lc tim jesen 2011

Cementarna in okolje

V pričakovanju državne odločitve

okoljevarstvenodovoljenje

LC Tim03

INTERNO GLAS ILO DRUŽBE LAFARGE CEMENT D .O.O. j ESEN 2011

Pošt

nina

pla

čana

pri

Pošt

i 142

0 Tr

bovl

jeIS

SN 1

854-

2816

Idejna zasnova rehabilitacije

kamnolom Plesko

Za še nižje vplive na okolje

Posodobitevelektrofiltra

otVorIlI IndustrIjsko pot

LC Tim interno glasilo družbe Lafarge Cement d.o.o. letnik: 2011, številka 3

Izdajatelj: Lafarge Cement, d.o.o. Kolodvorska 5, Trbovlje telefon: 03 56 52 325e-pošta: [email protected]

Odgovorni urednik: Andrej SopotnikUredniški odbor: Iva Dominkovič, Desanka Petrič, Špela Malovrh, Gregor Uranič, Petra Kajič

Foto: arhiv Lafarge Cement, d.o.o.Izvedba: Multima d.o.o.

Glasilo izhaja četrtletno Naklada: 1150 izvodov / ISSN 1854-2816 /

Časopis je natisnjen na 100-odstotnem recikliranem papirju.

Vse pravice pridržane. Noben del te revije ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v katerikoli obliki oziroma na katerikoli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja družbe Lafarge Cement, d.o.o.

VSEBINA

04

14

17

06

08

10

novice

V pričakovanju državne odločitve

Industrijska turistična pot

Naši ljudje

Anketa

Sindikalni izlet na Notranjsko in planinski izlet v Begunjščico

naše povezave

Nova cementarna Kyràlyegyhàza

Poslovni partner: Skupina Topdom

intervju

Janez Malovrh, dolgoletni direktor cementarne v pokoju

naša varnost

Leto dni brez nezgode

Obnova železniškega odpremnega mesta

Naše delo

Z otvoritvijo industrijske poti smo proslavili 135-letnico cementarne

Rehabilitacija kamnoloma Plesko

STRAN 2 | Lafarge CeMeNT SLOVeN I Ja | 2011

ame, boste rekli, se ne sprašuje po letih, kaj šele, da svojo starost kar sama razglaša. Jaz jo, veste, z veseljem. Svojih bogatih 135 let ne želim skrivati. Saj se mi – podobno kot v tistem oglasnem sporočilu – pogosto zgodi, da me kdo ustavi in vpraša po letih, jaz pa zardim in potrdim: Da, to so moja leta. A nimam gub, da bi jih dokazala.

Gube so v cementarni tiste črne, prašne reči, ki tovarno umažejo in ljudem lahko škodujejo. In teh, vidite, je pri meni z vsakim desetletjem manj. Kako se potemtakem ne bi ponosno postavljala pred vami in vam hitela na vse pretege zatrjevati, da so sodobna tehnologija, ekološka osveščenost in nenazadnje ljudje, ki želijo delati in me ozaljšati, nekaj najlepšega, kar se mi je v teh dolgih letih zgodilo.

Ob tem ne bi rada zanemarila spominov na svojo mladost. V sklopu danih razmer mi je bilo tudi takrat lepo. V spominu mi je ostala predvsem delovna vnema tistih, ki so me daljnega leta 1876 zgradili, pa tistih, ki so skozi desetletja prihajali na »šiht« podnevi in ponoči, da sem lahko nemoteno proizvajala cement, to dragoceno sivo srebro, iz katerega je zgrajen moderni svet.

Tudi v tistih letih so me posodabljali in širili, a večidel zaradi povečevanja mojih moči. Takrat se niso toliko obremenjevali z mojo podobo, res pa je, da tudi moda takrat tega ni narekovala. Danes – vidite – pa so se časi spremenili. Pomembno je, kako izgledaš in še pomembneje je, kako tvoj izgled vpliva na druge.

V zadnjih letih se je zgodilo še nekaj zelo zanimivega - ljudje so se ustavili in rekli: »Dovolj«. Svet je poln odpadkov, ki jih nihče več noče, a obenem ne ve, kam z njimi. Predstavljajte si, da se na tone gum in plastične embalaže, znajde pred našimi domačimi vrati … Kaj lahko storimo z njimi? Jih zakopljemo pod zemljo? Znanstveniki so staknili glave in ugotovili, da je za ljudi in naravo še najbolj koristno, če te odpadke koristno uporabimo kot energijo. Zakaj bi odpadne gume, olja in plastiko odlagali v naravo ali kurili na domačih njivah, kresovih ali pečeh, ko pa so sežigalnice in cementarniške peči za to veliko bolj primerne, saj v njih dosežemo veliko večje temperature. Goriva, pridelana iz omenjenih materialov, so odlično nadomestilo fosilnim, ki jih je na našem planetu vse manj.

Zamislite si moj ponos in veselje, da sem po 135 letih ne le lepa, sodobna in čista, temveč tudi pomembna pri tako velikih rečeh, kot so svetovna okoljska vprašanja. Ponosna sem tudi na številne uspehe mladih zasavskih športnikov, umetniških duš in razvoj širšega zasavskega okolja. Takih dogodkov sem iskreno vesela, a obenem sem, to moram dodati, tudi malo zaskrbljena. Nekateri namreč moje vloge ne razumejo na tak način. Pa ne bom obupala. Toliko vsega sem že videla, toliko vsega doživela, da še vedno verjamem, da bo zmagala razsodnost in daljnovidnost tistih, ki se bodo znali povzpeti nad domače razprtije in dokazati vsem, da sem vredna njihovega zaupanja. Hvala, ker mi dokazujete, da vašega sem. Vaša cementarna

D

135 LET Vrednih zaupanja.

Da, to so moja leta

2011 | Lafarge CeMeNT SLOVeN I Ja | STRAN 3

NOVICE

TABELA Povprečna vrednost trajno merjenih

parametrov v letu 2011 z ločenimi vrednostmi za obdobje nadomeščanja dela

fosilnih goriv z alternativnimi (AG) ter obdobji uporabe zgolj fosilnih goriv.

odločitev ministrstva za okolje bo pomembno vplivala na prihodnost trboveljske cementarne

OKOLJEVARSTVENO DOVOLJENJE

Na srečanju z mediji 11. oktobra smo predstavniki družbe Lafarge Cement predstavili ekonomske razmere v cementni industriji, svoje argumente na zadnji obravnavi na ministrstvu za okolje 3. oktobra, trenutno stanje obratovanja tovarne in ključne rezultate emisijskega monitoringa.

Direktor družbe Janusz Miluch je uvodoma pojasnil, da cementarna Trbovlje trenutno obratuje na podlagi mnenja okoljskega inšpektorja, ki pravi, da sme do polnomočnosti odločbe glede okoljevarstvenega dovoljenja proizvajati cement brez uporabe alternativnih goriv. Predstavil je tudi trenutne ekonomske okoliščine poslovanja družbe. Med ključnimi poslovnimi kazalniki je izpostavil, da se je od leta 2008 do danes poraba cementa v Sloveniji prepolovila, obseg proizvodnje v trboveljski cementarni pa je trenutno 30 do 40 % nižji kot v preteklosti. Prav tako dvoštevilčni upad porabe cementa beležijo na drugih trgih v Srednji Evropi. Direktor je posebej izpostavil negativni vpliv uvoženega cementa, ki na trgu predstavlja že do 30 % celotne ponudbe in je cenejši od domačega cementa, saj je večinoma uvožen iz Turčije, kjer ne velja stroga evropska okoljska zakonodaja. Zaradi oteženega ekonomskega položaja celotne panoge korporacija Lafarge optimizira svoje proizvodne kapacitete na evropski ravni. Prihodnost cementarne v Trbovljah je tako pomembno odvisna od končne odločitve ministrstva za okolje glede okoljevarstvenega dovoljenja. Z uporabo alternativnih goriv bi ponovno postala stroškovno učinkovita, kar lahko bistveno vpliva na prihodnost tovarne s 135-letno tradicijo proizvodnje cementa.

Na obravnavi 3. oktobra smo ministrstvu za okolje predstavili argumente proti obravnavanju cementarne kot nove naprave.

Pojasnili smo argumente, ki dokazujejo, da smo imeli v času uvedbe IPPC direktive (28. 9. 2004) veljavno dovoljenje za sosežig več vrst odpadkov, v katerem niso bili postavljeni nobeni dodatni pogoji za začetek uporabe odpadkov. Predložili smo tudi dokaze, da smo v obdobju 2004−2007 pridobili vsa potrebna pravnomočna gradbena dovoljenja, in podali utemeljitve, da je bila naprava sposobna za sosežig odpadkov. Kot dokaz, da je naprava obstoječa, smo predložili zapisnik poskusnega sosežiga iz leta 1990, ki je potekal pod nadzorom republiškega sanitarnega inšpektorata. Pri presoji, ali je bila naprava v tistem trenutku obstoječa ali nova, se namreč upoštevata dve merili: delovanje naprave na dan uvedbe direktive in gradbeno dovoljenje. Če je izpolnjeno eno izmed obeh meril, se šteje, da je naprava obstoječa. V primeru cementarne Trbovlje sta bila izpolnjena oba pogoja: naprava je takrat že obratovala in imela pridobljeno veljavno gradbeno dovoljenje. V zvezi s tretjo temo na obravnavi, študijo vplivov na okolje, je naša družba predložila podatke merjenja iz obdobja januar 2009 - marec 2011. V vsem tem času je sistem trajnega monitoringa pokazal ustreznost, torej obratovanje cementarne pod zahtevanimi zakonskimi omejitvami za emisije. Hkrati so rezultati skladni s strokovno oceno o vrsti in količini odpadkov, uporabljenih kot gorivo, ki ga je ZZV Maribor pripravil leta 2007. Ta pravi, da zaradi uvedbe sosežiga odpadkov zaradi sosežiga plastike, odpadnih olj in izrabljenih gum ne bo drugačnih ali večjih izpustov v okolje, kot se pojavljajo v postopku proizvodnje klinkerja in cementa s klasičnimi gorivi.

Kot dodatni dokaz je naša družba predložila rezultate treh sodnih izvedenskih mnenj (iz let 2000, 2001 in 2007), ki so bila

pripravljena v sodnem procesu, ki ga vodijo posamezni kmetje iz Zasavja proti štirim onesnaževalcem v Zasavju. Ta so prikazala vpliv vsakega posameznega onesnaževalca na onesnaženost zraka v Zasavju, pri čemer je prispevek cementarne k onesnaženosti zraka v Zasavju skromnih 2,1 % oz. 2,67 %.

Na srečanju z mediji je Martin Koprivc, koordinator za ekologijo ter varnost in zdravje pri delu, predstavil tudi rezultate trajnega emisijskega monitoringa v času obratovanja z alternativnimi gorivi in brez v obdobju januar-maj 2011. Rezultati so pokazali, da ni prišlo do povečanja emisij onesnažil v času uporabe alternativnih goriv v primerjavi z obdobji, ko alternativnih goriv nismo uporabljali. To pomeni, da sosežig alternativnih goriv ne povzroča dodatnega onesnaženja zraka.

ObdobjeSO2 (mg/Nm3)

NOx (mg/Nm3)

TOC (mg/Nm3)

Prah(mg/Nm3)

HCl (mg/Nm3)

HF (mg/Nm3)

2011 (februar + marec), uporaba AG 0 279 79 9 0,1 0

Zakonska dovoljena vrednost 2011 z AG 34 546 137 27 7 1

2011 (maj + junij), brez uporabe AG 0,585 313,5 81 8 0,1 0

Zakonska dovoljena vrednost 2011 brez AG 32 501 126 26 6 1


7 točk zaobiskovalce

preko

3.000 obiskovalcev v cementarni v zadnjih 3 letih

300 obiskovalcev v prvih dveh

dneh po otvoritvi

poti

otvoritev industrijske poti po cementarni

PREDSTAVITVENA ZLOžENKA

Industrijski turizem vključuje obiske delujočih podjetij in industrijske dediščine. Obiskovalcem omogoča vpogled v izdelke, proizvodne procese in zgodovinska ozadja podjetij. Njegov razvoj se je pričel že pred 100 leti z ogledi pridelovanja vin in čokolade v Franciji ter pridelave sira na Nizozemskem. Danes ponuja industrijski turizem priložnost za posamezna podjetja in tudi mesta. Posebej je zanimiv za področja s številno industrijo, kakršno je tudi zasavsko območje, saj lahko pripomore k razširjenju turistične ponudbe ter poskrbi za neposredna in posredna delovna mesta.

Delež ljudi, ki obiskuje določene kraje zgolj z namenom izrabe časa, se nenehno zmanjšuje. Obiskovalci želijo več, želijo nekaj zanimivega, izvedeti nekaj novega. Za to se zdi Zasavje idealno mesto. Ob omogočenem podrobnem spoznavanju postopka pridobivanja cementa, ki ga predstavljamo v tej številki revije, lahko v Zasavje goste privabi predstavitev dela v termoelektrarni, steklarni, rudniku, apnenicah in tako naprej. Našteto predstavlja simbolno industrijo tega področja, ki bi jo bilo smotrno izkoristiti tudi v turistične namene.

Pa vendar obstajajo objektivni razlogi, zakaj na tem področju v Zasavju še ni bistvenih rezultatov. Sredstva za opremo industrijskih poti in njihovo vodenje predstavljajo strošek za podjetja. Sredstva regijske razvojne agencije naj bi bila za tovrstne projekte sicer na voljo, a vsaj naše izkušnje kažejo nasprotno. Kje torej iskati interes za organizacijo obiskov v tistih podjetjih, ki s svojimi izdelki niso vezana na končnega uporabnika in si tako s tovrstno dejavnostjo ne morejo obetati dodatnih prihodkov (kot ga lahko npr. tovarna čokolade, parfumov, pivovarna, ipd., ki obiskovalcem ponuja tudi nakup svojih izdelkov in s tem prihodke)? V primeru cementarne je bil razlog za omogočanje vodenih ogledov razmeroma preprost. Negativen ugled, ki ga ima trboveljska cementarna, je predstavljal izredno velik razlog za vzpostavitev industrijske poti. Z organiziranimi obiski cementarne želimo pokazati, da s tovarno ni prav nič narobe, da deluje v skladu s predpisi in da razpolaga z moderno tehnologijo.

Povezava med turizmom in industrijo je nova stvar. V preteklosti je bila industrija običajno

povezana z onesnaževanjem, hrupom, vročino, delom in sivino, na drugi strani pa naj bi turizem predstavljal neokrnjeno naravo, mir, prosti čas ter prostor za rekreacijo. Časi so se spremenili. Obiskovalci radi zahajajo v mesta, v njih pa ne iščejo miru in počitka: ravno nasprotno, iščejo mesta, kjer se nekaj dogaja. In ogled industrijskega obrata lahko takšne kraje naredi še bolj zanimive.V Trbovljah je industrijska pot naletela na izredno pozitiven odziv. Občina Trbovlje in nekatere druge ustanove se zavedajo, da lahko tudi zaradi tovrstnih projektov v Trbovlje zaide marsikateri dodatni obiskovalec, ki bo v tem okolju preživel dan, ali celo dva. V cementarni smo jih zgolj v zadnjih treh letih našteli preko tri tisoč. Nekaj utrinkov iz otvoritve industrijske poti objavljamo v nadaljevanju, hkrati pa prilagamo zloženko o industrijski poti.

Prijeten ogled ter vljudno vabljeni v trboveljsko cementarno!

PRILOGA LC TIMA Zloženka Industrijska pot po trboveljski cementarni.


INTERVJU

zalivanje, naslednji dan pa vode. Kot direktor sem si pa kar veliko privoščil. Spomnim se, kako smo enkrat potrebovali nek del za peč, ki se je ustavila. Dokumentov za carinjenje pa nismo uspeli urediti. Poklical sem v Avstrijo, na mejo so mi pripeljali ležaj, jaz pa sem sedel v avto in šel ponj. Na meji sem šefu carine povedal, da bom nelegalno uvozil zadevo. Rekel sem mu: Cementarna stoji in zaradi tega stoji tudi vsa gradbena industrija, ki jo pokrivamo. Če želite, me kaznujte, ampak to potrebujemo. Pa je sedel k meni v avto in sva se skupaj zapeljala čez mejo.

Cement se je v preteklosti prodajal za med?

V bistvu ga je primanjkovalo, saj je bila gradnja zelo intenzivna. V tistih časih je v Sloveniji porasla poraba cementa na prebivalca do 700 kilogramov letno. Tak porast so dosegli samo še Švicarji, ko so gradili alpske avtoceste in nihče drug na svetu. Pri Američanih, na primer, kjer prevladuje montažna gradnja, znaša poraba cementa na prebivalca do 200 kilogramov. V času bivše Jugoslavije je ta poraba na prebivalca znašala tudi 350 kg. Mi smo oskrbovali trg vzhodno od Celja, proti Avstriji in Madžarski. Ko so sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja zaprli cementarno v Podsusedu (pri Zagrebu), smo postali najbližja cementarna

janez malovrh, dolgoletni direktor

Cementarna se je skozi leta spreminjala. Kako se vi spominjate svojih začetkov?

Kot študent kemijske tehnologije sem delal diplomsko nalogo s področja cementa, in sicer o dodajanju fosforne sadre surovini pri proizvodnji portlandskega cementa. Leta 1967 sem diplomiral, leto pozneje po odsluženem vojaškem roku pa sem se v cementarni tudi zaposlil. Kot absolvent sem bil namreč štipendist cementarne.

Niste takoj postali direktor?

Ko sem prišel v tovarno, je bil direktor Ivo Pinterič. Za njim sta prišla še Franci Štojs in Tomo Kus. Sam sem se zaposlil kot tehnolog. Po letu ali dveh sem postal šef proizvodnje klinkerja, cementa ter odpreme. Ves čas sem tesno sodeloval s tehničnim direktorjem Alfredom Petričem, ki se je v tovarni zaposlil že tik pred drugo svetovno vojno in je bil razvoj cementarne po vojni v glavnem njegovo delo. Petrič je bil velik strokovnjak. Bil pa je tudi velik ljubitelj nogometa. Po tej plati smo poleg plavanja v Trbovljah podpirali tudi nogomet. Če povem na pol v šali: Vsak, ki je bil dober nogometaš, je dobil službo v cementarni.

Potem je bila cementarna podobna nogometnemu moštvu?

OB 135-LETNICI CEMENTARNE

Dolgoletni direktor trboveljske cementarne Janez Malovrh se

kljub upokojitvi še vedno rad oglasi v cementarni in spremlja dogajanje v njej. Ob 135-letnici smo se z njim pogovorili tudi za

naš časopis, saj nas zanima, kako je v njegovem obdobju

cementarna obratovala in se soočala s panožnimi in okoljskimi

izzivi ter kako na to dogajanje gleda danes.

Nogometnemu ravno ne, moštvo pa smo sigurno bili. Kolektiv je bil izredno kompakten. V glavnem smo zaposlovali ljudi s Kumljanskega, Trbovelj, nekaj malega je bilo Hrastničanov in Zagorjanov. Imeli smo tudi nekaj Bosancev, ki so bili izredno delovni in pripadni. V takšnem kolektivu so bili tudi rezultati dobri. Če se je kaj zavozlalo, se je angažirala vsa ekipa. Tudi sam sem poprijel za lopato, če je bilo treba.

Verjetno imate zgodb in pripetljajev kar nekaj?

Marsikaj se je dogajalo. To so bili taki časi, da je danes na primer zmanjkalo veder za


tega skoraj milijonskega mesta in s tem pridobili pomeben trg.

Kaj pa konkurenca v Sloveniji?

Ljubljano smo pustili pri miru, tam so bili glavni Anhovčani. So pa oni včasih pripeljali svoj cement v Prekmurje po takih cenah, da smo se včasih kar pošteno udarili na trgu. Pri njih se je, kot se spomnim, v tistem času zamenjalo kar nekaj prodajnikov, kar se je poznalo pri njihovi prodajni politiki, mi pa smo imeli vodjo prodaje, ki so ga kupci dobro poznali. Bil je dosleden in je vse kupce enako obravnaval, kar se je ob raznih težavah, ki smo jih imeli, obrestovalo.

Tako intenzivne gradnje v bodoče ni več pričakovati.

Kapacitete v gradbeništvu so bile po mojem mnenju v preteklosti bistveno presežene. Večje gradbene firme so diktirale tempo zaslužka in na tem področju krivim za nastalo situacijo Dars. Tu so še ekstremno visoke cene zemljišč, ki so bile v Sloveniji take že dolga leta. Če povem primer: ko smo mi kupovali tovarno, smo za kvadratni meter kamnoloma plačali več, kot je takrat znašala cena kvadratnega metra gradbene parcele sredi Dunaja.

Cementarna je imela vedno vpliv na okolje. Kako ste se vi s tem soočali?

Zavedali smo se teh težav in jih tudi reševali. Sam sem se tega vprašanja dotaknil že v diplomski nalogi, ko me je zanimalo, kako bi lahko izboljšali produkt, a obenem zmanjšali porabo energije. Potem smo intenzivno delali na posodabljanju tovarne. Ko sem prišel v cementarno, je ta bremenila okolje s 3500 tonami prahu letno. Veste, enega zelenega lista ni bilo okrog cementarne, vse je bilo sivo, požgano, prašno. Ko sem odšel, so emisije prahu znašale le še nekaj sto kilogramov letno.

Kakšni pa so bili vaši odnosi z občani, predvsem s prebivalci Ravenske vasi, ki so bili najbolj prizadeti zaradi vpliva cementarne? Roža vetrov kaže, da v osemdesetih odstotkih piha veter proti Zeleni travi. To je res. Ob tem si upam trditi, da je kalcijev oksid, ki je prihajal iz cementarne na tamkajšnjo zemljo, pripomogel k njeni rodovitnosti. Veste, prebivalci Ravenske vasi in drugi oškodovanci so zaradi teh industrijskih vplivov, ko so bile emisije dejansko presežene, v preteklosti prejemali odškodnine od cementarne, elektrarne, kemične tovarne

in steklarne. Tako da z njimi nismo imeli prevelikih težav. Poleg tega jim je cementarna pomagala tudi z gradnjo vodovoda na Zeleni travi, urejali smo jim ceste in podobno.

Pa danes?

Danes je trboveljska cementarna v vseh pogledih ena najbolje urejenih v Evropi. Obratuje v skladu z vsemi predpisanimi standardi, ima odžveplevalno napravo, njeni izpusti so v skladu z dovoljenimi. Ne poznam večinskega mnenja Trboveljčanov, ampak sam sem skoraj prepričan, da jih večina želi imeti cementarno tudi naprej. Nanjo so vezana delovna mesta, dobavitelji, nenazadnje je pomembno, da ohranjamo svojo industrijo v občini in državi.

Svoje mnenje imate gotovo tudi o sosežigu alternativnih goriv?

Kdor s sežiganjem odstranjuje odpadke, je po mojem mnenju zelo velik ekolog. Saj vendar ne moremo zanamcem pustiti svet, zasut z deponijami odpadkov. Veste, boljše sežigalnice od cementne peči ni. Sežigalnica za naknadni sežig ima maksimalno temperaturo nižjo od minimalne temperature na koncu rotacijske peči. žvepla, ki je v trboveljski surovini, brez odžveplevalne naprave ne moreš odpraviti. žveplo, ki moti, prihaja v sistem iz pirita, ki ga vsebuje surovina. Pirit razpade v zgornjih dveh ciklonih, pri nizki temperaturi, kjer še ni kalcijevega oksida, da bi se SO2 vezal nanj. Vse ostalo, kar pa pride v peč, pa se veže in gre ven s klinkerjem. V tem primeru je vseeno, ali vržeš v peč gume ali nafto. V nafti je ravno tako veliko podobne »umazanije«, ki jo vnašamo v peč tudi s sekundarnimi gorivi. Ni pa možno kot sekundarno gorivo uporabljati plastike z vsebnostjo klora npr. polivinilklorida. Klor se v sistemu peči koncentrira, s surovino se veže v kompleksne spojine, ki se lepijo na stene izmenjevelca toplote in praktično

Varstvo pri delu je v Lafargu na prvem mestu. To področje v naši preteklosti še ni bilo zrelo do te mere, da bi se zavedali vseh težav. Imeli smo tudi nesreče s smrtnim izidom. Uporabljali smo čelade in rokavice, ne pa tudi varnostnih očal in drugih postopkov, ki so danes v cementarni obvezna praksa.

Lafarge svoje zaposlene na srednjih in vodilnih položajih

pošilja na izmenjave, v druga kulturna okolja, kjer z izmenjavo

izkušenj družbi doprinašajo izboljšave. Na ta način skupina

uspeva povečevati svoj prihodek za 0,1 do 0,2 odstotka na letni

ravni.

onemogočijo obratovanje peči. Če želiš kot sekundarno gorivo uporabljati klorirane zadeve, moraš imeti izločevalnik klora. Se pravi, nekje moraš klor ohladiti, ga ujeti in ga potem deponirati. Sam sem veliko hodil po svetu in si ogledoval sežigalnice in cementarne. Povedal bi, da sem se v sežigalnici v Zurichu lahko prepričal, da so emisije iz čistilne naprave veliko večje kot iz same cementarne. V tem primeru tudi sežigalnica ni rešitev. Najboljša je po mojem mnenju še vedno cementarna.

Ste novega direktorja že spoznali?

Da, srečala sva se in se pogovarjala. želel me je povprašati o nekaterih zadevah. On je marketinški človek. Biti danes v marketingu na Poljskem, kjer se cement še zelo dobro prodaja, ni problem. Tu v Trbovljah je situacija drugačna. Na sploh se mi zdi, da bi morali v cementarni bolj odločno nastopiti in se zavzeti zase.

Kakšna so vaša predvidevanja glede usode cementarne?

Če bi bil jaz še v cementarni, bi sigurno poskušal vse, da bi se odnosi z okoljem kolikor mogoče normalizirali. Ne vem, zdi se mi, da se v cementarni premalo borijo. Po drugi strani je pa tudi to res, da je medijem uspelo doseči, da vse, kar povedo, označijo za laž. Zdaj razglašajo, kako gre pri cementarni za novo inštalacijo, za novo napravo. To ni res. Ta peč obratuje od leta 1972, bila je rekonstruirana leta 1976, ko smo namesto premoga začeli uporabljati olje. Vedno smo dobili obratovalna dovoljenja, vedno smo obratovali v okviru normativov; če pa kakšnega normativa nismo dosegli, smo z dodatnimi investicijami zadevo uredili. Preuredili smo elektrofilter peči, dogradili odpraševanje hladilnika klinkerja in dogradili celo vrsto vrečastih filtrov. Lahko rečem, da se je v času mojega delovanja v cementarni močno izboljšal odnos do okolja. Zdaj pa naj bi normativi, ki veljajo za vse druge, ne veljali za Trbovlje. Tega ne razumem.


NAŠA VARNOST

POSODOBLJENO MESTO ODPREME žELEZNIŠKIH CISTERN

lepši izgled ter lažje in varnejše delo Tudi v času zastoja peči, ko ni proizvodnje klinkerja in v kamnolomu ne pridobivamo surovine, zaposleni iz kamnoloma ne sedijo križem rok. Poleg raznih vzdrževalno čistilnih del v samem kamnolomu so se lotili tudi renoviranja in posodobitve izgleda nakladalnega mesta za polnjenje železniških cistern. Zahvala jim gre, da je izgled dela nakladalnega mesta barvno osvežen in posodobljen tako, da se lepše sklada z okolico.

Poleg del na posodobitvi izgleda nadzornega prostora za polnjenje je prenovljen tudi podest za dostop na železniške rinfuze. Delavcem na odpremi cementa, ki polnijo železniške cisterne in morajo med delom splezati na podest, da pripravijo cisterno za polnjenje, je omogočen varnejši in lažji dostop na cisterne. Zdaj je predvsem lažje tudi delo na cisterni, ki sicer zahteva naporno prisilno držo.

V bližnji prihodnosti se načrtuje tudi čiščenje in barvanje obeh manjših silosov cementa, tako da bo v kratkem celotno odpremno mesto železniških cistern dobilo povsem nov in lepši izgled.

V zadnjem času smo bili deležni kar nekaj manjših izboljšav na področju varnosti v tovarni, kamnolomu, še posebno pozornost pa smo posvečali hčerinskemu podjetju Apnenec iz Zidanega Mosta. V trboveljski cementarni smo že v juniju – mesecu varnosti – dogodek obeležili z organiziranjem splošnih izobraževanj za zaposlene in pogodbene delavce s področja varstva pri delu in področja urejanja varnosti v notranjem in cestnem prometu. V novembru nameravamo

IZBOLJŠAVE NA PODROČJU VARNOSTI

večjezična varnostna opozorila

izvesti letno preverjanje znanja iz varnosti in zdravja pri delu v cementarni in Apnencu.

Konstantno se izvajajo dodatna usposabljanja zaposlenih in pogodbenih prevoznikov, ki jih sproti seznanjamo tudi z morebitnimi novostmi, ki jih skupina Lafarge postopoma razvija in implementira. Trenutno posvečamo veliko pozornosti voznikom kamionov za dostavo klinkerja, predvsem zato, ker ne razumejo slovensko.

V ta namen smo izdelali in v tovarni izobesili nove opozorilne table z navedeno obvezno varovalno opremo in cono gibanja v šestih različnih jezikih.Dodatno smo z namestitvijo cestnih ogledal označili varnejšo cono gibanja zaposlenih na nakladalni postaji med manipulacijo z viličarji.

Poleg navedenega bi na področju izboljšanja varnosti in zdravja pri delu izpostavil še:• dokončno se je implementiral sistem registracije podizvajalcev z identifikacijskimi karticami • na stavbo bazena smo dodatno izobesili table za obvezno vzvratno parkiranje, z vratarji in zaposlenimi pa smo dogovorjeni, da se priporočilo tudi upošteva,• nadaljujemo z izvajanjem t. i. VFL varnostnih pregledov delovišč oz. delov tovarn, katerih smo v letos izvedli že več kot 200,• poseben režim in nadzor dela je bil vzpostavljen pri zamenjavi elektrod v elektrofiltru hladilca klinkerja,• s konstrukcijskimi deli smo zagotovili varnejši dostop na vrh železniške rinfuze pri odpiranju njihovih pokrovov,• v kamnolomu se izdelujejo nujno potrebne kabelske police za zamenjavo teh v transportnem rovu,• v Zidanem Mostu smo bili prisotni na predstavitveni vaji v sklopu meseca požarne varnosti.

Damjan Kovač


NAŠE DELO

Za redni dialog z našimi deležniki USTANAVLJAMO OKOLJSKI SOSVET CEMENTARNE

Družba Lafarge Cement Trbovlje se je ob 135-letnici svojega delovanja in 10 let po vstopu v korporacijo Lafarge odločila, da ustanovi »okoljski sosvet«. Gre za poseben organ, katerega člani bodo predstavniki različnih deležnikov naše družbe iz lokalnega in širšega okolja, ki predstavljajo pomemben člen v lokalni, strokovni in poslovni skupnosti. Glavni namen sosveta je omogočiti redni dialog in sobivanje družbe z lokalnim okoljem.

Sosvet smo oblikovali po vzoru korporacije Lafarge, ki si na globalni ravni prizadeva za dialog z deležniki, predvsem glede tistih vidikov poslovanja, ki najbolj vplivajo na naravno in družbeno okolje in trajnostni razvoj. S tem namenom je leta 2003 ustanovila panel deležnikov, ki ga sestavljajo predstavniki strokovne javnosti. Ti na podlagi poročila komentirajo aktivnosti s področja trajnostnega razvoja in upravi

družbe predlagajo določene izboljšave.

Okoljski sosvet, ki se bo predvidoma sestajal kvartalno, bo zasledoval naslednje cilje:• neposredno informiranje predstavnikov ključnih deležnikov o aktivnostih družbe Lafarge Cement in posredno informiranje širše javnosti o delovanju družbe in o njegovih načrtih prek članov sosveta,• izmenjava stališč in pobud med predstavniki ključnih deležnikov in predstavniki družbe Lafarge Cement (o okoljski problematiki in možnih rešitvah, povezanih z družbo Lafarge Cement in širše z Zasavjem),• aktivno vključevanje predstavnikov deležnikov v konkretne aktivnosti družbe (npr. okoljske projekte, družbeno-odgovorne projekte),• krepitev razumevanja in konsenza v lokalni skupnosti za delovanje družbe v Trbovljah (krepitev lokalne koalicije).

Vsebinsko bo okoljski svet obravnaval:• uspešnost, delovanje in načrte družbe Lafarge Cement na področju proizvodnje cementa ter varovanja okolja,• okoljsko problematiko družbe Lafarge Cement in širšo okoljsko problematiko v regiji,• razvoj družbe Lafarge Cement in potenciale razvoja Zasavja,• možne izboljšave v Občini Trbovlje in širše v dolini Zasavja (na področju gospodarstva, družbe, okolja).

Povabila za članstvo v okoljskem sosvetu smo predstavnikom lokalne, strokovne in poslovne skupnosti posredovali v drugi polovici oktobra. Na podlagi odziva na povabilo k članstvu bomo organizirali prvi sestanek, predvidoma v novembru 2011, na katerem bomo skupaj opredelili način delovanja okoljskega sosveta.

ELEKTROFILTER HLADILCA

Posodobitev z zamenjavo elektrodpristopimo k sanaciji in delni posodobitvi filtra. V začetku leta smo vgradili novo regulacijsko elektroniko za krmiljenje ene komore, v oktobru pa smo zamenjali emisijske in usedalne elektrode v komori 1 in 2, skupno več kot 640 elektrod. Dela je izvajalo podjetje FILTRA s podizvajalci Monting Energetika in GIPIN iz Trbovelj. Vrednost del je znašala preko 150.000 EUR. Dela so bila končana v predvidenem roku, najbolj pa je razveseljivo dejstvo, da smo poleg kvalitetno izvedenih del, projekt zaključili brez kakršnihkoli nezgod in brez večjih kršitev varstva pri delu.

Dušan Škalički

invest ic i je v pr imerjavi z drugimi odpraševalnimi napravami višji. Prav tako je filter občutljiv na spremembe temperature odpadnih plinov, količine vlage in podobno.

Delovanje samega filtra je dokaj enostavno: prah, ki potuje s plini, se zaradi delovanja unipolarnega naboja ionov, ki se pojavlja zaradi električne praznitve na emisijskih elektrodah, nalaga in s pomočjo otresalnega mehanizma spušča v transportni sistem.

Delovanje omenjenega elektrofiltra je bilo v vseh teh letih izredno učinkovito, saj so bile vrednosti prašenja približno 5 mg/Nm3. Na podlagi rednih domačih inšpekcijskih pregledov, pa tudi izredne revizije strokovnjakov iz Švice (Elex) in Nemčije (BHS), smo se odločili, da v letošnjem letu

V začetku 90. let smo se zaradi težav s prašenjem odločili za sanacijo odpraševanja klinker hladilca. Odpraševanje z obstoječimi multicikloni je bilo neprimerno in je povzročalo veliko težav. Poleg prašenja so naraščali tudi stroški samega vzdrževanja. Odločili smo se za izgradnjo 4-komornega elektrofiltra, ki je bil v tistem času prvi tovrstni na območju bivše države.

Uporaba odpraševanja z elektrofiltri je smiselna v primerih, ko je potrebno odpraševati večje količine plinov na povišanih temperaturah. V cementni industriji se prav zaradi tega uporabljajo elektrofiltri za čiščenje odpadnih plinov iz zraka rotacijskih peči, naprav za mletje in sušenje materiala ter mlinov za cement. Specifične prednosti elektrofiltrov so, da delajo z visoko stopnjo odpraševanja, kjer pri določenih pogojih dosegajo stopnjo odpraševanja do 99,8 %. Prav tako imajo možnost učinkovitega obratovanja tudi pri visokih temperaturah: do 450°C, če je seveda filter primerno dimenzioniran. Pravilno dimenzioniran filter je relativno neobčutljiv na spremembe količine prahu v plinu. Stroški vzdrževanja so nizki, padci tlaka in temperature so minimalni, pa tudi strošek energije je nizek in znaša od 0,1 do 0,4 kWh za 1000 m3.Potrebno pa je poudariti, da so stroški

Glavni deli elektrofiltra• ohišje filtra• emisijske elektrode• usedalne elektrode• sistem za otresanje• lijaki za zbiranje materiala• elektroagregati• visokonapetostni transformatorji

DELA NA ELEKTROFILTRUZamenjali več kot 640 elektrod.


NAŠE DELO

OTVORILI INDUSTRIJSKO POT

ob praznovanju 135-letne tradicije proizvodnje cementa v trbovljah

Vodeni ogledi industrijske poti so mogoči po predhodnem dogovoru od ponedeljka do petka.

Informacije in prijave za posameznike nudi Turistično društvo Trbovlje, večje skupine pa se lahko obrnejo neposredno na Lafarge Cement Trbovlje.

Ogledi so možni za skupine od 10 do 60 ljudi.

13. in 14. oktobra sta v prostorih podjetja Lafarge Cement Trbovlje

potekali slovesnosti ob 135-letnici delovanja cementarne. Prireditve

so se udeležili lokalni partnerji, predstavniki lokalne skupnosti,

zaposleni, upokojenci in širša javnost. Ob tej priložnosti je

cementarna Vrtcu Trbovlje predala donacijo, s katero bo vrtec otrokom

omogočil bolj prijetno bivanje v svojih prostorih, ter otvorila

industrijsko pot po cementarni, svojevrstno pridobitev turistične

ponudbe v Zasavju.

PREREZ TRAKU Industrijsko pot so slavnostno otvorili trboveljski

župan Vili Treven, predsednica Turističnega društva Trbovlje Marija Juraja in generalni

direktor Lafarge Cementa Janusz Miluch (od desne proti levi).

ZAPELI SO NAMOtroci iz vrtca z vzgojiteljico.

žUPAN OBČINE TRBOVLJE VILI TREVEN"Veseli me, da je Lafarge Cement izkazal pripravljenost izvesti ukrepe za zmanjševanje vpliva na okolje."

SIMBOLNI ČEK ZA DONACIJO 5.000 EVROV Za prijetnejše bivanje otrok v trboveljskih vrtcih.

KAJAKAŠ SVETOVNEGA MERILA PETER KAUZERZ njim veslamo čez divje čeri in nepredvidljive brzice.


V SREDIŠČU TOVARNEPredstavitev preteklosti in investicij za čistejše okolje.

SEDEM TOČK POTIVsaka prikazuje del proizvodnega procesa.

PRVA SKUPINA OBISKOVALCEVPo industrijski poti z varnostnim jopičem in čelado.

ZANIMIVO IN POUČNOObiskovalci so zbrano prisluhnili.

DRUGI DAN OGLEDA Zaposleni in upokojenci.

Cementarna vse od svojega začetka pa do danes predstavlja pomemben dejavnik razvoja zasavskega gospodarstva. Bogata nahajališča apnenca, bližina železnice in reke Save so omogočili proizvodnjo cementa, ki se je začela leta 1876. Sprva je letna proizvodnja obsegala 6 tisoč ton cementa, danes pa ima cementarna kapaciteto proizvodnje 550 tisoč ton cementa. Leta 2002 je cementarna prišla pod okrilje francoske družbe Lafarge. V cementarni je bilo v zadnjih devetih letih izvedenih 32 milijonov evrov investicij, ki so bile namenjene predvsem zmanjševanju vpliva proizvodnje cementa na okolje.

Direktor Lafarge Cementa Janusz Miluch je ob visoki obletnici delovanja cementarne izpostavil: »Danes znamo cement proizvajati na način, ki je okolju in človeku veliko bolj prijazen kot nekoč. Tudi v Trbovljah je skupina Lafarge izvedla številne investicije. Z gotovostjo lahko trdim, da je cementarna

v Trbovljah danes ena najbolj dovršenih v skupini Lafarge.«

Trboveljski župan, Vili Treven, je v svojem nagovoru dejal: »Veseli me, da je vodstvo družbe Lafarge Cement, ki je eden izmed temeljev gospodarskega razvoja v trboveljski občini, izkazalo pripravljenost za izvedbo ukrepov, ki zmanjšujejo njen vpliv na okolje. Občina Trbovlje podpira tovrstna prizadevanja cementarne, saj v občinski upravi spodbujamo zasavsko gospodarstvo k usmeritvi v trajnostni razvoj regije.«

135-letnico delovanja je cementarna Trbovlje obeležila tudi z donacijo Vrtcu Trbovlje in otvoritvijo industrijske poti. Direktor Lafarge Cementa je simbolni ček za donacijo v višini 5.000 evrov predal ravnateljici vrtca Gordani Vranešič. Na dogodku se je za dolgoletno podporo družbi Lafarge zahvalil tudi kajakaš Peter Kauzer.

Industrijsko pot po cementarni je Lafarge Cement pripravil v sodelovanju s Turističnim društvom Trbovlje. Gre za prvo tovrstno pot v Zasavju in eno izmed prvih v Sloveniji, s katero želimo proizvodnjo cementa približati zunanjim obiskovalcem. Obiskovalci si lahko prek sedmih slikovitih točk na poti natančneje ogledajo postopke v proizvodnji cementa in prizadevanje tovarne za zmanjšanje okoljskih vplivov.

Industrijska pot je odprta za splošno javnost. Za oglede vlada veliko zanimanje med šolami in turističnimi društvi, v podjetju pa se pripravljamo tudi na oglede cementarne z našimi poslovnimi partnerji.


KAMNOLOM PLESKO

idejni načrt končne sanacije

NAŠE DELO

KAMNOLOM DANESObstoječe stanje kamnoloma 2011.

KAMNOLOM ČEZ DESETLETJEPredvideno stanje kamnoloma Plesko leta 2020.

KAMNOLOM V DALJNJI PRIHODNOSTIPredvideno stanje kamnoloma Plesko po končanem odkopavanju.

povzročenega z rudarskimi deli in vzpostavitvi pogojev za novo rabo prostora«.

V letu 2011 smo tako tudi v trboveljski cementarni pridobili idejni načrt končne sanacije kamnoloma po končanem odkopavanju. Izdelalo nam ga je podjetje za projektiranje in inženiring K Projekt L. V njem so predstavljene idejne rešitve krajinske ureditve prostora, ki vključujejo analizo obstoječega stanja, dolgoročni načrt in dinamiko odkopavanja, odvodnjavanje, izračun stabilnosti brežin, vplive izkoriščanja v navezavi na širšo okolico ter stanje izračunanih zalog ter virov. Projekt je razdeljen na tehnični, grafični in ekonomski del, ki vključuje izračun potrebnih sredstev za sanacijo po variantah, opisanih v projektu.

Vsaka cementarna za svojo dejavnost potrebuje kamnolom ali drug vir pridobivanja surovine, ki ga mora v skladu s slovensko zakonodajo (Zakon o rudarstvu; ZRud-1 Ur.l. št. 61/2010) po končanem odkopavanju sanirati. Prostoru mora torej dodati vrednost oziroma ga spremeniti v ekonomsko izkoristljivega.

Skupina Lafarge, ki je zavezana k varovanju okolja, je pripravila politiko rehabilitacije svojega kamnoloma po končanem odkopavanju. Skupina namreč želi, da vsaka cementarna, ki v fazi proizvodnje pridobiva osnovne surovine iz narave, degradirana področja po končanem izkoriščanju sanira. Po definiciji rudarske zakonodaje pomeni rehabilitacija kamnoloma »sanacijska dela, namenjena opustitvi izkoriščanja mineralnih surovin s sanacijo degradiranega okolja,

ZNANJE IN IZKUŠNJE

konferenca o eksplozivih in miniranju Od 18. do 20. septembra 2011 je v Lizboni na Portugalskem potekala 6. svetovna EFEE konferenca o eksplozivih in tehnikah miniranja ter 2. mednarodna konferenca o izobraževanju inženirjev, minerjev ter njihovemu certificiranju znotraj EU.

Prve konference, ki poteka bienalno, se je udeležilo več kot 40 razstavljavcev in več kot 300 udeležencev iz 50 držav, katerih delo je povezano z eksplozivi. Proizvajalci, distributerji, minerji, profesorji, raziskovalci ter nenazadnje strokovnjaki s področij tunelogradnje, podzemne izgradnje objektov, rušenja objektov, miniranja na površinskih kopih, v kamnolomih in drugi so lahko prisluhnili predavanjem in si ogledali predstavitve zanimivih projektov s celega sveta. Med njimi izgradnjo predora pod Stockholmom na Švedskem, način izvedbe sanacije površinskega kopa s poplavljanjem na Aljaski, način izračunavanja CO2 izpustov težke gradbene mehanizacije v Franciji, rušenje starih zaklonišč iz 2. svetovne vojne v Nemčiji, demilitarizacijo območij minskih polj iz 2. svetovne vojne na Danskem, možnosti skladiščenja amonijevega nitrata v trdnem stanju, »in situ« meritve pritiska in temperature pri detonacijah komercialnih razstreliv, sistem akreditiranja švedskih podizvajalcev na področju vrtanja in miniranja, napredne tehnike za znižanje seizmičnih učinkov na okolje. Naslednja konferenca bo v Moskvi septembra 2013. Na drugi konferenci na temo evropskega izobraževanja o eksplozivih ter certificiranju tistih, ki z njimi rokujemo, pa smo slišali, kako združiti branžo v računalniško mrežo, v katero bi imele vpogled države članice EU in posledično uvesti ustrezno izobraževanje v učne programe posameznih držav članic z namenom izdajanja certifikatov minerjem in inženirjem. Na konferenci so predstavniki skandinavskih držav in Velike Britanije izrazili tudi skrb nad pomanjkanjem svojega strokovnega kadra, ki ga je manj predvsem zaradi strukturnih sprememb, upokojevanja, mlajšim pa primanjkuje izkušenj.

Damjan Kovač


Od novembra 2010 do oktobra 2011 smo na treh področjih v kamnolomu Plesko pričeli z rehabilitacijo delov, kjer smo s pridobivanjem surovine končali. Tudi s pomočjo mladih Trboveljčanov, Turističnega društva Trbovlje in Zavoda za gozdove Republike Slovenije smo zasadili kar 770 dreves.

Zasajene akacije, breze, lipe, divje češnje, trepetlike in črne jelše bodo poskrbele za dodatno zmanjšanje vpliva pridobivanja surovine na naravno okolje. Manj bo prašenja in erozije. Ob tem bodo zasajena drevesa pripomogla k lepši okolici ter nudila življenjski prostor žuželkam in pticam.

IDEJNA ZASNOVA 1Rekultivacija z zatravitvijo in pogozditvijo

degradiranega področja.

IDEJNA ZASNOVA 2Umestitev športno rekreacijskih površin.

IDEJNA ZASNOVA 3Umestitev dirkališča s poligonom varne vožnje.

Idejne zasnove vsebujejo:• rekultivacijo z zatravitvijo in pogozditvijo degradiranega področja,• umestitev športno rekreacijskih površin, poleg konvencionalnih športov tudi progo za kolesarski spust (downhill), progo za gorske kolesarje, poligona za rolkarje (half-pipe in skatepark), pokrito plezalno steno ipd.,• umestitev dirkališča s poligonom varne vožnje.

V projektu so predstavljene tri zaenkrat samo idejne rešitve ureditve prostora. Glede na obstoječi rudarski projekt se bo naveden prostor razprostiral na 82 hektarjih površine na nadmorski višini 400 m. Idejne rešitve so se oblikovale v skladu s sedanjim stanjem bližnje okolice, potrebami družbe in naraščajočim trendom rekreiranja in preživljanja prostega časa občanov v naravi. Seveda se bosta pred izvedbo del v projekt vključila tudi lastnik in lokalna skupnost.

Damjan Kovač


NAŠE DELO

NADALJUJEMO Z UREJANJEM PODROČJA CEMENTARNE

obnova fasade stavbe bazena V sklopu urejanja cementarne in njene okolice je prišla v septembru na vrsto tudi sanacija fasade zgradbe bazena. Impresivni betonski objekt leži neposredno ob cesti, ki pelje iz oziroma v Trbovlje, in predstavlja eno izmed bolj izpostavljenih zgradb na področju cementarne. Poškodovana in neprivlačna fasada objekta tako dobiva novo, svežo podobo.

Za ideje smo zadolžili študente ljubljanske Fakultete za arhitekturo, ki so pripravili več predlogov za novo fasado. V cementarni smo se odločili za bolj klasični predlog, ki bo vizualno povezal zgradbo bazena in upravno zgradbo cementarne.

Sanacije fasadnih površin smo se najprej lotili s pranjem površin in sanacijo poškodovanih konstrukcij. Pranje vseh fasadnih površin smo izvedli s curkom vode pod pritiskom. Temu je sledila sanacija korodiranih delov betonske konstrukcije, sanacija armature in krpanje betonov s sanacijskimi maltami. Pri barvanju betonskih površin smo na fasade najprej nanesli osnovni premaz, nato pa na površine še dvakrat nanesli elastične barve za beton. Pri delu smo uporabili materiale našega poslovnega partnerja, podjetja Jub, čigar strokovnjaki so pripravili tudi tehnologijo sanacije.

25-metrski zimski bazen je bil v cementarni sicer zgrajen leta 1972 in je trboveljskemu plavalnemu klubu omogočil kvalitetno treniranje tudi izven poletne sezone. Bazen je od leta 2007 zaprt, trboveljska cementarna pa še naprej ostaja glavni sponzor trboveljskega plavalnega kluba.

BAZEN V NOVI PREOBLEKINova fasada po zamislih študentov Fakultete za arhitekturo.

NOVOSTI IZ SINDIKATA

v športnem duhuV minulih mesecih smo imeli predstavniki sindikata kar nekaj sestankov, na katerih smo reševali tekočo problematiko ter se dogovarjali o aktivnostih, ki potekajo v skladu z našim letnim načrtom. Tako smo poskrbeli za nabavo kart za razna kopališča in terme, podpisali kar nekaj pogodb za uporabo oziroma najem športnih objektov ter organizirali športne igre ob dnevu cementarjev. Člani lahko po novem koristijo tudi telovadnico na OŠ Tončke Čeč, kjer se lahko pomerijo v badmintonu, ki do sedaj ni bil na seznamu rekreacijskih panog.

Tudi letos smo ob dnevu cementarjev organizirali športne igre. Potekale so v različnih disciplinah, v njih pa so sodelovali tudi naši upokojenci. Najboljši so prejeli tudi lepe nagrade v obliki bonov, čeprav jih letos ni nihče pričakoval. Podelitev je potekala ob teniškem igrišču v kamnolomu Plesko, kjer nismo ostali niti lačni niti žejni. Po končani podelitvi smo se nekateri še zadnjikrat v tej sezoni pomerili tudi v balinanju.

Seveda sindikalni zaupniki večkrat doživljamo neprijetne trenutke, ko nas zaposleni dobesedno zasipajo z vprašanji v zvezi s prihodnostjo naše tovarne. Ker seveda ne znamo odgovoriti na mnoga vprašanja, se potrudimo informacije poiskati pri pristojnih, vendar tudi tam večkrat ne moremo dobiti pravega odgovora. Skupaj z zaskrbljenimi zaposlenimi tako upamo, da nam bodo državni uradniki z izdanim dokumentom omogočili, da bomo še prižgali baklo in zakurili v peči ter izdelovali cement iz našega klinkerja in ne več uvoženega iz Avstrije in Madžarske, ki zdaj k nam prihaja v dolgih kolonah vlačilcev.

Na koncu tudi tokrat lepo pozdravljamo vse naše zaposlene, ki so na bolniškem staležu in jim želimo, da bi čimprej okrevali in se nam pridružili v tovarni, čeprav tudi sami ne vemo, koliko časa bomo še imeli delovna mesta.

Lepe pozdrave namenjamo tudi našim upokojencem, ki so si uspeli s težkim delom v tovarni priboriti zasluženi pokoj, saj vemo, da so bili nekoč pogoji dela v tovarni na nekaterih delih dobesedno nemogoči. Z vsem spoštovanjem, vam vsem, ki ste gradili, kar se zdaj sesuva kot kocke, želimo le zdravja. žal veliko naših upokojencev ni več med nami.

Etbin Marin

NAŠI IGRALCI BOVLINGARadi tekmujemo, še raje se družimo.


NAŠI LJUDJE

ANKETA

darinka novak:Ko sem jaz začela delati v cementarni, je bilo okrog nje takšno stanje, da bog ne daj, da si stopil iz uprave do proizvodne hale. Za kaj takega si potreboval gumijaste škornje. Upokojila sem se leta 2003, pa takrat okrog tovarne še ni bilo asfalta. Stanja takrat in zdaj se sploh ne da primerjati, tako zelo so zdaj vse uredili in posodobili.

alfonz besednjak:Prvi delovni dan v cementarni sem naredil 15. avgusta 1945 kot ključavničarski vajenec, od leta 1990 pa sem upokojen. Razlike v samem izgledu tovarne ne moreš opisati z nekaj besedami, tolikšna je. Ne razumem pa, kako to, da se mora tako urejena in sodobna cementarna soočati s takimi nasprotovanji. Poglejte mene, delal sem tukaj skoraj pol življenja, pa nimam posebnih zdravstvenih težav, razen tistih, ki pridejo z leti, malo slabše slišim, vidim in sem malo počasnejši.

Letošnjo obletnico smo obeležili skupaj z lokalno skupnostjo, zaposlenimi in našimi upokojenci. Povabili smo jih na ogled tovarne in nove industrijske turistične poti. Ob tem smo naše upokojene sodelavce povprašali po njihovih vtisih in seveda spominih, kako je bilo v cementarni takrat, ko so še sami službovali v njej.

marjan mežnarič V cementarni sem se kot električar zaposlil leta 1946, upokojil pa sem se leta 1988. Lahko rečem, da sem še vedno povezan s cementarno. Z veseljem spremljam, kako se spreminja njen izgled. Če samo pomislim, kako je bilo včasih okrog tovarne vse prašno in sivo, človek ne bi mogel verjeti. Ampak takrat so bili drugačni časi.

anton virant:V cementarni sem bil zaposlen kot kurjač centralnega ogrevanja bazena, kar je zdaj avtomatizirano. Spomnim se, kako je bilo dvorišče pred cementarno včasih zasuto s kupi premoga, silosi so bili polni železove rude, okrog je bilo blato … Če si stopil do skladišča, si bil ves rdeč od surovine. Včasih je tudi smrdelo okrog po žveplu, da nam je bilo vsem slabo. Jaz sem se upokojil leta 2003, a še z veseljem pridem v cementarno.

Naši jubilanti(od julija do oktobra)

10 let dela: Vili Dolinšek30 let dela: Andrej Lampe

Jubilantoma iskreno čestitamo!

Nagrado prejmejo:1. nagrada: knjigi Pikapolonica na prašni cesti in Sijaj drugačnosti Mijo Popović, Novi dom 33 b, Trbovlje

2. nagrada: knjiga Črna dolina (fotografije: Antonio živkovič) Marinka Vincek, Vodenska cesta 6, Trbovlje Jasna Drnovšek, Gabrsko 2, Trbovlje

3. nagrada: knjiga Odsev spomina (fotografije: Antonio živkovič)Miran Slekovec, Javorje 20 a, Črna na Koroškem Vid Razpotnik, Podlipovica 1, Izlake Franc Stošicki, Studenec 63, Studenec. Nagrade bomo poslali po pošti. Čestitamo!

Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke LC tima: VARNO TUDI NA DOPUSTU

SKUPINSKA PLANINSKAVsi dobre volje.

BEGUNJŠČICA

Planinski izlet

Begunjščica je pogorje v Karavankah vzhodno od Stola. Najvišji vrh je Veliki vrh z višino 2060 metrov in nudi lep razgled na osrednjo Slovenijo.

Teh razgledov smo bili deležni tudi cementarniški pohodniki. V lepem, za kakšno stopinjo prevročem vremenu smo uživali v gorski pokrajini in zložni poti po travnikih in redkem gozdu. Najlepši so bili postanki v gozdni senci in v treh planinskih kočah, na katere smo naleteli na naši poti. Dan so nam popestrile tri dame z veliko začetnico D, in sicer Desa, Dani in Dragi. S svojo vztrajnostjo in dobro voljo so nam bile vsem v spodbudo.

Vabimo tudi ostale, da se nam pri naslednjem izletu pridružite in preživite lep dan v prijetni družbi.

Herman Donik


MUZEJSKA ZBIRKAObleka z idrijsko čipko.

NAŠI LJUDJE

SINDIKALNI IZLET

Podali smo se na notranjsko

starosti se kolo še vedno vrti, kar smo lahko preizkusili tudi sami.

Po ogledu kamšta in rudniških lokomotiv smo se sprehodili do Mestnega muzeja Idrija v gradu Gewerkenegg, kjer smo si ogledali dve stalni razstavi. Stalno razstavo o poltisočletni zgodovini rudnika živega srebra in mesta, ki obsega bogato geološko zbirko z več kot 2.600 primerki kamnin, fosilov, rud ter mineralov, smo si ogledali skupaj z vodičko, razstavo Idrijska čipka z bogato zbirko klekljanih idrijskih čipk pa sami.

Pot smo z avtobusom nadaljevali proti Cerkljanskem muzeju, kjer sta na ogled stalni razstavi Cerkljanska skozi stoletja ter Pust je kriv! Pripoved o cerkljanskih laufarjih. Poleg teh smo si ogledali še dve občasni razstavi, in sicer Medicinske sestre skozi čas ter

Tanko z debelim, razstavo čipk Cerkljanske klekljarske sekcije Marjetica.

Zadnji postanek je bil v Dolenjih Novakih na Cerkljanskem, kjer smo se sprehodili do Partizanske bolnice Franja. V dnu globeli je dolga leta ostalo skritih 14 lesenih barak s pomožnimi objekti, ki jih je prizadelo hudo neurje 18. septembra 2007. Nedotaknjena je ostala le ena baraka, ki jo je kar malce težko ločiti od ostalih, obnovljenih. Posledice neurja so še vedno opazne, vendar je spomenik zelo dobro rekonstruiran, zahvaljujoč mnogim fotografijam in predhodno izdelanim načrtom.

Lepo vreme smo izkoristili tudi za krajši sprehod do bližnjega gostišča Gačnk v Logu, kjer smo imeli pozno kosilo, nekateri so prosti čas izkoristili še za športne dejavnosti.

STALNA RAZSTAVA O ZGODOVINI RUDNIKAKapljice živega srebra.

ENA SKUPINSKAMed obnovljenimi barakami bolnice Franje.

IZ MUZEJAMedicinske sestra skozi čas.

V soboto, 10. septembra, smo se v zgodnjih jutranjih urah odpravili na sindikalni izlet. Tokrat nas je pot vodila do Idrije in Cerknega. Po krajšem postanku smo se ustavili v Idriji, kjer je naše poglede že pred ogledom idrijske kamšti pritegnil čudovit Scopolijev vrt, vrt idrijske botanične dediščine. Kamšt, rudniška črpalka na vodni pogon za črpanje jamske vode, je bila postavljena leta 1790, od leta 1948 ni več v uporabi. Njena posebnost je leseno pogonsko vodno kolo s premerom 13,6 m, ki je hkrati največje ohranjeno tovrstno vodno kolo v Evropi. Kljub visoki


NAŠE POVEZAVE

MADžARSKA

Partnerstvo lafarge strabag rodilo prvo cementarno

Cementarna Kyràlyegyhàza, ki sta jo 15. septembra otvorila Lafarge in Strabag, je po skoraj tridesetih letih prva zgrajena cementarna v Evropi. Opremljena je z najsodobnejšimi tehnologijami, ki omogočajo proizvodnjo visoko kakovostnih cementov v skladu z najstrožjimi okoljskimi standardi. Njene emisije CO2 iz goriva bodo nižje za 10 odstotkov v primerjavi z emisijami iz povprečnih peči v Evropi.

Cementarna stoji blizu železniškega omrežja in bo uporabljala za prevoz surovin in goriva tudi železniški transport. Tako bo prevoza s tovornjaki manj, s tem pa bo manj tudi emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroča cestni promet. Manj tovornjakov na cesti pomeni obenem tudi manj motenj za okoliške skupnosti.

Ob otvoritvi cementarne je Bruno Lafont, generalni direktor Skupine Lafarge, poudaril, da začetek obratovanja novega obrata pomeni tudi dober začetek partnerstva Lafargea in Strabaga, uspešno mednarodno

sodelovanje in obenem prvi korak na področju cementne industrije na Madžarskem. »Gre za veliko več kot le za obrat, v katerem se proizvaja cement,« pravi Bruno Lafont. »Tovarna predstavlja naložbo v prihodnost Madžarske, države, v kateri sem sam videl veliko dinamiko in še več možnosti.«

Največ možnosti se obeta na podlagi gospodarskih razvojnih načrtov, ki jih napoveduje madžarska vlada, in vključujejo predvsem gradnjo infrastrukture. Cemen-tarna Kyràlyegyhàza s sodobnimi objekti in napravami lahko proizvaja visoko kakovostne cemente, ki kupcem prinašajo dodatno dodano vrednost. Izdelke ponuja v razsutem stanju in vrečah, uporabljajo pa se za projekte v mestni gradnji, za ceste in stanovanjske stavbe. Tovarna je že dostavila cement za izgradnjo prihodnjega centra za raziskave in razvoj, ki se razvija v sodelovanju z Univerzo Pécs; hkrati sodeluje z družbo Audi na novem razvojnem projektu v mestu Győr.

NALOžBA V PRIHODNOST MADžARSKEGradnjo so narekovali gospodarski razvojni načrti države.

Obrat v številkah:

• Letna proizvodna zmogljivost: 1 milijon ton cementa in 750.000 ton klinkerja • Število zaposlenih: 130 • Najvišja točka tovarne: izmenjevalec toplote, visok 105 metrov

Septembra letos sta Lafarge in Strabag odprla

svojo prvo cementarno blizu mesta Pécs na

Madžarskem. Tovarna je opremljena z najnovejšimi napravami, ki zmanjšujejo

vplive na okolje.

Cementarna Kyràlyegyhàza je po skoraj tridesetih letih prva zgrajena cementarna v Evropi.


NAŠE POVEZAVE

NAŠ POSLOVNI PARTNER

skupina topdom

DODATNE INFORMACIJE

TOPDOM d.o.o.Dol pri Ljubljani 28 b 1262 Dol pri Ljubljani Tel.: 01/ 5890 700 Fax: 01/ 5890 701

[email protected]

Skupina TOPDOM je na slovenskem trgu sinonim za ponudnika kakovostnih izdelkov za gradnjo, obnovo in dom. Čeprav je na tržišču pod sedanjim imenom poznana osem let, pa bogate izkušnje podjetij, ki jo sestavljajo, segajo daleč v preteklost. Osrednja nit je ves čas prodaja gradbenega materiala, ki so se mu skozi pestro zgodovino pridruževali ostali programi.

Danes Skupino TOPDOM na slovenskem tržišču sestavlja 17 podjetij, ki nastopajo pod priljubljeno skupno trgovsko znamko TOPDOM. Znani slogan »Za male in velike mojstre« izvrstno povzema bistvo, saj skupina s svojo obsežno ponudbo zadovoljuje potrebe tako individualnih graditeljev, kot tudi obrtnikov, izvajalcev ter investitorjev objektov. Za uspešnost pri zadovoljevanju zahtev trga je zaslužna učinkovita organiziranost, saj podjetje TOPDOM skrbi za čim boljše nabavne pogoje za člane skupine, za celovit nabor izdelkov ter veleprodajo, tako v tranzitu, kot iz visoko regalnega skladišča v Dolu, kjer na 10.000 m2 površine ponuja širok izbor asortimana ter kakovostno dostavo na prodajna mesta vseh pogodbenih partnerjev. Podjetja v Skupini TOPDOM z razvejano mrežo 33 prodajnih mest po vsej Sloveniji skrbijo za prodajo individualnim kupcem in izvajalcem.

Prav dejavniki, kot so širok prodajni program, razvejana prodajna mreža, strokovno izredno dobro usposobljeno prodajno osebje ter odlično sodelovanje z izvajalci, so adut, zaradi katerega je Skupina TOPDOM postala

Poslovno leto 2011 je Skupina TOPDOM začela s pomembnejšo pridobitvijo, saj je po izstopu največjega člana iz Skupine lahko izpeljala organizacijsko posodobitev ter izboljšala vodenje in delovanje celotne Skupine TOPDOM. Z razvojem prodajnega asortimana in prodajnih mest Skupina TOPDOM zadovoljuje tudi najzahtevnejše kupce in utrjuje svojo tržno pozicijo enega vodilnih trgovcev na področju izdelkov za gradnjo, dom in obnovo.

SKUPINA TOPDOMSinonim za ponudnika kakovostnih izdelkov za gradnjo, obnovo in dom.

vodilni trgovec na področju kritin, gradbenega materiala, fasadnih sistemov ter izolacijskega materiala, svoj vpliv pa krepi tudi na ostalih področjih. V letih 2010 in 2011 se prodaja povečuje s širitvijo programa keramike in sanitarne opreme, suhomontažnih izdelkov in stavbnega pohištva ter orodja in asortimana blaga za široko potrošnjo.

Skupina TOPDOM pa ni prisotna le v Sloveniji. Z ustanovitvijo podjetja v Bosni in Hercegovini (Trgovina TOPDOM d.o.o. Tuzla) je najboljši izbor svojega prodajnega programa ponudila tudi kupcem na področju BiH. Svoj mednarodni značaj potrjuje tudi s članstvom v največjem evropskem združenju trgovcev z gradbenim materialom, železnino in sanitarno opremo – združenju EURO-MAT.

Poslovno leto 2011 je Skupina TOPDOM začela s pomembnejšo pridobitvijo, saj se je po izstopu največjega člana lahko organizacijsko posodobila ter izboljšala vodenje in delovanje celotne Skupine. Nov način dela in še uspešnejše povezovanje članov Skupine TOPDOM je že v prvi polovici leta 2011 prineslo očitne pozitivne rezultate. S prilagajanjem in učinkovitim izvajanjem prodajnih aktivnosti je Skupina TOPDOM, kljub zmanjšanju števila prodajnih mest za 5 lokacij, dosegla ob polletju celo višje prihodke kot v lanskem enakem obdobju in tako dosegla svoje optimistično začrtane cilje.

Na novo začrtana strategija Skupine TOPDOM se je začela izvajati že v letu 2011 z odpiranjem novih prodajnih mest članov Skupine TOPDOM. Razvoj pa se bo nadaljeval tudi v letu 2012 po začrtanem srednjeročnem planu.

Z razvojem prodajnega asortimana in prodajnih mest Skupina TOPDOM tako zadovoljuje tudi najzahtevnejše kupce in utrjuje svojo tržno pozicijo enega vodilnih trgovcev na področju izdelkov za gradnjo, dom in obnovo.


Rešitev nagradne križanke št. 03/2011:

Ime in priimek:

Naslov:

križanka

Pravilno rešitev križanke napišite na kupon in jo do vključno 30. 11. 2011 oddajte v nabiralnik uredništva LC Tim ali pošljite po pošti na naslov:

Uredništvo LC TimaLafarge Cement d.o.o.Kolodvorska 5, 1420 TrbovljePripis: Za nagradno križanko

V nagradni igri lahko sodelujejo vsi, vsak pa lahko sodeluje le z eno križanko.Med pravilno izpolnjenimi križankami bomo izžrebali 6 nagrajencev in jih obdarili s praktičnimi nagradami.

Imena nagrajencev bomo objavili v naslednji številki časopisa LC Tim.

ŠPANSKA DOLINA NA KANARSKIH OTOKIH NA SEVERNI OBALI OTOKA

TENERIFE

ŠPORTNIK V

BALINANJU

ITALIJANSKI NOGOMET- NI KLUB IZ

UDIN

SLOVENSKOSMUČIŠČE

NA GO-RENJSKEM

DREVO S TROPSKIM SADEŽEM

UPOKOJEN ŠPANSKI

KOŠARKAR (Pablo)

NAZIV INTERNETNIH STRANI EVROPSKIH

KORISTNIKOV PROGRAMOV S SATELITA

ASTRA

SLOVENSKA EKONO-MISTKA PETRIN

ŠKOTSKI NOBELOVEC (John Boyd, 1880−1971)

LETOVIŠKI KRAJ NA

HRVAŠKEM OTOKU KRKU

ROD STRUPENIH

KAČ V SLOVENIJI

ROD VOJSKE DOLOČEN

ZA LETENJE

NAJBOLJ ZUNANJI URANOV NARAVNI

SATELIT, TUDI SREDNJEVEŠKI PRAVLJIČNI KRALJ

GLAVNO MESTO AFR.

DRŽAVE ZIMBABVE

NORVEŠKI KRALJ IN

NOBELOVEC HASSEL

SINTETIČNI IZDELEK ZA

ZAŠČITO NOG

ARHIPELAG V TIH.

OCEANU

20SLOV. KON-

CEPTUALNA, UMETNIŠKA

SKUPINAŽELJKO HRS

IME IN PRIIMEK

SLOVENSK. POLITIKA

6 15 1IME

ALBUMA MICHAELA JACKSONA

OGLJIKOVI HIDRATI IZ VEČ ENOT

MONO-SAHAR.

22 MESTO PRI BUDIMPEŠTI

PLENILEC LADIJ, PIRAT

SLOVENSKI KIPAR

(1894−1979)

21 5SLOVENSKI TENORIST IN PEVEC

(Ervin)

PRIJETEN, PRIOBALNI, TERMIČNI, DN. VETER

ZDRAVILO ZA EREKC. ERVIN

RESCHPREDPONA V MEDICINI

MUSLI-MANSKO ŽENSKO

IME

9 AM. IGRAL. (Marisa)

2DAIHATSU-

JEV TIP AVTOMO-

BILA

14 25

NAJVIŠ. GORA SVETA

PODEŽEL- SKO,

VEČINOMA KMETIJSKO

NASELJE

SL. IGRALKA (Maša)

23 24 AM. TENIS.(John

Robert)

3

ASIS. NA BF POTOČNIK

SLOV. ŠP. REP. (Boris)

VERSKO ROMARSKI PRAZNIK Z

ŽEGNANJEM NA AREHU (PONAVADI

OKROG 13. JULIJA)

17 12 19AM. MESTO

V ZVEZNI DRŽ. NOVA

MEHIKA

SLOVENSKI PESNIK KAREL

DESTOVNIK

SESTAVIL: DAMJAN KOVAČ

ČLOVEK S PRETIRANO VZVIŠENIM

IZRAŽA- NJEM

UTEMELJ. ZNANST-

VENA TRDITEV

ŠV. ATLET KARSTEN ŠPANSKA

FILMSKA KOMEDIJA

IZ 1997

VDOLBINA V ZEMLJI VELIK

POKRIT IN ZAPRT PROSTORREŽISER

KUSTURICAORG,

ZDRUŽ. NARODOV

PODOLGOV.,POKONČEN, GRADBENI ELEMENT

RENATA TEBALDI

OJETTIUGO DEL IMENA

VELETOKA V CENT. AZIJI

(Darya)

ITALIJAN (zaničljivo)

CERKVENI PEV. ZBOR

DOBA, VEK, STOLETJE

GRŠKA ČRKA

PRODUCE-NT IN AVTOR

VOJNE ZVEZD (Larry)

10 16 OKR. PREDM. IZ

LESA

8 13

LIVULMANN

UPOŠTE- VANJE

TUJEGA MNENJA PRI

ODLOČIT-VAH

OSNOVNI DEL

FOTOVOL-TAIČNEGA SISTEMA

4 18 7

GL. JUNAK RISANEGA

FILMA O SIMP-

SONOVIH

11SKUPINA IGRALNIH KART PRI TAROKU

ČEHOVINURH

NORVEŠKA GLASBENA SKUPINA

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

16 17 18 19 20 21 22 23 24 25


Puho

v m

ost č

ez re

ko D

ravo

na

Ptuj

u. F

oto:

Igor

Div

jak.

lc tim jesen 2011

Documents