r

Č E L O S L A V N O S T N E G A S P R E V O D A

Pismo udeležencev mladinskega festivala pred­sedniku Republike

Narodi in mladina Jugoslavije praznujejo Tvoj 67. rojstni dan v letu, ki je hkrati pomemben datum naše revolucionarne Partije in po­meni za vse nas veliko zmago in izponitev idealov proletariata. Dvajset tisoč mladine, zbrane na V. tradicionalnem mladinskem fe­stivalu Bratstva in enotnosti v Kranju, središču industrijske Go­renjske, kjer je, kakor širom po naši domovini geslo o Bratstvu in enotnosti postala stvarnost, Te, naš ljubljeni TITO, toplo pozdravlja­mo in Ti želimo trdnega zdravja.

Prejmi srčne pozdrave Srbov, Šiptarjev, Hrvatov, Makedoncev, Črnogorcev, Madžarov, Italijanov, Turkov, Slovencev in druge v brat­stvo združene mladine, zbrane na V. mladinskem festivalu.

Kranj, 24. maja 1959.

Udeleženci V. tradicionalne­ga mladinskega festivala Bratstva in enotnosti

Krepitev t r t t povezanosti jugoslovanske m i n * a i toii dan festivala „Bratstvo-enotnost" - 10.000 mladin? v paradi mladosti - Preko 30.000 ljudi na zborovanju

Kranj, 24. maja. Zadnji dan 5. mladinskega festivala »Bratstvo-enotnost«

v Kranju je bil končan danes dopoldne s svečano parado mla­dosti, ki se je pričela ob 9. uri. V njej je sodelovalo okoli 10.000 mladincev in mladink iz Bitolja, Prištine, Niša, Subo­rce, Slavonskega Broda, Bosanskega Samca, Reke, Gornje Radgone, Nikšiča, Kranja, Tržiča, Jesenic, Škofje Loke, Ble­da, Bohinja, Radovljice, Železnikov, Zirov, Ljubljane, Celja, Gorice, Kopra, Maribora, Murske Sobote in Novega mesta.

Po končani paradi mladosti je bilo pred Gimnazijo Kranj svečano mladinsko zborovanje, ki se na je udeležilo preko 30.000 Kranjčanov in okoličanov. Zborovanja, ki ga Je otvo-r U predsednik OK LMS Kranj Zdravko Krvlna, so se kot 9»»tje udeležili tudi član IK CK ZKS Boris Ziherl, sekretar Glavnega odbora SZDL Slovenije Franc Klmovec - Žiga, pred­sednik CK LMS Tone Kropušek, podpredsednik Zveze sindi­katov Slovenije Leopold Krese, sekretar CK LMS Stane Kranjc, sekretar OK ZKS Kranj Franc Popit, predsednik OLO Kranj Vinko Hafner in drugi. Na zborovanju sta govorila Franc Popit in Stane Kranjc, ki sta predvsem poudarila pomen te •nogočne manifestacije bratstva in enotnosti jugoslovanske niladine. Za tem so prebrali brzojavko, ki so jo udeleženci festivala poslali predsedniku republike tovarišu Titu. Zboro­vanje je bilo zaključeno ob 10.30 uri.

Bo 1

Tak*'' R e nekdo in se neprizadeto nasmehne. VSQ<J ° S o v c e r a J modrovali po- Ura je devet. Godtba ljudske mi-SU v 1 1 3 C e s u - P " kosilu, na ple- lice igra nasproti tribune. Sonce

^ Savskem logu. Bo ali ne bo? pripeka, tribuna se polni z go­sti . . . med njimi se prerivajo »vsi­ljivi« fotoreporter'ji in novinarji.

v Čaj?

Po d a t l vreme! Vsaj jutri, zadnji bj ^ . Z a 'svečano parado mladosti, »E, vidiš j ih , dolaze!« Prijatelj

t e »i*l o val o

Nebilj od š ip tarskega dnevnika »Relindja« pokaže z roko proti Pokojninskemu zavodu. Na čelu grb F L R J in okoli njega grbi vseh ljudskih republik. Za njim slika maršala Tita, zastave, postavni mladinci in mladinke, za njimi godba, pa spet zastave, prapori.

Od devete pa tja do desete ure so korakali mimo tribune. Najprej predstavniki mest, nato taborniki, telovadci, strelci, atleti, planinci, judoisti, za njimi namizni tenis, rokomet, tenis, odbojka, košarka , nogomet, smučarji , kegljači , pred-vojaška vzgoja, ljudska tehnika, kolesarji, avto-moto, modelarji, pa­dalci , kulturne ekipe v narodnih nošah, cicibani, pionirski odredi, zatem pa gasilci, mladina vseh go­renjskih oibčin in mladina drugih okrajev iz Slovenije.

»Končno zadnji!« vzdihne prija­telj, k i od utrujenosti že napol (slo­ni na ograji tribune.

Mogočna reka ljudi se je zgrni­la okoli triflune. Od Sindikalnega doma in nove stavbe Okrajnega ljudskoga odbora, pa tja do Doma J L A . Vmes pa zastave in prapori, grbi ljudskih republik, bogato okrašene narodne noše, črnogor­

ske, š iptarske, vojvodinsko, pa tu-

O i tu za t-Ofitni. dan D ragi Tito, tudi letos, za Tvoj 67. rojstni dan, Ti prina­

šamo prisrčne pozdrave. Prinašajo Ti jih delovni ljudje naše dežele.

Pozdrave iz Zagreba, kjer se je rodil junaški SKOJ, preko Reke, Kraljevice, Drvara, Banje Luke, gigantske Zenice, ponosnega mesta Ruda, kjer je dobila zastavo Prva proletarska brigada, preko Cetinja, Danilovgrada, skozi primoska slovenska mesta in vasi do Titovega Uzica, Kra­ljeva, Skopja in avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti, ki ]e še eno veliko delo mladega rodu, vredno revolucionarne dediščine in naukov Komunistične partije in SKOJ. Pota, ki jih je prehodila štafeta mladosti, so pota boja in svobode, pota, s katerimi jc bila naša dežela že od nekdaj bogata.

Dvignimo zdravice. Tebi, borcu za mir in resnično človeške odnose med

ljudmi. Pustimo za trenutek tišino knjižnic in laboratorijev,

stroji po tovarnah naj utihnejo, plugi naj se ohlade od tople zemlje. Okrasimo se s cvetjem, veselje naj zaplapola po naših ulicah, v naših srcih . . . Pesem o svobodi naj zadani iz mladih grl. . .

Pozdrave, ki Ti jih prinašamo kot odmev milijonov, so odkritosrčna zaobljuba nas mladih in vseh delovnih ljudi Jugoslavije, da bomo čuvali vse, pridobitve boja Komuni­stične partije, da bomo nasledniki vseh junaških in gradi­teljskih rodov, nosilci nadaljnih nalog socialistične izgradnje in prihodnosti Jugoslavije.

Mnogo sreče k rojstnemu dnevu, dragi tovariš Tito!

di gorenjske. A. T.

Na velikem zborovanju v Parku Svobode je takoj po končanem sprevodu spregovoril sekretar okrajnega komiteja ZK za okraj Kranj, Franc Popit, ki je med dru­gim dejal?

••Dnevi fest ivalskega ž iv l j en ja ^o za mami.

S p o m i n na fest ival Bra t s tva n enotnost i bo ostal ne izbr isan . Ta fes t ival , k i je peti po v r s t i m p r v i v S loven i j i , se raz l iku je od dosedanj ih z v e č j i m š t e v i l o m nrleležetnih mest, z m n o ž i c o te­lovadcev, z v e č j o pastrostjo in d i sc ip l ino ter v i soko . kva l i t e to . M l a d i n a se je spet sestala, da pregleda svoje znanje in spo­sobnosti , da pomer i svoje sile, da p o k a ž e , kaj zmore na razn ih

p o d r o č j i h d r u ž b e n o dejavnost i . P o m e n fest ivala pa n i samo

v teh tekmovanj ih in d o s e ž e n i h rezul ta t ih ter uspohih, k i so iz leta v leto več j i . Njegov pomen je v tom, da je b i la to p o l i t i č n a manifestaci ja enotnosti mladini« vseh jugos lovanskih narodov. To je b i la torej manifestaci ja re­s n i č n e g a bratstva i n enotnosti jugos lovanske ml . id ine i n še po­sebej delavske mladine, k i je zaposlena v "industriji a l i pa pre­biva v indus t r i j sk ih s r e d i š č i h .

N a j b r ž e n i naključje, da je bi l ta fes t ival , poti po v r s t i , prav v de lavskem K r a n j u , v s r e d i š č u indus t r i j ske Gorenjske . V kra ju , kjer je razvoj indust r i je naj­b rže dosegel n a j v i š j o stopnjo v

Pa res nerodno, če bi de-

Kra* 0 J e n a Gorenjskem! In r a n i v , n 0 / ' ^e'o mi je všeč. Samo dež,

J 1 " 0 temu je lepo. Nikdar ne dni . . .«

£ 0 s o govorili , kljub dežju. 2 a s j a

e s Pa je spet zasijalo sonce. PO(3U§Ve bratstva in enotnosti so se

m zaplapolale v rahlem

k o * 9 0 ^ s o oživele ceste. Bi'lo je bljj. T m r a v l j i š ' č u . Čim bolj se je p r e r . a deveta ura, več je bilo b | i ž e

1 V a n J a ; vsak bi b i l rad čim Cesti in tribuni.

*hil« 0 l j u d i š u n i b i l ° v K r a " hitj V1"'- ' P o r o č e P r i 'Jatelj in že od-

Pa rado

skupino m'ladincev in mla-narodnih nošah iz Prištine

Proti zbornemu mestu za "olja mladosti.

2 ? « k p l judi bo Pis

adi? arni,

Vprašam v sodelovalo v informacijski

» N imam pojma!« San? 6 1" š t a ' b defileja. Isto v »»je. In pra-

odgovor: okoli 10.000. " V a J t e nasade!«

Hi«. Kako •bi č lovek videl ta skro-

vsej Jugos lav i j i , kjer se samo še 18 odstotkov preb iva ls tva bav i m p r e ž i v l j a s kmet i j sko pro iz ­vodnjo. V okra ju , kjer je de­lavski razred najštevilnejši z bo­gato tradici jo, v predelu, k jer ekonomski d r u ž b e n i procesi naj ­hitreje dozorevajo.

P r e p r i č a n sem, je k o n č a l to­v a r i š Popi t svoj govor, da smo v tokratnih neposrednih s t i k i h ču t i l i , da smo č l an i v e l i k e so­c i a l i s t i č n e skupnos t i , k i igra zgo­dovinsko vlogo v razvoju č l o ­v e š k e d r u ž b e . Čut i l i smo, da smo en ih m i s l i i n da imamo pred seboj i s t i c i l j . Ču t i l i smo v e l i k o h v a l e ž n o s t do tistega č l o ­veka , k i je zna l nacionalno, k u l ­turno in gospodarsko raznol ikos t povezat i v trdno d r ž a v n o tvorbo — v federat ivno l judsko repu­b l iko Jugos lavi jo . M a r š a l u T i t u smo za to vlogo globoko h v a ­ležni in mu k n jegovemu rojst­nemu dnevu k l i č e m o — naj ž iv i š e mnogo let t o v a r i š T i to !

Za tem je govor i l sekretar C K L j u d s k e mlad ine S loveni je S ta ­ne K r a n j c . P o u d a r i l je, da po­staja festival Bra ts tva i n enot­nosti iz leta v leto v e č j a i n po­m e m b n e j š a manifestaci ja jugo­s lovanske mladine .

9imn n a ' P i , S V P a r k u Svobode pred a z i . i o , pred tribuno. »Saj bo-

'ožce spet zrasle!« mi poreče Slavnostnemu zaključku V. veni je Leopold Krese, član

mladinskega festivala so prisostvo vali (od desne proti levi) podpredsednik Zveze sindikatov Slo-IK CK ZKS Boris Ziherl, predsednik OLO Kranj Vinko Hafner In sekretar OK LMS Viktor Kralj

SPOZNALI SO KRANJ

IN OKOLICO Gostje iz naših bratskih repub­

lik, k i so prisostvovali 5. mladin­skemu festivalu »Bratstvo-enot­nost« v Kranju, so si v petek in soboto ogledali pomembnejše indu­strijske objekte in kulturne spo­menike v Kranju. Predvsem j ih je zanimala Iskra. V nedeljo popold­ne so se z avtobusi, k i so j ih dale na razpolago kranjske tovarne, od­peljali še na izlet na Bled.

Sinoči so delegacije iz Prišt ine, Bitolja, Niša, Slavonskega Broda, Bosanskega Samca, Subotice in Re­ke odpotovale domov.

f G J a « Gorenjske K R A N J , 25. M A J A 1959 *1

r Prihodnji festival

„Bratstvo-enotnost" bo na Reki

Kranj, 24. maja. Predsednik OLO Kranj

Vinko Hafner in predsednik ObLO Kranj Franc Puhar sta danes ob 12. uri priredi­la v avli stavbe OLO Kranj slavnostni sprejem za pred­stavnike vseh mest, ki so sodelovala na 5. mladin­skem festivalu v Kranju. Navzoči so bili tudi član IK CK ZKS Boris Zlherll, predsednik CK LMS Tone Kropušuk in drugi. Ob tej priložnosti so vsem kultur­nim skupinam in športnim ekipam, ki so sodelovale na festivalu, razdelili spomin­ske lastavice kn slike Kra­nja ter Bleda. Dogovorili so se tudi, da bo prihodnji fe-stival na Reki, za njim (le­ta 1961) pa T Bosanskem Samcu.

Predstavnike mladine iz •se Jugoslavije je na spre­jemu pozdravili tudi Boris Ziherl in jim čestital k Dnevu mladosti. V svojem kratkem pozdravnem govoru je med drugim poudaril, da je ustvarjanje novega ti­sto, zaradi česar mladi zdaj živijo. To je glavna naloga vse jugoslovanske mladine, ki pa ni nič lažja, kot pa je bila naloga mladine v dobi borbe proti okupatorju i* v času rušenja starega.

T.

M L A D I N A ŽELEZARSKIH JESENIC Z A P R A Z N I K M L A D O S T I

Je sen i ška mladina je tudi letos lepo proslavila praznik mladosti in rojstni dan maršala Tita. Zal je slabo vreme prepreč i lo do kraja izvesti celoten program. Mladinska manifestacija is kul turnim progra­mom, k i b i morala biti včera j (v nedeljo) na Pristavi, je preložena na prihodnjo nedeljo. Včera j je več sto mladincev in mladink tek­movalo na proslavah v Kranju.

Praznovanje Dneva mladosti in rojstnega dne marša la Tita je je­seniška mladina povezala v enote­denske prireditve v okviru mladin­skega festivala. Letos je imela že osmi festival, k i je postal že tra­dicionalen. Prireditve so začele z mladinskiim zborovanjem pred gim­nazijo v soboto, 16. maja, ves na­slednji teden pa so bile na sporedu razne kulturne in šiportne priredi­tve. Samo v ipoTtnih tekmovanjih je sodelovalo okrog 400 mladih. Najmnožičnejše je bilo tekmovanje v namiznem tenisu, kjer je nasto­pilo 32 ekih. V streljanju je sode­lovalo 100 mladincev, tekmovali so i e v odbojki, šahu dn nekaterih dTugih špor tn ih panogah. Uspehe In rezultate športnih tekmovanj so razglasili v soboto na prireditvi »Pokaži, kaj m a š « , k i je bila v dvorani fizkulturnega doma na Je­senicah.

Pred dnevi je bilo na Jesenicah tudi posvetovanje članov Zveze borcev, k i bodo prihodnjo nedeljo spremljali šolsko mladino na Pri­stavo v Javorn i škem rovtu. Člani ZB in udeleženci š tevi ln ih parti­zanskih bojev bodo po pohodu po partizanskih poteh pripovedovali ioSski mladini o dogodkih narod­noosvobodilne vojne. »

-k K A K O JE N A S A M L A D I N A

P R O S L A V I L A D A N M L A D O S T I ? Bled je zastopalo na svečani pa­

radi, k i je bi la včera j 24. maja, dopoldne 400 udeležencev. Dan mladosti so na Bledu počasti l i s prireditvijo »Pokaži, kaj znaš«. Po­dobno prireditev pripravljajo tudi v Bohinju. Odtod se je parade ude­ležilo 100 mladincev, med njimi okrog 20 motoristov. Mladina z Jesenic je še posebej priredila os­mi tradicionalni mladinski festival. Na zvezni festival so poslali 800 ude ležencev , k i so sodelovali v vseh športnih panogah. Prav toliko mladine se je udeležilo parade iz Radovljice. V zakl jučnem defileju smo lahko videl i tudi 200 članov mladine iz 2eleznikov. Tudi ude­leženci iz Zlrov so b i l i zastopani v paradi. M e d njimi tudi kolesarji. Tržič je poslal na parado 1500 ude­ležencev , sodelovala je tudi trži-ška mladina. Na festivalu je poka­zala svoje znanje na športnem ;n kulturnem področju tudi mladina iz Škofje Loke. 800 udeležencev za Skofjo Loko prav gotovo ni majh­no števi lo. Tu in v vseh krajih kranjskega okraja so občinski ko­miteji priredili in še pripravljajo v počas t i tev Dneva mladosti tra­dicionalne akademije, razna šport­na tekmovanja in sprevode. F.

ZGODILO SE JE V TEM T6DH0.

Otvoritev 5. mladinskega festivala v Kranju je bi la združena z nastopom združenih mladinskih pevskih zborov kranjskega okraja

Prisluhnili smo utripu mladih src cvet kulturno- prosvetnih programov, ki jih je kranj­

ska kulturna kronika zabeležila v drugi polovici preteklega tedna, je bilo doživetje, ki bo se dolgo živelo v zavesti Kranjčanov, go­stov in tistih, ki so pred gledalci z zavzetostjo, neposrednostjo in toplino obujali podobe svojega kulturno-prosvetnega dela.

Kaj nas je prevzelo — ne vem. A prevzelo nas je. Morda občute­no muziciranje solistov-pevcev in instrumentalistov, ali zvoki man-dolinskih in tamburaških orke­strov, morda živo pisane narodne noše jugoslovanskih narodov, ki so v plesih, polnih le počutja in dognanosti vztrepetavale pred na­

šimi očmi kot krila pestrobarvnih metuljev. Vmes pa ogrlica nasme­janih obrazov in iskrečih oči, ki jih niti temačno, deževno vreme ni zamračilo.

Nastopajoči so se vrstili — drug za drugim, brez nepotrebnih za­stojev.

In potem: aplavzi..- viharni aplavzi navdušenega občinstva. Brez okostenele konvencionalno-sti... brez hladne prizanesljivo-sti. Priznanje je bilo toplo, nezla-gano, iskreno...

Nastopajoči ga zaslužijo. Kdo bi jim ga kratil?

V nastopih, ki so zaživeli v utripu mladih src, je utajeno pre-

festival v stiltak

več požrtvovalnosti, stremljenj, samo premagovanja in iskanj, da bi jih mogel slabo oceniti. Preveč je hrepenenja in zazrtosti v svet ne-popačene in nepoplačane lepote.

In ta lepota? Res da ni izgla-jena, včasih je ganljivo okorna. In ta lepota osvaja brez spogled-Ijivosti. To je lepota, ki ne sodi v galerijo velike umetnosti, zato pa sodi v srca. Namenjena je iskre­nim čustvom in občutjem, kajti iz prav takšnih čustev in občutij je privrela na dan kot neusahljiv, življenje prinašajoč vrelec.

In ta lepota je privrela iz src naše mladine.

Trezno ocenjevanje s suhopar­nim naštevanjem morebitnih spo­drsljajev ne bi storilo reviji po­sebne usluge, zakaj lepote ni moč kritizirati. Zato tudi nisem bil po­klican, da bi kritiziral. Povedal sem le iskreno in pošteno besedo o čustvih in občutjih, ki jih je v srcih občinstva zanetila naša mla­dina.

Prevzelo nas je. Kaj je bilo to? Kdo bi vedel?

Menda nas je prevzel utrip mla­dih src, ki so pred nami obujala podobe svoje ustvarjalnosti. In s hvaležnostjo v srcih smo prejeli stoteren sad sproščenja prinaša­joče ustvarjalnosti mladih src. Sr­ca, ki se ne menijo za honorarje, ki ne mislijo na plačilo, srca, ki utripajo okorno a toplo.

Utripa teh src nisem dojel sa­mo jaz — dojel ga je vsakdo, ki mu je prisluhnil.

S. S.

L E T N A SKUPŠČINA O K R A J N E G A O D B O R A Z V V I Kranj, 24. maja. v

Tu je bila danes redna letna skupščina Okraj, odbora Z V V I , katere se je udeležilo okoli 100 delegatov ter več gostov. Med go­sti je bi l tudi podpredsednik Re­publiškega odbora Z V V I Janko Ru­dolf. Med mladinskim defilejem je skupščina prekinila z delom in se udeležila te velike manifestacije jugoslovanske mladine

O delu in problemih organizacij Z V V I na Gorenjskem je poročal sekretar O O Z V V I Jo ie Cvike l j . Na­vedel je napore, k i j ih naša družba vlaga v skrb za vojne invalide in otroke padlih borcev ter aktivi­stov invalidov v našem gospodar­skem in javnem življenju. '

Na Gorenjskem je vkl jučenih v Z V V I 2930 članov, od tega 818 osebnih invalidov, k i so povezani v 35 osnovnih organizacijah. Naj­bolje delajo Občinske organizacije Z V V I v Kranju, na Jesenicah, v Tržiču, Radovljici in Skofji Lok i . Nadalje je tovariš Cvikel j navedel število 694 članov Z V V I , ki so­delujejo v delavskem in družbe­nem .samoupravljanju, v ljudskih odborih in njih organih ter osta­lih polit ičnih in d ruš tven ih orga­nizacijah, -k

30 LET P L A N I N S K E G A DRUŠTVA

G O R J E Bled, 24. maja. Danep dopoldne je bi la ob vho­

du v sotesko Vintgar nad Bledom slovesnost ob 30-letnici Planinsko­ga d ruš tva Gorje. V prijetnem ko­tičku b l izu tovarne Vintgar ob šumeči Radovni se je udeležilo slavnosti precej občanov in ljubi­teljev planinstva iz vseh okoli­ških krajev in številni zastopniki gorenjskih d ruš t ev . O zgodovin­skem razvoju d ruš tva je na sveča­nosti govoril tajnik Lojze Jan, predsednik Mati ja Kl inar pa je razvil novi prapor gorjanskega planinskega d ruš tva in ga izročil na js ta re jšemu članu p raporščaku Francu Ogrisu. Prizadevnim gor-janskim planincem je k obletnici česti tal tudi predsednik Planinske zveze Slovenije tov. Košir. q(-

S S E J E U P R A V N E G A O D B O R A O Z Z K R A N J

Pre tek lo sredo je bi la v K r a ­nju r a z š i r j e n a seja upravnega odbora O Z Z . Ude lež i l i so se je tudi v s i u p r a v n i k i k m e t i j s k i h zadrug i n k m e t i j s k i s t rokov­njak i . N a se j i so obdela l i sk lepe r a z š i r j e n e g a p lenuma glavnega odbora S Z D L J i n sprejel i sk lep , da morajo ta ma te r i a l obdelati vs i up ravn i odbor i i n z a d r u ž n i svet i . Na seji so pregledal i tudi j spehe jesenske i n spomladan­ske kooperaci je , stanje mehan i ­zacije v zadrugah, z d r u ž e v a n j e

V R E M E V prvi polovici tedna še nestal­

no vreme, pozneje se bo vreme izboljšalo.

p o v r š i n , v p r a š a n |e kadra i td .

stroko

D A R J A M E D J A IZ Z I R O V N ^ P R V A N A PRIREDITVI »POKAŽI. K A J ZNAS«

Jesenice, 24. maja. .• S s inočno prireditvijo »P°\

mlad'"8

tavi-

kaj znaš«, je jeseniška zaključila prvi del festivala gi del pa bo v nedeljo na Pn s '

Sinočne prireditve se je u đ

žilo zlasti veliko mladine, ki . napolnila veliko dvorano fiz k«1'

turnega doma. Na odru se je stilo 11 posameznikov in s ' c U ^ a

Najboljšo oceno je dobila u^ 6g Cj. osemletke iz 2irovnice, ki j e r « tirala lastne pesmi — M « t i v J vojne. Dobila je 59 od 60 m° z ° točk. S svojimi pesmimi je nav šila občinstvo. Drugi je bil Bog° Ceh z Jesenic, k i je izvajal v iol in i dve skladbi. Dobil je točk. Tretje in četr to mftsto

5? pa

sta si delila Kvartet Hribar z ^ vornika in Miro Ipavec iz Z ' r ' niče, ki je prav tako recitiral ne pesmi. r g .

Is točasno so razglasili tudi zultate športnih tekmovanj ter D boljšo posameznike in skupine gradili

V času festivala je bil i Savskem logu tudi 4. zle* gorenjskih tabornikov. Obi­skali smo jih in so pozam* mali za njihovo delo.

Vsako leto taborniki Go­renjske ob pr i l ik i zleta P r l " rejajo razna tekmovanja kot n. pr. v pogonu, lokostrel­stvu, signalizaciji, mlajši P a

tekmujejo v vrečah ter v

kurjenju ognjev in podobno.

Član »Odreda jeklarjev« z Jesenic nam je pripovedo­val o delu tabornikov, 0

njihovem programu itd. P°" vedal nam je, da je na teM zletu zbranih okoli 200 go­renjskih tabornikov, in •>'' cer iz Kranjske gore, Jese­nic, Radovljice, Kranja. Sk. Loke in Tržiča.

Dogodke festivala je Radio-televizija LJubljana iz Kranja prenesla širom po domovini. Slika prikazuje televizijsko kamero med snema­njem na zaključni kulturni prireditvi, ki Je bila v soboto zvečer v

sejni dvorani poslopja OLO.

L J U D J E I N D O G O D K I

»Spremenite držo, prosim.. .

Ob rokometnem igrišču je bilo oba dneva nad tisoč gledalcev, ki

so z največjim zanimanjem sprem ljali dogodke. Vsak doseženi gol je sprožil val burnega navdušenja.

Kljub slabemu vremenu, je bilo vse dni v Kranju nepopisno raz­položenje. Plesni ansambli so za­bavali mlade ljudi v vseh večjih zabaviščnih prostorih. V restavra­ciji Park sta bila zlasti privlačna pevca zabavnih popevk z Reke.

Zdaj Je za nami že drugi teden ženevskih razgovorov. In vendar, če napravimo obračun, se nam po­kaže kaj slaba žetev. Veliko Jih je, ki trdijo, da se obe strani ni­sta v tem času niti za las zbližali med seboj, da Je dosedanji re­zultat enak ničli.

Morda je res težko ugotoviti znatnejši napredek, toda črnogle­dost vsekakor ni na mestu. Skrom­nejši opazovalci, ki merijo napre­dek tudi po milimetrih, zagotavlja­jo, da je Ženeva vendarle na do­bri poti.

Minuli teden sta obe strani po­jasnjevali svoja stališča, ki sta Jih podali v prvih sedmih dneh. Pri tem Je vsaka stran vztrajala na svojih predlogih in ni pokazala dosti razumevanja za nasprotna gledišča. Vse to Je na videz ustva­rilo precej ostro ozračje. Pravijo, da je na zadnji seji ameriški zu­nanji minister Herter celo vstal od mize v protest, ker Je Gromiko, sovjetski delegat ostro napadel Atlantsko zvezo.

Toda to je »nujno zlo«, Je dejal neki ženevski opazovalec, ki ga je »treba prebroditi, ker sodi v že ustaljeno diplomatsko igro med Vzhodom in Zahodom.« Seje so namreč še vedno Javne in vsaka stran govori še vedno bolj javno­sti kot pa svojemu sobesedniku. Oba glavna nasprotnika, Vzhod in Zahod, za zdaj tudi še zmerom vztrajata na maksimalnih zahte­

vah, da bi lahko iz nasprotnika Iz­tisnila čim večje popuščanje.

Razlike v stališčih so ostale v bistvu Iste, kot so bile poprej, še preden so zunanji ministri sedli za okroglo mizo v Ženevi. V glav­nem oi jih lahko strnili v nasled­njem nasprotju: Zahod se zavze­ma, naj bi najprej združili Nem­čijo, nato pa sklenili mirovno po­godbo, Vzhod pa Je za nasprotno pot — najprej mirovna pogodba, nato pa združitev. Zahod trdi, da je treba podpisati mirovno pogodbo z enotno Nemčijo, ker Je tudi enotna Nemčija začela vojno, Moskva pa zatrjuje, da je treba prepustiti združitev Nemcem sa­mim in da to ni stvar velikih sil.

Spričo sedanjega zastoja predla­gajo zahodni zavezniki, naj bi pre­šli na tajne seje, Gromiko pa se temu postavlja po robu. Ne glede na nesoglasje o tem, pa so štirje zunanji ministri praktično že pre­šli na zaprte seje v posebni obliki. Sestajajo se namreč na skupnih večerjah, kjer nI prevajalcev in posvetovalnega štaba.

Nekateri opazovalci menijo, da bodo morda zunanji ministri v obednici našli več stičnih točk kot pa za uradno konferenčno mizo. Koliko bo to res obveljalo, bomo nemara videli že prihodnji teden, ko se bodo morda začela mehčati sedanja toga uradna stališča. Vse­kakor nekateri menijo, da se bo dejanska konferenca začela šele

sedaj. Kajti napočil je trenuN* ko bo treba stopiti z negib"e^ podstavka uvodnih stališč in g, iskati tiste stične točke med o* ma stranema, ki omogočajo

»por. zum.

Ko so se pred večerjo pri ^ terju štirje zunanji ministri do& hotno nastavili množici fotoreP0

terjev, je neki vneti fotograf * prosil ministre, naj spremenijo žo. »Da,« se je hudomušno z a S

Jal sovjetski minister Grom* »prav to bi bilo potrebno, d a

uspeli na konferenci«. V tej domislici se skriva ve1'1^

zrno resnice. Kajti za uspeh daljnjega poteka ženevskega j stanka bo treba precej spreme"^ stališča na obeh straneh, saj l e

z medsebojnim popuščanjem * goče doseči sporazum.

M A R T I N TOMAŽA

bi

Izdaja ČP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Direktor S. Beznik — Od­govorni urednik Vojko No­vak — Tel. uredništva 475 — Uprava 397 — Tekoči račun pri Komunalni bank* • Kranju 607-70-1-135 — I * haja ob ponedeljkih in pe'* klh — Letna naročnina 600 dinarjev, mesečna 50 d l °

/

r K R A N J , 2 5 . M A J A 1959 Glas Gorenjske 3

Hstivo&slce

VODSTVO PA TAKO L ) rvi (so v Kranj prispeli *^ gostje iz Bitolja. Iz brzo-

vlaka, s kateTim so potovali Naravnost iz Skopja, so izsto­p i z mandolinami in ostalo Prtljaga.

*Kje je vaš vodja,« smo j ih vPrašaLi, ko so se v lepem redu razvrstili na železniški postaji.

»Ni ga. Verjetno se je odpe-lal nekam naprej proti Jese-

Ql'Cam,« so povedali. — Nekje *ed potjo je b i l iztaknil miren °tiček v nekem drugem vagonu

l n najbrže zasipal. Ko so se za­beli pripravljati za izstop, so 9a iskali , pa ga niso našli .

SREČANJE

K olega iz Prištine, s kate­rim se je Francelj spo-

Z r ial i e p r v i dan, je bil zelo p r ' jazen. Zato je tudi ob sreča­l i 1 ! naslednjega dne smatral z i P f vo dolžnost predstaviti Fran-Ce'lju svojo kolegico. Ko je ta 8 e 9 la Francelju v roko je ko-^aj slišno zamrmrala svoje >He.

Pogovor se je potem zasukal °krog pedagoške šole v Pri­štini.

»Ste li vi b a š iz grada Pri­d n e ? « jo je Francelj previdno Pobaral v »pristni« srbščini.

Jaz? Jaz sem od tu iz Kranja, J e smeje odgovorila.

DENAR IN NOSA

K ranj je bi'1 poln pisanih n o š : fantov z ozkimi, be-

"rni hlačami iz Kosmeta in Me­dije , deklet z bogato nabra-n i r ni slavonskimi k r i l i , Bosank * dragocenimi ornamenti na V l e k a h . . .

Vse to je stari Janez, ko še ^ e vračal z avtobusom proti Jezerskem, takole ocenjeval:

»Vse kar je prav. Tega pa ^eeno ne razumem. Kranjci n °s imo denar po žepih, te žen-^ e ga pa kar okrog vratu obe-J a Jo.« K. M .

J E L E P O . . . " Tako so povedali gostje, pre­

den so odšli v sprevodu k zaključ­ni manifestaciji festivala. Izkori­stili smo pri ložnost za kratke raz­govore. Zanimalo nas je ,kako so se v Kranju počutili , kakšni so njihovi vtisi?

Čeprav so b i l i odgovori različ­ni, izražajo isto misel — da je bi­lo lepo. Pustimo jim besedo:

Bitolj , Bogoljub Nedeljski : »Ze­lo sem bi l zadovoljen z vsem — jaz in moji tovariši . Skoda, da je v petek deževalo . Tudi za tekmo­vanje je bilo dobro poskrbljeno. Samo televizijsko snemanje je bilo precej naporno. Hkrat i pa smo bi l i veseli, da smo lahko nastopali

pred televizijsko kamero. Kar žal nam bo danes popoldne, ko se bomo morali posloviti od tega go­stoljubnega kraja.«

Slavonski Brod, Drago GrizelJ: »Dobro smo se počutil i v Kranju. Pokrajina s planinami je izredno lepa. Radi bi si ogledali tudi druge kraje Gorenjske, zlasti Bled. No­beden od naših ga menda še ni v i ­del. To bi bilo nepozabno dožive­tje.«

Nikšič, Bridor Samardjič: »Iz Črne gore nas je prišlo malo. Sa­mo kot delegacija T V D Partizan. Bi l i smo tu vise dni. Organizacija je bila odlična. Zmeraj pravijo, da so Slovenci spretni v teh stva-

Delegacija r s čestitkami in darili

pri predsedniku Titu

K predsedniku repub l ike J o ­s ipu B r o z u - T i t u so p r i č e l e p r i ­hajat i delegacije iz vse Jugo­s lavi je s č e s t i t k a m i k njegove­m u 67. rojs tnem dnevu. V č e t r ­tek je predsednik T i to sprejel zastopnike p ioni r jev in otrok iz vseh kra jev Jugoslavi je , v petek pa vrsto delegacij iz n a š i h mest, industrijskih središč in podjetij. V d o b r o d o š l i c i je T i to povab i l svoje goste, naj se p o č u t i j o kot doma, tako kot se on poču t i v n j i h o v i h de lovn ih k o l e k t i v i h .

III. K O N G R E S Z V E Z E K O M U N I S T O V

M A K E D O N I J E

V č e t r t e k se je v s tavbi na­rodnega Sobranja v Skop ju z a ­če l III . kongres Zveze k o m u n i ­s tov Makedoni je . O t v o r i l ga je sekretar C K Z K Makedon i j e Laza r K o l i š e v s k i , k i je p r v i dan ime l tud i g l avn i referat. V petek je kongres nadal jeval delo v t reh komis i j ah : i d e o l o š k o - p o l i -t ičn i , gospodarski i n v komis i j i za po l i t iko na vasi . V soboto dopoldne se je kongres sestal (

na z a k l j u č n i p lenarn i seji.

n a š r a z g o v o r

Pozitivno obravnavanje problemov kmetijstva Zvedeli smo, da bo redni let­

ni občni zbor Okrajne zadruž­ne zveze Kranj, dne 9. junija.

Material zanj že pripravlja­jo. V teh dneh bodo v glavnem končani tudi občni zbori kme­tijskih zadrug. T i so letos še toliko pomembnejši , ker so to prvi občni zbori v kmetijskih zadrugah, ki imajo organe sa­moupravljanja — zadružne sve­te in upravne odbore. Predsed­nika OZZ Toneta Hafnerja in tajnika tovar iša Silerja smo vprašal i , kaj so pokazali dose­danji letošnji občni zbori kme­tijskih zadrug. Takole sta nam odgovorila:

Od 59 kmetijskih zadrug v okraju j ih je 50 občne zbore že imelo. V glavnem so ti po­zitivno obravnavali vprašanje kmetijstva in sprejeli ustrezne sklepe za dv ig kmetijske pro­izvodnje ob sodelovanju indi­vidualnih proizvajalcev z za­drugo. Nekaj zadrug pa se je obravnavanju tega problema preprosto izognilo ali pa so ga obravnavali v negativnem smi­slu. Pojavljale so se tudi ten­dence, zlasti pri razdelitvi skla­da skupne potrošnje, da bi se ta sredstva porabila za razne

subvencije, za kritje s troškov obveznih akcij za zatiranje škodlj ivcev, za pomoč pri za­varovanju živine, za razne in­vesticije komunalnega značaja in podobno. Vendar so te stva­ri razčistili , v večini primerov že na samem občnem zboru, ali pa pri sprejemanju in potrje­vanju gospodarskih načr tov za leto 1959.

Z oddajo nekmetijskih dejav­nosti so se kmetijske zadruge v precejšnji meri razbremenile z delom, ki pa pravzaprav ni spadalo v njihov okvir . Zadru­ge se bodo zdaj res lahko po­svetile pospeševanju kmetijske in gozdarske proizvodnje, ki naj temelji na kooperativnih odnosih med zadrugo in kme­tom. Vodstva nekaterih zadrug tega niso razumela — to je pri­šlo do izraza tudi na občnih zborih — in menijo, da se s tem jemlje zadrugam precejšen del dohodkov. Vendar, če bo­do zadruge aktivno posegle v organiziranje moderne blagov­ne kmetijske proizvodnje, nji­hov dohodek nikakor ne bo nižji. Razen tega pa bo izhajal iz tistih dejavnosti, k i so za­drugam namenjene.«

Otroški karneval? Ne. — Tudi na ši mali so na svoj način — ljubko In prisrčno — manifestirali rojstni dan ljubljenega maršala Tita in

praznik mladosti.

S posveta sanitetnih inšpektorjev

Proti honorarnemu zaposlovanju v sanitetnih inšpekcijah

V petek in soboto je bilo v Radovljici posvetovanje glav­nih sanitetnih inšpektorjev ljudskih republik in zveznih sani­tetnih inšpektorjev. Posvetovanje je vodil glavni zvezni sani­tetni inšpektor dr. Rado Gerič. Na posvetovanju so obravnavali vprašanje kadrov v tej službi, o sodelovanju Inšpekcije v mladinskih akcijah in nekatera organizacijska vprašanja.

Kako je bilo na prejšnjih festivalih

K r e p i t e v bratske povezanosti

^ e petič, vsako leto v teh maj-j lr> dneh, se zbere mladina iz vse ^Oislavije na festivalu »Bratstvo . e notnost .« Pnvo leto v Nišu,

s ^ 9 o v Suibotici, tretje v Slavon-e r r i Brodu, lani v Prištini in letos

, tj ram ju. Im k'je bo naslednji fe-val? Verjetno na Reki . Dokončno

° ° * e m ^ e P o m e r " ' ' v n e " Q 1° na sprejemu pri predsedniku ft ^ Kranj V i n k u Hafnerju in £ r e dsedniku OtoLO •Harju.

Kako je bi lo na dosedanjih ma-. estacijah bratstva Ln

9°slovanske mladine?

Kranj Francu

enotnosti

Mrkaič talkole pripove-j B r a g i š a

j r " sem vodja naše skupine na j g

e t i e r n festivalu, k i je b i l leta ) ? v Slavonskem Brodu. Z Go-

e nas je šlo 185. Bi l i smo res ^oljubno S p r e je t i . Ko smo prišli

Ha *<no t

9&stc

železniško postajo, je sicer pri-deževat i , b i l i smo utrujeni, pa hoteli ostati kar v barakah,

s . aiv so b i l a za nas pripravljena R o v a n j a po hišah. Tu so nam P neje celo čistili čevl je in nam

5*1 zajtrk v posteljo. Kaj takega 0 p r ičakova l i . Pet pa nas je

g ovale- v nekem hotelu, k i smo ^ e n o v a l i hotel »Prepih«.

flž^njo noč, preden smo odšli ° V ' s m o pr iredil i v domu Par-

zabavni večer , kjer so b i l i v a v n i aiaisti naš i odbojkaši . Za-

d l l i so vse druge.«

f e ^ r a 9 i š a je b i l tudi na četr tem • 'Valu »Bratstvo — enotnost«, k i

'bil ii tak . l a ,n'i v Prištini. O tem nam je

o 1 g pr ipovedoval: »k <\omaj so naš i fantje prišli v

&int n ° ' ^ e s o s ' n a k u p i l i bole s 0

a . r s ' k e kapice (»keče«). Najprej ^ J r h kupi l i košarkar j i , potem pa §, *hi nismo več vedeli, kdo je

V e n * c in kdo Siiptar. jj. r e < l 'no doživet je za nas je bilo p^T^Je s Titom. Predsednik re­sic ^ e riamreč sprejel festival­i h ^ e g a c i jo 27. maja lani v Bo-V . ^voru v Beogradu. Sedeli smo <lo V ° r a n ' ' Tito pa je hodil od mize 1>J in se pogovarjal z delegati. ^ Ttfio smo čaka l i , kdaj bo prišel P o * 1 ^ mizi . Ko je prišel, smo v do^^^ru z njim spoznali, da zelo

r ° Pozna problematiko jugoslo-ttsflt>h mest.

»Kranj osebno dobro poznam,« je rekel tovar iš Tito.

Ko smo mu povedali, da bo na­slednji festival pri nas in ga že takrat povabi l i , naj obišče tudi našo mladino, je rekel:

»Vsa mladina je naša!«

»Mi pa b i radi, da bi obiskali tudi kranjsko mladino!« nismo ho­teli odnehati. On pa je odgovoril :

»Jaz sem tako več v Kranju kot v Beogradu!«

V družbi z njim ,smo se zadržali dve uri in pol. Ko je natakar pri­nesel na mizo vino, si je tovar i š Tito nali l kozarec vode, nazdravil in rekel:

»Vi mladi ljudje pijte vino, jaz bom pa vodo!«

Pri tem je tudi vztrajal. V i n a ni pakusil.

Sročanje s Titom je bilo zame najleipjji dogodek lanskega festi­vala, k i ga ne bom nikdar pozabil. Prvič sem namreč imel pri l iko go-voTiti s predsednikom republike in prvič sva si tedaj segla v roke.«

Še in še mi je pripovedoval Dra-giša o veselih in tudi manj vese­l ih dogodkih s festivalov, k i so za nami. Beležnica ise je hitro napol­nila. Ne morem pa na tem mestu zapisati vsega, preveč je veselih spominov . . . T.

reh. Zdaj smo se o tem prepričal i . Verjetno se bomo še nocoj vrni l i . Zelo je bilo lepo, čeprav je naga­jal dež. Tu smo videli , da imate mnogo tovarn in šol. Zato je lu laže organizirati take prireditve kot pri nas.«

Niš, Dragan Nikezlč: »Slovenci so bil i zelo prijazni in dobro so organizirali tekmovanja. Tudi za ostalo je bilo poskrbljeno. Tekmo­vali smo v atletskih in špotnih pa­nogah. Osvoj i l i smo šest prvih ni ?st. Zadovoljni smo zlasti z uspe­hom v streljanju. Na Gorenjskem še nisem bil . Le slišal sem, da je to lepa pokrajina. Res je. Zlasti prvi dan, ko smo prišli, smo kot očarani strmeli v zasnežene hribe. Nepozabno!« -1. c.

Poročilo o prvem vprašanju je podal glavni sanitetni inšpektor LRS Stane Lajovec, o zdravstvenih sanitetah in stanju v mladinskih delovnih akcijah pa je poročal to­variš dr. Miodrag Vasi l jevič . Kadri v tej inšpekcij i imajo važno in odgovorno nalogo, ker delajo na področju, k i je povezano z zdrav­jem in življenjem. Delo teh orga­nov ima včasih da lekosežne posle­dice za narodno gospodarstvo in vpl iva na življenjski standard naj­širših slojev. V naš i d ržavi imamo pri 1190 občinah sanitetne inšpek­torate in referate. Pred dvema le­toma je bi lo v teh institucijah 66 stalnih sanitenih inšpektorjev, 606

Folklorne skupine so navdušile številne gledalce. Prvo doživetje za ljubitelje narodne glasbe sta bila simpatična Šiptarja lz Prištine, ki sta spremljala prištinske fol­klorne skupine.

Dvorane v Prešernovem gledališču, Zadružnem domu na Primsko-vem ln Svobode v Stražišču so bile vsak večer nabito polne. Nastopi

folklornih skupin in ansamblov na rodne glasbe jih niso razočarali.

S plenuma ObSS Radovljica

Družbeni standard

V č e t r t e k 21. maja je b i l v R a d o v l j i c i r a z š i r j e n i p l enum O b S S Radov l j i ca , k i so se ga ude lež i l i p redsednik i I O s i n d i ­k a l n i h p o d r u ž n i c i n p redsednik i D S i z nekater ih podjeti j .

R a z p r a v l j a l i so o z a k l j u č n i h r a č u n i h v gospodarskih organi ­zaci jah, o s reds tv ih za d r u ž b e n i s tandard Ln poteku de l , o tar i fn ih p r a v i l n i k i h , o z a k l j u č k u I V . k o n ­gresa s ind ika tov i td .

U g o t o v i l i so, da nekatera pod­jetja niso predvide la po prvot­n ih n a č r t i h pot rebnih sredstev za d r u ž b e n i s tandard, po d rug i s t rani pa za rad i nepr iprav l jeno­s t i n a č r t o v i td. , predvsem pr i gradnjah, dela ne potekajo, kot bi b i lo z a ž e l e n o . S k l e n i l i so, naj o teh p rob lemih jun i ja razprav­ljajo IO s i n d i k a l n i h p o d r u ž n i c na r a z š i r j e n i h sejah i n dajo v zvez i s tem svoje predloge za i z b o l j š a n j e stanja.

Nada l j e so ugotovi l , da tudi z izde lavo tar i fn ih p r a v i l n i k o v podjetja niso s tor i la potrebnega. Do 21. t. m . je b i lo pos lan ih O b L O v potrdi tev še l e 6 tar i fnih p r a v i l n i k o v od vseh, k i j i h bo nad 50.

Po iz javah zas topnikov posa­mezn ih gospodarskih organizaci j so p r i i zde lav i ta r i fn ih p r a v i l n i ­kov, razen nekater ih p r imerov , u p o š t e v a l i s t a l i š č a s indikatov. S i n d i k a l n i odbor i naj b i v p l i v a l i , da bodo tar i fni p r a v i l n i k i p ra ­vočasno predloženi v potrditev O b L O i n O b S S . V k o l e k t i v i h pa naj p rav i lno pojasnjujejo, da morajo b i t i ta r i fn i p r a v i l n i k i t ak i , da se bodo z d v i g o m pro­izvodnje dv iga l i osebni dohodki de lavcev in da n i p rav i lno po­v i š e v a t i n e n a č r t n o ta r i fn ih po­stavk. C. R.

honorarnih in 402 pomožna sani­tetna inštektorja. Zaradi pomanj­kanja kadra so v 231 občinah po­stavili medicinske higienike za opravljanje te dolžnost i . Tudi v okrajnih sanitetnih inšpekci jah r.i dosti bolje. V Sloveniji smo imeli lani 16 stalnih, 96 honorarnih in 77 pomožnih sanitetnih inšpektor jev.

Pretežni del razprave so posve­ti l i vprašanju honorarne zaposlitve inšpektorjev. Večina je bi la proti takemu nameščanju, kajti doseda­nje iakušnje so pokazale več ne­gativnih kot pozitivnih lastnosti. Več ina delegatov se je izrekla proti honorarnemu nameščanju . — Sklenil i so, da bodo v prihodnje prešli postopoma na stalno name­ščanje inšpektor jev .

V zvezi s skrbjo za zdravstveno stanje naseljenih mladinskih de­lovnih brigad na avtomobilski ce­sti so poudarili , da je letos dosti boljše. Naselja so sanitetno bolje urejena. Večina brigadirjev je pred odhodom na delovno akcijo zdravniško pregledana in cepljena.

-k

U V O Z R A B L J E N I H A V T O M O B I L O V

K o m i t e za zunanjo t rgovino v Beogradu bo k m a l u odobr i l uvoz rab l jen ih av tomobi lov iz tuj ine preko uvoznega podjetja. Tako bodo posameznik i l ahko k u p o v a l i rabl jene av tomobi le po conah, k i bodo p r i b l i ž n o enake c,enam na inozemskih t r ž i šč ih . U v o z n o podjetje bo poskrbelo tud i za n j ihovo t ip izaci jo i n nabavo r eze rvn ih delov. R a b ­l j en i a v t o m o b i l i iz tuj ine se bodo l ahko k u p o v a l i samo za devize .

K A Z N I V A D E J A N J A M L A D O L E T N I K O V

V n a č r t u zakona o sp remem­bah in dopo ln i tvah kazenskega zakonika , k i ga je Z I S odobr i l n a zadnj i seji , imajo posebno mesto d o l o č b e o vzgo jn ih i n k a ­zensk ih u k r e p i h za mladole tn ike . Mlado le tn ik , k i v č a s u kazn ive ­ga dejanja n i b i l s tar 14 let, ne more b i t i kaznovan n i t i se zanj ne morejo uporabi t i vzgojni i n varnos tn i ukrep i . P r o t i takemu mlado le tn iku bo s k r b n i š k i organ izvrš i l potrebne ukrepe v o k v i r u pooblas t i l . P r o t i mladole tn iku , k i je v č a s u kaznivega dejanja dopo ln i l 14 let, pa š e n ima 16 let s tarost i , je m o č samo v z g o j ­no ukrepat i . P r o t i m lado le tn iku , k i i m a 16 let, pa š e n i dopo ln i l 18 let starosti, je m o č podvzet i vzgojne ukrepe, pod d o l o č e n i m i pogoji pa se taka oseba tudi l ahko kaznuje .

N a p o t i

u s p e š n e g a

u v e l j a v l j a n j a

krajevnih odborov Komisija za družbeno uprav­

ljanje pri Okrajnem odboru SZDL je nedavno napravila zanimivo anketo o delu krajevnih odborov.

Ugotovili so, da so ti organi krajevne samouprave zelo uspeš­ni pri mobilizaciji razpoložljivih sil in sredstev. V zadnjih letih so uredili mnoge ceste, vodovode, elektrifikacijo in druga dela z re­lativno majhno pomočjo iz ob­činskih proračunov. Menijo pa, da bi ti odbori, kot organi ob­činske samouprave, lahko oprav­ljali še večje naloge tudi na pod­ročju šolstva, zdravstva in drugih potreb prebivalstva.

Doslej je največje zaupanje kra­jevnim odborom pokazala občina Kranj, ki je dala dokajšnja sred­stva tem organom za lokalne po­trebe. Pokazalo se je, da so kra­jevni odbori ta sredstva zelo smo­trno porabili in — kar je še po­sebej važno — s prostovoljnim delom, materialom in krajevnimi samoprispevki so iz teh sredstev ustvarili dokaj večjo vrednost v izgotovljtnih objektih.

Skupno je v okraju 88 krajev­nih odborov. Štirideset od teh je od občinskih odborov prejelo že leta 1957 4 milijone dinarjev za njihove krajevne komunalne po­trebe, leto kasneje 6,5 milijona dinarjev in lani 9,7 milijona din. To kaže, da občinski odbori z vsakim letom res dajejo več sred­stev krajevnim odborom, toda na­pore v tem cilju bi bilo treba še povečati.

Razen želje po večjih gmotnih sredstvih pa krajevni odbori v svoji anketi izražajo tudi željo po večjem sodelovanju oziroma orga­nizacijsko pomočjo s strani občin­skih organov in političnih in druž­benih organizacij, želijo, da bi poslanci, zlasti pa odborniki ob­činskih in okrajnega ljudskega od­bora Ln člani svetov, večkrat pri­hajali na njihove seje, jim s širši­mi izkušnjami pomagali reševati krajevne probleme.

Po podatkih iz 40 krajevnih od­borov, ki so odgovorili na anketo, je razvidno, da imajo le-ti 275 članov, kar dokazuje, da so ti or­gani torišče množičnega udejstvo-vanja v komunalnem sistemu. — Preseneti pa ugotovitev, da je v teh organih samo 16 odstotkov delavcev in 50,5 odstotka kmetov. Po družbenih funkcijah je od teh 275 članov 40 v ZK, 101 v občin­skih odborih SZDL, 99 v zadruž­nih svetih itd. 115 od teh je tudi v okrajnem, občinskih ljudskih odborih in svetih, kar dokazuje dokajšnjo povezanost s krajevni­mi odbori. Zelo pa iznenadi, da ;ta med temi dve ženi in 11 mla­dincev.

V Kranju, Radovljici in po dru­gih občinah so zadnje čase spre­govorili tudi o krajevnih odborih, ki jim skušajo pomagati pri nji­hovih stremljenjih. V naši komu­nalni ureditvi lahko prav krajev­ni odbori veliko pomagajo pri uresničevanju skupnih ciljev.

K . M .

4 Gla* Gorenj+ae -* ' •" • * ' •

KRANJ, 25. MAJA 1959-

O BMS S C £ V A L E C MALI OGLASI

Kmetijska zadruga Češnjica po­šta Železniki išče kvalificirano na­takarico. Nastop službe 1. junija ali kasneje. Plača po tarifnem pra­v i ln iku . Samsko stanovanje zago­tovljeno. 3401

Dvajset prenočišč za eno leto išče tekstilna tovarna »INTEKS« v Kranju. Prijave za prenočišča spre­jema personalni oddelek. 3405

Prodam dobro ohranjen motor D K V 350 ccm v uporabnem stanju. Za leto 1959 je registriran. Šenčur št. 16 pri Kranju.

Prodam novo prepleskano in od­lično ohranjeno moško kolo samo za 15.000 din. Naslov v ogl. odd.

Izgubil sem očala od Drulovke do Kranja. Kržišnik Valentin, Dru-lovka 35, Kranj. 3425

Žensko torbico sem našla na avtobusni postaji. Lastnik jo dobi ravno tam. 3426

Prodam krojaški šivalni stroj »Pfaff 34«. J e l enčeva 2, Kranj

3427 Ugodno prodam za 2 para vod­

nih kamnov premera 96 cm obode, grode, kromce — novo prima izde­lek ter os za cirkularko kombini­rano za šmirgel. Zg. Otok 7, Ra­dovljica. 3428

Prodam vrtno mrvo stoječo ali zamenjam za enakovredno. Naslov v oglasnem oddelku. 3429

Prodam ca 7 kub. metrov desk 25 do 50 mm ali zamenjam za ope­ko. Naslov v oglas. odd. 3430

Prodam travnik med Šenčurjem in Kranjem, radio »Kosmaj«, mo­torno kolo D K W 250 ccm z amor­tizerjem, moped »Ilo«, moško kolo in 2 postelji z omarami. Vodopiv-čeva 13, Kranj. 3431

Kupim dobro kozo mlekarico. — Zadnikar Franc, Potoče 24, Pred­dvor. 3432

Enodružinsko hišo v Kranju vse-lj ivo v avgustu kupim. Naslov v oglasnem oddelku. 3433

Kupim vveckov lonec za vkuha-vanje 25 l i t rski . Mi lena Kališnik, Tovarna finega pohiš tva Tržič.

3434 Iščem kmečko žensko srednjih

let, k i ima veselje do manjšega po­sestva. Ponudbe oddati na oglasni oddelek s sliko pod »ženitev«.

3435 Nudim nagrado tistemu, ki pre­

skrbi starejši ženski sobo, kuhinjo i pri t iklinami v Škof j i Lok i . Po­nudbe oddati v oglasni oddelek pod »Nagrada 30.000 din«. 3436

Moped, rabljen in nov desni vzidljiv štedilnik z nemškimi plo­ščicami, prodam. Oblak Ivanka, Bled, Rečica 54.

Najdeno žensko kolo znamke Cottur dobite v Kranju, Stara ce­sta 16.

R A Z P I S Upravni odbor KPZ, Mlekarne

Kranj razpisuje mesto vodje na­bave in prodaje.

Pogoj: ustrezna sred. strok, izo­brazba. Nastop službe takoj ali po

dogovoru. Plača po tarifnem pra­vi ln iku. Prijave sprejema uprava podjetje, Smledniška 1, Kranj.

R A Z P I S Upravni odbor Obratne ambulan­

te »Tiskanina« v Kranju razpisuje naslednja delovna mesta:

1. zobozdravnika 2. zobarja 3. /obolelinika 4. medicinske sestre za in­

dustrijsko higieno 5. 2 zobni instrumentarki 6. finančnega knjigovodjo.

Pogoji: ad 1. ustrezna izobrazba, končan staž; — ad 2. ustrezna izo­brazba, eno samsko in eno družin­sko stanovanje sta zagotovljeni; — ad 3. ustrezna izobrazba; — ad 4. absolvirana srednja ali višja šola za medicinske sestre; ad 5. ustrez­na iizobrazba; ad 6. srednja ali njej podobna šola z znanjem strojepis­ja in računovods tva . Kandidati s prakso imajo prednost.

Plača po Z J U , položajna po pra­v i ln iku o p lačah O A »Tiskanina«. Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite na Upravni odbor Obrat­ne ambulante »Tiskanina«, Kranj.

KORIŠČENJE VODE Obveščamo potrošnike na ob­

močju kranjskega vodovoda, da bo voda do nadaljnjega od 22. ure zvečer do 4.30 ure zjutraj zaprta, ker jo primanjkuje. Obenem opo­zarjamo, da naj pot rošnik i varču­jejo z vodo in ne zalivajo vrtov.

Direkcija Vodovoda ObLO Kranj

OBVESTILO 1. Ginekološka ambulanta Zdrav­

stvenega doma Jesenice vrši pre­glede redno od ponedeljka do pet­ka med 12. in 15. uro. Ta ambu­lanta sprejema tudi žene brez na­potnic, vendar morajo imeti te v redu potrjeno zdravstveno Izkaz­nico, ter morajo biti pristojne pod Zavod za socialno zavarovanje Je­senice. Zene, ki spadajo pod pri­stojnost drugih Zavodov za so­cialno zavarovanje, se brez napot­nic ne bo sprejelo.

2. Ambulanta za sterilnost, kon­tracepcijo ln preglede po porodu, vrši preglede vsako soboto med 12. in 14. uro.

Preglede v obeh ambulantah vr­ši dr. Tatjana Zalokar. Navedeni ambulanti se nahajata v prostorih Bolnice Jesenice.

Z A H V A L A Zahvaljujeva se dr. Grebenškovi

za uspelo operacijo in strežnemu osebju Otološkega oddelka v Kra­nju za pomoč pri zdravljenju. — Smolej Lojze in Kolenko Vili.

»STOR2IČ«, Kranj: 26. maja ob 16., 18. in 20. uri ameriški film »JUTRI B O M JOKALA« — zadnjič

Letni kino »PARTIZAN«: 26. ma­ja mehiški film »GLASBA V NOČI« — zadnjič. 28. in 29. maja ameri ški cinemafikopski film »POTEM NELI ANGELI«; predstava vsak dan ob 20.30 uri.

Naklo: 28. maja ob 20. uri ameri ški barvni fillm »HOUDINI«.

»RADIO«, Jesenice: 27. do 29 maja francosko - italijanski film »NOČ N A D PARIZOM«. Predsta va vsak dan ob 18. in 20. ur i .

»PLAVŽ«, Jesenice: 28. in 29 maja ob 18. in 20. uri jug. ruski barvni film »ALEKSA DUNDIC«

Žirovnica: 27. maja ob 20. uri ju goslovansko-ruski barvni film — »ALEKSA DUNDIC«.

Dovje: 27. maja ob 18» in 20. uri ameriški barvni film »PLES N A VODI«.

Bled: 26. in 28. maja sovjetski barvni film »VASA 2ELEZNOVA« Predstave vsak dan ob 18. in 20 uri.

Radovljica: 26. in 27. maja ob 18. in 20. uri jugoslovanski film »POIŠČI V A N D O KOS«.

»SORA«, škofja Loka: 26. in 27 maja s lovensko-nemški barvni film »DALMATINSKA SVATBA«.

Duplica pri Kamniku: 27. in 28 maja kitajski film »MATI«. Pred stava vsak dan ob 20. uri .

- RADIO L J U E U A N A

OBVESTILO

V petkovi številki »Glasa Gorenjske« 29. maja bo ob­javljen seznam prostih uč­nih mest v obrti, trgovini in gostinstvu. — Obrtna, Tr­govinska in Gostinska zbor­nica Kranj.

R A Z P I 8 za tečaj politične šole pri CK ZKS

(od 1. septembra 1959 do 31. januarja 1960)

Tečaj Politične šole je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu, k i so se že uvel javi l i v organih delavskega in d ružbenega upravljanja, v organih oblasti, sindikatih, d ruš tv ih itd., in j im daje potrebno širše znanje iz poli t ične ekonomije in znanstvenega socializma.

Prijave z osebnimi podatki, spodatki o dokončan ih šo­lah, o osnovnem poklicu, zaposlitvi, višini mesečnih prejem­kov ter tudi o stažu in funkcijah v poli t ičnih organizacijah in d ružbenih organih pošljite najkasneje do 30. junija 1959 na upravo poli t ične šole pri C K ZKS, Ljubljana, Parmova 39 in tudi na svoj občinski komite Z K S .

O sprejemu v tečaj n internat, k i je pri Politični šoli, bo vsak posameznik pismeno obveščen, in sicer najmanj 14 dni pred pr iče tkom tečaja. Podrobnejše informaciju dobite na upravi šole oziroma na občinskem komiteju svojega področja .

ms Z A H V A L A

Ob nenadomestljivi izdubi našega nadvse ljub­ljenega papa

R O S S A A L B E R T A

izrekamo iskreno zahvalo g. dr. Vrbnjaku za požrtvo­valno zdravljenje, gospodoma Blaju in Žužku, tova­rišu Držaju za ganljive poslovilne besede, pevcem Prešernovega pevskega zbora, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na njegovi posledni poti.

R O D B I N A R O S S O V A in T E R N O V E C

Poročila poslušaj te vsak dan ob 5.05, 6., 7., 10., 13., 15., 17., 22 in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.

T O R E K , 26. M A J A

8.05 Ermanno Wolf-Ferrari : Od­lomki iz opere Štirje grobijani — 8.40 Potopisi in spomini - Branko Pavlovič : S Titom skozi ofenzive -IV. — 10.10 Zborovske pesmi Zor-ka Prelovca — 10.45 Za dom in že­ne — 11.30 Oddaja za otroke — 12.15 Kmet. nasveti - Ing. Ljudmila Haller : Ureditev pasišč za kokoši — 13.30 Edward Mac Dowel l : Skladbe o morju — 14.15 Zanimi­vosti iz znanosti in tehnike — 15.40 Humoreska tega tedna - S. J . Perelman: Zobje in duša — 16.00 Za glasbene ljubitelje — 18.00 Do­mače aktualnosti — 18.40 Iz zbor­nika spominov - Rudi Ilec: Partij­ska organizacija med viničarji in kočarji — 20.00 Plesni orkester R T V Ljubljana pred mikrofonom in pred publiko — 20.30 Radijska igra - VVolfgang Weyrauch: Pred snežnim pogorjem — 22.15 Popev­ke in ritmi — 23.10 Lepe melodije.

SREDA, 27. M A J A 8.05 Poje Ljubljanski komorni

zbor pod vodstvom M i l k a škober -neta — 8.25 Evropski orkestri za­bavne glasbe — 9.00 Jezikovni po­govori — 9.15 Emil Adamič : Ljub­ljanski akvareli —- 10.10 Od po­pevke do popevke — 10.35 Drob­ne skladbe vel ik ih mojstrov — 11.00 Na vrti l jaku zabavnih melo­dij — 12.15 Kmetijski nasveti -ing. Jaka Ferjan: Krmljenje pra­šičev po odstavitvi — 12.25 Slo­venske narodne — 12.45 Iz Pon-chiellijeve »Gioconde« — 13.30 Pesmi o morju — 13.45 Straussovi valčki — 14.35 Krešimir Barano-vič: Simfonietta za goda!ni orke­ster — 15.40 Iz k r v i rdeče . . . (Vinko Košak) — 16.00 Koncert po željah — 17.10 Sestanek ob petih — 17.30 Bosenske pesmi — 18.00 Kulturna kronika — 18.15 Maribor­ski instrumentalni ansambel izvaja popularen spored — 18.45 Razgo­vori o mednarodnih vprašanj ih —

Č E T R T E K , 28. M A J A

8.40 Potopisi in spomini - Bran­ko Pavlovič : S Titom skozi ofen­zive — V . — 9.00 Pevci in godci iz Celja — 9.20 Melodija , popev­ka in ritem — 10.10 Plesni motivi raznih narodov v socialist ični glas­bi — 11.00 Ar i je iz francoskih oper — 11.30 Oddaja za cicibane — 12.00 Koroške narodne poje M i r k o Kernjak — 12.15 Kmetijski nasveti - Ing. Mi rko Sušterš ič: O pravilnem poseku lesa — 13.55 Pesmi slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor pod vod­stvom Rajka Sikoška — 14.15 Tu­rist ična oddaja — 15.40 Na platnu smo videli — 17.10 Iz opernega sveta — 18.00 Čet r tkova reporta­ža — 18.45 Radijska univerza -Franc Druškovič : Prometna var­nost — 20.00 Čet r tkov večer do­mačih pesmi in napevov — 21.30 Iz komorne zakladnice — 22.15 Po svetu jazza.

šport - šport • šport - šport - šport IZPOLNJENA PRIČAKOVANJA

V petek in soboto so se na igriš­čih v Kranju srečali mladinci in mladinke iz dvanajstih mest Ju­goslavije v okviru prireditev 5. mladinskega festivala Kljub dežju, ki je vztrajno botroval prireditvam, je manifestacija dosegla svoj na­men. Izredna množičnost- in tova­rištvo pa je ob Dnevu mladosti naj lepše voščilo tovarišu Titu za njegov- rojstni dan.

NOGOMET Nogometnega turnirja se je ude­

ležilo pet moštev. Tekme so bile na igrišču Triglava v Kranju in na igrišču Mladosti v Stražišču.

V odločilni tekmi za prvo me­sto med Reko in Kranjem, so Kranjčani vodil i v prvem polčasu z 2 : 0, vendar so gostje v drugem polčasu izenačili rezultat in zaradi boljše razlike v golih osvojili prvo mesto. Končni vrstni red: 1. Re­ka 7, 2. Kranj 7, 3 Škofja Loka, 4. Bosanski Šamac, 5. Tržič — vsi po 2 točki.

ROKOMET Tekmovanje v rokometu je bilo

eno najkval i te tnejš ih . Zal je raz­močeno igrišče otežkočalo igro. Večina tekem je bila odigrana na novem igrišču pri Pokojninskem zavodu, nekaj pa tudi v Stražšču. V polfinalnem delu turnirja so bila moštva razdeljena pri moških m ženskah v dve skupini. Nastopilo je 7 moških in 6 ženskih ekip.

V finalu so se srečali prvopla-sirani iz predtekmovanj.

Vrstni red — moški : 1. Reka, 2. Kranj, 3. Slavonski Brod, 4. Subo-tica, 5. Niš, 6. Priština, 7. Tržič.

Ženske : 1. Subotica, 2. Kranj, 3. Slavonski Brod, 4. Reka, 5. Bosan­ski Šamac, 6. Tržič.

V zadnji odločilni tekmi je moš­ka ekipa Kranja podlegla odličnim Rečanom. Ti so že v prvih minu­tah vodil i s 3 : 0 in domači igralci vse do konca tekme niso mogli izenačiti . Tudi ženske so izgubile finalno srečanje, in sicer proti Sufbotici. To je popolnoma razum­ljivo, saj je za ekipo Subotice igralo popolno moštvo Spartaka z d ržavno reprezentantko v vratih.

ATLETIKA Moški — 100 metrov: Menhart

(Sub) 11,7, Rejc (Šk. L.) 11,8, M i n i -savl jevič (Niš) 11,8; 200 metrov: Menhart (Sub) 24,7, Juvan (Kranj) 25,2, l ic (Kranj) 25.7; 4 X 1 0 0 me­trov: Sulbotica 48,6, Kranj 49,0, Reka I 49,6; 1000 metrov: Homan (Šk. Loka) 2:38,1, Florjančiič (Kranj) 2:41,6, Grašič (Kr) 2:41,7; višina: Seljak 170, Tonkovič 170, Copot (Kr) 165, Rakovič (Kr) 165; dalji­na: Milosavl jevič 648, Cuš (Škofja Loka) 626, Obradovič 610; disk: Blenkuš (Kr) 34,93, Cimerman (Kr) 31,59, Stankovič (Niš) 29,35; krog­l a 7 kg: Hafner (Kr) 12,01, Blen-kuš (Kr) 11,90, Kalan (Kr) 11.-15

Ženske — 60 metrov: Lazar (Su­botica) 8,5, Pravst (Kr) 8,6, Kom-ljanovič (Reka) 8,6; 400 metrov: Jevšnik (Kr) 1:07,6, Palin-kas (Su­botica) 108,4, Krsul (Reka) 1:00,0; 4X60 metrov: Subotica 34,6, Kranj 34,7, Reka 36,1; v i ­šina — Agodini (Reka) 140 Polja-kovič (Subotica) 135, Sluga (Reka) 130; dalj ina: Horvat (Siubotjca) 435, Aničič (Reka) 430, Pele (Škof­ja Loka) 429; krogla 4 kg: Brajo-vič (Priština) 9,47, Mandič (Subo­tica 9,12, Orlovič (Reka) 9,05; disk: Orlovič 30,15, Brajovič (Priština) 29,26, Koder (Kranj) 27,27.

ODBOJKA Končni vrstni red — moški: »i

Jesenice, 2. Reka, 3. Slavonsk' Brod, 4. Priština, 5. Kranj, 6. S«" botica, 7. Bosanski Šamac. Ženske1

1. Jesenice, 2. Kranj.

KOŠARKA Končni vrstni red — moški:

Slavonski Brod, 2. Subotica, 3. &e' ka, 4. Kranj, 5. Jesenice, 6. Sk-Loka.

V zaključni tekmi je Bosanski Brod premagal Subotico s 66:41-Košarkarj i iz Slavonskega Broda so b i l i povsem zasluženo prvi, ? a ' so pokazali izredno dinamično i° duhovito igro. Ženske: 1. Prištin 3 ' 2. Kranj, 3. Slavonski Bron, 4 ' Reka, 5. Jesenice, 6. Subotica.

STRELSTVO V okviru festivala so se sreča''

tudi strelci. V petek in soboto 5« je zbralo na strelišču ob strugi K"* kre več kot 70 strelcev. V tekm"" vanju z malokalibrsko puško, s« je pokazala premoč gostov iz Nis 3 ' medtem ko je bilo očitno, da do­mači strelci nimajo zadosti trenil1' ga. Rezultati: zračna puška — m 0 ' ški ekipno: 1. Kranj 1288, 2. Ni* 1269, 3. Subotica 1254, 4. Jesenic« 1247, 5. Škofja Loka II itd. - - Mo­ški posamezno: Cvetkovič (Ni*' 270, 2. Dobravec (Jesenice) 267. 3. Otrin (Kranj) 266. Ženske ekip­no: 1. Niš 692, 2. Kranj 682, i Jesenice 643, 4. Reka 641. Žensk« posamezno: 1. Stojanovič (N's' 243, 2. Otrin (Kranj) 234, 3. Bra-tanič (Jesenice) 229, 4. Jakovlj 0 " vič (Niš) 229 itd.

Malokalibrska puška — mo

V petek je dež rokometno igrišče skoraj povsem uničil. Vso so­boto dopoldne so ga morali popravljati, da so popoldne lahko odigrali zaključne tekme. Pionirji so bili pri valjanju igrišča neutrudljivi.

ekipno: 1. Niš 1203, 2. Kranj H 7 °; 3. Jesenice 1094. Posamezno moški-1. Janez Otrin 261, 2. Grozdano-vič (Niš) 252, 3. Matej ič (Niš) 24*' 4. Malovrh (Kranj) 244 itd. Z e " | ske ekipno: 1. Niš 683, 2. Kra»l 632, 3. Reka 586 itd. Ženske pos3" mezno: 1. Jakov l jov ič (Niš) 241. *' Peternelj (Kranj) 225, 3. Otrin (Kranj) 229 itd.

NAMIZNI TENIS V polfinalnem delu so bila ffiO"

štva razdeljena v dve skupini , D

iz vsake skupine sta se po ° v « moštvi uvrstili v finale. Izidi nala: Kranj I : Kranj II 5:2, Kranj I : Tržič 5:0, Kranj 1 : Subotic 8

5:1, Kranj II : Tržič 5:0, Kranj }l

: Subotica 5:2, Subotica : Tr*»* 5:2. Končni vrstni red: 1. Kranj 3 točke, 2. Kranj II 2 točki, 3. Su­botica 1 točka in Tržič brez to*' ke. Moštvo Kranja je nastopil 0 v

postavi: Teran, Tome, Frelih R-Ženske : nastopila so tri moštva«

zmagale so Kranjčanke v postaj ' Plut, Knap, Je rne j r i č , Čadež. ^ d i : Kranj : Subotica 3:0 Kranj ;

Priština 3:0, Subotica : Priština 3:0. Vrstni red: 1. Kranj 2, 2. Subo­tica 1, 3. Priština brez točke.

ŠAH Šahovska tekmovanja so b U a

stari sejni dvorani O L O in se l 1

je udeležilo 8 moštev. Ekipe s ° odigrale po štiri kola v šv icarske 0 1

sistemu. Upravičeno je zmag 3 ' moštvo Kranja v postavi: Bavdek' Siherl, Štefe, Zupančič .

Vrstni red: 1. Kranj I 11,5. %

Subotica 11, 3. Priština 9,5, 4. Sla­vonski Brod 8, 5. In 6. mesto Kra»' II in Reka po 7,5, 7. Niš, 8. Trž'c'

TENIS Kei je Subotica odpovedala »d e

ležbo, sta v edinem dvoboju n 3

stopili moštvi Jesenic in Krani 3 '

Rezultati: Klinar : Rebolj 6 : ' ' 6,2; Kristan : Bedenk 6:4, 0:6, 0;9; Tomaž : Gunčar 6:0, 6:2. Gunčar M . : Kristan 6:1, 6:1.

JUDO V okviru festivalskih priredit**

je bil tudi sobotni propagand" nastop judoistov Olimpije in glava na Titovem trgu. ZmafJ 3 ' '

T n ­a l a

je Olimpija 7:5. Ob koncu je b i l

Še večje razburjenje kot med gledalci, je bilo med igralci. Roko-metaši in nogometaši (na sliki) so se dva dni borili bolj s slabim igriščem kot z nasprotnikom.

Z a s l u ž e n a z m a g a Triglav : Rudar 8:2 (2:2)

propagandni nastop, k i je navd^ šil gledalce. I9"°R

F I N A L N A T E K M A Z A N O G O M E T N I P O K A L

J U G O S L A V I J E Crvena zvezda : Partizan 3:1 (1:0

Kranj, 24. maja. V današn jem kolu slovenske con­

ske lige sta se na igrišču Trigla­va srečala Rudar iz Trbovelj in domači Triglav. Za tekmo je vla­dalo veliko zanimanje, saj se je na igrišču zbralo okoli 2000 Kranjča­nov. Vse tri gole za Triglav je da­nes dosegel Mihelčič, ki je bil do­ber zlasti v streljanju na gol,

Ko je žoga krenila iz bele toč­ke, so vsi prisotni pr ičakoval i , kaj se bo zgodilo. Prve minute so bile polne vznemirnjenja. Triglav je

nekajkrati izvrstno napadel, toda dober vratar gostov je vse strele ubranil. V 10. minuti je Knaus dosegel gol za Rudarja in s tem vodstvo 1:0. Komaj štiri minute pozneje je Mihelčič (v 14, minuti) iz kota podano žogo poslal v gol in izenačil. V 23. minuti je spet Mihelčič z lepim strelom s krila povišal rezultat na 2:1. Po-do'bno je padel tudi drugi gol za Rudarja v 28. minuti. Dosegel ga je Pere in.s tem postavil tudi rezultat pol­časa. Drugi polčas, lahko rečemo,

S L O V E N S K A C O N S K A N O G O M E T N A L I G A

Ljubljana i Grafičar 3:0 (1:0) Branik : Izola 7:0 (3:0)

Sobota : Kr im 1:1 Kladivar : Jesenice 10:1

Slovan : Maribor 2:0

je potekel v popolni premoči Tri­

glava in so igralci Rudarja le r e

ko prihajali pred vrata T r i g l a V ^ Za goste je bi la usodna 49. rni*1^ ta, ko je Mihelčič dosegel odlo 1 0

len gol 3:2 za Triglav. Sodnik Aljančič x %

Ljubljane danes ni b i l objektiv in ni zadovoljil . M . **

KRANJ, 25. MAJA 1959 G l a s G o r e n j s k e 5

O B R A Z I T N P O J A V I

Occ ZASLUGE iz naših krajev

sevanje! Slehernega je to zanimalo. Ka­

ne, saj se bo vendar tu k° tudi Jife plača, prejemki vsakega

™*tnezwka, Popisane pole pa-**P j ) u ? i l e k o t v a i n a sodba za />r>t • Z a Prch'mke, za končno °K°imno — z a Urjenje. Zato

le biU ^na. vahr- r a z P r a v a ° t e m dokaj ži-

,^Tav ko so menili, da nima nih-vec kaj reči, se je dvignila še

n a roka: *n» niste vpisali vsega. Sem

D ?Veze borcev.« °fl se

TRIDESET LET PLANINARSTVA V GORJAH PRI BLEDU

Ob 'koncu maja bo poteklo na­tanko trideset let, odkar je bilo v Gorjah pri Bledu na ustanovnem oibčnem zboru ustanovljeno Pla-nisko d ruš tvo . 24. maja 'letos so to pomembno obletnico slovesno pra­znovali % razvitjem druš tvenega prapora. Slavnost je bi la Ob vhodu

-V, „ )e oglasil drugi, tretji . . . ; e t n član Socialistične zveze.

t c niste vpisali tega. • J * « član . . .* 'Sem član . . .«

• dvorani je nastalo vznemirje-Je- Mnogi so bili še pripravljeni, £ »i morda spregovorili, skušali

očitno krivico, ker član­om n e upoštevajo.

le ,endaT se je vznemirjenje po-

sed; i?}t* s o ^ 1 s o ' ^a ^° Pre<t~. py znal te pomanjkljivosti •d« nepristransko upošte-

. Toda na razočaranje večine se t a Zapičil v drugo skrajno 'mer.

.*£epo in p r a v je> da ste čla-,p J ° je vaša dolžnost,« je začel. v favoriti pa bi se morali, kako ^eh organizacijah sodelujete, ka-tet ^0rna?,ate, kakšne težave ima-

kal°n\°Vil l e *e nekajkrati in ča-; v dvorani je bilo tiho in

no^jt0 l e v s e m z e l ° Prilet7 saf L S 0 P° dolgem molku zasli-

besedo: »Zaključujem . . .« M.

Tržaška koča na Doliču, ki jo je zgradilo Planinsko društvo Gorje

v sotesko Vintgar. Prvo večje delo, k i ga je gorjansko d ruš tvo opra­vilo v preteklosti, so znane gale­rije v Pokljuški luknji . Glavna de­javnost d ruš tva v predvojnem času je bi la usmerjena v raziskovanje jam. Najbolj znana jama, k i so jo tedaj odkri l i , je Gorjanska jama v Krnic i z lepimi kapniki . Po vojni

N E S R E Č E

SKOČIL JE Z V L A K A

j V torek, 19. maja zvečer je b i -0 Tajništvu za notranje zadeve

p o č e n o , da je neki potnik pa-6 1 & brzega vlaka, k i je peljal

v *tt«ri Kranj—Jesenice. Nes reča S e J e Pripetila pr i Globokem. . Kasneje j e b i lo ugotovljeno, da je b i l "Ponesrečenec S. S. iz Crnog , ° 3 a Pri Novem Beogradu. S. S. j6 Povedal, da je potoval z v la ­kom -

kirati , zaletel z avtomobilom A . F. iz Podibrezij. Voznik tega vozi la očividno ni računal s tem, da bo pred njim vozeči avtomobil naglo zavrl, š k o d a na vozi lu našega dr­žavl jana znaša po nestrokovni oce­nitvi okrog 60.000 dinarjev, med­tem ko vozilo italijanskega držav­ljana ni utrpelo posebne škode. — Telesnih poškodb ni bi lo .

je prevzelo v upravljanje Dom pod Triglavom, k i ga še zmeraj oskrbuje. M e d na jveč je uspehe šteje d ruš tvo gradnjo nove lične planinske koče na Doliču. Snežni plaz jo je namreč v z imi 1950-51 popolnoma opustošil . Nedaleč od tod je d ruš tvo v zelo težkih oko­liščinah dogradilo leta 1954 novo kočo.

M e d 600 člani je v gorjanskem druš tvu skoraj polovica mladine. Vodstvo d ruš tva je za ljubitelje planin prirejalo š tevi lne izlete v hribe, hkrati pa je priredilo vrsto predavanj o slovenskih planinah. Ob letošnjem jubilejnem letu se planinci Gorij s ponosom spomi­njajo na prehojeno pot in na lspehe, k i so j ih dosegli z mar-,

l j iv im delom.

JESENIŠKI T A B O R N I K I SO P R O S L A V L J A L I

Taborniki na Jesenicah so se ria proslavo 40. obletnice K P J oziroma mladinskega festivala kar najbolje pr ipravi l i . Priredil i so taborn iško razstavo v domu Partizan, tabor­niški večer ob ognju pred želez­niško postajo in pomagali tudi pri drugih mladinskih proslavah in športnih prireditvah.

Na razstavi so svoje delo prika­zali v najrazličnejših oblikah — fotografiji, ročnih delih, modelar­stvu itd. Ob tabornem ognju je govoril sekretar Ljudske mladine na Jesenicah in v svojem govoru poudaril pomen K P J v dolgoletnih bojih za socializem.

TUDI N A KOROŠKI BELI »POKAŽI, K A J ZNAŠ«

Klub Mladih tehnikov na osem­letni osn. šoli na Koroški Beli , je pretekli teden pr ipravi l prireditev pod naslovom »Pokaži, kaj znaš«. Številni učenci in di jaki so pred posebno 'komisijo odgovarjali na vprašanja iz elektrotehnike, foto-amaterstva, avtomobilizma in le­talstva. Tistim, k i so najbolje od­govarjali, je občinski odbor LT Jesenice podeli l p rak t i čne nagrade v skupni vrednosti 10.000 din.

SPET PO TOLIKIH LETIH Na Duplici so se v nedeljo sre­

čali v nogometni tekmi stari igralci Domžal in Vir tusa iz Duplice, k i so se pred vojno tolikokrat pome­r i l i za prvenstvo kamniškega okra­ja. Zmago in pokal so tokrat od­nesli Domžalčani i rezultatom 2:1.

FOTO KLUB V BOHINJSKI BISTRICI

N a žel jo prebivalstva Bohinjske Bistrice je Občinski odbor LT Je­senic skupno s foto-iklulbom Jese­nice skl ica l ustanovni občni zbor foto kino kluba Bohinjska Bistrica. Občinski odbor Ljudske tehnike Jesenice je novo ustanovljenemu klubu priskočil na pomoč s finanč­nimi sredstvi.

TUDI V KRANJU DRUŠTVO KN! IG O VODI J

V avl i O L O v Kranju je b i l pred dnevi ustanovni občni zbor Druš­tva knjigovodij, k i se ga je udele­žilo 200 interesentov za č lans tvo . Namen d ruš tva je, skrbeti za stro­kovno in tehnično izpopolnitev teh uslužbencev, prirejanje raznih te­čajev, predavanj, skrb za pravilno zaposlovanje itd. -an

JESENIŠKI ZELEZARJI POJDEJO V RAVNE

Odbor za proslavo 90-letnice Železarne Jesenice je vključil v obširni program prireditev v po­čas t i tev 90-letnice obstoja jese­niške Železarne tudi obisk jese-nilših železarjev- 'Svobodašev pri Tavonskih železarjih. 100 jeseniških železar jev je b i lo v nedeljo na Ravnah, kjer so priredili koncert moškega, mešanega zbora, orkestra in združenega zbora ob spremljavi orkestra. U.

Prvi l u n i n i foditi \ Kranju Turistično društvo Kranj uspešno uresničuje letošnji delovni pro­

gram. Med posebno pomembne uspehe dela sodi tudi usposobitev prvih turističnih vodičev, ki bodo poslej delovali na področju Kranja ln v bližnji okolici. Vodiči so obiskovali dvomesečni tečaj, na kate­rem so tolmačili snov predavatelji iz Ljubljane in Kranja. Tečaj je bil zaključen v sredo, 20. maja; kandidati so opravili izpite tz zgodo­vine Kranja, arheologije, spomeniškega varstva itd. Izpit je z uspe­hom opravilo 20 tečajnikov.

Ob tej priložnosti smo vprašali izpitno komisijo, kakšno znanje so pokazali mladi tečajniki. Dobili smo razveseljiv odgovor. Na sploš­no so tečajniki tvarlno dobro obvladali, medtem ko so nekateri pokazali kar presenetljivo znanje. Š.

Tečajniki med izpitom na terenu

V okviru novoustanovljenega 23. maja so pionirj i lutkovnega Društva prijateljev mladine v krožka priredi l i igrico »Tonček — Škofji Loki bodo ob Dnevu mta- part izan«, zvečer istega dne pa je dosti praznovali pionirji Jegoro- bi la pred osnovno šolo svečana vega odreda 40-lotnico ustanovitve akademija. O d 24. do 26. maja bo K P J . v šolski telovadnici odprta raz-

p e j - a i

n a Jesenice kot slepi potnik. « a m e _ . S e J e n a stopnicah. B i l je s rač j e n na letni dopust. Pone-

Padel eriec Je izjavil , da z vlaka ni

«>Utk ' V e č d a J° odskoči! v tre-' ko j e vilak vozi l počasi .

5 1 Je p r i padcu poškodoval ^ v 0 n tQ ° 8 ° v stopalu. Prepeljan je

v Jeseniško bolnišnico. TUDI

USTAVLJANJE UTEGNE POVZROČITI NESREČO

je D ^ e l J ° ' 1 7 - maja ob 14.45 uri Ujetij 0 n a c e s t i !• reda Radov-p r o n P K r a n J pri vasi Podbrezje do je i P e ? n e » r e č e . V tem času se iz V i i t a l i J a n s k i državl jan G. G. P U v

C e n z e v smeri proti Kranju. t»a , • P o d l r j r e i z J e P a J e zapeljal tii 0

a j n ' desni rob ceste in vo-je -y a v i l - V tem trenutku pa se

v °z i l o , ki j e nameravalo par-

B O D I C E

A Ondan — v četrtek je bi­lo — sem na že lezniški po­staji s reča l Simnovega Cirila. N ič čunega ni bilo v tem srečanju , s m e š n o pa je bilo to, da je bil možakar navzlic s o n č n e m u vremenu moker, da je malone kapljalo od nje­ga.

»Kako , da si moker? Saj ni dež ja?« sem silil vanj in pogledoval proti nebu.

»•Ni ga ne. Veš , Jaka, od osmih zjutraj č a k a m na pri­hod mladincev, pa me je ožejalo . Ker nimam za pivo, sem |se pa kar pri tistile pipi nacejal. Pa me je hudič »ošprical« kot bi se gasilci z brizgalno spravili nadme. Ko bi vsaj na pipo nataknili gumijasto cevko .«

/ \ Sprevodnike na avtobusih nobena stvar bolj ne razve­seli, kot potniki, ki p lačuje ­jo vozovnice z drobižem. Vseeno, kakšnim le da ni treba menjati. Tak je tudi sprevodnik na avtobusu, k i vozi na progi Bohinjska Be­la—Bled. Vedno vpije: »-Pri­pravite drobiž!« — Zadnjič pa je, kakor sem bil videl — prišel navzkriž s to svojo zahtevo. Ko mu je neka ž e n ­ska plačala vozovnico z dro­bižem, ji je pa nekako ta­kole za lučal v zobe: »Ja hu­diča, kje ste pa »mafehtali-« tale drobiž?« Pa še nekaj ta­kih »domLslic« je dodal, ki jih skoraj ne k a ž e ponavljati.

A Obe trgovini trgovskega podjetja »-Zarja« na Jeseni­cah sta uvedli v prodajo bla­ga novo mikavnost. Uvedli

sta n e k a k š e n »-ugankarski kot iček«, ki bojda kupce sil­no zabava. Blago v i z ložbe ­nih oknih n a m r e č ni oprem­ljeno s cenami. In kupci so prisiljeni ugibati, koliko ve­lja to ali ono blago. Pravijo, da sklepajo na r a č u n tega ugibanja tudi stave. — Sve­tujem tudi ostalim trgovinam, da umaknejo iz iz ložb cene!

A Ko sem nekako pred tre­mi dnevi hlačal po Bledu in mež ika l v toplo majsko son­ce, sem ugledal sprevod otrok, ki so oč iv idno prišl i na Bled na izlet. Občutek sem imel, kot da gledam razža loščene pogrebce. Vsi nemi, brez smeha in nemih obrazov so stopali drug za drugim in n ič takega ni bilo, kar bi jih razveselilo.

»Aha, tole bo!« sem se

domislil.. »-Z avtobusom so se peljali, zdaj jim je pa s labo.«

Malo sem pomencal, potlej sem pa pobaral uči te l j ico , kaj je vendar z otroki. Moja sklepanja glede v o ž n j e z avtobusom so hila zmotna.

»•Kaj naj bi bi lo?« me je pouči la uči te l j ica . »-Ubožčki so se žejni zatekli na teraso Kazine in naroč i l i malinovoc s sodo. Ko bi jih videli, k a k š n e obraze so delali in kako so prebledevali, ko so p lačeval i zapitek. 60 dinarjev za tak » s labokrven« malino-vec pa le niso m a č j e solze. Kaj menite, da otrok lahko odrine 60 dinarjev, ko pa ima imarda v ž e p u 100 ali k v e č j e m u 200 d inarjev .«

Pa drugič š e kaj. Vas po­zdravlja Vaš Bodičar!

stava. S\ >je izdelke bodo razstav­l ja l i : otroški vrtec, taborniška dru­žina, »Svobodni Kamnitnik« in p i ­onirji od 1. do 8. razreda osnovne šole Škofja Loka . Pionirj i foto krožka bodo razstavili s l ike raznih zgodovinskih spomenikov iz škofje Loke in okolice, k i so j ih isami po­sneli in izdelali . Brodarsko mode­larski krožek se bo predstavil z različnimi skrbno izdelanimi mo­deli ladij in avionov. Radio ama­terski krožek bo razstavil detek­torje in enocevnik, kar so pionirj i izdelali pri k rožku . Svoje izdelke bodo razstavili š e : kemični, filate-listični, l i terarni, gospodinjski in športni krožek. Pionirj i Avto-moto krožka so v smislu teh prireditev v »Tednu prometa« pod vodstvom L M Škofja Loka urejali promet na glavnih cestah.

Pri urejanju šolskega parka so pinonirji opravil i 1024 U T prosto­voljnega dela.

iPraznovanje bodo zaključili z vrsto športnih prireditev in z dru­gim vel ik im republ iškim tekmova­njem »Mladih tehnikov«.

CESTA DOMŽALE—DUPLICA

Ta mesec so začeli urejati cesto Domžale—Duplica, da jo pripravijo za asfaltiranje. Zdaj razkrivajo te­ren in polagajo betonske cevi za kanalizacijo v ŠmarCi in v J a r šah .

VIHAR POD TRIGLAVOM Riie Milan Batista Semenj v Trsteniku

189 rj a . . 9 a r d i z e m , k i so ga N e m c i podpiral i , torno a Š Č U v a I i Slovence med seboj v b ra -Oel r ^ b o ^ ' s e n a Goren j skem n i m o -Post i G t i ' N e m c i so us tanovi l i nekaj laort V k a t e r i h s o p l ačanc i koval i

? e 2 a u n i č e n j e part izanov — ampak v e č i n o n v " r " — « • ^ 'JUdi so v te postojanke privlekli

a r u 9 o d , i z krajev, kjer so l judi slepili "apredku s o v r a ž n i duhovniki .

190 Drug i bataljon Gorenjskega par t izanske­ga odreda je b i l novembra 1944 pod Stor-ž ičem. B o r c i so dobil i s Š t a j e r s k e g a novo o rož j e in komaj so čaka l i , da ga p re iz ­kusi jo. P r i l i k a se je kma lu ponudila: neke nedelje sredi novembra naj bi belogardi­s t i i z K r a n j a obiskal i semenj v Trs ten iku . Namerava l i so v cerkev, potem pa še

»malo za pa r t i z an i« pod StorŽič.

191 Par t izani so izvedel i za to in sk leni l i , da j i m pr i redi jo pr imeren sprejem. Osem­najst fantov, m o č n o o b o r o ž e n i h — saj so imel i kar š t i r i s t rojnice — se je š e ponoči spustilo s S to rž i ča in pred s v i ­tom zavzelo položa je ob cesti , po ka ter i b i mora l i p r i t i be lčk i . Č e p r a v so p r i č a ­koval i okol i 50 belih, se j i h niso bali , saj

so b i l i bolje oborožen i .

192 Št ir i strojnice, dve b rzos t re lk i in t r inajst p u š k je bi lo naravnanih na cesto, ko se je pr ib l iža lo 48 belogardistov. B i l i so na koles ih; pred kra jem, kjer so j i h pa r t i ­zani čaka l i , je bi la vzpetina, pa so s to­p i l i s koles. Tedaj se je vsulo po n j ih . . . Po polurni b i t k i so se part izani brez ž r t ­ve umakn i l i — od bel ih pa sta samo dva

ostala n e p o š k o d o v a n a . . .

»

6 Gla» G*>renj»ke KRANJ, 25. M A J A 195»

OBJAVLJAMO ODLOMEK IZ KNJIGE »BIL SEM V ZA­ŠČITNI ČETI« BRANKA PAVLOVIČA, KI JE KOT BOREC ZAŠČITNE ČETE V ČASU NOB SPREMLJAL VRHOVNI ŠTAB SKOZI VRSTO SOVRAŽNIH OFENZIV PO BOSNI. KNJI­GA PREDSTAVLJA SVOJEV RSTEN DOKUMENT IZ NAŠE RE­VOLUCIONARNE BORBE. — DELO JE IZŠLO PRI DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE V POČASTITEV 40-LETNICE USTANO­VITVE KPJ.

B I L S E M T I T 0 ¥ S P R E M L J E f f A L E »Pog le j to sliko, otrok, to je

Tito!« Tega dne sta se ustavili pred

izložbo, pred katero sem stal tudi jaz. Bil je praznik. Pogo­varjali ste se s svojo hčerkico . Rekli ste ji: »Pog le j to sliko, otrok, to je Tito . . .«

Potem ste odšli in nikoli v e č vas nisotm videl. Na ulici me n i ­ste niti opazili in najbrž bi se zelo začudi l i , Če bi sl išali , k a k š n e miisii in spomine ste zbudili v meni vi in vaša hčerkica . Odšla sta, jaz pa sem se š e dolgo po­govarjal z vama. Govoril sem vama o Titu. Tu je ta pogovor z vama, a brez vaju . . .

Da, tudi to ni tako prepro­sto . . . Tista slika, to je Tito. P o s k u š a j t a razumeti. Povsod se s r e č u j e m o s Titovim likom. Nje­govi kipi, njegove slike delajo čast n a š i m sobaim, dvoranam, pisarnam in parkom. Toda težko dojamem, da je to tisti Tito, ki ga poznam jaz. Te slike in kipi, to tudi ni v e č on, sedanji, živi Tito. To je nekako že zgodovi­na. Ta prisrčna, dostojanstvena, lepa podoba č loveka , ki ga ob­č u d u j e j o in ga bodo občudova l i milijoni. To je Tito, velik dr­žavnik, vojskovodja, politik. Ra­zumi ta, to na slikah, to je zgo­dovina, toda v meni je neka druga, mnogo popo lne j ša slika, podoba č loveka , tovariša in pri­jatelja, prav takega kot smo mi, ki je, ne vem kako zbral v sebi tisto n a j l e p š e č l o v e š k o in to žari iz njega ne izčrpno in nepresta­n o . . .

Pogosto se mi zgodi to. Kadar gledam Titove slike, sem neiz­merno ponosen na to, da sem Jugoslovan. Kadar pa ož iv i jo moji spomini in ugledam njegovo sliko, ki ž iv i v meni in ki se že polagoma pretvarja v izroči ­lo, v mit, potem č u t i m , da sem nekako še bolj č l o v e k . . In to samo zato, ker sem poznal in poznam č loveka , vrednega vsega č l o v e š k e g a spoš tovanja .

Tovariš ica , bil sem Titov spremljevalec skozi Peto, Š e s t o in Sedmo ofenzivo . . .

Veste za s o v r a ž n e ofenzive? Pr inaša le so smrt, utrujenost in velike, č i s t e zmage. Nikoli, ka­dar govorite o Titu, ne smete pozabiti na to . . .

V neki taki ofenzivi, v Peti, je n e d a l e č od Titovega šotora sedela nema in utrujena skupi­na partizanov. Enota se jim je ž e precej oddaljila. Tito jih je v i ­del in mi rekel, naj jih pokli­čem. Tako redko je izpustil pri­liko, kjer koli in kadar koli, da se je pogovarjal z borci, pogo­varjal z ljudmi. Počas i so se pri­bližali . Glad in izčrpanost sta

jim gledala iz očL iz vsakega giba. Pozdravili so ga.

»Zdravo , tovar iš Stari!« tako smo ga klicali.

»Zdravo , tovariš i !« Naslonili so se na puške . Te­

daj je eden izmed njih počasi zdrknil na tla. N i vpraša l za dovoljenje, ni se opravič i l svo­jemu vrhovnemu komandantu. Toda, to so storile njegove oči. Tito je hitro stopil k njemu. Po-tipal mu je ž i lo in če lo . Zaskr­bljeno je zmajal z glavo. Dolgo, v e č kot pol ure, se je pogovarjal z njimi. Nazadnje je vstal, da bo šel . Poklical me je:

»Pr ines i t o v a r i š e m nekaj jesti, iz rezerve .«

Nič ni,*« sem rekel. »Pr ines i s ladkorja .« »Tudi tega ni, oziroma zelo

malo .« » S a m bom pog leda l . « In pogledal je. V rezervnem

t e l e č n j a k u je naše l pet konzerv, ki so tehtale po pol kilograma, pr ib l ižno kilogram sladkorja in škat lo s sto cigaretami. To je bila njegova zadnja rezerva, ki sem jo ljubosumno hranil. Od-delil je polovico in rekel, naj dam borcem. Moral sem to storiti.

Tedaj me eden izmed partiza­nov jezno vpraša :

»Ti pa si rekel, da n imaš .« » R e s n i m a m ! « som odgovoril. Tisti, k i je leža l me je ža lo ­

stno in karajoče pogledal. Ko pa so razdelili kar so dobili, me vpraša eden izmed njih:

»Čigava rezerva pa je to?« »Tovar i ša Starega ,« sem odgo­

voril. Spogledali so se. » K a k o si mogel prinesti, č e on

nima v e č ? « »Ti to je ukaza l !« Brez besed je utrujena skupi­

na partizanov zbrala vse pred seboj in mi vrnila, naj hranim za Tita.

« N j e m u reci, da amo po­jedli . . . «

» N e m a ram, vzemite, d r u g a č e bo Tito hud.«

»Ti le vrn i ,« so rekli tiho. Počas i so se dvignili in odšl i

v smer, kamor je krenila njiho­va brigada.

Naslednjega dne sem to po­vedal Titu. B i l je ž a l o s t e n in n e r a z p o l o ž e n . . .

Gotovo imate radi duhovite domislice. Tudi jaz jih imam rad. Vsi jih imamo radi, mar ne? In aLi se vam ni morda že zgodilo, da ste bili nerazpolo-ženi ali jezni ali pa vam je ž ivahnos t in vedro razpo loženje vrnila kaka duhovita domislica.

In v vojni je smeh š e poseno prijeten. Znati se smejati med

bojem s smrtjo je dokaz moč i , vere vase n zaupanja. In Tito se je znal smejati in mi z njim.

Leta 1934. po k o n č a n e m posve­tovanju vojašk ih voditeljev me je poklical Tito:

»Al i imamo kaj, da bi pogo­stili tovar iše?«

»Ničesar n imamo.« » P r a v nič?« » N i č . . . . « »Ej , to si mi e k o n o m ! « se je

zasmejal. Vedel sem, da mi kot svoje­

mu » e k o n o m u « ni nikoli očital m r š a v i h ali praznih rezerv. Zde­lo se nam je, da ni bil nikoli lačen. Na hrano se je spomnil samo, kadar je š lo za koga dru­gega.

Ste že kdaj sl išal i za č loveka , ki je pozabljal na lakoto? Jaz sem ga videl in ž ive l z njim. V takih primerih me je včas ih potolaži l :

»Večer jo bomo prespali. Mor­da bomo jutri naš l i pri Švab ih k a k š n e rezerve, da bomo zajtr-k o v a l i «

»Izvol i te malo goved ine .« »Prav i š , da je g o v e d i n a ? « me

vpraša d v o m e č e . »Goved ina ,« pravim negotovo. »Goved ina — od konja! Si je­

del to?« » S e m ! « sem rekel ne da bi

trenil. »Ti je v š e č ? « » V š e č . . .« »Si ga kuhal ali peke l?« » N e , jaz jem kar surovo.« »Kar surovo? In že lodec , če

si pokvar iš že lodec?« » N e bom,« sem rekel prepri­

čeva lno , »že lodec sedaj nekako ne izbira. Sporazumel sem se z njim: dajem mu pač, kar imam, naj ne godrnja. Po vojni pa bo­va lahko . . .«

Tito se je zasmejal in me vprašal :

»Pa Marko? Je tudi on jede l?« »Da,« sem odgovoril. » K a j pa pravi?« »Pravi , da je zelo dobro, pra­

va goved ina!« » H m , v redu, naj mu tekne!

Toda, imaš k a k š n o c igareto?«

Tako rezervo smo pogosto »na­šli«. Se pogosteje pa smo ostali brez nje.

Niste vedeli, da Tito ne mara konjskega mesa. Tudi jaz nisem vedel. Zvedel sem š e l e v Peti ofenzivi.

Nekaj dni smo stradali. Tedaj je intendantura zaklala nekaj konjev in razdelila meso. Kuha­rica je odsekala kos tudi za to­variša Tita, pa sem mu ga nesel. Rekel sem:

In ni pokusil konjske gove­dine. Ostalo mu je samo š e š t i ­rideset cigaret. Povedal sem mu to.

»Pa , ali mi daš kakšno?« Prinesel sem mu jih dvajset.

Deset jih je takoj poslal tova­rišu Marku, naj jih pokadi s tovariš i . Tudi meni je ponudil, naj pr ižgem.

»Hvala!« mu pravim. »Vzemi , vzemi. . .* » N e bom, teh ne morem več .

Našl i smo nek eelen tobak, po­suš i l i smo ga na ognju in č e pr ižgeš eno, je dovolj za ves dan.«

» K j e si ga pa naše l?« » N a vrtu.« »To se pravi, kraja?« vpraša

in me sumljivo pogleda. » N e , ne, ni, ta hiša je že zdav­

naj z a p u š č e n a in kaže , da smo mi dedič i .«

» P o t e m vzemi tole in prižgi!« Popoldne so prišl i neki v o j a š ­

ki voditelji. Tedaj je še l ostanek cigaret. Potem mi je rekel, da se bo jutri tudi on pridružil tisti naš i »ze len i« dedišč in i .

In naslednjega dne je res prišel .

Zamislite si sedaj, tovariš ica , vrhovnega komandanta, tega T i ­ta s slike, kako kadi slab tobak, ker ni hotel sam kaditi cigaret.

Napad na Drvar, na votlino, me je zalotil pri spanju. Tako sem ostal brez škornjev . Ko sem se v nogavicah prebil no votli­ne, me Tito zagleda in reče :

»Ti pa brez škornjev? Gotovo si jih podaril » v e l i k e m u n e m š k e ­mu rajhu«!«

»Podari l !« sem odgovril. Tito je ukazal, naj se umak­

nemo iz votline s s p u š č a n j e m po vrvi do njenega vznožja , od tam pa smo se morali drug za drugim splaziti proti vrhu hriba. Ta podvig se je u s p e š n o konča l , čeprav se mi je zdelo, da so le­tala p o s p e š e n o tolkla prostor okoli votline. Tito je hitel nav­kreber izkoriščajoč mlado drev­je kot zaklon.

Ko se je prvič ustavil, mi je rekel:

» G l e j jih v mojem »džipu«, od tod bi jih lahko zadel i .«

Z grma, za katerega je po­kleknil, je odletelo nekaj vejic, ki so jih odbile n e m š k e krogle.

»Kaže , da so nas opazi l i ,« je dejal nekdo izmed nas.

» N e , niso, to lčejo kar tjavdan v hrib,« je mirno odgovoril Tito.

Nekaj »štorkel j« je priletelo nad naš imi glavami tako nizko, da se mi je zdelo, kakor da nas bodo zadele s kolesi. Vrgel sem se na tla.

»Kadar letala opazujejo, se ne s m e š premikati, t e m v e č ostati v takem položaju , v k a k r š n e m si bil,« pravi Tito.

Nerodno mi je bilo, da sem se pokazal takega, in da bi se ne­kako izvlekel, sem odgovoril, da sem legel zato, da bi bil cilj č im m a n j š i zaradi njega.

Tito se je samo zasmejal. Zardel sem. Nemci so se že pomikali k

votlini, razviti v strelce. Začel i smo streljati po njih in polegli so. Tedaj je Tito spet krenil proti vrhu. Bilo je vroče . Raz­pel je bluzo. Srajco je imel že mokro od potu. Pot mu je kap­

ljal iz obraza. Brisal se z r 0

cem, ki je bil ž e zdavnaj mok^ Zdelo se mi je, da je utruja in hotel sam mu nesti brz0,

strelko. Odklonil je. Ne misli f razoroževat i , je dejal. Bil" \ zelo strmo in nekajkrat muJ.e

spodrsnilo. Včas ih se je uj< v č a s i h pa je padel na kolena. ™ nekem takem padcu je sedel * grm in dejal:

»Ej , ti S vabi so pa res — & lala. Načrt , padalci na Drv»-juriš na votlino in — ali ž i v e ^ p

ali mrtvega! Kot da bi bilo ne vem kaj . . .«

Na nasprotni strani drvalS** ga grebena so se prikazali n e

ljudje. Tito je pogledal na u ' in vzel daljnogled.

»To' so enote Š e s t e liske, ^ daj jih bomo malo izza hrb1' zdaj se bodo Svabi dobro 1$*' val i ,« pravi.

Tako je tudi bilo. In ure bi vam lahko prip^v

doval o Titu, č l o v e k u in P R 'J N '

telju. In vqm, da vam spet n

bi mogel pričarati Titove ki jo nosim v srcu. V srcih J 1

nosijo vsi tisti, ki so imeli sr£ čo, da so bili v takih in P 0 0 * 0 ^ nih trenutkih okoli njega. To f

ne pozablja, toda tudi poved3

se ne da. Oprostite mi, borcu, če

vam zdim p r e v e č scntimentalen: Toda poskušaj te razumeli. se je tedaj vse to pri Titu zde J do neke meje naravno. Sele d nes vidim, kako veliko je Toda š e l e n a š i m otrokom otrokom n a š i h otrok, se bo ^ lo nedoumljivo in čudovito: * Tito, ta vrhovni komandant W* hovih slavnih pradedov, je zabijal na lakoto, smejal se i * kljuboval smrti, kopal se j 6

znoju zmzoval je, na nem™j krogle se ni niti oziral, ^at°Vt\ je svojo brzostrelko in * a C ^ slab tobak. In morda bodo sK' "j pali: č e ne bi bil tak, ne bi P pravil n e m o g o č e g a .

Jaz pa pravim: delal je ta j ker je tak in ker drugačen t u

ne zna biti. In zato sem po malem - ^

sentimentalen, jaz, ki seim W J srečo, da sem bil njegov spre111

ljevalec. In kei vem, zagotovo vem, m

se bom, dokler bom živel , sP.y

minjal kot naj tež jega in ^ p o m e m b n e j š e g a obdobja svojeg ž iv l jenja tistih petnajst m e S _ cev pohoda s Titom skozi o'e

ž ivo . ; \r0'

To vem prav tako gotovo, » zanesljivo vem in celo vidim r s l i š im, kako moji vnuki in Jjfjj vnuki z neizmernim ponosom * žejo mojo fotografijo s v ° i i r n j U > v a r i š e m in ponosno pripoved J e J o : , j«

»To je naš ded. Pozna1 ' Tita!«

»Ali pa ne. M i s l i m , da se bo Johan k m a l u nave l i ča l iz svojega k r i t i p r i m a n j k l j a j e . «

Hetor i se je p r e s e n e č e n o obrni l . Tud i to ve! je p o m i ­s l i l , ves besen. K d o neki m u je pr inesel na u š e s a ? ka te r i od d r u ž a b n i k o v ? Majdnik al i Hafner a l i Rogovi lc? M o r e ­bi t i pa Š m i t e k , k i je že tudi škil i l k na m? Da, Smitek, prav gotovo! H u d i č vzemi vse skupaj! — Glasno pa je r eke l :

»Kol ikor bo pr imanjkl ja ja , ga z Johanom lahko po-kr i jeva , ne da bi nama bilo treba seč i v v e l i k i žep . »Obr ­ni l se je in šel iz s k l a d i š č a , Domin ik pa za n j i m .

»Lepo,« je z a m r m r a l že med v ra t i . O z r l se je po s k l a ­d i š ču in zbadl j ivo m e n i l : » P r e s n e t o m r z l o je tu no t r i , tvoje besede pa č loveka tudi ne z a g r e j e j o . «

Hetor i je zakle l skoz i zobe in naglo s topi l po polede­nelem d v o r i š č u . N i t i z besedo se n i pos lovi l . Domin ik je gledal za n j im , dokler ni njegova v i soka , v k o ž u h zaho-motana postava izgini la med h i š a m i . P o t e m si je pomel roke in stopil v h i šo . B i l je dobre vol je . V zgornj i hiš i je sedel k peči in po dolgem č a s u p r v č nagovori l V i d o .

» K o z a r č e k ž g a n j a m i p r ines i ,« je ukaza l . Nal i la m u je. Medtem, ko je p i l , j i je na svo jsk i n a č i n

gledal v obraz, da se je zmedla. Na to se je obrni l k A n i , k i je nekaj š ivala .

»Mamka!« jo je pokl ica l . P r e s e n e č e n o ga je pogle­dala. Tako jo je k l i ca l samo, kadar je b i l posebno dobre volje, tega pa je bilo zdaj že zelo dolgo. »Mamka ,« je ponovil , »ali v e š , da bo šla D r u ž b a k m a l u r a k o m ž v i ž g a t ? Potem bom utegni l mis l i t i tudi na ka j drugega, ne samo na k u p č i j o . Spomnil sem se, da m i že dolgo p r i g o v a r j a š , naj o ž e n i m fanta. T i s t ik ra t sem ime l p r e v e č d r u g i h s k r ­bi , zdaj bom pa vzel to zadevo v r oke .«

A n a se je ozrla na V ido . Dekle je zardelo in zbegano

gledalo Domin ika . Tudi A n a si n i znala raz lož i t i , kako da se je tako n e p r i č a k o v a n o omeči l . » K o n č n o si pa le spre­videl,« je rek la počas i in negotovo.

»Kajpak ,« je hladno reke l Dominik . »Zdi se m i , da fant že dovolj dolgo hodi vasovat v V i d i n o kamro. K s r e č i se to n i razvedelo po t rgu , d r u g a č e bi si vse terc i ja lke ob ru ­sile jez ike do goltanca! Še meni bi u tegni l kdo kaj oč i t a t i — na pr imer , da ne znam napeti vajet i , a l i kaj podob­nega .«

A n a je č i s to , brezumno bul j i la vanj . Dominik se j i je zasmejal naravnost v p r e s e n e č e n e oči in p r i k i m a l :

»Seveda , mamka , lahko si m i s l i m , da t i o tem nič ne v e š ! Zmera j s i bila nekol iko k ra tkov idna — saj ne boš zameri la , če t i povem po prav ic i? — pa si pust i la , da sta te č i s t o omrež i l a on in t a . . . ta kača!« Zdaj nenadoma ni mogel v e č h l in i t i m i r u in je s topil po sobi. »Kača , sem reke l ! Smoli la se je okrog ' t ebe , k o je bi la š e smrk l j a in ko je odrasla, se je zače la smol i t i okrog Pavla! K o sem mu brani l , me je zgrabi l za vra t t am za v i g e n c e m ! «

A n a je vstala — zdelo se. j i je, da j i Dominik i zpod-m i k a t la pod nogami in t rdno se je opri jela naslonjala p r i s tolu. Begala je s pogledom od Domin ika k V i d i in od Vide nazaj k Domin iku . Dekle je s t rmelo v t la in si gr iz lo ustnice, Domin ik pa je hrupno hodil gor in dol. Z n junih obrazov n i razbrala n i č e s a r in je dahni la:

»Ne ver jamem . . . « Domin ik se je us tavi l . »Ne v e r j a m e š ? A l i naj p o k l i ­

č e m fanta? Ne bo mogel uta j i t i , da me je za vigencem davi l in tudi dekl ina naj m i v obraz zanika , da je b i l p r i njej v k a m r i . Toda zdaj je tega dost i! Dost i in p r e v e č ! T i , ž e n a , glej , da bo pobrala svoje cape in š la! Dokler je ona v hiš i , me je s ram stopi t i pred H e r d e r j a ! « Pot lač i l je razburjenje, p o m e š a n o z z lobnim vesel jem, sedel nazaj k peč i in gledal, k a k š e n vt is so naredile njene besede.

Ž e n s k i sta b i l i č i s t o zbegani. Dekle je nenadoma glasno zajokalo in s teklo iz sobe. A n a je n e o d l o č n o gle­dala moža .

»Dominik , če l ažeš , n is i č lovek,« je rek la potrto. ^ »Se boš že še p r e p r i č a l a , m a m k a , « je rekel Domin i* ^

svo j im n a j m e č j i m glasom, k i je A n o zadel kot udarec b i čem. K a k o r pijana je omahnila na stol , Domin ik pa_ -1

sedel k peč i in si zače l zadovoljno gladi t i brke. K o n č r l

(

je p r i še l č a s , ko bo š lo v hiši spet tako, kot bo hotel o r l '

tli'

VII Hetor i jev delavec France G r o š e l j je stal zraven s

male s t r u ž n i c e in p o t r p e ž l j i v o p i l i l umetno kovano sve nico. Zraven njega je slonel pastorek T o n č e k in opazov^ oč ima p r i delu. G r o š l j e v e vel ike, g i b č n e roke so č i s t o n 3 ^ rahlo posnemale č r n o kovino in oblikovale vzorec. Sv e

t i ln ica je bi la že skoraj k o n č a n a in G r o š e l j se je ukva r J samo š e s poslednjimi popravki .

V hiši je bi lo vse t iho. Samo ura je n a d u š l j i v o t i l< t a . ka la na steni in pi la je cv i leče drsela sem in tja. Sk°'^ okenca je s i l i la pusta s ivina d o l g o č a s n e g a z imskega P° poldneva. B i l je dan, ko se je zdel svet prazen in b r ezup^ ' kot l ina polna mraza in megle, ljudje pa so hodi l i r n ^ e

h i še s p r e m r a ž e n i m i , z lovol jn imi obrazi . Sredi te zimSK odrevenelosti , v preprost i sobi, se je zdel G r o š e l j z e

ž i v a h e n in podjeten. K o m a j srednje vel ik, z ostro r e Z ^ n i m , suhl ja t im obrazom in ma jhn imi očmi , k i so se vČa s

prebrisano smejale, je bi l malo podoben drug im k o v a č e ^ Sicer pa se je tudi v drugih r e č e h raz l ikova l od njih«

m' mladost i je b i l na tujem in domov se je v r n i l z mnog i z k u š n j a m i in polno glavo mis l i , k i so se zdele t r ž a n nenavadne in celo nevarne. Po iska l si je delo pr i Š p a r l ' toda Špan ga je k m a l u odslovil , ker je govori l delavce reč i , k i so bile vznemir l j ive in hk ra t i vabl j ive, vseka* * pa nevarne podjetnikom. Potem je delal pr i Hetor i ju . &f tor i , k i je b i l d r u g a č n e Čudi kot Johan, se je G r o š l j e v l 1 1

domis lekom smejal in v č a s i h se je v šali celo prerekal 1 nj im. » K a k o pa boš t i , G r o š e l j , živel ob osemurnem de­

l avn iku , ko še ob dvanajst' rnem komaj p r e b i j e š ? « 9a \ s p r a š e v a l , kadar je bi! d Tis t i tvoj i socia

KRANJ, 25. M A J A 1»5»

D A M M L A D O S T I Nasledniki —

Dan mladosti. Petindvajseti maj. Narava znova oživlja. Travnik i

, n gozdovi so vztrepeta'li v dihu n °vega življenja.

2 naravo se raduje tudi č lovek. Toda pravo radost už iva jo tisti, *' sami doživljajo pomlad svojega 2 ,vljenja, k i sami doživl ja jo pre-•od in s e pripravljajo na življe-'i e> To pomlad čut i jo tisti , k i mor-

a » rahlimi, negotovimi koraki za­puščajo šolske k lopi in iščejo svo­te delovno mesto v prostranem

m f thanizmu našega ustvarjalnega s t r ° j a . Pomlad mladih je včas ih >olna radovednofiti, polna domis­

l i 6 in ustvarjalnosti, polna opti-l t l ' 7 l r i a in smelosti. Tiho in malone n e ° P a i e n o se odvija ta proces, U veljavljajo se mladi, odstopajo * t a r i - In vendar, kako holeče za­dene včasih ta prirodni zakon po­r e z n i k a . Toda vsakdo se spri­jazni z ugotovitvio, da »čas vse

l 2 3ladi , .

. Mladi rod, k i nenehno zapolnju­je vrzeli, ima vedno več je naloge.

i l r a mehanizacija, vsestranski " f tPredek znanosti in tehnike za­t a j o od mladine, da se za vstop

V mehanizem družbe bol^J f r i Pravi, kot nekoč . Toda mladina ^° z vel ikim zagonom uresničuje .

P r i nas na Gorenjskem je v vseh !* n ovnih šolah 19.175 mladih. —

J a U se strokovno osposablja še V 6 č kot 3000 mladih na raznih va-tenskih in drugih šolah. To pome-T> da se nad 22.000 naše mladine sp rav l j a , da ibodo jutri, kot spo-s °bni proizvajalci prevzeli množi* c ° delovnih mest.

Toda mladina se hkrati priprav-J A tudi na velike poli t ične in

star

Jene naloge, k i j ih mora prav ^postopoma prevzemati od

e i s i h . Da je to Tes, dokazuje ^slednji podatek: v zadnjem pol-^ t j u je stopilo v vrste Zveze ko-

unistov pr ibl ižno 1000 mladine, jihova udeležba v celotnem član­ku se je v tem č a s u poveča la od 1 n a 16 odstotkov. Hkrat i se

l a dina uspešno uveljavlja, ne le šolskih odborih, v Taznih šport-

^'b. telesnovzgojnih in kulturnih ^ t v i h , temveč tudi v proizvod-

. "• Mnogi zbori mladih proizva­j a l 0 ^ v podjetjih, akt ivi zadruž-s ' * ° v na vasi in druge organizacije j ° Pogosto koristna spodbuda ko-^"•tivom za vel ike akcije. Brez ^arnu, s ponosom je treba prizna-

da so mladinske

lih organizacije

'°sto glavni iniciator novih sme-, oblik dela, k i j ih zahteva da-

"ašriji čas oziroma družba.

^ Važno je, da se mladine ne uve-J a v l j a kot svetovalec in pobud-

?.llc> temveč kot neposredni tuprav-g

) a l e C Lanske voli tve v delavske fite so pokazale, da uživa mladi-

? ]

a v kolektivih vel iko zaupanje, ^ a s " med s tare jš imi proizvajalci ,

delavske samoupravne organe je 1 1 0 izvoljeno kar 923 mladincev

in mladink, in sicer 788 v delav- To zgovorno dokazuje, da da­ske svete in 135 v upravne odbo- našnja mladina dostojno sledi tra-re. Razen tega je izvoljeno v i j ud- dicijam nekdanjega S K O J , da za-ske odbore in njihove organe 114 vestno prevzema pridobitve naše mladinceV in mladink. revolucije. K. M .

Pred leti je predsednik republike s soprogo obiskal Gorenjski sejem. Poleg njega je na stiki predsednik O L O Kranj Vinko Hafner

Z A D R E G A »Pridite hitro! Čimprej se ogla­

site na Razstavišču!* »Prišel ho Tito.* Tako je nekdo onstran telefon­

ske žice povedal v skopih bese­dah to novico. V nekaj minutah so bili obveščeni vsi ljubljanski Usti.

Dobre četrt ure pozneje smo se pred, še neurejenim gospodarskim razstaviščem zbrali novinarji. Iz vseh redakcij samo — dva novi­narja! . . .

Bilo je lepo nedeljsko popold­ne in ulice so bile skorajda praz­ne. Nepredvidena pot pa je baje maršala zanesla skozi Ljubljano in zaželel si je ogledati lovsko raz­stavo. Tako so pripovedovali.

Ugibali smo, če bo res. Nobe­nih znakov ni bilo. Bilo nas je vsega pet ali šest, ki smo čakali.

Prav ko smo se že sprijaznili z mislijo, da gre verjetno za po­tegavščino, je po Titovi cesti pri­peljal širok, črn avto in zavil na­ravnost pred vhod v Vilharjevi ulici.

Odprla so se vrata in prvi, ki je izstopil, je bil on — Tito.

Nasmejan se je namenil proti nam.

»Kakšni lovci pa ste — brez pušk? Kje je vaša razstava?* se je smejal.

Pozdravil je direktorja Kreseta in še dva uslužbenca. Potem se je obrnil proti nama — novinar­jema, ki sva stala na drugi strani vhoda.

Takrat sem prišel v zadrego. Nisva vedela ali naj se pred­

staviva in se z njim rokujeva ali ne. Vedela sva, da bi bilo tako prav, toda od presenečenja se ni­sva znašla.

Skoraj istočasno pa so se v me­ni porajali spomini na Tita, še iz časa, ko sem kot njegov borec nosii puško. Tokrat sem bil pr­vič v njegovi neposredni bližini.

In ko je bila premagana ta tre­ma, je nastalo nekaj nasprotnega. Radost!

Že mu odgovarjam, ko vprašu­je. Šalimo se in se smejimo nje­govemu izrednemu razpoloženju in hudomušnim dovtipom.

Nisem stegnil roke. Samo po­zdravil sem.

Imel sem občutek, da je tudi on razumel mojo zadrego. Ni stegnil roke. Pokimal je z glavo. Našel je hudomušno besedo in se smejal naprej.

Z mladostnim korakom je sto­pal po razstavi. Ko si je ogle­doval srnjake in gamse, je govo­ril o Kamniški Bistrici, o tam­kajšnjem lovu, o neki potegavšči­ni med lovci iz tamkajšnjega lo­višča itd.

Še nekajkrat sem se srečal s Titom. Zlasti na ljubljanski že­lezniški postaji, ko se je vračal iz Francije. Zavoljo rokovanja pa nisem več prišel v zadrego.

K. Makuc

S poti po Kosmetu P r i j a t e l j S U L E J M A M Bi l je tako neposreden, iskren, s

plahim nadihom manjvrednega ob­čutka, v svoji odkr i tosrčnost i pa tako prijeten in samosvoj, da mi je takoj ugajal. Pa čep rav sprva njegovega imena niti vedel nisem. Sele pozneje, ko sva si postala pri­jatelja (saj sva se že poznala tri ure!) sem ga nekako smešno ne­rodno pobaral:

»Oprosti , ampak ali se t i ne zdi, da b i bilo dobro, če bi se spozna­la?«

Zasmejala sva se in si vnovič podala roki .

Tako sem zvedel, da je Sulej-man, ali krajše , tako mu pravijo tudi v bolnišnici , kjeT je medicin­ski tehnik, kar — Suljo.

»Tudi t i me kliči kar Suljo!« mi je dejal in mi položil nalahno roko okoli Tamen.

Znanca sva postala nekako nena­vadno. V osebnem avtomobilu, k i sva ga oba »stopala« na cesti med Djakovico in PTizrenom. Podobna usoda naju je t alko j zbližala in v Prizrenu, kjer je on doma in ka­mor sem bi l namenjen, je bilo na­jino prijateljstvo že zapeča teno .

»Iz Slovenije si?«

»Da. Iz Slovenije.«

»Potem s i moj gost. Pri meni boš spal in jedel!«

Slednje besede so zvenele že bolj kot ukaz in ne kot vabilo pri­ložnostnemu potniku. Pa tudi sicer nisem imel nobenega namena upreti se povabilu, saj je dobTo, da ima č lovek vsaj znanca v Ikraju, kjer še n i nikdar b i l .

Torej PrizTen. Na Kosovem in Metohi j i . V predelu naše domo­vine, k i je še vedno sinonim za zaostalost, za vse mogoče stare preživele navade, kraj, katerega imamo v misl ih kot nekaj egzotič-nega. Kraj , kjer lahko doživiš še tako neverjetne Teči, kjeT se ti lahko tudi marsikaj nevšečinega pripeti. Skratka, vs i k i še niso b i l i tam doli — z menoj vred — si kaj takega sila lahko predstavljajo . . . Podoba je povsem drugačna . Iskre­no povedano, iz Kosmeta sem se vrn i l navdušen . Egzotika? Fanta­stika? — Da, o tem bi lahko veliko pisal. Vendar bo bralec verjetno razočaran, če ne bom pripovedoval o (moTebiti tudi to?) fantast ičnih lovih na najbolj nenavadne zveri , o navadah, k i sodijo v dve, tri stoletja nazaj itd. Povedati hočem to, da je predvsem vse tisto, kar se danes gradi in ustvarja na Ko­smetu — fantast ično, skoraj bi lahko rekel neverjetno! VendaT ne

gre samo za stavbe, tovarni ' in podobno. Človek, kosrnetski prebi­valec, v pre težni večini Šiptar, je preskoči l v teh nekaj povojnih le­tih cela stoletja. Zamislite s i l judi, k i so sto in sto lep upogibali hrb­tenico pod Turki , k i so b i l i žrtve najrazl ičnejših spletk in režimov. Danes ti ljudje svobodno dihajo, ustvarjajo. Da, ustvarjajo! In to je najznači lnejše .

In Suljo? Verjetno bo užaljen, ker sem ga pustil za cel odstavek vnemar. Nič zatol To sem moral povedati, da b i ga bralec lahko razumel, da bi razumel sploh tam­kajšnje ljudi . . .

Bil sem v Slovenij i , pri vojakih,« za zunanje »zadeve, k i rešujejo

na Prizren, mesto, ki je še ohranilo svoj starodavni pečat , k i je po arhitektonski plat i pravi eldorado za č loveka, k i ga take reči zani­majo. Kras i ga triindvajset obeli­skom podobnih v i tk ih minaretov. Cerkev »bogorodice Ljeviške« prav gotovo sodi v vsak jugoslovanski turistični prospekt. 2al pa zanjo vedo bolj tujci kot pa naiši turisti.

Kosilo je bilo tu r ško , kajt i Suljo je Turek po nacinonalnosti, in tudi sedeli smo v sobi za goste, prav po turško. Na minderlukih smo sloneli in Suljo je prinesel jedila.

»Oprosti , mi boš pa že predstavil ženo,« sem miu dejal, ker sem so­d i l , da sva že tako stara prijatelja.

i»Veš,« se 'je obotavljal, »ima

P R I Z R E N

mi je pripovedoval potem doma. »Lepa je Slovenija.. Pri nas pa, kot vidiš. Nič kaj posebnega! Zlasti v iPrizrenu se ni dosti gradilo po vojni, čeprav je mesto sedež okra­ja. — Pa bo že! Zdaj gradijo to­varno svile, poseben tobačni in­stitut že imamo, no in nekaj stano­vanjski blokov je tudi že v mestu zgra jenih . . . Eh, Slovenija je lepa!«

Prav nerodno mi je bi lo zaradi laskanja, č ep rav se mi je na dnu srca vendar nekako dobro zdelo. Zdi pa se mi , da vendarle ne za­služimo toliko pohval . . .

»Moja hiša je še slaba, saj vidiš, vendar v hiši imam red in čistočo.«

»Prijetno je, Suljo, in Tad sem pri tebi, le č e t i nisem na poti!«

To sem moral reči , kajti Suljo je bi l z menoj tako prijazen in ustrež­l j iv , da tega ne bom nikol i pozabil. Drugi dan, ko sta si ogledovala mesto, je b i l moj vodič. Celo do­pust je vzel , da ne b i svojega gosta zanemaril. V o d i l me je nato povsod. N a grad i»Kalaj«, kjer so še rušev ine starega gradu cara Du­šana. O d tam je prekrasen pogled

neko delo in ne more pri t i . . .« Čuti l sem, da mu je nerodno,

hkrati pa sem se spomnil, da se običaji p r i nas le nekoliko razli­kujejo od tamošnjih.

»Kupil sem vinograd,« je povzel, da b i č impre j usmeril pogovor drugam, »lep vinograd. Skoda, da ne os taneš dlje tukaj, b i šla tja. Sicer pa pridi , ko bo grozdje.€

Na Kosmetu še da leč ne moremo reči, da je vse staro že podrto in da so vsestare navade, k i j im je botrovala zaostalost, že odprav­ljene. Stoletja tradicije, take a l i drugačne , še vedno tu in tam žive v nekaterih ljudeh. Eno je p a č go­tovo: s tako vnemo in hitrostjo, s katero na Kosmetu dobesedno dTvijo k napredku, le redko kje lahko srečaš. In Sulejman je STedi tega vrenja. Tudi njega je pote­gnilo za seboj. Prav gotovo je, da bo slej ko prej tudi njegovo ženo, k i se sedaj še noče razkazovati moževim znancem in pr i ja te l jem. . .

Čas . Ta besedica je najdragoce­nejša deviza na Kosmetu.

I. A.

^ i n o k r a t s k i č a s n i k i so te č i s t o obnor i l i ! A m p a k gospod-' K i j i h izdajajo, dobro živi jo, vas, delavce, pa imajo za

r c a ! « G r o š e l j je z a v r a č a l Fi l ipove pripombe s p r i za -t o s t j o č loveka , k i t rdno veruje v nekaj , č e s a r d rug i ne

V r n e j o in pogosto sta se v F i l ipovo zabavo prerekala o l a

1 1 1 zveče r , k o je ogenj na o g n j i š č i h ugasni l in so de-^ c i posedli po v igencih . Kovač i so s i potem ponavljali

e tor i jeve besede in se smejal i G r o š l j u — kako neki si „ . ° r e delavec domiš l j a t i , da je p a m e t n e j š i kot mojs te r? p f

e r Pa je bilo na G r o š l j u mars ika j , kar j i m n i ugajalo. e đ v s e m so m u zamer i l i , ker ni p i l in ker Marjete n i

j e m a j ni

s seboj v vigenc. Baje je n e k o č celo r eke l : »Zena v P r e ž n a živina in nisem je vze l , da bi se muč i l a v v i -

^ f i c u « — to pa je bilo š e celo nekaj, č e s a r niso mogli 2 u n i e t i . Med n j i m in kovač i je bila razdalja, k i je on

^ r n ° 9 e l , oni pa niso hotel i premost i t i . B i l o je malone, bi j i m b i l tuj i n b i ne b i l vzras te l med n j imi .

k Q popoldne se je počas i nagibalo v mrak. G r o š e l j je n c a l z delom in postavi l svet i ln ico na mizo.

> > L e P a je, n e ? « je nagovori l fanta. c Q ^ a n t je ž ivo p r ik ima l . »Lepa. K o bom vel ik , bom tudi

a m delal t ake .«

»T W J v I o g o Č e , toda p r i t em se slabo zasluži ,« je r eke l oč im. je samo za spremembo. Samih žeb l j ev se nave l ičaš .« »Jaz ne!«

. »Ko b o š prebi l p r i nakovalu trideset let, kot jaz, b o š r u 9 a č e mislil .«

Fant se je p r imakn i l bliže k miz i . » T r i d e s e t let že de-e?«

»M-ja . . . Pobec sem b i l , ko sem zače l . M o r a l bi bil šolo, pa ni n i h č e n i t i pomis l i l na to.«

»Mati pa pravijo, da se je takrat bolje živelo.« »Nič se ni bolje živelo,« je odvrni l G r o š e l j . »Moj

lat

h o d i t i v

°ci niso n iko l i pomis l i l i , da bi se mora l i m i otroci r ^ j n i

^ U č i t j tudi č e s a drugega, ne samo kovanja žeb l jev . V t a k -j i * so me kot fretarja v vigence, č e p r a v nisem zasluži l

1 toliko, ko l ikor sem obleke raztrgal p r i delu. Ampak

oče tega niso n iko l i p r e r a č u n a l i . B r a t i i n pisat i sem se na ­uči l komaj za silo, pozneje, k o sem bi l odrastel in sem se sam uči l , so se m i pa smejal i . Tako je bilo, fant moj.«

»Aha,« je r eke l d e č e k in gledal svet i lnico. »Da,« je p r ik ima l G r o š e l j . V hiši se je č i s t o stemnilo, a nis ta p r i žga la luči . T r e ­

ba je bilo v a r č e v a t i — v Hetor i j ev ih v igencih že č e t r t i teden niso delali . G r o š e l j je sedel k peč i in zače l r az ­miš l j a t i o zastoju, ko vendar voda to z imo ni to l iko upadla, da b i ne mogli delati , o Družb i in š e o m a r s i č e m , kar ga je vznemir ja lo . V predalu je h ran i l nekaj denarja, k i ga je z n a š a l leto za letom kakor čebe la med, zdaj pa ga je za ­bolelo, kadarkol i se je moral do takn i t i t e ž k o p r i v a r č e ­vanih k ron , s ka te r imi s i je upal n e k o č pomagati na noge. Leta in leta, pravzaprav ves č a s , odkar se je v r n i l iz t u ­j ine, je m i s l i l na to, da bo n e k o č delal na svoj r a č u n . P r i tem m u je bi lo jasno, da bi b i lo p r e v e č tvegano, če bi s k u š a l najeti vigenc. Res je mnogo vigencev stalo praznih in ponujali so j i h za n i zko zakupnino, toda G r o š e l j ni imel dovolj denarja, da bi zače l delat i na ve l iko , r a z p e č a -vanje na drobno pa se ni sp lača lo . K l j u b temu se ni mogel odpovedati svoj im n a č r t o m , odkar pa so v t rgu ustanovil i D r u ž b o , m u je ro j i la po glavi mise l , k i mu ni v e č pust i la spati . Ponoč i se je prebujal in mozgal svoj n a č r t . Rad bi dobil nekaj podjetnih l judi , k i bi se združ i l i in najeli več j i vigenc. N e k a k š n a D r u ž b a v malem. Z a s l u ž e k bi morda ne bi l ve l ik — vsaj s p o č e t k a ne — vsekakor pa bi zas luži l i več , kot j i m p l a č u j e j o gospodarji . Govor i l je o tem s t em in onim, toda ljudje so b i l i p r e v e č bo ječ i , da bi s i upali tvegati . Človek ima d r u ž i n o , so reka l i , in če se z a m e r i š gospodarjem, kdo te bo vze l na delo? Gospodarj i b i pa n ikol i ne pus t i l i , da bi j i m nekdanji delavci pred nosom odjedali dob iček! Saj Dominik celo Družb i trese ogle — kaj naj pa potem ubogi kovač i p r i č a k u j e j o ? Ne, ne, iz te moke ne bo k ruha! — Groš l j a pa misel na k o v a š k o za ­drugo k l jub temu n i zapusti la i n č imbo l j je p r emi š l j a l , bolj se mu je zdelo, da bi zadruga pomenila r e š i t e v za

mnogo l judi , k i so zdaj i z ročen i gospodarjem na milost in nemilost.

P r e m i š l j a l je o tem, dokler niso v veži zacvi l i la vra ta in je p r i š la v h i šo Marje ta . Začud i l a se je, da so v temi , nato je hrupno pr iž iga la luč , potem pa je zače la izlagati iz vekar ja papirnate v r e č k e , k i j i h je prinesla iz t rgovine. P r i t e m je godrnjala, da je zakupila poldrugo k rono — v č a s i h je bilo vse ve l iko ceneje, zdaj pa je taka draginja, da za poldrugo krono skoraj n ič v e č ne dob i š ! Majhna in drobna, si tna in zgovorna je tekala po hiš i , G r o š e l j pa je p o t r p e ž l j i v o pos luša l njeno v ihravo govorjenje in samo od č a s a do č a s a zamomlja l vmes :

»Ne jez i se, no, Mar je ta! B o že k a k o . . .« Ž e n s k a je ropotala po hiš i , G r o š e l j pa se je z rahlo

pr imesjo o t o ž n o s t i spomni l , k a k š n a je bila vča s ih . Pravzaprav — njegovo ž iv l jen je je bilo tako tesno

povezano z njo, da si ga d r u g a č n e g a ni mogel m i s l i t i . Z njo i n z vso Sončevo d r u ž i n o . Star i Sonc je bi l ena p rv ih postav, k i se j i h je spominjal . Vedno upognjen, s k o š e m na hrb tu je bi l kakor poosebljena r e v š č i n a t i s t ih petih, š e s t i h k o č v Zgorn jem koncu , k i so se s t isni le t ako tesno k hr ibu , da so z zadnjo stranjo podpirale i lovnato gmoto. On in njegovi v n u k i , med n j imi Marje ta . Kada r je France utegni l , sta se skupaj igrala. Če m u je oče kdaj v navalu dobre volje v rge l desetico, si je zanjo k u p i l kandiranega sladkorja, potem pa sta se z Mar je to zatekla v hr ib , k jer sta l izala s ladkor in si pripovedovala svoje o t r o š k e dogo­d ivšč ine . K o je bi lo France tu osemnajst let in njej š e s t ­najst — takrat je služil kot. k o v a š k i hlapec — j i je po­dar i l pisano ovratno ruto in jo p r v i č peljal na ples. K m a l u po t i s tem pa je ostal brez dela in odše l po svetu. Delal je v VVestfaliji in š l ez i j sk ih rudn ik ih . Skoro se je že na ­meni l , da bo pobegnil v A m e r i k o in se tako izogni l v o ­j a šč in i . N i pobegnil. N i mogel zaradi bledega Sončevega dekletca, k i bi je potem n iko l i v e č ne v idel . T r i leta je nosil .cesarsko suknjo, spet delal v tovarni in ko se je v r ­ni l domov, je na še l Mar je to z o t rokom.

PMfime M Uavekav polti V V E S O L J S I V O

Senator Lvndom Johnson, kil ga vidite na sliki, drži v roki model satelita. Le-ta je predsednik senatorskena odbora ZDA za raketno

tehniko in satelite

V teh dneh objavljajo moskov­ski časopisi č lanke najbolj znanih sovjetskih znanstvenikov o per­spektivi za človeški polet v ve­solje. T i znanstveniki menijo, da se Ikozmičnih ladij istega tipa kot prva sovjetska raketa, samo ne­koliko večjih, lahko poslužujejo ljudje za polet r kozmični prostor. Prepričani so, da je uresn ič i tev

V S O V J E T S K I Z V E Z I —

T E L E V I Z I J A V B A R V I

V na jveč j ih mestih So­vjetske zveze se v r š e pri­prave za uvajanje televizije v barvi . Eksperimenti oddaj televizije v barv i bodo v M o s k v i še to leto. Predvi­devajo, da bodo do 1. 1965 v Moskv i , Leningradu ta v drugih glavnih mestih so­vjetske republike uvedli redne programe televizije v barvi poleg programa v črno-foelem.

I Z O T O P I V R I B I Š T V U

V splitskem inšt i tutu za oceanografijo in 'ribištvo bodo kmalu začeli delati z izotopi. Inšt i tut je že dobi l iz tujine opremo za labora­torij. To bo prva ustanova na Jadranu, k i bo uporab­ljala radioaktivne izotope.

Ž E R J A V Z A Z I D A N J E

S T O L P N I C

V tovarni mostov v Brez­nu na Češkos lovaškem so dovrši l i in preizkusil i nov izredno m o č a n žer jav. — V celoti izdelanega pripno h kamionu Tatra, k i ga po­tegne na gradb išče . Zerja-vova ročica, dolga 25 m, dvigne v vodoravnem po­ložaju 800 opek, trideset do

petdeset metrov visoko. — Nameščanje žerjava traja dve ur i .

NAJLAŽJI ČOLN V EVROPI

V delavnici V . K. »Gusar« v Splitu so zgradili tekmo­valni čoln, k i pomeni lep delovni uspeh: ta športni »skif« tehta n a m r e č komaj 13 kilogramov in je torej, kot. kaže , najlažji od vseh tekmovalnih čolnov te vrste v Evropi .

Doslej je bil najlažji tek­movalni »skif« tisti, k i so ga naredili za neko vesla­ško moš tvo v Švici. Le-ta pa je tehtal pol kilograma več od splitskega — 13.5 kilograma. Naš »evropski rekorder« je narejen iz ce­dro vega lesa in je širok 28 centimetrov, dolg pa 8 me­trov. Splitski veslači si obe­tajo z njim lepih športnih usipehov na tekmovanjih.

V O J A K PRESLEY JE PODPISAL

P O G O D B O

Pevec Ročk 'n rolla Elvis Preslev je podpisal pogod­bo z ameriško radijsko družbo A B C za Uide j stvo va­nje v posebnem televizij­skem programu za več let.

Prva predstava bo nasled­nje poletje, ko bo Preslev odslužil vojaški irok.

CHAPLIN BO OBISKAL

BRAZILIJO

V e l i k i fi lmski umetnik Charlije Chaplin bo na po­vabilo rektorja pravne fa­kultete iz Sant Paula v sep­tembru obiskal Brazilijo.

MITROPULOS OPERIRAN

Eden največj ih sodobnih dirigentov Dimitri j Mitropu-los je b i l operiran v bolniš­n i c i v Dew Yorku . Opera­cija je popolnoma uspela in zdravniki pravijo, da bo v kratkem popolnoma okreval. Slavni dirigent, k i je star že 63 let, že več kot eno 'le­to dir igira Fi lharmoničnemu orkestru v New Yorku .

ZDRAVLJENJE REVMATIZMA

Britanska zveza za borbo proti revmatizmu upa, da bo s skorajšnj im odkritjem ne­ke substance v č loveški kr­vi , k i izziva obču tek bolez­ni, lahko prišla do novega uspeha pri zdravljenju te razšir jene bolezni.

K R I Ž A N K A št. 9

1

7 1

m

Borba proti boleznim v sveto Is točasno s konferenco ministrov

najtežje mednarodne probleme, je v Ženevi še ena pol i t ična medna­rodna konferenca, k i s i je posta­vi la za c i l j , d/a milijonom ljudi v svetu, posebno tistim, katerih dr­žave še niso dovolj razvite, ustva­rijo bol jše zdravstvene pogoje.

Na dnevnem redu 'skupščine je tudi borba proti posameznim bo­leznim. 2e pred 4 leti se je Sve­tovna zdravstvena organizacija pri­nesla odločbo, da se borba proti malariji , k i se je sedaj v glavnem vodila izolirano v posameznih dr­žavah, spremeni v odločno in skup­

no borbo na vseh kontinentih.Glav­ni cilj je b i l v tem, da se ta bole­zen 'prepreči, preden postanejo nje­ni nositelji, komarji, odporni na insekticide.

Koze so tudi danes zelo nevarne. Ta razšir jena bolezen ogroža mno­ge d ržave . Na tem zasedanju bodo proučil i načr t za p repreč i t ev koz s pomočjo Svetovne zdravstvene or­ganizacije.

•Svetovna zdravstvena organizaci­ja namerava izbrati novo skupino, k i bo skrbela za razvoj medicin­skega znanstvenega raziskovanja.

Vodoravno: l . k r a j ob Nere tv i , kjer je 'bila po osvobodi tvi zgra­jena ve l ika hidroelektrarna, 2. vp raša ln ica — stroj, 3. potrte — nap lač i l a , 4. dete, 5. predlog — nem — oz i r a l ni zaimek, 6. pred­log, mesto ob Jadranu, 7. določe­ne barve — naiplačilo, 8. p laz i lka — posedujem, 9. žensko ime (mn.) — zidna prevleka, 10. Športni re­k v i z i t — vrsta blaga, 11. A N — kazn ivo dejanje — nikaln ica , 12. ostanki ognja, 13. letovišče pri Opat i j i — del pot i , 14. š t uden t vojne akademije — šahovski i z ­raz, 15. uniči t i , razvel javi t i .

Navpično: 1. vrsta rastline — posebna zvrst kiparske umetnosti, 2. ženski glas — nedolgočasen — tatarski poglavar, 3. pisarna, urad — fant — — P A D U , 4. enaki so-glasniki — nota iz sdlmizacije — dobe — španski s potnik, 5. celina otrdeti , 6. medtem — medmet — I M — š tevi lo , 7. tako ali tako — um — vrsta ovac v J u ž n i A m e ­r i k i , 8. C O R — rožen ina — ša­hovski izraz , 9. ustavim — delati z ' l i ka ln i kom.

IZPOLNJEVANKA Rešitev: 1. M u l i , 2. lama,, 3.

Azov, 4. drei, 5. in, et, 6. Naas, N. sove, 8. krof, 9. lesi, 10. frak, 11. Eros, il2. sten, 13. toti, 14. izid, 15. vera, 16. apel, 17. LV - C M —

F I L M S K E Z A N I M I V O S T I MERIL YN MONROE JE PRE­

JELA NAGRADO »DAVID« Največ ja italijanska filmska

nagrada v obliki zlate medalje, k i predstavlja Donatellovo skulpturo Davida, je bi la dode­ljena ameriški igralki Mer i lvn Monroe kot .najboljši inozemski igralki leta. To nagrado je do­bi la za svojo vlogo v filmu »Nekater i imajo radi vroče«. Tako nagrado, k i je b i la osno­vana leta 1955, dodeljujejo č lani italijanskega filmskega kluba, kot predstavniki javne­ga mnenja.

IZ INDIJE V Indiji je nastalo v 1. 1958

skoraj enako š tev i lo filmov kot p re j šn ja leta. S š tev i lom 293 celovečernih filmov je Indija na drugem mestu v svetu.

FILMI PO KNJIGAH Filmske d ružbe raje snemajo

filme ipo znanih knj iževnih de­lih kot pa originalnih scenari­jih. Tako je družba VVarner Bros, odkupila roman Pearl Buidkove »Pismo iz Pekinga«. Režiser filma bo Michael A a -derson. Prav tako je družba odkupila tudi roman Charles a Hawleya »Cash McCall« in ro­

man Charlesa Mercerja »Rachel Cade«, v katerem bo v filmski priredbi igrala glavno vlogo Susan Hayward.

IZ H O L L Y W O O D A Y u l Bruvnner je producent

filma »Gladiatorji«. Posneli ga bodo letos v Italiji in Grčiji . V tej zgodbi o uporu gladiator­jev proti svoj im rimskim go­spodarjem bo igral poleg Bryn-nerja še Anthony Quinn. F i lm bo vel ja l okoli 5 mili jonov do­larjev, režiser pa bo Mart in Ritt.

F I L M — D O L G O VROČE POLETJE

V filmu Mart ina Ritta »Dol­go v roče poletje« je poleg Or-sona VVellesa nastopil v glav­ni v log i s impat ični Paul New-man, eden izmed »jeznih mla-deničev« sodobnega amer iške­ga filma. Njegov soigralec je b i l mal i Eugene VVhite, k i n i b i l v svojih sedmih letih do snemanja filma še n iko l i v k i ­nu. Prvič je lahko gledal sa­mega sebe na filmskem platnu. Fi lm so snemali v Louisiani. Glavno žensko vlogo je igrala Nevvmianova žena in rzelo znana igralka Joanme Woodward.

takega poleta odvisna od pravil­nega reševanja nalog, k i se nana­šajo na zaščito č loveka od raznega žarčenja do sigurnega povratka na zemljo. iProifesor Blagonravov piše v »Pravdi«:

Če je bi la pred pol leta poslana kozmična raketa v skupni teži ena in pol tone, tedaj bodo v prihod­nosti sovjetski znanstveniki in in­ženirji skonstruirali še večje koz­mične le teče aparate, opremljene z močno aparaturo in opremo. Ob­staja možnost, da bodo pošiljali kozmične rakete v območje Me­seca in Marsa. Kozmične ladje tipa prve sovjetske rakete samo nekaj večje — piše prof. Blagonravov — do dveh in treh ton bodo lahko v kozmični prostor pošiljali skupno

vrševanje navigacijskih manevrov, opremljeni morajo bi t i s predmeti, ki bodo omogočili polet skozi ze­meljsko atmosfero ali atmosfero drugih planetov in da se bodo lahko spuščali na že vnaprej do­ločeno točko. Nemogoče je reči, kdaj bo vse to, č ep rav je poslednje leto pokazalo, da osvajanje ve-soijstva t eče s hitrim tempom — je zaključi l profesor Blagovravov.

V teh dneh bo poteklo ravno eno leto, odkar se okrog Zemlje premika tretji sovjetski sputnik, k i je v tem č a s u naredil več kot 5100 obratov okrog Zemlje. Pro­fesor Sjedov piše, da bo ta sput­nik letel okrog Zemlje š e do le­tošnje zime. Radijska postaja na sputniku, k i dobiva energijo od

s č lovekom. Z gotovostjo bomo sončn ih baterij, še vodno daje lahko o tem govori l i po izgradnji dirigiranih sputnikov, k i bodo zgrajeni tako, da se bodo lahko vračal i na Zemljo. Imeti morajo motorje in rezervno gorivo za iz-

signale, k i j ih sprejemajo mnogi kontinenti. S tem v zvezi pa je velikega pomena skupnost vseh narodov pri raziskavanju kozmič-nega prostora.

, parkirani pred Palačo narodov Deklica s Tahitija v italijansko'

trancoskem filmu »Poslednji raj«-

Minister za zunanje zadeve Zdru­ženih dTŽav Amerike Cristian Her-ter ima med ministri za zunanje zadeve, k i so Zbrani v Ženevi , avtomobil na jnovejšega tipa. Nje­gov »Cadillac« je letošnji model in ima za seboj pr ibl ižno 4000 km.

Na dTugo mesto pride po sta­rosti in k i lometraž i avtomobil mi­nistra za zunanje zadeve Vzhodne Nemčije dr. Lothara Bolza znamke

Satelit s mišmi Ameriški znanstveniki bodo ju­

nija poslali v vesolje umetni sate­lit s štirimi belimi mišmi. Upajo, da se bodo miši žive vrnile na Zemljo.

Sedaj se bavijo z eksperimenti, da b i ugotovil i ps ih ične in f izi­kalne sposobnosti teh miši. Naha­jale se bodo v 0,90 metrov široki in 0,60 metrov visoki komori. Umetni satelit bo težak okTog 16 kilogramov; opazovalno letalo ga bo s pomočjo posebne priprave potegnilo k sebi.

»Saksenring«, k i je prav tako le­tošnji model in je do sedaj pre­vozi l 4800 km.

Po dimenzijah s Herterjevim tek­muje »ZIS« sovjetskega ministra za zunanje zadeve Andreja Gro-mika, avtomobil, k i je podoben predvojnemu »Pakardu«. To je model iz leta 1956 in je prevozil že 17.700 km.

»Citroen« francoskega ministra za zunanje zadeve Couve de Mur-vi l le in »Mercedes« zapadnonem-škega predstavnika na ženevski konferenci dr. Vi lhe lma Grewea sta sorazmerno nova z ozirom na majhno ki lometražo.

Med njimi je veteran »Humber Pulmen« britanskega ministra za zunanje zadeve Selwyna Lorda. Prevozil je okrog 112.000 km in ima enkrat že zamenjan motor.

2vak, ki u&iia Neka amer iška družba je odkr i ' a

zivok, katerega moč lahko ubij 6

človeka. Aparat za proizvodnjo tega z^°"

ka z veliko močjo se nahaja v

strukturi iz betona in je težak ne* kaj sto ton. V njem je veliko vi lo zvočnikov. T i se uporablja] 0

pri poiskusih z elektronskimi deh« namenjenimi za vesoljske projekte-V strukturi iz betona se reprodu­cira ogromno vibracije, na katero se naleti ob pr i l ik i potovanja * vsemirje. Betonska struktura vse' buje specialen material, k i absof bira zvok in nevtralizira hrup-Tako proizvajani zvok je tako taO' čan, da b i lahko uničil tk iva člo­veškega organizma.

r

Razen normalnih šolskih potreb-ščinščin, kakršne imajo naši otroci, uporabljajo šolski otroci v Mode-nl preprosto deščico z vrvjo, ki jim služi na poti v šolo za pre­hod čez reko. Marsikaik dan, po­sebno pri močnem vetru, male šo­larke oklevajo in premagujejo strah, preden se podajo na nevar­no pot.

RETGEN BREZ RENTGENSKIH ŽARKOV

Novo pripravo za prese vanje, k i bo v prihodnje nadomestila rent­genski aparat, sta izumila dva an­gleška znanstvenika. Priprava de­luje z neškodlj ivimi, za č loveško uho nesl išnimi ul trazvočnimi valo­vi, namesto z bolj ali manj nevar­nimi rentgenskimi žarki . Ul t razvoč­n i va lovi , k i prodro skozi č love­ško telo, napravijo na kristalni steni »elektr ično sliko, ki jo tele­vizi jska kamera spremeni v optič­no. Fotografirana televizijska s l i ­ka je zelo podobna rentgenski. Svojo iznajdbo sta znanstvenika nedavno predvajala v Londonu. Se­daj presvetli novi aparat le po kvadratni centimeter veliko plo­skev in je treba za pregled več­jega dela telesa napraviti mnogo ul t razvočnih posnetkov, k i sestav­ljeni dajo celotno sliko.

Ali znate razveseljevati Nekateri ljudje, čeprav najbolje nameravajo, vendar ne

znajo poiskati stvari, s katerimi b i lahko druge razveselili . Tu ne gre samo za duhovitost ali vedro naravo, ampak za majhne stvari, k i lahko svoje znance in ipri j atelje spravijo v dobro voljo. Odgovori na teh nekaj vprašanj vam bodo pove­dal i , al i znate »ustvarit i vesel je«.

da ne 1. Kadar igrate kako d ružabno igro (šah, karte

in tako dalje) z osebo, k i je v tem manj vešča od vas, ali znate iz vljudnosti zavestno izgub­ljati, tako da vaš nasprotnik tega ne opazi?

2. Kadar ste povabljeni k prijatelju, k i ima otro­ke, ali se spomnite, da b i j im morali kupi t i kako sladkarijo?

3. A l i ste pripravljeni razveseljevati osebe, ka­tere sploh ne poznate?

4. A l i poklanjate nepredvideno darove, to se pra­v i izven k las ičnih datumo-v (rojstnih dni , no­vega leta,, obletnice poroke itxi.) ?

5. A l i lahko lažete iz ljubeznivosti? (n. pr. da reče te »Dobro izgledate,« svojemu prijatelju, k i boluje zaradi gripe ali ipa da rečete »Imate krasno obleko,« neki prijateljici , katere oble­k a vam sicer ne ugaja) . . . ,

6. Kadar mislite povabiti prijatelja v gledal išče , ali pustite, da s i sam izbere predstavo?

7. A l i radi nasprotujete? 8. Kadar kupite darilo, ali ste vedno gotovi, da

nekoristno, a vendar lepo darilo ne bo slabo sprejeto?

9. A l i ste bolj veseli, kadar dari lo izročate ali kadar ga siprejmete?

10. A l i radi p iše te pisma in dopisnice znancem zaradi potrebe, da izmenjate mis l i ali da obno­vite spomin? . . . .

11. N i važna vrednost darila, glavni je namen? A l i ise tudi v i s tem strinjate? . . . •

12. A l i govorite o ceni dar i l , k i j ih poklanjate, ka ­dar so le-ta draga?

13. A l i v v laku ali v tramvaju radi odstopite svo­je mesto preden vas kdo zaiprosi? . . . •

14. A l i radi posojate svoje časop ise sosedu? Dodajte vsakokrat ipo eno točko, kadar ste odgovorili D A

na vp rašan ja : 1, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 10, 13, 14. Prav tako kadar iste odgovoril i N E na ostala vprašan ja . Č e imate v e č kot 10 točk, ste zadovoljni, če lahko koga

razveselite. V tem znate tudi {pretiravati. Zato pazite, da včasih ne boste vs i l j i v i .

Če imate 6 do 10 točk, ste ravno na meji razumnega rav­nanja, da druge razveseljujete.

Če imate manj kot 6 točk, ste egocentr ični (da ne rečemo egoist ični) . Toda vaše ravnanje ni pravilno. S Širjenjem majh­nega veselja b i b i l i mnogokrat sami de ležni vel ike radosti.