere je bila v mesecu maju 2012 izdana Odločbe št. KS OP ROPI/1/1/Dolga Gora – Poljčane/0 o dodelitvi sredstev za projekt »Nadgradnja odseka železniške proge Dolga Gora – Poljčane«. Prav tako je izdelana projektna in investicijska dokumentacija. Naročnik je januarja 2013 objavil razpis za izbor izvajalca del za nadgradnjo odseka železniške proge Dolga Gora-Poljčane, ki je bil zaradi dolgotrajnega postopka javnega naročila zaključen marca 2014. V mesecu maju 2014 je bila podpisana pogodba za izvajanje del ter za nadzor za nadgradnjo odseka železniške proge Dolga Gora-Poljčane. Izvajalec del in nadzor sta bila uvedena v delo, rok dokončanja po pogodbi je december 2015. Dela na terenu so se pričela izvajati v mesecu juliju 2014 vendar so se v letu 2014 izvajala le pripravljalna dela ter dela, ki so se lahko izvajala brez zapore tirov (sanacija objektov, čiščenje grmičevja, prilagoditve SVTK naprav, itd.), saj je naročnik v tem trenutku izvajal tudi dela na projektu Nadgradnja odseka žel. proge S. Bistrica – Pragersko. Skladno s predpisom upravljavca (Priročnik-002.62 za načrtovanje, odobritev in izvajanje zapore ali tira in izključitev SV in TK naprav) je določeno, da je na eni progi oziroma odseku proge, kjer vožnje vlakov vodi en vlakovni dispečer, istočasno dovoljena največ ena zapora. Na podlagi omenjenega predpisa se je lahko tako v letu 2014 izvajalo dela na tiru samo na odseku S. Bistrica – Pragersko, dela na tiru na odseku Dolga Gora – Poljčane pa se bodo tako pričela v letu 2015 in bodo zaključena v pogodbenem roku.

Predvidene aktivnosti v letu 2015:Izvedena bo nadgradnja levega tira na odseku Dolga Gora-Poljčane v skupni dolžini 7,477 km in desnega tira na istem odseku v skupni dolžini 7,442 km; sanacija dela perona ob levem tiru na žel. postaji Dolga Gora v dolžini 35 m in gradnja novega perona ob desnem tiru v dolžini 150 m; obnova štirih nivojskih prehodov, ki bodo tlakovani z montažnimi gumijastimi ploščami; sanacija objektov spodnjega ustroja; vgradnja tampona debeline 60 cm; ureditev odvodnjavanja progovnega telesa; obnova vozne mreže, ureditev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav. Z omenjenimi ukrepi bo dosežen dvig kategorije iz C3 na D4, povečana prepustna in prevozna zmogljivost proge, skrajšanje voznih časov in znižanje stroškov vzdrževanja.


Začetek izvedbe in rok dokončanja projekta: 2010-2015.2.1.8 NADGRADNJA ŽELEZNIŠKEGA ODSEKA ZIDANI MOST – CELJE

Projekt: Nadgradnja železniškega odseka Zidani Most – Celje – 1. faza

Vrednost projekta:Ocenjena vrednost projekta znaša 5.577.103 EUR, od tega znaša vrednost predvidenega sofinanciranja

37

EU s sredstvi TEN-T največ 1.750.000 EUR.

Cilji projekta:Cilja projekta sta izdelati in revidirati izvedbeni načrt za nadgradnjo obstoječe glavne železniške proge št. 30 Zidani Most-Šentilj-d.m. na odseku Zidani Most-Celje ter izdelati idejno zasnovo, namenjeno posegom, ki jih ni mogoče izvajati kot vzdrževalna dela v javno korist, ki bo predstavljala podlago za pričetek postopka državnega prostorskega načrta na 25 km dolgem odseku Zidani Most-Celje.

Stanje na projektu in ukrepi:Glavna proga št. 30 Zidani most – Šentilj - d.m. je del proge Dunaj – Trst, ki je bila zgrajena pred cca 160 leti. Proga je dvotirna na odseku Zidani Most - Maribor, naprej pa enotirna. Proga je bila elektrificirana v letih 1973-1974. V oba tira so vgrajeni taki sistemi oziroma elementi gornje gradbenega materiala, da zagotavljajo kategorijo proge C3. Obravnavani odsek proge leži na glavni progi št. 30 Zidani most - Šentilj - d.m., med postajama Zidani most – Celje. Navedeni odsek proge je s tehničnega vidika popolnoma dotrajan in je njegovo vzdrževanje ekonomsko neracionalno in tehnično neučinkovito. Spodnji ustroj je praktično isti še od časa gradnje, to velja predvsem za nasipe, oporne in podporne zidove. Določeni premostitveni objekti (prepusti in mostovi) in ureditev odvodnjavanja so bili nazadnje obnovljeni v času obnove proge med leti 1965 do 1975. Planum je bil urejen samo delno v času sejanja tirne grede. Trenutno stanje ni zadovoljivo saj so opazne deformacije in zablatenja. Na teh odsekih je planum proge iz materialov, ki so deformabilni na dinamične obremenitve ter zmrzljivo neodporni. Odvodnjavanje planuma proge z obstoječimi odvodnimi jarki je neučinkovito. Glede na trenutno stanje na odseku Zidani Most – Celje je nujno potrebno izvesti nadgradnjo proge, ki se bo izvajala izključno na zemljišču javne železniške infrastrukture, in sicer na obstoječi progi v obstoječem koridorju železniške proge, kar predstavlja, da se bodo posegi lahko izvajali kot vzdrževalna dela v javno korist. Skladno z zakonodajo Republike Slovenije v tem postopku ni potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja ter pridobitev poročil o vplivih na okolje. V okviru projekta ''Nadgradnja železniškega odseka Zidani Most-Celje – 1. faza'' je predvidena izdelava projektne dokumentacije in sicer izdelava izvedbenega načrta, revizija izvedbenega načrta, ki jo je potrebno izvesti skladno s 27. členom Pravilnika o pogojih in postopku za začetek, izvajanje in dokončanje tekočega in investicijskega vzdrževanja ter vzdrževalnih del v javno korist na področju železniške infrastrukture. (Ur. list RS št. 82/06) in izdelava idejne zasnove (v nadaljevanju IDZ), ki bo namenjena posegom, ki jih ni mogoče izvajati kot vzdrževalna dela v javno korist (v nadaljevanju VDJK) in bo služila kot podlaga za pričetek postopka Državnega prostorskega načrta (v nadaljevanju DPN).

Do sedaj izvedene aktivnosti na projektu:V mesecu marcu 2013 je bila na TEN-T EA posredovana vloga za pridobitev TEN-T sredstev. Dne 27.11.2013 smo prejeli Sklep Evropske Komisije s katerim se nam z projekt odobri 1,75 mio EU sredstev. V mesecu maju 2013 je bil izdelan in potrjen Dokument identifikacije investicijskega projekta za Nadgradnjo železniškega odseka Zidani Most – Celje – 1. faza. Objava javnega naročila za izdelovalca projektne dokumentacije je bila izvedena oktobra 2013, podpis pogodbe z izvajalcem je bil aprila 2014. Rok dokončanja del po pogodbi je april 2015 . Izvajalec projektne dokumentacije je v letu 2014 izdelal idejne zasnove za odsek Zidani Most-Celje ter pričel s pripravo izvedbenih načrtov, ki so bili v letu 2014 zaključeni v približnem obsegu 65%.

Predvidene aktivnosti v letu 2015:V letu 2015 bo dokončana priprava projektne dokumentacije za tri odseke (Zidani Most – Rimske Toplice, Rimske Toplice – Laško in Laško – Celje) ter tri postaje (Rimske Toplice, Laško in Celje). Izvedena bo tudi revizija izvedbenega načrta, ki jo je potrebno izvesti v skladu s 27. členom Pravilnika o pogojih in postopku za začetek, izvajanje in dokončanje tekočega in investicijskega vzdrževanja ter vzdrževalnih del v javno korist na področju železniške infrastrukture.



38

2.1.9 VZPOSTAVITEV 5. ŽELEZNIŠKEGA TOVORNEGA KORIDORJA

Projekt: Vzpostavitev 5. železniškega tovornega koridorja

Vrednost projekta:Ocenjena vrednost projekta znaša 1.132.512 EUR, od tega znaša vrednost predvidenega sofinanciranja EU s sredstvi TEN-T 353.767 EUR.

Cilji projekta:Cilji projekta so do novembra 2015 vzpostaviti železniški tovorni koridor 5, v obliki kot jo predvideva Uredba (EU) št. 913/2010 o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet, in sicer: izdelati tržno študijo prevoznih potreb na koridorju, vzpostaviti strukturo združenja in svetovalnih teles za upravljanje aktivnosti na 5. tovornem koridorju, izdelati izvedbeni načrt zagotavljanja kapacitet na 5. tovornem koridorju in vzpostaviti enotne točke za dodeljevanje vlakovnih poti na 5 tovornem koridorju.

Stanje na projektu in ukrepi:Trenutna situacija na področju železniškega tovornega prometa ni optimalna. Glede na statistike pri prevozu tovora v zadnjih desetletjih pridobiva na deležu cestni prevoz glede na železniški prevoz. To zahteva ciljno usmerjene ukrepe za boljšo organizacijo železniškega tovornega prometa, ki bodo doprinesli k njihovem konkurenčnejšem statusu. Uredba 913/2010 je inštrument, ki daje državam članicam priložnost, da izboljšajo pomembnost mednarodnega železniškega tovornega prevoza. V navedeni uredbi je določenih 9 mednarodnih povezav, ki so opredeljeni kot železniški tovorni koridorji in jih bodo države članice vzpostavile tako, da bo za vsak koridor ustanovljena pravno-organizacijska delujoča struktura. To naj bi bil način, ki bi lahko omogočil izboljšanje storitev in odpravo administrativnih ovir v mednarodnem železniškem tovornem prevozu.

Do sedaj izvedene aktivnosti na projektu:Evropska komisija je novembra 2012 objavila razpise za dodelitev nepovratnih sredstev finančnega inštrumenta TEN-T. Eden od razpisov je bil namenjen sofinanciranju aktivnosti za vzpostavitev tovornih koridorjev skladno z Uredbo (EU) št. 913/2010 Evropskega parlamenta in sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet. Februarja 2013 je Ministrstvo za infrastrukturo (v nadaljevanju: MzI) skupaj s partnerji iz Poljske, Slovaške, Češke, Avstrije in Italije posredovalo prijavo za ukrep ''Pripravljalne študije in dejavnosti organizacijskih struktur železniškega tovornega koridorja št. 5'' (v nadaljevanju: ukrep) na Izvajalsko agencijo TEN-T. Evropska komisija je decembra 2013 sprejela Sklep C(2013) 9187, s katerim je dodelila finančno pomoč za omenjeni ukrep tudi Sloveniji. V skladu s tem sklepom je MZIP so-upravičenec do sredstev EU za izvedbo ukrepa. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije (v nadaljevanju: AŽP) in družba SŽ - Infrastruktura, d.o.o., (v nadaljevanju: SŽ-INF) sta izvajalski telesi, ki izvajata ukrep. Leta 2014 je bil podpisan Sporazum o prenosu izvedbe ukrepa iz MZIP na AŽP in SŽ-INF in izvajanju nadzora nad izvedbo in porabo sredstev za ukrep ''Pripravljalne študije in dejavnosti organizacijskih struktur železniškega tovornega koridorja št. 5'', št. ukrepa 2012-EU-94126-S, med MZIP, AŽP in SŽ-INF.

Predvidene aktivnosti v letu 2015:Tržna študija prevoznih potreb na 5. železniškem tovornem koridorju je bila v osnutku zaključena decembra 2014 in bo v prvem četrtletju leta 2015 potrjena s strani upravnega odbora. Po potrditvi omenjene tržne študije s strani upravnega odbora se bo pričela izdelava izvedbenega načrta za 5. železniški tovorni koridor. Omenjeni izvedbeni načrt, izdelan na osnovi tržne študije, bo predvidoma potrjen s strani izvršnega odbora in objavljen v prvi polovici leta 2015. V zadnjem četrtletju leta 2015 bodo predvidoma vzpostavljene vse funkcije in strukture 5. železniškega tovornega koridorja, med drugim tudi enotna točka za dodeljevanje vlakovnih poti na 5. železniškem tovornem koridorju.


39

Začetek izvedbe in rok dokončanja projekta: 2013 – 2016.2.1.10 VZPOSTAVITEV 6. ŽELEZNIŠKEGA TOVORNEGA KORIDORJA

Projekt: Vzpostavitev 6. železniškega tovornega koridorja

Vrednost projekta:Ocenjena vrednost projekta znaša 1.018.148 EUR, od tega znaša vrednost predvidenega sofinanciranja EU s sredstvi TEN-T 242.228 EUR.

Cilji projekta:Cilji projekta so: zagotoviti delovanje upravnega odbora tovornega koridorja 6; izdelati izvedbeni načrt tovornega koridorja 6; zagotoviti začetek delovanje svetovalnih skupin tovornega koridorja 6; vzpostaviti »One-stop-shop« dodeljevanja vlakovnih poti tovornega koridorja 6; razviti internetno platformo tovornega koridorja 6.

Stanje na projektu in ukrepi:Implementacija enotnega notranjega trga Skupnosti ne poteka po načrtih. V ta namen je bila sprejeta Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 913/2010 za vzpostavitev tovornega koridorja v obliki, kot jo predvideva Uredba (EU) št. 913/2010 o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet. RS je na osnovi Uredbe (EU) št. 913/2010 o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet, v sodelovanju z ostalimi državami na poteku posameznih koridorjev, zavezana za vzpostavitev dveh koridorjev, od katerih morajo biti strukture za delovanje koridorja številka 6, ki v Sloveniji poteka od Hodoša do Sežane ter Divače do Kopra, vzpostavljene do 10. novembra 2013. Evropska komisija podpira države članice pri vzpostavitvi železniških tovornih koridorjev tako, da je na razpisu za dodelitev nepovratnih sredstev projektom na vseevropskem prometnem omrežju odobrila sredstva tudi za vzpostavitev struktur in strokovnih podlag posameznih tovornih koridorjev. Evropska komisija je 26.10.2012 izdala Sklep C(2012) 7813, s katerim je odobrila sofinanciranje ukrepa »»Študije, upravljavske strukture in dejavnosti za vzpostavitev 6. Železniškega tovornega koridorja«, št. 2011-EU-95093-S s sredstvi TEN-T. Projekt koordinira Evropsko gospodarsko interesno združenje za koridor D, katerega član je SŽ-Infrastruktura, ki je upravičenec glede na navedeni Sklep Komisije. Iz Slovenije pri izvedbi ukrepa sodelujeta JAŽP, ki izvaja aktivnosti v okviru svojih pooblastil dodeljevalca vlakovnih poti, in SŽ-Infrastruktura d.o.o., ki izvaja aktivnosti v okviru svojih pooblastil upravljavca železniškega omrežja.

Do sedaj izvedene aktivnosti na projektu:Marca 2013 je bil podpisan upravni dogovor med ministri, odgovornimi za promet, o vzpostavitvi 6. železniškega tovornega koridorja v okviru Uredbe (EU) št. 913/2010 Evropskega parlamenta in sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet (v nadaljevanju: Uredba (EU) št. 913/2010). Skladno z Uredbo (EU) št. 913/2010 je bil 6. železniški tovorni koridor ustanovljen v polni funkcionalnosti decembra 2013. Vzpostavljena je bila osnova za učinkovito upravljanje 6. železniškega tovornega koridorja, kot jo zahteva Uredba (EU) št. 913/2010. V letu 2013 je bila izvedena tržna študija, ki je predstavljala podlago za izdelavo izvedbenega načrta za 6. železniški tovorni koridor. Izdelan je bil izvedbeni načrt za 6. železniški tovorni koridor, ki je bil leta 2014 potrjen s strani izvršnega odbora, ki je sestavljen iz predstavnikov držav članic (Italija, Francija, Madžarska, Slovenija in Španija), preko katerih poteka 6. železniški tovorni koridor. Sporazum o sofinanciranju ukrepa in nadzoru nad izvedbo in porabo sredstev za ukrep TEN-T »Študije, upravljavske strukture in dejavnosti za vzpostavitev 6. Železniškega tovornega koridorja«, št. ukrepa 2011-EU-95093-S, med Ministrstvom za infrastrukturo, Javno agencijo za železniški promet Republike Slovenije in družbo SŽ - Infrastruktura, d.o.o., je bil podpisan avgusta 2014. V letu 2014 so bile vzpostavljene vse funkcije, potrebne za delovanje 6. železniškega tovornega koridorja, med drugim tudi enotna točka za dodeljevanje vlakovnih poti na 6. železniškem tovornem koridorju.

Predvidene aktivnosti v letu 2015:V letu 2015 so predvidene aktivnosti, ki so povezane s širitvijo poteka 6. železniškega tovornega koridorja preko Hrvaške, z vključitvijo 6. železniškega tovornega koridorja v informacijsko platformo

40

vseh devetih železniških koridorjev ter spremljanjem in analizo kakovosti storitev na 6. železniškem tovornem koridorju in razvoju tega koridorja.



2.1.11 NADGRADNJA ODSEKA ŽELEZNIŠKE PROGE SLOVENSKA BISTRICA - PRAGERSKO

Projekt: Nadgradnja odseka železniške proge Slovenska Bistrica - Pragersko

Vrednost projekta:Ocenjena vrednost projekta je 26.442.407 EUR, od tega znaša vrednost predvidenega sofinanciranja EU s sredstvi Kohezijskega sklada največ 21.269.631 EUR.

Cilji projekta:Cilji projekta so: dvigniti kategorijo proge s C3 (20 t/os in 72 kN/m) na D4 (22,5 t/os in 80 kN/m); nadgraditi levi tir na odseku Slovenska Bistrica-Pragersko v skupni dolžini 5.628 m in desni tir na istem odseku v skupni dolžini 5.551 m; sanirati predor Črešnjevec; obnoviti dva nivojska prehoda, ki bosta tlakovana z montažnimi gumijastimi ploščami.

Stanje na projektu in ukrepi:Projekt obravnava nadgradnjo odseka dvotirne elektrificirane proge št. 30 Zidani Most - Šentilj – državna meja, med postajo Slovenska Bistrica in postajo Pragersko. Kategorija proge bo D4 (22,5 t/os in 80 t/m). Po nadgradnji bo na celotnem obravnavanem odseku, razen v predoru, kjer je možno brez rekonstrukcije predora zagotoviti le minimalni svetli profil, zagotovljen normalni svetli profil po Pravilniku o pogojih za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje zgornjega ustroja železniških prog. Nadgradnja tirnih naprav bo zajemala obnovo levega tira, ki bo obnovljen na 5,63 km dolgem odseku proge od km 569+275 do km 574+903, desni tir pa na 5,55 km dolgem odseku od km 569+313 do km 574+863. Vsi elementi zgornjega in spodnjega ustroja bodo projektirani za kategorijo proge D4 (225 kN/os in 80 kN/m) in bodo dovoljevali višje hitrosti vlakov. Z nadgradnjo obeh tirov je predvidena tudi sanacija prepustov, mostov, zidov - poškodovanih in dotrajanih objektov spodnjega ustroja ter sanacija predora (deset prepustov, dva mostova in štirje oporni zidovi - nad progo) ter vgradnja tampona in ureditev odvodnjavanja progovnega telesa. Nadgrajena bosta 2 nivojska prehoda. Predvidena je ustrezna nadgradnja voznega omrežja glede na gradbene predelave oz. obnovo progovnega odseka Slovenska Bistrica-Pragersko. Ureditev SVTK naprav na celotnem odseku predstavlja prestavitev in zaščito SV in TK kablov ter njihovih priključkov.

Do sedaj izvedene aktivnosti na projektu:Izdelana je bila vsa potrebna dokumentacija za pridobitev EU sredstev na podlagi katere je bila v mesecu juniju 2014 izdana Odločbe o dodelitvi sredstev za projekt »Nadgradnja odseka železniške proge Slovenska Bistrica - Pragersko«. Prav tako je izdelana projektna in investicijska dokumentacija. Naročnik je oktobra 2013 objavil razpis za izbor izvajalca del za nadgradnjo odseka železniške proge Slovenska Bistrica – Pragersko. Pogodba za izvedbo del je bila podpisana v mesecu juniju 2014. Izvajalec del in nadzor sta bila uvedena v delo, rok dokončanja po pogodbi je julij 2015. Dela na terenu so se pričela izvajati v mesecu avgustu 2014, zapora desnega tira na omenjenem projektu se je pričela septembra 2014, dela na desnem tiru pa so bila zaključena decembra 2014. Izvedena je bila nadgradnja desnega tira v skupni dolžini 4 km, pričela so se dela na sanaciji treh nasipov ob desni strani, izvajala so se dela na objektih spodnjega ustroja, izvedena je bila nadgradnja vozne mreže na desnem tiru ter izvedeni so bili posegi na signalno-varnostnih napravah, ki jih je bilo potrebno izvesti zaradi nadgradnje desnega tira.

Predvidene aktivnosti v letu 2015:V letu 2015 se bo v mesecu februarju pričela zapora levega tira, ki bo predvidoma zaključena v mesecu maju 2015. Izvedena bo nadgradnja levega tira v skupni dolžini 4 km, dokončana bodo dela ne šestih

41

bočnih nasipih, dokončala se bodo dela na objektih spodnjega ustroja, izvedena bo nadgradnja vozne mreže na levem tiru ter izvedena bo ureditev odvodnjavanja progovnega telesa, dokončna ureditev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, ureditev NPr Leskovec ter celovita nadgradnja predora Črešnjevec.



2.1.12 VOZLIŠČE PRAGERSKO

Projekt: Vozlišče Pragersko - 1. faza


Cilji projekta:Cilji projekta so: izdelati, revidirati in recenzirati projektno dokumentacijo faze PGD in PZI za ureditev vozlišča z ureditvijo železniške postaje Pragersko, izdelati investicijsko dokumentacijo, prijaviti projekt za pridobitev evropskih sredstev za izvedbo, izpeljati postopke za odkupe zemljišč in pridobiti zemljišča za potrebe izvedbe projekta.

Stanje na projektu in ukrepi:Obstoječa postaja Pragersko predstavlja pomembno prometno vozlišče, ki služi tovornemu in potniškemu prometu tako v notranjem kot v mednarodnem prometu. Postaja je zastarela in sedaj obsega poleg postajnega poslopja in peronov tudi tirne naprave podrejene tehnologiji prometa (prevozni tiri, tiri za odpravo in sestavo vlakov, tiri za zbiranje tovora, tiri za deponiranje vagonov itd.). Peroni pred postajnim poslopjem so nepokriti ter med seboj povezani z nivojskimi prehodi. Na zahodnem delu območja postaje pa predstavlja ozko grlo tudi nivojski prehod glavne ceste 1. reda (G1 - 2, odsek št. 1290) Slovenska Bistrica – Hajdina – Ptuj – Ormož oz. bodoče občinske ceste. Zaradi potrebne posodobitve postaje Pragersko, kakor tudi zaradi zagotavljanja ustreznega priključevanja na načrtovano modernizirano železniško progo Pragersko – Ormož – Hodoš (dograditev drugega tira in elektrifikacija) je potrebno pristopiti na osnovi že izdelanega Idejnega projekta (IDP) k izdelavi Projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in Projekta za izvedbo (PZI) za ureditev vozlišča z ureditvijo železniške postaje Pragersko. Postaja Pragersko je vmesna postaja na dvotirni elektrificirani progi Zidani most - Maribor, razporedna postaja na enotirni progi Pragersko - Središče (Čakovec Hrvaška), nadzorna postaja za podrejene delovne enote postaj (Dolga gora, Slovenska Bistrica, Poljčane in Rače) in opravlja dolžnosti mejne postaje za vse vlake, ki prestopijo mejno črto na mejnem prehodu Središče – Čakovec (Hrvaška). Postaja je odprta za sprejem in odpravo potnikov v notranjem in mednarodnem prometu ter za sprejem in odpravo vagonskih pošiljk. Predvideni ukrepi zajemajo:

- optimizacijo tehnologije železniškega prometa, ki bo omogočilo maksimalno zmogljivost vozlišča Pragersko,

- ureditev in posodobitev železniške postaje Pragersko,- ureditev cest in nadomestitev nivojskih z izven nivojskimi prehodi

Do sedaj izvedene aktivnosti na projektu:Pobuda za pripravo državnega prostorskega načrta za rekonstrukcijo železniške postaje Pragersko je bila podana v avgustu 2009, sklep o začetku priprave DPN pa je bil sprejet na Vladi RS konec leta 2009. V januarju 2010 je bil izdelan osnutek DPN. V februarju je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, zaprosil nosilce urejanja prostora za smernice. Zadnje dopolnitve smernic so bile pridobljene v avgustu 2010. V marcu 2010 je bil potrjen Dokument identifikacije investicijskega projekta. Po izvedbi javnih naročil in izboru izvajalcev se je v oktobru 2010 pričela izdelava idejne zasnove rekonstrukcije železniške postaje, ki je bila zaključena v marcu 2011. Po potrditvi izdelane

42

idejne zasnove s strani upravljavca Slovenske železnice d.o.o. in naročnika se je konec maja 2011 pričela izdelava idejnega projekta in PIZ. PIZ je bila obravnavana na Strokovni komisiji za pregled in presojo investicijske dokumentacije za javno železniško infrastrukturo v septembru 2011 in zaradi nekaterih pomislekov zavrnjena s strani komisije. V letu 2011 je bila zaključena izdelava geodetskih podlag. V februarju 2012 je bil zaključen in oddan idejni projekt. Dopolnjena PIZ je bila posredovana v ponovno presojo komisiji v začetku leta 2012 in obravnavana na Komisiji za pregled in oceno investicijske dokumentacije na področju državnih cest, javne železniške infrastrukture, letalstva in pomorstva v juniju 2012. Izdelan je osnutek DPN, okoljsko poročilo in posebne strokovne podlage s področja varstva okolja. Izdelan osnutek DPN z utemeljitvijo variante je bil avgusta 2012 javno razgrnjen. Septembra 2012 je bila ponovno dopolnjena PIZ posredovana komisiji, ki jo je oktobra 2012 potrdila. Marca 2013 je bila pripravljena vloga za sofinanciranje s sredstvi TEN-T za izdelavo projektne dokumentacije PGD in PZI. Aprila 2013 je bila potrjena PIZ ''Rekonstrukcija železniške postaje Pragersko'', ki jo je junija 2011, dopolnjeno februarja in septembra 2012, izdelala družba IGIKON Projektiva in svetovanje d.o.o., Ljubljana, in s sklepom z dne 3.4.2013 potrdil minister za infrastrukturo in prostor. Zaradi predlagane uvrstitve projekta ''Vozlišče Pragersko – 1. faza'' v načrt razvojnih programov je bil leta 2013 izdelan Dodatek k predinvesticijski zasnovi ''Rekonstrukcija železniške postaje Pragersko'', ki ga je s sklepom z dne 20.8.2013 potrdil minister za infrastrukturo in prostor. 27.11.2013 je bil izdan Sklep o dodelitvi finančne pomoči Unije za projekte skupnega interesa “Izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo za ureditev vozlišča z ureditvijo železniške postaje Pragersko” – 2012-SI-06083-S S – na področju vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T). Uredba o DPN je bila sprejeta 14.02.2014. Javni razpis za izdelavo Projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in Projekta za izvedbo (PZI) za ureditev vozlišča z ureditvijo železniške postaje Pragersko je bil objavljen na portalu javnih naročil Ministrstva za infrastrukturo dne 25.7.2014, pod št. JN7973/2014. Na naslov naročnika so prispele tri ponudbe in 22.9.2014 se je izvedlo javno odpiranje ponudb. Prav tako pa je bil istega dne vložen zahtevek za revizijo na razpisno dokumentacijo. Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DRK) je 29.10.2014 sprejela sklep, da se postopek oddaje javnega naročila za izdelavo Projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in Projekta za izvedbo (PZI) za ureditev vozlišča z ureditvijo železniške postaje Pragersko v celoti razveljavi. 5.11.2014 se je izdelal Predlog o začetku ponovljenega razpisa s terminskim in finančnim planom aktivnosti. Objava razpisne dokumentacije na portalu javnih naročil se je izvedla 01.12.2014. Na naslov naročnika sta prispeli dve ponudbi in 12.01.2014 se je izvedlo javno odpiranje ponudb. Izdan je sklep o izboru najugodnejšega ponudnika. Za izvedbo postopkov, potrebnih za odkupe zemljišč, so bili izdelani geodetski elaborati, ki so bili predani na Geodetsko upravo. Izvedel se je prenos lege gradbenih parcel na teren. Izvedli so se postopki za izbor cenilca za potrebe odkupov zemljišč in izdelujejo se cenitve zemljišč in objektov.

Predvidene aktivnosti v letu 2015:Predvidena je izdelava projektne dokumentacije faze PGD in PZI, izdelava investicijskega programa in študije izvedbe, izvajali se bodo postopki za odkupe zemljišč in predvidena je izvedba odkupov v višini 40% celotnega deleža zemljišč.


Začetek izvedbe in rok dokončanja projekta: 2013-2015.

2.1.13 VZDRŽEVALNA DELA V JAVNO KORIST

Na evidenčnem projektu so v letu 2015 evidentirana sredstva v višini 200.000 EUR, in sicer v celoti za financiranje priprave investicijske in projektne dokumentacije za izvedbo projekta Nadgradnja odseka proge Poljčane-Slovenska Bistrica.

Projekt: Nadgradnja odseka proge Poljčane-Slovenska Bistrica

Vrednost projekta:

43

Ocenjena vrednost projekta je 52.300.000 EUR od tega znaša vrednost predvidenega sofinanciranja EU s sredstvi CEF največ 18.400.000 EUR.

Cilj projekta: Cilja projekta sta nadgraditi odsek železniške proge Poljčane-Slovenska Bistrica, ki obsega nadgradnjo levega in desnega tira na odseku Poljčane–Slovenska Bistrica v dolžini približno 3 km ter nadgraditi železniški postaji Poljčane ter Slovenska Bistrica.

Stanje na projektu in potrebni ukrepi: Odločitev za nadgradnjo odseka železniške proge Poljčane-Slovenska Bistrica temelji na potrebi po izboljšanju prevoznih storitev in zagotoviti zadostnih zmogljivosti na omenjenem odseku železniške proge za bodoče prometne potrebe V. panevropskega železniškega koridorja. V letu 2016 se bodo v okviru nadgradnje odseka železniške proge Poljčane-Slovenska Bistrica izvajala dela na postaji Poljčane, predvidoma pa bodo izvedena tudi dela na nadgradnji enega tira na odseku Poljčane-Slovenska Bistrica. V letu 2017 se bodo nadaljevala dela na nadgradnji drugega tira na odseku Poljčane-Slovenska Bistrica ter izvajala se bodo dela na nadgradnji postaje Slovenska Bistrica. Vsa dela bodo predvidoma zaključena v letu 2018.

Do sedaj izvedene aktivnosti na projektu:Leta 2012 je bila izdelana projektna dokumentacija. Predinvesticijska zasnova za izvedbo projekta Poljčane-Slovenska Bistrica je bila končana leta 2015. Predvidene aktivnosti v letu 2015:V letu 2015 je še predvidena priprava investicijskega programa ter razpisa za izvedbo del ter nadzora projekta Poljčane-Slovenska Bistrica.



2.2 DOMAČI PROJEKTI

Domači projekti so tisti, katerih izvajanje se financira izključno s sredstvi proračuna Republike Slovenije. Obseg izvajanja domačih projektov bo odvisen od prioritet, povezanih z izvajanjem projektov, sofinanciranih s sredstvi EU, in dejanske razpoložljivosti namenskih sredstev proračuna Republike Slovenije z naslova prispevkov in pristojbin za izvedbo investicij in vzdrževanja JŽI.

Tabela 9: Seznam domačih projektov, ki se bodo izvajali v okviru nadgradenj JŽI, v letu 2015 (v EUR):

Naziv projekta Skupaj*

Varstvo okolja-protihrupne ograje Celje- Maribor 300.000,00Varstvo okolja-protihrupna zaščita 1.750.000,00

44

Zavarovanje nivojskih prehodov 500.000,00Intervencijski ukrepi 516.982,11Nadgradnja ljubljanskega železniškega vozlišča 497.836,72Ureditev nivojskega prehoda Rakek 205.637,50Ureditev nivojskega prehoda Dobova izvoz 179.729,58Postavitev nove prevozne elektronapajalne postaje Mala Bukovica 2.193.293,83Modernizacija Kočevske proge 300.000,00SKUPAJ 6.443.479,74

* Financiranje domačih projektov je v letu 2015 v celoti predvideno z namenskimi sredstvi. 2.2.1 VARSTVO OKOLJA-PROTIHRUPNE OGRAJE CELJE- MARIBORProjekt: Varstvo okolja-protihrupne ograje Celje- Maribor

Vrednost projekta:Ocenjena vrednost projekta je 10.720.102 EUR.

Cilji projekta:Cilji projekta so postaviti 9 protihrupnih ograj v skupni dolžini 4.280 m in izvesti pasivno protihrupno zaščito na 674 kritično preobremenjenih stavbah, kjer bodo po postavitvi 9 protihrupnih ograj v skupni dolžini 4.280 m še vedno presežene kritične vrednosti kazalcev hrupa na odseku glavne železniške proge št. 30 Celje-Maribor.

Do sedaj izvedene aktivnosti na projektu:Izvedena je bila pasivna protihrupna zaščita 1. in 2. faze za kritično preobremenjene stavbe z varovanimi prostori na območju občin Celje, Štore, Poljčane, Slov. Bistrica, Maribor, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Slov. Konjice, Rače-Fram in Hoče-Slivnica, ki mejijo na glavno železniško progo št. 30 Zidani Most-Šentilj.-d.m.. Izdelana je bila novelacija študije obremenitve okolja s hrupom s predlogi protihrupnih ukrepov na območjih, na katerih je predvidena postavitev protihrupnih ograj ob glavni železniški progi št. 30 na odseku Celje-Maribor. Rezultati novelacije omenjene študije so pokazali, da je postavitev protihrupnih ograj ob železniških postajah Maribor Tezno ob Nasipni ulici, Rače, Hoče in Pragersko ekonomsko upravičena. Postavitvi protihrupnih ograj ob železniških postajah Pragersko in Maribor Tezno ob Nasipni ulici bosta predvidoma izvedeni v okviru drugih projektov na področju železnic

Predvidene aktivnosti v letu 2015:Projektna dokumentacija in investicijski programi za izvedbo aktivnih protihrupnih ukrepov (postavitev dveh protihrupnih ograj) se bodo predvidoma pričeli in končali izdelovati v letu 2015. Projektna dokumentacija za izvedbo pasivnih protihrupnih ukrepov 3. faze (definirani v novelaciji omenjene študije) se je pričela izdelovati v decembru leta 2014, končana pa bo v aprilu 2015. V letu 2015 je predvidena izvedba pasivne protihrupne sanacije kritično preobremenjenih stavb 3. faze na odseku železniške proge Celje-Maribor v občinah Štore, Poljčane, Rače-Fram in Hoče-Slivnica (33 stanovanjskih stavb). V letu 2016 se bo predvidoma pričela postavitev protihrupnih ograj ob železniških postajah Rače in Hoče, ki se bo končala v letu 2017.

Načrtovani izdatki za financiranje aktivnosti v letu 2015 znašajo 300.000,00 EUR.Začetek izvedbe in rok dokončanja projekta: 2009-2017.2.2.2 VARSTVO OKOLJA - PROTIHRUPNA ZAŠČITAProjekt: Varstvo okolja-protihrupna zaščita 2014-2015


Cilji projekta:Cilji projekta v letu 2015 so izvesti aktivne protihrupne ukrepe (postaviti 0,8 km protihrupnih ograj) ter izvesti pasivne protihrupne ukrepe v varovanih prostorih stanovanjskih stavb za 7 % kritično

45

preobremenjenih prebivalcev (1.400 prebivalcev) v Sloveniji, razen odseka Celje-Maribor.

Do sedaj izvedene aktivnosti na projektu:V letu 2014 so bili izdelani elaborati za izvedbo pasivne protihrupne zaščite za kritično preobremenjene stanovanjske stavbe ob glavni železniški progi št. 30 Zidani Most-Šentilj-d.m. v občini Laško in na odseku od meje z občino Laško do železniške postaje Celje ter izdelane in recenzirane strateške karte hrupa za pomembne železniške proge v Sloveniji, razen odseka Celje-Maribor (odsek glavne železniške proge št. 10 od Zidanega Mosta do Ljubljane, odsek glavne železniške proge št. 30 od Zidanega Mosta do Celja in odsek glavne železniške proge št. 50 od Ljubljane do Divače), ter za ostale železniške proge na območjih Mestne občine Ljubljana in Mestne občine Maribor. V maju 2014 se je končalo izvajanje druge faze pasivne protihrupne zaščite za kritično preobremenjene stavbe ob železniški postaji Jesenice. V letu 2014 so bili izdelani IDP in izvedbeni načrti za postavitev PH ograje v Notranjih goricah.

Predvidene aktivnosti v letu 2015:V prvi polovici leta 2015 se bo predvidoma pričela izdelava II. faze operativnega programa varstva pred hrupom za območja ob pomembnih železniških progah v Republiki Sloveniji, razen odseka Celje-Maribor, ki se bo predvidoma zaključila v letu 2015. V okviru omenjenega operativnega programa bo predstavljeno izvajanje protihrupnih ukrepov na slovenskem železniškem omrežju, razen odseka Celje-Maribor (omenjeni ukrepi pasivne in aktivne protihrupne zaščite se bodo izvajali po prioriteti glede na obremenjenost poselitvenih območij s hrupom, ki bo določena na podlagi ugotovitev strateških kart hrupa za pomembne železniške proge v Republiki Sloveniji, razen odseka Celje-Maribor, ter za ostale železniške proge na območju Mestne občine Ljubljana in Mestne občine Maribor). V letu 2015 bodo predvidoma izvedeni pasivni protihrupni ukrepi za vse kritično preobremenjene stavbe z varovanimi prostori ob glavni železniški progi št. 30 v občini Laško in na odseku od meje z občino Laško do železniške postaje Celje. V letu 2015 je predviden pričetek izdelave projektne in investicijske dokumentacije za postavitev treh protihrupnih ograj (lokacije ograj bodo natančneje določene na osnovi ugotovitev zgoraj omenjenih strateških kart hrupa), katerih izvedba se bo predvidoma pričela v letu 2016 in zaključila v letu 2017 na projektu, v okviru katerega bo predvideno izvajanje protihrupnih ukrepov (PH) na slovenskem železniškem omrežju, razen odseka Celje-Maribor, po letu 2015. V letu 2015 bodo izdelani elaborati za pasivno PH zaščito za predvidoma 17 stanovanjskih stavb severno od žel. postaje Maribor, kjer je presežena kritična vrednost kazalca hrupa na fasadah teh objektov.

Načrtovani izdatki za financiranje aktivnosti v letu 2015 znašajo 1.750.000,00 EUR.Začetek izvedbe in rok dokončanja projekta: Projekt se izvaja kontinuirano iz leta v leto. V načrt razvojnih programov je uvrščen do vključno leta 2015.

2.2.3 ZAVAROVANJE NIVOJSKIH PREHODOV

Projekt: Zavarovanje nivojskih prehodov 2014-2015

Vrednost projekta: Ocenjena vrednost projekta je 1.269.583 EUR.

Cilji projekta:Cilji projekta v letu 2015 so: zavarovati 6 nivojskih prehodov, ukiniti 11 nivojskih prehodov in zgraditi povezovalne ceste, kjer je to potrebno zaradi ukinitve nivojskih prehodov.

Do sedaj izvedene aktivnosti na projektu:Zgrajen je bil novi nivojski prehod (NPr) v Podčetrtku v km 43+450 regionalne železniške proge št. 33 d.m.-Imeno-Stranje in ukinjen NPr v km 43+737 za cestna vozila ter preurejen v prehod samo za pešce. Izveden Inženiring na projektu Izdelava projektno-tehnične dokumentacije do vključno pridobljenega gradbenega dovoljenja za gradnjo izvennivojskega križanja Maistrove ulice z glavno železniško progo št. 30 Zidani most-Šentilj-d.m. v Šentilju. Izdelana in revidirana je bila projektna dokumentacija ter izvedeno zavarovanje NPr Solkan v km 87+362 reg. žel. proge št. 70 Jesenice-Nova Gorica-Sežana. Izdelane so bile pregledne situacije nivojskih prehodov za reg. žel. progo št. 81 Sevnica-Trebnje.

46

Izvajala se je dopolnitev zavarovanja NPr Pristava v km 50+251 na reg. žel. progi št. 33 d.m.-Imeno-Stranje. Izdelana je bila projektna dokumentacija PGD in PZI za rekonstrukcijo žel. postajališča Maribor Tabor in gradnjo podvoza na Ljubljanski ulici v Mariboru. Leta 2012 so se pričele izvajati aktivnosti za odkup zemljišč, ki so potrebna zaradi izgradnje povezovalne ceste Pesnica-Ranca in posledično ukinitev 3 nivojskih prehodov (Ranca 2, Ranca 3 in Ranca 4), vendar so bile istega leta ustavljene, ker občina Pesnica še ni pridobila prostorske dokumentacije. V letu 2014 so bili v sklopu izvajanja projekta zgrajena povezovalna cesta Obrež-Grabe ter ukinjena nivojska prehoda Obrež 2 v km 46+749 in Obrež 3 v km 47+263 glavne železniške proge št. 44 Ormož-Središče-d.m..

Predvidene aktivnosti v letu 2015:V teku so: izdelava potrebne projektne dokumentacije in gradnja povezovalnih cest na odseku Ortnek-Kočevje ob regionalni železniški progi št. 82 Grosuplje-Kočevje , ki se bodo predvidoma končale v letu 2015. V letu 2015 je predvidena izdelava potrebne tehnične dokumentacije za zavarovanje in ukinitev nivojskih prehodov ter gradnjo povezovalnih cest, povezanih z ukinitvijo nivojskih prehodov, ki še ni bila izdelana za preostale nivojske prehode na regionalni železniški progi št. 82 Grosuplje-Kočevje. Po izdelavi dokumentacije je predviden začetek zavarovanj oziroma ukinitev nivojskih prehodov in gradnje povezovalnih cest, ki se bodo predvidoma končale po letu 2015 na projektu, v okviru katerega bo predvideno izvajanje in financiranje navedenih aktivnosti po letu 2015. V letu 2015 se bo pričelo in končalo sofinanciranje gradnje povezovalne ceste Jareninska-Bedrač, v okviru katere bo ukinjen tudi nivojski prehod v km 607+107 glavne železniške proge št. 30 v občini Šentilj. V letu 2015 je predvidena izdelava izvedbenega načrta ter pričetek gradnje rekonstrukcije podvoza Podklanc v km 64+528 na regionalni železniški progi št. 34 Maribor-Prevalje-d.m. v občini Dravograd, ki se bo predvidoma zaključila v letu 2016. V letu 2015 se bo pričela izdelava projektne dokumentacije za gradnjo povezovalnih cest, povezanih z ukinitvami nivojskih prehodov v občinah Šmarje pri Jelšah in Šentilj, ki se bo predvidoma zaključila v letu 2016. V letu 2015 se bodo pričele gradnje in rekonstrukcije povezovalnih cest ter ukinitve nivojskih prehodov v zgoraj omenjenih občinah, ki se bodo predvidoma zaključile v letu 2017. Izvajanje oz. financiranje zgoraj navedenih aktivnosti, ki se ne bo končalo do konca leta 2015, se bo nadaljevalo in končalo na projektu, v okviru katerega bo predvideno izvajanje in financiranje navedenih aktivnosti po letu 2015.


Začetek izvedbe in rok dokončanja projekta: Projekt se izvaja kontinuirano iz leta v leto. V načrt razvojnih programov je uvrščen do vključno leta 2015.2.2.4 INTERVENCIJSKI UKREPI Projekt: Intervencijski ukrepi 2014-2015

Vrednost projekta:Ocenjena vrednost projekta je 911.403 EUR.

Cilji projekta:Cilji projekta v letih 2014 in 2015 so: zgraditi dve novi postajališči z zavetiščem, zgraditi podhod ob železniškem postajališču Štore, ukiniti 12 nivojskih prehodov, zgraditi 1,0 km novih in rekonstruirati 1,5 km obstoječih povezovalnih cest med nivojskimi prehodi, odstraniti dva dotrajana objekta javne železniške infrastrukture, ki ne služita več svojemu namenu.

Do sedaj izvedene aktivnosti na projektu:V juliju 2014 se je pričela nadgradnja železniškega postajališča Ruše tovarna ob regionalni železniški progi št. 34 Maribor-Prevalje-d.m.. Pomanjkljivosti, ugotovljene na končnem tehničnem pregledu v zvezi z nadgradnjo omenjenega železniškega postajališča, bodo predvidoma odpravljene do konca aprila 2015. V letu 2014 se je pričela izdelava idejnih zasnov za nadgradnjo glavne železniške proge E70 d.m.-Dobova-Ljubljana-Sežana-d.m. na odseku Zidani most-Litija-Ljubljana Zalog, ki bo zaključena v letu 2015.

47

Predvidene aktivnosti v letu 2015:V letu 2015 bodo odkupljena zemljišča, potrebna za gradnjo parkirišča in železniškega postajališča Vnanje gorice, pridobljeno bo gradbeno dovoljenje in pričela se bo gradnja novega parkirišča in železniškega postajališča Vnanje gorice v občini Brezovica, ki se bo končala v letu 2016 na projektu, v okviru katerega bo predvideno izvajanje in financiranje te aktivnosti po letu 2015. V letu 2015 bosta odstranjeni postajališče Ožbalt v km 27+353 regionalne železniške proge št. 34 in čuvajnica Ižakovci v km 28+711 glavne železniške proge št. 41 Ormož-Hodoš-d.m., ki ne služita več svojemu namenu in JŽI objekt na naslovu Grobelno 101. Prav tako bo v letu 2015 izdelana študija nove železniške povezave med Bad Radkersburgom in Gornjo Radgono. V letu 2015 bosta izdelani investicijska dokumentacija in vloga za prijavo projekta Poljčane-Slovenska Bistrica na razpis CEF ter zgrajeno novo parkirišče ob železniški postaji Grobelno. V letu 2015 se bo pričela in končala izdelava izvedbenih načrtov za obnovo železniškega postajališča Ravne na Koroškem v km 70+994 regionalne železniške proge št. 34, v letu 2015 pa se bo predvidoma pričela tudi obnova omenjenega železniškega postajališča, ki se bo končala v letu 2016 na projektu, v okviru katerega bo predvideno izvajanje in financiranje te aktivnosti po letu 2015.


Začetek izvedbe in rok dokončanja projekta: Projekt se izvaja kontinuirano iz leta v leto. V načrt razvojnih programov je uvrščen do vključno leta 2015.

2.2.5 NADGRADNJA LJUBLJANSKEGA ŽELEZNIŠKEGA VOZLIŠČA

Projekt: Nadgradnja ljubljanskega železniškega vozlišča – 1. faza


Cilji projekta:Cilj projekta je pripraviti potrebne strokovne podlage in dokumentacijo do sprejetja uredbe o DPN za nadgradnjo ljubljanskega železniškega vozlišča.

Stanje na projektu in ukrepi:LŽV predstavlja stičišče V. in X. panevropskega železniškega koridorja, ki se združujeta prav na zahodnem delu potniške postaje Ljubljana ter skozi njo nadaljujeta pot proti vzhodu. LŽV tvorijo danes poleg vseh tirnih naprav tudi progovne naprave in spremljajoči objekti od Dunajske ceste na zahodu, mimo ljubljanske potniške postaje vse do Ljubljanice na vzhodu, kjer se konča ranžirni kolodvor Zalog ter vse železniške proge, ki se priključujejo na omenjeno območje. Kljub številnim študijam, ki so bile izdelane v preteklosti, se do danes stanje ni spremenilo, trase železniških prog še vedno potekajo na mestnem območju Ljubljane v celoti na nivoju terena. Izven nivojska križanja cest z železnicami so ustrezno urejena le na delu omrežja, v glavnem so to križanja pomembnih mestnih prometnic. Večinoma še vedno prevladujejo nivojska križanja opremljena z zapornicami, kar povzroča, predvsem v prometnih konicah, večje zastoje v cestnem prometu. Eden ključnih ciljev bodočih rešitev je zato tudi odprava teh nivojskih križanj, ki bo prinesla velike prednosti tako cestnemu kot tudi železniškemu prometu. V sklopu priprav na gradnjo je v okviru prve faze predvidena priprava DPN v skladu z veljavnimi predpisi o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor in predpisi za investicije v javno železniško infrastrukturo.

Do sedaj izvedene aktivnosti na projektu:Za nadgradnjo LŽV je bil usklajen in v februarju 2010 sprejet sklep o pripravi DPN po Zakonu o prostorskem načrtovanju. Na podlagi predhodne študije ureditve LŽV in sklepov projektnega sveta sta bili določeni varianti, ki naj bi bili podrobneje obravnavani v postopku priprave DPN. Marca 2010 je bil izdelan osnutek DPN in pridobljene smernice nosilcev urejanja prostora. Jeseni 2011 je bil izveden javni posvet, namenjen seznanitvi strokovne javnosti z načrtovanim projektom. Decembra 2011 je bil izveden sestanek s predstavniki železničarske stroke, na katerem so bili izraženi številni pomisleki v

48

zvezi z načrtovanimi rešitvami vozlišča. Dogovorjeno je bilo, da se navedeni pomisleki in dvomi o posameznih variantah ustrezno tehnično in projektno preverijo v fazi podrobnejše obdelave variant. Izdelana je tudi analiza prostora in usmeritve projektantu in potrjen dokument identifikacije investicijskega projekta. V začetku aprila 2012 je bila zaključena analiza smernic, predlogov in pripomb javnosti. Gradivo je bilo obravnavano na Prostorski konferenci aprila 2012, ki je potrdila predlog novega Sklepa o pripravi DPN. Gradivo za sprejem sklepa o pripravi DPN je bilo posredovano v vladno proceduro v juniju 2012, v juliju in avgustu 2012 pa je potekalo usklajevanje z Ministrstvom za finance. Zaradi visokih ocenjenih investicijskih vrednosti variant nadgradnje LŽV in glede na splošno gospodarsko stanje in finančne sposobnosti Republike Slovenije je bila na MZIP sprejeta odločitev, da se ponovno preverijo izhodišča za načrtovanje nadgradnje LŽV in poiščejo cenejše in finančno sprejemljivejše rešitve ureditve LŽV, ki bi izkazovale tudi večjo ekonomsko upravičenost. V letu 2013 je potekala priprava za sprejem novega sklepa o pričetku izdelave DPN – sklep potrjen v decembru 2013. Hkrati je potekala priprava projektnih nalog za izdelavo strokovnih podlag za izdelavo študije variant, Študijo variant (ŠV) in okoljsko poročilo (OP). V letu 2014 se je zaključilo usklajevanje projektne naloge za izdelavo strokovnih podlag in funkcionalnega vidika vrednotenja za študijo variant Ljubljanskega železniškega vozlišča z Mestno občino Ljubljana.

Predvidene aktivnosti v letu 2015:V okviru nadaljevanja postopka priprave DPN se bo preverila možnost optimizacije načrtovanih rešitev oz. določitev novega koncepta ureditve LŽV, ki v večji meri upošteva racionalnost in gospodarnost pričakovanih rešitev. S tem ciljem je potrebno izdelati strokovne podlage za opredelitev ukrepov za povečanje prepustnosti prog in izpolnitev standardov TEN-T na progah Sredozemskega in Baltsko-jadranskega koridorja v Republiki Sloveniji, in sicer za nivo predštudije upravičenosti. Rezultati strokovnih podlag za koridorske proge naj bi v zaključkih podali med drugim tudi izhodišča in odgovore o prometnih potrebah in potrebnih ukrepih na območju LŽV, ki bi jih bilo smiselno upoštevati pri nadaljnjem načrtovanju LŽV. Naloga za koridorske proge bo predvidoma zaključena konec leta 2015. Sledi nadaljevanje postopka priprave DPN za LŽV.


Začetek izvedbe in rok dokončanja projekta: 2013-20182.2.6 UREDITEV NIVOJSKEGA PREHODA RAKEK

Projekt: Ureditev nivojskega prehoda Rakek- 1. faza


Cilji projekta:Cilj projekta je pripraviti potrebne strokovne podlage in dokumentacijo do sprejetja uredbe o DPN za ureditev NPr Rakek.

Stanje na projektu in ukrepi:Na glavni železniški progi št. 50 Ljubljana - Sežana - državna meja se v km 621+482 nahaja nivojski prehod regionalne ceste R3-640 ob železniški postaji Rakek. V ožjem območju nivojskega prehoda (v km 621+513) se nahaja podvoz regionalne ceste R1-212, v katerem je zaradi preozkega svetlega profila podvoza promet urejen s pomočjo semaforja. S preureditvijo nivojskega prehoda v km 621+482 na železniški progi Ljubljana - Sežana, v Rakeku, v izven nivojsko križanje, bo dosežena večja varnost za vse udeležence v prometu, tako cestnem kot tudi železniškem. V sklopu priprav na gradnjo je v okviru prve faze predvidena priprava državnega prostorskega načrta v skladu z veljavnimi predpisi o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor in predpisi za investicije v javno železniško infrastrukturo.

Do sedaj izvedene aktivnosti na projektu:Za ureditev NPr Rakek so bile na podlagi izdane odločbe Ministra za promet, ki nalaga ukinitev NPr na

49

R3-640 po izvedbi novega podvoza na R1-212 in navezavi R3-640, izdelane geodetske podlage in idejne zasnove možnih variant ureditve izven nivojskega prehoda. Na osnovi izdelanih idejnih zasnov je bila s strani ministra za promet v februarju 2010 podana pobuda za pripravo DPN. Usklajen in sprejet je bil sklep o pripravi DPN po Zakonu o prostorskem načrtovanju. Izdelan in potrjen je bil dokument identifikacije investicijskega projekta. Zaradi uveljavitve novega Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor je bila izdelana dopolnitev pobude za pripravo DPN in izvedena dodatna optimizacija predlaganih variant ureditev izven nivojskega prehoda. V avgustu 2011 so bili nosilci urejanja prostora zaprošeni za podajo smernic, v septembru 2011 pa je bil izveden javni posvet. Nov sklep o pripravi DPN je bil v mesecu decembru 2011 obravnavan na Prostorski konferenci in po potrditvi posredovan v sprejem na Vlado RS. Sklep o pripravi DPN je bil sprejet na Vladi RS oktobra 2012. Marca 2013 je bilo JN za izbor izdelovalca študije variant (ŠV) in okoljskega poročila (OP) objavljeno na portalu javnih naročil. Izdelava ŠV in OP podpisana marca 2014, izvajalec pa je bil aprila 2014 uveden v delo. Izdelane so vse strokovne podlage za Študijo variant in osnutek okoljskega poročila.

Predvidene aktivnosti v letu 2015:Recenzija in dokončanje izdelave ŠV in OP, pregled in potrditev PIZ s strani KIOP, pridobljen bo sklep ministra in začela so bo izdelava DPN.



2.2.7 UREDITEV NIVOJSKEGA PREHODA DOBOVA IZVOZ

Projekt: Ureditev nivojskega prehoda Dobova izvoz – 1. faza


Cilji projekta:Cilj projekta je pripraviti potrebne strokovne podlage in dokumentacijo do sprejetja uredbe o državnem prostorskem načrtu za ureditev nivojskega prehoda Dobova izvoz.

Stanje na projektu in ukrepi:Na glavni železniški progi št. 10 državna meja-Dobova-Ljubljana nahaja nivojski prehod lokalne ceste na izvozu z železniške postaje Dobova. V ožjem območju nivojskega prehoda se nahaja križišče lokalnih cest in javnih poti ter poslovni objekt z manipulativno - parkirnimi površinami. Preko obstoječega nivojskega prehoda poteka promet šolskih avtobusov in dostop do turističnih krajev. S preureditvijo nivojskega prehoda v km 454+322 na železniški progi državna meja - Dobova - Zidani Most, v Dobovi, v izven nivojsko križanje, bo dosežena večja varnost za vse udeležence v prometu, tako cestnem kot tudi železniškem. V sklopu priprav na gradnjo je v okviru prve faze predvidena priprava DPN v skladu z veljavnimi predpisi o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor in predpisi za investicije v javno železniško infrastrukturo.

Do sedaj izvedene aktivnosti na projektu:Za ureditev NPr Dobova izvoz je bila pobuda za pripravo DPN podana v juliju 2009, sklep o pripravi DPN pa sprejet v maju 2010. Dokument identifikacije investicijskega projekta je bil potrjen aprila 2010. Na podlagi sklepa o pripravi DPN so bile izdelane idejne zasnove variant, osnutek DPN in poleti 2010 pridobljene smernice nosilcev urejanja prostora ter jeseni 2010 izdelana analiza smernic. Razpisna dokumentacija za javno naročilo za pridobitev izdelovalca študije variant (ŠV) in okoljskega poročila (OP) je bila pripravljena novembra 2012, konec leta 2012 je bilo objavljeno javno naročilo. Konec maja 2013 je bila podpisana pogodba z izdelovalcem ŠV in OP. Po uvedbi v delo v začetku junija 2013, je potekala priprava nabora variant, usklajevanje z lokalno skupnostjo in priprava metodologije. Izdelane

50

so bile dodatno potrebne geodetske podlage. Tekom izdelave ŠV in strokovnih podlag (projektna dokumentacija IDP je potekalo tudi usklajevanje z lokalno skupnostjo (potrjevanje nabora variant za nadaljnje delo), zagotavljanje ustreznih geodetskih podlag (dopolnitev geodetskih podlag za izdelavo IDP, pridobljeni so bili podatki s strani upravljavca železniške infrastrukture za potrebe izdelave IDP (upoštevanje hitre proge Dobova – Ljubljana) in podatki o zemljiščih v uporabi kmetijskih gospodarstev, evidenc o dejanski rabi kmetijskih in gozdnih zemljišč ter nekaterih drugih podatkov. Izdelana je Študija variant (PIZ) na podlagi idejnih projektov.

Predvidene aktivnosti v letu 2015:ŠV (PIZ) bo predana v pregled in potrditev na KIOP. Po pridobitvi sklepa ministra se bo pričel izdelovati osnutek DPN.



2.2.8 POSTAVITEV NOVE PREVOZNE ENP MALA BUKOVICA

Projekt: Postavitev nove prevozne elektronapajalne postaje Mala Bukovica


Cilj projekta:Cilj projekta je obnoviti stojišče ter postaviti novo prevozno ENP Mala Bukovica in jo priključiti na omrežje vozne mreže, s čimer bo zagotovljena zadostna napetost vozne mreže in dovolj zanesljivo napajanje električne vleke na odseku železniške proge Pivka-Šapljane.

Stanje na projektu in potrebni ukrepi: Hrvaške železnice opuščajo enosmerni sistem napajanja električne vleke (3 kV DC), ki je trenutno v uporabi tudi na slovenskem železniškem omrežju in prehajajo na izmenični sistem napajanja (25 kV AC). Mejna postaja med različnima sistemoma vleke bo postaja Šapljane. To pomeni, da bo železniška proga Pivka-Šapljane napajana enostransko s sistemom 3 kV DC iz ENP Pivka. Zaradi dolžine enostransko napajanega odseka, ki znaša 27,8 km in vzponov proge na tem odseku, ki znašajo tudi do 13%, bi na voznem omrežju lahko prišlo do velikih padcev napetosti, kar bi negativno vplivalo na zanesljivost električne vleke, v določenih primerih bi lahko bila tudi onemogočena. Odsek proge Pivka-Šapljane je del mednarodnega železniškega omrežja prog (E65), ki poteka na relaciji Gdynia-Varšava-Breclav-Dunaj-Bruck na Muri-Beljak-Jesenice-Ljubljana-Pivka-Reka. Proge na omenjenem železniškem omrežju so po sporazumih AGC in AGTC opredeljene kot pomembnejše proge za mednarodni kombinirani transport. Na podlagi tega morajo biti na teh progah veljavni sklepi Evropske komisije z dne 26.04.2011, ki se nanašajo na tehnične specifikacije za interoperabilnost (TSI) v zvezi z ''energijskim'' podsistemom vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti. V preteklosti je bila lokacija Mala Bukovica že izbrana za postavitev ENP in je ne tej lokaciji tudi obratovala okoli leta 1963. Ob navedenem je potrebno upoštevati, da je predlagana rešitev začasna, dokler ne bo zgrajena nova stabilna ENP v Ilirski Bistrici.

Stanje na projektu:Izvedene so bile storitve inženiringa v okviru obnove stojišča prevozne elektronapajalne postaje (ENP) in postavitve nove prevozne ENP Mala Bukovica ter izdelana novelacija investicijskega programa za obnovo stojišča in postavitev nove prevozne ENP Mala Bukovica. Julija 2014 je bil izvajalec obnove stojišča in postavitve nove prevozne ENP uveden v delo, izdelani so bili izvedbeni načrti za obnovo stojišča in postavitev nove prevozne ENP Mala Bukovica, dne 30.4.2015 pa so bila vsa dela po pogodbi za obnovo stojišča in postavitev nove prevozne ENP Mala Bukovica zaključena.

51

Predvidene aktivnosti v letu 2015:V aprilu 2015 so bila izvedena pogajanja z izvajalcem del za ''Nadgradnjo obstoječega sistema daljinskega vodenja SNEV in obstoječega TK sistema za prevozno ENP Mala Bukovica'', podpis pogodbe je predviden v maju, dela po tej pogodbi pa naj bi se zaključila v juliju 2015. V letu 2015 je predviden vklop nove prevozne ENP v poskusno obratovanje.



2.2.9 MODERNIZACIJA KOČEVSKE PROGE

Projekt: Modernizacija Kočevske proge II. faza


Cilj projekta:Cilji projekta so zagotoviti osno obremenitev D4 (225kN/os, 80 kN/m) na regionalni železniški progi št. 82 Grosuplje-Kočevje na odseku med Ortnekom in Kočevjem v dolžini 21,9 km.

Stanje na projektu in potrebni ukrepi: Izvedba prve etape 2. faze modernizacije kočevske proge se je pričela leta 2012 in je bila zaključena leta 2013. V okviru druge etape 2. faze modernizacije Kočevske proge, ki se bo predvidoma izvajala v letih 2015 in 2016, so predvideni naslednji ukrepi: zamenjava zgornjega in ureditev spodnjega ustroja z namenom zagotovitve deklarirane osne in dolžinske obremenitve za kategorijo D4 (225kN/os oz. 80 kN/m) na odseku od km 37+000 do km 49+718 regionalne železniške proge št. 82 Grosuplje-Kočevje; ureditev geometrije tira v okviru meja zemljišča javne železniške infrastrukture za maksimalne hitrosti vlakov do 100 km/h na odseku od km 37+000 do km 49+718 regionalne železniške proge št. 82; ureditev peronov vključno z zavetišči, dostopi in parkirišči na železniški postaji Kočevje in železniškem postajališču Stara Cerkev; gradnja perona in podhoda na železniški postaji Dobrepolje; obnova in gradnja nakladalnih klančin na železniških postajah Dobrepolje, Ribnica in Kočevje; ureditev zunanje razsvetljave na železniški postaji Kočevje in železniških postajališčih Žlebič in Stara Cerkev; gradbena ureditev nivojskih prehodov v obsegu, pri katerem se ne posega izven meja zemljišč javne železniške infrastrukture. Predvidene aktivnosti v letu 2015:V letu 2015 je predvidena izvedba pripravljalnih del za dokončanje del na projektu 2. faze modernizacije Kočevske proge.



3. INVESTICIJE V JAVNO ŽELEZNIŠKO INFRASTRUKTURO V okviru investicij v JŽI se bodo v letu 2015 izvajali 4 projekti, od tega trije projekti, sofinancirani s sredstvi EU, in en projekt, financiran izključno s sredstvi proračuna RS. 3.1 Projekti, sofinancirani s sredstvi EU v okviru investicij v JŽIV letu 2015 se bodo v okviru investicij v JŽI izvajali trije projekti, sofinancirani s sredstvi EU in sicer, Študije in načrti za progo Trst-Divača, Nova proga Ljubljana-Kranj-Jesenice in Gradnja

52

II. tira Maribor – Šentilj in nadgradnja obstoječega tira.

Tabela 10: Seznam projektov, sofinanciranih s sredstvi EU, ki se bodo izvajali v okviru investicij v JŽI, v letu 2015 (v EUR):

Naziv projektaSKUPAJ (1=2+3+4)

Sredstva EU(2)

Sredstva slovenske

udeležbe (3)

Namenska sredstva

(4)Študije in načrti za progo Trst-Divača 2.316.830,00 949.520,00 1.367.310,00 0,00Nova proga Ljubljana-Kranj-Jesenice 1.410.204,73 520.575,71 889.629,02 0,00Gradnja II. tira Maribor – Šentilj in nadgradnja obstoječega tira 1.400.280,78 0,00 0,00 1.400.280,78SKUPAJ 5.127.315,51 1.470.095,71 2.256.939,02 1.400.280,78

3.1.1 ŠTUDIJE IN NAČRTI ZA PROGO TRST-DIVAČA

Projekt: Študije in načrti za progo Trst-Divača

Vrednost projekta:Ocenjena vrednost projekta znaša 6.072.631,00 EUR, od tega znaša vrednost predvidenega sofinanciranja EU s sredstvi TEN-T največ 14.825.000,00 EUR. Dejansko pa je za financiranje projekta s sredstvi TEN-T predvidenih 2.108.350,10 EUR.

Cilji projekta:- Izdelati feasibility študijo z raziskavo možnih variant poteka nove proge (tehničnimi rešitvami) v

koridorjih z vsemi spremljajočimi elaborati, ki so del take študije;- izdelati idejne projekte kot osnovne strokovne podlage za izdelavo državnega prostorskega načrta

(DPN) skupaj z vsemi drugimi strok. podlagami, ki so potrebne za sprejetje Uredbe Vlade RS o DPN za novo progo Trst-Divača;

- izdelati študijo variant nadgradnje obstoječe železniške proge, za zagotovitev interoperabilnosti in izpolnjevanja TEN-T standardov za jedrno omrežje.

Do sedaj izvedene aktivnosti na projektu:V letu 2010 se je pričelo izvajanje konzultantskih storitev za pripravo in izvedbo aktivnosti v skladu z odločbo Evropske Komisije (EK). Zaradi odstopa Italije od prvotne trase so se začele iskati nove variante. Izdelana je bila preliminarna študija možnega poteka trase Divača-Trst- (linija Divača-Sežana-državna meja)-visoka varianta s preverbo predlaganih variant z okoljskega vidika. Konec leta 2010 je bila izvedena prilagoditev poteka nove trase žel. proge Divača-Trst na osnovi ''visoke variante'' iz smeri Italije v Slovenijo do Divače, preliminarna preverba krasoslovja s poročilom na območju nove žel. proge Trst-Divača in preliminarna preverba okolja in prostora na poteku nove žel. proge Trst-Divača. Zaradi postopkov dopolnjevanja odločbe Evropske komisije z aktivnostjo izdelave nove študije variant za traso severno od Sežane se je ustavilo izvajanje ostalih aktivnosti na projektu. Skladno z dogovorom z Italijo je bila izdelana nova študija variant v koridorju obstoječe dvotirne proge Divača-Sežana-Opčine-Nabrežina, saj Italija zaradi okoljevarstvenih razlogov ni sprejela že izdelane študije variant. Nova študija je bila dokončana v maju 2011, izbrana varianta B/1 pa s strani mešane medvladne slovensko-italijanske komisije (MVK) potrjena v oktobru 2011, ko je MVK sprejela sklep, da je študija osnova za izvedbo nadaljnjih aktivnosti skladno z Odločbo EK o sofinanciranju. Na podlagi priporočil EK in vloge italijanske ter slovenske strani je EK dne 11. decembra 2012 sprejela Spremembo odločbe Evropske komisije C (2012)9592 o dodelitvi finančne pomoči Skupnosti projektu skupnega interesa »Čezmejna železniška proga Trst-Divača: študija in načrt čezmejne železniške proge Trst-Divača-

53

Ljubljana-Budimpešta-meja z Ukrajino« - 2007-EU-06030-S- na področju čez evropskih prometnih omrežij (TEN-T), s katero je iz odločbe izvzeta izdelava projektov za izvedbo in posledično znižan okvirni znesek finančne pomoči na navedenih 14.825.000,00 EUR in podaljšano obdobje trajanja projekta do 31.12.2015. V letu 2012 se je pričelo izvajanje aktivnosti za pripravo državnega prostorskega načrta za izbrano varianto B/1 slovenskega dela odseka železniške proge Trst-Divača (DPN), v okviru katerega je potrebno izdelati vse strokovne podlage za DPN. V sklopu priprave DPN je trenutno v teku zaključevanje dopolnitev idejnega projekta po recenziji in zaradi spremenjenih rešitev priključnih prog v območju navezave na vozlišče Divača ter izdelava osnutka državnega prostorskega načrta. Izdelana in recenzirana sta elaborat utemeljitve variante (UV) nove proge Trst-Divača in okoljsko poročilo (OP). OP je bil skupaj z UV v decembru 2014 posredovan na Sektor za celovito presojo vplivov na okolje, v februarju 2015 pa je bilo pridobljeno mnenje o ustreznosti okoljskega poročila. V avgustu 2014 je bila zaključena izdelava analize tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode zaradi gradnje nove železniške proge Trst-Divača in opravljena revizija analize tveganja. Konec septembra 2014 je bila zaključena in naročniku predana prometno-tehnološka preveritev in idejna zasnova železniškega vozlišča Divača, ki je predvidela drugačno rešitev priključnih prog v območju Divače. V maju 2014 je bila izdelana javnomnenjska raziskava o sprejemljivosti načrtovane železniške proge Trst-Divača v lokalni skupnosti. Konec februarja 2015 je bilo zaključeno in predano poročilo o pričakovanem obremenjevanju naravnega in življenjskega okolja z elektromagnetnim sevanjem za novo progo Trst-Divača (poročilo EMS). V teku so izdelave 3D vizualizacije predvidenih rešitev, varnostnega koncepta predora in izračuna verjetnosti pojavljanja nesreč. Maja 2013 sta družba italijanskih železnic RFI in slovenska družba DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture, d.o.o., na podlagi sklepa MVK ustanovili Evropsko gospodarsko interesno združenje za novo progo Trst-Divača (EGIZ), ki je operativno pričelo delovati v decembru 2013. EGIZ skrbi za koordinacijo projekta in medsebojno usklajevanje med slovensko in italijansko stranjo ter poročanje Evropski komisiji oz. izvajalski agenciji INEA (Innovation & Networks Executive Agency) in slovensko-italijanski medvladni komisiji (MVK). V juliju 2014 je bil na EGIZ izveden tehnični sestanek med predstavniki slovenskega in italijanskega infrastrukturnega ministrstva. Na zadnjem sestanku MVK, ki je bil konec oktobra 2014, so bile sprejete nove usmeritve glede nadaljevanja projekta. Dogovorjeno je bilo, da zaradi odmika potrebe po izgradnji nove proge v okviru projekta 2423-09-0003 ne bo izdelan projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nove železniške proge Trst-Divača, izdelana pa bo študija variant nadgradnje obstoječe proge.

Predvidene aktivnosti v letu 2015:Dopolnjeni idejni projekt in osnutek državnega prostorskega načrta bosta oddana do konca marca 2015. V marcu 2015 bo zaradi spremenjenih rešitev pri Divači dopolnjena analiza tveganja za onesnaženje vodnega vira. Izdelani bodo varnostni koncept predora, izračun verjetnosti pojavljanja nesreč in 3D vizualizacija nove proge. Skladno s spremembo sklepa o pripravi državnega prostorskega načrta, ki je v proceduri sprejema na Vladi RS, postopek presoje vplivov na okolje ne bo izveden v postopku priprave DPN, zato v tej fazi ne bo potrebna izdelava poročila PVO. Pričetka javne razgrnitve okoljskega poročila in javne razgrnitve osnutka DPN sta predvideni v drugi polovici aprila 2015. Po zaključeni javni razgrnitvi bodo pripravljena stališča do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in pripravljen predlog DPN, ki bo posredovan nosilcem urejanja prostora v mnenja. Sprejem uredbe o DPN je predviden do konca leta 2015. V letu 2015 bo izdelana tudi študija variant nadgradnje obstoječe proge, ki bo vključevala analizo stanja obstoječe proge v kontekstu izpolnjevanja tehničnih pogojev interoperabilnosti, izdelavo/pripravo več scenarijev možne nadgradnje obstoječe proge, njihovo medsebojno primerjavo na podlagi tehničnih, okoljskih, prostorskih in ekonomskih vidikov ter sintezni predlog optimalne rešitve nadgradnje, usklajen med Italijo in Slovenijo.

Načrtovani izdatki za predvidene aktivnosti v letu 2015 znašajo 2.316.830,00 EUR.


3.1.2 NOVA PROGA LJUBLJANA-KRANJ-JESENICE Z NAVEZAVO NA LETALIŠČE JOŽETA PUČNIKA

54

Projekt: Nova proga Ljubljana-Kranj-Jesenice


Cilji projekta:Cilj projekta je pripraviti potrebne strokovne podlage in dokumentacijo do sprejetja uredbe o DPN za gradnjo nove elektrificirane proge za mešani promet Ljubljana-Kranj-Jesenice z navezavo na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana.

Stanje na projektu in ukrepi:Obstoječa proga Ljubljana-Kranj-Jesenice predstavlja del X. panevropskega železniškega koridorja. Proga je še vedno enotirna. Zaradi tega je bistveno omejena njena prepustnost, kar povzroča težave v prometu. Gradnja vzporednega, dodatnega II. tira ob obstoječi progi je zaradi zastarelih elementov na večjem delu nesprejemljiva. Prav tako je problematična prometna povezanost letališča Jožeta Pučnika Ljubljana z glavnim mestom, zaradi česar ga je v prihodnje potrebno navezati na posodobljeno železniško infrastrukturo. Zaradi tega je potrebno zgraditi novo elektrificirano progo za mešani promet Ljubljana-Kranj-Jesenice z navezavo na letališče Jožeta Pučnika. V sklopu priprav na gradnjo je v okviru prve faze predvidena priprava DPN v skladu z veljavnimi predpisi o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor in predpisi za investicije v javno železniško infrastrukturo.

Do sedaj izvedene aktivnosti na projektu:Za novo progo Ljubljana-Kranj-Jesenice s povezavo Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana je bila osnovna pobuda za pripravo DPN podana že poleti leta 2009. Zaradi odločitve Ministrstva za okolje in prostor, Direktorat za prostor (MOP DzP), da se s pripravo sklepa počaka na rezultate Študije upravičenosti nove elektrificirane proge Ljubljana - Kranj - Jesenice z navezavo na letališče Jožeta Pučnika, ki se je izdelovala v okviru Študije - Masterplan Letališča Jožeta Pučnika, je nastala zamuda pri pripravi, uskladitvi in sprejemu sklepa o začetku priprave DPN. Študija je bila zaključena v juniju 2010. Na podlagi sklepov Projektnega sveta je bila v še v istem mesecu pripravljena in v začetku avgusta 2010 s strani Ministra za promet na MOP posredovana dopolnitev pobude za pripravo DPN s predlogom, da se DPN pripravi za celotni odsek proge Ljubljana - Kranj -Jesenice - d.m.. Zaradi dodatnih zapletov z MOP, Sektorjem za celovito presojo vplivov na okolje (SCPVO) v zvezi z izborom in potrditvijo koridorja iz vidika strateške presoje vplivov na okolja se je sprejem sklepa zavlekel. Dodatno je bila zaradi uveljavitve novega Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP) potrebna dopolnitev oz. izdelava nove pobude v skladu z novim zakonom. Dopolnitev pobude za pripravo DPN je bila pripravljena v jeseni 2011, nosilci urejanja prostora pa pozvani k podaji smernic. V decembru 2011 je bil izveden tudi javni posvet, namenjen seznanitvi javnosti z načrtovanim projektom. DIIP je bil junija 2010 potrjen. Analiza smernic nosilcev urejanja prostora in pripomb ter predlogov javnosti je bila zaključena v maju 2012. Pobuda in analiza sta bili obravnavani na seji Prostorske konference v juniju 2012, ki je potrdila predlog sklepa o pripravi DPN. Gradivo za sprejem sklepa o pripravi DPN je bilo posredovano v vladno proceduro v juniju 2012, v juliju in avgustu pa je potekalo usklajevanje z Ministrstvom za finance. Sklep o pripravi DPN je bil sprejet na Vladi RS septembra 2012. V jeseni 2012 se je pričel postopek javnega naročila za izbor izdelovalca študije variant in okoljskega poročila. Javno naročilo za izbor izdelovalca študije variant (ŠV) in okoljskega poročila (OP) je bilo objavljeno maja 2013, odpiranje ponudb pa junija 2013. Septembra 2013 je bil odposlan sklep o izboru izvajalca. Na odločitev sta bila na Državno revizijsko komisijo vložena 2 zahtevka, ki sta bila konec decembra 2014 zavrnjena. 9.12.2013 je bil izdan Sklep o dodelitvi finančne pomoči Unije za projekte skupnega interesa „Izdelava študije variant in okoljskega poročila za novo železniško progo Ljubljana–Kranj–Jesenice – državna meja z navezavo na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana“ – 2012-SI-91138-S – na področju vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T). Pogodba za izdelavo študije variant za novo elektrificirano progo Ljubljana – Kranj – Jesenice – d.m. z navezavo na letališče Jožeta Pučnika Ljubljana je bila podpisana 14.2.2014, izvajalec je bil uveden v delo 26.2.2014. Izveden je pregled in analiza izdelane dokumentacije, pripravljeni so cilji, merila in kazalniki ter oblikovana metodologija za vrednotenje po posameznih vidikih. Izdelane so idejne rešitve

55

obravnavanih variant vključno s potrebnimi optimizacijami, ki so bile preverjene s prostorskega in okoljskega vidika. Zaradi kasnejšega podpisa pogodbe od prvotno predvidenega (pritožbe ponudnikov, obravnava na DRK) in zaradi težav pri pridobivanju vseh potrebnih vhodnih podatkov za izdelavo prometne študije, je v podpisovanju aneks za podaljšanje roka do 31.12.2015. Zaradi vprašljivosti doseganja ekonomske upravičenosti variante nove proge in zaradi vprašljive sprejemljivosti ostalih preučevanih variant z vidika ohranjanja narave, so izvajalci predlagali, da bi se v študijo variant dodatno vključila t.i. varianta »v koridorju obstoječe proge«. Skladno z zahtevo Direktorata za prostor, graditev in stanovanja je v primeru, da se v študijo variant vključi variante v koridorju obstoječe proge, potrebno dopolniti pobudo za izdelavo DPN.

Predvidene aktivnosti v letu 2015:Nadaljevanje izdelave študije variant in okoljskega poročila.



3.1.3 GRADNJA II. TIRA MARIBOR – ŠENTILJ

Projekt: Gradnja II. tira Maribor – Šentilj in nadgradnja obstoječega tira

Vrednost projekta:Ocenjena vrednost projekta je 3.229.830 EUR, od tega znaša vrednost predvidenega sofinanciranja EU s sredstvi TEN-T največ 561.750 EUR.

Cilji projekta:Cilj projekta je pripraviti potrebne strokovne podlage in dokumentacijo do sprejetja uredbe o državnem prostorskem načrtu za gradnjo II. tira Maribor-Šentilj in nadgradnjo obstoječega tira.

Stanje na projektu in ukrepi:Proga Maribor - Šentilj predstavlja del X. panevropskega železniškega koridorja (Graz - Maribor - Zagreb), obenem pa predstavlja tudi pomembno dovozno progo do luke Koper in neposredno povezavo iz Avstrije na V. koridor. Tovorni promet na tem odseku močno prevladuje nad potniškim. Obstoječa proga je dolga približno 16 km, enotirna, elektrificirana in zgrajena v prvi polovici 19. stoletja v sklopu gradnje t.i. južne železnice. Večinoma še vedno prevladujejo nivojska križanja opremljena z zapornicami, kar povzroča, predvsem v prometnih konicah, večje zastoje v cestnem prometu. Eden ključnih ciljev gradnje II. tira Maribor – Šentilj in nadgradnje obstoječega tira je tudi odprava nivojskih križanj, ki bo prinesla velike prednosti tako cestnemu kot tudi železniškemu prometu. V sklopu priprav na gradnjo je v okviru prve faze predvidena priprava DPN v skladu z veljavnimi predpisi o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor in predpisi za investicije v javno železniško infrastrukturo.

Do sedaj izvedene aktivnosti na projektu:Za gradnjo II. tira Maribor-Šentilj je bila pobuda za pripravo DPN podana poleti 2009 in dopolnjena novembra 2009. Sklep o začetku priprave DPN je bil sprejet na Vladi RS v začetku aprila 2010. Do zamude pri sprejemu sklepa o pripravi DPN je prišlo tako zaradi potrebne dopolnitve pobude in vključitve nadgradnje obstoječega tira v DPN, kot tudi zaradi daljšega postopka usklajevanja in sprejemanja sklepa. V maju 2010 je bil potrjen Dokument identifikacije investicijskega projekta. Do konca avgusta 2010 so bile pridobljene smernice nosilcev urejanja prostora. V začetku oktobra 2010 je bil objavljen javni razpis za izbiro izdelovalca idejnega projekta (IdP) in predinvesticijske zasnove (PIZ), vendar pa se je postopek zaradi številnih pritožb in zahtevkov za revizijo, povezanih z zahtevanim znanjem slovenskega jezika, že v času pred odpiranjem ponudb, ter zahtevka za revizijo s strani neizbranega ponudnika zavlekel, postopek priprave DPN pa začasno zaustavil. Na podlagi soglasja Vlade RS je naročnik konec aprila 2012 odstopil od izvedbe javnega naročila za izdelavo IdP in PIZ. Pogodba za izdelavo DPN je bila podpisana aprila 2010. Pogodba za izdelavo okoljskega

56

poročila (OP) in Poročila o vplivih na okolje (PVO) je bila podpisana junija 2011. Marca 2013 je bil podpisan sklep MzIP o pričetku javnega naročila za izbor izdelovalca IdP in PIZ. Maja 2013 je bilo objavljeno javno naročilo za izbor izdelovalca IdP s PIZ, junija 2013 je bilo odpiranje ponudb. Pogodba z izdelovalcem IdP s PIZ je bila podpisana 19.12.2013. Pogodba z izdelovalcem IdP s PIZ je bila podpisana 19.12.2013. V letu 2014 je potekala izdelava idejnih zasnov in njihov pregled. Potrditev idejnih zasnov je bila dana decembra 2014. Hkrati je poteka oddaja del za izdelavo dodatno potrebnih geodetskih podlag za izdelavo idejnega projekta. 10.11.2014 je bil izdan Sklep o dodelitvi finančne pomoči Unije za projekte skupnega interesa „Priprava idejnega projekta, predinvesticijske zasnove, okoljskega poročila, poročila o vplivih na okolje in geodetska raziskava za izgradnjo drugega tira na odseku železniške proge Maribor–Šentilj in nadgradnjo obstoječega tira“ – 2013-SI-91059-S – na področju vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T).

Predvidene aktivnosti v letu 2015:Izdelava IdP, utemeljitve variante (PIZ), OP ter osnutka DPN.



3.2 Domači projekti v okviru investicij v JŽIV letu 2015 se bo v sklopu domačih projektov v okviru investicij v JŽI izvajal projekt Nova železniška povezava Divača-Koper, ki bo financiran z namenskimi sredstvi v višini 3.377.363,67 EUR.

3.2.1 NOVA ŽELEZNIŠKA POVEZAVA DIVAČA - KOPER

Projekt: Nova železniška povezava Divača-Koper

Vrednost projekta:Ocenjena vrednost projekta znaša 1.015.186.001 EUR.

Cilji projekta:Cilji projekta so zgraditi enotirno progo za kategorijo D4 v skupni dolžini 27,101 km; zgraditi 8 predorov v skupni dolžini 20,322 km; zgraditi 3 viadukte v skupni dolžini 1,140 km; zgraditi 4 mostove v skupni dolžini 190,3 m;; elektrificirati progo z enosmernim sistemom napetosti 3 kV; zgraditi novo elektronapajalno postajo Črni Kal; opremiti progo s sodobnimi telekomunikacijskimi napravami in z ERTMS/ETCS nivoja 2; priključiti novo progo na obstoječo progo Divača-Koper; povečati prepustno zmogljivost žel. prog na poteku od Divače do Kopra z 82 vlakov/dan na 231 vlakov/dan, s tem da se bo prepustna zmogljivost obstoječe proge povečala z 82 vlakov/dan na 102 vlaka/dan, nove proge pa bo znašala 129 vlakov/dan ter povečati prevozno zmogljivost žel. prog na poteku od Divače do Kopra s 14.264.159 neto ton na 41.690.893 neto ton, s tem da bo prevozna zmogljivost obstoječe proge 14.205.050 neto ton letno, nove proge pa 27.485.843 neto ton letno.

Stanje na projektu in ukrepi:Obstoječa železniška proga Divača-Koper poteka po topografsko izrazito neugodnem terenu in zaradi velikih vzponov predstavlja ozko grlo na slovenskem železniškem omrežju. Predhodne študije so pokazale, da enotirna, elektrificirana proga Divača-Prešnica-Koper v bližnji prihodnosti ne bo več zadoščala naraščajočemu tovornemu prometu luke Koper, ter utemeljujejo potrebo po gradnji drugega tira od Divače do Kopra. V juliju 2001 je bil izdelan Idejni projekt za gradnjo drugega tira železniške proge Divača – Koper, ki poteka ločeno od obstoječega tira, z možno kasnejšo dograditvijo drugega tira. V aprilu 2005 je vlada RS sprejela Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge na odseku Divača-Koper (Uradni list RS, št. 43/05). Dne 10.07.2008 je Ministrstvo za promet podalo Pobudo za spremembo in dopolnitev DLN za drugi tir železniške proge Divača – Koper tako, da se nova proga med Divačo in Koprom načrtuje kot dvotirna proga, na katero se priključi novo načrtovana železniška proga Divača – Trst. Dvotirna proga naj bi potekala po trasi določeni z izdano

57

Uredbo o državnem lokacijskem načrtu in naj bi imela enake osnovne parametre (hitrost, nagibi, elektrifikacija, dopustne osne in dolžinske obremenitve…) kot prvotni projekt drugega tira. Dne 10.7.2008 je vlada RS sprejela sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev državnega lokacijskega načrta za drugi tir železniške proge na odseku Divača – Koper v novo dvotirno progo.Izdelana Študija izvedljivosti nove železniške povezave Trst - Divača je predvidela izvedbo cepišča v predoru med Divačo in Črnik Kalom, kjer bi se tir železniške proge proti Kopru odcepil od glavne železniške proge Divača – Trst. Na sestanku pri ministru za promet dne 2.4.2009 je bil sprejet sklep, da se na odseku Divača – cepišče Črni Kal projektira dvotirno na odseku cepišče Črni Kal – Koper pa enotirno železniško progo. Zaradi odstopa R Italije od projektiranje železniške povezave Trst – Divača preko cepišča Črni Kal je aprila 2010 Ministrstvo za infrastrukturo sprejelo odločitev, da se ne izvede dopolnitev DPN iz enotirne v dvotirno progo, ampak se v spremembah in dopolnitvah DPN upošteva le dopolnitev, ki so potrebne za izgradnjo enotirne proge kot so nove dostopne ceste do portalov predorov, cesta za povezavo dostopnih poti T4 in T7, ureditev škofijskega potoka, trasa kablovoda in cestna ureditev v Divači. Konec leta 2012 je bila zaključena javna razgrnitev poročila o vplivih na okolje (PVO) v Sloveniji in Italiji. Dne 13.2.2014 pridobljeno delno okoljevarstveno soglasje. Po izvedeni spremembi občinskega Odloka o krajinskem parku Beka, je bila dne 29.10.2014 izdana dopolnilna odločba k delnemu okoljevarstvenemu soglasju, ki se nanaša na območje prečkanja trase drugega tira preko doline Glinščice (območje krajinskem parku Beka). S predstavniki občine Hrpelje-Kozina je usklajena vsebina Sporazuma o zagotovitvi izravnalnih ukrepov na trasi drugega tira železniške proge Divača – Koper zaradi poseganja v Krajinski park Beka. Vsebina Uredbe o spremembah in dopolnitvah DLN je pripravljena in usklajena. Pogoj za sprejem uredbe je sprememba Odloka o krajinskem parku Beka ali sprejem ustrezne Uredbe o krajinskem parku Beka. Dne 1.8.2014 je bila sprejeta Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o DLN za drugi tir železniške proge Divača – Koper. Izdelanim so, PGD projekti za vsa dela pri izgradnji drugega tira Divača – Koper in pridobljena vsa potrebna soglasja. Zaradi uveljavljenih novih TSI je potrebno izvesti novo verifikacijo skladnosti izdelanih PGD s TSI in pridobiti novo soglasje AŽP. Ustrezna projektna dokumentacije je izdelana tudi za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo 1,2 km drugega tira železniške proge Divača – Koper v funkciji izvlečnega tira postaje Koper tovorna, in pridobljena potrebna soglasja. V pripravi so vloge za pridobitev gradbenih dovoljenj. Za pričetek gradnje je poleg gradbenega dovoljenja potrebno uskladiti in potrditi način financiranja ter dokončati izdelavo ustrezne investicijske dokumentacije (Investicijski program, študijo izvedljivosti).

Do sedaj izvedene aktivnosti na projektu:Za potrebe gradbenega dovoljenja je pridobljenih 99,41 % vseh dokazil o razpolaganju z zemljišči, po osnovnem DLN. Za potrebe odkupa zemljišč potrebnih v skladu s predvideno Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge na odseku Divača–Koper, je izdelan prenos lege gradbenih parcel na teren in so v teku aktivnosti za odkup zemljišč. Zaključene so vse arheološke raziskave na vseh evidentiranih arheoloških najdiščih. Skladno z izdanimi kulturno varstvenimi soglasji, je pred izvedbo zemeljskih del pri gradnji drugega tira železniške proge Divača – Koper potrebno izvesti arheološka izkopavanja ostalin na naslednjih lokacijah: arheološko najdišče Vale (EŠD 9503), arheološko najdišče Pungarce-Buševca (EŠD 3193),arheološko najdišče Špina 1 (EŠD 24205) in arheološko najdišče Špina 2 (EŠD 3157). Izdelana in revidirana je PGD projektna dokumentacija za izvedbo drugega tira železniške proge Divača – Koper ločeno za odsek Divača – Črni Kal in odsek Črni Kal – Koper. Vloga za gradbeno dovoljenje je podana 23.11.2011, za celotno traso drugega tira železniške proge od Divače do Kopra. Podana vloge je bila večkrat dopolnjena z revidirano projektno dokumentacijo, dokazili o razpolaganju z zemljišči in pridobljenimi soglasji. Dne 16.12.2014 je bila podna vloga za izdajo gradbenega dovoljenja za izgradnjo 1,2 km drugega tira železniške proge Divača – Koper v funkciji glavnega tira postaje Koper tovorna. Soglasja se pridobivajo ločeno za izdelane PGD projekte trase, predorov, premostitvenih objektov in dostopnih cest. Pridobljena je večina soglasij, 25.7.2011 je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje za prestavitev in zaščito telekomunikacijskih vodov in daljnovodov. Dela na prestavitvah telekomunikacijskih vodov so izvedena, medtem ko javni razpis za prestavitev daljnovodov zaradi pritožb posameznih ponudnikov ni bil uspešen. Izdelan je predlog Investicijskega programa za izgradnjo celotnega drugega tira ter izdelana Študija izvedljivost, ki ju bo potrebno dopolniti skladno s predhodno določenim in usklajenim načinom financiranja (pred tem je potrebno dogovoriti in uskladiti

58

pogoje javno-zasebnega partnerstva pri financiranju). Izdela in potrjen je ločen Investicijski program za izvedbo 1,2 km drugega tira železniške proge Divača – Koper v funkciji izvlečnega tira postaje Koper tovorna. Podani sta bili vlogi za sofinanciranje gradnje s sredstvi evropskih skladov.

Predvidene aktivnosti v letu 2015:Izvedeni bodo odkupi še manjkajočih zemljišč potrebnih skladno z Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge Divača-Koper ter izvedeni odkupi večine zemljišč potrebnih skladno s predlagano Uredbo o spremembah in dopolnitvah DLN. Izveden bo javni razpisi za oddajo del pri izdelavi projektov za izdelavo (PZI). Izveden bo javni razpisi za oddajo del pri izvedbi zahtevanih arheoloških izkopavanj. Na lokaciji arheološkega najdišča Vale bodo arheološka izkopavanja izvedena. Izveden bo javni razpisi za oddajo del pri izdelavi študije možnih dodatnih ukrepov za povečanje zmogljivosti obstoječega tira železniške proge Divača – Koper, ter študija izdelana.V začetku leta bo pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo izvedbo 1,2 km drugega tira železniške proge Divača – Koper v funkciji izvlečnega tira postaje Koper tovorna, ter do konca leta pridobljena gradbena dovoljenja za gradnjo večine preostalega dela drugega tira. Izveden bo javni razpis za oddajo del pri izvedbi 1,2 km drugega tira železniške proge Divača – Koper v funkciji izvlečnega tira postaje Koper tovorna, ter pričeta dela na izgradnji 1,2 km drugega tira železniške proge Divača – Koper v funkciji izvlečnega tira postaje Koper tovorna. Izdelane bodo osnove in pogoji za javno-zasebnega partnerstvo pri financiranju gradnje drugega tira železniške proge Divača Koper.


Začetek izvedbe in rok dokončanja projekta: 2005 – 2018*.

*Začetek izvajanja gradbenih del je predviden konec leta 2015 s pričetkom del v okviru izvedbe 1,2 km drugega tira železniške proge Divača – Koper v funkciji izvlečnega tira postaje Koper tovorna. Skladno z izdelanim terminskim planom je zaključek del pri izgradnji drugega tira železniške proge Divača – Koper predviden leta 2022, v kolikor bo v letu 2015 usklajeno in rešeno vprašanje financiranja projekta. Projekt je trenutno uvrščen v načrt razvojnih programov do vključno leta 2018 na podlagi izdelane in potrjene predinvesticijske osnove, investicijski program pa še ni potrjen.

59

letni načrt investicij in letni načrt vzdrževanja javne...

Documents