kričač - rtvslo.si · 2015-10-08 · redakcijo smo zaključili: 09.10.2015 fotografija na...

kričačČasopis javnega zavoda RTV Slovenija • leto 44 • številka 07/08 • oktober 2015 • poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

0708

Dvakratni zmagovalec kolesarske Dirke po Franciji je v dobrodel-ne namene podaril rumeno majico, ki jo je letos dobil z zmago nafrancoski pentlji. Kolegi na Valu 202 so, kot že nekajkrat v zadnjihletih, k licitaciji pozvali poslušalce našega najbolj poslušanegaradijskega programa v državi. Začetna cena za majico je bila posta-vljena na 100 evrov, končna pa je bila kar 135-krat višja. Tolikšnegaizkupička se niso nadejali niti največji optimisti.

Zbrani denar bo namenjen mladim športnim talentom iz projek-ta Botrstvo v Sloveniji. Val 202 že četrto leto podpira odmevni pro-jekt, v katerega je zdaj vključenih že več kot 4.500 socialno ogro-ženih in pomoči potrebnih otrok. V tem obdobju je bilo zbranegaveč kot 5,6 milijona evrov.

humanitarnost

kričač /oktober 152

KRIČAČ je interni časopis javnega zavoda RTV Slovenija.Ustanovitelj in izdajatelj: RTV Slovenija, Ljubljana, Kolodvorska 2telefon: 01 475 25 97, e-mail: [email protected] urednik: Darko Korenuredništvo: Darja Slokan, Maja Kirar, Tatjana Pirc, Stanislav KocutarPrelom: Ma3caTisk: Tiskarna JANUS, naklada 2500 izvodov.Rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevkov ne lektoriramo.Redakcijo smo zaključili: 09.10.2015 Fotografija na naslovnici: sem fen...Avtor fotografije na naslovnici: D. Koren

Akcija Botrstvoin VAL 202Rumena majica Chrisa Frooma je bila nadražbi Vala 202 prodana za 13.500 evrov,ki bodo šli v celoti za projekt Botrstvo.

vsebina

2 humanitarnostAkcija Botrstvo in VAL 202

4-5 programski svet RTVSSvetniki zahtevali pojasnila

6-7 aktualnoVodstvo RTVS: Nedopusten pritisk društva novinarjev

8-9 novinarska konferenca vodstva RTVS“Ali bomo socialna ustanova ali pa bomodelali dober program”

Sodišče zavrnilo Pirc Musarjevo v bojuza položaj generalne direktorice

10-11 nove oddajeNa Televizijo Slovenija se vračajo številne oddaje

12-13 obletnicaRadio Si ob praznovanju 30-letnice delovanjaprenovil prostore

14-15 radio slovenijaArsove noči v Stari Ljubljani

16-18 naša letaEdvard Pukšič

19 družbeni projektiOčetje in delodajalci v akciji – ODA

20 in memoriam

21 prišli odšli

22 upokojenciUpokojenci ostajamo aktivni

23 razvedrilo

24 za naše otrokePrvošolčki na igrah brez meja

namesto uvodnika

oktober 15/ kričač 3

RTV Slovenija se pri pripravi Programsko poslovnega načrta za leto2016 sooča z izjemno zahtevnim poslovnim izzivom. Obseg prihod-kov bo, kljub poskusom vodstva, da pristojna ministrstva prepriča vdoločene zakonske spremembe, predvidoma ostal na približno enakiravni kot letos. Odhodki iz naslova stroškov dela pa bodo, po sistem-ski ureditvi statusa stalnih honorarnih sodelavcev in zaradi predvi-dene odmrznitve napredovanj v javnem sektorju ter vsaj delomatudi zaradi sprostitve ukrepov, ki jih je predpisal zakon o uravnote-ženju javnih financ, zelo narasli. Delež odhodkov, ki bo porabljen zastroške dela v najširšem pomenu besede, bo predvidoma narasel za5 milijonov EUR in bo predstavljal že 67 odstotkov celotnih odhod-kov. RTV Slovenija se zato sooča z veliko težavo, kako zagotovitiustrezen obseg finančnih sredstev za programske stroške, ki bodozaradi nekaterih večjih projektov v letu 2016 večji kot so bili v letu2015.

Vodstvo RTV Slovenija je kljub temu odločeno rešiti več kotdesetletje star kadrovski problem – angažiranje stalnih pogodbe-nih sodelavcev. Obenem pa bo tudi dodelan sistem vzpostavljanjaprojektnega sodelovanja s honorarnimi sodelavci ter dejanskegahonorarnega dela. Sodelovanje z RTV Slovenija bo tako v prihodnjemogoče le v obliki občasnega honorarnega dela, projektnega dela,občasnega ali začasnega študentskega dela ali pa prek rednegadelovnega razmerja.

Zaradi tako obsežnega povečanja stroškov dela bo potrebnoizvajati aktivnosti na več ravneh, da organizacija v poslovanju nebi zašla v rdeče številke. Zmanjševanje števila zaposlenih bo za zdajpotekalo na mehak način z upokojevanjem, predčasnimi spora-zumnimi prekinitvami delovnega razmerja s tistimi, ki imajo ustre-zne pogoje po zakonu, ob izplačilu ustreznih odpravnin, z reorga-nizacijo in racionalizacijo delovanja. Omejilo se bo dejavnosti, ki

niso primarne za delovanje javnega servisa. Pripravili bomo reor-ganizacijo znotraj enot po celotnem javnem zavodu, kar bo imeloza posledico prerazporeditev sodelavcev glede na delovne potrebe.Obenem pa bomo izpeljali natančni pregled obsega dela vsakegaod zaposlenih ter se dogovorili za morebitni krajši delovni časzaposlitve. Nadaljevali bomo s prepovedjo angažiranja novih sode-lavcev ter vzpostavitvijo omejitev glede maksimalnega obsega štu-dentskega dela. PPN 2016 predvideva tudi znižanje obsega investi-cij ter s tem stroška amortizacije.

Vse naštete aktivnosti morata najprej potrditi Programski inNadzorni svet, izpeljali pa jih bomo v sodelovanju s socialnimipartnerji ter ob podpori vseh vodilnih in vodstvenih delavcev RTVSlovenija. Vodstvo RTV Slovenija se obvezuje, da bo vse svoje sode-lavce in sodelavke na primeren, ustrezen in pravočasen načininformiralo o vseh aktivnostih. Informacije bodo sodelavke insodelavci dobivali prek e-obvestil generalnega direktorja Mednami, načrtujemo pa tudi sestanke vodstva z odgovornimi uredni-ki, vodij enot ter sodelavkami in sodelavci po posameznih uredni-ško-producentskih enotah.

Cilj načrtovanih aktivnosti ni samo kratkoročno zniževanje stro-škov, temveč omogočiti javnemu zavodu, da bo do leta 2017 v svo-jem delovanju že bolj razvojno usmerjen, zagotavljati še višjo kako-vost programskih vsebin in postati sodobno organizirana in delujo-ča medijska hiša, ki se je sposobna na zahtevnem medijskem trgudostojno postaviti ob bok vsem ostalim. Le to lahko dosežemo tako,da uresničujemo zahteve in pričakovanja, ki jih imajo gledalci,poslušalci in obiskovalci spletnih strani od javnega servisa, kar nambo notranje spremenjena organizacija zagotovo omogočala.

Mag. Marko FilliGeneralni direktor RTV Slovenija

Spoštovane sodelavke, spoštovani sodelavci!

Vodstvu naše hiše so podpisniki predlo-ga za sklic očitali predvsem komunikacijskizdrs v odnosu do kritične javnosti. S tem seje generalni direktor RTV Slovenija MarkoFilli strinjal in poudaril, da je bilo vodstvonevešče kriznega komuniciranja, da pa seje bilo izredno težko zagovarjati zaradi oči-tanega, ker je po njegovem mnenju teme-ljilo na neresnicah in nepreverjenih dej-stvih.

V gradivu za sejo so podpisani svetnikiželeli od vodstva jasna pojasnila o dogaja-njih v zadnjem času, predvsem kadrovskihspremembah, čeprav se zavedajo, da sokadrovske zadeve in uredniške odločitveizključno v pristojnosti vodstva in vanjetudi ne želijo posegati.

Vodstvo je trditve o spornih, celo neza-

konitih kadrovskih in programskih potezahznova, kot pred tem na novinarski konfe-renci (o čemer pišemo posebej) zavrnilokot neresnice. Po besedah Marka Fillija pažal tudi predlog skupine programskih svet-nikov s prvopodpisanim Gojkom Bervarjemizhaja iz nepreverjenih govoric.

Stališča svetnikov o odzivanju vodstvazavoda na javne kritike in o samih kritikahso bila v razpravi različna, pogosto naspro-tujoča, kar se je izkazalo tudi v nesprejetjutreh predlaganih sklepov. Tako sta brezzadostne podpore ostala sklep, ki je vod-stvu očital pomanjkljivo komunikacijo, kottudi sklep o tem, da je javna polemikatemeljila na neresnicah.

Neustrezno krizno komuniciranje jegeneralni direktor opravičil s količino in

ostrino neresnic na račun vodstva zavoda.Vendarle pa se je po njegovem mnenjunovinarska konferenca, s katero je vodstvov začetku septembra odgovorilo na kritikejavnosti, izkazala kot ustrezna, tudi z vidi-ka notranje komunikacije.

Svetnik Gojko Bervar je ocenil, da je vod-stvo RTV Slovenija zatajilo tako v zunanjikot notranji komunikaciji. Kot neustrezenje izpostavil predvsem odziv vodstva nakritike Društva novinarjev Slovenije, vkaterem je Filli društvu očital tudi vpleta-nje v uredniško avtonomijo. Pri tem jeBervar spomnil na opozorila strokovne jav-nosti, da so premiki oddaj s prvega na tre-tji televizijski program, za katere se jeodločilo vodstvo, nezakoniti. Pozval je, najprogramski svet o 3. Programu TV pridobi

programski svet RTVS


Svetniki zahtevali pojasnilaProgramski svet RTV Slovenija se je pričakovano, v začetku oktobra (po mnenju ne-katerih svetnikov dokaj pozno, po mnenju drugih pa z ustreznim časovnim zamikom),na predlog skupine svojih članov posvetil opozorilom javnosti o domnevno spornih po-tezah vodstva javnega zavoda.

Vodstvo Programskega sveta


tekst in foto: D.K.

stališče zakonodajno-pravne službe držav-nega zbora. V razpravi je Marko Filli opozo-ril na možne posledice ožjega gledanja na3. Program TV, saj se z njegovim razvojemdaje hiši programska razvojna možnost.Programski svet zato tudi ni sprejel predla-ganega sklepa, s katerim bi vodstvu zavo-da naložil, naj od državnega zbora pridobiobvezno razlago drugega odstavka tretje-ga člena zakona o RTV Slovenija, ki zadevaprav tretji program Televizije Slovenija.

Med podpisniki predloga, naj programskisvet razpravlja o kadrovskih in program-skih odločitvah vodstva zavoda, je bil tudiIgor E. Bergant. Po njegovem mnenju jebila septembrska novinarska konferencaneustrezen odziv vodstva na legitimnaopozorila društva novinarjev. Odgovorni sozatajili na področju komuniciranja, je oce-nil Bergant in izpostavil odgovornostgeneralnega direktorja. Nasploh Bergant,ki v programskem svetu zastopa zaposle-ne, največjo težavo nacionalne RTV hiševidi v slabi, neprofesionalni komunikaciji.Javnost po njegovih besedah žal še vednoni dobila ustreznih odgovorov vodstva RTVv zvezi z očitki. Izrazil je tudi razočaranjenad nizko ravnijo komunikacije vodstva indela svetnikov na seji programskega sveta.

Predsednik programskega sveta MitjaŠtular je plaz kritik, pod katerim se je zna-šlo vodstvo, označil kot zunanji poskusvplivanja na kadrovsko in programskopolitiko zavoda. Tudi po njegovem mnenjuje šlo za poskus vplivanja na sprejemanjeorganizacijskih in kadrovskih ukrepov, karje povsem v pristojnosti vodstva in uredni-kov. Janez Gril je izrazil presenečenje nadsvojimi svetniškimi kolegi na čelu zBervarjem, ki so podpisali predlog. Ocenilje namreč, da se za kritikami javnosti skri-va političen interes. Enakega mnenja jetudi Slavko Kmetič. Kot je dejal, očitnonekoga moti, da je RTV na poti k normal-nosti.

Programski svetniki RTV so na seji raz-pravljali tudi o poročilu vodstva o uresni-čevanju letošnjega programsko-poslovne-ga načrta zavoda. Tako direktor radia MihaLampreht kot tudi direktorica televizijeLjerka Bizilj sta zagotovila, da se uspevajov obeh kolektivih držati programskih inposlovnih okvirjev, čeprav je to zelo težko.Bremen, ki so se kopičila kar nekaj let jenamreč zelo veliko, zlasti na televiziji inLjerka Bizilj je svetnikom ponovno zagoto-vila, da napori rojevajo sadove.

Gojko Brvar je predstavil zahteve nekaterih svetnikov

vostvo RTV

Društvu novinarjev Slovenije (DNS) je vzačetku septembra opozorilo, da z zaskr-bljenostjo spremljajo kadrovske in pro-gramske spremembe, ki jih v zadnjem časuintenzivno uvaja novo vodstvo TVSlovenija in informativnega programa TVSlovenija. “Iz javnosti nepojasnjenih razlo-gov sta na tretji program prestavljenioddaji Odkrito in Točka preloma, konceptuveljavljene oddaje Tarča, ki je kot ena red-kih v Sloveniji spodbujala preiskovalnonovinarstvo, je spremenjen, oddaja skraj-šana, od dosedanje avtorske ekipe pa jeostal le še voditelj,” so zapisali in dodali, daso še bolj opazne in skrb vzbujajočekadrovske spremembe.

aktualno


Vodstvo RTVS: Nedopustenpritisk društva novinarjevOdziv na zaskrbljenost DNS-ja glede kadrovskih sprememb na TV Slovenija

Vodstvo RTV Slovenija opozarja, da so navedbe društva novinarjev, ki je izrazilo za-skrbljenost zaradi razmer na TV Slovenija, “na več mestih netočne, popolnoma zava-jajoče, predvsem pa očitno prirejene v korist nekaterih posameznikov.”

Najodločneje zavračamo tudi navedbe, da se “praksa izkoriščanja najšibkej-ših” nadaljuje. Radiotelevizija Slovenija je prva medijska hiša v državi, ki seje bolečega vprašanja reševanja statusa stalnih honorarnih sodelavcev obširoki podpori organov upravljanja in nadzora ter socialnih partnerjev lotilajasno in odločno. Takšen pristop je po našem mnenju tudi pravilen. Uredniškaavtonomija nikakor ne pomeni, da bodo morali posamezni odgovorni uredni-ki nacionalne medijske hiše svoje uredniške odločitve utemeljevati Društvunovinarjev Slovenije. Še zlasti, ker gre prav od Društva novinarjev pričakova-ti, da se bodo pred objavo svojih sporočil korektno pozanimali o vseh platehdogajanja. Enostransko in prirejeno prikazovanje dejstev, kot si ga je dovoli-lo Društvo novinarjev, pa je v nasprotju z vsemi novinarskimi standardi inprofesionalnimi pravili novinarske stroke. Zato njihov včerajšnji zapis, v kate-rem mrgoli netočnosti, žal ne pomeni nič drugega, kot velik madež na žlaht-nosti novinarskega poklica.

Odgovor vodstva RTVS na očitke DNS-ja, da izkorišča najšibkejše.


tekst: MMC, foto: D.K.

“Vodstvo javnosti ni obvestilo, zakaj se jeodločilo za zamenjavo voditeljice DnevnikaJelene Aščić in voditeljice oddaje GlobusHelene Milinković. Tako obe omenjeni kottudi nekateri drugi novinarji in voditelji, kiso bili premeščeni na nova delovna mesta,so za te spremembe izvedeli pozno in brezobrazložitev, po kakšnih strokovnih merilihse je odločalo vodstvo. To je v uredništvupovzročilo vzdušje strahu in defetizma, karzagotovo ne prispeva k dvigu kakovostinovinarskega dela,” so med drugim opozo-rili v DNS-ju.

“Enako bliskovito in brez pravih pojasnilje vodstvo dan pred iztekom pogodbeobvestilo štiri sodelavce Informativnegaprograma, da z njimi ne namerava podalj-šati sodelovanja, so še dodali v DNS-ju inpoudarili, da je programski svet RTVS-jasoglašal z zavezo vodstva zavoda, da bouredilo status stalnih honorarnih sodelav-cev. Odločitev o prekinitvi pogodb v zad-njem trenutku in celo brez dogovora s sin-dikati pa kaže nasprotno – da se praksaizkoriščanja najšibkejših, torej sodelavcevbrez redne zaposlitve, v javnem zavodunadaljuje,” menijo v DNS-ju, kjer so tudizahtevali pojasnilo vodstva TVS-ja, pa tudiRTV Slovenija.

Nedopusten pritisk na RTVS“Nacionalna medijska hiša izraža veliko

presenečenje nad dejstvom, da se prav

Društvo novinarjev Slovenije ne zavedapomena avtonomije odgovornih uredni-kov. Nasprotno, Društvo skuša s svojimiizvajanji in terjanji pojasnil vplivati nauredniško politiko, kar pomeni nedopustenpritisk na Radiotelevizijo Slovenija,” so sena navedbe DNS-ja odzvali v vodstvu RTVSlovenija.

V odzivu vodstvo RTV Slovenija zanika,da so brez pravih pojasnil obvestili štirisodelavce informativnega programa, dajim ne nameravajo podaljšati pogodbe.

“Tem sodelavcem pogodba poteče 30. 9.2015, kar pomeni, da o prekinitvi sodelo-vanja niso bili obveščeni en dan, temvečmesec dni prej. Dogovor med Vodstvom insindikati je namreč bil, da se v takšnih pri-merih sodelavce v razumnem času obvesti,da sodelovanja z njimi ne bo več. To jeRadiotelevizija Slovenija spoštovala. Je paob tem Društvo zamolčalo dejstvo, da sobili ti sodelavci korektno povabljeni napogovor, pa se nekateri kljub večkratnimvabilom pogovora niso udeležili – in tobrez navedb utemeljenih razlogov,” pravijona RTV Slovenija.

Prav tako zanikajo, da so bile sodelav-cem pogodbe odpovedane brez pravihpojasnil: “Krčenje finančnih sredstev seve-da vpliva tudi na delovanje nacionalnemedijske hiše, kar je bilo ničkolikorat

pojasnjeno tako novinarjem kot javnosti.Najodločneje zavračamo tudi navedbe, dase “praksa izkoriščanja najšibkejših” nada-ljuje. Radiotelevizija Slovenija je prvamedijska hiša v državi, ki se je bolečegavprašanja reševanja statusa stalnih hono-rarnih sodelavcev ob široki podpori orga-nov upravljanja in nadzora ter socialnihpartnerjev lotila jasno in odločno. Takšenpristop je po našem mnenju tudi pravilen.”

Urednikom ni potrebno pojasnjevatisvojih odločitev DNS-ju

Uredniška avtonomija pa po navedbahvodstva RTVS-ja tudi nikakor ne pomeni,da bodo morali posamezni odgovorniuredniki nacionalne medijske hiše svojeuredniške odločitve utemeljevati DNS-ju,še zlasti, ker gre po njihovem mnenju pri-čakovati, da se bodo pred objavo svojihsporočil korektno pozanimali o vseh platehdogajanja.

“Enostransko in prirejeno prikazovanjedejstev, kot si ga je dovolilo Društvo novi-narjev, pa je v nasprotju z vsemi novinar-skimi standardi in profesionalnimi pravilinovinarske stroke. Zato njihov zapis, vkaterem mrgoli netočnosti, žal ne pomeninič drugega, kot velik madež na žlahtnostinovinarskega poklica,” so še zapisali.

Generalni direktor RTV Slovenija MarkoFilli je poudaril, da RTV Slovenija ni v rokahnobene politične stranke, kar zagotavljatako raznolikost programskega sveta kotneodvisnost urednikov. “Nikomur nisemdolžan nobene usluge in lahko vztrajam natem mestu,” je povedal Fili.

Dodal je, da se je ostro odzval na očitkeDNS-ja, ki si po njegovem mnenju ne smedovoliti navajati nekaj brez preverjanja.“Pomembno je, da o zadevah pišemo točnoin korektno,” je dejal.

Fili je tudi dejal, da se vodstvo RTVSlovenija ne ukvarja s tem, koga je trebanajeti. Do vmešavanja lahko pride le iznačelnih razlogov, kar se je zgodilo, koinformativni program ni mogel najetinovinarja (šlo naj bi za Mirka Majerja o. p.),vendar zgolj zato, ker velja prepoved naje-manja novih sodelavcev.

RTV Slovenija se po njegovih besedahukvarja z urejanjem statusa starih sodelav-cev, saj je vodstvo programskega svetadobilo mandat za ureditev statusa stalnihhonorarnih sodelavcev. Fili je pojasnil, daJelena Aščić ne bo več voditeljica TVDnevnika, ker so iz sedmih voditeljev pačizbrali četverico novih voditeljev.

Voditeljica oddaje Globus HelenaMilinković po njegovi razlagi ni bila odpuš-čena, le oddaje ne bo vodila, ker jo bo vodilredno zaposleni novinar. Prav tako ne boukinjen Studio City.

Generalni direktor RTV Slovenije je tudiopozoril, da je RTV Slovenija del ekonom-skega sveta in da RTVS dela s sredstvi, ki sona razpolago. Hud zalogaj bodo novezaposlitve, kar bo pomenilo nekaj milijo-nov več denarja, ki ga bo treba zagotovitiiz mase denarja za plače. Dodal je še, da je

v poletnih mesecih na pomanjkanje denar-ja opozoril pristojne v vladi, vendar odloči-tve za dvig RTV-prispevka ni bilo. Na drugistrani je RTV Slovenija omejena pri oglaše-vanju, vendar tudi glede tega ni nobenihsprememb.

Vendar pri tem ne gre za napovedodpuščanja, saj si nihče ne želi povzročatisocialnih stisk. S sindikati pa se je vodstvodogovorilo, da bo prekinitve določenihpogodb naredilo sporazumno, in sicer vsajmesec dni pred iztekom.

Za plačo je treba delatiDirektorica TV Slovenija Ljerka Bizilj je

povedala, da ima TV Slovenija več kot 4milijone manj denarja za svoje delovanje.“Nimamo izbire, ali bomo socialna ustano-va ali bomo delali dober program za gle-dalce,” je dejala Biziljeva in dodala, da jedokončno treba urediti televizijo, “že zara-di gledalcev, saj moramo z njihovim denar-jem ravnati racionalno in preudarno“. Vtem tiči vzrok, da nekaterim sodelavcem,predvsem občasnim, ne morejo podaljšatipogodbe.

“Polno moramo zaposliti redno zaposle-ne sodelavce. Delati moramo za plačo,” jepoudarila Biziljeva. Glede kadrovskih spre-memb je med drugim povedala, da nobenvoditelj ni stalen in da ni stalnih manda-tov. “Edini doživljenjski voditelj je mordaSlavko Bobovnik,” je pojasnila direktoricaTVS-a.

Glede angažiranja Bojana Travna jerazložila, da bo med njegovimi nalogamiintegracija informativnega in parlamen-tarnega programa. Odzvala se je tudi naočitke, da TV Slovenija odpušča sodelavce,katerih priimki se končujejo na – ić: “Takoponižujočega in bednega očitka si ne bi

novinarska konferenca vodstva RTVS


“Ali bomo socialna ustanova alipa bomo delali dober program”“Poudaril bi, da na RTV Slovenija ni izrednega stanja in ni kadrovske čistke,” je naočitke na račun kadrovskih in programskih sprememb na septemberski novinarski kon-ferenci že v uvodu odgovoril generalni direktor RTV Slovenija Marko Filli. Vodstvo TVSlovenija se je namreč odločilo na novinarski konferenci predstaviti trenutne razmerena Televiziji Slovenija, potem ko je dobilo nekatera opozorila (o reakciji DNS pišemoposebej) na številne domnevno sporne kadrovske in programske spremembe.

dovolila slišati in očitati. Prosim, da se oteh stvareh ne pogovarjamo.”

Prednost imajo zaposleniUrednica informativnega programa

Jadranka Rebernik je glede prekinitvepogodbe z Erikom Valenčičem dejala, da vnjegovem primeru ne gre za stalnega

sodelavca. V zunanjepolitični redakcijiinformativnega programa je 11 zaposlenihin 10 honorarnih sodelavcev, vračajo pa setudi dopisniki, kot sta Mojca Širok in VanjaVardjan, kar po njenih besedah pomeniveliko ljudi, ki bodo morali nekaj delati.

“Najprej morajo imeti delo redno zapo-sleni,” je dejala Rebernikova. Povedala je

tudi, da je trenutna naloga Bojana Travnaspremljanje implementacije informativne-ga programa in da zato prejema 2900evrov bruto honorarja, kar je po njenihnavedbah primerljivo z drugimi zaposleni-mi honorarci.


tekst: G.C., in foto: D.K.

Sodišče zavrnilo Pirc Musarjevo v bojuza položaj generalne direktorice

leto dni po zapletih pri imenovanju generalnega direktorjaRadiotelevizije Slovenija je Radiotelevizija Slovenija prejelasodbo Delovnega in socialnega sodišča, ki je v celoti zavrnilozahtevek Nataše Pirc Musar za razveljavitev imenovanja mag.Marka Fillija za generalnega direktorja ter za ugotovitev njene-ga mandata. Nataša Pirc Musar je v zvezi s postopkom imeno-vanja generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenija sprožilaveč sodnih postopkov na več sodiščih, a v nobenem ni uspela.

V postopku imenovanja generalnega direktorja aprila 2014 seje teden dni po glasovanju, v katerem je večino glasov dobilakandidatka Nataša Pirc Musar, izkazalo, da eden od članovProgramskega sveta že ob imenovanju v Programski svet tertudi na dan glasovanja ni izpolnjeval zakonskih pogojev za član-stvo. Glas tega člana, ki je bil še leto poprej član vodstva politi-čne stranke, kar zakon izrecno prepoveduje, je bil za izvolitevPirc Musarjeve odločilen. Ker je to pomenilo nezakonito situaci-jo ter nedopusten vpliv politike na odločitev o izbiri generalne-ga direktorja, se je Programski svet odločil za ponovitev glaso-vanja in v obnovljenem postopku septembra lani imenoval mag.

Marka Fillija za generalnega direktorja nacionalne medijske hiše. Kljub temu, da je Nataša Pirc Musar na več sodiščih skušala

izpodbijati takšno ravnanje Programskega sveta in je vztrajalana stališču, da je bila zakonito izvoljena, je prvostopenjskosodišče pravilnost ravnanja Programskega sveta v celoti potrdi-lo. Obnova postopka imenovanja generalnega direktorja je bilapravilna in zakonita, prav tako smiselna uporaba Zakona oupravnem postopku. Temu je sicer Pirc Musarjeva ves časnasprotovala in med drugim Programski svet obtožila, da gre zaugrabitev in zlorabo prava.

Sodišče je v celoti pritrdilo pravilnosti ravnanja Programskegasveta in predsedujočega dr. Mitja Štularja, ki je že takrat pouda-ril, da mora Programski svet delovati tako, da na njegovih odlo-čitvah ni sence dvoma. Vnovično glasovanje ni bilo usmerjenoproti posameznim kandidatom, kot je nasprotna stran skušalaprikazati v javnosti, pač pa nujno za zagotovitev zakonite odlo-čitve. Kakršne koli drugačne interpretacije so neprimerne, neustrezajo dejstvom in jih je Programski svet vsakič tudi odločnozavrnil.

TEDNIK in STUDIO CITYTeden se bo ponovno začel s Tednikom na 1. programu Televizije

Slovenija. Janko Šopar in ekipa ustvarjalcev bodo gledalce vodiliskozi zgodbe, ki so odraz našega vsakdana in jim skušali poiskatiepilog.

Sinonim za ponedeljkove večere je z udarnimi novinarskimi pri-spevki in zanimivimi gosti v studiu postala tudi oddaja Studio City.Novo sezono tedenske informativne oddaje gledalci lahko sprem-ljajo od začetka septembra. Klepetav voditelj Marcel Štefančič jr.gledalce vodi skozi polemične studijske debate, udarne zgodbe,poglobljene analize ter skozi alternativne in kritične poglede napolitične, družbene in tudi kulturne teme. Stalnica znotraj oddajeostajajo številne rubrike, kot so tedenski pregled najbolj aktualnihizjav in dogodkov, intervju z izbrano osebo tedna v rubriki Objektivin kolumna, ki jo izmenično pripravljajo štirje kolumnisti.

ODKRITOPogovorna oddaja Odkrito, ki so jo doslej gledalci spremljali vsak

torek ob 20. uri na 2. programu Televizije Slovenija, bo od 1. sep-tembra na sporedu v istem terminu, po novem na 3. programuTelevizije Slovenija. Oddaja odpira aktualna družbena vprašanja inskušala poiskati odkrite odgovore nanja. Sogovorniki bodo skupajz voditeljem iz različnih zornih kotov analizirali in komentiraliaktualna politična, gospodarska ter druga vprašanja, ki zadevajokar najširši krog gledalcev.

TOČKA PRELOMASredine večere bo popestrila pogovorno-mozaična oddaja s

poglobljeno gospodarsko tematiko - Točka preloma, od septembranaprej na 3. programu Televizije Slovenija ob 20.15. V tretji sezonitedenske oddaje z voditeljico in urednico Janjo Koren bodo gostje,v analitični gospodarski oddaji ocenjevali aktualno dogajanje vslovenskem gospodarstvu in njegovo vpetost v evropske in sveto-vne gospodarske tokove. Posebna pozornost bo namenjena posa-meznim panogam s konkretnimi primeri podjetij, ki jih bodo pri-merjalii s tujo konkurenco. Gledalce bodo opozorjali na odmevnedosežke slovenskih podjetij, tudi v povezavi z znanstvenimi insti-tucijami, in iskali odzive na vladne gospodarske ukrepe ter sprem-ljali tekoče prestrukturiranje podjetij, dogajanje v bankah, na zava-rovalnicah in borzah. Oddaja temelji na kakovostnih analitičnihprispevkih, v studiu pa bodo dogajanje osvetlili in komentiraligostje. Postopoma bo Točka preloma deležna tudi nekaterih novo-sti, med drugim rubrike “naj gospodarski dogodek oz. projektminulega tedna“ ter kratkih informacij o (najatraktivnejših) prostihdelovnih mestih.

TARČANova sezona tedenske informativne oddaje Tarča je od 10. sep-

tembra na sporedu vsak četrtek ob 20. uri na 1. programu Televizije

nove oddaje


Na Televizijo Slovenijase vračajo številne oddajeSeptembra so se na male ekrane vrnile številne oddaje Televizije Slovenija, nekateremed njimi v spremenjenih terminih in nekoliko dopolnjenih konceptih. Gledalke in gle-dalci bodo tako lahko spremljali oddaje Tednik, Studio City, Odkrito, Točkapreloma,Tarča, Globus, Prava ideja!, in Intervju. Vse dnevnoinformativne oddaje pa sood konca avgusta v novi preobleki.

Slovenija. Tarča ostaja sinonim za oddajo, ki se tem loteva poglo-bljeno, tehtno in poskrbi za konstruktivno soočanje mnenj. Ekipaoddaje z voditeljem Boštjanom Anžinom in izkušenima urednica-ma Mojco Šetinc Pašek in Natašo Rijavec Bartha bo oddajo še nad-gradila in ponudila konkretne predloge za rešitev aktualnih tem zrazličnih področij, gledalcem pa omogočila kakovostna in poglo-bljena soočenja z zanimivimi ter kompetentnimi gosti, s pomočjokaterih si bodo lahko ustvarili lastno mnenje.

GLOBUSOddaja Globus je od septembra na sporedu v novem, zgodnej-

šem četrtkovem terminu - ob 20.55 na 1. programu TelevizijeSlovenija. Tudi v novi sezoni bo oddaja s pomočjo dopisnikov RTVSlovenija v tujini, izkušenih zunanjepolitičnih novinarjev vLjubljani ter z domačimi in tujimi strokovnjaki analizirala in pojas-njevala aktualno dogajanje po svetu in slovensko vpetost v med-narodno dogajanje. Ekipa oddaje z urednikom in voditeljemIgorjem Juričem za to sezono pripravlja še več reportaž, analitičnihprispevkov in pogovorov iz tujine.

PRAVA IDEJA!Na 1. program Televizije Slovenija se je septembra vrnila poslovno-

podjetniška oddaja Prava ideja!. Oddaja je pokazala že skoraj 250 pri-merov dobrih praks, kako uspeti na različnih področjih. Dobra idejapostane prava šele z uspehom na trgu, zato urednica in voditeljica

Edita Malnar Cetinski v oddaji gosti lastnike podjetij, ki so z lastnoidejo, znanjem, inovativnostjo in predvsem veliko mero vztrajnosti intrdega dela uspeli uresničiti svoje sanje. Nova sezona oddaje se zače-nja v času, ko zagonska podjetja hitro rastejo, tako bo del oddaje meddrugim namenjen tudi mladim podjetjem. Predvsem bodo skušalipoiskati odgovore na vprašanja, od kod ideje, kako jih uresničujejo,kako prodirajo na tuje trge in kako jim pri tem lahko pomagajo izku-šeni gostje, ki so na globalnem trgu že uspeli.

INTERVJUTeden se bo, kot vsako nedeljo, zaključil s pogovorno oddajo

Intervju na 1. programu Televizije Slovenija. Od 4. oktobra je odda-ja v zgodnejšem terminu - ob 20.30. Intervjuje z zanimivimi oseb-nostmi iz različnih področij bo izmenično pripravljalo več znanihvoditeljskih obrazov Informativnega programa.

Od konca avgusta gledalke in gledalci Televizije Slovenija vsednevnoinformativne oddaje spremljamo v novi grafični in vizualnipodobi. Začetek Dnevnika Televizije Slovenija naznanja nova glas-bena podoba, ki jo je napisal vodja Glasbene produkcije RTVSlovenija Patrik Greblo, zaigral pa Simfonični orkester RTVSlovenija. V uvodnih taktih melodije je mogoče prepoznati tudiakcent slovenske himne. Novo, modernejšo grafično podobo jeizdelala Skupina za kreativno grafiko Televizije Slovenija.

DNEVNIK TELEVIZIJE SLOVENIJAob 19. uri, poslej vodijo Manica J. Ambrožič, Elen Batista Štader,

Dejan Ladika in Ivo Kores. Osrednji Dnevnik ob koncih tedna paostaja z avtorskim pečatom voditelja. Manici J. Ambrožič, Eriki Žni-daršič, Dejanu Ladiki in Slavku Bobovniku se je na voditeljskemmestu pridružila še Elen Batista Štader.

ODMEVIostajajo vrhunec večera od ponedeljka do petka s pregledom

najpomembnejših dogodkov dneva. Oddaja bo vedno osredotoče-na na obdelavo pomembnih, aktualnih dnevnih tem z različnimigosti. Uredništvo bo skušalo odpreti prostor čim širšemu krogupredstavnikov različnih civilnih gibanj, interesnih skupin, politiki ingospodarstvu ter na ta način gledalcem predstavilo zastopanostrazličnih, nasprotujočih si mnenj, ki so med gledalci vedno dobrosprejeta. Voditelji ostajajo Rosvita Pesek, Tanja Gobec, SlavkoBobovnik in Igor E. Bergant.


Sporočilo za javnost RTV Slovenija

Nad selitvijo v prenovljene prostore jeekipa Radia Si navdušena, saj bodoomogočali lažje delo in intenzivnejšesodelovanje vseh treh redakcij.Pogosteje in hitreje bodo lahko v etru stujejezičnimi prometnimi informacijami,lažje bo ustvarjanje zanimivih prispev-kov in odvijanje živega programa. Naotvoritvi so aktualno ekipo obiskali tudinekateri znani obrazi, ki so ta programsoustvarjali v preteklosti in tukaj pričelisvoje kariere.

Radio Si velja za radijsko postajo znajbolj raznolikim izborom glasbe, kiponuja pregled glasbenega dogajanja vzadnjih desetletjih in prinaša vpogled vglasbeno delovanje različnih glasbenihžanrov. Odličen glasbeni izbor, aktualneprometne informacije (24/7), kvalitetnegovorne vsebine so poleg aktivne inizobražene publike, prednosti radijskegaprograma v treh jezikih, ki letos praznu-je 30 let.

Radio Si nagovarja prvenstveno tujejavnosti, ki v Sloveniji živijo, delajo alištudirajo ter na tiste, ki potujejo poSloveniji, posluša ga pa tudi vse več slo-venske aktivne mlajše generacije, ki jimtuji jeziki ne predstavljajo komunikacij-ske ovire. Mag. Darko Pukl, odgovorniurednik Radia Si: “Ponosni smo na to, dasmo v zadnjih letih razširili slišnost povsej Sloveniji, da nas je moč slišati tudiv vseh predorih avtocestnega križa terda nas redno spremlja vse večje številoaktivne, nadpovprečno izobražene,populacije z višjimi dohodki in pred-vsem vse več tujcev, ki v Sloveniji živijoali delajo. S prometnimi informacijami vkar treh jezikih praktično vsakih 20

obletnica


Radio Si ob praznovanju 30-letnicedelovanja prenovil prostoreRadio Si – radijski program za tujo javnost letos praznuje 30 let svojega delovanja.Mnogi ga poznajo še z imeni MM2, Slovenski turistični radio in RMI, a v zadnjih 14letih si je utrdil pozicijo v slovenskem medijskem prostoru z imenom RADIO Si. Ob praz-novanju obletnice so v začetku septembra v Mariboru slovesno otvorili tudi prenovljenestudijske in redakcijske prostore v regionalnem RTV centru Maribor.

Ogled novega studia (Darko Pukl, odgovorni urednik Radia Si, Nataša Godec, moderatorka,mag. Marko Filli, generalni direktor RTV SLO, Branko Kosi, vodja radijske produkcije RTVMaribor

Vsi dosedanji uredniki Radia Si – Edvard Pukšič, Peter Habjanič, Darko Pukl, Srečko Trglec(na fotografiji manjka le Maja Kirar, ki je bila odstotna)


tekst: D.P., foto: Zoran Borovšak

minut obveščamo o najbolj aktualnemprometnem stanju v državi – v živo tudiponoči. Radio Si je, zaradi vseh svojihspecifik - jezikovnih, vsebinskih, glasbe-nih in izvedbenih, danes ena najboljprofiliranih radijskih postaj v Sloveniji innagovarja le tiste ciljne skupine, ki nenajdejo druge primerne alternative vslovenskem radijskem prostoru.«

V programu Radia Si so v zadnjih letihrazvili zelo prefinjeno kombinacijo pre-pletanja dveh tujih jezikov s slovenskim.Tuje javnosti v Sloveniji se strinjajo, daje takšna kombinacija izjemno privlačna,saj se jih veliko tudi uči slovenskegajezika in jim takšen delež slovenskegajezika zelo ustreza. Gre za kombinacijoizkušenj in primerov dobre prakseuspešnih tovrstnih programov v tujini.

Praktično vse informativne oddaje sooblikovane in podane izključno v tujihjezikih. V nemščini in angleščini dnevnopripravljajo tudi kulturne napovednike,turistične informacije in številne maga-zinske oddaje. V zadnjih dveh letih soprogram dodatno profilirali s številniminovimi oddajami in rubrikami v angle-ščini: Land od dreams, Do you feelSlovenia, My life, my music, Come awaywith me, Talk Slovenia, Highlights of theweek, Back to school … Že šest let sode-lujejo pri pripravi in izmenjavi vsebin vevropski radijski mreži Euranet Plus.

Sledijo svoji viziji, da lahko z edinstve-nim prepletanjem tujih jezikov s sloven-skim, Radio Si postane eden najatraktiv-nejših radijskih programov v Sloveniji.Odlikuje ga dinamičen način podajanjakratkih servisnih in turističnih informa-cij, tujejezična poročila vsako polno uro,24-urni prometni servis v treh jezikihter pester izbor slovenske in tuje glasbe.

Novi redakcijski prostori Radia Si

Novi studio Radia Si

Sodelavci so se poslovili od dolgoletne angleške sodelavke Heather Pirjevec, ki odhaja vpokoj

Arsove noči v Stari Ljubljani je včetrtek, 27.8. 2015 uvedel bralnivečer, na katerem smo slišali kratkiroman italijanskega pisateljaAlessandra Baricca Trikrat ob zori.Doživeto so ga prebrali naš radijskikolega, igralec in prevajalec JankoPetrovec ter dramska igralca NatašaBarbara Gračner in Jernej Gašperin.

radio slovenija


Arsove noči v Stari Ljubljani

Igrani program je predstavil raznolikekratke radijske igre, med njimi tudiradijsko igro za otroke z animacijo znaslovom Hektor in ribja usoda po knji-žni predlogi pisatelja Dima Zupana.Avtorica priredbe in režiserka je bilaIrena Glonar.

V petek, 28.8. je na Novem trgupotekala okrogla miza z naslovomKoliko planetov imamo na voljo, ki smojo neposredno prenašali na našem 1.programu v Studiu ob 17-ih. O pod-nebnih spremembah, vodi, onesnaževa-nju okolja ter o ekološkem aktivizmu sorazpravljali ministrica za okolje in pro-stor Irena Majcen, predsednik Ekokroga Uroš Macerl ter dr. Dušan Plut,predsednik Trajnostne akademijeGibanja za trajnostni razvoj Slovenije.Pogovor je vodil Marko Golja.

Na Novem trgu je potekala slavno-stna razglasitev nagrajencev 24. nate-čaja za najboljšo kratko zgodbo. Med363 zgodbami, ki so ustrezale razpis-nim pogojem, se je strokovna žirijaodločila, da prvo nagrado dobi zgodbaAndreja Makuca z naslovom Feniziranikrofi. Nagrajencu je nagrado podelilgeneralni direktor RTV Slovenija MarkoFilli.


tekst: Ana Rozman, foto: Ivan Merljak

V večernih urah smo se preselili vgledališče Glej, kjer je bila na sporedupremiera radijsko-gledališke igreTolkalo Saške Rakef. V njej so nastopi-li Gaber K. Terseglav, Barbara Vidovič,Matjaž Miklič in Igor Velše. Režiser jebil Alen Jelen.

Edvard je sin oficirja prve generacije JLA, ki je v Pančevu spoznalnjegovo mamo, kjer se je tudi rodil leta 1951. »Žal zakon ni dolgotrajal, ker so očeta pošiljali po dolžnostih po vsej Jugoslaviji, menepa so potem poslali k starim staršem v Slovenske gorice.« Po sred-nji šoli je končal študij na Pedagoški akademiji Maribor, smer slo-venščina in nemščina. Pozneje je opravil nekaj semestrov novinar-stva v Ljubljani in študij organizacijskih ved, a tam ni diplomiral. Jepa leta 1994 v Kölnu na Radiu Deutsche Welle prejel certifikat spodročja radijskega menedžmenta. Malo pred diplomo ga je edenizmed pomembnih urednikov na Radiu Maribor Roman Lobnikpovabil k redni zaposlitvi. Pristojni so redno spremljali njegovodelo in bili z njim zadovoljni. »Pomisli«, se ob tem kar čudi našsogovornik, »kakšni časi so to bili. Dobil sem vabilo za redno zapo-slitev, ta se je začela prvega avgusta 1974.«

Petdeset let na Radiu Maribor.V delovnem procesu na mariborskem radiu je navzoč pet deset-

letij, štirideset let je bil redno zaposlen. »Kot študent sem bil tudisodelavec mariborskega študentskega glasila Katedra, pred tem pav dijaških dejavnostih in klubu OZN. Mladinska in študentska orga-nizacija sta zelo podpirali koroške Slovence in pripravili demon-stracije. Kot študent sem dejavno spremljal dogajanja medSlovenci onstran meje, s tem v zvezi pa tudi zunanjo politiko.Lahko rečem, da sem se z zamejci srečeval in spremljal njihovodelo od dijaških let naprej. Ker je bil Radio Maribor ob meji, je vesčas intenzivno spremljal dogajanje na avstrijskem Koroškem. Bilsem eden izmed urednikov oddaje Ljudje ob meji, prej Koroškenedelje.« Predvajala sta jo tudi Radio Radlje in Slovenj Gradec.Posneto oddajo so ob koncu tedna nesli na avtobus, tako da so jov nedeljo ob istem času predvajali na Radiu Radlje in SlovenjGradec. »Slišnost Radia Maribora tedaj ni segala tako daleč, vendarrazmeroma globoko v severovzhodno Slovenijo. Zamejsko proble-matiko sem tako rekoč spremljal do zadnjega delovnega dne.«

Bil je redaktor oddaje Alpe Jadran, ki jo je Radio Maribor pripra-vljal skupaj z Avstrijo, Madžarsko, Italijo in Hrvaško v prostoru AlpeJadran. »Spremljal sem razne oblike sodelovanja med temi država-mi in tudi obiske državnikov onstran meja pri nas kot tudi naših prinjih.«

Prvi urednik Radia MM2. Leta 1985 so na Radiu Maribor ustanovili program MM2, kasne-

je se je preimenoval v RMI, Radio Maribor International, kasneje,ko se je oblikovalo ministrstvo, pristojno za turizem, STR, Slovenskituristični radio. Ta je obveščal turiste v Sloveniji in Jugoslaviji odogajanju v Sloveniji, v okviru slišnosti, ki nam je bila na voljo, patudi poslušalce na tujem. Zdaj je to Radio Slovenija International,RSI, ki je slišen po vsej Sloveniji in tudi daleč onstran naših meja.

»Bil sem prvi urednik radia, ki je nastajal v različnih oblikah, MM2,RMI, STR. Četrta stopnička MM2 je Radio Slovenija International,ki je šel v loku z isto frekvenco, istim programom, celo z istimisodelavci. Ves čas je bil sedež v Mariboru, čeprav je postal nacio-nalni program.« Ena od pomembnih nalog MM2, ki je bil v Avstrijizelo poslušan, je bila ob obveščanju o Sloveniji obveščati avstrijsko

javnost o dejanskem položaju Slovencev na avstrijskem Koroškemin Štajerskem. »Avstrijski mediji niso relevantno poročali o njih.Njihova poročila so bila, kakršna so pač bila, in še sedaj je tako.Prek MM2 so Avstrijci, pa tudi drugi tujci, zvedeli o njihovemdejanskem položaju in prizadevanjih.


naša leta

Edvard PukšičŽe kot osnovnošolec je zelo rad poslušal Radio in edini, ki ga je lahko, je bil Radio Ma-ribor. Pritegnila ga je mladinska oddaja Mladi mladim, zato je uredništvu oddaje po-slal pismo, ki je bilo objavljeno. Tako je začel sodelovati z Radiom Maribor honorarno,kar mu je prišlo zelo prav v času študija; sprva je poročal predvsem o dejavnosti mla-dih v Cerkvenjaku.

Prvi sodelavci Radia MM2 (od leve): Igor Dreu, Simona Pihler, ured-nik Edvard Pukšič, Andrej Smodiš, Brigita Paulič, Tatjana Dolanc,Gabriel Mezang Nkodo in Christiane Kordić.

Pogovor z deželnim glavarjem avstrijske Štajerske JosefomKrainerjem sredi 90-ih let prejšnjega stoletja.

MM2 je začel oddajati svoj program v treh jezikih, nemščini,angleščini in francoščini, v slovenščini pa ne. »Nekaj časa je bil vnjej tudi esperanto in ta oddaja je imela velik krog poslušalcev. Vesčas smo prejemali pisma esperantistov iz sosednjih držav. Poznejese je francoščina umaknila, pa tudi esperanto. Ugotovili smo, dazadoščata angleščina in nemščina. Sčasoma smo začeli uvajati tudislovenščino, saj je bil to zelo atraktiven program, z množicamiposlušalcev. S slovenščino smo določene informacije, ki smo jimponudili tujim poslušalcem, posredovali tudi domačim, kar je prak-sa tudi sedaj. Lahko rečem, da je bil to vzorec, po katerem so poz-neje začele delovati številne komercialne radijske postaje.«

Tri desetletja urednik oddaje Sotočje. Oddaja je prvič stekla decembra 1979 iz s sodelovanjem Radia

Maribora, Koper in Murska Sobota, kasneje jo je prevzel RadioLjubljana, zdaj Radio Slovenija, tako da je to zdaj nacionalna radijskaoddaja. Kot urednik sem imel izredno dobre sodelavce v Mariboru,

Kopru, Novi Gorici, Murski Soboti, pa dopisnike iz Hrvaške. Mislim, dasmo delali zelo dobro oddajo o položaju Slovencev v sosednjih drža-vah, vključno z nekdanjo jugoslovansko republiko Hrvaško. Oddaja jezdaj nekoliko drugačna, mi smo bolj sledili aktualnemu dnevnemudogajanju med našimi Slovenci onstran meja.«

Naši zamejci v Avstriji ali Italiji so bili iz nasprotnih političnihpolov ali opredelitev, vendar pa so manjšino predstavljali kot eno-vito skupnost. »V mnogih okoljih sem bil, zlasti v Porabju in naAvstrijskem Koroškem. Srečeval sem se z domačini, pa s predstav-niki raznih političnih ali drugačnih združenj. Z njimi sem posnelštevilne pogovore za oddaje na Radiu Maribor in Sotočja. V tehpogovorih smo uporabljali skoraj izključno slovenski jezik. Včasihsem naletel na Koroške Slovence, ki so le delno znali slovensko aliskoraj nič. To se je dogajalo meni, pa tudi kolegu Lojzetu Kosu.« VPorabju so bile v jeziku Slovencev značilnosti Porabja; to je prek-murski jezik, a nekoliko drugačen od prekmurščine. »Ker semodraščal v Slovenskih goricah, mi je bil zelo blizu. Nikoli nisem imelproblemov z razumevanjem narečij, zato sem povečini razumelPorabce. Ko so govorili za radio, so se trudili govoriti čim bolj slo-vensko, tako da so bili v večini razumljivi našim poslušalcem.«

Ob razpadu Jugoslavije v zamejstvu ni bilo napetosti. »Takrat smo prispevke radio in televizija mnogokrat delali skupaj,

a običajno smo prispevke posneli sami za Radio Maribor ali nacio-nalni radio. Zlasti na prehodih čez mejo, ko se je kaj zaostrovalo.Ampak na splošno ni bilo nič hudega ali konfliktnega.«

V državnem zboru je bil Edvard leta akreditirani poročevalecRadia Maribor, predvsem za zamejsko problematiko. »Vozil sem seiz Maribora v Ljubljano, to so bila povečini enodnevna potovanja.Spremljal sem tudi življenje Slovencev v drugih državah Evrope indrugod po svetu in veliko potoval. Največkrat sem bil v Nemčiji, patudi v skandinavskih državah, skoraj vedno sam. Včasih je bil zmenoj tehnik, vendar le ob večjih dogodkih. Vsi ti prispevki so biliposneti na terenu, zmontirani pa v Mariboru, razen redkih nepo-srednih javljanj.«

Na Radiu Maribor je bil v vlogi poročevalca in urednika oddajeSotočje. Čeprav je delal tudi za tujejezične programe, je ves časspremljal zamejce in zdomce. »Ko nisem bil več urednik MM2, RMIin STR, sem vodil uredništvo za zamejce in zdomce.«

Zamejci Slovenci, a lojalni do svoje države. »Če sem na Avstrijskem vprašal zamejce, ali bi se preselili v

Slovenijo in ostali v njej, s takšnimi pogovori nisem prišel daleč. Ponacionalnosti so bili zavedni Slovenci, zvesti slovenskemu jeziku,kulturi in okolju, od koder izvira njihov rod. Vendar so ostali lojal-ni Avstrijci, ponosni na svojo državo, tudi zaradi višjega standarda,kot je pri nas.

Na Hrvaškem imajo Slovenci svoja društva. Po razpaduJugoslavije so bili v preambuli hrvaške ustave našteti med manjši-nami, potem je to nekako zvodenelo. Kasneje so začeli Slovenci naHrvaškem govoriti o avtohtonem slovenskem prostoru, ki je v časuosamosvojitve ostalo na drugi strani meje. V Zagrebu ima društvoSlovenski dom precej povezav z nekaterimi kraji in društvi tudi vseverovzhodni Sloveniji. Na Hrvaškem sem imel veliko stikov s temdruštvom v Zagrebu in na Reki. Tam Marjana Mirkovič veliko delaza oddajo Sotočje. Z italijansko manjšino se je največ ukvarjalregionalni center v Kopru. Iz Maribora sem kdaj pa kdaj obiskalnaše zamejce v Italiji.«

Prijetnih dogodkov je bilo precej.»V Nemčiji se mi je sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja v

centru Muenchna pokvaril avto. S pomočjo drugih sem ga porinilna pločnik, ostal tam nebogljen in tuhtal, kaj naj storim. Kar naen-


tekst: Jože Skok

Edvard član IO Društva novinarjev Slovenije leta 1997, poleg njegapredsednik društva Branko Maksimovič.

Kolektiv Radia Maribor konec 90-ih let prejšnjega stoletja. Edvard vsredini prve vrste kot predsednik delavskega sveta.

krat za hrbtom slišim glas: ‘Edo, ali si to ti?’ Pa se obrnem in zagle-dam sošolca iz osnovne šole, ki je bil na začasnem delu v Nemčiji.Slučajno je prišel mimo in dejal, da ni problema, ker je njegov pri-jatelj mehanik. Prispeli so z vlečnim vozilom, mi popravili avto, zauslugo pa niso zahtevali nobenega plačila. Sošolec mi je dejal: ‘Tisi naš in to nič ne stane.’ Zamenjali so razdelilno kapo, iz fiata 128na stoenko.«

Na Danskem v Kopenhagnu je rabil neki del za avto, iskal ga jena avtoodpadu. »Tam me nekdo gleda in vpraša, od kod sem.Odvrnil sem mu, da iz Slovenije. Pa mi odvrne, da on tudi in nitreba nič plačati.«

Ko je na Radiu Maribor vodil RMI, mu je pisala neka gospa izNemčije: ‘Verjetno se me spomnite, poznamo se z nekega druženjav slovenskem klubu in bi vas prosila, če lahko vpeljete v novinar-sko delo hčerko, ki bi se pripeljala v Maribor na novinarsko prakso,dekletu je bilo ime Claudia. Ostala je kakšen mesec dni in delalabrezplačno, ker je želela pridobiti znanje. Po njenem odhodu semvečkrat prejel pisma z izrazi hvaležnosti, da smo ji omogočili delona Radiu Maribor. Nikoli pa mi ni bilo jasno, kje sem spoznal njenomater.«

Edvard je nekaj let urejal dnevni in informativni program RadiaMaribor in posnel pogovore tudi z najvidnejšimi državniki sveta.

Od nekdaj vpet v družbeno dogajanje. Že v osnovni šoli je bil dejaven v mladinski organizaciji. Bil je prvi

urednik študentske oddaje na Radiu Maribor, že prej pa je bil deja-ven v dijaški organizaciji. »Ko sem se zaposlil na Radiu Maribor,sem deloval v delavskem svetu in sindikatu ter novinarskem dru-štvu. Kar nekaj mandatov sem bil predsednik delavskega sveta naRadiu Maribor. Nekaj mandatov sem bil v centralnem delavskemsvetu RTV Ljubljana in v skupščini, pa tudi sindikalni zaupnik SNSin član organov. V Slovenskih goricah sem bil vsaj dvajset letmoderator na številnih javnih prireditvah. Bil sem član kulturnega

društva v moji občini Cerkvenjak in po dva mandata predsednikkulturne skupnosti in zveze kulturnih društev v občini Lenart.« Zženo sta se kar nekaj let vozila v službo iz Cerkvenjaka. »S športomsem se precej manj ukvarjal, nekajkrat pa sem le igral z nogomet-no ekipo Kričača.«

Za konjičke ni bilo dosti časa.»Dozdeva se mi, da sem ves čas živel zelo dinamično. Od nekdaj

se me drži veselje do branja. Pisal sem tudi literarne sestavke vmlajših letih in bil nagrajevan, vendar pozneje nisem imel dovoljčasa. Sodeloval sem pri pripravi več kronik o delovanju organizacijdruštev iz območja Slovenskih goric. Nekaj časa sem slikal akvare-le, v glavnem naravo, in bil lovec, vendar ne dolgo, ker ni bilodovolj časa za družino. Imam sinova, prvi ima 35 let in končujedoktorat, drugi, 24, pa študij na fakulteti. Živimo v Mariboru, naTeznem, kjer je bilo včasih mnogo industrije, zdaj pa je bolj bival-no naselje. Z ženo še vedno pogosto zahajava v Slovenske gorice,ker oba izhajava iz tistega okolja. Z dovoljenjem naše hiše sem bilustanovitelj prvega glasila v občini Cerkvenjak, prav tako sousta-novitelj medobčinskega glasila v osrednjem območju Slovenskihgoric; prvi je četrtletnik, drugi pa mesečnik in za urejanje obehporabim kar precej časa. V šestih občinah nekdanje občine Lenartsem kot novinar precej prisoten.«

Občina Lenart, nekdaj zelo velika, je dala pred trmi desetletjipobudo za srebrni znak OF Edvardu za prispevek o obveščanju oživljenju in delu Slovenskih goric. Bronasti znak OF je prejel napobudo občine Cerkvenjak za uspehe in zasluge na področju infor-miranja. 0b 40-letnici zaposlitve na RTV Slovenija so ga sodelavcipredlagali za priznanje za življenjsko delo. Prejel je častno prizna-nje za delo na RTV Slovenija s plaketo in kipcem Kalinovega pastir-čka, na katerega je zelo ponosen in ga ima v vitrini dnevne sobe.

naša leta


Z izleta Radia Maribor: na tržnici v Tunisu leta 1999. Od leve: EdvardPukšič, Zoran Milovanovič, Miran Ornik, Tjaša Krajnc in JožeFošnarič.

Tri desetletja najbolj stalna sodelavca Sotočja. Urednik EdvardPukšič in tonski mojster Ivo Smogavec.

S projektom »Očetje in delodajalci vakciji« odpiramo temo, kako moški usklaju-jejo delo in družino ter s kakšnimi oviramise pri tem soočajo. V ospredje postavljamo,prvič, pomen in vlogo enakopravnega oče-tovstva v družinskem življenju. In drugič,medsebojno sodelovanje zaposlenih oče-tov, delodajalcev in sindikatov pri razvojuin preizkusu novih možnosti usklajevanjadela in družine, ki konkretno naslavljajoaktualne potrebe zaposlenih očetov.

Sodobni očetje želijo biti polno vključeniv družinsko življenje. Narašča delež časa, kiga namenjajo negi in vzgoji otrok, s čimeročetje pridobivajo nove izkušnje in krepijočustveno navezanost z otroki. Zgovoren jetudi podatek, da več kot 80 % očetov vSloveniji izrabi prvih 15 dni očetovskegadopusta. Kaj pa kasneje v odraščajoči dobiotroka?

Odraščanja svojega otroka verjetno neželi zamuditi noben starš, zato bomo skoziaktivnosti v projektu skušali ozavestiti čimveč očetov o pomembnosti njihovegaaktivnega vključevanja v družino, nato pa

poiskati poti za čim lažje usklajevanje nji-hove službe in družinskih obveznosti.Menimo, da večina zaposlenih nima večjihtežav z usklajevanjem obveznosti doma inv službi, pa vendar je še mnogo zaposlenih,ki zaradi specifike dela to počnejo malotežje. Novinarsko delo, delo neposredno vprogramu, delo ob vikendih ali večdnevnoterensko delo so področja, kjer imajo zapo-sleni težave z usklajevanjem družinskihobveznosti in tu je priložnost za RTV, daustvari pogoje, da bodo tudi ta delovnamesta zaposlenim bolj prijazna.

Če večina nima težav z usklajevanjem,pa sta vsaj dva segmenta zaposlenih, kjertežave so; vodilna delovna mesta in delo-vna mesta, ki jih zasedajo honorarni sode-lavci. Problem je poznan – zaposleni očetjena vodilnih delovnih mestih imajo vednozaseden urnik, dolge delovnike in nenehnoso na razpolago za službo, zato si težkovzamejo čas za družinske obveznosti.Očetje na vodilnih delovnih mestih so zatonajvečkrat »vikend očetje« in na drugi stra-ni pogodbeniki, pri katerih se pri zaslužku

pozna vsaka odsotnost z dela. Ta drugisegment zaposlenih pa je ekonomskoodvisen od prisotnosti v službi, zato si šetežje vzamejo proste dni za druženje zotroki.

V okviru projekta ODA se je ravnokarzaključil poziv očetom, ki bi želeli sodelo-vati v pilotnem projektu in imajo otroka vstarosti do 15 let. Sodelovanje v pilotupomeni, da bo za očete, ki so vključeni vprojekt, v organizaciji šest mesecev navoljo poseben model »prilagodljiv paketukrepov«, s katerim želimo spodbuditikakovostne odnose tako zasebno, na trgudela kot tudi v družbi nasploh. Od vključe-nih v pilotni projekt se pričakuje, da bodokoristili katerega izmed možnih ukrepovtekom šestih mesecev trajanja projekta inna koncu opravili tudi oceno projektasamega.

Med ukrepi in aktivnostmi, ki jih jemogoče v okviru pilotnega projekta izpe-ljati so lahko:- Dan odprtih vrat »Spoznavanje očetove-

ga delovnega mesta« za zaposlene zotroki;

- neformalni dogodek za očete skupaj zotroki (1-krat letno npr. ogled tekme,predstave, drsanje, smučanje, ipd.);

- vodenje z zgledom – npr. službenisestanki niso organizirani pred 9:00 zju-traj in po 17:00 popoldan;

- v okviru pilotnega preizkusa načrtujemoštiri izobraževalne in svetovalne delavni-ce za zaposlene očete.

Z vstopom v projekt ODA upamo, dabomo vsaj komu izmed naših zaposlenihočetov omogočili kvalitetnejše vključeva-nje v skrb za otroke. Skozi takšne akcijesicer težko zagotovimo, da bodo zadovolj-ni vsi, saj delo mora biti opravljeno, ker pasmo nosilci certifikata družini prijaznopodjetje, se bomo potrudili po najboljšihmočeh za naše zaposlene.

družbeni projekti


tekst: mag. Robi Cmiljanič

Očetje in delodajalci v akciji – ODARTV Slovenija se je v okviru družini prijaznih praks tokrat pridružila projektu ODA, kise osredotoča na zaposlene očete, predvsem tiste v bolj negotovih oblikah zaposlitve.Koordinator projekta je Mirovni inštitut, kateremu so se pridružili še Univerza v Lju-bljani, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Nicha d.o.o. in Reform center iz Norve-ške. Projekt je finančno podprt s strani Norveškega finančnega mehanizma.

BožoOsana 1926 - 2015

Kljub temu, daje smrt naravnizaključek našegabivanja, nas

vedno preseneti. Pa naj gre za izgubo mlade-ga ali za odhod v jeseni življenja. Vsako izgu-bo občutimo drugače, enkrat z globokimobžalovanjem, da se je življenjski krog zaklju-čil veliko prezgodaj , drugič z obžalovanjem obizgubi človeka, kakršen je bil Božo Osana.

Rodil se je 1926. leta v Ljubljani, kjer je tudizaključil gimnazijo in se po maturi zaposlil naželeznici. Jeseni leta 1945 se je vpisal naFakulteto za elektrotehniko in kot študent obdelu tudi diplomiral. Po odsluženem vojaškemroku se je leta 1957 zaposlil v avdio laborato-riju Radia Slovenija, po nakupu prvega TVreportažnega avtomobila RCA, pa postal vodjareportažnih avtomobilov.

Nadvse pomemben je bil njegov strokovniprispevek pri izvedbi prvega živega televizij-skega prenosa leta 1958. Prenos dveh operacijsrca in kolka, ki je potekal v živo iz Šlajmerje-vega doma, s sliko na Gospodarskem razsta-višču, kjer so ga spremljali strokovnjaki - kirur-gi, zbrani na kongresu.

Prvi prenos za širšo javnost, pri katerem jesodeloval, pa se je zgodil 11. oktobra 1958 insicer iz Slovenske filharmonije, prenos radijskezabavne glasbene oddaje s skeči. Za vso ekipo,ki je bila skoraj brez izkušenj, je bil ta prenospovezan z velikimi pritiski. Seveda so ga RTV-jevci pod njegovim vodstvom brez posebnihtežav izpeljali. Tako kot so pod njegovim stro-kovnim vodstvom, sodelavci takratne radiote-levizije Ljubljana izpeljali še mnoge druge.

Naj omenimo le najodmevnejše. Leta 1960se je JRT priključila Evroviziji, RTV Ljubljana paje zanjo prenašala skoke iz Planice. To je bilprvi evrovizijski prenos iz nekdanjeJugoslavije, RTV Ljubljana pa je kljub takratnimskromnim tehničnim zmožnostim prikazalašportne in naravne znamenitosti Slovenijevsej Evropi.

Pri svojem delu je bil Božo Osana zelo strogdo sebe, odgovoren in natančen. Ob koncusvojega dela na televiziji je znanje delil z obi-skovalci naše RTV hiše. Bil je mentor mladimsodelavcem in z velikim veseljem razkazovalobiskovalcem, osnovnošolcem, srednješolcemin študentom, kako nastaja televizijski pro-gram.

Televizijo je jemal kot svojo življenjskosopotnico. Za svoje bogato in neizmerno pri-zadevno delo pa je bil večkrat tudi nagrajen.Za Božom Osano ostaja praznina med pionirjirazvoja slovenske televizije.

Janez Strojan

Draga

Dolores,Za vse nas si

bila kot roža, kivečno cveti in sčasom postaja vselepša. Redko si sesmejala, ko pa sise, je tvoj nasmeh

prinesel posebno toplino. In tvoja dobra voljaje bila vselej nalezljiva; dan je iz mrkega, tur-obnega in zaspanega, s tvojo energijo zasvetilv polnem sijaju. Ni bilo pogosto, zato pa toli-ko bolj dragoceno.

Predvsem pa smo te poznali kot osredoto-čeno in delavno. Še tako zahtevna in nadležnanaloga ti ni bila odveč. Tako kot v življenju titudi v službi ni bilo težko prav nič. Na trenut-ke je bilo strašljivo, ko si, preden smo te splohprosil za nekaj, to že naredila. Tvoj bister in čistum je videl dva koraka naprej in ni se zgodilo,da bi te kaj presenetilo. Nikoli nisi iskala lažjepoti, vedno si iskala pravo pot, pa naj je bila šetako trnova in strma. Tudi bližnjic nisi nikoliubirala, verjela si, da je cilj moč doseči le strdim in poštenim delom. V službo si prihajalaprva in s svojo predanostjo in marljivostjo bilavzor vsem. V uredništvu si bila naša teta izozadja. Nikoli nisi želela biti v ospredju.Pomembno ti je bilo le, da je bilo delo opra-vljeno strokovno, natančno in pravočasno. Leredko kdo je res videl in opazil koliko ti je bilodo programa, ki smo ga skupaj ustvarjali.Koliko napora in truda si vložila, da bi mi vsilahko nemoteno delali. Ni bilo vedno lahko,brez tebe bo veliko težje.

Nikoli se nisi pritoževala kljub temu, da tiživljenje ni prizanašalo in je imelo zate zmerajpripravljeno še kakšno past, še kakšen izziv. Tisi se z vsemi brzicami in čermi borila pogum-no, iz oči v oči. Takoj! Nikoli nisi čakala na bolj-še čase. Dolores bila si pravična, za tvojo krhkozunanjostjo, si skrivala svojo odločnost. Vednospoštljivo, nikoli nesramno, si trdno stala nasvojih stališčih. Zato in zaradi tvoje poštenostije le malokdo prišel v konflikt s tabo. Znala sizgladiti spore; pa ne tako, da si jih pometla

pod preprogo, imela si znanje in izkušnje, da sipoiskala najboljšo rešitev za vse.

Živela si za svoja otroka, družino in moža,včasih tudi zase. Vse si vlagala v boljše življe-nje drugih in težko bi našli koga, ki je bil takonesebičen kot ti. Kako nemoderno v tem času,ko vsi skrbimo zlasti zase. Mogoče si bila tak-šna, ker si že zgodaj spoznala, kaj je v resnicipomembno. Bila si inteligentna, da si to razu-mela. Tudi po tistem tragičnem četrtku si šezadnjič poskrbela za druge. Del tebe Doloresbo nekomu pomagal živeti.

Hvala ti za vse.Draga Dolores, bila si kot roža, ki večno

cveti. V naših srcih in spominu boš cvetela zavedno.

tvoji sodelavci

IvankaPolanec

V 87 –em letu jeumrla dolgoletnasodelavka RadiaSlovenija IvankaPolanec. Delo naradiu je opravljalas srcem, radijske

oddaje je zaznamovala s svojo značilno topli-no glasu, iskrivostjo in neposrednostjo. Radioje bil njena velika ljubezen. Radijsko delo jo jeizpolnjevalo in predana mu je bila, dokler ji jezdravje dopuščalo. Poslušalci se je spominjajopo prepoznavnih in neponovljivih Kmetijskihnasvetih, ki jih je z veliko vestnostjo, skupaj sstrokovnjaki s področja kmetijstva in gozdar-stva, pripravljala kar 24 let. Ivanka je bila sijaj-na tudi v drugih, najbolj pa v servisnih kontak-tnih oddajah, s strokovnjaki o vrtnarstvu.Sodelavce je obsipavala z drobnimi pozor-nostmi. Mnoge je kot mentorica prepeljala čezprve negotove korake radijskega dela.Spoštovali so jo tudi strokovnjaki različnihustanov s področja kmetijstva, gozdarstva,biotehnoloških in veterinarskih znanj, s kateri-mi je sodelovala. Čebelarji so ji podelili statusčastnega člana. Imela je globoke vezi z naravo,rada je imela hribe. Kot radijska novinarka seje najraje odpravila na teren, kjer se je lahkopribližala ljudem in njihovemu življenju.Vedno in povsod je iskala in znala najti iskrenstik z ljudmi, ne glede na njihovo izobrazbo alipoložaj. In zato smo jo imeli radi vsi, ki smo jopoznali.

Jernejka Drolec


in memoriam

ODŠLI V JUNIJU 2015PPE TV SLOVENIJAJOŽE GLAVAN – operativni inženirVLADO DRAŠKOVIČ – snemalecPETER POVH – urednik programa

PPE RADIO SLOVENIJAŠTEFAN GRAH – urednik oddajMATJAŽ CULIBERG – mojster zvoka specialist

PPE REGIONALNI RTV CENTER KOPER-CAPODISTRIABORIS BERTONI – novinar specialist analitik

POSLOVNO IN SPLOŠNO PODROČJEMAJDA GRADIŠAR KOŠIR – sodelavka zajavna naročila

PPE MULTIMEDIJSKI CENTERURŠKA KRIŽMAN – organizatorka izvedbeLAN DEČMAN – novinar urednik

PRIŠLI V JUNIJU 2015PPE TV SLOVENIJADARJA ZUPAN – novinarka specialistkaNINA ANA KASTELIC – organizatorkaizvedbe

PPE RADIO SLOVENIJAPETER MOČNIK – novinarMARUŠA KEREC – novinarkaLUKA PETRIČ – novinarANA KRAUTHAKER – režiserkaMAJA NABERNIK – novinarka dopisnica vSloveniji

OE ODDAJNIKI IN ZVEZENEJC PRAŠNIKAR – gradbeni nadzornik

ODŠLI V JULIJU 2015PPE TV SLOVENIJAANDREJA HAFNER SOUČEK – urednica oddaj

PPE RADIO SLOVENIJAMIHAEL PAŠ – glasbeni urednik voditeljVILJEM NATLAČEN – oblikovalec zvokaTV/RA produkcijeGREGOR PODLOGAR – urednik oddaj

PPE REGIONALNI RTV CENTER KOPER-CAPODISTRIADOLORES HROVATIN DEŽELAK – produ-centka programaPATRICIJ GUNJAČ - receptor

OE GLASBENA PRODUKCIJADRAGAN ĐORĐEVIĆ – priznani solističniorkestrski glasbenik

EKONOMIKA POSLOVANJAZDENKA ZUPANČIČ – referentka za obra-čun RTV prispevka

PRIŠLI V JULIJU 2015PPE RADIO SLOVENIJAERNA STRNIŠA – novinarka specialistkaanalitičarkaJERNEJ POGAČNIK – oblikovalec zvokaTV/RA produkcije

PPE REGIONALNI RTV CENTER MARIBORBORUT KAMPUŠ – napovedovalec voditeljMITJA PURGAJ – oblikovalec zvoka TV/RAprodukcije

OE GLASBENA PRODUKCIJALENART KREČIČ - umetniški vodja radijske-ga plesnega orkestra

MEDIATEKASTAŠ CIZEJ - oblikovalec zvoka TV/RA pro-dukcije

PPE MULTIMEDIJSKI CENTERANDREJ ČEBOKLI - novinar specialistGORAZD KOSMAČ - novinar specialist

ODŠLI V AVGUSTU 2015PPE TV SLOVENIJAJERNEJ PENGOV - snemalec

PPE RADIO SLOVENIJARAJKO DOLINŠEK – športni reporterMARIJA KONČNIK – organizatorka izvedbe

PPE REGIONALNI RTV CENTER MARIBOREDVARD PUKŠIČ – urednik oddaj

OE GLASBENA PRODUKCIJAEVGENIA MURTAZAEVA – tuttistkaAGNESE STALIDZANE – tuttistka

OE ODDAJNIKI IN ZVEZEIZTOK HLAJ – oddajničar specialist

EKONOMIKA POSLOVANJALIDIJA KOS LIPUŠČEK – računovodkinja

PPE MULTIMEDIJSKI CENTERAIDA LJUBIJANKIĆ – oblikovalka TV grafike

PRIŠLI V AVGUSTU 2015PPE TV SLOVENIJAPETRA HAUC – režiserkaOLGA TRATAR – lektorica jezikovna sveto-valka

PPE RADIO SLOVENIJAGREGA SAMAR – oblikovalec zvoka TV/RAprodukcije

ODŠLI V SEPTEMBRU 2015PPE TV SLOVENIJASTANISLAV PROSEN - strokovni sodelavecza CPSMILOŠ JORGAČEVSKI - asistent TV snemalca

PPE RADIO SLOVENIJAIVAN MERLJAK - novinar specialist

PPE REGIONALNI RTV CENTER KOPER-CAPODISTRIAGAJA BELCIJAN - tajnica

TEHNIKA, INVESTICIJE, INŽENIRINGSIMON NOVAK - operativni inženirMATEJ JAKŠA - skrbnik podpore uporabnikom

PRIŠLI V SEPTEMBRU 2015PPE TV SLOVENIJATAMARA ILIĆ – organizatorka izvedbeALENKA MARŠIČ – producentkaALENKA MRŠE - samostojna strokovnasodelavka za trženjeMATJAŽ MEDVEŠEK - novinar urednikTINA MATOH - tajnica režije skript

PPE RADIO SLOVENIJAKATJA KUŽNIK - producentka programaTAMARA GORUP - fonetičarka lektorica

PPE REGIONALNI RTV CENTER MARIBORDAMIJAN KRAJNC - asistent TV in filmske-ga snemalcaBORUT KROIS - asistent TV in filmskegasnemalca

OE GLASBENA PRODUKCIJAMARUŠA BOGATAJ - solistka v radijskemsimfoničnem orkestru - violist in čelistPETRA VIDMAR - solistka radijskega simfo-ničnega orkestra

prišli odšli


V letošnjem letu smo se člani kluba upokojencev RTV lepo in karveliko potepali po naši domovini, malo pa tudi pri naših sosedih.Spomladi smo obiskali tržaško primorje, kjer smo se sprehajali poRilkijevi poti med gradom Miramar in gradom Devin. Na avstrij-skem Koroškem smo hodili po poteh naših davnih prednikov priprestolu na Gosposvetskem polju, na Krnskem gradu in naVrbskem jezeru. V maju smo si v Poljanski dolini ogledali, polegčudovite narave, tudi hotaveljski marmor in tovarno čevljev Alpina.V Brdih smo v junija zobali zrele češnje, da pa ne bi pozabili zgo-dovine, smo si ob 100. obletnici 1. Svetovne vojne ogledali goroSabotin, poslušali o njeni strateški točki in raziskali stoletne kaver-ne, ki so jih gradili pripadniki kar 20 različnih narodov. Bili smotudi na zelo zanimivi in poučni razstavi »1001 izum« na

Gospodarskem razstavišču. Po poletnem premoru smo se podalina naš najvzhodnejši del dežele, kjer smo obiskali Lendavo. Tamsmo si ogledali eno od dveh slovenskih sinagog. Bili smo med prvi-mi, ki so se povzpeli na novi razgledni stolp Vianarium, tisti z dobrokondicijo so odšli peš, drugi pa s pomočjo dvigala. Na vrhu pa smoimeli kaj videti; pogled na štiri države je bil res fascinanten. V okt-obru odhajamo v Brkine, kjer že dolgo nismo bili. Po bliže si bomoogledali Ilirsko Bistrico in grad Prem. Obiskali bomo tudi »sadnocesto« in pokušali sadove narave v vseh agregatnih stanjih. Dokonca leta se bomo zagotovo še družili, saj bomo nekje naBizeljskem praznovali Martina in tudi v decembrskih prazničnihdneh bomo obiskali kakšen novoletni sejem, in to kljub mrazu, kiprihaja. Vabljeni!

upokojencitekst: Mojca Otavnik, foto: Boštjan Kisovec


Upokojenci ostajamo aktivni

razvedrilo


OZNAKA ZAZMERNOPOČASI VGLASBI

ZIDOVIHIŠKA,

MANJŠAZGRADBA

NAŠ PESNIK(FRANCE“OSVITI”)

STRPNOST TROPSKISADEŽ

FIGURA,ZAŠČITNI

ZANK

TIPRUSKEGALETALA

ŠMINKA ZAUSTNICE

ČEŠKINOGOMETAŠ

(TOMAŠ)ZAREBRNICA

KAPLJICAPOKRAJINA

V ITALIJI

RADIJLEPILO ZA

MASKIRANJE

STOJNICANA TRGU

MESTO VJEMNU

PESNICASAMSA

NAJMANJŠIDEL BESEDE

ČEŠKO“DA”

RIMSKADVOJKA

JEZERO VLOMBARDIJI

PRITOKDONAVE

V AVSTRIJINEMŠKI AVTO

ANBTIČNOIME IZ REKE

ANIENE

NIKOKOŠIR

KRAJ PODKRIMOM

BILJARDNAPALICA

RASTLINAZ BODICAMI

ATOM ZELEKTRIČNIM

NABOJEM

SLAVNIVERGILIJEV

EP

GRŠKAČRKA

POKOJNISESTAVIL

JOŽEPETELIN

OKROGLAŠTEVILKA

RUSKO MESTOOB DNEPRU

SODELAVECNA SLIKI


tekst: Maruša Kobal, foto: Matej Kolakovičza naše otroke

Zadnji dan počitnic smo v studiu 2 TV Slovenija četrto letozapored gostili otroke sodelavk in sodelavcev RTV Slovenija, ki soletos prvič prestopili šolski prag.Mali radovedneži so se tokrat pomerili na Igrah brez meja, kjer sose preizkusili v strelu na gol, vlečenju vrvi, pajkovi mreži in iskan-ju modnih dodatkov za Krtico Črtico.

Skupina žiraf in slončkov je bila do zadnje sekunde zelo izenače-na, zato smo se ob koncu odločili, da so zmagovalci prav vsi. V spomin na druženje so otroci prejeli tudi diplome in paketekpresenečenja.

Vsem prvošolcem in ostalim šolarjem RTV Slovenija želimouspešno šolsko leto.

Prvošolčki na igrah brez meja

kričač - rtvslo.si · 2015-10-08 · redakcijo smo zaključili: 09.10.2015 fotografija na...

Documents