KRIz evolucijo celice postajajo vse bolj specializirane in medsebojno odvisne

organizmi postajajo večji

celice izgubijo medsebojen kontakt instik z zunanjim okoljem

Potreben je transportni sitem, ki poveže celice med sabo in z zunanji okoljem.Preko tega sistem celice indirektno vzdržujejo konstantno notranje okolje

Tako se je izoblikoval transportni sistem – žile, srce in transportna tekočina = KRI-Kri ne prihaja v neposreden stik s celicami, ampak z intersticijem, ki obliva celice

-Kri ne prihaja v neposreden stik z zunanjim okoljem, ampak izmenjava poteka prekoepitelnih celic: preko endotela alveolov izmenjava plinov

preko epitela v prebavnem traktu absorpcija hranilnih snovipreko epitela nefrona izločanje odpadnih produktov preko ledvic

Vloga krvi:1. transport: • plinov = dihalna vloga

• hranilnih snovi in odpadnih produktov = nutricijska vloga• toplote = termoregulacijska vloga• hormonov = homeostatična vloga

2. strjevanje krvi : kri mora biti tekoča, da lahko opravlja transportnofunkcijo, obenem pa mora imeti sistem, ki nas zaščitipred izgubo krvi ob poškodbi = sposobnost koagulacije

3. Obrambna vloga : sinteza protiteles, aktivacija proteinov komplementa,aktivacija BKC

4. Pufrska vloga : bikarbonatni pufrski sistem v krvi omogoča uravnavanjepH z dihanjem

Lastnosti krvi:• lepljiva tekočina• kovinski okus• pH je 7.35–7.45• volumen krvi: 5-6l moški, 4-5l ženske• temno rdeča (revna s kisikom) ali svetlo rdeče (bogata s kisikom)• na zraku se strdi

Plazma(55% celotne krvi)

Celičnielementi

Levkociti intrombociti (<1%celotne krvi)

Eritrociti (45%celotne krvi)

Sestava krvi:

1. Krvna plazma: bistra tekočina, ki se izloči iz krvi po centrifugiranju2. Celični elementi : po centrifugiranju krvi se naberejo na dnu epruvete

- tanka belkasta plast pod krvno plazmo – levkociti- spodnja, rdeča plast - eritrociti

Sestava krvi:

1. Krvna plazma:• proteini: albumini, globulini, proteini komplementa, faktorji strjevanja krvi• neproteinske dušikove spojine: urea, mlečna kislina, kreatinin• hranilne snovi: glukoza, ogljikovi hidrati, aminokisline• ioni: Na+, K+, Cl- ,HCO3

-

• plini: kisik, ogljikov dioksid, dušik

Lastnosti celičnih elementov:Živijo nekaj dni – 100dniSe ne delijoObnavljajo se iz kostnega mozga

2. Celični elementi:• eritrociti – rdeče krvne celice (E)– celice brez

jeder in drugih tipičnih celičnih elementov• levkociti – bele krvne celice (BKC) - edine prave

celice v krvi : agranulociti (limfociti, monociti)in granulociti (nevtrofilci, eozinofilci in bazofilci)

• trombociti – celični fragmenti

ERITROCITI (E)- bikonkavne oblike – imajo veliko površino glede na volumen → velika stična

površina za vezavo kisika

Molekula hemoglobina

globin

hem

- napolnjeni s hemoglobinom, ki reverzibilno veže kisik:iz proteina globina (4 verige) in hema, ki vsebuje Fe –vsaka molekula hemoglobina veže 4 molekule kisika –lastnosti vezave opiše disociacijska krivulja

- energijo proizvajajo anaerobno, tako da ne trošijo kisika, ki ga prenašajo

Eritrocit s strani

Eritrocit z vrha NORMOCIT

- po velikosti so večinoma enako veliki –premer 7µm – NORMOCITOZA

- ima veliko plastičnost – sposobnost spreminjanja oblike; to mu omogočaprotein spektrin v membrani - npr. pri prehodu skozi kapilare

ERITROCITI- bikonkavne oblike – imajo veliko površino glede na volumen → velika stična

površina za vezavo kisika

- vsebujejo zelo malo vode

-V membrani so številni proteinski vključki, ki določajo krvno skupino

spremembe v velikosti E v patoloških stanjih:ANIZOCITOZA – E različnih velikosti od majhnih

do velikih, normalne oblikeMAKROCITOZA: povečano število velikih E; 2r > 8µmMIKROCITOZA: povečano število majhnih E; 2r < 6µmPOIKILOCITOZA: E nenavadnih oblik – srpasti, okrogli

ERITROPOEZA = razvoj eritrocitovE nastajajo v kostnem mozgu ploščatih kosti iz izvornih celic, ki še imajojedra – 100 milijonov/min;

Razvojne faze:Izvorna celica

poznihemocitoblast proeritroblast eritroblast eritroblast normoblast retikulocit eritrocit

Sinteza globina vezava hema ločitev od jedra

- po krvavitvi ali pri krajši življenjski dobi se hitrost eritropoeze lahkovečkrat poveča

-Dražljaj za povečano eritropoezo je padec pO2 v krvi, to je kadar sopotrebe organizma po kisiku večje od dobave kisika v tkiva

izločanje eritropoetina v ledvicah

1. stimulira diferenciacijo izvornih celic2. pospeši sintezo hemoglobina v eritroblastih

Nizek pO2 v krvi stimuliraizločanje eritropoetina iz ledvic

Naraste koncentracija eritropoetinav plazmi

Eritropoetin stimulira rdeč kostni mozek

V kri se izločijo novi eritrociti100-120 dni stari eritrocitipostanejo krhki, požrejojih fagociti v jetrih, vranici;Hemoglobin se razgradi

RAZPAD ERITROCITOV

-ker nimajo jedra, se nemorejo deliti

-po 100 do120 dneh propadejo

-razgradijo jih fagociti

-del razkrojkov se ponovnouporabi za eritropoezo

-neuporabni presnovki seizločijo kot sterkobilin zblatom

Fe se shrani v oblikiferitina in hemosiderinav jetrih

Aminokisline

Fe se veže na transferin in se iz jetersprosti v kri, potuje v kostni mozek,kjer je na voljo za eritropoezo

hemoglobin

Hem globin

bilirubin

Bilirubin se iz jeter izloči z žolčem v prebavnitrakt, bakterije v prebavnem traktu garazgradijo v starkobilin, ki se izloči z blatom

Hranilne snovi: aminkisline,Fe, vitamin B12, folna kislinase absorbirajo iz prebavnegatrakta v kri, kjer so na voljo zaeritropoezo

plasma (55%)

red blood cells(5-6-million /ml)

white blood cells(5000/ml)

platelets

DOLOČANJE KRVNE SLIKE1. Hematokrit Ht = volumski delež eritrocitov v krvi

a. Odvzem krvi iz kubitalne veneb. S krvjo napolnimo heparizirano epruveto za centrifugiranjec. Centrifugiramo 10min s 1000g

Plazma(55% celotne krvi)

Celičnielementi

Levkociti intrombociti (<1%celotne krvi)

Eritrociti (45%celotne krvi)Ht=Veritrociti/ Vkrvi ~ 0,45

Pri odraslih je ta vrednost stalna, in se poveča le kot adaptacija na bivanje v višinahPri novorojenčkih je Ht 10% višjiPri otrocih je Ht 10% nižjiVenska kri ima drugačen Ht kot arterijska ali kapilarna.VISKOZNOST krvi = notranje trenje v krvi - je odvisno od Ht (večji Ht večja

viskoznost, odvisnost je eksponentna)

2. Koncentracija hemoglobina [Hb] = koliko g Hb je v 1litru krvia. Odvzem krvib. S krvjo napolnimo kiveto, v kateri so značilni reagenti (npr.

Na dezoksilat, Na nitrit in Na azid) → vzorec krvi se obarvac. S spektrofotometrom merimo absorpcijo svetlobe v obarvanem

vzorcu pri določeni valovni dolžini, spektrofotometer določikoncentracijo

[Hb] = 120-150g/l za ženske[Hb] = 140-180g/l za moške[Hb] > 110 od 3mesecen do 15let

ANEMIJA = nizka koncentracija Hb v krvi[Hb] < 115g/l pri ženskah[Hb] < 135g/l pri moških

Do anemij pride zaradi: a. zmanjšane produkcije E v kostnem mozgub. povečane izgube E (krvavitve)c. povečanega propadanja E

Najpogostejše anemije:a. anemija zaradi pomanjkanja železa: -premalo Fe v hrani

- nezadostna absorpcija Fe iz GIT- kronično izgubljanje krvi

OBRAT Fe V TELESU• v telo ga dobimo s hrano (meso, jetra,

jajca, zelena zelenjava, sadje)• HCl v želodcu ga spremeni v fero obliko

ki jo lahko absorbiramo v jejunumu induodenumu

• boljšo absorpcijo omogoča tudiprisotnost C vitamina

• po krvi se prenaša vezan na plazemskiprotein TRANSFERIN

• shranjuje se v vranici, jetrih in kostnemmozgu kot FERITIN ali HEMOSIDERIN

• Fe, ki se sprosti ob propadu eritrocitov,se v glavnem ponovno uporabi

Najpogostejše anemije:

b.megaloblastna anemija: v krvi so nenavadno veliki E-megaloblasti,nastajajo zaradi pomanjkanja vitamina B12 in folne kisline, ki sta potrebnaza normalno eritropoezo

VITAMIN B12• v telo ga dobimo s hrano živalskega izvora (pomanjkanje pri striktnih

vegetarjancih)• absorbira se ob prisotnosti intrinzičnega faktorja IF, ki ga izloča

želodčna sluznica ( avtoimuna atrofija želodčne sluznice, ki ne proizvajaIF → perniciozna anemija; gastrektomija)

• po krvi se prenaša vezan na plazemski protein• skladišči se v jetrih, zaloge lahko zadoščajo za več letFOLNA KISLINA• v telo jo dobimo s hrano živalskega ali rastlinskega izvora, ki ni toplotno

obdelana (toplota jo razgradi)• za njeno delovanje je potrebna prisotnost C vitamina• antagonisti folne kisline (antimitotska zdravila) → nujno nadomeščanje• skladišči se v jetrih, zaloge zadoščajo za nekaj tednov

Najpogostejše anemije:

c.hemolitična anemija: povečana hemoliza E zaradi nekega patološkegavzroka; nastajanje novih eritrocitov ne dohiteva hitrosti razpadanja E

pri dedni bolezni – sferocitozi = spremenjena celična membrana E, okrogli Esrpastocelična anemija = srpasta oblika E

d. aplastična anemija : zmanjšano nastajanje E v kostnem mozgu, čeprav jev telesu dovolj Fe, vitamina B12 in folne kisline

dedna obolenjapropad kostnega mozga zaradi izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju

3. Število eritrocitov v litru krvi (n)a. Odvzem krvib. Kri razredčimo in jo vstavimo v hemocitometerc. Z elektronskim števcem ali s štetjem pod mikroskopom določimo

koncentracijo E

n = 3,9-5,6 1012 /l za žensken = 4,5-6,5 1012 /l za moške2% je retikulocitov, njihovo število se poveča pri povečani eritropoezi

ERITROCITOZA = POLICITEMIJA - povečano število E v krvipri novorojenčkih,pri ljudeh, ki živijo v velikih višinah (treningi športnikov)krvni doping pri športnikih – transfuzija lastnih E

več O2 pride v organizem - dobropoveča se viskoznost krvi – slabo- večja obremenitev srca

4. OSTALI HEMATOLOŠKI INDEKSIa. povprečni volumen E – MCV= Ht/n

b. povprečna količina hemoglobina v E – MCH = [Hb]/n

c. povprečna koncentracija hemoglobina v E – MCHC = [Hb]/ Ht

Normalne vrednosti OdstopanjaMCV 80-95 fl (10 -15 l)

normocitimikrocitimakrociti

MCH 27-34 pg (10 -12 g)normokromni

hiperkromnihipokromni

MCHC 20-35 g/dl

5. HITROST SEDIMENTACIJE

-Če razredčeno kri z dodanim sredstvom proti strjevanju pustimo stati vpokončni epruveti, se E začnejo posedati, nalagajo se en na drugega intvorijo stebričke

-Hitrost nastajanja stebričkov je tem večja, čim večja je koncentracijanekaterih proteinov v plazmi (fibrinogena, globulinov, proteinov ki sopovezani z vnetjem ali malignimi obolenji)

-ESR = izmerimo višino stolpca plazme (bistre tekočine), ki nastane nadcelicami v eni uri

- Normalne vrednosti: 5-10 mm/h za ženske1-5 mm/h za moškes starostjo te vrednosti naraščajo

-Patološke vrednosti: nad 12mm/hpri kroničnih vnetjih tudi 100mm/h

HITROST SEDIMENTACIJE

1.normalna hitrost sedimentacije2.Normalna hitrost sedimentacije s povečano hemolizo3.Nejasna meja med eritrociti in plazmo pri retikulocitozi4.Belo obarvana krvna plazma pri hudi levkocitozi5.Pospešena hitrost sedimentacije po mastnem obroku6.Pospešena sedimentacija in ikterična krvna plazma7.Ni sedimentacije pri hudi policitemiji8.Velika hitrost sedimentacije pri malignih obolenjih

LEVKOCITI (BKC)- jih je okoli 4-11 • 109/l krvi, to pomeni na 1BKC 1000 E in predstavlja le

manjši del vseh BKC v telesu. Nahajajo se še v tkivih.- Iz krvi izstopajo v kapilarah z DIAPEDEZO- ob rojstvu je število BKC v litru krvi podvojeno- BKC delimo glede na zrnatost (granularnost) citoplazme, glede na

obarvanje teh zrnc in glede na obliko jeder-DIFERENCIALNA BELA KRVNA SLIKA : kri analiziramo glede na količinoposameznih tipov BKC

-LEVKOCITOZA = koncentracija BKC nad normalo – normalen odziv nabakterijsko infekcijo

-LEVKOPENIJA = koncentracija BKC pod normalo-AGRANULOCITOZA – v krvi ni granulocitov-ni telesne obrambe

proti bakterijskim infekcijam

Koncentracija v krvi (• 109/l krvi) % vseh BKC

nevtrofilci 2,0-7,5 40-75

eozinofilci 0,04-0,4 1-6

bazofilci 0-0,1 0-1

monociti 0,2-0,8 2-10

limfociti 1,5-4,0 20-45

LEVKOCITNI ANTIGENI1. Specifični za levkocite

2. Prisotni tudi na membranah drugih telesnih celic:- HLA = human leucocyte antigen

• so gensko določeni• se določajo pri tipizaciji tkiv za transplantacijo = HLA

kompatibilnost presadka• so glavni histokompatibini kompleks

celice ubijalke

Pluripotentnahematopoetska celica

Limfoidna vrsta

matična celica

diferencirane matične celice

megakarioblast

megakariocit

Mieloidna vrsta

limfociti B

limfociti T

eritrocit trombociti nevtrofilec monocit bazofilec eozinofilec limfocit

eritroblast

retikulocit

RAZVOJ LEVKOCITOV (LEVKOPOEZA)-Leukopoezo stimulirajoCITOKINI:1. INTERLEVKINI

2. STIMULIRAJOČIFAKTORJI

ki jih izločajo T limfocitiin makrofagi

BKC - GRANULOCITI1. nevtrofilci: - jih je največ

- zrna v citoplazmi se obarvajo vijolično z nevtralnimi barvili- imajo razčlenjeno jedro- se ameboidno gibajo- so fagociti- imajo pomembno vlogo pri vnetju- odstranjujejo komplekse antigen-protitelo iz tkiv = tkivni mikrofagi- fagocitirane substance metabolizirajo brez prisotnosti kisika

2. eozinofilci: - vsebujejo velike acidofilne granule, ki se obarvajo rdeče- jedro ima običajno dva lobusa- fagocitirajo- pomembni so pri obrambi pred paraziti

3. bazofilci: -velike bazofilne granule, ki se obarvajo modro- granule vsebujejo HISTAMIN – substanca, ki se sprošča pri vnetju,

povzroča vazodilatacijo, padec krvnega tlaka, zvišanje HR, srbenjein privablja druge BKC s kemotakso – je udeležen priANAFILAKTIČNIH REAKCIJAH

- granule vsebujejo tudi HEPARIN, ki preprečuje strjevanje krvi- jedro ima 2-3 lobuse in ima obliko U ali S

BKC - AGRANULOCITI- Nimajo vidnih citoplazemskih granul- Delimo jih na monocite in limfocite

1. MONOCITI- velike celice- veliko ovalno jedro leži necentralno- veliko mitohondrijev- veliko lizosomov- drobne azurofilne granule- fagocitirajo bakterije, parazite- po 2-3 dneh zapustijo krvni obtok, potujejo v tkiva, kjer se

spremenijo v tkivne makrofage- pomagajo limfocitom pri prepoznavanju antigenov- proizvajajo specifične antigene

Najdemo jih povsod tam, kjer pride telo v stik s tujki – sestavljajoretikuloendotelni sistem (RES):

- v limfnih žlezah,- v pljučih ( alveolarni makrofagi),- v jetrih (Kupfferjeve celice)- v vranici,- v kostnem mozgu

BKC - AGRANULOCITI2. LIMFOCITI

-okrogle celice z velikimi okroglimi jedriLIMFOCITI T:• dozorijo v timusu: limfatično tkivo nadsrcem, pred požiralnikom, velik pri otrocih,atrofirapri odraslem

• sodelujejo pri celični imunosti (protibakterijam, virusom, parazitom, glivam,transplantatom)• večina – 80% vseh limfocitov• nalagajo se v sekundarnih limfatičnihorganihLIMFOCITI B:

• dozorijo v kostnem mozgu• diferencirajo se v plazmatke• sintetizirajo protitelesa (imunoglobulini:

IgG, IgA,IgE)• sodelujejo v humoralni imunosti• nalagajo se v sekundarnih limfatičnih organih

kostni mozeg

matičnacelica

timus

limfocitnamatičnacelice

limfatično tkivo

timus ščitnicatrahea

LIMFATIČNI ORGANI1. PRIMARNI: kostni mozek, timus2. SEKUNDARNI: bezgavke, mandlji,

vranica, skupki limfatičnega tkiva včrevesu (Payerjevi poloji)

skupki limfocitovin makrofagov bezgavke

vdor antigenav telo

celična imunost(nastanek specifičnih

senzibilizirajočih limfocitov T)

humoralna dejavnost(pojavljanje specifičnih protiteles)

IMUNOSTImunost = sposobnost telesa, da se upre organizmom in

toksinom, ki bi delali škodo telesu

Antigeni: bakterije, virusi, paraziti

IMUNSKI SISTEM

Dva tipa imunosti glede na čas razvojaPrirojena, nespecifična:- reagira hitro- glavni mehanizem je vnetje-Sestavljata ga primarna in sekundarna pregarda:1. primarna pregrada: koža, sluznice (HCl v želodcu uniči

večino mikrobov) – prepreči vdor tujkov v telo2. sekundarna pregrada: v krvi so lizocimi, proteini

komplementa, fagocit in limfociti T ubijalci- prepreči, da bi se tujki razširili po telesu

Pridobljena, specifična:-reagira počasneje-ima spomin

je sistem, ki:-Prepozna specifične tuje snovi-Jih imobilizira, nevtralizira ali uniči-Poveča vnetni odgovor in aktivira komplement

SPECIFIČNA IMUNOST

Delimo jo v :1. Humoralno imunost

- povzroči nastajanje protiteles- protitelesa nastajajo v limfocitih B (plazmatke)- protitelesa se nahajajo v ekstracelularnio tkočini innapovršini B limfocitov

- uničuje napadalce, preden ti vstopijo v celice telesa2. Celično imunost

- nosilci so celice ubijalke- nosilci so T limfociti, ki prepoznajo antigene na

površini celic: celice T pomagalkecitotoksične celice

- limfociti T spodbudijo delovanje limfocitov B,makrofagov, nevtrofilnih granilocitov

- uničujejo napadene celice

Trostopenjski sistem imunskega odziva:

razmnoževanje limfocitov,nastajajo efektorske celice

in spominski limfociti

vezava antigenana makrofage

izpostavitev antigena limfocitom

uničenje antigena ali pojavspecifične neodzivnosti,

tolerance na antigen

MultipotentnaIzvorna celica

PrekurzorskiT limfocit

Celica ubijalkaCelica, pokrita s protitelesi

Citotksični T limfocitCelica z antigeni, ki jih T limfocitprepozna za tuje

T pomagalka

MultipotentnaIzvorna celica

Potovanje

ubijanje

ubijanje

Timus

izločanjecitokinov, kiaktivirajo šeostale celiceimunskegaodziva

Vezava na celicez določenimi antigeni

stimultrajolevkopoezo

CELIČNA IMUNOST:1. Celice ubijalke2.T limfociti:

diferencirajo se va. Citotoksične limfocite Tb. Celice T pomagalke

CELIČNA IMUNOSTHUMORALNA IMUNOST

prvi stik zvirusnimantigenom

drugi stik zvirusnimantigenom

Z antigenomaktivirani Blimfociti senamnožijo

Diferencirajo sev plazmatke, kiizdelujejo protitelesa

Ob ponovnemstiku z antigenomse protitelesaIzločijo v kri

Protirelesauničijovirus

B limfociti T limfociti

Z antigenomaktivirani Tlimfociti senamnožijo

Nekateri se diferencirajoV citotoksične celice

Ob ponovnemstiku z antigenomse T limfocitiIzločijo v kri

Virusni antigen na okuženi celice

Normalni antigen na okuženi celice

okuženacelica

uničenjeokužene celice

CELIČNA IN HUMORALNA IMUNOST

TROMBOCITI- najmanjši celični elementi v krvi

- brez jeder, diskaste oblike

- jih je 150-400 • 109/l krvi (TROMBOCITOPENIJA – premalotrombocitov; TROMBOCITOZA – preveč trombocitov)

- ime pove da sodelujejo pri tvorbi krvnega strdka – trombusa –trombocitni čep ali primarni krvni strdek

- cepijo se od megakariocita v kostnem mozgu: razvoj traja 10 dni

- V krvnem obtoku živijo okoli 10 dni

- nastajanje stimulira TROMBOPOIETIN, ki nastaja v jetrih in ledvicah

- 2/3 trombocitov je v krvi, 1/3 pa v vranici

- razpadejo s fagocitozo v jetrih in vranici

TROMBOCITI

- vsebujejo ostanke GA in gER, ki sintetizirata različne encime, histaminin serotonin in hranita zaloge Ca++

- na površini imajo antigene za prepoznavanje kolagena, adrenalina - nujnaza sposobnost ADHEZIJE in AGREGACIJE

- Na njihovi površini se aktivirajo faktorji koagulacije: X in protrombin

- V citoplazmi je dobro razvit sistem kontraktilnih filamentov –aktin,miozin, TROMBOSTENIN – pomemben pri retrakciji krvnega strdka

VLOGA TROMBOCITOV:1. V trombocitni fazi strjevanja krvi2. Shramba Ca++ , ki je potreben za fazo koagulacije pri strjevanju krvi3. izloča protein fibrin stabilizirajoči faktor – utrdi krvni strdek4. Tvori ADP- ima encimske sisteme za sintezo in številne mitohondrije5. Ob propadu sprošča histamin in serotonin, s tem vpliva na gladke mišice6. Preskrbujejo žilni endotel s hranilnimi snovmi7. Izločajo rastni faktor (PDGF-platelet derived growth factor)), ki

povzroča obnovo gladkih mišic v žilni steni →zdravljenje poškodovanežilne stene

zrelnevtrofilec

venski sinus

zarodna celica

eritroblastizgubijedro

makrofag

monocit

limfocit

zarodna celica

megakariocit

trombociti

zrel eritrocit

stroma

razvoj eritrocita

razvoj nevtrofilca

celica strome

ZORENJE KRVNIH CELIC V KOSTNEM MOZGU

HEMOSTAZA- Zapleten sistem dogodkov in reakcij, ki

zaustavijo krvavitev

- Sestoji iz štirih faz:1. ŽILNA FAZA – takojšnjavazokonstrikcija = refleks gladkih mišic,zmanjša se tok krvi skozi to žilo;pri majhnih žilah imajo zavazokonstrikcijo velik pomen trombociti,ki izločajo tromboksan A2

2. TROMBOCITNA FAZA – nastanekprimarnega krvnega strdka na mestupoškodovane žile (beli strdek)3. KOAGULACIJA – nastane dokončnikrvni strdek iz fibrinske mreže in v njejujetih krvnih celic, eritrocitov (rdečistrdek)4. FIBRINOLIZA – encim plazminrazgradi krvni strdek

fibrinska nit

trombocit eritrocit

PREGLED HEMOSTAZE IN ZAZDRAVITEV ŽILNE STENEPoškodbažilnestene

zaceljenažilnastena

Razgaljenkolagen

Izloči setkivni faktor

vazokonstrikcija Koagulacijskakaskada

Adhezija inaktivacijatrombocitov

Agregacijatrombocitov-primarni krvni strdek

začasnahemostaza

Nastanektrombina

Konverzijafibrinogenav fibrin

Plazminraztapjafibrin

Strdekse raztopi

Mehanizmiobnove tkiva

Sekundarnikrvni strdek

TROMBOCITNA FAZA1. Razgaljen kolagen iz poškodovane

žilne stene izloča vonWillenbrandov faktor, ki veže nasetrombocite – ADHEZIJA

2. Iz trombocitov se izbočijopsevdopodiji

3. Stik s kolagenom aktivira izločanjekemotaktičnih snovi iz trombocitov:ADP – pospešuje agregacijo,serotonin – sproži vnetjekalikrein – sodeluje v koagulaciji,tromboksan A2 – pospeši agregacijoin vazokonstrikcijo

4. Te difundirajo v kri5. Na mesto poškodbe pride še več

trombocitov (zaradi ADP,tromboksana A2) - AGREGACIJA

6. Trombociti se sprimejo in tvorijotrombus

agregacijatrombocitov Sproščanje

trombocitnihfaktorjev

Kolagen adhezirain aktivira trombocite

Aktivacijnovihtrombocitov

KOAGULACIJA = strjevanje krvi- Iz primarnega strdka nastane netopen

krvni strdek – sekundarni krvni strdek- Zanjo so odgovorni proteini v plazmi,

nujna je prisotnost Ca++

- Poteka po dveh poteh:a. intrinzični poti – sprožijo jokoagulacijski proteini v plazmi ob stiku skolagenomb. ekstrinzični poti – sproži jo tkivnifaktor iz poškodovanih celic

- Končne tri reakcije skupne v obeh poteh:1. nastanek PROTROMBIN AKTIVATORJA

2. konverzija protrombina v TROMBIN

3. trombin katalizira pretvorbo fibrinogena vfibrin, ki je topen, z retrakcijo pa sespremeni v netopno obliko

Poškodbažilne stene

Tvorbatrombusa

Dokončnikrvnistrdek

kolagen trombociti fibrin

Koagulacija

-Stik plazme skolgenom-Snovi, ki jihizloča•poškodovano

tkivo• trombociti

Ca++

in proteinistrjevanjakrvi v plazmi– faktorjikoagulacije

nastanekPROTROMBINAKTIVATORJA

PROTROMBIN TROMBIN

FIBRINOGEN(topen)

FIBRIN(netopen)

-

KOAGULACIJA1. INTRINZIČNA POT- ko krvna plazma pride v stik s

poškodovanim endotelom žilnestene, kolagenom ali s steklom

- Odvija se na površini agregiranihtrombocitov

- Ob stiku se aktivirajo koagulacijskiproteini v plazmi – to so proteaze,od faktorjev koagulacije odcepljajoproteinske delčke in jih s temaktivirajo

- Nujna je prisotnost Ca++

- Je kaskada cele vrste takih reakcij2. EKSTRINZIČNA POT- Sprožilna dejavnika se sproščata iz

poškodovanih tkivnih celic:a.tkivni faktor (TF),

b. Ca++ ioni- Nastane kompleks TF/VII- Ta aktivira faktorja IX in X

→ se združi z intrinzično potjo

FAKTORJI KOAGULACIJE

I. FibrinogenII. ProtrombinIII.TF tromboplastinIV. Ca++

V. Libilov faktorVII. ProkonvertinVIII. Antihemofilični faktor AIX. Antihemofilični faktor BX. Stuart-Powerjev faktorXI. Plazemski tromboplastinXII. Hagemanov faktorXIII. Stabilizator fibrina

nefunkcionalni, če ni prisotenvitamin K

onemogoči delovanje vitaminaK v jetrih

Antagonisti vitamina K (warfarin)=ANTIKOAGULANTI

FIBRINOLIZA=sistematično in postopno raztapljanje krvnega strdka med

celjenjem žilne stene,- poteka počasneje od koagulacije- fibrin razpade, razpadne produkte uničijo fagociti- omeji koagulacijo le na mesto poškodbe- prepreči nalaganje odvečnega fibrina

MEHANIZEM FIBRINOLIZEproteolitični encim PLAZMIN kemijsko razgradi fibrin:

A:Aktivatorji plazminogena B:inhibitorji plazmina

Plazminogen Plazmin

Fibrin,fibrinogen

peptidi,Produkti razgradnje

PROTEOLIZA

TRANSFORMACIJA

UČINEK

FIBRINOLIZAA.Aktivatorji plazminogena aktivirjo prekurzor plazmina-

plazminogenPLAZMINOGEN: •se sintetizira v jetrih

•je v plazmi in v drugih telesnih tekočinah•ima veliko afiniteto za fibrin in se na njegovipovršini absorbira v krvni strdek

1. INTRINZIČNI aktivator- plazemski aktivatorplazminogena, aktivira ga proaktivator, ki nastane v okvarjenihendotelnih celicah

2. EKSTRINZIČNI aktivator- tkivni aktivator plazminogena,ki nastaja v epitelnih celicah nekaterih tkiv, npr. urokinaza vledvičnih tubulnih celicah3. EKSOGENI aktivator-streptokinazaB. Inhibitorji plazmina:- zavirajo fibrinolizo•inaktivatorji plazmina: antiplazmin in makroglobulin•inhibitorji plazminogen aktivatorja• trombin – aktivira trombin activated fibrinolysis inhibitor

krvavitev strjevanje

Hemostatsko ravnotežje

Naravni antikoagulanti- v krvi so prisotni naravni inhibitorji vseh faktorjev koagulacije– inaktivirajo kaskadne produkte– nadzorujejo koagulacijo1.antitrombin:•pomanjkanje pomeni povečano tveganje za nastanek žilne tromboze•znižan pri nosečnicah•znižan pri uživanju estrogenskih kontraceptivov2. tFPI =(tissue factor path inhibitor) zavira ekstrinzično pot•v trombocitih in plazmi•inaktivira tkivni faktor, Xa in VIIa3. protein C, protein S•inaktivira faktorje V in VIII → zaustavi nastajanje trombina

TESTI HEMOSTAZE1. TEST ŽILNE FAZE =- čas krvavitve: 3-8min- z lanceto zabodemo ušesno mečico in se je vsake 15s dotaknemo mestavboda s filtrirnim papirjem, dokler ne papirju ni več madeža.

2. ŠTEVILO TROMBOCITOV3. TEST KOAGULACIJE- koagulacijski čas: 10-12min: kri iz prstne jagodice damo v nehepariziranostekleno kapilaro in vsakih 30s odlomimo del kapilare dokler se izodlomljene kapilare ne potegne nitka –strjena kri

- parcialni tromboplastinski čas PTT – meri intrinzično pot – od XII dofibrina - <34s

- protrombinski čas PT – meri ekstrinzično pot – od TF/VII do fibrina –10-12s

- trombinski čas TT (tudi TCT - thrombin clotting time)– čas, v katerem izfibrinogena nastane fibrin, če v vzorec krvi dodamo trombin; TT = 5s;Uporablja se za nadziranje učinkovitosti antikoagulantne terapije;če je antikoagulantna terapija uspešna je TT=10-15s

4. TEST FIBRINOLIZE- prisotnost razpadnih produktov fibrina v krvi

SREDSTVA PROTI STRJEVANJU KRVII.ANTIKOAGULANTI:1. Preprečijo strjevanje krvi – preprečujejo nastanek trombina2. Preprečijo nastanek strdka in njegovo širjenje3. Inhibirajo trombopoezoa. HEPARIN

-zelo učinkovit antikoagulant- ne apliciramo ga oralno, ker ga prebavni encimi razgradijo- inhibira delovanje trombina

b. Pomanjkanje vitamina K- je v rastlinski in živalski hrani- sintetizirajo ga bakterije v debelem črevesu- pomanjkanje se pojavi pri hudi anoreksiji ali pri antibiotični terapiji- je vitamin topen v maščobah zato je za njegovo absorpcijo nujnaprisotnost LIPAZ v GIT: normalna sekrecija žolča in pankreasa

- zaloge zadoščajo za mesec dni- delovnje antagonistov vitamina K (warfarin, marivarin, dikumarol)

II. PROTITROMBOCITNE SNOVI- Aspirin – inhibira delovanje tromboksana A2 in s tem prepreči

agragacijo trombocitovIII. FIBRINOLITIČNA SREDSTVA- Streptokinaza – stimulira nastajanje plazmina

KRVNE SKUPINE:1.ABO sistem- določajo ga trije različni antigeni - aglutinogeni - na membrani E (A, B in

H), ki jih najdemo tudi na membrani BKC, trombocitov, drugih celic- H antigen ponavadi zanemarimo, ker ima majhno antigensko aktivnost,

imajo ga tisti s krvno skupino O-So glikoproteini-Nastajati začno v 6.tednu fetalnega razvoja-dedovanje je kodominantno (AB) in dominantno (AH, BH,A in B dominantna)-v plazmi so prisotna protitelesaneodvisno od senzibilizacije– protitelesa proti ABH antigenomimenujemo AGLUTININI – so IgM

proteini, ki jih izdelujejo plazmatke- aglutinini ne prehajajo placente- normalno koncentracijodosežejo v prvem letustarosti otroka

- Pri napačni transfuziji pridedo zleplanje eritrocitov preko

antigenov in protiteles

Krvna grupaFENOTIP

%populacije GENOTIP antigeniProtitelesa

v plazmiSerumskareakcija

Anti-A Anti-BAB 3 AB A and B / + +B 9 BB, BO B antiA – +A 42 AA, AO A antiB + –O 46 OO None antiA, antiB – –

DEDOVANJE KRVNIH SKUPIN:

A in B : kodominancaA in H, B in H : dominanca

AGLUTINACIJA:= zlepljanje E kadar pridejo v stik aglutinogeni na membrani E z ustreznimi

aglutinini (protitelesi)- Sledi hemolizaDOLOČANJE KRVNE SKUPINE:-Uporabimo pripravljena seruma: antiA in antiB-V oba seruma primešamo vzorec krvi-Opazujemo aglutinacijo

TRANSFUZIJSKA REAKCIJA:-Povzročajo jo vedno protitelesa v krvni plazmi prejemnika transfuzije, kireagirajo z dajalčevimi eritrociti

-Zmanjšana sposobnost krvi za prenos kisika-Zlepljeni E spremenijo tok krvi – zamašijo mikrožilje-Hemolizirani E izločijo hemoglobin, ki se odlaga v ledvica →ledvičnaodpoved

TRANSFUZIJA KRVI:-Kri za transfuzijo naj bo ABO in Rh skladna-Neposredno pred transfuzijo vedno opravimo testmedsebojne skladnosti : donorsko kri z določeno krvno skupino

pomešamo s prejemnikovo plazmo in opazujemo aglutinacijo – transfuzija jevarna, če ni aglutinacije

prejemnikovaE plazmadajalca

SkupinaOAnti A,B

SkupinaAantiB

SkupinaBantiA

SkupinaAB

Skupin 0 - - - -Skupina A + - + -Skupina B + + - -Skupina AB + + + -

UniverzalniprejemnikUniverzalni

dajalec

Rh FAKTOR:-Rh antigen (D antigen) na membarni E = Rh pozitivno (83% populacije)-Ni D antigena na membrani E = Rh negativno (17% populacije)-Rh antigen je specifičen za E-Pri Rh negativnih normalno v plazmi ni protiteles proti D antigenu-Protitelesa proti D antigenu pa pri Rh negativnih začnejo nastajati takrat,

ko njegova kri pride v stik z D antigeni na E Rh pozitivne krvi =SENZIBILIZACIJA:

- Pri transfuziji z Rh pozitivno krvjo- kadar je Rh negativna ženska noseča z Rh pozitivnim otrokom – zlasti

pri porodu se lahko zgodi, da otrokovi eritrociti pridejo v maminocirkulacijo – sprožijo tvorbo antiD protiteles v mamini krviPosledice: A. prva nosečnost: protiteles je malo, ne ogrožajo otroka

B. druga nosečnost, mati je senzibilizirana – protiteles jelahko toliko, da začnejo prehajati placento inhemolizirajo otrokove eritrocite (nujna je transfuzije šepred rojstvom, pri blažjih hemolizah takoj ob rojstvu)

- obstaja zdravilo RhoGAM, ki mater zaščiti pred senzibilizacijo- PLAZMAFEREZA – postopek izločanja antiD protiteles iz krvne

plazme matere-Pri transfuziji krvi upoštevaj vedno tudi Rh skladnost