laski pivar 15 web 3

• leto XXII • maj 2011 • • številka 15 •

Poslovanje Pivovarne Laškov letu 2010 str. 2

Tri zlate medalje za piva Pivovarne Laško str. 6

[ str. 1 ]

NOVOSTI

Novosti iz Skupine Laško str. 10

Podjetje, ki se ne razvija, umira na obroke. To je ena najpogosteje sliša-nih krilatic v tržnem gospodarstvu,

ki smo ga pred dvema desetletjema sprejeli tudi v naši državi.

Komu je razvoj namenjen? Kdo je zanj od-govoren? Se nam zgodi ali se nam dogaja? Kdo lahko sodi o razvojni poti nekega pod-jetja? Tisti, ki skušajo razumeti trg in iščejo nove rešitve za svoje kupce ali tisti, ki iz var-ne razdalje gledajo, nato pa morebiti v spre-menjenih tržnih razmerah poudarjajo, da so na pasti razvojnih projektov opozarjali?

Ko razmišljam o razvoju, ne morem po-zabiti šoka izpred nekaj let na mednarodni konferenci v Moskvi. Na njej pijačarji pred-stavljajo nove izdelke in njihove strategije. Gospod v belem je rekel, da preko zime po-šljejo na trg 17 okusov sokov enega branda in dodal, da na trgu preživita morda dva, a pri vseh svojih izkušnjah ne ve, katera dva. Drug gospod iz družbe, ki ima v svoji po-dobi radodarnega rdeče oblečenega možič-ka, je povedal, da je za njih na ruskem trgu najbolj pomembna demografska struktura. Čakajo na leto 2015, ki bo zanje med bolj plodnimi, saj bo določena generacija stara ravno prav, da ji prodajo njihov izdelek.

Bi danes Volkswagen še obstajal, če ne bi

verjel in stavil na en sam model avtomobila - hrošča? Brez tega uspešnega modela goto-vo ne bi razvil tržno še uspešnejšega golfa. Danes pa ne bi prevzemal podjetij Porsche ali MAN. So to ključno odločitev sprejeli, ker so verjeli, da kupci tak avtomobil želijo, ali ker je morda imel neki Ferdinand zaupa-nja vrednega prijatelja, ki mu je predlagal spremembo designa?

Dinamika na svetovnih trgih je vse hi-trejša. Pa naj gre za tehnologije, ali ponud-bo izdelkov novih ali osveženih blagovnih znamk. Pred desetimi leti smo se komaj učili uporabljati mobilne telefone, računal-niki so šele postajali del vsakdana. Kdo bi takrat vedel, da bo postal mobilni telefon plačilno sredstvo, predvajalnik video in avdio vsebin, da bo podaljšek človeškega telesa. Sodobni Volkswagnov golf pa ima vgrajene bistveno močnejše procesorje, kot jih je imel prvi Space Shuttle.

Iz današnje perspektive bi lahko dejali, da so v preteklosti kupovali linije, ki niso gibčne in morajo bruhati velike količine, da vzdržujemo njihovo kondicijo in zagotovo ne sodijo v današnje energetsko varčno ze-leno okolje. Najemali so napačne finančne vire, kupovali napačna podjetja, nabavljali predrage surovine in napadali napačne

trge. Pa vendar. Podjetja so preživela, ker je bilo več dobrih odločitev kot slabih. Delamo skupaj v nekem novem času in skušamo nahraniti lačno "zverino" in njene požre-šne turbine. Sodbe preteklosti iz varne raz-dalje časa nam ne pomagajo prav nič.

Razvoj je domena tistih, ki imajo željo po spoznavanju celotne slike. Tistih, ki želijo soustvarjati tudi sliko prihodnosti. Konkre-tni uspehi pa so rezultat znanj, volje, po-guma in včasih tudi drznosti storiti korak naprej. Ko stojiš z obema nogama trdno na tleh, stojiš na mestu. Svet pa se vrti in če mu želiš slediti ali vrtenje celo usmerjati, je potrebno pač tvegati, dvigniti nogo in kre-niti naprej.

Na vprašanje, ali smo danes na pravi ra-zvojni poti, ne moremo odgovoriti tako pre-pričljivo, kot bi si mnogi med nami želeli. Letošnja pomlad je bila za Skupino Laško plodna. Trgu smo ponudili več kot deset novosti. Na vprašanje, koliko novosti bodo kupci sprejeli, pa tudi gospod v belem iz Moskve ne bi imel odgovora. Pomembno pa je, da delujemo kot ekipa, ki sledi istemu cilju, ko dvigamo nogo za tisti nujni korak. In turbine se bodo vrtele naprej. •

Besedilo: Jure Struc

Turbine se vrtijo naprej

[ str. 2 ]

• G L A S I L O P I V O VA R N E L A Š K O •


[ str. 3 ]



Poslovanje Pivovarne Laško v letu 2010

Nove navade potrošnikov Priznane blagovne znamke pod pritiskom trgovskih blagovnih znamk

Trend povečane potrošnje izdelkov trgovskih blagovnih znamk, se iz leta v leto stopnjuje. V Veliki Britaniji ocenjujejo, da se bo ta v letih med 2009 in 2014 zvišala v naslednjih panogah:

• Prehranska industrija – iz 51,885 na 65,938 milijard dolarjev,• Industrija brezalkoholnih pijač – iz 9,887 na 12,557 milijard

dolarjev,• Industrija alkoholnih pijač – 4,105 na 4,740 milijard dolarjev,• Industrija proizvodov za domačo potrošnjo – iz 871 na 955

milijonov dolarjev.

Večje blagovne znamke priznanih multinacionalk tako izgublja-jo na vplivu iz preteklosti. Kar dve tretjini potrošnikov v Britaniji sta mnenja, da so izdelki cenovno dostopnejših trgovskih znamk, enake kakovosti - če ne celo boljši, kot izdelki priznanih blagov-nih znamk. Britanski potrošnik se tako vse bolj nagiba k naku-pu izdelkov v nižjem cenovnem segmentu, ne glede na finančne zmožnosti za nakup. Raziskave so pokazale, da je 50% trgovskih blagovnih znamk po kakovosti identičnih priznanim blagovnim znamkam, 19% pa jih je mnenja, da so celo višje kakovosti.

Spremenjene nakupne navade potrošnikov

Prodaja trgovskih blagovnih znamk se je od začetka krize še povečala, predvsem zaradi spremenjenih nakupnih navad potro-šnika. Čeprav je moč zaznati že okrevanje iz pretekle gospodarske krize, so nakupovalne navade kupcev ostale enake.

Analitik pri družbi Datamonitor, Mark Whalley je mnenja, da trgovske blagovne znamke ne ponujajo več najcenejših proizvodov, ampak proizvode z dodano vrednostjo. Potrošnik tako ne kupuje samo najcenejših izdelkov, temveč tiste proizvode, ki uresničujejo njegovo zaupanje in pričakovanje. Takšni izdelki pa so prav izdelki trgovskih blagovnih znamk, še dodaja Whalley.

Pri družbi Datamonitor verjamejo, da je višje zadovoljstvo potro-šnikov s trgovskimi blagovnimi znamkami resen izziv za največje in priznane blagovne znamke, ki si želijo v času gospodarskega okrevanja povrniti potrošnike. Dober primer razumevanja kupcev in prilagajanja njihovim potrebam sta nemški Aldi (pri nas Hofer) in Lidl. Njuna prodaja raste, saj k temu v največji meri prispeva povečana prodaja lastne trgovske znamke.

Trgovske blagovne znamke v Sloveniji

Pri nas so najbolje vrednotene znamke trgovcev kot so: Merca-tor, Spar, Tuš in Drogerije Markt (DM). Med temi trgovci lahko opazimo nizko zastopanost znamk na področju izdelkov za oseb-no nego, največjo pa na področju »hrane in pijače«. V splošnem je bila opazna rast prodaje teh znamk pri cenovno najdostopnejših generičnih izdelkih. Delež prodaje blagovnih znamk se tako giblje okrog 15% celotne prodaje, medtem ko je v drugih državah ta od-stotek izrazito višji (Švica 45%). Trend iz tujine se bo najverjetneje »prenesel« tudi na slovenskega potrošnika. Trgovska znamka tudi v Sloveniji ni več sinonim za cenejše in manj kakovostne izdel-ke, saj nekatere po izvirnosti, inovativnosti ter kakovosti, brez ovir konkurirajo najbolj uveljavljenim t.i. A-znamkam. •

Besedilo: Domen Solina

Rezultate poslovanja Pivovarne La-ško, d. d., v letu 2010 lahko oce-njujemo kot zadovoljive, oziroma

uspešne, z upoštevanjem pogojev, v kate-rih so bili le-ti ustvarjeni.

Splošna finančna in gospodarska kriza je v letu 2010 tudi močneje prizadela dejav-nost proizvodnje pijač ter tako posredno vplivala na poslovanje Pivovarne Laško, d. d. Z upoštevanjem omenjenih dejavni-kov, ki so vplivali tudi na same poslovne rezultate družbe, je ocena doseženih re-zultatov ugodna. Seveda pa med temi, v letu 2010 ne bodo zabeleženi v skupini ti-stih, ko je družba dosegala nadpovprečne rezultate in se uvrščala med uspešnejše družbe v Sloveniji.

Na trgih EU prodaja piva narasla, v skupnem padla za 4,2 odstotke

Pivovarna Laško, d. d., je v letu 2010 na domačem in tujem trgu skupaj proda-la 978,7 tisoč hl vseh pijač, kar je za 4,2 odstotka, oziroma 42,7 tisoč hl manj kot v letu 2009. Ugotavljamo, da se je tudi v letu 2010 nadaljeval trend slabše prodaje piva na domačem trgu kjer beležimo 10 odstotno slabšo prodajo kot pred letom dni. Uspešnejše smo prodajali na tujih tr-gih in to predvsem na trgih Evropske Uni-je, kjer beležimo porast prodaje kar za 17,4 odstotka. Tako je Pivovarna Laško d. d., ustvarila 75,1 mio EUR čistih prihodkov od prodaje, kar pa je za 8,2 odstotka manj kot pred letom dni. Večina teh prihodkov iz omenjene prodaje je iz naslova proda-je piva in sicer kar 97,5 odstotka. Ostalih 2,5 odstotka pa predstavljajo prihodki od podaje vode, stranskih proizvodov in sto-ritev.

Družba je tako ustvarila 11,2 mio EUR dobička iz poslovanja, kar je ugodno za

dane pogoje poslovanja in kaže, da je de-javnost proizvodnje piva donosna dejav-nost.

Izkazan negativni poslovni izid v višini 6,3 mio EUR je predvsem posledica tega, da finančni prihodki ne pokrivajo vseh finančnih odhodkov za plačilo obresti za najete kredite v preteklosti, ki so bili po-rabljeni za finančne naložbe, prav tako pa niso zanemarljive slabitve naložb.

Kljub vsem težavam s katerimi se spo-padamo, pa je rešitev iz nastale situacije uresničljiva, predvsem z razumevanjem največjih lastnikov družbe, ki so hkrati tudi njeni upniki. •

Besedilo: Bojan Košak

Delež lastnih trgovskih znamk v celotnih prihodkih trgovcev (prihodki v mrd USD, 2007)

[ str. 4 ]


• leto XXIII • maj 2011 • • številka 15 •

[ str. 5 ]



Z varjenjem do hrane za kvasovke

Namen varenja je spremeniti ne-topne sestavine slada (in dele-že drugih žit, v kolikor jih upo-

rabljamo) v topno obliko, da bi te lahko postale »hrana« kvasovkam. Nekaj pa jih mora ostati tudi »neporabljenih«, saj so nosilke polnosti okusa in soustvar-jalke pene. Te imenujemo ekstrakt v osnovni sladici. Pri tem igrajo odločil-no vlogo encimi, ki v sladu čakajo na idealne pogoje, da lahko začnejo služiti svojemu namenu. Eterična olja so nosil-ci arome, vsebnost in kombinacija teh pa je pri različnih kultivarjih različna. Na podlagi tega so na Inštitutu za hme-ljarstvo in pivovarstvo Žalec (IHP Žalec) pred leti razvili metodo za posamezne kultivarje (min-max model), ki omogo-ča preverjanje in zagotavljanje sortne čistosti kupljenega hmelja.

Netopne snovi slada preidejo v to-pno obliko – ekstrakt

Varenje poteka tako, da se posušeni slad predhodno namaka ali kratkotrajno navlaži, nato se mokro melje z določeno

količino vode. To fazo imenujemo dro-zganje, mešanico vode in slada pa dro-zga. V posebnih posodah se z ustrezni-mi temperaturami in časom delovanja, ustvarjajo optimalni pogoji za delovanje encimov in s tem za razgradnjo snovi iz slada. Pri nižjih temperaturah poteka razgradnja beljakovin do aminokislin, pri višjih temperaturah pa ogljikovih hi-dratov do sladkorjev. Netopne snovi slada preidejo v topno obliko – ekstrakt.

Tekočina, v kateri so raztopljene snovi slada, se imenuje sladica. Ta se v fazi pre-cejanja loči od trdnih ostankov zrnja, pre-ostanek ekstrakta pa še izperemo z vodo, ki ima točno določeno temperaturo.

S kuhanjem do želenega ekstrakta v osnovni sladici

Sledi kuhanje v kuhalni posodi, kjer se v več obrokih dodaja hmelj, največkrat v obliki peletov. V tej fazi se pivina steri-lizira, beljakovine se zgrudijo, aromatič-ne in grenke snovi hmelja pa raztapljajo. S kuhanjem dosežemo tudi želeni eks-trakt v osnovni sladici, ki je za različna

piva različen in pomeni osnovo za zače-tek alkoholnega vrenja.

Hmeljeno pivino prečrpamo v poseb-no sedimentacijsko posodo, kjer izpade vroča usedlina-proteinski kosmiči. Po končani sedimentaciji, ki traja 30-60 minut je pivina pripravljena za hlajenje in fermentacijo. O tem pa v naslednjem prispevku. •

Besedilo: Regina Kirn Godec

Od zrna do pivaTako, surovine imamo, sedaj pa se lotimo varenja hmeljene pivine.

Ta postopek je najpomembnejši za zagotavljanje končne kakovosti piva.

Vsako naše pivo ima svoj rojstni list,

kar pomeni, da ima svoj varilni diagram

oz. svojo recepturo in postopek proizvo-

dnje teče od varilnice do polnjenja za

vsako vrsto posebej. Načinov varenja je

več. Naša tradicija prisega na dekokcijski

sistem. Imamo dve varilnici, ki sta pov-

sem avtomatizirani. Velika ima kapaci-

teto 1100 hl na varko in manjša 600 hl

na varko.

Prilagojeni sta potrebam trga. Pozimi

vari manjša, poleti večja.

Laško pivo na poti na Kitajsko

V četrtek in petek (14. in 15. aprila) je iz Pivovarne Laško proti Luki Ko-per krenilo prvih 8 kontejnerjev

steklenic in sodčkov blagovnih znamk: La-ško Zlatorog, Laško Club in Laško Light. Preostalih 7 od skupno 15 konterjerjev pa je svojo pot proti Kitajski ubralo teden dni kasneje. Gre že za drugo pošiljko izdelkov Pivovare Laško za kitajski trg, ob tem pa je zadnja - po količini - kar dvakrat večja od prve. To pomeni, da je bil odziv kitajskih kupcev na testno pošiljko zelo dober.

2.380 hektolitrov piva na poti v mesto Wenzhou s 7,6 milijona prebivalci

15 kontejnerjev piva Pivovarne Laško s skupno količino 2.380 hektolitrov, je že namenjenih v kitajsko provinco Zhejiang, natančneje v tretje največje mesto provin-ce – Wenzhou, ki šteje 7,6 milijona pre-bivalcev. Gre za pristaniško mesto, preko katerega že stoletja poteka trgovanje z

Evropo in predstavlja zanimivo tržišče za izdelke Pivovarne Laško ter dobro izhodi-šče za prodajo na širšem tržišču province in celotne Kitajske. •

Besedilo: Rok Nemec

Kegljaški klub Pivovarne Laško

Kegljanje je preprosta družabna igra, ki se odvija na keglji-šču. Imenujejo ga tudi ˝gostilniški˝ šport, ker je sestavni del skoraj vsakega kegljišča tudi gostilna.

Kegljanje kot ˝gostilniški˝ šport

Pri kegljanju imaš na razpolago: stezo, nekaj manj kot tri kilo-grame težko kroglo in dvajset metrov oddaljene keglje. Edina in preprosta naloga je, da to kroglo vržeš in podreš čim več kegljev. Takšno je kegljanje za tiste, ki so ga gledali, a nikoli poizkusi-li. Podučeni najprej spoznajo, da so keglji zelo daleč, da včasih kakšen kegelj niti po naključju noče pasti, skratka da je to čisto nekaj drugega, kot če igralce samo gledaš. Naslednje spoznanje je, zakaj je kegljanje ˝gostilniški˝ šport. Ker med kegljanjem telo dodobra ogrejemo, ga je potrebno na koncu ohladiti. Največkrat uporabljeno hladilno sredstvo je pivo. Najhitreje dosegljivo je v gostilni. Boleče mišice so spoznanje, ki pride dan potem.

V sezoni 2010 959 opravljenih treningov in tekemDovolite da povem, kaj pomeni kegljanje nam, članom keglja-

škega kluba ˝Pivovarna Laško .̋ Kegljanje za nas ni ˝gostilniški˝ šport, saj so nam na domačem kegljišču na Golovcu, gostilno zaprli zaradi premajhnega obiska. V pretekli sezoni smo opravili

959 posameznih treningov in tekem, kar pomeni 128.500 luča-jev. Prikazano v teži je to 366.000 kilogramov in še malo čez. Naporno. Junija se bo končala 19 sezona našega tekmovalnega nastopanja, osvojenih je več kot 60 pokalov na različnih nivojih tekmovanj. Trije naslovi državnega prvaka so najvišji dosežki, pa tudi nastopanje v prvi ligi, a žal samo eno sezono. V celotni zgo-dovini kluba je njegove barve na tekmah zastopalo 22 zaposlenih v Pivovarni Laško.

O začetkih kluba, o dosežkih zadnje sezone in še kaj, pa pri-hodnjič. •

Besedilo: Ivan Zorko

[ str. 6 ] [ str. 7 ]





Tri zlate medalje za piva Pivovarne Laško

Pijače Pivovarne Laško so na presti-žnem mednarodnem tekmovanju „Monde Selection 2011“, prejele

tri zlate medalje. Z zlato medaljo so bila nagrajena vsa tri prijavljena piva: Laško Zlatorog, Laško Dark in Jubilejnik.

Pivovarna Laško s svojimi pivi že vr-sto let sodeluje na tem mednarodnem ocenjevanju kakovosti in je v preteklosti prejela že vrsto žlahtnih medalj za paleto različnih izdelkov. V zadnjih letih je veli-ko zlato medaljo prejel leta 2006 Bandi-

dos Ice, veliko zlato medaljo v letu 2007 pa Temno Laško.

V letih 2007 in 2008 Pivovarna Laško ni sodelovala na tekmovanju s krovno bla-govno znamko, saj je bila v teku prenova celostne podobe. V lanskem letu so se za prestižna svetovna priznanja potegova-le štiri pijače Pivovarne Laško, ki so bile nagrajene s tremi zlatimi odličji in enim srebrnim.

Za nagrade Monde Selection se vsako leto poteguje preko 2.200 izdelkov

Zmagovalce mednarodnega tekmova-nja Monde Selection, na katerem se za nagrade vsako leto poteguje več kot 2.200 izdelkov iz osemdesetih držav, slovesno razglasijo na zaključni slovesnosti, ki bo letos potekala konec maja v Bruslju. Iz-delke je na Monde Selection ocenjevalo sedemdeset strokovnjakov z različnih področij, ki pri ocenjevanju upoštevajo kar dvajset različnih meril, zato smo v Pivovarni Laško dosežka upravičeno ve-seli. Ker se družba s skoraj 200-letno tradicijo nenehno odziva na potrebe trga, razvojna ekipa ne počiva. Upamo, da se bodo novi izdelki po kakovosti pridružili nagrajencem letošnjih zlatih medalj ter naleteli na pozitiven odziv pri kupcih.

Komisijo Monde Selection sestavljajo svetovno priznani strokovnjaki različnih profilov. Pri ocenjevanju izdelkov pa so ocenjevali harmoničnost in skladnost pro-izvoda glede na njegovo vrsto in sestavo. •

Besedilo: Simona OsetGostilna z družinsko tradicijo

Pred 2. svetovno vojno je gostilno prevzel sin Rudolf z ženo Heleno in nadaljeval tradicijo gostilne v tistih težkih vojnih in povojnih časih. 1966. leta so laški pivovarji vgra-dili prvi pivski »šank« s hladilno napravo, ki malo preno-vljen še vedno toči dobri stari Zlatorog iz Laškega. Hči Marinka pa je - kljub redni službi v Hotelu Merx v Celju - vse pogosteje prevzemala vajeti napredka gostilne v svo-je roke. 1985 leta se je vrnila k očetu v domačo gostilno, 1999 pa predala gostilno svojemu edinemu sinu Petru, ki danes z ženo Marijo uspešno nadaljuje tradicijo dobrega domačega gostišča.

Gostilna mnogih specialitet

Gostilna »Francl« ima kapaciteto 180 sedežev, od kate-rih je 80 sedišč na lepo urejenem vrtu pod lipo. Še danes strežejo nekaj specialitet, ki so v ponudbi že 100 let - :žol-co, domačo suho salamo in koline. Jedilnik dopolnjujejo predjedi kot so pašteta iz dimljene postrvi ter gosja ali divjačinska pašteta. Glavne jedi so večinoma iz teletine in divjačine. Značilne so tudi »Zagradske« sveže postrvi, v tem času pa tudi žabji kraki. Za zaključek pa največkrat postrežejo sladico štrukelj, »štrudl« in domačo »Francl-novo« torto.

Res dobra pristna domača hrana polni gostilno, zato vam priporočamo rezervacijo. •

Besedilo: Gorazd Šetina

100 let zvestobe Zlatorogu

Gostilna »Francl«, Zagrad 77, 3000 Celje , Telefon: +386 3 492 64 60

Od šanka do šanka

Gostilna »Francl«

Volitve v Svet delavcev Pivovarne Laško, d.d.

V sredo, 16. februarja so v Pivovarni Laško potekale volitve v Svet delavcev Pivovarne Laško, d.d. Volilno pravico je imelo 308 delavcev. Volitev članov Sveta delavcev se je udeležilo 205 delavcev družbe, kar je predstavljalo 66,56% delavcev z aktivno

volilno pravico. Oddanih je bilo 205 glasovnic, od tega 200 veljavnih in 5 neveljavnih. V Svet delavcev Pivovarne Laško, d.d. so bili, po vrstnem redu, glede na število glasov, ime-novani: Janez Hrastnik, Boštjan Teršek, Bojan Cizej, Marta Verih, Dragica Čepin, Nataša Kočar, Milan Višner, Matej Košenina in Damjan Kovač. Volilno komisijo so sestavljali: Tomaž Zavšek – predsednik, Andreja Knapič – član, David Bezgovšek – član. •

Besedilo: Rok Nemec

Gostilna »Francl« v Zagradu pri Celju, je zvesta Laškemu pivu že od leta 1895, ko je gostilno zgradil Krašovčev Matija. In ta zvestoba traja še danes. Zanimiva je zgodba o tem, kako je nastalo ime »Francl«. Laščan Matija Krašovc je delal kot plačani natakar v Hotelu Pošta v Celju. Z njim je delal tudi natakar z istim imenom, zato

so Matijo začeli klicati kar Francl. To ime se ga je prijelo in tako je gostilna dobila ime. Takrat je bila to furmanska »oštarija« kamor so najpogosteje zahajali furmani, ki so iz bližnjega rudnika in apnenca

Pečovnik vozili premog in apno.

[ str. 8 ] [ str. 9 ]





Z Zlatorogom v hribe tudi v 2011

Gremo v hribe 2011

Vse, ki vam preživljanje prostega časa v objemu čarob-nega gorskega sveta, neokrnjene narave, poživljajočega svežega zraka in brezmejnih, dih jemajočih razgledov, predstavlja način življenja ter cenite prijetna druženja v krogu podobno mislečih v letu 2011 vabimo na Zlatorogove dogodke, ki se bodo odvili po sledečem terminskem planu:

Na lokacijah vas bomo pričakali od 8. ure dalje, naše druženje, začinjeno z obilico dobre glasbe in številnimi nagradnimi družabnimi igricami, pa se bo nadaljevalo do poznih popoldanskih ur. •

Preteklo leto, v letu praznovanja 185-letnice Pivovarne La-ško, se je rodila Zlatorogova transverzala ponosa z akcijo Gremo v hribe, s katero smo med seboj povezali sloven-

ske vrhove, planinske koče, pohode in družabna srečanja; lani 7, letos pa smo v akcijo Gremo v hribe vključili še 5 vrhov. S serijo 12-ih Zlatorogovovih dogodkov želimo svojo najprepoznavnejšo blagovno znamko – Zlatorog – povezati s simbolom slovenstva, hribi in planinami.

V rojstnem letu Zlatorogove transverzale ponosa in z njim ak-cije Gremov hribe, je 7 Zlatorogovih dogodkov obiskalo kar 3.873 planincev, s katerimi smo skupaj zbrali za 36.242 evrov denarnih sredstev, ki jih je Pivovarna Laško namenila projektom ohranja-nja čiste narave.

Dvakratno slavjeČe smo natančni, smo se družili na kar 8 dogodkih. Na zadnji,

zaključni dogodek na Šmohorju nam jo je namreč zagodel dež, zato smo praznovali kar v planinskem domu. A ker smo trmasti, kot je pregovorno trmast tudi Zlatorog, smo 4. septembra zaključ-ni dogodek organizirali ponovno. Srčno smo si namreč želeli son-ca in rojstnodnevnega rajanja, kot se za visoki jubilej Pivovarne Laško spodobi. Trma se je izplačala, posijalo je sonce, zadnjega dogodka, na katerem smo razglasili Zlatorogove ambasadorje po-nosa (tiste, ki so vrhove, vključene v našo transverzalo, obiskali na dneve Zlatorogovih dogodkov) in razrezali torto velikanko, pa se

je udeležilo rekordno število planincev in kolesarjev: zbralo se nas je kar 1.215! Z Manco Špik smo se zabavali do poznih večernih ur.

Družbena odgovornost akcijeV letošnjem letu družbeno-odgovorna nota »Zlatorogove

transverzale ponosa – Gremo v hribe« ostaja: v imenu vsakega planinca, ki se bo na dan Zlatorogovega dogodka vpisal v častno vpisno knjigo, bo Pivovarna Laško donirala 1 EUR za nadaljnje uspešno delovanje lokalnega planinskega društva, ki upravlja s planinsko kočo na izbranih vrhovih.

Akcijo podpira Planinska zveza Slovenije

Še posebej smo ponosni, da je letos Zlatorogovo transverzalo ponosa in akcijo Gremo v hribe, podprla najbolj množična nevla-dna organizacija v Sloveniji, Planinska zveza Slovenije, s katero bo Pivovarna Laško sodelovala tudi v prihodnjih letih in jo pod-prla v trajnostno usmerjenem projektu oživljanja tradicije oskr-bovanja planinskih koč v Triglavskem narodnem parku s konji. •

Besedilo: Maša Meden

30. april koča na kokoši (674 m)

14. maj planinska koča na planini nad vrhniko (733 m)

28. maj planinski dom pri gospodični na gorjancih (828 m)

4. junij mariborska koča na pohorju (1.068 m)

11. junij dom na menini planini (1.453 m)

18. junij planinska koča na krimu (1.107 m)

25. junij koča na kopitniku nad rimskimi toplicami (865 m)

2. julij koča na blegošu (1391 m)

20. avgust kosijev dom na vogarju (1054 m)

27. avgust poštarski dom pod plešivcem (805 m)

3. september vojkova koča na nanosu (1262 m)

10. september planinski dom šmohor (784 m)

Foto: Izidor Jesenko

laško trimlaško maltbandidos sunlahko svetlo pivoblažje in lažje

Trgu se je obenem pred-stavil tudi nov izdelek krov-ne blagovne znamke Laško, lahko pivo Laško TRIM. Kot večina velikih proizvajalcev sledimo globalnim trendom in željam potrošnikov. Laško TRIM, sodi z 2,5 volumski-mi odstotki alkohola v razred lahkih piv in bo tako razvese-lil marsikaterega pivo pivca. Osnovno pakiranje je povra-tna steklenica 0,5l, transpor-tno pakiranje pa zaboj 1/20.

sladni napitek z okusom jabolka in breskve

Vrzel v krovni blagovni znamki Laško je prav tako v sredini marca zapolnil nov brezalkoholni napitek, Laško Malt. Izdelek na osnovi sla-dnega ekstrakta, v dveh oku-sih: jabolko in breskev, je na voljo v povratni steklenici 0,33 l, transportno pakiranje pa v zaboju 1/24.

z okusom pomaranče in guave

V Laškem smo jo otvorili s širitvijo naše mladostne bla-govne znamke Bandidos, lini-je mešanih pijač s pivom. Ta je v svojo družbo sprejela novega člana – Bandidos Sun. Izdelek s sončnim okusom pomaran-če in guave, ki je na trg kot prvi od štirih novosti prišel v začetku marca, bo zagotovo prepričal naše stalne, pa tudi nove potrošnike. Na voljo je v enakih pakiranjih kot ostala paleta okusov, osnovno paki-ranje je v 0,33 litrsko stelenico.

poletne osvežitve iz laškegaV Pivovarni Laško, matični družbi Skupine Laško, ne počivamo na preteklih uspehih. Usmerjenost v razvoj in izpopolnjevanje ter naklonjenost spremembam, sta nam omogočali rast in krepitev skozi 185 let in z enako miselnostjo vstopamo v novo sezono 2011. Kljub omejitvam okolja na trg vstopamo z željo zagotavljanja

pestrosti in kvalitete v vseh segmentih naše osnovne dejavnosti. Zavedamo se, da ima povpraševanje v trenutnih razmerah omejen obseg, a prepričani smo, da bomo z odlično kakovostjo izdelkov, prepričljivo komunikacijo in aktivnim oglaševanjem, potrošnike prepričali, da posežejo po naših izdelkih. •

ic ciderjabolčno vino - 100% zvezda zabave

Krono novih izdelkov Pi-vovarne Laško v letu 2011 pa predstavlja četrti po vrsti, saj je tako po kategorizaciji izdelkov Pivovarne Laško, kot tudi po poznavanju širše javnosti NO-VOST na trgu. iC Cider, jabolč-no vino, vsebuje 4 volumske odstotke alkohola in je rezul-tat domačega znanja ter razvo-ja, izdelek pa nosi pečat sodob-nega designa in podpis laške kvalitete. Blagovna znamka iC Cider pooseblja pristnost, za-peljivost ter povabilo k druže-nju. Z ali brez razloga. •

Besedilo: Simona Oset

nov okus ore za vroče poletne dni

NOVOSTI IZ SKUPINE LAŠKO

Ora, ena najstarejših in najbolj prepoznavnih znamk pri nas, ki je začela osvajati srca tako mla-

dih kot starejših že v šestdesetih letih prej-šnjega stoletja, je do letošnje sezone ponu-jala osvežitev v petih različnih okusih: Ora original, Ora green, Ora exotic, Ora lemon ter Ora peach.

Današnje razmere na trgu ne dovoljuje-jo počivanja na starih lovorikah, zato smo v Radenski za toplejše dni, ki že trkajo na naša vrata, družino Ore dopolnili z novim proizvodom Ora bitter lemon.

ora bitter lemon

je osvežilna brezalkoholna pijača, ki je narejena na osnovi izvirske vode Raden-ska. Tradicionalni in svojevrsten okus bit-ter lemon, ujet v naravne mehurčke oglji-kovega dioksida, prinaša posebno svežino tako v vonju in okusu.

Radenska je znana po tem, da potrošni-kom nudi vedno nove in sveže okuse. Do-datni okus bitter lemon, znotraj družine Ora, bo zagotovo razveselil ljubitelje osve-žilnih gaziranih pijač, ki so še posebej is-kane v pomladnih in poletnih mesecih. •

Besedilo: Vesna Šavel

radlerred orange

Union Radler je mešanica piva in osve-žilne pijače z okusom rdeče pomaranče. Narejen je iz polovice Union svetlega piva, druga polovica je brezalkoholna pi-jača, zato vsebuje le 2,5 % vol. alkohola, kar je pol manj kot Union svetlo pivo. Okus rdeče pomaranče daje Radlerju 8 % sadni delež pomarančnega soka ter soka granatnega jabolka, ki skupaj s svetlim pi-vom poudari harmonično grenčico in pri-jetno kiselkast, osvežilen okus. Z novim okusom rdeče pomaranče vam ponujamo novo vrhunsko »Osvežitev na cilju!«. •

Besedilo: Nina Tomše

• N O V O S T I I Z S K U P I N E L A Š K O •




[ str. 10 ] [ str. 11 ]

v družino radenska plus vračamo priljubljeni okus jagode

V ode iz družine Radenska Plus, kot prve in edi-ne slovenske funkcionalne vode, že nekaj časa navdušujejo potrošnike, predvsem tiste, ki

želijo ohraniti zdravo telo in duha. Vsebujejo namreč pomembne funkcionalne dodatke, ki blagodejno vpli-vajo na naše fizično in psihično počutje.

vrača se okus jagode – radenska plus feel good

Z veseljem vam sporočamo, da v družino Radenska Plus vračamo med potrošniki najbolj priljubljen okus jagode, ki jo v kombinaciji z L-karnitinom predstavlja nov izdelek Radenska Plus Feel Good.

radenska plus feel good – funkcionalna voda

Pri novem izdelku Radenska Plus Feel Good smo ohranili vse bistvene značilnosti družine Radenska Plus, ki delajo te posebne. Vode Radenska Plus vse-

bujejo koristne oziroma funkcionalne dodatke, so ne-gazirane, pripravljene z naravno mineralno vodo ter napolnjene brez dodanih konzervansov. Imajo nizko energijsko vrednost ter ne vsebujejo umetnih sladil in kristalnega sladkorja, ampak so slajene s fruktozo.

Kot funkcionalni dodatek vsebuje Radenska Plus Feel Good hranilno snov L-karnitin, ki je znan po tem, da v povezavi s telesno aktivnostjo pripomore k hitrej-šemu izgorevanju maščob in se tako uporablja za nad-zorovanje telesne teže.

V Radenski se zavedamo, da je našim potrošnikom zdravo življenje ena izmed najpomembnejših vrednot. Z novim proizvodom Radenska Plus Feel Good smo jim omogočili pred leti priljubljen okus jagode, tokrat v kombinaciji z L-karnitinom. •


oaza – nov okus za prihajajočo sezono

Oaza, osvežilna brezalkoholna pi-jača iz Radenske, je na trgu že celih pet let. Od njenega lansira-

nja naprej, navdušuje zveste potrošnike s svojimi zanimivimi in nenavadnimi kom-binacijami okusov.

Prepričani smo, da Oazo čaka še veliko uspešnih sezon. Vendar nam današnje razmere na trgu ne dovoljujejo počivanja na starih lovorikah, zato smo za letošnjo pomlad, poleg že obstoječih okusov v dru-žini Oaza: jabolko z zelenim čajem, rde-če grozdje z rooibosom, marelica z belim čajem, breskev-marakuja z belim čajem ter bezeg z belim čajem, pripravili še nov okus, češnjo z belim čajem.

velika vsebnost antioksidantov, ki krepijo imunski sistem

Češnja, kot prvi sadež poletja, nas vedno znova prepriča s svojimi izrazitimi barva-mi in okusom. Nič čudnega torej, da so

nekoč verjeli v čaroben učinek češenj. Še več, čarodej je s pomočjo skrivnostnega češnjevega napoja lahko dosegel, da se je oseba zaljubila.

V Radenski smo ˝čarobnost˝ mamljivih češenj združili z belim čajem, ki je znan kot stari kitajski eliksir dolgega življenja in lepote. Pripravlja se z izbiro najmlajših, še neodprtih listov in popkov čajevca (Came-lia sinensis). Zaradi minimalne obdelave vsebuje izredno veliko antioksidantov, ki krepijo naš imunski sistem in zmanjšu-jejo negativne vplive okolja ter hitrega tempa življenja. Zaradi njegovih koristnih učinkov, število zapriseženih ljubiteljev belega čaja v svetu strmo narašča.

Kot vsi obstoječi okusi Oaze je tudi nova Oaza z okusom češnje in belega časa sla-jena s fruktozo. Pripravljena je z izvirsko vodo Radenska, ki sodi med najčistejše vode v Sloveniji. Ker je polnjena na asep-tični liniji, ne vsebuje konzervansov. •


potrebujete osvežitev?

Fructal je v pomlad vstopil s pre-novljeno linijo ledenih čajev, ime-novanih Fructal Ice tea, s tremi

harmoničnimi okusi: brusnica z malino, breskev in jagoda z limono. Slednja sta pa-kirana v 1,5-litrski kartonski embalaži, ki je v slovenskem prostoru pomembna novost v tej kategoriji pijač. Potrošniki so se Fruc-talovimi ledenimi čaji že seznanili, saj so okusa breskev in brusnica-malina poznali pod blagovno znamko Fruc ledeni čaj. Ta dva okusa pa bosta odslej na voljo v preno-vljenih 0,5- in 1,5-litrskih plastenkah. Fruc-talov Ice tea sodi v kategorijo osvežilnih brezalkoholnih pijač in je kot tak strateško pomemben tudi za tuje trge.

Lažje in bolj osvežilne okuse z nižjim deležem sadja smo v Fructalu napolnili v plastenke po 0,5l in 1,5l, bogatejše in bolj izrazite okuse z višjim sadnim deležem, pa v novo, kartonsko pakiranje velikosti

1,5l. V Fructalu smo izjemno zadovoljni, da smo prvi na slovenskem trgu, ki smo potrošnikom hkrati ponudili dve možno-sti izbire ledenih čajev – okusa in emba-laže.

Okusni, osvežilni in zdravi

Ledeni čaji niso zgolj okusni in osvežil-ni, pač pa tudi zelo zdravi, saj vsebujejo izbrane sestavine različnih vrst čajev in sokove izbranih sadežev. Vsi ledeni čaji iz Fructala so polnjeni aseptično in ne vsebu-jejo nikakršnih konzervansov ter umetnih arom in barvil. Najboljši so ohlajeni na temperaturo od 4 do 7 stopinj. •

Besedilo: Tina Tomažič

zala in sola ledeni čaj imata talent. kaj pa ti?

V Pivovarni Union tudi v letošnji, že drugi sezoni, podpi-ramo priljubljeno oddajo: Slovenija ima talent. Tako kot nam oddaja razkriva premnoge talente, ki jih imamo

Slovenci, tako se tudi v Pivovarni Union ponašamo s številnimi izdelki in raznovrstnimi talenti.

Sola ledeni čaji so med mladimi izredno priljubljeni. Lansko leto smo jim nadeli novo podobo ter obstoječim okusom breskve in ameriške brusnice dodali nove okuse – pomarančo, limono in breskev zero. V letošnjem letu vas bomo presenetili še z okusom Sola limonada, ki bo na prodajnih mestih od junija dalje.

Izvirska voda Zala pa odžeja in osveži ob najrazličnejših prilo-žnostih – na zabavi, v naravi, v športnem parku …

Zala in Sola ledeni čaji so letos dobili tudi posebno animacijo, v kateri smo pripravili zabavno koreografijo štirih različnih okusov alias Maestro, glas pa nam je posodil voditelj oddaje Peter Poles. • Besedilo: Nina Tomše





[ str. 12 ] [ str. 13 ]

vital mestinje z novimi proizvodi

frupi sadni sirupPravijo da najbolj odžeja voda. A tudi s

sadnimi sirupi, ki se razredčijo z vodo ni nič narobe. FRUPI sadni sirupi so nareje-ni iz zgoščenih sadnih sokov ter kakovo-stnih arom, ki se v poljubnem razmerju redčijo z vodo in so še vedno zelo prilju-bljeni za potešitev žeje in duha. Sirupi vsebujejo od 9 do 20 odstotkov sadnega deleža.

dopolnjena paleta sadnih sirupov z okusom bezga in pomaranče-ananasa

S ponosom predstavljamo najnovejšo razvojno-proizvodno pridobitev v Vitalu Mestinje – nove kvalitetnejše sadne sirupe v litrski PET plastenki. K obstoječim oku-som sirupov jabolka, brusnica, malina-ri-bez in ACE smo dodali še dva nova: bezeg in pomaranča-ananas. Vsi sirupi vsebujejo bogate sadne koncentrate, so BREZ ume-tnih barvil, BREZ umetnih sladil, BREZ konzervansov in imajo znak ˝Kupujem slovensko˝, kar je še posebej zanimivo za potrošnike.

nova okusa frupi sadne pijače sta pomaranča-limeta in ribez-malina

V Vitalu Mestinje smo razvili tudi dve novi sadni pijači pod blagovno znamko FRUPI, ki sta polnjeni v litrski plastenki s širokim grlom, in sicer: FRUPI sadna pijača pomaranča-limeta z 12 odstotnim sadnim deležem ter FRUPI sadna pijača ribez-malina z 10 odstotnim sadnim dele-žem. Sadni pijači sta BREZ umetnih bar-vil in BREZ umetnih sladil ter sta ozna-čeni z znakom S-kupujem slovensko. Z razvojem teh dveh novih sadnih pijač smo prvi slovenski proizvajalec, ki lahko potro-šniku ponudimo sadne pijače v litrski pla-stenki s širokim grlom. Nova oblika pla-stenke s širokim grlom je zelo priročna in omogoča preprosto uporabo kvalitetnih in osvežilnih sadnih Vitalovih pijač. •

Besedilo: Mira Močnik

union maltedinstvena, brezalkoholna, osvežilna pijača iz slada

Sladne pijače so nov trend na področju brezalkoholnih pijač. Sladna pijača MALT je osvežilna gazirana pijača, polnjena v 0,33 L stekleničke, po izgledu spominja na pivo, vendar ne vsebuje alkohola (0,0 %), ker ni fermentirana. Barva pijače je zaradi dodanega izvlečka ječmenovega slada in karamele rumenkaste barve.

Slad je namočen, nakaljen in nato osu-šen ječmen, ki ga proizvajajo v sladarnah, ta pa se uporablja v proizvodni piva.

Med kaljenjem potekajo številne bio-kemijske spremembe, zaradi katerih slad vsebuje veliko vitaminov, mineralov in an-tioksidantov. Med sušenjem slada nasta-nejo melanoidini, ki vplivajo na barvo in aromo. Zaradi tega daje naravni izvleček slada pijači značilen vonj in okus, po če-mer se pijača razlikuje od ostalih osvežil-nih brezalkoholnih pijač. Okus in aromo slada dopolnjuje tudi prijetna sadna aro-ma ananasa. •






[ str. 15 ][ str. 14 ]

[ str. 16 ]





[ str. 17 ]

Navijajmo v družbi maskot največjega slovenskega sponzorja

Legendarni Zlatko

Del športne ter predvsem navijaške zgodbe podjetij Skupine Laško pa so tudi maskote. Pred dvajsetimi leti je nastala prva - kozorog Zlatko, ki jo je prvi narisal legendarni Miki Muster in odseva vpetost Pivovarne Laško v slovenski vrhunski šport.

Po dolgih letih odsotnosti se Zlatko v najboljši formi vrača med navijače, pripravljen na nove zmage naših športnikov. Po-skočnega Zlatka so obudili v oblikovalskem studiu Luks. Za-snovali so ga v sodelovanju s priznano oblikovalko scenografije

in kostumografije Barbaro Stupico in ilustratorskim mojstrom Matejem De Ceccom. Z Zlatkom bomo delili veselje ob športnih uspehih. Složnost in timski duh so vrline, ki jih bo zastopal kot zgleden veseljak in upamo, da bo segel v srce vsem ljubiteljem slovenskega športa.

Zlatko se že pojavlja kot strasten navijač vseh tistih športnikov in športnih kolektivov, katerih sponzor je Pivovarna Laško. •

Besedilo: V.G. in T.K.

Skupina Laško je največji sponzor slovenskega športa. Sponzorstva v športu so integralni del poslovne strategije podjetij, saj glede na majhnost slovenskega tržišča ne pomenijo samo poslovnih ter marketinških koristi za podjetja, ampak odsevajo tudi njihovo družbeno odgovornost. Vsako leto vrhunskim športnim kolektivom in

posameznikom podjetja Skupine Laško namenijo nekaj več kot 5,5 milijonov evrov.

Strastni ZmajčekLetos pa se Zlatku je pridružil še najboljši prijatelj Zmajček. Pivovarna Union bo na-

mreč poleg korporativnega spota Povezani s strastjo, uporabila še nove 3D animirane spote, namenjene podpori glavnim sponzorstvom (nogometa, košarke, hokej-a). Gre za komične zgodbe, ki se dogajajo novi maskoti. V njegovi podzavesti se popeljemo v doga-janje na igrišče in dvorane znotraj steklenice Piva Union in Brezalkoholnega Piva Union. Vse tri zgodbe imajo skupno lastnost: Zmajčka za katerega preko facebook-a in nagradne igre »IZBERI MI IME« iščemo ime, ki bi ga izbrali naši zvesti »pivo pivci«. Animiran 3D spot bo zabaven tako za odrasle, kot tudi za najmlajše oboževalce Pivovarne Union. •


Z zelenim Zlatkom in rdečim Zmajčkom bomo torej še bolj zavzeto navijali za naše odlične športnike.

[ str. 18 ]





[ str. 19 ]

Avto park Skupine Laško v novi podobi

Novo, všečno celostno podobo dobiva tudi avto park Sku-pine Laško, ki ga bodo uporabljali pospeševalci Horece ter predstavniki za trgovino. Novi Caddy-ji bodo ̋ obleče-

ni˝ v osem različnih blagovnih znamk. Za pospeševalce Horece bo skupaj namenjenih 37 avtomobilov, od tega: 16 v podobi Pivo-varne Laško, 9 Pivovarne Union, 5 Radenske Classic, 3 Radenske Naturell, 2 Zale, 1 Pepsi ter 1 v podobi Sole. 19 Caddy-jev pa bodo

dobili tudi predstavniki za trgovino, in sicer: 6 jih bo v podobi Pivovarne Union, 3 Zale, 3 Oaze, 3 Radenske Classic, 2 Pivovarne Laško, 1 Sole in 1 Pepsi. Skupaj se bo tako po slovenskih cestah vozilo 56 lepotcev, ki zagotovo ne bodo ostali neopaženi in bodo nase privabili marsikateri pogled. •

Besedilo: Rok Nemec

Laška pihalna godba osvojila 3 zlata priznanja

Med 14. in 17. aprilom je v Splitu potekal 2. Mednarodni festival pihalnih godb imenovan ˝Mit-

teleuropa Blasmusikfest 2011˝. Na festi-valu se je zvrstilo 15 godb na pihala, med njimi 6 iz Slovenije, 5 iz Hrvaške ter 4 iz Avstrije.

Festival, ki je imel tudi tekmovalno plat, je bil še posebej uspešen za laške godbenike, ki so domov prinesli kar tri zlata priznanja, ki so jih osvojili v treh različnih kategorijah.

1. mesto so tako osvojili v svoji skupi-ni ter tudi v generalni razvrstitvi, saj so med vsemi nastopajočimi skupaj zbrali največ točk (98). Posebno priznanje za najboljšega dirigenta festivala pa je pre-jel kapelnik laške pihalne godbe Gašper Salobir. •

Besedilo: Gorazd Šetina

Grad Tabor Laško ponovno živi in diši

Po polletnem samevanju Gradu Ta-bor, se je Pivovarna Laško odločila in zaupala grad v roke mladega

kuharja Marka Pavčnika in njegove žene. Marko Pavčnik, ki je do pred kratkim delal v Hotelu Evropa, je član kuharske reprezentance Slovenije, njegova kuhinja pa že leta razveseljuje prebivalce Savinj-ske regije. Za svoje kulinarične spretnosti je prejel več zlatih in srebrnih medalj na tekmovanjih Gostinsko turističnega zbo-ra, tako samostojno kot z reprezentanco. Prav s slednjo, pa je bil zelo uspešen tudi na tekmovanjih evropskega in svetovnega ranga. Njegova kuhinja temelji na upora-bi vrhunskih sestavin s poudarkom na lo-kalnih sestavinah, ki jih s sodobnimi ku-harskimi tehnikami še obogati oz. ohrani njihov prvinski okus. V njegovih prizade-vanjih ga podpira žena Katja Pavčnik, ki ima sicer turistično izobrazbo, ampak bo z veseljem zagrizla "v gostinsko jabolko", hkrati pa jo zelo veseli, da sta svojo veliko željo uresničila in njuno prvo restavracijo odprla prav na turistični točki mesta.

Zakaj prejšnjim gostincem ni uspelo?

Grad Tabor Laško je gostinsko gledano zelo zahteven objekt, ki ima svoje specifi-

ke. Uspeh gostinca je povezan s številni-mi dejavniki, ki se med seboj prepletajo. Težko je soditi zakaj prejšnjim ni uspelo. "Naše oči so predvsem uprte v prihodnost in iskanje načinov, kako povečati obisk gradu in zagotoviti, da gostje odidejo čim bolj zadovoljni", pravi Marko Pavčnik. "Zaradi zahtevnosti objekta, je podpora Pivovarne Laško ključna."

Naše prioritete za povečanje obiska?

Ker je otvoritev še zelo sveža, je trenu-tna prioriteta, spraviti poslovanje v tek. Kasneje bomo zagotovo usmerjeni v to, da bodo na gradu potekale tudi prireditve, kulturni večeri, kulinarični dogodki... Upamo na sodelovanje s STIK-om tudi na tem področju. Z matičnim uradom sode-lujemo, da vzpostavimo lokacijo za poroč-ne obrede. Veliko je idej, med drugim naj bi postali tudi lokacija za degustacije in promocijo pitja piva.

Predvsem si želimo narediti grad dosto-pen širšemu krogu ljudi, zato smo prila-godili tudi našo ponudbo in cene. •

Besedilo: K. P.

Foto: Gregor Katič

Kolofon

Izdajatelj: Pivovarna Laško d.d., Trubarjeva 28, 3270 Laško • Odgovorni urednik: Gorazd Šetina,

e-naslov: [email protected] • Oblikovanje: LUKS Studio • Fotografije: arhiv Pivovarne Laško •

maj 2011

[ str. 20 ]

BolečinaMrzel piš, zavija mi okrog ušes,snežinke plešejo svoj zimski ples.

Rsk, rsk, rsk se sliši,moja stopinja, ki reže celi sneg.

Reže, boli, bolečina,okrog mene ena sama belina.

Neskončen gozd, smrtna tišina,se zdi,da nikoli, nebo konca poti.

Utrujenost, korak počasi zastaja,a vem, moram zdržati do kraja.

Že slišim iz bližnje cerkve zvonjenje,molitev blaži, bolečina počasi pojenja.

Besedilo: Štefanija Belej

Vse kar je dobrega na svetu, je bodisi nezakonito, bodisi nemoralno ali pa red.

E.A.Murphy

Iskrica

Pivovarna Laško na smučišču Kanin



Na edinem visokogorskem smu-čišču pri nas - na Kaninu - je 19.02.2011 gostovala skupina

Pivovarna Laško. Sam dogodek na smu-čišču Kanin sodi v sklop dogodkov, ki jih letos prvič izvajata ATC Kanin in podjetje gostinstvo Eda. Odlično sodelovanje med gostinstvom Eda in skupino Pivovarno Laško , d.d., je razlog da smo dogodek iz-vedli v takšni širini.

Kljub nizkim temperaturam se je pilo Laško pivo

Zbrali smo se pred spodnjo postajo gondole, ki nas pripelje na Kanin. Uvo-dni del je pripadel godbi na pihala iz La-škega. Z nastopom so poskrbeli za pravo budnico in tako prebudili še zadnje za-spance. Sledil je dvig na smučišče Kanin, ki nas je pričakal obsijan z soncem. Ob 11.00 smo ob pomoči hostes pričeli z pro-mocijo točenega piva Zlatorog. Dogodku se je ob 13.00 priključila godba iz Laške-ga z svojim nastopom. Navkljub nizkim

temperaturam, je bilo čutiti pozitivno energijo med smučarji, ki so z veseljem posegali po kozarcih Laškega piva. Sodi so se praznili bolj kot običajno, s čimer je bil zadovoljen tudi gostinec. Proti koncu popoldneva je godba iz Laškega izvedla še nastop pred lokalom Kavka bar na D postaji gondole.

Dogodek odlično sprejet – predlog da postane tradicionalen

Popoldan se je prevešal v večer, zato smo se zadovoljni z izvedbo in prodajo, spustili v dolino. Prireditev je pripomo-gla k promociji, prodaji in osveščanju o kvaliteti točenega piva skupine Pivovar-na Laško, ter krepitvi poslovnih vezi z enim izmed vodilnih smučišč v Sloveniji. Dogodek je bil pri smučarjih zelo dobro sprejet, zato smo se z vodstvom smučišča dogovorili, da postane tradicionalen. •

Besedilo: Borut Kenda

laski pivar 15 web 3

Documents