Le

tn

ik 1

, š

te

vil

ka

1

»On mora rasti, jaz pa se manjšati«

/Jn 3,30/

Glasilo DomaJaneza Krstnika

KRSTNIKOV LIST

2

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

»On mora rasti, jaz pa se manjšati«/Jn 3,30/.

Vsebina

Glasilo Doma Janeza Krstnika

KRSTNIKOV LIST

4 Skupno na poti

19 Moj pogled

22 Zlati časi

25 Naš dom

30 Med nami

38 Praznovanje prve obletnice otvoritve Doma

42 Utrinki svetlobe

47 Rojstvo in pot Krstnikovega lista

48 Za razvedrilo

33

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

na

še

mu

gl

as

ilu

na

po

t

Našemu glasilu na potKrstnikov list je končno zagledal luč. Nosečnost je trajala dve leti. Vsem, ki ste pri rojstvu pomagali, se najlepše zahvalju-jem, posebej babici Anji. Dve leti že deluje naš Dom Janeza Krstnika. V tem času se je nabralo precej gradiva in dogodkov, zvrstilo se je že kar nekaj stanovalcev in tudi nekaj zaposlenih, ki so imeli opravka z našim Domom, še več svojcev, prijateljev, obiskovalcev in prostovoljcev. Nekateri so imeli daljši staž, dru-gi krajšega. Vsak je na svoj način zaznamoval prve ure, dni, tedne, mesece in prvi dve leti delovanja našega Doma.

Na gornji stopnici pred vhodom v našo župnijsko cerkev so vklesane pomenljive besede Janeza Krstnika: »On mora rasti, jaz pa se manjšati« (Jn 3,30). Ta globoka želja Janeza Krstni-ka ali slogan našega Doma, naj bo tudi moto Krstnikovega lista. Vsi, ki bodo objavljali prispevke v našem listu, naj imajo pri pisanju v mislih: »On (Jezus) mora rasti, jaz pa se manj-šati.« Prav tako želim bralcem lista, naj ne pozabijo, ko bodo vsako leto prebirali članke, da imajo namen prebujati osebno ponižnost in veličino vsakega človeka.

Za prihodnje oblikovanje Krstnikovega lista bodimo odgovorni vsi, ki se srečujemo v našem Domu. Stanovalci in uslužbenci na svoj način, prostovoljci, svojci stanovalcev in obiskovalci pa spet drugače. Vsak namreč prinaša v Dom svojega duha: ta duh je lahko blagodišeč ali pa zatohel. Odvisen je od človeko-

vega srca. Vsak iz Doma tudi nekaj odnese, kakor obiskovalec mlina moko: če ne v vreči, pa vsaj na svoji obleki.

Želim, da bi Krstnikov list sporočal vse najlepše vsebine in spodbudne misli, ki nastajajo v tej hiši dobrih ljudi, molitve,

pesmi in dobrih del. Na ta način bo vsaka številka lista širila prijeten in mikaven vonj po ljubezni, dobroti in miru.

Če sem ob sklepu knjige Preizkus vere – Dom Janeza Krstni-ka zapisal, naj Bog vodi ustanovo in blagoslavlja vse, ki bodo

povezani z njo, naj to ponovim tudi ob izdaji prve številke Kr-stnikovega lista: »Naj Bog vodi ustvarjalce in oblikovalce lista in blagoslavlja vse, ki bodo povezani z njim!«

msgr. Tone Kompare, direktor Doma Janeza Krstnika

4

SK

UP

NO

NA

PO

TI

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

Recepcija je kraj sprejemanja in usmerjanja

ljudi vseh vrst, predvsem različnih obiskoval-

cev, ki prihajajo v Dom. Največkrat je to prvi

vtis, ki ga obiskovalec dobi o našem Domu.

Zato je pomembna in prispeva k oblikova-

nju celostne podobe in usmeritve naše hiše.

Zelo kmalu po odprtju Doma je recepcija za-

čela delovati s prostovoljci. Njihovo število je

raslo iz meseca v mesec in v pol leta dose-

glo višek – okrog 70 oseb, ki pa niso delova-

le samo na recepciji. Med njimi so bili tudi

srednješolci, ki so prihajali na oddelke zaradi

družabništva. Začeli so prihajati tudi osnov-

nošolci – veroukarji iz župnije, ki so želeli po-

magati ali ponuditi družbo našim stanoval-

cem, pa nekaj odraslih prostovoljcev – ani-

matorjev raznovrstnih kreativnih, literarnih

idr. skupin. Z vsakim šolskim letom se zgo-

dijo spremembe tudi med prostovoljci – ne-

kateri odidejo, novi se pridružijo. V tem šol-

skem letu se je povečalo število osmošolcev,

ki obiskujejo stanovalce. To je pravo popoto-

vanje od plahih in tipajočih začetkov do ve-

dno večjih prijateljstev, ki se rojevajo med ge-

neracijama, ki sta si tako različni po pogojih

življenja, v katerih ena še odrašča, druga pa

se odraščanja z nostalgijo spominja in rada o

njem pripoveduje. Zelo zanesljivi in dragoce-

ni prostovoljci so tudi sami stanovalci doma.

Kar nekaj jih je, ki imajo še moči in željo, da

bi prispevali in pomagali k dobremu delova-

nju doma. Kot koordinatorka prostovoljcev

se ob tej priložnosti vsem iskreno zahvalju-

jem za vse podarjene ure in moči, za drago-

ceni čas in dejanja, ki jih prelivate v blagoslov

za lepše odnose med ljudmi. Prostovoljcem

se je za polovični delovni čas pridružila An-

dreja Celc, kar olajša delo.

Včasih pa je težko in morda tudi nepo-

trebno razmejiti prostovoljstvo od prija-

teljske pomoči in uslug, ki si jih stanoval-

ci tako pogosto izkazujejo tudi med seboj.

Že povsem običajen je pogled na stanoval-

ca ali stanovalko, ki drugega pelje z vozič-

kom ali spremlja pri hoji bolj negotovega.

Pa to sta le posamezna znaka solidarnosti.

Budno oko jih lahko opazi veliko.

Helena Reberc

SKUPNO NA POTI

Prostovoljstvo in recepcija

Dom Janeza Krstnika obsega naslednje delovne enote: recepcijo, službo

zdravstvene nege in oskrbe, ambulanto, socialno službo, fi zioterapijo, delovno

terapijo, pedikuro, pralnico, službo prehrane, tehnično vzdrževalno službo,

pomoč negovalnemu osebju in skrb za urejenost okolja, upravno-računovodsko

službo. Na voljo so tudi frizerske storitve.

35

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

SK

UP

NO

NA

PO

TI

strokovna vloga

socialnega dela v

domu za stare

Vselitev v institucionalno bivalno okolje

predstavlja veliko spremembo v vsakda-

njem življenju posameznika. Starejši ljudje

pa so poleg tega še dodatno obremenjeni

z zdravstvenimi in starostnimi težavami.

Strokovna vloga socialnega delavca je tako

nepogrešljiva že pred sprejemom. Stano-

valcem približa način življenja v Domu, se-

znani se z njihovimi sposobnostmi, z obi-

skom na njihovem domu vzpostavlja oseb-

ni stik, ki nato prek socialno delav skega

odnosa vodi v instrumentalno defi niranje

potreb, želja in pričakovanj posamezne-

ga starejšega človeka, identifi ciranje ovir

in tveganj ter v seznanitev s programom

in postopki glede urejanja namestitve. Ob

sprejemu stanovalca v Dom prisotnost so-

cialnega delavca ublaži morebitno stisko,

novega stanovalca seznani s sostanovalci in

z osebjem ter ga tako vpelje v »utrip« biva-

nja v Domu. Zlasti v prvem obdobju po

prihodu stanovalca mora socialni delavec

ohranjati veliko mero senzibilnosti za spre-

mljanje uspešnosti integracije stanovalca v

domsko skupnost. Pomembno vlogo ima

pri vodenju svetovalnih pogovorov, pri re-

ševanju stisk (individualnih in skupinskih)

in pri reševanju medsebojnih konfl iktov

med stanovalci. Pri svojem delu socialni

delavec tako uporablja obe temeljni meto-

di: socialno delo s posamez nim stanoval-

cem in socialno delo s skupino. To se iz-

razi v razgovorih s stanovalci, s svojci in z

zaposlenimi ter v delu interdisciplinarnega

tima. Pri vsem tem mora socialni delavec

izhajati iz perspektive uporabnikov, njiho-

vih želja in interpretacij ter jih na ta na-

čin spodbujati k večjemu sodelovanju, ki

se lahko izrazi že z ugotavljanjem zadovolj-

stva, sprejemanjem predlogov za boljše de-

lovanje, spodbujanjem so odločanja o nji-

hovem vsakdanjem življenju (dnevni red,

prehrana, preživljanje prostega časa, kul-

turne in družabne dejavnosti, itd.). Social-

ni delavec naj bi pristen stik s stanovalci in

z njihovimi svojci ohranjal tudi s tem, ko

sodeluje pri dogodkih neformalnega zna-

čaja (praznovanjih, izletih, ipd.) ter tako

krepi medsebojno zaupanje in odnos so-

delovanja. To se pokaže tudi ob trenutkih

prenehanja bivanja stanovalcev v Domu,

v primeru smrti, ko socialni delavec prek

razgovorov s svojci na moralno-etičen in

strokoven način zaključi delovni odnos oz.

neredko poišče možnosti za negovanje na-

daljnjega odnosa in sodelovanja (druže-

nje, prostovoljstvo, itd.). Socialno delo v

Domu za starejše tako zajema širok obseg

nalog, ki zahtevajo neposredno delo z lju-

dmi, kar pa pogosto ovirajo obsežna ad-

ministrativna dela in birokratske zahteve.

Vseeno pa to ne sme postati vzrok za za-

nemarjanje neposrednih pristnih osebnih

stikov s stanovalci. Le-ti pomenijo najpo-

membnejšo vez in zmorejo varovati posa-

meznikove interese. Tako dajejo potrebno

podporo in ohranjajo socialnodelavsko pa-

radigmo v okolju, ki prepogosto podleže

medicinskemu modelu obravnave.

dr. Bojan Kern

strokovni vodja doma in socialni delavec

6

SK

UP

NO

NA

PO

TI

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

ZDRAVSTVENA NEGA

IN OSKRBA

Zdravstveno nego, rehabilitacijo, fi zič-

no pomoč, socialno oskrbo (pomoč pri

dnevnih aktivnostih) in osnovno oskr-

bo s področja čiščenja v skladu s kadrov-

skimi normativi v Domu izvajajo: ena

Stanovalcem Doma je zagotovljena tudi

specialistična dejavnost s področja psihi-

atrije. Lea Žmuc Veranič je specialistka

psihiatrije, redno zaposlena v Psihiatrič-

ni kliniki Ljubljana Polje, v Dom pa pri-

diplomirana medicinska sestra – names-

tnica direktorja za zdravstveno nego, pet

srednjih medicinskih sester in dva brata,

delovna terapevtka in fi zioterapevt (vsak

za pol delovnega časa), pet bolničarjev/

negovalk, tri strežnice in ena čistilka.

Osnovna zdravstvena dejavnost za sta-

novalce Doma je domena Zdravstve-

nega doma Vič – Rudnik. Zdravnica

Mojca Lenče Kastelic je prisotna v am-

bulanti Doma šest ur tedensko, ob tor-

kih dopoldan od 8h–11h in ob četrt-

kih od 13h–16h. Stanovalci, ki so po-

mični, jo lahko obiščejo v ambulanti

Doma, vse nepomične in akutno bol-

ne pa zdravnica obišče v sobi na pod-

lagi priporočila zdravstveno negovalne-

ga osebja, stanovalcev, svojcev in glavne

medicinske sestre, ki spremlja zdravni-

co na obiskih.

37

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

SK

UP

NO

NA

PO

TI

haja enkrat mesečno za štiri ure (vsako

prvo sredo od 15,30h–19,30h). Obišče

vse stanovalce, ki potrebujejo njeno po-

moč, prevladujejo predvsem tisti z de-

menco. Svojci lahko dobijo informaci-

je o zdravstvenem stanju stanovalcev pri

omenjenih zdravnicah v času ordinacije

ali se dogovorijo za sestanek preko glav-

ne medicinske sestre Doma.

Zdravstvena nega in oskrba potekata v

Domu kontinuirano štiriindvajset ur, vse

dni v tednu, kar omogoča stalen nadzor,

varnost in pomoč stanovalcem pri izva-

janju vseh osnovnih življenjskih aktiv-

nostih (osebna higiena, prehranjevanje,

pomoč pri dvigovanju, gibanje, zagotav-

ljanje varnosti, zadovoljevanje socialnih

potreb, razvedrilo, rekreacija in izvajanje

medicinsko tehničnih posegov oz. nego-

valnih intervencij). Skrbimo tudi, da je

bivalno okolje naših stanovalcev čisto,

urejeno, da je vedno na voljo dovolj toa-

letnega papirja, brisač in mila.

8

SK

UP

NO

NA

PO

TI

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

Velik poudarek dajemo tudi zadovolje-

vanju duhovnih potreb, saj stanoval-

ce dnevno vozimo k molitvi, tedensko

k nedeljski maši v kapelo Doma ter jim

omogočamo pogovor z duhovnikom v

vsakem trenutku.

be, želje, pohvale in pripombe s podro-

čja zdravstvene nege in oskrbe na rednih

mesečnih sestankih in individualno vse

delovne dni v tednu.

Ker se zavedamo, da je za starejšega člo-

veka zelo pomemben tudi bivalni pro-

stor, da ima vsak posameznik pravico do

nemotenega, nestresnega življenja, smo

Dom razdelili v več stanovanjskih enot,

po analogiji večje družine, ki ima po-

Zdravstveno nego, oskrbo in rehabi-

litacijo izvajamo v skladu s sodobnimi

usmeritvami, delo je prilagojeno vsa-

kemu posamezniku, njegovim potre-

bam in željam. Poudarjen je individual-

ni pristop in celostna obravnava, zato z

vsakim stanovalcem, in po potrebi tudi

s svojcem, naredimo individualni na-

črt storitev zdravstvene nege in oskrbe.

Stanovalci lahko izrazijo svoje potre-

dobne interese, potrebe, navade, zahte-

ve (varovani oddelek 8 stanovalcev, ne-

govalni oddelek 28 stanovalcev, bival-

ni oddelek 23 stanovalcev, mansarda z

garsonjerami za skupno 6 stanovalcev).

To omogoča, da ostanejo stanovalci čim

dlje v istem okolju, omogoča večjo nor-

malizacijo, individualizacijo, integraci-

jo, samoaktivizacijo. Nenazadnje, tako

oblikovanje enot omogoča boljšo in ra-

cionalnejšo organizacijo dela.

39

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

SK

UP

NO

NA

PO

TI

Stanovalcev iz enega na drugi oddelek oz.

enoto ne premeščamo, razen v primeru,

da se zdravstveno stanje tako spremeni, da

na oddelku, kjer stanovalec živi, ni mo-

žno zagotoviti ustrezne zdrav stvene nege

oz. varnosti (primer: pomični lucidni sta-

novalci postanejo dementni ali dementni

postanejo nemirni in jih je potrebno zara-

di varnosti zanje in za druge premestiti na

varovani oddelek oz. enoto).

Delavci službe se zavedamo, da kljub

požrtvovalnemu delu našim stanoval-

cem ne moremo popolnoma nadomesti-

ti družine, zato se trudimo tudi za do-

bro sodelovanje s svojci, ki so nepogre-

šljivi v procesu oskrbe in s tem pri zago-

tavljanju dobrega počutja stanovalcev v

Domu. Na podlagi anket in odzivov sta-

novalcev ter svojcev ugotavljamo, da se

stanovalci v našem domu počutijo do-

mače, prijetno, varno in to nam je v ve-

selje in obvezo, da tako tudi ostane.

Milena Križaj

namestnica direktorja za ZN

Na slikah manjkajo: dr. Mojca Lenče Kastelic,

Janja Sotošek, dr. Lea Žmuc Veranič, Miha

Uhan, Barbara Ribič.

10

SK

UP

NO

NA

PO

TI

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

DELOVNA TERAPIJA

Delovna terapija v Domu posega na po-

dročje zdravstvene in socialne dejavnosti.

Cilj delovne terapije je vključevanje čim

večjega števila stanovalcev v različne tera-

pevtsko vodene aktivnosti na nivoju sku-

pinskega in individualnega dela, kar omo-

goča kakovostnejše in samostojnejše ži-

vljenje v obdobju starosti. Z aktivnostmi

vplivamo na večanje in ohranjanje stano-

valčeve samostojnosti pri skrbi za sebe, pri

delu in pri dejavnostih v prostem času.

Zelo pomembno je področje skrbi zase,

področje raznolikih dnevnih aktivnosti.

Slednje vključujejo:

– učenje, ohranjanje in obnavljanje sa-

mostojnosti v dnevnih aktivnostih

(oblačenje, slačenje, osebna higiena,

hranjenje,…)

– trening funkcionalne mobilnosti

(npr. učenje pravilnega presedanja na

invalidski voziček,…) nato obnavlja-

nje in ohranjanje te aktivnosti,

– učenje obvladovanja ožjega življenj-

skega prostora.

Delovna terapija na področju telesnih

funkcij vključuje predvsem terapevtske

vaje, gibalne aktivnosti, kognitivno per-

ceptivni trening …

Stanovalci se lahko vključijo v različne pro-

stočasne aktivnosti: kreativne in miselne ak-

tivnosti, pevski zbor, gospodinjske aktivnosti,

v skupino »razgibajmo možgančke«, literar-

no-pogovorno skupino, pogovorno skupino

ob kavi, pogovorno skupino na varovanem

oddelku, »veselo dopoldne« na varovanem

oddelku, sestavljene aktivnosti na varovanem

oddelku. Velik poudarek je tudi na duhov-

nosti. To dejavnost vodi župnija Trnovo. Na

varovanem oddelku in individualno na ne-

govalnem oddelku so vključene tudi aktiv-

nosti s pomočjo živali. Zajček Cofi prebiva

na varovanem oddelku. V Domu potekajo

različne prireditve in srečanja: kulturne prire-

ditve, mesečna praznovanja rojstnih dnevov,

izleti, domski piknik, pustovanje, martino-

vanje, silvestrovanje, sestanki stanovalcev po

nadstropjih, skupni sestanki stanovalcev…)

Knjižnico vodi in ureja stanovalka, gospa

Nevenka Rijavec. Stanovalcem, ki ne more-

jo obiskati knjižnice, prinese knjige v sobo.

Vsakodnevno skupno molitev v domski

kapeli oblikuje gospa Cveta A. Pucihar.

V sklopu delovne terapije sodelujejo prosto-

voljci, ki vodijo različne skupine. Tedensko

prihajajo gospe: Majda Žabjek, Alenka Zu-

pan, Vida Celarec, Marička Šušteršič Čam-

pa, Ema Ščavničar, Dominika Mencin in

gospod Boštjan Pogačnik. Najlepša hvala za

njihovo pripravljenost in dobro voljo.

Fizioterapevtka Barbara Ribič je že ne-

kaj časa odsotna. Osnovne fi zioterapev-

tske storitve sem med njeno odsotnostjo

deloma izvajala podpisana. Trenutno jo

nadomešča Peter Hribar.

Anja Lavtar

311

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

SK

UP

NO

NA

PO

TI

varovani oddelek

Varovani oddelek se nahaja v pritličju

našega Doma. Ima štiri enoposteljne in

dve dvoposteljni sobi, v katerih so tudi

kopalnice. Na sredini oddelka je velika

dnevna soba, ki je zelo svetla in ima pre-

hod na vrt. Svetloba na oddelku je ključ-

nega pomena, saj daje moč in energijo

našim stanovalcem. Sonce jim zelo po-

lepša dan, zato stanovalcem na tem od-

delku rečemo kar »sončki«. Poleti je pre-

hod na vrt odprt čim dalj časa in takrat

je na oddelku tišina.

V dnevnem prostoru potekajo razne de-

javnosti: risanje, barvanje, vezenje, šivanje,

pa tudi ples, petje, telovadba, celo manj-

ši prepiri. Skoraj vsi stanovalci prihitijo v

dnevno sobo, takoj ko odprejo oči. Ta pro-

stor jim daje varnost, toplino in tudi meni

je v njem prijetno. Tudi obiskovalci večji

del obiska preživijo tu. Služi nam tudi kot

jedilnica, saj stanovalci neradi zapuščajo

svoje »kraljestvo« in prav je tako.

Imamo svoj telefon, veliko televizijo, ki

jo radi gledajo, še najraje oddaje o rožah

in živalih, pa tudi harmonika ima svoj čar.

Kadar je prenos svete maše, mislijo, da so

v cerkvi in lepo sodelujejo pri obredu.

Ja, Cofi je tudi naš. To je zajček, ki je de-

ležen neizmernega veselja, božanja in le-

pih besed. Blagor mu.

Tako. Pridite, pa si sami oglejte naše

»kraljestvo«, vendar ne pozabite prine-

sti čokolade ali piškotov, pa tudi kavica

je dobrodošla, kajti tu so sami sladko-

snedneži, katerim sladkor ne škodi, prej

obratno. Dobrodošli!

Romana Barle

12

SK

UP

NO

NA

PO

TI

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

PEDIKURA

Pozdravljeni!

Dovolite, da se Vam predstavim. Moje

ime je Ana in sem vaša pedikerka. Pe-

dikura je v drugem nadstropju našega

doma. Prostor je zelo velik, poln dnevne

svetlobe in opremljen z vrhunsko opre-

mo. Naše stranke se v njem, po njiho-

vem pripovedovanju, počutijo zelo lepo.

Ker stranke predhodno naročimo, ni ča-

kanja. Razen osnovne pedikure nudimo

tudi refl eksno masažo stopal.

Če ste kdaj v zadregi,

kaj komu podariti, Vam

sporočam, da v leto-

šnjem letu lahko nabavi-

te tudi darilne bone.

Človek v svojem življe-

nju povprečno štirikrat

obhodi zemeljsko kro-

glo. Veliko ljudi pa svoje

noge vidi le, kadar sto-

pijo pod prho ali zlezejo

v posteljo. Ker so noge

zelo daleč od glave in

niso nenehno na očeh,

jih pogosto zanemarja-

mo.

Poleg osnovne pedikure izvajamo tudi

refl eksno masažo stopal, ki vpliva na no-

tranje organe, katerih refl eksne cone so

na stopalih. Masaža stopal je še posebno

dobrodejna in zdravilna, saj so stopala in

noge nasploh zelo obremenjene.

Noben del telesa ni bolj oddaljen od

srca, kot so stopala. Zato veliko ljudi

trpi zaradi slabo prekrvavljenih in hla-

dnih nog, ki so včasih zaradi zastoja

tkivne tekočine tudi otekle. Masaža sto-

pal te težave preprečuje in še dolgo po

njej čutimo sproščujoč učinek, ki preže-

ma vse telo. Včasih je dovolj, da je tudi

prostor tisti, ki človeka prevzame, da se

v njem dobro počuti, da se obiska vese-

li. Skratka, poleg dela se tudi dobro na-

klepetamo.

Velikokrat se s strankami po opravlje-

ni storitvi pošalimo in nasmejemo, ko

jim rečem: »SEDAJ PA HITRIH NOG

NAOKROG«. Moje stranke imajo na-

mreč večinoma čez 80 let.

Zdravje in dobro počutje sta želji, ki ju

pogosto ni lahko uresničiti. Stres, ško-

dljivi vplivi okolja, okužbe in druge bo-

lezni moteče vplivajo na telo in dušo.

Zato naredimo vsi nekaj zase.

Veselim se Vašega obiska.

Vaša pedikerka Ana Lazič

313

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

pomoc

negovalnemu

osebju in skrb

za urejenost

bivalnega okolja

Naš Gospod Jezus Kristus nam v evan-

geliju govori o potrebnosti in pomemb-

nosti strežniške službe. Seveda je v evan-

geliju govora o strežnikih, ki svojo služ-

bo opravljajo s potrpežljivostjo, v poni-

žnosti, z ljubeznijo,... Čeprav se trudi-

mo, pa smo mi še daleč od tega, kar nam

Jezus v evangeliju priporoča.

Velika milost nam je dana s tem, da služ-

bo začnemo z molitvijo v kapeli, in s

tem, da nas na delo pospremi Božji bla-

goslov s strani g. župnika oz. našega di-

rektorja Toneta Kompareja.

Naša osnovna zadolžitev v Domu je či-

ščenje oz. skrb za čistočo prostorov. Po-

leg tega pomagamo tudi zdravstveno-ne-

govalnemu osebju, kakor tudi ostalim

pri njihovem delu. Seveda le tam, kjer ni

potrebna posebna strokovna usposoblje-

nost. To pa je: razdeljevanje napitkov sta-

novalcem doma; pomoč pri hranjenju;

opora pri hoji tistim, ki težje hodijo; po-

moč pri vožnji z invalidskim vozičkom;

omogočanje nepokretnim, da so lahko v

posteljah prisotni pri sv. maši v kapeli;

omogočanje tistim, ki si želijo k nedelj-

ski maši v cerkev, pa sami ne zmorejo;

sodelovanje in pomoč pri skupinskih de-

javnostih, pogovorih, delavnicah, roma-

njih...; spremljanje na pregled v bolni-

šnico,... najlepše občutke in zadoščenje

pa imamo takrat, ko potolažimo koga,

ki je žalosten, ko znamo prisluhniti ne-

komu, ki se nam želi izpovedati, ko smo

blizu nekomu, ki se počuti osamljenega.

Veliko se naučimo od naših stanovalk in

stanovalcev, vsak izmed njih v sebi nosi

neprecenljivi zaklad življenja, kakor tudi

od njihovih svojcev, s katerimi se vsako-

dnevno srečujemo.

Posebno dragocenost pa nam predstav-

ljajo molilke, ki se vsak dan zbirajo v ka-

peli k molitvi ob 11.30 in nas tudi na ta

način podpirajo pri našem delu.

Strežniško-čistilno ekipo sestavljamo:

Pavla Voljč (čistilka), Ana Mlakar (stre-

žnica), Andreja Celec (receptorka, stre-

žnica, perica), Branko Uljan (strežnik).

Branko Uljan

14

SK

UP

NO

NA

PO

TI

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

pranje in vzdrževanje perila

cLOVEK; POSTOJ

Kam, človek, drviš,

kam le tako hitiš?

Le malo postoj in poglej,

pa videl boš, da ne moreš naprej!

Na svetu je mnogo ljudi,

ki po bogastvu hrepene.

To bogastvo pa skoraj vsak ima,

če ga le odkriti zna.

Mnogi mislijo, da je sreča to,

da imajo, kar si požele.

Toda v njih je praznina, ki se nikoli ne napolni.

Mnogi imajo zdrave roke, toda uporabiti znajo jih ne.

Mnogi imajo zdrave oči, ampak so slepi za lepe stvari.

Kako bi bil človek srečen nadvse, če v srcu bi nosil ljubezen, ne gorje.

Mnogi ne vedo,

kako je resnično in pri srcu toplo, če znaš potolažiti nesrečno oko.

Človek, postoj in poglej IN VIDEL BOŠ TO.

Nada Špehar

V pralnici že ob sprejemu stanovalca

poskrbimo za označenje perila. Kasne-

je omogočamo redno pranje in likanje

osebnega perila, posteljnine, delovnih

oblek ter ostalega perila, ki ga v Domu

uporabljamo pri delu. Po potrebi perilo

tudi zašijemo. Urejeno osebno perilo za

bivalni enoti 2M in 3M enkrat tedensko

razdelimo stanovalcem po sobah, na va-

rovanem in negovalnem oddelku pa tri-

krat tedensko. Delo v pralnici opravlja

ena redno zaposlena oseba, nekaj ur na

teden pomaga še Andreja Celc.

315

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

SK

UP

NO

NA

PO

TI

SLUŽBA PREHRANE

Pismo iz kuhinje!

Pozdravljeni, dragi stanovalci, iz zelo po-

membnega dela naše hiše – to je iz ku-

hinje.

Naša naloga je, da vam omogočimo pri-

jetno bivanje in zadovoljstvo. Zavedamo

se, da je to vaš edini dom in zato želimo,

da se tudi tako počutite. Dragi stanoval-

ci, naša želja je, da bi lahko brez strahu

in zadržkov izrazili svoje želje, predloge,

nezadovoljstvo, kakor tudi pohvale in zadovoljstvo. Želimo si, da bi naše spo-

re glede hrane sproti reševali. Zato tudi

vas, dragi svojci, naprošam, da se oglasi-

te v naši kuhinji, da se pogovorimo. Že-

limo, da bi bil vsak srečen in se počutil

zaželjen. Zato se v tej naši veliki družini

trudimo in se bomo v bodoče še trudi-

li. Dragi naši stanovalci, to je vaš dom in

skupaj z vami si želimo preživeti veliko

zdravih in zadovoljnih let.

Vodja kuhinje Alja Fefer z ekipo

Na slikah manjka Marko Dejak.

TEHNI"NO-

16

SK

UP

NO

NA

PO

TI

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

VZDRŽEVALNA

SLUŽBA

Za tehnično-vzdrževalno službo je za-

dolžen Vojko Korošec.

RAcUNOVODSTVO

Delo računovodstva Zavoda župnije Tr-

novo – Karitas (v nadaljevanju Zavod)

opravlja oseba, ki skrbi, da so vsi doku-

menti, ki so kakorkoli povezani s fi nan-

cami, obravnavani in urejeni tako, kot je

to predpisano z veljavno zakonodajo. Na

kratko navajam nekaj opravil, ki se tičejo

nas vseh, tako zaposlenih kot stanovalcev

v Domu, saj se vsako dejanje ali dogodek

v končni fazi odrazi v fi nančni sliki, ki se

sestavlja kot mozaik in se kot celota od-

razi v izkazu prihodkov in odhodkov ter

v bilanci stanja posameznega leta.

Za nemoteno delovanje Zavoda so vsa-

kodnevno potrebne dobave blaga in sto-

ritev, o katerih se v računovodstvu naj-

prej zbirajo dokumenti o prevzemu, nato

prihajajo računi za plačilo posameznega

blaga. Računi so podlaga za ugotavljan-

je posameznih vrst stroškov in jih je po-

trebno v določenih rokih plačati. Pred

vsakim plačilom računa se le-ta opremi

s podpisom odgovorne osebe za posame-

zno blago ali storitev, ter odobri s strani

direktorja Zavoda. Da Zavod lahko raču-

ne za dobavljeno blago in storitve plača,

je potrebno v skladu z veljavnimi ceni-

ki stanovalcem in Zavodu za zdravstveno

zavarovanje obračunati storitve ter izdati

račune. Za fi nančno načrtovanje je po-

membno, da so plačila prejetih in izda-

nih računov ažurno knjižena. Plačila ra-

čunov se v večini primerov izvajajo pre-

ko transakcijskega računa, manjši računi

pa tudi preko blagajniškega poslovanja.

Dnevno ali vsaj tedensko spremljamo in

317

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

SK

UP

NO

NA

PO

TI

obveščamo direktorja o neplačanih ob-

veznostih Zavoda do dobaviteljev, prav

tako spremljamo uporabnike storitev.

Zamudnike opozorimo z opomini.

V računovodstvu se vsak mesec na podla-

gi evidence prisotnosti zaposlenih delav-

cev, ki jo potrdi neposredni vodja, nare-

di izračun opravljenih ur dela. Na podlagi

pogodb o zaposlitvi, evidence opravljenih

ur dela ter veljavne zakonodaje na podro-

čju plač za javni sektor naredimo obra-

čun, opravimo izplačilo plač in nakažemo

predpisane dajatve za davke in prispevke.

Glede na to, da v Zavodu ni zaposlene

osebe za tajniška opravila, le-ta deloma

opravljamo v računovodstvu: spremlja-

mo porabo letnega dopusta zaposlenih

delavcev, število preveč oziroma premalo

opravljenih ur delovnih obveznosti za-

poslenih, urejamo nekatere kadrovske

vsebine zaposlenih, (ureditev zdravstve-

nega zavarovanja, davčne olajšave itd.),

evidentiramo pošto, naročamo pisarni-

ški material, pa še marsikaj drugega.

Na letni ravni računovodska služba na-

redi zaključni račun, ki izkazuje fi nanč-

ni rezultat poslovanja in ga v predpisani

obliki posreduje AJPES-u in DURS-u.

Po koncesijski pogodbi je Zavod dolžan

Ministrstvu za delo, družino in socialne

zadeve posredovati podatke zaključnega

računa in pripraviti analitično poročilo

o vseh prihodkih in odhodkih, natančno

razčlenjeno po posamezni vrsti prihod-

ka in po vsaki posamezni vrsti stroška

oz. odhodka. Istočasno Ministrstvu pri-

pravimo tudi fi nančni načrt za naslednje

leto, ki mora prav tako vsebovati natan-

čno razčlenitev vseh načrtovanih prihod-

kov in odhodkov, upoštevaje predpisane

standarde in normative. Letno poroči-

lo in fi nančni načrt pred posredovanjem

omenjenim institucijam podpiše direk-

tor, obravnava in potrdi pa Svet Zavoda

župnije Trnovo – Karitas.

Na podlagi letnega fi nančnega poročila

in fi nančnega načrta za naslednje leto se

oblikuje cenik institucionalnega varstva

starejših, ki ga potrdi Svet Zavoda žu-

pnije Trnovo – Karitas in soglasje poda

tudi Ministrstvo za delo, družino in so-

cialne zadeve.

Majda Joger

18

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

SK

UP

NO

NA

PO

TI

DUHOVNOST V DOMU

JANEZA KRSTNIKA

Duhovno življenje je v Domu starejših po-

trebno – zakaj in kakšno? Kakorkoli obra-

čamo, je čas v Domu za starejše tisti čas,

ko vemo, da prihaja »naš čas«, čas božje-

ga obiskanja in srečanja z Njim – z edinim

resničnim Gospodarjem življenja. Zato se

mi zdi to posebno obdobje božje naklonje-

nosti, ko nam Gospod počasi jemlje vse,

kar bi nas lahko še oviralo in čemur bi dali

prednost pred Njim. Jemlje prijatelje in so-

rodnike (tudi naše najbližje, ki smo jih lju-

bili in se nanje opirali, da bi tisto naše naj-

bolj intimno ostalo samo Stvarniku), vza-

me imetje (da ne bi služili mamonu), vza-

me mladostne čare (ki so včasih krivi, da

smo bolj zaverovani vase kot v božjo moč

in dobroto), naredi nas vedno bolj nebo-

gljene – fi zično in pogosto tudi psihično,

da se učimo (p)ostati božji otroci. Da spo-

znavamo v globini srca, da nas Bog ljubi

samo zaradi tega, ker smo in zaradi nobe-

ne druge »pritikline«. Nič nam ne more

dvigniti ali zmanjšati vrednosti v Njegovih

očeh. Samo to, da smo, je dovolj, da nas

ljubi in pripravlja za srečanje s Seboj.

Vendar so pred tem poslednjim – »veli-

kim« srečanjem potrebne priprave, manj-

ša srečanja, po katerih začutimo in spo-

znavamo božjo stvarnost. To je gotovo

molitev in naši stanovalci jo zvesto goji-

jo. Tisti, ki jo zmorejo ob vsakodnevnem

rožnem vencu v kapeli ob 11.30, sicer pa

ob neštevilnih premoljenih očenaših in

zdravihmarijah, ali preprostem darovanju

bolezni in težav. Potem so tu zakramen-

ti – ta lepa vidna znamenja božjega usmi-

ljenja. Sveta maša je ob sobotah popol-

dne, obhajilo pa tudi med tednom, ker

primanjkuje duhovniških moči za vsako-

dnevno mašo, pa zakrament svete spove-

di – na prve sobote in kadarkoli po že-

lji stanovalca. Tu je še bolniško mazilje-

nje, ki daje moč v težkih trenutkih, no-

tranje krepi in ozdravlja duha in ga tako

pripravlja na srečanje z Ljubeznijo. Toda

na to srečanje nas pripravljajo tudi ljudje,

ki nas obdajajo – ko se kdorkoli od ose-

bja z ljubeznijo skloni k onemoglemu ali

nekomu, ki je še pri močeh, mu sporo-

ča: »Neprecenljive vrednosti si. Te kaplji-

ce ljubezni, ki ti jih podarjam, imajo svoj

izvir v Bogu, ki te ljubi neskončno bolj.«

Zato je pomembno, da so tudi zaposleni

»priklopljeni« na vir neusahljive ljubezni

z jutranjo molitvijo in občasnimi duhov-

nimi obnovami. Kajti lastno prijaznost

lahko zelo hitro izčrpamo. Ko pa zmo-

remo gledati Boga v vsakem in od njega

tudi prejemati, postane vse lažje.

»Življenje je vaja, smrt pa izpit,« je imela

na pomendranem lističu zapisano stara

mama. Na ta izpit želimo pripraviti naše

stanovalce in jim ga olajšati z vsem, kar

nudi duhovno življenje.

Helena Reberc

Na sliki manjkajo gospod Tone Bohinc, sestra Helena Reberc in gospod Alek Zwitter.

319

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

SK

UP

NO

NA

PO

TI

Za tiste, ki imate starše,za tiste, ki ste starši in za vse, ki delajo s starši nekoga

drugega ...

DRAGI SIN/DRAGA HcI

Sedaj še nisem ostarel, a ko me boš nekoč videl starega,

bodi potrpežljiv z menoj in me skušaj razumeti…

Če se med jedjo umažem, če se ne morem sam obleči, bodi potrpežljiv.

Spomni se ur, ki sem jih porabil, da sem te tega naučil.

Če v pogovoru ponavljam iste stvari znova in znova, me ne prekinjaj…

prisluhni mi.

Ko si bil majhen, sem ti moral isto zgodbo prebrati znova in znova, preden si zaspal.

Če se ne želim okopati, me ne zasmehuj, ne zmerjaj.

Spomni se, kako sem te moral jaz loviti in si izmišljati tisoč razlogov, da si šel v kad.

Če opaziš moje nepoznavanje nove tehnologije, mi daj potreben čas in me ne glej s posmehljivim nasmehom na obrazu;

jaz sem tebe naučil veliko stvari: pravilno jesti, se pravilno obleči, soočiti z življenjem...

Če bom kdaj v pogovoru kaj pozabil ali izgubil nit pogovora, mi daj potreben čas, da se spet spomnim… in če se ne bom mogel, se ne vznemirjaj.

Ni mi najpomembnejša stvar najin pogovor, ampak to, da sem s teboj in da me poslušaš.

Če kdaj ne bom želel jesti, me ne sili s hrano.

Sam najbolje vem, kdaj jo potrebujem in kdaj ne.

Ko mi moje utrujene noge ne bodo več dovolile hoditi, mi podaj roko …

... enako, kot sem jo jaz tebi, ko si delal prve korake.

In če ti bom nekoč rekel, da nočem več živeti, da hočem umreti …

ne jezi se … nekega dne me boš razumel.

Ne bodi žalosten, jezen ali nebogljen, ko me gledaš ob sebi.

Bodi ob meni in me skušaj razumeti in mi pomagati, kot sem jaz tebi, ko si začel živeti.

Bodi mi v oporo, pomagaj mi zaključiti pot z ljubeznijo in potrpežljivostjo …

Poplačal ti bom z nasmehom in neizmerno ljubeznijo,ki sem jo vedno čutil do tebe.

Rad te imam sin / hči,

tvoj oče / tvoja mati …

(neznani avtor)

20

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

mo

j p

og

le

d

Pričujoče pisanje je pravzaprav le zapis vti-sa, ki se je porajal in oblikoval v letih 2009, ko se je vse začelo, 2010, ko se je nadalje-valo, in 2011, v katerem bivamo in, kot v prejšnjih dveh, po volji Dramaturga naše-ga življenja nekateri tudi odhajajo… Jaz, ti, ona, on? Kdo bi vedel, »upal in se bal«. A ko se tukaj, v tem katoliškem domu, »znaj-deš onstran«, nisi prepuščen neznanemu, ampak si v domači kapeli v topli oskrbi naše vztrajne molitvene skupine – zadnje trdne krščanske vezi s tisto lepo navado, ko so še v polpretekli dobi, v domači hiši, v ta-kih primerih čuli in molili.

A naj sežem nazaj, v čas odprtja našega Doma, ko sva s prvim junijem 2009 Ne-venka in podpisani postala nova stanoval-ca. Nekaj modrih sorodnikov, prijateljev in znancev je naju razumelo in nama pri-trjevalo, velika večina pa je mislila in iz-javljala, da sva se »vse prezgodaj« preseli-la v »čakalnico smrti«. Kakor da slednja ne bi »službovala« tudi drugod, na dru-gih naslovih! Kar mi je že takrat priklicalo v spomin leta 1937 umrlega francoskega skladatelja M. Ravela, ki se ga popularno povezuje predvsem z avtorstvom zname-nitega »Bolera« in ki je starejše dni življe-nja užival na balkonu svoje hiše ter ob-čudoval naravo in razgled…Vprašan, ali mu samemu ni dolgčas in kaj neki tam počne cele dneve, je presenetljivo odgo-voril: »Čakam!« Čakamo lahko torej pov-sod, le da kvaliteta tega čakanja more biti še kako različna. Moje »čakanje« pa je tu, navkljub bolezenskim tegobam, ki se, kot

kaže, nemilo množijo, enkratno. Plusov je nešteto, in jih ne bi našteval, največji blagoslov pa so zlasti zaposleni, ki sku-paj z mnogimi prostovoljkami in prosto-voljci vsestransko skrbijo za naš, za najin, za moj telesni in duhovni blagor. Naj jih imenoma navedem po abecedi: Alek, Ali-ja, Ana, Ana, Anika, Anja, Andreja, An-dreja, Anton, Barbara, Bojan, Branka, Branko, Breda, Ema, Helena, Ilgo, Ja-nja, Lea, Maja, Majda, Marija, Marko, Miha, Milena, Mirjam, Mojca, Mojca, Nada, Nada, Pavla, Peter, Polona, Roma-na, Suzana, Tone, Tone, Vojko. Vsakdo od omenjenih je zgodba zase, a vedno po-zitivna, prijazna in večinoma k temu še nasmejana. Kaj šele, ko vidim in opazu-jem, kako se njih predanost še stopnjuje, ko gre za oskrbovanke in oskrbovance v pritličju in prvem nadstropju.

Zato to niso le učne ure mojega pripra-vljanja na odhod, ampak visoka šola požr-tvovalnosti, potrpljenja, ljubezni in soču-tja, torej vsega tistega, česar nisem »vzel« ali sem poprej zanemaril, saj doslej videno in naučeno blaži celo Kristusove besede Petru, ki pravijo: »Resnično, resnično, po-vem ti. Ko si bil mlad, si se opasoval sam in si hodil, kamor si hotel, ko pa se posta-raš, boš raztegnil roke in drug te bo opa-sal in odvedel, kamor nočeš« (Jn 21,18). Tako – neglede na to, kar bo še lahko pri-šlo – vem, da sem in da bom v tej blago-slovljeni hiši v dobrih rokah. Bogu hvala!

Andrej Rijavec

moj pogled

bivanje v domu janeza krstnika ali ucne ure,

ucni dnevi, tedni, meseci, leta ... cesa že?

321

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

mo

j p

og

le

d

ŽIVLJENJE NA VAROVANEM ODDELKU

V Domu vedno aktivno sodelujem.

Imam vso oskrbo. Veselim se, kadar

grem domov in nato rad pridem v Dom

Janeza Krstnika. V Domu se počutim iz-

redno lepo. Vedno grem rad k sveti maši

v Domu. V Domu je vedno lepo. Zajček

Cofi je lepo urejen in sit. Danes smo de-

lali okraske za drevesa. Pekli so tudi že

piškote. Rad jem sladke jedi.

Z Gizelo Šurbek sva plesala za Novo

leto. Z Gizelo sva otvorila ples na dom-

skem pikniku. Ponosen sem na Nuško

Drašček s sinom Lukom. Naša Jelka ima

rada sladke stvari, tako kot jaz. Dušica

je precej uboga, ko pride, smo je veseli.

Z Jožico se dobro poznava. Gospa Til-

ka je zelo bolna, mož Srečko pride k njej

vsak večer in je zelo vesela. Veselim se

Miklavža, ko bom šel domov.

Marjan Valentin

MOJIM DRAGIM

DRAGA MOJA HcERKADragA mojA otroKA

Milivoj in Boris

Draga moja hčerka, do tebe imam

velika čustva. Imam te zelo rad in

te težko pričakujem, da me odpe-

lješ v moj prelepi dom. Doma je

vedno zelo lepo.

Za Božič vse lepo, lepo doživetje

Kristusovega rojstva v Betlehemu.

Veliko veselja in lepo doživetje

Božiča. Za Miklavža je bilo doma

čudovito. Jaz se v Domu počutim

izredno dobro.

vaš Marjan Valentin

Marjan Valentin

Zelo vaju imam rada! Za novo leto

in Božič Vama želim vse lepo in vse

tisto, kar si vidva sama najbolj želi-

ta! Rada vaju imam in mnogo mi-

slim na vaju. Ponosna sem na vaju

in hvala Bogu, da je tako, kot je!

Mnogo lepih in dobrih želj imam v

svojem srcu in želim vama vse tisto,

kar si sama najbolj želita! Ostanita

mi zdrava in prav prisrčno vaju polju-

bljam in želim vse dobro! Vse dobro!

vaša mama

Gizela Marija Šurbek

22

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

mo

j p

og

le

d

NOVI DOM

Že dobro leto bivam v Domu Janeza Kr-

stnika v Trnovem. Kako sem prišla sem?

Lahko rečem, da po božji previdnosti in

po razumevanju ljudi. Privajanje je šlo že

v začetku dokaj lahko. Saj je moje življe-

nje v nenehnem potovanju in preseljeva-

nju: bolnica, prvi zavod, drugi zavod, tre-

tji zavod, vmes malo domače oskrbe, pa

spet bivanje v domu do danes. Upam in si

želim, da selitev ne bo več. Zakaj? V tem

Domu mi je podarjena milost, da sem

sprejela samo sebe. Menim, da je spreje-

tje, ki ti je dano kot milost, najvažnejše

za bivanje v domovih. Zdaj tukaj živim in

se poskušam z božjo previdnostjo vedno

znova vživljati v vsakdan. Vživljati tudi

po odvisnosti od drugih. Vem, da smo

vsi soodvisni. Vendar odvisnost ima toli-

ko namenov in načinov, kolikor je ljudi.

Jaz sprejemam odvisnost, vendar resnično

najprej z božjo pomočjo in v zavesti spre-

jetosti. Drugače bi bilo zelo težko.

Sicer pa je najvažnejše, da imam tudi to

vrednoto, če smem tako reči, da se, ko-

likor morem, zavedam, da je treba začeti

pri sebi. Najprej je na meni, da se sku-

šam potruditi. In kolikor se potrudim

iskreno, toliko lepše bivam v Domu.

Neka misel pravi: če ni hvaležnosti, člo-

veku nekaj manjka. Zato v vseh teh re-

sničnostih mojega vsakdanjega življenja

v Domu nosim v srcu hvaležnost. Vča-

sih sem tiho in mislim, da je tako prav.

Mislim, da je prava hvaležnost dana tudi

s potrpljenjem, darovanjem in molitvi-

jo. Zato hvala najprej vodstvu Doma,

ki me je sprejelo, potem pa vsakemu in

vsem. Skušam se v resnici od vas učiti.

Zato hvala in naj bo naše bivanje blago-

slovljeno z vsem, kar nam življenje pri-

naša vsak trenutek znova.

Marjetka Smrekar

MATERINA SLIKA

Slika, orumenela, prašna, bleda,a še vedno polna besed

tolažbe, zvestobe, srčnosti.Tvoja slika, mati.

Trudne roke počivajo na krilu.Obraz zguban od skrbi.Zastrt smehljaj, zbegan pogled,a duša polna nežnosti.

Slika, tvoja slika, mati!Spremlja me povsod,je moj zaklad, ki ne bo ovrgel resnice,

da sem tvoj otrok.

Marjetka Smrekar

KLAS ZORI

Klas zori.V tišini moje duše

se hrepeneče vzpenja k soncu.

Sonce me objema.

V topli dlani človekaslutim ljubezen,ki sprejema, dajein hrepeni z menoj!

Klas zori.Ob času bo dozorelza srečo v večnosti.

Marjetka Smrekar

323

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

ZL

AT

I C

AS

I

ZLATI CASI

OPRAVLJEN

PROFESORSKI IZPIT

Opisala bi svoj profesorski izpit v Angli-

ji leta 1958, in sicer v Granthamu, to je

na isti gimnazij, ki jo je obiskala Marga-

ret Th atcher, skupaj z isto ravnateljico

Miss Gilles.

Začela se je druga ura v prvem letniku.

Kakih pet deklet je okrog pulta igralo

francoski tekst, ki so ga imele za domačo

nalogo, nato pa je ravnateljica potisnila

skozi vrata gospoda Boothbyja.

Dekleta so stekle nazaj v klopi. Gospod

Boothby se je usedel v prazno klop poleg

dijakinje Janet. Dekleta sem vprašala, ali

naj še enkrat zaigramo lekcijo za gospo-

da Boothbyja in so se navdušeno odzva-

le ter zaigrale francosko lekcijo. Medtem

je gospod pregledal zvezke dijakinje Ja-

net in jo vprašal, ali ne dajem preveč do-

mačih nalog, pa je dekle zanikalo. Sledi-

la je vaja, ena od deklet je pisala na ta-

blo. Oba sva hodila od klopi do klopi

in opozarjala na napake. Po popravi vaje

sem jim dala še domačo nalogo in zvo-

nec je oznanil konec ure. Med odhodom

k vratom mi je ena izmed dijakinj zaše-

petala nekaj na uho. Gospod Boothby je

hotel vedeti, kaj hoče. Povedala sem mu,

da bi mu dijakinje rade zapele francosko

pesem. »Au clair de la lune«,1 je uganil.

In so mu zapele.

Pozdravila sem kot po navadi: »Au revo-

ir mesdemiselles«.2 Odgovorile so: »Au

revoir mademoiselle«.3 Dodala sem: »Au

revoir monsieur«4 in one so enako do-

dale.

Ko sva se znašla pred vrati, je bil gospod

Boothby ves navdušen nad živo fran-

coščino v prvem razredu in mi je rekel:

»Niti enkrat niste ukazali, vedno ste re-

kli: Ali bi naredile to nalogo?«

Bil je inšpektor iz Londona, matematik

po poklicu. Svoje navdušenje nad našo

uro je prenesel ravnateljici in čez dva te-

dna sem dobila potrdilo od Ministrstva

za šolstvo, da sem opravila profesorski

izpit. Ker nisem pričakovala tega obiska,

je vse minilo zelo spontano. Ta dogodek

mi je bil v spodbudo in pogum za na-

daljnjo profesorsko pot.

Marija Justina Žagar

1 ob svitu lune2 nasvidenje, gospodične3 nasvidenje, gospa4 nasvidenje, gospod

24

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

ZL

AT

I C

AS

I

SLUŽENJE BLIŽNJEMU

Sem Cesar Marija, stara 89 let, sedaj bi-

vam v Domu Janeza Krstnika. Moj po-

klic je računovodja. Delala sem kot ra-

čunovodkinja v Metalki polno delovno

dobo. Pri dobrodelni organizaciji Kari-

tas sem delala kot prostovoljka v skladi-

šču na Hudovernikovi. Vedno sem lju-

dem rada pomagala zato sem pri Kari-

tasu z veseljem opravljala dobrodelno

službo. Delo sem opravljala prostovolj-

no po štiri do pet ur na dan v skladi-

šču za sprejem in oddajo rabljenih stva-

ri, to je: oblačil, obutve, vozičkov, igrač

za otroke, dežnikov, posode in vsega,

kar spada h kuhinjski opremi. Spreje-

mali smo tudi razne knjige, brošure in

vse, kar so ljudje prinesli. Oddajali smo

na podlagi prinesenih naročilnic, ki so

jih prosilci dobili na upravi Karitasa na

Poljanski cesti. Ko smo ljudem pomaga-

li, smo stvari, ki jih nismo oddali, zopet

razporedili po predalih. Dela je bilo do-

volj, ker smo med izdajo blaga tudi spre-

jemali prineseno blago od ljudi, ki so ga

darovali za Karitas. Vse je bilo potrebno

pregledati in odbrati nepotrebne in slabe

stvari ter jih izločiti. Proti poldnevu smo

si privoščili kakšno malico. Rada se spo-

minjam tistih časov.

Marija Cesar

325

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

ZL

AT

I C

AS

I

VcASIH SANJAM

O SVOJEM DEDU

Moj ded je težko delal vse dni v tednu,

razen ob nedeljah,

čeprav ni bil veren.

Varoval je gozd.

Šel na polje.

Sejal pšenico z roko

iz platnene vreče.

Ni bila ne vem kako bogata letina,

toda bilo je dosti za kruh, žgance

in za ponos.

Odvisen je bil od vremena.

Odvisen od sonca, oblakov, odvisen je bil od Boga.

Ni imel traktorja, oral je s konjem.

Kako je s tabo, sem ga včasih vprašal?

Jaz sem zadovoljen, je odgovarjal moj ded

znojnega, prašnega obraza.

Danes nihče več ne orje polja z konjem.

Imajo moderne stroje,

traktorje s klimatskimi napravami in metereologe za svetovalce.

Letina je obilna, pa ne vedo, kam bi

z njo.

Vsi so nezadovoljni.

Včasih sanjam o svojem dedu.

Vprašujem ga, kako je tam gori?

Jaz sem zadovoljen, mi pravi dedv sanjah.

(Slavica Sarkotić,

prevedel Martin Silvester)

izmikanje

otroštvu

Iz otroštvase še spominjam nekih stihov,pa ne vem več iz katere pesmi.

In se še spominjam svoje dobre mamekako mi skrbno daje svoje dobre nasvete,pa ne vem več katere.

Prav tisti dan,ko sem zapuščal otroštvo,

so prekopavalistaro ulico v stari četrti,

da bi vanjo vgradili novo tehnologijo,ki je prav ne razumem,niti ne sprejemam.

Pa četudi teh prekopov ne bi bilo,ulica bi me ranila s pogledom,

ki me več ne razume,ki me gleda, pa ne vidi.

Iz otroštva se nekih doživljajev še spominjam,pa ne vem več čigavih.

In sedaj bi samo še hotelsanjati mladostne sanje, nekatere,pa ne vem več kako.

(Živko Prodanović,

prevedel Martin Silvester)

26

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

na

š d

om

NAŠ DOM

cAS PRIcAKOVANJA

Adventni čas, čas pričakovanja, rojstni

dan Emanuela – Boga z nami. V tem le-

pem času pa smo lahko mi angeli – glasni-

ki veselja in miru. Adventni čas pa je tudi

čas pričakovanja, pričakovanja – koga

neki? Otroci bi vsi v en glas rekli: »Ja, Mi-

klavža vendar!«. Dobrega, starega, belo-

lasega moža, z dolgo belo brado in lepo

kapo na glavi, ki nosi darila in pride iz ne-

bes. Ker pa je že star, ga vedno spremlja

zlata palica, ki je na vrhu polžasto zavita.

Zaradi nevarnosti, da bi ga kdo ugrabil,

ga spremljajo angeli in parklji. Miklavža

pa ne pričakujejo samo otroci, pričakujejo

ga tudi starejši in še malo bolj stari otro-

ci. Koliko veselja, solza sreče in spominov

na otroštvo nam je prinesel sveti Miklavž,

ki nas je obiskal v naši hiši, hiši miru in

počitka. Ni prinesel veliko daril, prine-

sel pa je samega sebe, stisk roke, topel ču-

teč pogled in spodbudno besedo za vsa-

kega posebej. »To pa je več vredno«, je re-

kla stanovalka Majda, »veliko let imam že

na grbi, vendar prvič v življenju mi je dal

roko. Počutila sem se kot petletni otrok.

Ta dan je bil lep kot že dolgo ne«.

Ko bi videli teto Fani, tako ji pravim jaz,

ker sva navezali kar dober odnos. Teta

Fani je že eno leto priklenjena na poste-

ljo, bolezen je naredila svoje, zato jo je

obiskal kar v sobi. Nikoli si ni mislila,

da ga bo še kdaj videla, kaj šele, da jo bo

obiskal v sobi, ji dal roko in darilce. Ne-

popisno veselje ji je prinesel, toliko ču-

stev ji je privrelo na dan, toliko najpri-

stnejšega otroškega veselja, da je še nekaj

dni govorila samo o tem dogodku. Nje-

na soba se je tisti trenutek spremenila v

nebesa.

Tudi ko je vstopil v jedilnico, kjer so ga

pričakovali ostali stanovalci, je prinesel

veliko veselja in tolažbe za nadaljnje dni.

Nekaj spodbudnih besed, pa že požene

človeku kri po žilah. Angelčki pa so s

svojo milino obdarili stanovalce.

Tako. Dobri Miklavž, še enkrat najlepša

hvala, da si se ustavil v naši hiši. Če boš

imel čas, te bomo zelo veseli, ko bo po-

novno zapadel sneg in se bo leto izteklo.

Pridi nas spet obiskat!

Romana Barle

327

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

na

š d

om

Slovenski kulturni praznik v našem Domu

Srecanje s pesnikom

Tonetom Kuntnerjem

Ob letošnjem Kulturnem prazniku je,

dan pozneje, 9. februarja, naš Dom obi-

skal pesnik in dramski igralec Tone Kun-

tner.

Iz svoje knjige Moj svet nam je z njemu

lastnim žarom prebral več pesmi. Pred-

stavil nam je svet nekdanje mirne pove-

zanosti z naravo, letnimi časi in vsakda-

njimi kmetskimi opravili. Vse to je na

žalost skoraj popolnoma izginilo iz da-

našnjega hitrega in zapletenega načina

življenja.

Iz pesnikovih verzov smo spoznali, kako

smo se ljudje te naše lepe dežele spreme-

nili v enem samem kratkem stoletju. Še

naši očetje in matere so večinoma izšli

iz domačij, obdanih s sadovnjaki, polji,

vinogradi in gozdovi. Njihova prepro-

sta življenja nam govorijo o večnih re-

snicah, pa tudi o čisto vsakdanjih obli-

kah vse prej kot lagodnega preživetja.

Vsekakor nas spominjajo na našo mla-

dost, na naše podobe iz otroštva in ne-

kega starega sveta, ki ga ni več… Ko go-

vori o zapuščenih hišah, s plevelom po-

raščenih njivah, vemo, kaj nam sporoča.

Ko govori o slovenskem podeželju, o iz-

ginulem svetu cvetočih vrtnih gredic in

obdelanih polj ter o ljudeh s pristnimi

medsebojnimi odnosi, vemo, da vse to,

žal, pripada minulemu času.

Pesnik z nostalgično bolečino govori o

preteklosti, pa vendar ohranja silno upa-

nje v slovenskega človeka in njegovo pri-

hodnost. Na koncu vedno zmaguje ži-

vljenje, novo upanje, saj pravi o človeku:

Vsi smo eden drugemu luč.

O domovini, o Triglavu, simbolu slo-

venske moči in ponosa:

K tebi prihajamo, gora, po moč, ki si gora lepote,gora ponosa,

gora slovenske ljubezniin upanja.

In nenazadnje, o večnosti:

Ni konca,ko pride tvoj zemeljski konec.

Resnično, veseli smo bili pesnikovega

obiska in njegovih klenih besed.

Nevenka Rijavec

28

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

na

š d

om

PEKLI SMO

OCVIRKOVKO

V Domu Janeza Krstnika se stanoval-

ci ukvarjamo z različnimi dejavnostmi.

Poleg telovadbe imamo razne kreativne

dejavnosti, literarne krožke, oblikujemo

rože in razne fi gure iz papirja, kuhamo in

pečemo, imamo pevske vaje, in še kaj…

Ker smo v predpustnem času, smo

se z delovno terapevtko Anjo zme-

nili, da bomo pekli ocvirkovko,

ki ji rečemo tudi špehovka. Reče-

no, storjeno, v torek, 22. februar-

ja bomo pekli! Povabili smo mojo

sestro Andrejo Ljubič, ki nam je že

večkrat prinesla kakšno poslastico.

Rada se je odzvala in s seboj pova-

bila še svojo prijateljico Joži Košič.

Začeli smo 22. februarja ob deveti

uri. Pripravili smo vse sestavine, ki

so potrebno za ta podvig. V dru-

gem nadstropju se nas je zbralo kar

veliko radovednežev. V dnevnem

prostoru na veliki mizi je bilo vse pri-

pravljeno: tehtnica, velika skleda, lesena

žlica, valjar, moka, kvas, ocvirki, mleko,

maslo, sol, sladkor, jajca in dišave.

Andreja je od doma prinesla tudi velik

lončen pekač, ki ga je dobila od svoje ba-

tresli sol. Vzhajan kvas sta dali v moko,

zamesili z mlekom, dodali dva rumenja-

ka, ščep sladkorja, dišave in stepli na-

stalo maso z leseno žlico v mehko testo.

Medtem ko je pripravljeno testo »vzha-

jalo«, sta gospodinji pogreli in pripravili

ocvirke za namaz.

bice. V njem se bo pekla špehovka. Ku-

harici sta si nadeli predpasnik in začeli z

delom. Gledalci smo se zbrali okoli mize

in pozorno opazovali. Andreja je dala v

manjšo posodo kvas, žlico moke, malo

tople vode in ščep sladkorja, pomešala

in dala na toplo vzhajat.

Naši kuharici sta dali moko v skledo, jo

dobro premešali, ob robu sklede pa po-

329

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

na

š d

om

Med delom so nas pre-

senetili otroci z zimskega

oratorija iz župnije Beži-

grad. Obkrožili so mizo

in z začudenjem gledali,

kaj se pripravlja. Eden od

voditeljev je igral na kita-

ro, otroci pa so ob spre-

mljavi zapeli in prisotni

stanovalci smo se pridru-

žili petju. Andreja jim

je razložila vse faze dela.

Približno v eni uri je te-

sto vzhajalo. Kuharici sta

ga stresli iz sklede in ga

zelo na tanko razvaljali.

Tople ocvirke sta porazdelili po testu, po-

ložili špehovko v namazan pekač, pokrili s

prtičem in dali ponovno na toplo vzhajat.

Otroci so bili zadovoljni, mi pa veseli, da

nas je mladina obiskala in razveselila. Vi-

deli so izdelavo ocvirkovke, poskusili pa je

niso, ker so se prehitro poslovili. Vzhaja-

no ocvirkovko smo spekli v pičli uri v pe-

čici, pri 180 0C. Pečeno pecivo se je v pe-

kaču ohlajalo še nekaj časa. Prijeten vonj

se je širil po hiši in privabljal stanovalce

na izvrstno malico. Čeprav nas je bilo ve-

liko, ki smo spremljali ves postopek, je bil

vsakdo deležen kosa izvrstne poslastice.

Kuharici sta bili veseli, da jima je delo

uspelo. Zadovoljni in razpoloženi smo za-

peli še nekaj pesmi, ni manjkala niti naša

hišna »Prelepa je trnovska fara«. V ime-

nu vseh stanovalcev našega Doma, smo se

Andreji in gospe Jožici zahvalili in ju po-

vabili v našo sredo tudi v prihodnje.

Cveta A. Pucihar

30

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

na

š d

om

Plesoca

zobna šcetka

Zobna ščetka je gospe Rozi, stanovalki

našega Doma, dobro služila. Pred nekaj

dnevi, ob zadnji uporabi, je ščetko polo-

žila na polico. Ščetka je začela plesati in

se vrteti. Gospa Rozi se je tega najprej

prestrašila, ker si ji to še nikoli ni zgodi-

lo. Potem je ščetko previdno zavila v pa-

pir in jo prinesla v skupni prostor. Polo-

žila jo je na mizo. Ščetka je začela zopet

plesati in krožiti po mizi z veliko hitro-

stjo. Vsi prisotni, ki smo videli ta ples,

smo se od srca nasmejali. Nihče še ni vi-

del kaj takega. Tedaj je slučajno prišla na

obisk neka gospa s Primorske. Ščetko si

je nekaj časa ogledovala, potem pa je od-

prla držalo, v katerem je našla malo ba-

terijo, ki je bila vzrok temu nenavadne-

mu plesu.

Julija Vasle

… mogoče pa se je z zobno ščetko poigrala zobna miška iz pravljice?

NAJEPŠI NASMEH LETA selitev v drugo sobo….

331

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

me

d n

am

i

MED NAMI

LADISLAV LESAR –

KRATEK IZBOR

njegovih pesmi1

Rodil se je 10. februarja 1939 v Novem

mestu. Zgodnjo mladost je preživljal v

Jurni vasi pod Gorjanci. Bil je kovinar-

ski vajenec. Pozneje je delal kot kovinar

po raznih tovarnah po Sloveniji in se ob

delu izobraževal. Bil je eden od ustano-

viteljev literarnega kluba Pro et contra in

literarnega kluba Janez Trdina.

Povezal se je z novomeškimi literati in

doživel prve objave svojih pesmi v revi-

ji Mlada pota. Pesmi in prozo je obja-

vljal v Mladih potih, Problemih, Naših

razgledih, mladinskem revijalnem tisku,

Dolenjskih razgledih, v raznih tovarni-

ških listih in drugod. Leta 1972 je po-

stal absolvent na Pedagoški akademiji v

Ljubljani na oddelku slovenščina – knji-

ževnost. Postal je honorarni sodelavec

Nedeljskega, Dolenjskega lista in drugih

časnikov.

V novinarstvo je prišel kot samouk, ki

mu je bilo pisanje izjemen življenjski iz-

ziv. Gospod Lesar je bil svobodni novi-

nar. Kot novinar se je ustalil pri Nedelj-

skem Dnevniku.

V desetletjih novinarskega dela je nasta-

la prava množica najrazličnejših zapisov,

od reportaž do intervjujev…

1 Sto pogovorov z znanimi Slovenci, Lesar Ladislav

Pogovori s slovenskimi duhovniki, Lesar Ladislav

Nekaj podobnega Pesmi, Lesar Ladislav

Pri založbi ČZP Kmečki glas mu je leta

1985 izšla knjiga Lesene harfe, v njej

so zapisi o kozolcih. Pri ČTP Pravi-

ca – Dnevnik je v soavtorstvu s France-

tom Steletom izšla knjiga Sonca ni niko-

li preveč. Z Jušem Turkom je sodeloval

pri izdaji knjige Dobri človek iz Negove,

knjige o Ivanu Krambergerju. Leta 1989

je izšla pesniška zbirka Nekaj podobne-

ga pesmi. Izdal je že več knjig, med nji-

mi knjigi Sto pogovorov z znamenitimi

Slovenci, Pogovori s slovenskimi duhov-

niki.

V njegovem pisanju ga je zaznamovala

Dolenjska, znamenito Podgorje, Gor-

janci. Lesarjevi teksti pričajo, da ima srce

za človeka. Objavil je veliko portretov in

vanje zajel vso paleto družbenih položa-

jev. Posameznega človeka skuša prikaza-

ti v njegovem življenjskem delovanju in

osebnem položaju. Znal se je poglobiti

v skrivnosti posameznikove osebnosti in

odkrivati lastnosti in sposobnosti, ki so

lahko tudi v korist širše skupnosti. Nje-

gov jezik je posejan s pesniškimi prispo-

dobami.

Za novinarsko delo je dobil leta 1982

nagrado sklada Toneta Tomšiča. Iz rok

opata dr. Antona Nadraha je prejel odli-

čje sv. Bernarda.

32

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

me

d n

am

i

IMPRESIJA

Utrnil se je večer.

V razigranem slapu travpostajam pesem.

Svetlejši semod pramenov,ki so ubili sonce.

Nem.

JUTRO V APRILU

Nisem še prebujen,ampak to aprilsko jutro.

Kot svetla turobnost tišči vame.

Strmina kot svetli prahpolzi v večerni jez.

ODHOD

Spet bom lep.

S samotno rožov dlanibom odkril pomlad.

Ulovil bomsrebrni

mesecin okitil ladjoz zvezdami –

Na palubibom kakor mornar odvrgel obraz,naj ga odneso

severni valovi.

Na jugu me čaka

nova radostživljenja.

PESEM

Nikoli ne dosanjašsvojih poslednjihzvezd,ne hrepenenj,ne daljav.

Nikoli ne veš,kaj čutijo trave,nikoli ne veš,

kaj sanjajo rože,kaj poje cesta,

nikoline boš doumel.

SKICA

Na koncu ulicena malem ognjiščumoje ljubezni

domuje mrak.

Drevesa so novorojeni

otroci spominov.Samo galebimi prinašajo srečo.

333

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

me

d n

am

i

Iz moje doline

S sivo obrobljeno tuniko zemlje se kiti mali, goličavi svet.

Bajte iz brun se zlatijo v poletnem večeru.

Gora pred njimi raste kot stolp tisočletni

in strah, nekaj sivega kakor v zemljirojeni iz kamnov.

Grem po dolini…visoko nad mano je dan;

zrak od soparice tli:ljudje pa nosijo delo v temenuv dlaneh,v hrbtih z osmimi križi in več.Kaj vse so počeli, ko rahljali so prstin bajte pomikali v breg.

Voda ni hotela iz zemlje…iskali so vodo in upali…V snu so jim božale čelo sanje o

vodi…Potem so odpluli po reki v zeleni

pristan.Zastave na bregu:skrivenčeni gabri in hrasti in leskovi

grmiso jim nazdravljali pot.

Dolg je bil sen in lep, večno prisoten.

Gora strahu ni mogla do čela ponosnih sanj…

In zmerom je rasel upor…

Iskali so tudi zemljoplodno kot žene v bajtah na bregu.Zemlja – kako so drhtele dlaniin so ustvarili zemljo,

zemljo iz belih kamnov.

Grem po dolini in vem; to je moja dolina.

Grapava pot se še zmerom širi v bregin hiše na robu in po kotlini kot srečne

školjkerastejo iz tal.

Gora nevidne strasti, gora strahu pa raste.

Tiha procesija gre ob vznožjuin moli vsak dan.Glog se razrašča ob gredah, kjer vrtnice

spe.Grede za rože so pusta, siva grobišča.

Tak je ta svet…ko se zmrači se balkoni streh odproin murni prinesejo pesem za novi dan.

Stojim na pomolu doline kot svečenik.Od daleč prihaja čreda splašenih konj. Z bajkami ob ognjiščih večer tli, ko se povodenj razlije izpod kopit.Ob vznožju doline, kjer teče reka, je

jez;skriti jez in skozenj neviden slap šumi,slap sle, ljubezni in vsega, kar se

spočne.Tako minevajo leta v zatišju sveta.

Gledam ožgane obraze…Vsaka ped zemlje nosi obraz teh ljudi.

MOJI DOLENJSKI

34

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

me

d n

am

i

POGOVOR OB KAVI Z našo NAJSTAREJŠO

STANOVALKO DOMA JANEZA KRSTNIKA,

99-LETNO GOSPO LJUDMILO BRENcIc

Z gospo Ljudmilo Brenčič se je 9. marca 2011, v dnevnem prostoru bivalnega

oddelka v prisotnosti drugih stanovalcev Doma, pogovarjal strokovni vodja

Doma in socialni delavec dr. Bojan Kern.

Spoštovana gospa Ljudmila, čez sla-bih pet mesecev bo Slovenija zaradi vas imela še eno stoletno prebivalko več. Kako bi si želeli praznovati svojo častitljivo stoto obletnico rojstva?

Iskreno povedano, nič posebnega ne ra-

bim (smeh). Tako lepo je biti v druž-

bi, med svojimi ljudmi. Jaz nisem za

»pomp«, ki ga nisem prenašala niti kot

mlada, zdaj pa ga sploh ne. Vedno sem

lepo praznovala v krogu svojih, ampak

nič posebnega. Toliko smo imeli, da smo

se lahko lepo imeli, kadar je bil moj roj-

stni dan oziroma god, ali od moža, ali od

obeh mojih otrok.

Izhajate iz zelo številne družine, ki je živela v Ilirski Bistrici. Otrok je bilo v vaši družini kar trinajst. Kako je bilo, gospa Ljudmila, odraščati s toliko brati in sestrami?

V času prve svetovne vojne sem tri leta

obiskovala avstrijsko šolo. Potem so pri-

šli Italijani in smo se morali vsi učiti ita-

lijansko. Italijanščine so nas učile šolske

sestre iz Trsta. Starejši otroci smo prena-

šali v šoli naučeno snov na mlajše brate

in sestre. Po maturi mi je mama rekla:

»Zdaj pa si že dovolj stara in prevzemi

skrb za najmlajše brate in sestre, da boš

potem znala ravnati s svojimi otroki«.

Naj povem, da imam živih še pet sestra;

dve sta poročeni, tri pa so nune.

Vaša sinova Ignac in Zmago sta si, za-nimivo, oba izbrala poklic gradbene-ga inženirja. Menda tudi vi pogosto sanjate o gradnjah?

Joj, pa kakšne lepe hiše sanjam, a ne ve-

ste, kako je hudo, ko jih ne moreš nare-

diti do konca. Jaz sem pravzaprav študi-

rala s sinovoma, ker svojega študija ni-

sem rabila, sem celo življenje reševala le

križanke. Imela sem veliko vpogleda v

njune knjige, na katere sta oba že poza-

bila.

Zdravje vam od nekdaj dobro služi. Pravite pa, da imate zadnjih nekaj let

335

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

me

d n

am

i

težave z glasilkami. Je to lahko posle-dica vaše kar sedem desetletij dolge kadilske dobe?

Tudi to, ampak kopriva ne pozebe

(smeh). Bila sem strastna kadilka. Pri

starosti 80. let, sem se odločila, da pre-

neham in od tedaj nisem pokadila niti

cigarete več. Ne pride za noben denar

več v poštev, da bi kakšno cigareto poka-

dila. Nikdar nisem obžalovala kajenja in

mi še danes diši, če kdo kadi. Že najdem

koga, ki kadi (smeh). No, po pravici tu

v Domu ne poznam, ne najdem niko-

gar, ki bi kadil. No, poznam, pa rajši ne

povem. Glejte, ko sem bila stara 16 let,

nisem tri leta mogla govoriti, ker mi je

zdravnik poškodoval, kot se reče, »jezi-

ček« pri glasilki. V grlu sem imela otekli-

no in ko mi je rekel naj odprem usta, mi

je točno po sredini spustil v grlo krogli-

co. Tega ne bi smel. No, potem pa mi je

neki zdravnik iz Gradca pomagal. Takrat

so me še Italijani spremljali k zdravniku,

da so se prepričali, če grem res k njemu.

Prvič v življenju me je obseval. To pa je

nekaj najbolj groznega, verjemite, kar se

mi je zgodilo.

S svojim izvoljenim »princem« ste se poročili pri 22-tih letih. S čim je osvo-jil vaše srce?

S svojo mirnostjo, s tem, da je malo go-

voril, ker sem jaz zmeraj veliko klepeta-

la (smeh).

Ko je vaš mož v tridesetih letih prej-šnjega stoletja dobil službo v Saraje-vu, ste se tja z njim odselila za 15 let. Kakšni so vaši spomini na tisti čas, na tamkajšnje življenje, tamkajšnje ljudi?

Na ljudi zelo lepi, zdravstvo pa je bilo

pod kritiko. V bolnici ni bilo varno ro-

diti. Sam zdravnik mi je rekel: »Nikar v

našo bolnico. Vzemite raje tisto babico,

ki sem jo jaz imel na domu.« Si lahko

mislite, da vam sam zdravnik kaj takšne-

ga svetuje! Sestre pa so bile takšne, da

bi vam dale svoje srce. V Sarajevu sem

bila v bolnici zaradi slepiča, pa sta se

pred menoj dva zdravnika prepirala, kaj

naj naredita. Ko sem gledala, kaj počne-

jo tam z nekim drugim, ubogim reve-

žem! Ljudje pa takšni, da bi ti dali hišo!

Osemnajst nas je živelo v eni hiši. Če se

je kaj zgodilo, nam je sosed takoj pri-

šel povedat. Vsi smo vedeli, kaj komu

manjka in smo si med seboj delili. Res,

velika solidarnost med ljudmi je tam

vladala. Nekdo je skuhal nekaj, drug je

skuhal drugo, pa smo si delili. No, med

vojno so bili četniki, so bili ustaši, bili

so tudi Nemci. Bila sem tako lačna, da

se vam niti sanja ne. Ponoči sva z mo-

žem v postelji ob otrokih drug drugega

spraševala, zakaj jaz, zakaj ti ne spiš. Le

kako, ko pa sva bila oba lačna in ker v

hiši ni bilo ničesar, nobene hrane. Svoje

krznene plašče in obleke sem zamenja-

la za hrano. Vse sem prodala, kar sem

imela, da smo imeli kaj jesti. Ženske so

»pogruntale«, da znam šivati. Delala sem

tiste lepe vzorce, ki so jih nosile na svo-

jih lepih nošah. Naredila sem eno srajco

za eno rjuho. Zelo dobro se spomnim,

da smo nekoč od neke poštarice dobili

zaboj koruznega zdroba in sem skuhala

polento. Njo je namreč mož rešil iz neke

brezizhodne situacije, ko je naredila ra-

čunovodsko napako in naj ne bi dobila

plače. Spomnim se, da nas je ob selitvi iz

Sarajeva spremljalo osemindvajset ljudi.

Vsi so nam nekaj podarili, saj sicer ne bi

prav nič imeli. No, to se je dogajalo tudi

prej, ko smo morali bežati iz mesta, ko je

36

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

me

d n

am

i

bilo bombardirano. Tam so kmetje obi-

čajni, preprosti ljudje. K njim smo se za-

tekli in zelo so nam pomagali.

So po vašem mnenju vojne okoliščine danes zamenjale neke druge okolišči-ne, ki so za življenje prav tako zelo ne-ugodne?

Jaz se ne obremenjujem. Ne gledam te-

levizije, ne maram poslušati slabih vesti.

Slabe stvari izpustim. Mlada generacija

si mora danes pomagati kakor ve in zna.

Včasih so starši mnogo bolj pazili, kam

zahaja njihov sin ali hči. Danes tega ni.

No, in morda je tudi prav tako. Ni bilo

vse prav, kar smo včasih počeli. Povem

pa, da nobena generacija ni imela ta-

kšnih problemov s službami kot jih ima,

po mojem mnenju, današnja generacija.

Ob zaključku najinega pogovora, po-vejte še, ali se vam je bilo težko prila-goditi na življenje tu v Domu?

Sprejela sem ga kot dom, kajti doma

imam devet pravnukov in razumem,

da morajo moji otroci skrbeti zanje, ne

zame.

Spoštovana gospa Brenčič, iskrena hvala za prijeten pogovor.

Jaz pa se vam zahvaljujem za kavo in

upam, da ste me dobro slišali. Veste,

opažam, da je tu v Domu precej naglu-

šnih ljudi.

PROSTOVOLJKA MARIcKA

Nekomu moraš nasloniti roko na ramo,

Da se, lačna, nasiti bližine,

Nekomu moraš, moraš,

To je kot kruh, kot požirek vode,

Moraš dati svoje bele oblake,

Svoje drzne ptice sanj,

Svoje plašne ptice nemoči

– Nekje vendar mora biti zanje

Gnezdo miru in nežnosti.

(I. Minatti: Nekoga moraš imeti rad)

Že dolgo pred tem, ko smo v pomla-

danskem soncu praznovali odprtje naše-

ga Doma, se začenja moja zgodba. Prvi

spomin seže do blagoslovitve temeljnega

kamna. Ko se je iz osnovnih sten izvila

sedanja podoba, me je moja notranjost

začela nagovarjati. Čudila sem se, kaj naj

bi vendar jaz počela v tej skupnosti, saj

vendar nimam ustrezne izobrazbe. Po-

zneje sem se srečala z osebjem, ko smo

skupaj čistili poslopje. Tako sem stopi-

la v hišo kot snažilka. Gospod župnik je

337

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

me

d n

am

i

pri Svetopisemskem krožku omenil, da

bi bilo lepo, če bi našim starostnikom

poskušali popestriti kakšen dan.

In zdaj sem tu. Prostovoljka, upokojen-

ka, nekdanja profesorica nemščine. Ne-

kaj izkušenj imam od dela v Hospicu,

nekaj o demenci sem se naučila iz semi-

narjev, ki nam jih je posredoval Dom.

Največji moj učitelj pa je Jezus, ki me

uči ljubiti. Zelo dobri učitelji pa so tudi

moji varovanci. Rečeno mi je bilo, da

naj skupaj urimo spomin, se pogovar-

jamo o preteklosti in sedanjih dogod-

kih, malo potelovadimo, kaj zapojemo.

Tudi risanje in sploh ročne spretnosti v

prilagojenem obsegu niso prepovedane.

Toda preživljati ure tukaj pomeni še ve-

liko več. Poskušamo se razumeti, spreje-

mati naše pomanjkljivosti, ne žalovati za

tem, kar je minilo. Pomembna je člove-

ška bližina, šteje le to, da se učimo po-

slušati drug drugega, da ni nič hudega,

če se česa več ne spomnimo. Pomemb-

no je, da smo skupaj, da se vsak zaveda

svoje enkratnosti in vrednosti. Lepo je

pohvaliti in biti pohvaljen. Srečen si, ko

zagledaš v očeh plamenček šegavosti ali

pa pristne nežnosti. In lepoto duše. Vča-

sih se ob kakšnem spominu skrivaj utrne

solzica. Pa kaj, tudi to je življenje. Kako

nas je obdarovala naša, že pokojna Vida,

ki nam je, sedeč na vozičku, vsakič pri-

nesla s svojo toplo in preizkušeno mo-

drostjo toliko svetlobe.

Naj vam preprosto zaupam: MI NA VA-

ROVANEM ODDELKU SE IMAMO

RADI. In to je za vse nekaj dragocenega.

Sedaj pa še moja pesmica:

LE-TA, KI V NOČI JE BEDEL,le-ta občuti, kaj se v njej razkriva,le-ta, ki pot neznano je izbral,bo razumel, kaj v njej se skriva.

Le-ta, ki je z iskrenostjo iskalživljenja smisel, svojo v njem podobo,na poti spuščanja vsega in vseh,uzre zdaj Njega, sebe v Njem, svetlobo.

Marička Š. Čampa

38

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

me

d n

am

i

NA ŠMARNI GORI

Lep sončen februarski dan. Narava še

počiva v zimskem spanju, nekatere cve-

tlice pa že hitijo na sonce, da bi staro in

mlado zbezale iz turobnih stanovanj. To

se je dotaknilo tudi nas, domskih delav-

cev, in v hipu je bila druščina odločena,

da gremo na Šmarno goro.

Zbor je bil pred Domom, Vojko pa nas

je s kombijem peljal v Šmartno, kjer se

je začela naša pot. Njegov kopilot je bil

kar naš župnik Tone, ostali, pisana druž-

ba nekaterih že starih pohodnikov in ti-

stih novopečenih hribovcev, pa smo za-

daj veselo čebljali in se smejali župniko-

vim šalam. Pot nam ni delala težav in

hitro smo osvojili vrh. Branko in Pavla

sta bila prvič in lahko rečem, da sta bila

oba zelo zadovoljna. Tudi obema Nada-

ma, Aliji in Heleni, ki Šmarno goro re-

dno obiskujejo, je srce veselo utripalo.

Ogledali smo si cerkev Matere Božje, ki

je bila sezidana že leta 1430, v 17. sto-

letju pa bila prenovljena. Prvotno je na

tem mestu stala kapelica (1216), vendar

so na željo takratnih romarjev kapelico

porušili in zgradili sedanjo cerkev. Ta je

zelo lepa, kupolo pa krasijo prekrasne

freske svetnikov in apostolov.

Vrh smo krstili s pravim domačim jäger-

meistrom, ki ga je naredila sama glavna

sestra Milena in z borovimi vršički na-

močenimi v…, lastnice Romane. Tudi

na čaj nismo pozabili – Vojko, hvala, ti

zanj, zelo se je prilegel! Vrh se je kopal v

soncu in Bojan bi med sončenjem v svo-

jem ležalniku kmalu zaspal.

In ker je ura naš gospodar, smo mora-

li Šmarno goro prekmalu zapustiti in se

vrniti v kruto resničnost. Vendar zado-

voljni, srečni, veseli, polni elana za naše

delo, naše družine, za sočloveka ob mi-

sli, da smo nekaj dobrega naredili tudi

zase.

Sklenili pa smo nekaj. Šmarna gora je

bila šele začetek – prvi vzpon. Redno

se bomo družili in osvajali vedno višje

vrhove. Tako, gospod Triglav, tudi ti si

na vrsti, samo malo moraš še potrpeti.

Manjka nam samo še ime naše druščine

in vodilo, na katerega bomo ponosni in

se ga bomo držali.

Tebe, dobri Bog, pa prosimo, da nas boš

budno spremljal na naših poteh in nas

varno pripeljal nazaj v naše domove.

Romana Barle

339

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

pr

az

no

va

nje

pr

ve

ob

le

tn

ice

ot

vo

rit

ve

do

ma

PRAZNOVANJE

PRVE OBLETNICE

OTVORITVE DOMA

POZDRAVNI NAGOVOR NAMESTNICE

DIREKTORJA ZA PODROcJE ZDRAVSTENE NEGE

Leto dni je minilo, odkar smo pričeli z

delovanjem te hiše in sprejeli prvo sta-

novalko ter v skladu s selitvenim načr-

tom zapolnili vse kapacitete (64) konec

meseca julija 2009.

Katoliški dom za starejše (Dom Janeza

Krstnika) – ime, ki samo po sebi pred-

stavi usmerjenost, posebnost našega

Doma, ki ga dela za številne privlačne-

ga, saj si želijo kvalitetnih človeških od-

nosov, ki se hranijo v božjem. Ker gre

za prvi dom takšnega tipa v Ljubljani, je

povpraševanje še vedno veliko.

Mnogo velikih pričakovanj, želja, načr-

tov, je bilo položenih v temelje te hiše.

S strani mnogih. Najprej prvega pobu-

dnika, ki je ves čas spremljal in vodil do-

gajanje, Toneta Kompareta, potem šte-

vilnih donatorjev, majhnih in velikih, ki

pa so po veličini srca vsi veliki in so z

molitvami, s fi nančno in moralno pod-

poro pomenili tudi močno zaslombo in

vedno znova potreben pogum za nadalj-

nje korake pri delu, saj je bila pot do ci-

lja zelo zavita in polna preprek. To naj-

bolj ve sam gospod Tone Kompare. Po-

tem so tu zaposleni, ki so večinoma že

pred uradnim odprtjem Doma prihajali

in se s skupnimi srečanji pripravljali na

poslanstvo. Pa stanovalci, ki so se vese-

lili, da bodo lahko v krščanski ustanovi

preživeli čas, ko se pripravljajo na najpo-

membnejše srečanje v življenju, na sre-

čanje z Gospodarjem življenja.

Glavna zahvala gre našemu direktor-

ju, gospodu župniku Tonetu Kompare-

tu. Neutrudno vlaga svoje moči v to, da

bi tudi zaposleni živeli skupno vizijo, ki

jo je imel za Dom – vizijo krščanskega

doma, kjer vladajo domačnost in obe-

nem spoštovanje, ljubezen in predanost,

kraj, kjer je vsako človeško življenje ce-

njeno in spoštovano. K temu nas vzpod-

buja ob različnih priložnostih. Na novo-

letni večerji nam je zadal zahtevno nalo-

go, ki pa se nam je vtisnila v spomin in

sicer: da bi nam zaposlenim bil Dom kot

naša hiša ali naše podjetje, da bi nam bili

stanovalci kot naši starši in da vsak dan

delamo kot da je naš zadnji dan življe-

nja. Tako naj bi Dom postal dom brat-

ske skupnosti.

O počutju naših stanovalcev in njihovih

svojcev lahko brez samohvale povemo,

da so rezultati ankete pokazali njihovo

veliko zadovoljstvo na praktično vseh

40

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

pr

az

no

va

nje

pr

ve

ob

le

tn

ice

ot

vo

rit

ve

do

ma

področjih. Za nas je to potrditev, da se

trudimo v pravo smer.

Katera so ta področja dela, smo pred-

stavniki služb Doma zapisali v letnem

poročilu, ki vam je na voljo. Dovolite

mi, da na kratko predstavim najvažnejše

dejavnosti Doma, ki so:

– Institucionalno varstvo starejših (to

je štiriindvajseturno zagotavljanje

osnovne in socialne oskrbe, priprava

in sprejem v dom, nastanitev v ogre-

vanih in čistih sobah, zagotavljanje

starosti primerne prehrane, pranje,

likanje, vzdrževanje zgradbe, pomoč

pri vseh dnevnih aktivnostih),

– Zdravstveno varstvo. V sklopu dejav-

nosti zdravstva je po normativih zago-

tovljena prisotnost splošne zdravni-ce štiriindvajset ur mesečno in spe-cialistke psihiatrinje pet ur meseč-no. Fizioterapija in delovna terapija

sta zagotovljeni dvajset ur tedensko

v dopoldanskem času, zdravstvena

nega pa štiriindvajset ur dnevno. Iz tega je razbrati, kako velika je od-govornost zdravstvenih delavcev.

– Posebej bi poudarila strokovno delo z dementnimi osebami, ki je

zagotovljena štiriindvajset ur dnev-no,

– Nudenje dodatnih storitev, ki so na-

menjene tudi zunanjim uporabni-

kom: pedikura, dnevno varstvo, prehrana v domu z možnostjo do-stave na dom. V prostorih fi ziotera-

pije izvajamo tudi terapevtske masaže

telesa.

– Velik poudarek dajemo duhovnim

potrebam naših stanovalcev. Vsak

dan imajo možnost udeležiti se mo-

litve rožnega venca v kapeli Doma,

prav tako molijo pred obroki. Vsak

stanovalec lahko v vsakem trenutku

dobi duhovno podporo s strani go-

spoda župnika Toneta Kompareta

ali njegovega pomočnika. V mesecu

oktobru nas je obiskal nadškof Alojz

Uran. Skrbimo tudi za socialno mre-

žo naših stanovalcev, zato imamo po-

leg rednih sestankov s stanovalci tudi

srečanja s svojci na sestankih in indi-

vidualno na interdisciplinarnih sreča-

njih, ki so se izkazala za zelo uspešna.

Na teh srečanjih uporabniki in svoj-

ci povedo strokovnim delavcem ali

so zadovoljni z obravnavo oz. z indi-

vidualnim načrtom storitev in lahko

predlagajo dopolnila. Seveda to lahko

storijo tudi sicer, glede na potrebe in

želje,

– V mrežo sodijo tudi prostovoljci, ki

so za našo hišo zelo pomembni. Naj-

več jih dela v recepciji Doma, kar je

zelo pohvalno, vendar si strokovni de-

lavci želimo prostovoljce na področju

individualne pomoč starejšim, ker to

predstavlja neposreden dvig kakovo-

sti življenja naših stanovalcev pri za-

dovoljevanju tistih potreb, kjer osebje

nima časa (sprehodi, razgovori, ra-

zne aktivnosti, branje časopisov, vo-

žnja oz. spremstvo k maši, na priredi-

tve, pomoč pri hranjenju). Ker se za-

vedamo, da je za delo s starejšimi po-

membno znanje, smo skupaj s skupi-

no RESJE, ki deluje v okviru ZDUS

Slovenije za prostovoljce organizirali

že več predavanj predvsem na temo,

»kako ravnati z dementnimi oseba-

mi«. Pripravljamo tudi praktično izo-

braževanje. Prav tako smo v sodelova-

nju s Slovensko fi lantropijo organizi-

rali tudi predavanje o prostovoljnem

341

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

pr

az

no

va

nje

pr

ve

ob

le

tn

ice

ot

vo

rit

ve

do

ma

delu. Vsi, ki želite pomagati starejšim

hendikepiranim, javite se v našem

Domu. Z veseljem vas bomo sprejeli

tako delavci kot stanovalci.

– Temeljna usmeritev našega Doma je

tudi medgeneracijsko sodelovanje.

Skozi leto so se razvrstila različna sre-

čanja z veroučnimi skupinami, mla-

dinskim pevskim zborom, otroškim

zborom, družinami župnije Trnovo.

Otroci so sodelovali pri miklavževa-

nju. Stanovalci in otroci so se sreča-

li tudi v času oratorija, skupaj z dru-

žinami iz župnije so pletli adventne

venčke.

Zaposleni se bomo še naprej trudili, da

bodo stanovalci dobili vse tisto, kar velja za

kvalitetno življenje Doma: sprejetost, var-

nost, zaupanje, toplino, potrpežljivost, lju-

bezen, hkrati pa strokovnost in sočutnost.

Za konec hvala vsem, ki ste se odzvali

našemu povabilu, saj ste s tem polepšali

dan tudi našim stanovalcem, vašim svoj-

cem ali morda prijateljem, sosedom.

Več o življenju stanovalcev v Domu Jane-

za Krstnika pa bo gotovo povedala gospa

Nevenka Rijavec, stanovalka doma in dol-

goletna prostovoljka. Vabim jo k besedi.

Milena Križaj

POZDRAVNI NAGOVOR

STANOVALKE DOMA

Ko sem razmišljala, kako bi vas nagovo-

rila in vam opisala ta naš skupni dom,

mi je prihajala na misel ladja. Da, ladja!

Zatorej, spoštovani gostje, dragi sopot-

niki, draga posadka in spoštovani po-

veljnik!

Zakaj ladja? Ko so pred leti delavci ko-

pali in kopali, so tu pod nami prišli do

vode. In na vodo so postavili hišo. To-

rej hiša ni hiša, ampak ladja. Da, ladja je

naš novi dom. Ladja, ki pluje, ladja, ki

ima poveljnika, posadko in seveda po-

tnike.

Potniki smo začeli z vkrcavanjem aprila

lani in se še vedno vkrcavamo, saj pro-

stora na tej ladji nikoli ne zmanjka. Tu

namreč drug drugemu pripravljamo

prostor. Se pravi, da gre za prav posebno

ladjo z zelo posebnimi potniki, za izur-

jeno posadko in za izkušenega krmarja.

Ladja je velika, saj ima več nadstropij.

Tu so nastanjeni potniki z običajnimi in

tisti s posebnimi potrebami. Vsekakor s

potrebami.

V podpalubju so pogonski stroji, skladi-

šče z zalogami hrane, fi tnes (žal brez ba-

zena), knjižnica s knjigami na policah in

knjigami kar tako, pralnica z maksi stro-

ji in mini osebjem, itd. Na glavni palubi

je sprejemnica z nasmejanimi in neneh-

no se menjajočimi osebki, ki navdušeno

pozdravljajo obiskovalce ladje. Sledi re-

stavracija s pogledom na odprto morje,

ki je v resnici Plečnikov vrt. Tu se potni-

ki z običajnimi potrebami zberejo naj-

manj trikrat na dan.

42

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

pr

az

no

va

nje

pr

ve

ob

le

tn

ice

ot

vo

rit

ve

do

ma

A pojdimo dalje: na prvi palubi so na-

stanjeni potniki z zelo posebnimi potre-

bami, na drugi z običajnimi potrebami,

medtem ko je na tretji palubi, poleg pe-

ščice navadnih potnikov, glavnina po-

sadke, ki non-stop skrbi za dobro poču-

tje potnikov.

Zdi se, da se ladja iz dneva v noč in iz

noči v dan mirno in prijetno ziblje, tako

da se potnikom že malo dremlje. A kaj,

ko naenkrat privršijo vetrovi in se dvi-

gnejo valovi, ki zanihajo ladjo in pre-

strašijo potnike. A le potnike! Nikakor

pa ne posadke, kaj šele poveljnika! Ko se

nam potnikom zdi že vse izgubljeno, ko

brezglavo begamo po palubah, se vedno

znova od nekod pojavi kapitan, ki z lah-

kotnim, skoraj plesnim korakom, z na-

smehom in s kitaro v roki, tiho dahne:

»Kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere?«

Takrat nastane globoka tišina…

Kaj, oziroma kdo nas torej drži skupaj

na tej ladji? Skupaj nas drži On, ki je

Krmar od začetka, ki nenehno bedi nad

potniki, posadko in poveljnikom, ki vse

vodi in spremlja, ki nas ne zapusti, če se,

oziroma ko se potniki navidezno poto-

pimo… Njemu je odmerjen prostor v

osrčju naše ladje. V Njegovem svetišču

potniki odlagamo življenjska bremena

in v tihi ali glasni molitvi izročamo svoje

nadloge, pa tudi zahvalo za posadko in

poveljnika.

Zato je naša ladja ladja upanja, saj je

njen cilj Večnost…

Nevenka Rijavec

343

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

ut

rin

ki

sv

et

lo

be

Utrinki svetlobe

UTRINKI V DOMU

JANEZA KRSTNIKA V LETU 2009

DATUM PRAZNOVANJA, PRIREDITVE, SREČANJA

4.4. 2009 otvoritev Doma Janeza Krstnika13.5. 2009 nastop harmonikarjev Glasbene šole Vič–Rudnik27.5. 2009 6. veroučni razred se predstavi, kaplan Alek Zwitter3.6. 2009 veselo dopoldne z učenci Osnovne šole Trnovo

10.6. 2009 obisk Angelinega vrtca24.6. 2009 praznovanje rojstva Janeza Krstnika in dneva državnosti

29.6.–3.7. 2009 oratorij župnije Trnovo avgust 2009 izlet na Brezje in na Bled

8.9. 2009 izlet na Ljubljanski grad z vzpenjačo30.9. 2009 izlet v Tunjice in v Kamniško Bistrico4.11. 2009 predstavitev skupine Pota, programa mednarodnega skupinskega

prostovoljstva, predavanje o Braziliji7.10. 2009 domski piknik za stanovalce, svojce, prostovoljce in zaposlene

20.10. 2009 obisk škofa Jamnika11.11. 2009 nastop Akademske folklorne skupine France Marolt16.11. 2009 nastop Komornega moškega zbora Lek23.11. 2009 odprtje domske knjižnice 24.11. 2009 srečanje z nadškofom in metropolitom Alojzom Uranom28.11. 2009 nastop Mladinskega pevskega zbora župnije Trnovo28.11. 2009 pletenje adventnih venčkov z župnijo Trnovo30.11. 2009 medgeneracijsko srečanje z 2. veroučnim razredom župnije Trnovo,

katehistinja s. Gosia4.12. 2009 obisk osnove šole Trnovo5.12. 2009 nastop Otroškega zbora župnije Trnovo, miklavževanje za stanovalce6.12. 2009 miklavževanje za župnijo Trnovo7.12. 2009 nastop skupine Con-trio

16.12. 2009 prvi obisk Vrtca Trnovo20.12. 2009 otvoritev razstave: Božično – novoletni čas na Gasparijevih

razglednicah, avtor Maksimiljan Košir21.12. 2009 božični koncert Glasbene šole Zavoda svetega Stanislava, božično-

novoletno srečanje za zaposlene22.12. 2009 obisk veroučne skupine župnije Trnovo, katehistinja Staša Strnad24.12. 2009 blagoslov Doma na sveti večer28.12. 2009 božično – novoletna zabava za stanovalce31.12. 2009 blagoslov Doma na drugi sveti večer

mesečna srečanja sestanki stanovalcev in mesečna praznovanja rojstnih dni stanovalcevmedgeneracijsko sodelovanje župnije Trnovo z Domom Janeza Krstnika (obiski veroučnih skupin)

44

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

ut

rin

ki

sv

et

lo

be

otvoritev Doma Janeza Krstnika

jesenski piknik

izlet na Ljubljanski grad z vzpenjačo

romanje na Brezje in obisk Bleda

345

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

ut

rin

ki

sv

et

lo

be

UTRINKI V DOMU

JANEZA KRSTNIKA V LETU 2010

DATUM PRAZNOVANJA, PRIREDITVE, SREČANJA

5.1. 2010 blagoslov Doma na tretji sveti večer11.1. 2010 Sveto pismo med nami19.1. 2010 Vida s prijatelji25.1. 2010 diapozitivi o hribih, Tone Kompare9.2. 2010 predstavitev pevske druščine in praznovanje kulturnega praznika

16.2. 2010 pustna poroka, obisk vrtca Trnovo23.3. 2010 obisk osnovne šole Trnovo ob Materinskem dnevu

27.11. 2010 pletenje butaric z župnijo Trnovo6.4. 2010 praznovanje 1. obletnice otvoritve Doma Janeza Krstnika8.4. 2010 nastop Mešanega pevskega zbora dr. Bogdan Derč 9.4. 2010 1. srečanje s Centrom starejših Trnovo na domski terasi

13.4. 2010 obisk Jožice Kališnik10.5. 2009 1. izlet Karitasovih domov, izlet na Brezje in obisk Info središča

Triglavskega narodnega parka na Bledu2.6. 2010 predstavitev knjižice Pismo življenja stanovalke Marjetke Smrekar

22.6. 2010 praznovanje praznika rojstva Janeza Krstnika: nastop Ženskega pevskega zbora Tonja in Matica Rota, vezni tekst prebrala Nevenka Rijavec

19.7, 2010 ponovitev nove maše 28.6.–2.7. 2009 športne igre za stanovalce v času Oratorija za otroke

24.9. 2010 piknik za stanovalce, svojce in zaposlene5.11. 2010 predstavitev knjige avtorice Slavice Lovenjak

11.11. 2010 martinovanje z Brigito Potočnik in Ivanom Kraševcem18.11. 2009 predstavitev Kulturnega društva Medžimurje Ljubljana22.11. 2010 obisk Angelinega vrtca 23.11. 2010 duhovna obnova za Karitasove domove v Domu Janeza Krstnika25.11. 2010 peka piškotov z Vrtcem Trnovo27.11. 2010 pletenje adventnih venčkov z župnijo Trnovo1.12. 2010 obujanje starih običajev ob božičnih praznikih z Osnovno šolo Trnovo5.12. 2010 miklavževanje za stanovalce in otroke zaposlenih Doma Janeza

Krstnika in za župnijo Trnovo10.12. 2010 obisk prireditve na Osnovni šoli Trnovo14.12. 2010 obisk 4. veroučnega razreda Župnije Trnovo, katehistinja Staša Strnard15.12. 2010 koncert Glasbene šole Rakovnik18.12. 2010 uprizoritev Pravljice v kraljestvu radosti, otroci Marijinega dela23.12. 2010 nastop Ženskega pevskega zbora Tonja24.12. 2010 obisk Osnovne šole Trnovo24.12. 2010 blagoslov Doma na sveti večer27.12. 2010 srečanje s Frančiškankami Marijinimi misijonarkami27.12. 2010 božično-novoletno srečanje za zaposlene28.12. 2010 božično-novoletna zabava za stanovalce31.12. 2010 blagoslov Doma na drugi sveti večer

mesečna srečanja sestanki stanovalcev in mesečna praznovanja rojstnih dni stanovalcevdec. 2010 prvo potopisno predavanje, Matej Petekdec. 2010 drugo potopisno predavanje, Matej Petek

medgeneracijsko sodelovanje župnije Trnovo z Domom Janeza Krstnika (obiski veroučnih skupin)

46

ut

rin

ki

sv

et

lo

be

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

izdelava rožic potopisno predavanje

med starejšimi

izdelava domskih piškotov z vrtcem Trnovo

peka za srečanje Karitasovih domov pustna poroka

347

ut

rin

ki

sv

et

lo

be

praznovanje rojstnih dni

nastop Kulturnega društva Medžimurje Ljubljana

nastop pevskega zbora dr. Bogdan Derč

martinovanje krašenje Doma za praznike

48

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

ro

jst

vo

in

po

t k

rs

nik

ov

eg

a l

ist

a

ROJSTVO in pot

kRSTNIKOVEGA LISTA

Vsaka pot se nekje začne. Tudi »rojstvo« domskega časopisa. Prvo prebujanje nastan-

ka domskega časopisa sega v tiste lepe oktobrske dni v letu 2009. Prvi članek za dom-

ski časopis je napisala stanovalka, gospa Julija Vasle. Napisala je utrinek s piknika za

stanovalce, svojce, zaposlene in prostovoljce. Prijeten jesenski dan je opisala takole:

UTRINEK S PIKNIKA 7. oktober 2009

Bil je naš prvi piknik odkar smo se preselili

v Dom Janeza Krstnika. Nismo slučajno iz-

brali najlepši jesenski dan v oktobru. Grelo

nas je pravo poletno sonce. Vzdušje je bilo

odlično. Prepevali smo skupaj z gosti, se

zabavali ob glasbi, skeču in šalah prijetnih

gostov in naših varovancev. Ko je bilo pro-

grama konec je opojno zadišalo iz kuhinje

po raznovrstnih dobrotah. Prijetno druže-

nje ob moštu in kostanju smo nadaljevali s

praznovanjem še kar nekaj časa.

Julija Vasle

Na vrata je zopet potrkala pomlad. Pre-

teklo je že dve leti, ko so se v pomladnih

dneh meseca aprila odprla vrata doma. Ob

drugi obletnici otvoritve Doma Janeza Kr-

stnika je pred vami prva številka Krstniko-

vega lista. Skupna želja je, da Krstnikov list

postane časopis vseh vas, ki bivate v Domu,

svojcev, zaposlenih in obiskovalcev. Vsak-

do je povabljen, da deli z nami delček svoje

zgodovine, izkušenj, dogodivščin, radosti,

preizkušenj – vse, kar nosi v sebi.

Krstnikov list bo izhajal enkrat letno ob

obletnici otvoritve našega in vašega Doma.

Gotovo vas zanima, od kje naslov časopisa.

S povabilom na natečaj za pridobitev naslo-

va za glasilo smo povabili stanovalce, zapo-

slene in vas, ki obiskujete naš dom. Prejeli

smo različne predloge: Kresnik ali Šentjan-

ževo, Zgodbe, prigode in nezgode v Domu

Janeza Krstnika, Kresničke, Trnovske kre-

sničke, Vedež, Krstni ogledi, Krstnikov ve-

dež, Janezov ogled, Kresnik, Novičke, Kre-

snikove novičke, Kresnikov ogled, Kresni-

kov vedež, Krstnikov list (2x), Trnovska

roža ali moj dom, Barve ali odtenki, Sa-

monikli, Krstnikov glas, Pri nas doma v

Domu Janeza Krstnika, Krstnikov vestnik,

Moj Trnovski dom, Dom Janeza Krstnika

– pri nas doma, Sadovi jeseni, Naše poti,

Angel božji, Domačija, Krstnikovo ozna-

nilo, Starček, starka, Življenje jeseni.

Skupaj z stanovalko gospo Nevenko Ri-

javec, glavno sestro Mileno Križaj, so-

cialnim delavcem Bojanom Kernom, in

direktorjem Tonetom Komparetom smo

se odločili za »Krstnikov list«. Naša želja

je, da bi nas povezoval in bogatil.

Anja Lavtar

349

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

za

ra

zv

ed

ril

o

ZA RAZVEDRILO

MALO ZA ŠALO, MALO ZA RES…

Mama spravlja spat svoji hčerki – dvojčici. Ena od njih se premetava od smeha. »Kaj ti je tako smešno Irena?«, vpraša mama.

»Tino si okopala dvakrat, mene pa sploh nisi.«

Veseljaku Maksu je zdravnik strogo prepovedal piti alkohol in mu predpisal zdravljenje z mlekom. Po treh dneh vzdihuje v pisarni: »Zdaj vem, zakaj dojenčki toliko jočejo!«

Gorenjec vpraša goste:

»Ali ste za kaj osvežilnega?«

»Ja, z veseljem!«, odgovorijo.

»Micka, odpri okna in naredi malo prepiha.«

»No, Janezek, kako je bilo prvi dan v šoli?« sprašuje načelnik železniške postaje svojega malega nadebudneža.

»Vse skupaj je ena sama goljufi ja. Na vratih lepo piše »prvi razred,» notri pa so čisto navadni leseni sedeži!«

Mož reče ženi: »Če me kdo kliče po telefonu reci, da me ni doma.«

Telefon zazvoni in žena reče: »Mož je doma!«

Mož to sliši in reče: »A ti nisem rekel, da rečeš, da me ni doma?«

Žena: »Saj telefon ni bil zate!«

PRI NAS DOMA

Pri kosilu se stanovalec nagne k sosedu in vpraša:

»Kakšna pa je to dons za ena juha?«

Odgovor (verjetno ne dovolj glasen): »Gobova«.

Stanovalec (nekdanji vlakovodja): »Dobova?

Čudn, v Dobovi smo včasih mašine menal!«

50

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

za

ra

zv

ed

ril

o

KRIŽANKA

1 4 9 9 14 6 10

2 2 16

13 A6 12 A

2b 1 7

5 16 17

8 11 15

3 11 15 10 5 13 14

4 12

VODORAVNO

1. škofovsko pokrivalo2. svetnik, ki goduje 24. junija2.b drugo ime za cvetlico3. zaboju podobna priprava za

bivanje čebel4. država znotraj Italije5. glavno mesto Grčije6. slovenski pesnik

7. tradicionalno žensko oblačilo v Indiji

8. gora na Primorskem9. arhitekt, ki je izdelal načrt

za Narodno in univerzitetno knjižnico

10. državica med Španijo in Francijo

11. belo vino iz Goriških Brd12. mesec otvoritve Doma Janeza

Krstnika13. pravoslavne verske podobe14. najvišja gora v Grčiji15. zajcu podobna žival

16. trska

NAVPIČNO1. rastlina, ki požene spomladi iz

gomolja bele, oranžne ali vijoličaste cvetove, raste na travnikih

2. obmorsko mesto v Sloveniji3. slovenska narodna jed 4. močvirska rastlina z votlim steblom5. prva predstava (npr. gledališkega

dela v sezoni)

6. glavno mesto (avstrijske zvezne dežele) Tirolske

7. dišeča rastlina, vijolične barve8. otroška bolezen9. ……, dvojina, množina10. del železniške postaje11. država v Severni Evropi (Oslo)12. planika ali…

13. igličast grm z drobnimi jagodami

14. najstarejša stanovalka v Domu Janeza Krstnika

15. seznam poglavij v knjigi16. Slovenka leta 2010

17. ime pisatelja Hemingwaya

351

KR

ST

NIK

OV

LIS

T

L

et

nik

1

š

te

vil

ka

1

kazalo

Našemu glasilu na pot 3

Skupno na poti 4

Prostovoljstvo in recepcija 4

Strokovna vloga socialnega dela v domu za stare 5

Zdravstvena nega in oskrba 6

Delovna terapija 10

Varovani oddelek 11

Pedikura 12

Pomoč negovalnemu osebju in skrb za urejenost bivalnega okolja 13

Pranje in vzdrževanje perila 14

Človek; postoj 14

Služba prehrane 15

Vzdrževalna služba 16

Računovodstvo 16

Duhovnost v Domu Janeza Krstnika 18

Dragi sin/draga hči 19

Moj pogled 20

Bivanje v Domu Janeza Krstnika ali učne ure, učni dnevi, tedni, meseci, leta ... česa že? 20

Življenje na varovanem oddelku 21

Mojim dragim 21

Novi dom 22

Zlati časi 23

Opravljen profesorski izpit 23

Služenje bližnjemu 24

Naš dom 26

Čas pričakovanja 26

Slovenski kulturni praznik v našem domu 27

Pekli smo ocvirkovko 28

Plesoča zobna ščetka 30

Najepši nasmeh leta 30

Med nami 31

Ladislav Lesar – kratek izbor iz njegovih pesmi 31

Pogovor ob kavi z našo najstarejšo stanovalko Doma Janeza Krstnika, 99-letno gospo Ljudmilo Brenčič 34

Prostovoljka Marička 36

Na Šmarni gori 38

Praznovanje prve obletnice otvoritve doma 39

Pozdravni nagovor namestnice direktorja za področje zdravstene nege 39

Pozdravni nagovor stanovalke doma 41

Utrinki svetlobe 43

Utrinki v Domu Janeza Krstnika v letu 2009 43

Utrinki v Domu Janeza Krstnika v letu 2010 45

Rojstvo in pot Krstnikovega lista 48

Za razvedrilo 49

Malo za šalo, malo za res… 49

Pri nas doma 49

Križanka 50

Glasilo izdaja: ZAVOD Ž UPNIJE

TRNOVO – KARITAS

DOM JANEZA KRSTNIKA

Kolezijska ulica 1, 1000 Ljubljana

Uredniški odbor: Milica K ač

Anton Kompare

Anja Lavtar

Helena Reberc

Andrej Rijavec

Nevenka Rijavec

Tisk: Studio Signum

Leto izdaje: april 2011

Številka: 1