kritiČna presoja organizacijske strukture...

80

Mag. Andrej Kocič2

KRITIČNA PRESOJA ORGANIZACIJSKE

STRUKTURE ZAVAROVALNICE A Z VIDIKA

TVEGANJA PREVAR

Analysis of organisational structure of insurance company a from the

standpoint of fraud risk

UDK 368 1.04 Strokovni članek

Izvleček:Prispevek analizira povezavo

med organizacijsko strukturo

zavarovalnice in tveganjem prevar.

Osredotoča se na zavarovalne prevare,

prevare na splošno, organizacijske

opozorilne znake prevarantskega

poročanja in delovanje ključnih

poslovodnih funkcij z vidika

Solventnosti II.

Ključne besede: zavarovalnica,

organizacijska struktura, tveganje

prevar, zavarovalne prevare,

prevarantsko poročanje, ključne

poslovodne funkcije, Solventnost II

Abstract:This article deals with the

relationship between organisational

structure of insurance company and

fraud risk. It focuses on the insurance

fraud, fraud in general, organisational

signs of fradulent reporting and the

performance of core governance

functions from the perspective of

Solvency II.

Key words: insurance company,

organisational structure, fraud risk,

insurance fraud, fraudulent reporting,

core governance functions, Solvency II

1. UVOD

Zavarovalnica je gospodarska družba in finančna institucija, katere osnovna

dejavnost je prevzem in upravljanje tveganj. Osrednja tveganja, na katera se

zavarovalnica osredotoča, so seveda zavarovalna tveganja. Kljub temu mora,

zaradi narave poslovanja, upravljati tudi druga tveganja, med njimi tveganja

prevar. Zavarovalnice so zaradi velikega števila transakcij, velikega števila

poslovnih partnerjev in praviloma dobrega finančnega položaja (likvidne in

solventne) pogosta tarča prevar. Zato je za zavarovalnice posebnega pomena,

da vzpostavijo učinkovit sistem upravljanja tveganj. Pomemben element tega

sistema je organizacijska struktura zavarovalnice.

2 V prispevku predstavljena stališča so osebna stališča avtorja. Ne odražajo nujno stališč

organizacij, kjer je avtor zaposlen oz. s katerimi sodeluje.

81

2. CILJ, NAMEN, UPORABLJENE METODE IN

OMEJITVE

Osnovni cilj prispevka je analizirati organizacijsko strukturo zavarovalnice z

vidika tveganja prevar. Namen je ugotoviti, ali je njena organizacijska

struktura primerna za učinkovito upravljanje tveganj prevar.

Analizirana je konkretna organizacijska struktura, ki pa, zaradi varovanja

poslovnih skrivnosti, ni v celoti enaka nobeni zavarovalnici v Sloveniji,

čeprav bi lahko bila. Prikazana organizacijska struktura je dovolj

kompleksna, da omogoča poglobljeno analizo z vidika tveganja prevar.

Obenem izpušča elemente, ki za to analizo niso bistveni. Zavarovalnica je

poimenovana zavarovalnica A.

Ker se zavarovalnice ukvarjajo ravno z upravljanjem tveganj, je hipoteza

članka, da je organizacijska struktura zavarovalnice A učinkovita tudi z

vidika upravljanja tveganj prevar.

Metodologija preverjanja hipoteze temelji na uporabi orodij, pridobljenih pri

predmetu Prevare in njihovo preprečevanje in v dosedanji zavarovalni praksi

avtorja. Organizacijska struktura zavarovalnice A je bila preverjena na

naslednje načine:

1. glede na opredelitve zavarovalnih prevar, ki jih je izdelala Association of

Certified Fraud Examiners (2013);

2. glede na organizacijske opozorilne znake prevarantskega poročanja

(Bergant, 2014b in Bergant, 20093);

3. glede na ostale pomembne elemente organizacijske strukture, ki vplivajo

na tveganje prevar (avtorjeve izkušnje iz zavarovalne prakse);

4. glede na ključne poslovodne funkcije z vidika sistema Solventnost II.

V analizo so zajete zavarovalne prevare, ki so seveda značilne za

zavarovalnico, in prevare na splošno. Rezultati analiz so, kjer je to možno,

prikazani v strukturirani, tabelarični obliki.

3 Pri uporabljeni literaturi dr. Berganta 2014a, 2011 in 2009 ni navedena številka strani, saj je

avtor razpolagal z verzijo člankov, ki jih je dobil v elektronski obliki pri predmetu Prevare in

njihovo preprečevanje in ne z originalnimi strokovnimi revijami, v katerih so bili objavljeni.

82

3. POSEBNOSTI ZAVAROVALNICE KOT

ORGANIZACIJSKEGA SISTEMA

Zavarovalnica je gospodarska družba, katere osnovni namen je prevzemanje

in upravljanje tveganj z izvajanjem zavarovalnih poslov. Zavarovalni posli so

sklepanje in izvajanje zavarovalnih4 in pozavarovalnih pogodb (Zakon o

zavarovalništvu, v nadaljevanju: ZZavar, 1. odstavek, 2. člen). V slovenski

zavarovalni teoriji se še vedno pogosto uporablja definicija zavarovanja kot

dejavnosti, ki z izravnavanjem gospodarskih nevarnosti ustvarja gospodarsko

varnost (Boncelj, 1983,13). Bolj uveljavljena opredelitev pojmuje

zavarovanje kot eno izmed metod za upravljanje tveganj, pri kateri

zavarovalnica prevzame tveganje od zavarovanca in to tveganje upravlja

(Harrington in Niehaus, 1999; Williams et al., 1998; Bijelić, 1998)5.

Uveljavljena opredelitev zavarovanja je, da gre za pogodbeni odnos, pri

katerem ena stran (zavarovatelj6) drugi (zavarovanec) obljubi plačilo

zavarovalnine v primeru uresničitve zavarovane nevarnosti na predmetu

zavarovanja, v zameno za plačilo zavarovalne premije (IRMI, 2015).

Osnovni, poslovni namen zavarovalnice kot gospodarske družbe je

ustvarjanje dobička. Način upravljanja organizacijskega sistema je določen s

ciljem (namenom) tega sistema (Bergant, 2011). Zato je organizacijska

struktura zavarovalnice v mnogočem podobna organizacijski strukturi drugih

gospodarskih družb. Vseeno pa ima zavarovalnica, zaradi narave svoje

dejavnosti, določene posebnosti, ki vplivajo na njeno organizacijsko

strukturo, in sicer:

1. težnja po nudenju čim širšega nabora zavarovalnih vrst zaradi boljše

vsebinske razpršitve tveganj;

2. težnja po nudenju storitev na čim širšem geografskem področju zaradi

boljše geografske razpršitve tveganj;

3. težnja po časovno čim bolj enakomerno razporejenem trajanju

zavarovalnih pogodb zaradi časovne razpršitve tveganj;

4. močan regulatorni nadzor7;

5. močna vpetost v mednarodne finančne povezave, predvsem zaradi

potrebe po pozavarovanju;

4 Poznamo dve osnovni skupini zavarovanj, in sicer premoženjsko ter življenjsko. 5 Navedena dela ne podajo samostojne, eksplicitne definicije zavarovanja, ampak opredelijo

posamezne elemente zavarovalnega procesa. 6 Zavarovalnica. 7 V Sloveniji nadzor nad zavarovalnicami izvaja Agencija za zavarovalni nadzor.

83

6. potreba po raznolikih strokovnih kadrih (ekonomisti, pravniki, strojniki,

gradbeniki, elektro inženirji, računalniški inženirji, zdravniki, geologi

itn.);

7. potreba po čim bolj kakovostnih časovnih vrstah podatkov glede

preteklega škodnega dogajanja.

Zgoraj navedene lastnosti se posamično seveda pojavljajo tudi v drugih

gospodarskih družbah in še posebej finančnih institucijah. Vendar ravno

potreba po istočasnem zagotavljanju vseh navedenih predpostavk oblikuje

značilnosti organizacijskega sistema zavarovalnice.

4. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

ZAVAROVALNICE A

Na sliki 1 je prikazana organizacijska struktura zavarovalnice A, ki je bila

uporabljena za presojo vpliva organizacijske strukture na tveganje prevar.

Kot vidimo, gre za dvotirni sistem upravljanja, z upravo in nadzornim svetom

družbe. Prikazana sta pomožna organa nadzornega sveta, in sicer kadrovska

komisija ter revizijska komisija. Slednja vsebuje enega zunanjega,

neodvisnega člana. Upravi neposredno podrejena sta sekretariat družbe in

služba za notranjo revizijo. Nadalje se organizacijska struktura deli na pet

sektorjev, katerih nižje organizacijske enote so službe. Te se v nadaljevanju

delijo na oddelke, te pa naprej na odseke.

Prikazana organizacijska struktura izpušča pomembno razčlenitev na

premoženjska in življenjska zavarovanja. Zaradi različne narave zavarovalnih

poslov obeh velikih skupin se velika večina zavarovalnic v Sloveniji deli na

premoženjski in življenjski8 del (sektor)9. Ta delitev se lahko začne na vrhu,

v upravi, ko je en član odgovoren za premoženjska, drugi pa za življenjska

zavarovanja. Vsak sektor nato praviloma vsebuje naslednje organizacijske

enote:

1. služba za prevzem tveganj,

8 Bolj ustrezna je sicer delitev na premoženjska in osebna zavarovanja, ki poleg življenjskih

vsebujejo tudi nezgodna in zdravstvena zavarovanja. Osebna zavarovanja so namreč

namenjena isti skupini strank (fizične osebe oziroma gospodinjstva), gre praviloma za

homogena tveganja, način trženja in prodaje je enoten ipd. 9 Zavarovalnice se sicer glede na zakonsko opredelitev dovoljenja za opravljanje zavarovalnih

poslov praviloma delijo na premoženjske in življenjske. Zakonodajalec pa je omogočil izjemo,

in sicer so zavarovalnice, ki so ob uveljavitvi ZZavar leta 2000 opravljale posle v obeh

zavarovalnih skupinah (kompozitne zavarovalnice), lahko to tudi nadaljevale. Ker je bilo od

leta 2000 v Sloveniji ustanovljenih malo novih zavarovalnic, je logična posledica, da so skoraj

vse zavarovalnice kompozitne.

84

Slika 1 – Organizacijska struktura zavarovalnice A

85

2. služba za obravnavo škodnih primerov,

3. služba za razvoj in skrbništvo produktov,

4. aktuarska služba,

5. služba za prodajo.

Ostale službe (finance, računovodstvo, informatika, pravne zadeve itn.) so

praviloma skupne za oba sektorja. Možna pa je tudi drugačna organiziranost.

Pri tem do razčlenitve prihaja na nižjem nivoju, praviloma v sektorju ali

službi. Tako ima lahko zavarovalnica ločeno prodajo, prevzem tveganj,

likvidacijo škodnih primerov na premoženjski in življenjski del, čeprav je en

član uprave zadolžen za na primer celotno prodajo.

Organizacijska struktura zavarovalnice je lahko tudi bolj kompleksna, če

vključuje odvisne družbe, ločeno upravljanje posameznih vrst sredstev (npr.

nepremičnine) ipd.

ANALIZA VPLIVA ORGANIZACIJSKE STRUKTURE

ZAVAROVALNICE A NA TVEGANJE PREVAR

V Tabeli 1 so prikazane vrste zavarovalnih prevar (prirejeno po Fraud

Examiners Manual, 2013, 1.101–1.1021) in njihov učinek oziroma

protipravno pridobljena premoženjska korist. Zanima nas predvsem vpliv

organizacijske strukture na verjetnost nastanka in težo posamezne

zavarovalne prevare na splošno in konkretno na primeru zavarovalnice A.

Navedeni so tudi dodatni ukrepi, ki jih zavarovalnica A uporablja za

zmanjševanje tveganja posamezne prevare.

Analiza vpliva organizacijske strukture zavarovalnice A na tveganje prevar

je pokazala, da so najpomembnejša načela naslednja:

1. sprotna, rutinska, operativna izmenjava konkretnih informacij (ki se

nanašajo na posamezne zavarovalne pogodbe, škodne primere, v njih

vključene osebe) med različnimi organizacijskimi enotami, predvsem:

a. službo za notranjo revizijo,

b. službo za preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar,

c. službo za obravnavo škodnih primerov,

d. službo za prevzem tveganj,

e. službo za prodajo,

f. službo za računovodstvo,

g. službo za finance,

h. službo za regrese in izterjavo;

2. obstoj, samostojnost, samoiniciativnost predvsem naslednjih služb:

86

a. službe za notranjo revizijo. Delovanje je sicer praviloma ex-post, a

ima močan preventiven učinek,

b. službe za preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar;

redno izdelavo poročil, ki analizirajo sumljive vzorce pri sklepanju

zavarovalnih pogodb in uveljavljanju škodnih primerov

87

Tabela 1: Vpliv organizacijske strukture zavarovalnice A na tveganje zavarovalnih prevar

VRSTE ZAVAROVALNIH

PREVAR

UČINEK, PROTIPRAVNA

PRIDOBITEV

PREMOŽENJSKE KORISTI

ORGANIZACIJSKI UKREPI ZA

ZMANJŠANJE VERJETNOSTI

NASTANKA IN TEŽE ZAVAROVALNE

PREVARE

UPOŠTEVANJE V

ZAVAROVALNICI A

1. Prevare, povezane z

zavarovalnimi zastopniki in

posredniki

Prevare pri vmesnih izplačilih

(npr. posojilo, predujem) iz

življenjske zavarovalne

pogodbe

Zastopnik ali posrednik

pridobi denarna sredstva

sam ali v sodelovanju z

upravičencem iz zavarovalne

pogodbe.

1. Princip štirih oči.

2. Interne kontrole v službi za obravnavo

škodnih primerov.

3. Delovanje ter samostojnost in

neodvisnost službe za notranjo revizijo

in službe za preprečevanje, odkrivanje

in raziskovanje prevar.

Da

Da

Da

Dodatni ukrep: redna

poročila informacijskega

sistema po posameznih

zaposlenih.

Prevare pri izplačilih ob

uresničitvi zavarovalnega

primera (npr. smrt, doživetje)


pridobi denarna sredstva

(zavarovalna vsota,

zavarovalnina) sam ali v

sodelovanju z upravičencem

iz zavarovalne pogodbe.

1. Princip štirih oči.

2. Interne kontrole v službi za

obravnavo škodnih primerov.

3. Delovanje ter samostojnost in

neodvisnost službe za notranjo revizijo

in službe za preprečevanje, odkrivanje


Da

Da

Da

Dodatni ukrep: redna

poročila informacijskega

sistema po posameznih

zaposlenih.

Dodatni ukrep: preverjanje

zunanjih baz podatkov o

smrtnih primerih.

88

VRSTE ZAVAROVALNIH

PREVAR

UČINEK,

PROTIPRAVNA

PRIDOBITEV

PREMOŽENJSKE

KORISTI



NASTANKA IN TEŽE

ZAVAROVALNE PREVARE

UPOŠTEVANJE V

ZAVAROVALNICI A

Prevare pri plačilu zavarovalne

premije


zadrži ali prepozno odda

prejeto zavarovalno premijo.

1. Izmenjava informacij med

službo za finance, službo za

računovodstvo in službo za regrese in

izterjavo.

Da

Izmišljeni upravičenci ali

zavarovalni primeri


neupravičeno pridobi

zavarovalnino.

2. Izmenjava informacij med

službo za obravnavo škodnih primerov

in službo za preprečevanje, odkrivanje


Da

2. Prevare pri prevzemu

tveganj

Uporaba vrednosti zavarovalnih

polic kot ustanovnega kapitala

(pretirano, neupravičeno)

Previsoke prodajne provizije

in bonusi.

Previsoki bonusi

poslovodstvu.

1. Spremljanje tega problema

(služba za notranjo revizijo).

Da. V slovenski praksi je

tovrstna uporaba vrednosti

zavarovalnih polic sicer

zelo redka.

Zastopnik zavarovalnice poda

neresnične ali zavajajoče izjave

Sklenitev zavarovanja,

pridobitev prodajnih provizij

in bonusov.

Previsoki bonusi

poslovodstvu

1. Spremljanje (služba za notranjo

revizijo).

2. Izmenjava informacij med službo za

prodajo in službo za prevzem tveganj.

3. Zbiranje in sistematična obdelava

pritožb strank

Da

Da

Da

89

VRSTE ZAVAROVALNIH

PREVAR

UČINEK, PROTIPRAVNA

PRIDOBITEV

PREMOŽENJSKE KORISTI



NASTANKA IN TEŽE ZAVAROVALNE

PREVARE

UPOŠTEVANJE V

ZAVAROVALNICI

A

Pri sklenitvi zavarovanja so

uporabljene napačne

informacije

Sklenitev zavarovanja zaradi

ugodne zavarovalne premije.

Zavarovalec se tega dejstva ne

zaveda. Zastopnik ali posrednik

pridobi prodajno provizijo ali

bonus.

Previsoki bonusi poslovodstvu.


obravnavo škodnih primerov, službo za


2. Spremljanje (služba za notranjo revizijo).

Da

Da

Izmišljene, ponarejene

zavarovalne police

Zastopnik ali posrednik pridobi

prodajno provizijo ali bonus.






Da

Da

Neupravičeno, nepotrebno

dodajanje zavarovalnih

kritij








Da

Da

Neupravičena nadomestitev

obstoječih zavarovalnih polic

z novimi

Neupravičena uporaba

odkupne vrednosti obstoječih

zavarovalnih polic za

sklenitev novih zavarovalnih

polic



Pogosto je provizija za nova

zavarovanja višja kot provizija

za obnovljena zavarovanja.




prodajo, službo za prevzem tveganj in

službo za spremljavo in obdelavo

zavarovanj.


Da

Da

90

VRSTE ZAVAROVALNIH PREVAR

UČINEK,

PROTIPRAVNA

PRIDOBITEV

PREMOŽENJSK

E KORISTI


ZMANJŠANJE VERJETNOSTI NASTANKA

IN TEŽE ZAVAROVALNE PREVARE

UPOŠTEVANJ

E V

ZAVAROVAL

NICI A

3. Prevare pri avtomobilskih

zavarovanjih.

Izmišljene kraje vozil

Sklenitev zavarovalne police po

nastanku škodnega primera

Izmišljene prometne nesreče

Zaigrane prometne nesreče. Nekateri

udeleženci mislijo, da je bila prometna

nesreča spontana, naključna

Neupravičena menjava delov vozila,

uporaba rabljenih namesto novih delov

vozila

Neupravičena

pridobitev

zavarovalnine.

1. Izmenjava informacij med službo za obravnavo

škodnih primerov in službo za preprečevanje,

odkrivanje in raziskovanje prevar.

2. Posredovanje informacij službi za prodajo in

službi za prevzem tveganj (preventivni razlogi).

3. Redna izdelava poročil o povezavah med

osebami, ki se pojavljajo v zavarovalnih

pogodbah in škodnih primerih.

Da

Da

Da

4. Prevare pri premoženjskih

zavarovanjih

Izmišljena, neupravičeno visoko

prikazana vrednost uničenih predmetov

zavarovanja

Izmišljena kraja

Neupravičena

pridobitev

zavarovalnine.









Da

Da

Da

91

VRSTE ZAVAROVALNIH

PREVAR

UČINEK,

PROTIPRAVNA

PRIDOBITEV

PREMOŽENJSKE

KORISTI




UPOŠTEVANJ

E V

ZAVAROVAL

NICI A

4. Prevare pri življenjskih

zavarovanjih

Izmišljeni zavarovalni primeri

(npr. smrt, rojstvo, poroka)

Nasilna smrt zavarovane osebe,

ki jo (prikrito, s sodelavci)

povzroči upravičenec

Neupravičena pridobitev

zavarovalnine.









Da

Da

Da

5. Prevare pri odgovornostnih

zavarovanjih

Izmišljeni zavarovalni primeri Neupravičena pridobitev

zavarovalnine.









Da

Da

Da

VRSTE ZAVAROVALNIH

PREVAR

UČINEK,

PROTIPRAVNA

PRIDOBITEV




UPOŠTEVANJ

E V

ZAVAROVAL

NICI A

92

PREMOŽENJSKE

KORISTI

6. Prevare pri zavarovanjih

zaposlenih

Prevare v zvezi z zavarovalno

premijo (napačna klasifikacija

zaposlenih, prenizko prikazani

skupni dohodki zaposlenih,

neresnično naveden kraj

opravljanja dela, neresnični

podatki o preteklih škodah)

Sklenitelj plača prenizko

zavarovalno premijo.


škodnih primerov, službo za prevzem tveganj,

službo za prodajo in službo za preprečevanje,



Da

Da

Prevare v zvezi z zavarovalnimi

zastopniki in posredniki

(zadrževanje zavarovalne

premije, dogovor s skleniteljem

zavarovanja glede

neupravičenega znižanja

zavarovalne premije)


denarnih sredstev.

Sklenitelj zavarovanja plača

prenizko zavarovalno

premijo. Zastopnik ali

posrednik dobi prodajno

provizijo ali bonus.

Previsoki bonusi

poslovodstvu.


škodnih primerov, službo za prevzem tveganj,

službo za prodajo in službo za preprečevanje,



Da

Da

93

VRSTE ZAVAROVALNIH

PREVAR

UČINEK,

PROTIPRAVNA

PRIDOBITEV

PREMOŽENJSKE

KORISTI



NASTANKA IN TEŽE

ZAVAROVALNE PREVARE

UPOŠTEVANJE V

ZAVAROVALNICI A

Prevare v zvezi z oškodovanci

(neresnične poškodbe,

napihnjeni odškodninski

zahtevki)

Organizirane prevare

(povezanost domnevnih

oškodovancev, oseb, ki

nagovarjajo domnevne

oškodovance, odvetnikov in

zdravnikov)


zavarovalnine.


plačil in provizij, ki so

vezane na zavarovalnino

(zdravniški in odvetniški

stroški).


obravnavo škodnih primerov in službo

za preprečevanje, odkrivanje in

raziskovanje prevar.

2. Zaradi preventivnih razlogov tudi

posredovanje informacij službi za

prodajo in službi za prevzem tveganj.

3. Redna izdelava poročil o povezavah

med osebami, ki se pojavljajo v

zavarovalnih pogodbah in škodnih

primerih.

Da

Da

Da

94

5. ANALIZA ORGANIZACIJSKIH OPOZORILNIH

ZNAKOV PREVARANTSKEGA POROČANJA NA

PRIMERU ZAVAROVALNICE A

Pogosta oblika prevar v finančnih organizacijah je prevarantsko poročanje.

Pomembno je zaznavanje opozorilnih znakov, ki jih ločimo na

organizacijske, finančne ter okoljske in poslovne (Bergant, 2014b in Bergant,

2009). V Tabeli 2 je prikazana analiza organizacijskih opozorilnih znakov

prevarantskega poročanja na primeru zavarovalnice A. Pojavnost

posameznega opozorilnega znaka je opredeljena s tremi možnimi statusi: da,

srednje in ne.

Tabela 2: Analiza organizacijskih opozorilnih znakov prevarantskega

poročanja na primeru zavarovalnice A

ZA

P.

ŠT.

ORGANIZACIJSKI OPOZORILNI ZNAK

VELJAVNO

ST V

PRIMERU

ZAVAROV

ALNICE A

1. Visoka dominacija vrhovnega poslovodstva Ne

2. Pretežno notranji upravni odbor oziroma neustrezna struktura

nadzornega sveta Ne

3. Neučinkovit nadzorni svet ali upravni odbor Ne

4. Nagrajevanje vodilnih delavcev je vezano na prihodke ali

vrednost delnice Da

5. Neobstoječa ali neučinkovita, neustrezno izobražena in

nekompetentna komisija za revidiranje Ne

6. Neustrezen zgled na vrhu (angl. tone at the top)

Ne

Izvajanje Fit

and Proper

politike41

7. Preveč kompleksna organizacijska struktura Ne

8. Pogoste organizacijske spremembe Srednje

9. Pogosto menjavanje višjega menedžmenta Srednje

10. Neizkušeno poslovodstvo Ne

41 Direktiva SII v čl. 42 določa pogoje za primernost in ustreznost članov

poslovodstva (uprava in nadzorni svet v dvotirnem sistemu in upravni odbor v

enotirnem sistemu). Posameznik je fit, ko poseduje pričakovane profesionalne

kvalifikacije, znanje in izkušnje, ki mu omogočajo stabilno in previdno poslovodenje.

Proper pomeni posedovati ustrezen ugled in integriteto.

95

11. Poslovodstvo nima celotnega pregleda nad poslovanjem Ne

12. Neodzivni lastniki Ne

13. Nadzorni svet ali upravni odbor nima celotnega pregleda nad

poslovanjem Ne

14. Neobstoječa ali neučinkovita notranja revizija Ne

15. Avtokratski način vodenja podjetja in prevlada poslovodstva Ne

16. Pogosto menjavanje ključnih zaposlenih Srednje

17. Pretirano ali neustrezno nagrajevanje po uspehu Ne

18. Pogosto menjavanje zunanjih revizorjev Ne

19. Pomanjkanje ustrezne in učinkovite notranje kontrole Ne

20. Neobstoječi kodeks podjetniškega poslovanja Ne

21. Neučinkovito vodenje (angl. leadership) Ne

22. Pomanjkanje osebnih ocenjevanj in preverjanj Ne

23. Ekstremno veliko in decentralizirano podjetje Ne

24. Neizkušeno in agresivno ključno osebje Ne

25. Slaba komunikacija in sodelovanje med komisijo za

revidiranje in notranjo revizijo Ne

26. Slabo sodelovanje med notranjimi in zunanjimi revizorji Ne

27. Slabo sodelovanje z zunanjimi revizorji in neupoštevanje

njihovih priporočil Ne

28. Uporaba številnih pravnih svetovanj Ne

29. Sodelovanje z različnimi bankami Srednje

30. Ni učinkovitega poročanja o kršenju poslovne politike

podjetja Ne

31. Konflikt interesov znotraj poslovodstva podjetja Ne

32. Konflikt interesov znotraj ostalih zaposlenih Ne

33. Konflikt interesov znotraj organov podjetja Ne

34. Vodilni ali vodstveni delavci s kazensko ali z dvomljivo

preteklostjo Ne

35. Delnice podjetja, ki jih ima v lasti poslovodstvo, so

pomemben del njihovega premoženja Ne

36. Odvisnost zaposlitve od uspeha podjetja Da

37. Poslovodstvo se izmika revizorjem in zavaja regulatorje Ne

38. Poslovodstvo ima agresiven odnos do finančnega poročanja Ne

39. Osebne posebnosti in anomalije Ne

40. Pomanjkanje nagnjenosti k notranjim kontrolam Ne

41. Pomanjkanje nagnjenosti k usklajevanju s predpisi in

standardi Ne

42. Slab ugled poslovodstva v poslovnem okolju Ne

96

43. Pogosta nesoglasja med poslovodstvom in zunanjimi

revizorji Ne

44. Preveliko zaupanje v pooblaščene kadre Srednje

45. Prevlada nekaj posameznikov Srednje

46. Nekaj pooblaščenih kadrov z nizkimi etičnimi standardi Ne

47. Pohlep, ki ga izkazujejo nekateri ključni posamezniki Ne

48. Nepripravljenost posameznih pooblaščenih kadrov, da bi

odšli na dopust vsaj za en teden Ne

49. Preziranje podrobnosti Ne

50. Poslovodstvo je usmerjeno v osebne koristi Ne

51. Osebna poroštva poslovodstva za uspešno poslovanje

podjetja Ne

52. Poskusi olepševanja slabega položaja Ne

53. Poslovodstvo je angažirano v oblikovanje mnenj in nabiranje

glasov Ne

54. Decentralizirana organizacijska struktura brez ustrezne

preglednosti in spremljanja Ne

55. Poslovodstvo izkazuje nespoštovanje do organov upravljanja Ne

56. Poslovodstvo se preveč izmika pri odgovarjanju na vprašanja

revizorjev oziroma pri odgovarjanju na njihove zahteve Ne

57. Poslovodstvo ne gleda na prevarantsko poročanje kot

tveganje Ne

58. Poslovodstvo se ne zmeni za nepravilnosti Ne

59. Slaba organizacijska kultura in nizki etični standardi Ne

60. Nizka morala in nezainteresiranost med zaposlenimi Ne

61. Računovodske usmeritve so pomanjkljive Ne

62. Priložnostne in neobičajne poslovodne usmeritve za

računovodje Ne

63. Pretirano sodelovanje neračunovodskih delavcev pri

oblikovanju računovodskih usmeritev Ne

64. Nepravočasno sporočanje sprememb v poslovanju, ki so

sestavni del obveznega poročanja Ne

65. Združevanje in razdruževanje znotraj skupine podjetij Srednje

66. Spremembe poslovnega leta Ne

67. Velikost revizijske hiše v razmerju do podjetja Ne

68. Pogoste reorganizacije Srednje

Kot je razvidno iz Tabele 2, se v primeru zavarovalnice A pojavlja močan

opozorilni organizacijski znak prevarantskega poročanja v 2 primerih, srednji

v 8 primerih, v 58 primerih pa se opozorilni znak ne pojavlja. Na osnovi teh

97

rezultatov ocenjujemo, da je tveganje prevarantskega poročanja, ocenjeno na

podlagi organizacijskih opozorilnih znakov, v zavarovalnici A nizko.

6. OSTALI POMEMBNI ELEMENTI ORGANIZACIJSKE

STRUKTURE IN NJIHOV VPLIV NA TVEGANJE

PREVAR V ZAVAROVALNICI A

V zavarovalnicah se seveda ne dogajajo samo zavarovalne prevare, ampak

tudi prevare, ki se pojavljajo v različnih gospodarskih družbah. V svoji

dosedanji praksi sem se najpogosteje srečal z naslednjimi prevarami:

1. zavarovalne prevare:

a. obravnava škodnih primerov (izmišljeni in napihnjeni škodni

primeri, določitev temelja42 in višine zavarovalnine, izbira servisa,

kontrola izvedbe popravil),

b. prodaja (izplačila provizij, obračuni nagradnih iger),

c. prevzem tveganj (dodeljevanje popustov, spregled okoliščin, ki

zahtevajo višjo zavarovalno premijo ali celo onemogočajo

sklenitev zavarovanja, zamolčanje predhodnega škodnega

dogodka ob sklenitvi zavarovanja);

2. nezavarovane prevare:

a. izbira in izplačila dobaviteljem,

b. izbira naložb,

c. izplačila dohodkov zaposlenih.

Glede na delitev prevar v poslovanju (Bergant, 2014b in Bergant, 2009) se,

po izkušnjah avtorja, v zavarovalnicah pojavljajo predvsem sledeče:

1. Neupravičena pridobitev ali uporaba sredstev podjetja:

a. denarnih:

i. tatvina denarnih sredstev:

1. pri rokovanju z gotovino,

ii. prevarantsko razpolaganje z denarnimi sredstvi:

1. pri izplačilu osebnih prejemkov,

2. pri nadomestilih,

iii. preusmeritev denarnih tokov:

42 Temelj je strokovni zavarovalni izraz, ki se uporablja pri likvidaciji zavarovalnega

(škodnega) primera. Pomeni odločitev, ali je pri škodnem primeru bil uničen ali

poškodovan predmet zavarovanja zaradi zavarovane nevarnosti. Če je odločitev

glede temelja pozitivna, se pristopi k določitvi zavarovalnine, ki pripada

zavarovancu.

98

1. pri terjatvah,

2. pri povračilih.

2. Prevarantsko poročanje:

a. finančno:

i. sredstva in prihodki:

1. previsoko izkazani prihodki,

ii. lažna in pomanjkljiva računovodska razkritja:

1. nerazkrite prevare v poslovanju,

2. ponareditev ali uničenje poslovnih listin,

iii. obveznosti, stroški in odhodki:

1. previsoko izkazani stroški in odhodki.

3. Korupcija:

a. konflikt interesov;

b. podkupovanje;

c. nezakonita darila;

d. ekonomsko izsiljevanje.

Dodatna organizacijska načela, ki zmanjšujejo verjetnost nastanka in težo

prevar v zavarovalnicah, so:

1. princip štirih oči: vključenost več ljudi (vsaj dveh) v potrjevanje in

podpisovanje dokumentov. Upoštevano v primeru zavarovalnice A;

2. spoštovanje načel likvidacije knjigovodskih listin in ostalih dokumentov,

predvsem: formalna kontrola, vsebinska kontrola, datum likvidacije in

podpisi odgovornih oseb. Upoštevano v primeru zavarovalnice A;

3. centralni register dokumentov. Upoštevano v primeru zavarovalnice A;

4. varna hramba (elektronska ali v fizični obliki) dokumentov. Upoštevano

v primeru zavarovalnice A;

5. sistem vročih linij. Upoštevano v primeru zavarovalnice A;

6. sistem opozorilnih znakov. Upoštevano v primeru zavarovalnice A;

7. primerno število članov uprave, ki onemogoča konflikt interesov v

upravi. Upoštevano v primeru zavarovalnice A;

8. povezava med notranjo revizijo, zunanjo revizijo ter službo za

preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar (Bergant, 2014a).

Upoštevano v primeru zavarovalnice A;

9. vpetost, prepojenost celotnega poslovnega sistema z delnim

informacijskim sistemom (Bergant, 2011). Upoštevano v primeru

zavarovalnice A;

99

7. KLJUČNE POSLOVODNE FUNKCIJE V

ZAVAROVALNICI Z VIDIKA SOLVENTNOSTI II IN

PREPREČEVANJE PREVAR

Osnovni namen zavarovalnice je prevzem in upravljanje tveganj. To je

ključna sposobnost zavarovalnice, ki jo razlikuje od ostalih gospodarskih

družb. Za zagotavljanje te funkcije pa mora zavarovalnica imeti dovolj

kapitala, biti mora kapitalsko ustrezna. V kolikor bi bilo zagotavljanje

kapitalske ustreznosti prepuščeno lastnikom in poslovodstvom zavarovalnic,

bi bilo tveganje preveliko. Lastniki in uprave bi se zaradi želje po

maksimizaciji dobička lahko odločili za nižjo stopnjo kapitalske ustreznosti

in tako sprejeli previsoko tveganje. Če bi bilo škodnih dogodkov več, kot so

pričakovali, in/ali bi se vrednost naložb gibala v nasprotju s pričakovanji, bi

zavarovalnici lahko zmanjkalo likvidnih sredstev za izplačevanje

zavarovalnin. V tem primeru bi bila zavarovalnica kapitalsko neustrezna

oziroma nesolventna. Ker je opisano tveganje preveliko, izvaja nadzor nad

kapitalsko ustreznostjo samostojen, neodvisen nacionalni regulatorni organ,

v Sloveniji Agencija za zavarovalni nadzor (v nadaljevanju: AZN).

Pojmovanje kapitalske ustreznosti je bilo do leta 2009 pretežno kvantitativno.

Opisana je bila metodologija za izračun potrebnega kapitala, kar je regulator

dosledno spremljal. Ta sistem se imenuje Solventnost I. Leta 2009 pa je bila

sprejeta Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o začetku

opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja

(Solventnost II) (v nadaljevanju: Direktiva SII). Določa nov evropski sistem

nadzora ter kvantitativna in kvalitativna orodja za izračun kapitalske

ustreznosti. Kapitalska ustreznost je v sistemu Solventnost II (v nadaljevanju:

SII) odvisna od tveganj, ki jih je posamezna zavarovalnica prevzela v kritje

oziroma jim je izpostavljena. Bistvena značilnost SII je torej, da se upoštevajo

vsa tveganja, in poleg kvantitativnih, tudi kvalitativni elementi, predvsem

sistem upravljanja tveganj in notranji postopki upravljanja tveganj (AZN,

2014).

Bistveni element SII je ustrezno delovanje sistema poslovodenja (angl.

system of governance). Zavarovalnice morajo zagotoviti sistem, ki izpolnjuje

naslednje zahteve (Direktiva SII, 41. člen):

1. ustrezna transparentna organizacijska struktura,

2. jasna dodelitev in ustrezna razčlenitev odgovornosti,

3. učinkovit sistem prenašanja informacij.

100

Ključne funkcije sistema poslovodenja so:

1. upravljanje tveganj,

2. notranja revizija,

3. skladnost poslovanja,

4. aktuarstvo.

Navedene štiri funkcije sistema poslovodenja predstavljajo dva od treh

nivojev upravljanja tveganj zavarovalnice:

1. nivo: operativne organizacijske enote, ki so zadolžene za identificiranje,

analizo, vrednotenje in upravljanje tveganj v vsakodnevnih aktivnostih;

2. nivo: nadzor tveganj in nadzor operativnih in centralnih enot, ki ga

izvajajo funkcije upravljanja tveganj, skladnost poslovanja in aktuarstvo;

3. nivo: notranja revizija.

Upravljanje tveganj (Direktiva SII, 44. člen) je celovit sistem ukrepov, na

individualni ali agregatni ravni, katerih namen je identifikacija, vrednotenje,

opazovanje, upravljanje tveganj in poročanje o tveganjih. Osnovne naloge so:

1. koordinacija,

2. kontrola tveganj,

3. vzpostavitev sistema zgodnjih opozoril,

4. svetovalna vloga,

5. opazovanje in nadziranje.

Skladnost poslovanja (Direktiva SII, 46. člen) je del sistema internih kontrol,

namen je zagotoviti skladnost z zakonodajo in drugimi pravili (Solvency II

Glossary, 2007, 18). Osnovne naloge so:

1. svetovalna vloga,

2. vzpostavitev sistema zgodnjih opozoril,

3. kontrola tveganj skladnosti,

4. opazovanje in nadziranje.

Osnovne naloge notranje revizije so (Direktiva SII, 47. člen):

1. notranje revidiranje,

2. poročanje,

3. svetovalna vloga.

Osnovne naloge aktuarstva so (Direktiva SII, 48. člen):

1. usklajevanje nalog za izračunavanje in vrednotenje rezervacij,

2. svetovalna vloga glede sistema prevzema tveganj in pozavarovanja,

3. opazovanje in nadzor,

4. podpora funkciji upravljanja tveganj.

101

8. ANALIZA VPLIVA ORGANIZACIJSKE STRUKTURE

ZAVAROVALNICE A NA KLJUČNE POSLOVODNE

FUNKCIJE Z VIDIKA SOLVENTNOSTI II IN

PREPREČEVANJE PREVAR

V zavarovalnicah v Sloveniji sta funkciji aktuarstva in notranje revizije znani

in uveljavljeni že dolgo časa. Predvsem aktuarstvo je osnovna zavarovalna

funkcija, ki izračunava primerno višino zavarovalnih premij, zavarovalno-

tehničnih rezervacij in program pozavarovanja. Ravno tako je notranja

revizija globoko v zavesti vseh zavarovalničarjev, saj pregleduje vsa področja

delovanja, vključno z zavarovalno-tehničnimi.

Čeprav je upravljanje tveganj osnovna dejavnost zavarovalnic, pa so se

samostojne organizacijske enote oblikovale šele v zadnjem desetletju.

Verjetno ravno zaradi dejstva, ker je upravljanje tveganj skoraj sinonim za

prevzemanje tveganj, ki je osnovna, vhodna aktivnost zavarovalnice. Danes

je upravljanje tveganj v zavarovalnicah seveda bistveno širše kot samo

upravljanje zavarovalnih tveganj, saj se nanaša tudi na finančna tveganja (npr.

obrestna), tveganje izgube ugleda, operativna, tveganje prevelike odvisnosti

od posameznih prodajnih poti itn.

Podoben razvoj opažamo glede funkcije skladnosti. Kljub temu, da je bilo

delovanje v skladu z zakonodajo in drugimi pravili vedno zelo pomembno za

zavarovalnice, so se samostojne organizacijske enote začele oblikovati šele v

zadnjem desetletju.

102

Tabela 3: Pregled vpliva povezav med štirimi ključnimi funkcijami poslovodenja v skladu s SII na tveganje prevar na primeru

zavarovalnice A

POVEZAVA PODROČJA USKLAJENEGA DELOVANJA UČINEK NA ZMANJŠANJE MOŽNOSTI

NASTANKA IN UČINKA PREVAR

UPOŠTEVA

NJE V

ZAVAROVA

LNICI A

Aktuarstvo –

upravljanje

tveganj

Nadzor/spremljanje in načrt dela notranje revizije

Proces upravljanja tveganj

Razvoj in izvajanje modelov upravljanja tveganj

Vzajemno poročanje

1. Pravočasna identifikacija vzorcev prevar

(npr. prevare v zvezi s škodnimi dogodki,

izbiro dobaviteljev).

2. Izboljšanje podatkovnih osnov za izračun

primerne višine zavarovalnih premij.

3. Izboljšanje postopkov prevzema tveganj.

4. Izboljšanje postopkov zaznavanja prevar.

1. Da

2. Da

3. Da

4. Da

Aktuarstvo –

notranja

revizija


Analiza tveganj

Vzajemno poročanje

1. Pravočasna identifikacija vzorcev prevar.



3. Izboljšanje postopkov prevzema tveganj.

4. Usmerjanje notranje revizije na kritične

postopke in področja.

1. Da

2. Da

3. Da

4. Da

Upravljanje

tveganj –

notranja

revizija

Identifikacija tveganj

Analiza tveganj, vrednotenje tveganj


Vzajemno poročanje



1 Da

103

POVEZAVA PODROČJA USKLAJENEGA DELOVANJA UČINEK NA ZMANJŠANJE MOŽNOSTI

NASTANKA IN UČINKA PREVAR

UPOŠTEVA

NJE V

ZAVAROVA

LNICI A

Skladnost –

notranja

revizija

Funkcija skladnosti nadziranje/spremljanje primernost

izvajanja notranje revizije

Izdelava usmeritev in navodil


Analiza tveganj

Preverjanje primernosti dokumentov in postopkov

Vzajemno poročanje



2. Da

Skladnost –

aktuarstvo

Funkcija skladnosti nadziranje/spremlja primernost izvajanja

aktuarske funkcije



2. Izboljšanje kriterijev za prevzem tveganj.

1. Da

2. Da

Skladnost –

upravljanje

tveganj

Identifikacija tveganj

Analiza in ovrednotenje tveganj in ukrepov

Upravljanje tveganj

Izdelava usmeritev in navodil

Upravljanje tveganj za ugled zavarovalnice

Izmenjava informacij

1. Usmerjanje upravljanja tveganj na kritične


2. Usmerjanje skladnosti na kritične postopke in

področja.

1. Da

2. Da

Skladnost –

pravna služba

Upravljanje tveganj

Kontrola tveganj

Sistem zgodnjih opozorilnih znakov

Svetovalna vloga

Nadzor/spremljanje

Prevencija

1. Usmerjanje pravne službe na kritične


2. Usmerjanje skladnosti na kritične postopke in

področja.

1. Da

2. Da

104

Posebej pomembno za delovanje celotnega sistema upravljanja tveganj je

sodelovanje in komunikacija oziroma povezave (angl. interfaces) med

navedenimi štirimi funkcijami. Ključni tveganji sta dvojno delo in spregled

določenih opravil (t. i. sive cone). Realno lahko pričakujemo, da je tveganje

slabe izvedbe posameznih nalog posamezne funkcije manjše kot tveganje

slabšega delovanja na vmesnih, skupnih področjih. Zato je treba posebej

natančno opredeliti ravno ta področja.

V tem prispevku nas zanima posebej vpliv organizacijske strukture na

tveganje prevar. Predpostavljamo, da dobro delujoče povezave med ključnimi

poslovodnimi funkcijami z vidika SII zmanjšujejo tveganje prevar. V Tabeli

3 je prikazan vpliv organizacijske strukture povezav na tveganje prevar.

Zaradi pomembnosti je prikazana tudi povezava med skladnostjo in pravno

službo.

Na osnovi ugotovitev v Tabeli 3 sklepamo, da lahko pravilno delujoče

povezave med štirimi ključnimi poslovodnimi funkcijami z vidika SII

zmanjšajo verjetnost za nastanek in težo prevar, ker omogočajo:

1. pravočasno identifikacijo vzorcev prevar,

2. izboljšanje podatkovnih osnov za izračun primerne višine premij,

3. izboljšanje postopkov prevzema tveganj,

4. izboljšanje postopkov zaznavanja prevar,

5. usmerjanje notranje revizije, skladnosti in pravne službe na kritične


Za preprečevanje prevar je ključna redna in delujoča povezava med

navedenimi funkcijami. S tem mislimo redne in ad hoc stike med zaposlenimi

in vodji ter redno, periodično izdelavo vnaprej definiranih poročil. Poleg

bilateralnih so pomembni tudi multilateralni stiki, na primer v okviru Odbora

za poslovodenje (angl. Governance Committee).

9. ZAKLJUČEK

Organizacijska struktura zavarovalnice A je bila preverjana z vidika

zavarovalnih prevar, prevar na splošno, organizacijskih opozorilnih znakov

prevarantskega poročanja in delovanja ključnih poslovodnih funkcij z vidika

Solventnosti II na prevare. Ugotovljeno je bilo, da je zavarovalnica A v veliki

meri organizirana tako, da zmanjšuje tveganje prevar. Postavljena hipoteza je

bila potrjena.

105

LITERATURA IN VIRI

LITERATURA

Bergant, Živko: (2014). Forenzično preiskovanje. Poslovodno računovodstvo, 6,

(2), 5–13.

Bergant, Živko: (2011). Kaj je delni sistem? Poslovodno računovodstvo, 4, (4), 73–

83.

Bergant, Živko: (2009). Prevare in računovodski izkazi. Poslovodno računovodstvo,

2. (3), 8–43.

Bijelić, Mile: (1998). Zavarovanje in pozavarovanje. Ljubljana: Slovenica,

zavarovalniška hiša.

Boncelj, Jože: (1983). Zavarovalna ekonomika. Maribor: Založba Obzorja.

Harrington, Scott E. in Niehaues, Gregory R.: (1999)- Risk Management and

Insurance. Boston: Irwin McGraw-Hill.

Williams, Arthur C., Jr., Smith, Michael L. in Young, Peter C.: (1998). Risk

Management and Insurance. Boston: Irwin McGraw-Hill.

VIRI

Agencija za zavarovalni nadzor: Nove kapitalske zahteve za zavarovalnice in

pozavarovalnice. Pridobljeno ( ) s spletne strani: www.a-zn.si/Default.aspx?id=154

Bergant, Živko: (2014). Prevare in njihovo preprečevanje. Zbirka prosojnic.

Ljubljana: Visoka šola za računovodstvo.

Directive 2009/137/EC of the European Parliament and of the Council of 25

November 2009 on the Taking-up and Pursuit of the Business of Insuarnce and

Reinsurance (Solvency II). Official Journal of the European Union, L 335,

17.12.2009.

Fraud Examiners Manual 2013 – FEM. (2013). Austin: Association of Certified

Fraud Examiners.

International Risk Management Institute – IRMI. 2015. Pridobljeno ( ) s spletne strani

www.irmi.com

Solvency II Glossary. CEA, Brussels, 2007.

Zakon o zavarovalništvu (ZZavar). Uradni list RS, št. 13/2000, 31/2000 – ZP – L,

91/2000 – popr., 12/2001 – skl. US, 21/2002, 52/2002 – ZJA, 91/2002 – skl. US,

29/2003 – odl. US, 40/2004 – ZDDPO – 1, 50/2004, 65/2004 – skl. US, 76/2005 –

ZZVZZ – H, 8/2006 – ORZZavar62, 79/2006, 114/2006 – ZUE, 9/2007, 102/2007,

69/2008, 19/2009, 49/2009, 83/2009, 79/2010, 90/2012, 102/2012, 56/2013, 63/2013

– ZS – K, 66/2014, 92/2014.

ZDDPO – 1, 50/2004, 65/2004 – skl. US, 76/2005 – ZZVZZ – H, 8/2006 –

ORZZavar62, 79/2006, 114/2006 – ZUE, 9/2007, 102/2007, 69/2008, 19/2009,

49/2009, 83/2009, 79/2010, 90/2012, 102/2012, 56/2013, 63/2013 – ZS – K, 66/2014,

92/2014.

kritiČna presoja organizacijske strukture...

Documents